200. številka. Ljabljais, y petek t septembra 1905. ^XXXVIII. leto. liaaja vsak dan zvečer, tztmSf nsdeijs hi s-raanfke, tor valja po pošti projomaa aa evatro-ograke ioiolo aa vse lata ta K, aa pol lota 11 K, aa Satrt lota • K 60 h, aa aa motoo t K SO k. Za LJubljano ■ polUJanJoia na dom sa vat *to 14 K, u pol lota lt K, aa fiotrt lota • K, aa on motoo t K. Kdor kodi tam ponj, plača aa vse lota tt K, aa pol lota 11 K, aa četrt lota 6 K 60 k, aa on moaoo 1 K 90 k. — Za tujo dožolo toliko too, kolikor antSa poštnina. — Sa ntroSbo broa istodobno vpošiljstrs naročnina ta na otlrt. — Za oznanila ta pladnja ad potarottopna aatlt-vrsta pa lt k, So to to oznanila tlaka enkrat, po 10 k, So aa dvakrat, in po 8 k, do it tiska trikrat ali reokrtt. — Dopis aaj to tavale frankevatl. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo Jo v Knaflovik alioak it 6, tt tioor arodništvo v I. nadstropja, apravniitvo pa v pritličja. — UpravniStva naj ta blagovolijo poiiljati naročnino, r»klico aeij« oananila, t J. adtttatstrativna stvari. „Slovenski Narod1' telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na rovo naročbo, staro gospode naročnike pa, katerim Je potŠkla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da potlljanje ne preneha In da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vae leto. . K 22-— I Četrt leta . K 5-50 Pol leta . . „ II*— I En mesec . „ 190 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto.. K 25-— I četrt leta . K6-50 Pol leta . . i, IS*— I En mesec . „ 2*30 KT Naroča se lahko z vsakim dnevom a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. KT List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vposlje Iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Nemški katoliški shod. V Strassburgu blizu fraDeoske meje se je vršil te dni shod klerikalcev iz Nemčije. „Slovenca" je ta shod tako navdušil, da mu je — kakor stori navadno pri inozemskih dogodbah samo kadar so svetovnega pomena — posvetil nad pol strani dolg Članek. Značilno je, da akceptira „Slovenec" brez pomisleka in brez ugovora vse, kar se je sklepalo in sklenilo na Bhodu nemških klerikalcev v Strass-burgu. To nam novic kaže, da je kle-rikalizem internacijonalen in brezdomo-vinski. Razmere med posamičnimi narodi in v posamičnih deželah so vendar jako različne; kar je morda za Nemce v Nemčiji koristno, zna biti za nas Slovence slabo, ali „Slovenec" se za to ne meni. In to je naravno. Klerikalcem služi vse samo v namen, da ntrde, ohranijo in razširijo duhovsko gospostvo nad narodi; ni jim za blagor, za napredek in srečo narodov samih, marveč le za moč in bogastvo duhovske kaste. To pričajo tadi posamezni sklepi, ki so bili storjeni na nemškem katoliškem shodu v Stra8sburgu. Sprejete resolucije imajo edini cilj, zagotoviti klerikalizma oblast nad vsemi stanovi in s tem oblast v državi. Ne bomo govorili o bedasti bajki, da rimski papež ni neodvisen in svoboden in da potrebuje za izvrševanje svojega duhovskega poklica — posebno papeško drŽavo. Papež lahko oznanja besedo božjo tudi če nima svoje države, zgodovina pa nam priča, da je bila nekdanja papeŠka država najzanikarnejša in najpropalejša na sveta in da je bilo uničenje te države pravo kulturno dejanje. Klerikalizem rešuje vse stanove, a vedno tako, da nimajo ti stanovi ničesar od tega reševanja in da koristi to reševanje samo klerikalcem. Klerikalizem rešuje kmeta. Kmet bi moral še danes hoditi na tlako, če bi ne bili »brezverci" uprizorili francoske revolucije in ž njo uničili vse to, kar je katoliška cerkev stoletja in stoletja čuvala in ščitila z materinsko ljubeznijo. Katoliška cerkev se je kakor blazna vojskovala proti vsemu, kar so storili liberalci v korist Človeštva in preklinjala je na vse načine osvobojenje kmeta in odpravo tlake. Klerikalizem rešuje tudi delavca — na svoj način, namreč s frazami in z mašami. Ravno v Nemčiji je klerikalizem najponižnejši strežaj velekapita-lizma, ki je v katoliških deželah strogo klerikalen. Omejiti hočejo prostost, da se sme delavec svobodno seliti, omejiti prostost, da se sme ženiti. Izposlovali so spremogarjem sovražen rudniški zakon in krepko se zavzemajo za podjetnike, kadar imajo ti boj z delavci zaradi plač. Delavec v katoliških krajih Nemčije je dosti slabše plačan, kakor delavec v protestantskih krajih, prav ker podpirajo klerikalci velike kapitaliste in zatirajo delavce. Pri nas na Kranjskem vidimo nekaj podobnega. Tam, kjer je mogoče delavce voditi za nos in jih izkoriščati, kakor v tabačni tovarni, tam so klerikalci veliki narodnjaki in delavski prijatelji, ker jih to nič ne velja. A poglejmo v Tržič. Tam je Gassner eden najhujših zatiralcev delavstva in se odlikuje po strastnem sovraštvu do Slovencev, a klerikalci mu kade, ga slave in povzdigujejo, ker je klerikalec ter mu po svojih močeh olajšujejo zatiranje in izkoriščanje delavcev. Isto vidimo v Vevčah. Ondotni tovarniški ravnatelj je po veri protestant, po mišljenja pa strasten nemški nacijonalec. Delavci so skrajno slabo plačani, dela se ž njimi kakor s psi — ali klerikalci so vsi navdušeni za tega moža in ga javno časte in povzdigujejo. Zakaj? Ker jih dobro plačuje. Klerikalci so delavstvo po katoliško organizirali, tako da je zadovoljno s slabo plačo in se ne upa ganiti; za to uslugo podpira protestant katoliško pobožnpst, ki klerikalcem že sama dovolj nese, povrh pa vrže klerikalcem še kaj drobiža od tistega profita, ki mu ga daje po klerikalni podpori omogočeno izkoriščanje delavstva. Prav na isti način kakor kmete in delavce rešujejo klerikalci tudi druge stanove. Pomagano je bilo doslej s tem reševanjem samo bisagi. In vendar je naše globoko prepričanje, da vse to prizadevanje mednarodnega klerikalizma ne bo imelo pozitivnega uspeha, da klerikalizem mina bodočnosti. Mnogo je na sveta starih cerkva, ki so bile nekdaj mogočne in krasne, danes jih pa morajo na vse načine „flikati", da ne propadejo, da se ohranijo vsaj Še nekaj časa. Ali končno pride vendar dan, ko jih zadene tista usoda kakor zvonik cerkve sv. Marka v Benetkah. Tem starim poslopjem je podobna na vseh koncih in krajih raz-pokana rimskokatoliška cerkev. Mir. Mirovna pogodba. Mirovno pogodbo sestavita pref drl. prava M ar ten s, ki je bil pride-ljen Viteju kot pravni konzulent, in japonski pravni svetovaleo Denni-s o n. Pogodba bo spisana v francoskem in angleškem jeziku m bo obsegala 15 točk. Doslej so formulirane tri točke mirovne pogodbe. Se/'aj razpravi M rte na in Dent»^*»i o odstopu vzhodno kitajske Železnice. Kakor se zatrjuje, se premirje na bojišču sklene šele ▼ nekaj dneb, ker je treba oba vrhovna poveljnika preje najnatančneje poučiti o vseh podrobnostih mirovne pogodbe. Glede vzhodno-kitajske železnice se je odločilo, da plača Rusija Kitajski, da jo cdškoduje za interese, ki jih ima na železnici, 75 milijonov dolarjev; vprašanje, t čigavih rokah da končno ostane ta železnica, se ima urediti med Kitajsko in Japonsko. V slučaju, da bi hotela Kitajska obdržati železnico v svojih rokah, mora dotičnih 75 milijonov dolarjev odstopiti Japonski in ji vrhutega še povrniti vse stroške, ki jih je imela, ko je prevzela železniško progo v svojo oskrbo. Žsleznica med Harbinom in sibirsko mejo in južno od Harbina do postaje Kuenšence ostane še tudi t bodoče v ruskih rokah. Rusija in Japonska si proti-stransko dovoljujeta, da smeta imeti ob železniški progi vojaške straže in da smeta v slučaju nemirov poslati v dotične pokrajine toliko vojaštva, da udnši upor. To vojaštvo pa se mora s doti-čnega ozemlja takoj umakniti, čim je izpolnilo svojo nalogo. Zakupna pogodba glede Port Arturja in polotoka Lfaotong je veljavna le v slučaju, ako v njo privoli Kitajska. Mirovna pogodba se p d piše v Washingtonu in ne, kakor se je sprva mislilo, v Ovaterbsvu. Japonski mirovni pooblaščenci odpotujejo 20 septembra domov preko San Frančiška. Vprašanje o vojni odškodnini. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da plača Rusija sicer ne direktno, pač pa indirektno Japonski vse dejanske vojne stroške in stroške za vzdrževanje ruskih ujetnikov. Dotična točka, katere besedilo in podrpbiiosli sicer nisoj znane, se ne obelodani, pač pa so o njej obveščene razne banke. Sprva so japonski delegati zahtevali, da se mora baš ta točka objaviti. Ruski pooblaščenci so pa po navodilih is Petrograda izjavili, da na noben način ne morejo pritrditi tej jsponski zahtevi. Ruska vlada se je namreč bala, da bi ne mogla najeti nameravaneg posojila, ako bi prišle podrobnosti < točki glede vojne odškodnine v javnost. Ker so začetkoma japonski pooblaščenci vztrajali pri svoji zahtevi, bi se bila mirovna pogodba v zadnjem hipu skoro razbila. V zadnjem trenotku pa so se Japonci vdali in ugodili želji r-«kih delegatov. Vprašanje je samo, kako ponska vlada zastopala mirov -godbo pred parlamentom, ne da d* razglasila tajnost glede vojne odškodnine. Najbrže bo imel japonski parlament z ozirom na to tajno sejo. Z ozirom na te vesti, ki zatrjujejo, da Rusija vendar le plača vojno odškodnino, pa je pooblaščena »Rus«:, da kategorično izjavi, da Rusija ne plača nobene vojne odškednine in da so vse vesti o tajnih točkah ▼ mirovni pogodbi od kraja do konoa izmišljene. Rusija da Japoncem samo to, kar se že sedaj nihaja v njihovih rokab, in plača samo japonske stru-šk e za preskrbo ruskih ujetnikov na Japonskem. Vtis vesti o miru na Japonskem. Vesti, da se je glede mirovnih pogojev doseglo popolno spora/um ljenje pri zadnji konferenci v Porta mouthu, so bile na Japonskem, kakor se poroča iz Londona, sprejete s splošno radostjo. Vsi sloji so pa bili naravnost razočarani, ko so se is7e« dele podrobnosti-cr mirovni pogodbi. Zlasti muienvtiskje napravilo na japonsko javnost to, da ne dobi Japonska nobene vojne odškodnine. Zlasti je v tem cziru razburjeno japonsko časopisje, ki je še pred nekaj dnevi soglasno pisalo: »Raje gremo zopet v boj, nego da bi se odrekli vojne odškodnine, ki jo tako potrebujemo in ki smo si jo tako pošteno zaslužili.« Narod brez domovine. (F. Pastire.) (Konec.) Žid se lahko odpove svoji veri, ali svojih židovskoplemenskih lastnosti se nikdar ne izuebi. V Ljubljani je več „nemških" rodovin, ki so se že pred sto leti dale krstiti, a po svojih lastnostih in po svoji zunanjosti so še danes tipični Židje, četudi se izdajajo za nemške nacijonalce in antisemite. Židovstvo jim je ostalo v krvi in jim ostane vedno, naj se tudi ženijo s pristnimi Nemkami in Slovenkami. Tudi v četrtem in petem kolena se spozna židovski tip: impertinenca v nastopanju, vsestranska arogantnost in židovska morala. Njih židovsko pleme razodeva tudi zunanjost: Oče je kakor kak rabin, sinovi so pravi „Judenjtingelni", hčere pa Rebeke. Tako je povsod na sveta in to priča, da se Žid sploh ne more nikdar asimilirati z narodom, med katerim prebiva, da se tadi po stoletnem pre- bivanju med kakim narodom ne more ž njim zediniti, marveč ohrani vse svoje plemenske posebnosti in lastnosti. Svoj čas so stanovali na Španskem Židje, ki so popolnoma pozabili svoj nekdanji jezik in govorili samo španski. Ti Židje so bili pregnani in so se razkropili po severni Afriki, po Italiji in po Balkanu. V Italiji so pozabili španski jezik in se naučili italijanskega ali dasi igrajo v Italiji veliko vlogo, se z narodom niso asimilirali. Španjolski Židje na Balkana govore še danes med seboj španski, dasi prebivajo že kdo ve koliko stoletij med Slovani. Židje na Francoskem in na Italijanskem so se še najbolj približali narodoma, med katerima žive, a ostali so vendar Židje, ne samo po veri, nego tudi po duha, po mišljenja in po lastnostih. Blizu tako je tudi med Madjari in med Poljaki; Žid se tu izdaja za velikega madjarskega in poljskega narodnjaka, deluje za ti narodnosti in tadi žrtvuje kaj ali vendar razodeva vse njegovo delovanje in nehajanje, da je tujec, da ni tistega plemena kakor narod, med katerim živi. Razumnejši Židje uvidevajo to sami in iz tega spoznanja je nastalo gibanje, da naj si Židje ustanove svojo domovino, naj si pridobe svojo drŽavo in se konsolidirajo kot samostojna narodnost. Ali ta misel ni našla odmeva med Židi in ni čada; Če bi kdo povabil uši, naj sc izselijo iz kožuha, bi se tadi ne odzvale. Žid se nikdar ne izpremeni. To je moč, ki je prirojena njegovemu plemena. Žid si je mnogo tisoč let ohranil vse svoje plemenske lastnosti, ki so nam Arijcem tako skrajno antipatične in Škodljive, in ohrani si jih tudi v prihodnje. Z židovskega stališča je to lepo in dobro in zagotavlja Židom, da se bodo Še tisočletja ohranili. Z našega stališča pa je ta nezmožnost Zidov, se popolnoma z nami asimilirati, zadosten vzrok, da se branimo Židov na vso moč in da skušamo onemogočiti njih naseljevanje med nami. Tega ne zahtevajo Bamo interesi naših trgovcev, kajti to bi bila še najmanjša nesreča, če bi nastala energična konkurenca, ali to zahtevajo vsi naši narodni interesi. Ko bi se med nami naselilo kaj več Židov, bi imeli kmalu take razmere, kakor na Hrvaškem. Tam so se Židje polastili vse trgovine in industrije, vsilili so se v vse kroge, vsiljujejo se med uradništvo, med znanstvenike, književnike in Časnikarje in imajo danes velikansko moč v rokah. Za hrvatski narod, za njegove politične narodne, kulturne in gospodarske interese se noben Žid ne briga, nego jih le izkorišča za svoje osebne namene, povrh pa demoralizuje narod kar sistematično. Kristus je poskusil Žide rešiti nji-kovih slabih lastnosti in jim je kot sredstvo za ta namen priporočal, naj krote vse svoje slabe lastnosti, po katerih se razlikujejo od drugih narodom. Kristus je hotel naj Židje uničijo s^ojo specifično Židovsko naturo, a kŽi£je so ga pribili na križ, kakor so pobili vse tiste svoje proroke, ki sg razširjali enake nauke. Kristus jja/ mislil, da se morejo Židje spremeniti in postati boljši Uudje, če se vr*ejo k stari svoji veri, ker jih ta vera nravno povzdigne. A to je bila zrnata, ki jo je Kristus moral plačati s/ smrtjo. Ko bi st^ Židje danes vrnili v Je- ruzalem in tam ustvarili svojo državo, bi bilo tej drŽavi v sto letih konec. Židje bi drug drugega požrli in izdali, če bi ne imeli drugih žrtev, ker so skoz in skoz nesocijalni, ker jim leži to v krvi. / Z ozirom na to moramo Slovenci napeti vse sile, ^da onemogočimo priseljevanje Žid0y in da preženemo še tiste, kar se/jih je naselilo med nami. S tem nikakor ne pridigujemo sovraštva, nego opozarjamo rojake, naj v skumiem interesu vsega slovevstva sistematično bojkotirajo Žide. / Pri tem se zanašamo na zdravi instinkt slovenskega naroda, ki nikdar ne bo in ne sme priznati Židov za rav-novredne. Naj postane Žid desetkrat katoličan, baron in ekscelenca — zgodilo se je vendar že, da je ubog slovenski hlapec taki ekscelenci v trenotku, ko se je vzbudil njegov plemenski ponos, rekel v brk : Sie San jad ! Slovenci imamo že itak silno težk stališče; naj se med nami Še žaret i Židje kakor med Hrvati —- potem na ne bo pomoči. Bres đfom« se je polastila velika razburjenost vseh krogov na Japonskem. To izpričuje ilasti dejstvo, da je japonska semura inhibirala vse brzojavke, ki bi se imele te dni odposlali is Tokija raanim evropskim in američkim listom.) Edine tale vest je došla včeraj ii Tokija:| Z veliko posornoBtjo pričakuje ves svet izrednega zborovanja japonskega parlamenta, ki se ima v kratkem sestati, da odobri mirovne pogoje. Zatrjuje se, da so se vse stranke, tudi dosedanja vladna stranka, z dru Sile, da s* k u p n o naskočijo vlado, ki je sklenila za Japonsko baje nečasten in neugoden mir. Ruski glasovi o miru. Kolikor se da presoditi, so sprejeli vest o miru na Ruskem z veliko ravnodušnostjo. Tudi časopisi razpravljajo razmeroma zelo malo o mirovni pogodbi. »Rus« piše, da se pri sklepu miru ne more govoriti o kakem ruskem triumfu. Takisto pa se tudi ne more trditi, da bi si Rus'j* pri mirovnih pogajanjih izvojevala diplomatično imig?, pač pa se ji je posrečilo, odvrniti diplomatiČen poraz. »Slovo« pravi, da je Rusija sklenila mir, kakršnega si je sploh mogla ▼obče želeti po tej nesrečni vojni. »Naša Žizn« je z mirovno pogodbo vobče zadovoljna, pritrjuje pa »Novemu Vremenu« v tem, da še ni Rusija nikdar sklenila bolj neugodnega miru, kakor sedaj. »Novoje Vremja« piše: »Ta mir je samo preokret v zgodovini razmerja med Rusijo in Japonsko. Prava zgodovina odnošajev med tema državama pa se šale prične. Po 18 mesečnem boju si lahko Rusi in Japonci stisnejo roke in si lovesu zakličejo: Na skorajšnje idenje!« _ Državni proračun za I. 1906. Dunaj, 31. avgusta. D.-žavni proračun za leto 1906. se že tiska ter ga finančni minister predloži parlamentu takoj v prvi seji. Tadi ta proračun izkazuje prebitek, kakor je to že nekaj let pri avstrijskih državnih proračunih. Že lani ni bilo treba za povračilo državnega dolga najemati posojila, temuč se je dobil denar iz rednih državnih dohodkov. Vračevanje državnega dolga je določeno na 24 milijonov kron, od teh se fe vzelo 7 milijonov ii tekočih dohodkov, docim bi se 14 milijonov naj priskrbelo potom emisije. Enaka finančna operacija se izvrši tudi leta 1906 Iz obrtnega odseka, Dunaj, 31. avgusta. V današnji seji se je najprej razpravljalo o iskazu usposobljenosti sa krčmarski obrt. Vnela se je Brat Justin. (Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistri C anO (Konec.) V svoji sobi sem se preoblekel. pil uo'nodu ii novicijata sem ponudil patru magistr« desnico, toda odtegnil mi jo je. P^osi1 sem gs, naj mi ne zameri, če s?™ kdaj kaj nerodnega naredil. On pa j° dejal: »Za svoje pohujšanje froste še odgovor dajali.« »Za kakšno pohujšanje?« princem za besedo. »Je že dobro, kar pojdite,« je rekel, me rinil skozi vrata in gledal v tla. »Za kakšno pohujšanje?« vprašam še enkrat. »Ksr ste bili toliko sviti, da ste priporočena pisma dobivali, boste tudi vedeli, da ste s tem pohujšanje delali!« »To je pri vas pohujšanje? Kaj pa je ravnanje patra Narcisa in patra Julijana? Ali je to Bogu dopadljivo More Pater magister ni odgovoril, ampak me je prijel in kar prestavil is novicijata pred vrata, vrata pa zaklenil. dolga debata. Vladni sastopnik dr. Haeenčhrl se je odločno isjavil proti izkazu usposobljenosti. Vendar se je v principu sklenilo, ds se taks iskssils uvedejo. Sprejela se je le določba, ds so ie podeljene gostilniške koncesije izvzete. Potem se je raspravljalo o pogojih ss podelitev gostilniške koncesije. Olsek je sprejel predlog poslanca dr. Stojana, da se izkaz usposobljenosti zahteva le od gostilničarjev v gotovih mestih, trgih in kopališčih, ki jih določi trgovinsko ministrstvo sporazumno s obrtno zbornico, dotičnimi zadrugami in občinami. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 31 avgusta. Barona Pejervarjja je spremljal v Išl grof Juri K a r o 1 y i, ki je baje izbran za ministra na kraljevem dvoru. — V prihodnji seji izvrŠeval-nega odbora združene opozicije se bo predlagalo, naj se vsa koalicija zavzame za splošno volilno pravico. — Dne 15. septembra pride v državno zbornico s to zahtevo razen delavske deputa-eije tudi deputacija meščanov. Ministrska kriza na Bolgarskem. Sofija, 31. avgusta. Ministrski predsednik Petrov je demisijoni ral. Sestava nove vlade se je poverila ministru notranjih sadev P e t -kovu. Minister zunanjih zadev postane dosedanji diplomatski agent v Petrogradu dr. S t a n č e v. Položaj v Macedoniji. Sofija, 31. avgusta. P/i slovanskem prebivalstvu v Macedoniji je napravilo zelo mučen vtisk, da sta debila bitoljski vali in turški orož-niški poveljnik visoke grške rede ravno sedaj, ko divjajo v omenjenih pokrajinah grške čete. To skoraj dokazuje, da turške oblasti podpirajo grške čete. Bukarešta, 31 avgusta. Ker je ruoaunska vlada izgnala iz Bukarešta več Grkov, nastala je med obema državama taka napetost, da je grški poslanik že namigaval, da se sploh pretrgajo vse diplomatiČne vezi. B e 1 g r a d , 31 avgusta. V vasi A m a t o v o pri Solunu so našli več bomb. Zaprli so mnogo vaščanov, ki pa so skoraj gotovo nedolžni. V okolici so se zadnji čas potikali razni vstaši, ki baje pripravljajo zopet velik atentat na Sjlun. Dogodki na Ruskem. Petrograd,31. avgusta. Listi poročajo, da se splošno p o m i -loščenje proglasi že v začetku meseca septembra obenem z manifestom o miru. Pomiloščeni Dodo tudi tisti, ki so se dali G a -p o n u zapeljati k znanim krravim izgredom 22. januvarja t. 1. Izmed političnih in verskih zločincev bodo pomiloščeni le tisti, ki ao jih obao- Odšel sem k patru gvardijanu in se mu zahvalil za jed, obleko in stanovanje. »Skoraj štiri mesece ste bili v samostanu,« je rekel. »Da, pri spovedi osemindvajset-krat in pri obhajilu petinpetdeset-krat« »Glejte, koliko milosti ste prejeli v tem kratkem času, in alston kdo ve, če jih ne boste vseh v kratkem izgubili,« je dejal pomilovalno. »Jas ne vem, vi tudi ne, temveč nekdo drugi, ki tudi ve, sakaj sem odšel in ki posna moje srce, Z Bogom!« »Z Bogom!« in šel je ss menoj đo vrat in mi jih trdo ssprl ss petami. Zunaj me je čakal bivši brat Viljem, zdaj Anton. „£am jo udariva najprej, Ivan?« me vpraae smeje se. »K Mifj!* odvrnem, »ds jo od-veleva prisege!« Deset mintft pozneje je bila natakarica Misi Se pdvessns svoje prisege, katera jo je gotovo težila, kakor bi vsako žensko. Po »odvezi« smo pili na sdravje vseh samostanskih ssbiteiev, midvs s Afltonona pa sklenila brstovičino. Anton je dile uprsvne oblssti. Skupno se baje pomilosti kakih 10000 oseb. Odesa, 31. avgusta. V Kijevu so bile 27. t. m. velike politične demonstracije. Ko so se prikssali kozak i, so densonstrantjo streljali v srak. Kozaki so demonstrante ras gnali s kautaai ter vodje zaprli. Balkanski odbor v Londonu. Sofija, 31. avgusta. V Londonu obstoji takozvani balkanski odbor, katerega cilji pa nisu popolnoma jasni. Sedaj je odbor sopet poslal na Balkan dva svojs člana, ki naj sopet podpihata maeedonsko vprašanje. Z gradivom, ki ga na tem potovanju naberete, pa nastopijo opo-sieijonalni poslanci v angleškem parlamentu, da provsroče vladi zadrego. Odposlanca sta v z?ezi s Č o n č e v o skupino, dočim notranja maoedonska organ isacija noče imeti z angleškim odborom ničesar opraviti. Konflikt med Francijo in Marokom. Pariš, 31 avgusta. Dokazano je baje, da je Aižires B u - M s i a n , zaradi katerega je nastala tolika napetost med Francijo in Marokom, zakrivil veleizdajo proti sultanu, ker je bil v tajni službi sultanovega protivnika Bubamare. Vse to je bilo nemškemu poslaniku v Fesu, grofu Tattenbaohu dobro znano, a vkljub temu je podpihoval francosko vlado, naj zahteva izročitev saprtega veleizdajalca. Nemški diplomat je seveda pri tem zasledoval nemške koristi. Dopisi. Izpod Nanosa. V neki pod-nanoški vasi imajo ubogi vaščani kaj čudnega dušnega pastirja. Ta bogaboječi mož oznanuje sicer svojim poslušalcem božje nauke in pa verske resnice, a da bi se pa tudi sam ravnal po teh, to mu niti na misel ne pride. Na sv. Petra dan je prišel iz bližnje vasi cerkovnik po tega kaplana, ki naj bi nesel sv. ob hajilo v dotično vas. Dasiravno je bila Že trdna noč in 10. ura, je prišlo vendar n*nogo vernih v cerkev, da bi sv. Rešnje Telo v sprevodu iz cerkve spremili. Ker pa je hotel kaplau, da se mora zvoniti, je šlo par možakov k njemu ter ga prosil?, naj bi ne pustil zvoniti cerkovniku ob tako pozni uri. Bil je namreč par dni poprej požar ob ravno taki uri in zvon je bil prvi oznanjevalec, ki je klical vaščane na pomoč. Ka-plan*e se pa ni dosti zmenilo za prošnjo previdnih in pametnih možakov ter je hotelo na vsak način, da se mora zvoniti. Ko mu je pa rekel nekdo izmed mož, da bi se ljudje preveč prestrašili in bi se lahko kaka nesreča zgodila, če bi saslišali zvo-nenje, mu je božji poslanec grobo odgovoril: »Kaj pa so ljudje? Bog je več, kot pa so ljudje. Saj sem se tudi jaz prej prestrašil.« Ker je m»ziljenec vide), da možje ne puste zvoniti na nobe** način, je šel jezen s svetim Rečnjim TeK^m v roki iz cerkve. Da bi si pa pohladil svojo sveto jezo, kar se ni izpolnila njegov« pametna in hvalevredna želje, se je kmalu odšel s pošto od tod. Pri slovesu sva si obljubila, da si bova pogosto dopisovala. Meni se ne mudi ravno od tukaj. K Završniku pcjdem nocoj in bom kot popoten človek prosil prenočišča. Zakaj ne bi ene noči prespal pod eno streho s svojo ljubico? Jutri jo pa odrinem, če mogoče peš proti domu. Pot je lepa in pomrznjena; sicer imam nekoliko lahko obleko, zato bom pa hitreje hodil. Dne 12. januarja. Pri svoji teti sem sopet. Ko sem ženski pripovedoval, da sem moral kamenje voziti v samostanu, da sem stranišče snaži], je hvalila nadvse moj sklep, da sem jo potegnil ven. »Le v Boga saupaj, Ivan«, je rekla, »pa ti ne poj de nikdar slabo. Cemu bi ps delsl ssstonj tam, kjer je vsega v obilici? Ko skončaš osmo lolo, ps greš v lemenat in sam svoj gospod boi in bol drugim ukazoval, pa boi ie plačan sa to.« In ko sem svoji dobri teti vse to potrdil, je bUs vesele, ds mi je ils delat osvrto jsjse, ksr je pri njej neksj posebnegs. Našemu župniku ps moj prihod is samostana ni nil ksj po volji. Teti je dejal: hotel maščevati nsd svojimi vslčani s tem, da jim s sv. Rešnjim Telesom ni hotel dati blagoslova. Toda s tem ie ni bil zadovoljen. Ko je dne 13 svgusts sopet raslsgal svojim vernim božjo besedo, se je spomnil pri tem onega večere. Kri mu je savrela v žilah tako, da je posabil, da je v cerkvi, kjer se osnaouje le verski nauk ter je imenoval one možake »afnkanake kalvine«. Med drugim je tadi rekel o njih: »Prišli so k meni v ovijih oblačilih, znotraj pa so bili grabljivi volkovi.« V tej jesi je opravljal tudi službo božjo ter se ni spomnil besed, katere je govoril neko nedeljo poprej: »Ako si v jesi, ne daruj, temveč pusti svoj dar, spravi se s dotičnim in šele potem pojdi in daruj!« Kakor vidimo, imajo naši božji namestniki včasih čudne muhe in hočejo, da bt se ljueje po teh muhah ravnali. Seveda, če se ne zgodi njihova volja, potem jim je vsako sredstvo dobro, da pokažejo svojo vsegamogočnost. Sioer smo pa prepričani, da se ne kaže s tem nobena oblast, če noče dati duhovnik blagoslova, katerega bi sicer moral dati. To je le nagajivost in če je vse res, kar se ve v katoliški cerkvi o milosti, potem je tudi gotovo, da ima precejšen greh oni duhovnik, ki ne da in noče dati blagoslova ljudem, ki so s tem prikrajšani za nekaj mi losti. Da bi pa bili tisti ljudje kal vini, ki ne puste ob pozni ponočni uri zvoniti, vedo morda le katoliški duhovniki, ki ne morejo brzdati svoje jeze, če se ne steče vse po njihovi natančni volji. Mi jim kaj takega ne verjamemo in naj sam Bonrventura uči ta nauk! VABILO na veliko skupščino družbe so. Cirila in Metoda v Št. Juriju ob juž. železnici v četrtek, 14. septembra 1905, S I3 O X* E T> : 1. Sv. maša ob 10. uri v župni cerkvi. II. Zborovanje ob II. uri doptldne. 1. ) Prvomestnikov nagovor. 2. ) Tajnikovo poročilo. 3. ) Blagajnikovo poročilo. 4. ) Nadzorništva poročilo. 5. ) Volitev ene tretjine družbenega vodstva za funkcijsko dobo 3 let. a) Volitev prvomestnika. b) Volitev treh Članov družbenega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji (lani družbenega vodstva: 1. Ivan Hribar, 2. Luka Svetec. 3. Ivan Šubic. 4 Tomo Zupan. 6. ) Volitev dveh Članov družbenega vodstva za funkcijsko dobo 2 let mesto odstopivših gg.: dr. Frana Štora in dr. Frana Tominška. 7. ) Volitev nadzorništva (5 Članov). 8. ) Volitev razsodništva (5 Članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 30. avgusta 1905. Prvomestnik: Podpredsednik: Tomo Zupan 1. r. Luka Svetec 1. r. »Če jo je iz samostana pobrisal, tudi v bogoslovje ne pojde!« A teta ima toliko zaupanja v mene, da več verjame mojim besedam, nrgo pa župnikovim trditvam. In Albina, moja Albinoa? Ko sem zvečer prišel tja, kuhala je Albina v kuhinji večerjo. Zatopljena je bila nekam in gledala v plapolajoči ogenj, da ni čula, ko sem vstopil v priprto kuhinjo. Tudi ni slišala, ko sem stopal proti njej. Ko sem ji pa ovil roke okoli vratu in jo poljubil na žametasto lice, bi bila zakričala, da ji nisem bri pokril ust s poljubom. Njenega veselja ni mogoče popisati. Tudi njena mati, kateri je Albina par dni preje vse povedala, je bila vesele mojegs prihods, sabi čavala pa mi strogo, naj gledam, da ksj postanem, ser preje mi ne da hčere is rok. To sem tudi obljubil skrbni svoji bodoči tašči in izjavil, ds tudi preje Albine nočem, predno ne bo kaj is mene, ker ne maram, ds bi si ons (Albins) sli msti delsli nepotrebnih očitanj, ds sem jas dekle sspeljsl v revščino in beračijo. Drago jutro sem odšel. Albins js ils neksj časa s menoj in predno Dnevne vesti, V Ljubljani, 1. septembra. — Dpiavnozbopske dopolnilne volitve na Koroškem. Slovenci kandidirajo sa sodne okraje Celovec, Dabrlaves, Železna kapi a, Velikovec, Plibark in Trg Franea Grafenauerja. Nemški klerikalci ae vtdrie volitve, kar je pa najbrž le volilni manever. Nemški kandidat je Fr. S e i f r i t s. — Napisi na novi državni železnici. Tvrdka Ferdinand grof Egger v Bistrici na Koroškem je poslala trgovski in obrtni zbornici v Celovcu pismo, v katerem odločno protestira, da bi se postaje v Roža označile razen z nemškimi tudi s slovenskimi napisi. Pri tem se sklicuje na južno železnico, ki ima od Maribora do Trbovelj, torej po čisto slovenskem svetu, samo nemške napise na postajah. Ako se torej spodnještajerski kmet, ki je primeroma manj zmožen nemškega jezika kakor pa koroški Rožani, spozna ob nemških napisih, bo to delalo prebivalcem Roža tem manj težav, zato ni nikakršne potrebe, da bi imele postaje na Koroškem tudi slovenske napise. Da je koroška trgovska in obrtna zbornica storila vse potrebno, da se ta zahteva nemške tvrdke spolni, se razume samo ob sebi. Ali naj bo židovska južna železnica vzor našim državnim Železnicam? Ako židje v upravnem vodstvu južne železnice nočejo Slovencem priznati vkljub brezštevilnim njihovim zahtevam nobenih pravic, še ni nikjer zapisano, da se mora vlada, državna oblast, ravnati po njih! Ali nima slovenski kmet po državnem zakoniku neomajane pravice, da vsaj na svojem lastnem ozemlju vidi spoštovan svoj lastni jezik? Io ali so državne oblasti za to tukaj, da kršijo državne zakone in zapostavljajo jezik prebivalstva? Poživljamo slovenske poslance, da vsi store svojo dolžnost in da se zavzemajo za te naše bore pravice, katere nam hoče vzeti nemška nadutost' — Imenovanja v srednjih šolah. Pravi učitelj na komunalni nilji realki v liri ji M »kao Pir na t je dobil učno mesto na državni gimnaziji v Kranju j pravi učitelj na državni realki v Ljubljani dr Anton \V a 11 n e r je premeščen na državno realko v Gradec; profesor na državni gimnaziji v Kranju dr. J»kob Ž aoavc pride na prvo državno gimnazijo v Ljubljano, pravi učitelj na komunalni nižji realki v Iiriji Josip Reisner pa na državno gimnazijo v Novo mesto; pravim učiteljem sta imenovana: suplent na I državni gimnaziji v Ljubljani Josip Bučar sa državno gimnazijo v Kranju in suplent na državni gimnaziji v Kranju Jakob T r š a n za II državno gimnazijo v Ljubljani. Provizorični prefekt na te-rezijanaki akademiji na Dunaju Friderik Juvančič je imenovan pro-visoričnim učiteljem sa državno realko v Ljubljani. sva se ločila, sem ji moral obljubiti, da jo pridem o Veliki noči obiskat, tačas si bodeva pa pridno dopisovala, da se ljubazenska vez ne pretrga. Saveda bo treba na vsako pismo strogo paziti, da ga teta ne zapazi, sicer ne bom dolgo užival zaupanja pri njej, da pojiem v semenišče. Dostavek priobčevaloa Moj prijatelj Iran M. je dandanes profesor na gimnaziji Oženjen je in njegova žana je Albina, kateri je ostal svest vkljub vsem viharjem življenja. Srečna sta in zadovoljna, saj je Bog blagoslovil njun sakon že s dvema otrokoma, čeprav sta šele dobro poldrugo leto poročena. Srojega dnevnika mi nikakor ni hotel izročiti, da bi ga objavil. Sel s ko sem mu zatrdil, ds spremenim imens oseb in krsjev, se je vdal. čestiti bralci naj pa bodo prepričani, da ne najdejo v predstoječem priob-čilu nobene pretiranosti, ker je Iran kot samostanski novio pisal ssss in torej samemu sebi ni hotel lagati, ampak sspiasl povsod samo golo in čisto resnico, kot st js v istini do-godila. 8W — Spremembe v politični službi. Novoimenovani dež. vladni svetnik dr. Henrik pl. Gron prevzame, kot seao ie poročali, vodstvo okrajnega glavarstva v Ljubljani; deželni vladni tajnik Ernst pl. SebGaberger v Kranju pa ono okrajnega glavarstva v Kamniku. Dež. vladni tajnik Karel Ekel je premeščen iz Kečevja v Kranj; dež. vladni konoipist Igaaoij pI. iiu-ber je dodeljen k okrajnemu glavarstvu v Kočevje. — Odlikovanje. Cesar je podelil slugi na študijski knjižnici v Ljubljani Francu Doletu srebrni zaslužni križec. — Odkritje Prešernovega spomenika. Včeraj zvečer so je v mastni dvorani pod predseditvom župana Ivana Hribarja vršila seja povabljencev, ter so se za Prešernovo slavnost dne 10 septembra izvolili trije odseki: Č*enikar-ski, rediteljski in stanovanjski. Ii odseki imajo nalogo, poročati časopisom ter dajati informacije, vadržati red pri sprejemu s'o renskih gostov, pri isprevodu društev in zastopov ter pri slavnostnem odkritju spomenika in poskrbeti za bivališča ter vse udobnosti k slavnosti dospelim. — K odkritju Prešernovega spomenika so prijavili svojo udeležbo nadalje: »Slovenska Matica« v Ljubljani, ki položi pred spomenik svoj venec, »Sva z fiesko-slo vans keho študent-stva u Prate« in gospod Josip Peni že k, oes. svetnik in zastopaik »Narodnih Listov«, odlični češki prevajalec Prešernovih poezij. — Slovenska narodna društva naj blagovolijo Čimpreje prijaviti se glavnemu odboru Pre , šsrnovega spomenika, ako se udeleže* slavnosti odkritja, da ne nastane odboru zadnje dni preveč posla ter da se more ukreniti pravočasno vse potrebno. — Tovarišem Triglava-om! Ker se akadem teb. društvo »Triglav« udeleži odkritja Prešerno Tega spomenika v Ljubljani dne 10 septembra z zastavo, poživljala vse btarejšine in tovariše, da se p>lnošte vilno pridružijo slavju našega največjega pesnika. Iv. Jane, t. č. predsednik. — Družba sv. Cirila in Metoda principijelno ne polaga vencev. Zato ga tudi ne more pesniku prvaku Prešernu. Obdarovati pa meni začetkom šol vse svoje cdra-sčene učence in učenke z brošuro »Slava Prešernu«. To darilca bodi družbeni duševni venec. Upamo, da se ga veliki duh Prešernov zveseli. — „Slava Prešernu S" Krajni Šolski avet v Gornjem gradu je naročil 110 izvodov, krajni šolski Bvet v Središeu 50 izvodov, krajni šoleki svet v Radečah pri Zidanem mostu pa 30 izvodov. O^oiarjamo okrajne in krajne šolske svete ttr šolska vodstva, da je deželni šolski svet knjižico odobril. — Za petje ob odkritju Prešernovega spomenika bodo skupne vaje vseh štirih ljub Ijanskih v »Zvezi slovenskih pevskih društev« stoječih zborov: »G 1 a s b e ne Matice«, »Ljubljane«, «Mer-kurja« in »Slavca« prihodnji te :-p, in sicer v ponedeljek od 8 ?o 9 ure zvečer za vse I. tenor je vseh štirih društev, od 9 do 10. ure iatega dne za vse II. tenorje, v torek od 8 do 9 ure za vse I. base, od 9. do 10. ure istega dne za vse II basa. Skušnje se vrše v dvorani »Glasbene Matice«. Upravni cdbor »Zveze« vljudno proai vse gospode pevce vseh Štirih društev, da blagovole Bigurno in točno prihajati k skušnjam. Note za Neđvč lovo »Slava Prešernu« in Maikovo »Strunam« naj vsako društvo pri-nese a seboj. — Razstava učil na šentjakobski dekliški Soli se je otvorila včeraj dopoldne. Givoril jo je predsednik raistavnega odbore, g. nadzornik A M a i e r , izrezujoč občudovanje in veselje na nad vse pričakovanje UBpeli razstavi. Ta razstava, pravi govornik, je jasna priča o marljivosti in trudoljubivosti ljubljanskega uči-teljstva, ki je priredilo to raastavo, •er čestita L,ubijani na tako delavnem in za napredek ljudskega šolstva vnetem uČiteljstvu. Nato poprime za besedo deželni Šolski nadzornik, g. Frančišek Lovec, ki poudarja, da je bila prireditev razstave v spretnih in strokovnjaških rokah ter čeatita odboru na povsem dovršeni razstavi, kakršne še ni bilo v Ljubljani in tudi drugod &e. Prepričan je, da bo obrodila razstava lep sad na korist in prospeh kranjskemu ljudskemu šolstvu. Pri otvoritvi razstave je bil prisoten tudi t&onsignore pre-f Tomo Zupan, učiteljiščna ravnatelja Črnivec in Sehreiner, mnogo profesorjev, učiteljic, učiteljev in drugega občinstva. Razstava je nastanjena v 17 učnih sobah in po hodnikih. V pritličju so razstavljena učila sa vero nauk, nazerni nauk, računstvo in geometri jak > oblikoslovje, razna učila, ki so jih priredili učitelji sami, v treh sebeh in po vseh hodnikih v pritličju, v prvem in drugem nadstropju pa rasnovrstna učila tvrdke Pieblerjeve a Dunaja, ki je ia-dala v ta namen poseben razstavni katalog. V prvem nadstropju so razstavljeni pismeni in risalni izdelki ljubljanskih dečkih in dekliških ljudskih in meščanak h šol ter ljudskih šol: Bled, Bohinjska B strica, Loški potek in Postojna; dalje učila sa domoananatvo, za vojvodino Kranjsko in krasni risalni izdelki e. kr. učiteljišča v Ljubljani. V drugem nadstropju je v eni sobi rasstava najnovejših učil ljudskih šol krškega in litijskega šolskega okraja, ki jo je priredil g. nadzornik L j. S t i a s n y. V tem nadstropju so razstavljena tudi učila za prirodoslovje, prirodo-pisje, za obravnavo Avstrije ter za zemtjepisje in zgodovino za šesti, sedmi in osmi razred. V telovadnici H. mestne šole so pa razstavljeni risalni izdelki meščanske Šole v Krškem, v drugem nadstropju na hodniku pa tehnologičaa zbirka. — Raastavni odbor je iadal tudi »R»z stavni katalog«, ki se dobiva pri vhodu po 50 vinarjev. — To bi bil samo površ»n pregled raistave; obširneje o njej bomo še poročal . Pripominjamo ps že zdaj, da se je ii-razila splošna želja, da bi se čas raz atavi podaljšal vsaj do 20 t m, če že ni mogoče dlje, da bi imeli tuii naši dijaki in njih starši, ki jih bodo pripeljali v Ljubljano, priliko ogledati si razstavo. To bi bilo ljudskemu šolstvu v večjo kerist, kakor pa ti stih par dni pouka, ki bi jih zamudile ljubljanske šole. Tudi uČiteljstvu Črnomaljskega in novomeškega okraja, ki ima s 1. septembrom že pouk, naj bi se dovolilo vsaj en teden dopust za obisk razstave. — Vdtop v razstavo je brezplačen in vsakomur dovoljen. Ovorjena je vsak dan od 1/%9 do l/312. ure dopoldne in od 2 do 5 ur« popoldne. — Umrla je včeraj gdč. Marija T o m e c . potestnica v L ubijani stara 79 let. N. v m. p ! — Kranjski „Savani" prirede dne 7. t. m. v prostorih kranjske narodne čitalnice zabaven večer s sledečim sporedom: I. Variete-večer. I. »Mladi vojaki«, koračnica. Parma. 2. Potouri iz op »Legionarji«. Parma. 3 a) »R*sni glasovi«, komp. Krakovski; b) »Kam«, komp. Vilbar. 4 »Slava«, šaljiv pr zor iz visokošolskega življenja. 5 »Triglavske rože, valček. Parma. 6 »Boc^k in Baca na Du naju«, šaljiv prizor. 7 Potpuri »Slo venBke pesmi«. Wiassak. 8 »Prvič pri fotografu«, šaljiv prizor. 9. »Kdo more to zahtevat'«, komp. Zelencgor-eki. (Pridržuje se premenitev sporeda) II. Ples. Začetek ob poldevetih zvečer. Vstopnina za osebo 1 K, za rodbino 3 K. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Prebitek je namenjen društvu svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava« na Dunaju. Na veselici svira kranjska meščanska godba. — Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju. Tovariši! Kranjski »S »vani« priredimo s prijaznim sodelovanjem ostalih tukajšnjih svobodomiselnih slovenskih akademikov v prid našemu društvu zabaven večer dne 7. septembra 1.1. v prostorih kranjske narodne Čitalnice. Vabimo najpresrčneje vas člane in vse ostale narodno-napredne akademike, da nas posetite na veselici. Program je razviden iz današnje štev. »S(ov. Naroda«. Posebnih vabil na člane in akademike ne bomo raz-peš l,ali. Ostala vabila smo razposlali danes; če smo koga presrli, ga prosimo, da nam oprosti, ker se to pri taki obilni razpošiljatvi vabil lahko 'top-odi. Vsak narodno napreden gost 0 ~" Kranjski »Savani«. — V Horjulu je sopet gorelo. Pogorala je £ag£Neva hiša. Stode ie 4000 K — Med idrijskimi a-KffsrjI se pojavljajo tožbe, da se ne izvršujejo natančno določbe službenega reda g*«Je pogodbenega dela. Posebno ne v slučajih, če je prevzeto delo veliko slabše, kakor se je spočetka pričakovalo, g 10. službenega reda določa, da ima na zahtevo rudarja zadevo pregledati uradnik, a te zahteve se največkrat ne nslišijo. Nasprotno pa je uradnik takoj na lica mesta, če je delo boljše, kakor prvotno. Torej le pri dolžnostih se ima ozir na delavca, pri istega pravicah pa zamašena ušesa. Določbe službenega reda bi rudniška oprava že lahko natanko izvrševala, saj si ga je sama protipostavno ustanovila, ker so zastopniki odrekli svoj podpis službenemu redu, ki jim narekuje le dolžnosti, ne jamči pa skoraj nobenih pravic. — Logar v Hrastniku. V Hrastniku in v bližnjem dolu se je jela nsglo širiti vročinska bolesen ali legar. Posebno v kemični tovarni ie mnogo delavcev s bolelo, eden je ie umrl. Vsrok bolesni jo slaba, pokvarjena voda. — Graščinsko posestvo Laubsgg, saradi katerega je bilo toliko vpi»ja pe nemških listih, da bi ne prešlo v sleveaske roke, so kupili včeraj Ferdinand Debelak pl. Rokitanskv in JesipVeitaa 150000 K AL je Debelak Slovenec, nam ni znano, ime njegovo je slovenske korenine. -— Dva častniška dvoboja sta se bila včeraj v Gelove u. V prvem je bil stotnik R s sabljo lahko ranjen, v drugem pa steteik baron H s pištolo obstreljen. Rana je nevarna. — Občni zbor tolminskega učiteljskega društva se bode vršil v Kobaridu dae 7. aepUmbra ob 9 uri pred poldne. — Spolirano pismo. V T^stu oddano pismo z vsebino 3000 K in namenjeno v Dalmacijo je bilo spolirano. Namesto bankovcev je tat nabasal v zavitek Čaaopisni papir. — Za 14.000 K postnih znamk. Policija v Trstu je včersj aretovala štiri osebe in našla pri njih »a 14000 K poštnih znamk. Te znamke so bile ukradene pri vlomu v poštni urad v ulic* Nikole Tomasea. — Velika nesreča pri pomorskih vajah se je zgodila včera| ponoči blizu Polja. Torpedov k a štev. 38 je zadela v torpe-dolovko »Satellit« in se kmalu nato potopila. Moštvo se je razen dveh pomorščakov rešilo. Nesreča se je zgodita 12 milj od obrežja. — 9,Novi List" contra »Hrvatsko pravo". Urednik »Novega Lista« v Reki, Fr. Supilo, toži »Hrvatsko Pravo« radi resžalje-nja čaati, ker ga leto že dlje čtsa doli*, da je podkupljen od Mtdjarov in Lahov. Glavno vlogo v tej zadevi igra — zlata ura, ki jo je Supilu podaril Lah O 1 s o i n a o h kot svo jemu prijatelju. — Žabjek na prodaj. G kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko daje s tem na splošno znanje, da ee bode po razpisu c. kr. fiaančneora ministrstva z dne 11. avgusta 1905 št 57238 prej od justične uprave rabljeno zemljišče v Hrenovih ulicah, in 8io«r zapornica št 17 (obstoječa iz zemljišča vi. Št. 51 mesta Ljubljane pripisane parcele št. 92/2) potom Drostovoline javne dražbe prodalo. I »klicna cena inašs 18 200 kron. Dražbena obravnava se bode vršila dne 7. septembra 1905 ob 10. uri dopoldne, pri II odd. c. kr. flaan-čnega ravnateljstva v Ljubljani. Pismene ponudbe se morajo vložiti predstojništvu c kr. fisančnega ravnateljstva v Ljubljani, predno se prične ustna dražba, to je najkasneje do 7 septembra 1904 ob 10. uri dopoldne. — Ogenj. Danes zjutraj ob tri četrt na 9 je naznanil čuvaj z Grada z dvema streloma, da gori pri posestniku g. Jožefu Vrhoven na Poljanski ceeti št. 52 gospodarsko poslopje, t. j. hlev in pod. Na lice mesta je takoj prihitelo prastovoljno gasilno in reševalno društvo pod načelstvom g. Ludovika Štric'ja, ki je zastavilo vse moči, da je ogenj ustavilo. Ker je bilo poslopje večinoma leseno, je bilo takoj vse v ognju in se seveda ni dalo rešiti. Pač pa zaslužijo vrli ognjegsBoi vso čast, ker so s truda polnim naporom ogenj lokalisovali, da se ni rasširil še na druga tik poleg gorečega stoječa poslopja, katera bi bil gotovo vsa uničil in napravil ogromno škodo. Poslopje je zgorelo do tal in tudi voz »parizar« in po lieđelsko orodje je bilo upepeljeno. R«šiti so le p«a varuha, ki je tako rekoč, kakor je hud na verigi, malo manj kakor s povzdignjenimi nogami prosil rešitve, in šest pra*ičev. Preden je še prišlo na lice mesta gasilno društvo, so ogenj opazili domobranci in je narednik gospod Fran Slana nemudoma šel k ognju s 32 ncožir ki so dali pivo pomoč. Poddesetnik Rode jo takoj priskočil na pomoč me-aarju gosp. Ivanu Zajcu in asistentu fcovske šole g. Franu Buko* niku, ki sta že vlekla p" ~ in so jih fc tar si je slu- žil kruh r pri nekem cirkusu, a i r Konja i*i si pri tem prenesel možgane. Ker je bii delocšrien iu večkrat radi tatvin« kaznovan, oddali so gft v prisilno , od tod pa v blaznioo. Ko je ozdravel, je zopet služil sa hlapca pri panoramah, gugaln cah in enakih t/odvzotjih. Začetkom rožnika 1904 I je prišel k očetu svoje mačehe Fran-I eetu Mramor ju v Novo mesto, češ, ' ia pride ia Zagreba ter ostal tam t nekaj lasa. Neko nedeljo pa, ko so bili doflDnJI pri deveti maši, je vle-, mil v zaklenjeno omaro, izmaknil celo praznično obleko, se j »aoblekel in jo popihal. V ooč& na 15. velikega travna 1905 je pa na Slapah pri Ljus-Ijeni vsel is nezaklenjenega kovčega Jeaosu Zidanu 38 kron 60 vin, zlat prstan in delavsko knjižico, v Gar-eareveu je pa nekemu Francetu Žeitn vzel iz lupe dežnik. Marijo Homer, lastnico gugalnice v Lettermanoveaa drevoredu, je opeharil aa črno obleko, Češ, da mu je oče umrl in da mora iti k pogrebu. Marija Homer mu je res vse to verjela in mu vrh tega ie dala 1 K sa venec. Pegan so jo napotil nato proti Trstu. Med Gorenjim Legatcem in Kaloami jo srečal okrog 9. ure zvečer neko 19 let staro, ala-botuo dekle, katero je ustavil in jo nagovarjal, naj se mu vda, čemur se je pa dekle branilo. Zato jo je s silo na tla vrgel, in ker je vpila, jo tiščal sa vrat ter ji groail, da jo bode ubil, če ne bo mirna in ne uatreŽe njegovi želji Ko so se pa čuli koraki in človečki glasovi, je Pegae oiskočil in pobegnil ne da bi izvršil svoj namen. Sodieee je Pegana zavedi poiz-kučene spelske nečistoati in zaradi hudodelstva tatvine obsodilo na 18 mesecev težke ječe, poostrene s 1 postom in trdim ležiščem vsak drog mesec, po prestani kasni pa pride pod policijsko nadsoratvo. Star pohotnež Zeper Matijo Lubiča, vinskega trgsvca is G risi-gnane v I-»tri doma, se je v ttjui razpravi obravnavalo zaradi hudodelstva spolne posilnosti. Obdolženec je prišel dne 7. velikega srpana na Rakek po svojih opravkih, in v kubiojo gostilne Ane Pintar, kjer je iaaela opraviti 15 let stara Teresija Zakrajšek. Tej je Lubič obljukeval, da ji bo kupil svilnato obleko in da jo bo vsel ca ženo, če ustreže njegovi Želji. Ker se ga je pa dekle branila, ji je dal is neke steklenice kozarček žganja, nato pa še malo piva, kar je dekleta tako omamilo, da je neovi-rano izvršil svoj namen. Kazenske obravnavo prod okrajnim sodiščem. Golobe je streljal in pojedel. Janez Javornik is Peč si je dne 29 junija t. 1. izposodil puško od sosede, ter Šel za kratek Čas streljat golobe J. Zupančiča. Faktično je tudi ustreli enega goloba in ga baje snedel. Sodišče ga oprosti glede tatvine, cbiodi ga pa na 5 K globe, ker je strelja), dasi nima orožnega lista. Obenem se mu je odvzela puška. Bolno kravo je zaklal. Fran« Verhove, posestnik iz Sp. Š ške, je dal svojo kravo dne 20. t. m. zaklati, ne da bi bil obvestil mesnega ogleda in živinozdravnika. Županstvo je zato izvedelo in poslalo drugi dan živinozdravnika, ki je izjavil, da je bU krava bolna in zato njeno meso nerabljivo Franc Verhove je bi obsojen na 10 kron globe ali 24 ur zapora. Nepoboljšljiva tatica. Marija GorŠe je imela pred nedavnim časom branjarijo v Vodmatu in se ji je prav dobro godilo. Ni čuda, da se je preobjedla. Naveličala se je dela in se začela na nepošten način preživljati. Dne 19 t. m. je ukradla prodajalki Alojziji Sterle par ženskih čevljev, vrednih 6 K Tudi je pridno prosjačila po celem mestu cd hiše do hiše. SodišSe jo je obsodilo na u, dni Btrogega tapora z dvema postoma. Hud pes. Grof Liehtenberg, stanujoč na Gradu, ima hudega psa. Prošli ted en si je hotel neki tujec ogledati Grad, pri 13j priliki ga je grofov pes popade), ugriznil in mu raztrgal hlače. S>dišče je grofa Lioh-tenberg« oprostilo, ker se ni mogla dokazati hudobnost omenjenega psa. S palico fotografiran. Livarski pomočnik J. Kočar je dne 23 julija t. 1. srečal po Bregu okolu 11. ure ponoči dva gospoda. Najprej ju je posdravil s »dober večer«, pozneje pa jih začel nadlegovati, češ, da naj ga fotografirata, ker je ravno pijan. Dotična gospoda sta mu izkazala to uslugo pa ga nista fotografirala z aparatom, temveč palico Ker je bil Kočar pri tem fotogrtUranju pijan, je bil eden omenjenih fotografov obsojen na 10 K, dočim je bil drugi oproščen. Surov mož. Iran Taborski, posestnik na Opekarski cesti, je bolj podoben živini, kakor človeku. Posebno se divje obnaša, kadar se napije. Takrat se spravi nad svojo ženo in io Grozovito pretepa. Tako se je zopet napil dne 14. avgusta, ter se zopet preteps? z ženo. K obravnavi je prišel pijan. Oosojen >» bil na en teden zapora z 2 postoma. Zaradi pretepa je Alojzij Štrukelj, ključavničarski va(*^ bil endan zapora. Telefonska in bnojavaa poročila. Dunaj 1. septembra. Poslanec baron M a l f a 111, predsednik kluba j itanjanskih državnih poslanic ) OdlOŽll SVOJ IDčlUUtt se je to, ker mu jo v Rivi izrekel nezaupnico, in sicer zaradi tega, ker se zavzema za ustanovitev italijanske pravne fakultete v Bo v erotu in nasprotuje najnovejšemu italijanskemu stališču: fakulteta mora biti v Trstu ali pa naj je sploh ne bo. Dunaj 1. septembra. Opernega pevca Viktorja Kufiero, ki je sodeloval pri .Glasbeni Na- ticia na Dunaju L 1895., je zadela huda nesreča. Ko se je peljal na motorju mimo nekega tramvajskega voza, ga je leta zgrabil in ga podrl na tla. Kučera je smrtnonevarno poškodovan. Dunaj 1. septembra. Cesar sprejme ministrskega predsednika Fejervarvja v posebni av-dijenci, da mu poroča o novem poskusu, da se reši Ogrska kriza. Ako se tudi ta poskus ponesreči, se razpusti parlament in se raz pišejo nove volitve. Dunaj L septembra. Krščanski socijalci nameravajo kandidirati namesto umrlega Strohba-cha za podžupana zborničnega svetnika Adlerja. Dunaj 1. septembra. Vest, da bi se cesar pri vojaških vajah na Tirolskem prehladil in bi se vsled tega ne mogel udeležiti vaj na Češkem, ni resnična. Cesar odpotuje jutri zjutraj v KI. Dunaj 1. septembra. Cesar je poslal ruskemu carju brzojavno čestitko, v kateri izraža svoje veselje in zadoščenje, da se je mir sklenil, in v kateri carju gratolira, da se je vojna za Rusijo završila srečno! Cesar je tudi Mikadu poslal slično brzojavko. Belgrad 1. septembra. S kraljevim ukazom je bil potrjen škof Dimitrije za srbskega metropolita. Pariz 1. septembra. Vite se vrne v Evropo v enem tednu in se umakne iz političnega življenja. Pariz 1. septembra. Minister zunanjih poslov Rouvier je vročil nemškemu poslaniku odgovor na noto kneza Bulowa. Pariz 1. septembra. ..Matin" je iz zanesljivega vira izvedel, da sedaj še ne more biti govora o kaki alianci med Rusijo in Japonsko. Napake v hrani r^^eTe^ffi voda). K vinu, koojaku itd. je pa boljši -Tempeljski vrelec"* 2766—1 V Rogaško slatino £bi moralo biti geslo vseh, ki jim še ni treba misliti na odhod ali ki so komaj nastopili dopust. Saj je to prekrasno, prikupno, med hribi in gozdovi ležeče zdravilišča, polno prelepih izprehaja-pro-v liSč in naprav, z milita podnebjera, kisika 4 polnim osvežujočim zrakom, skrbljeno je ser ga I£ tudi za proste in kopeli v baDjah, mo-lamen* demo zdravljenje z mrzlo vodo; čitalnica in knjižnica, dobra godba, prostori za tennis pa nudijo dosti raznovrstnega razvedrila, — z eno besedo: Rogaška slatina je idealen prostorček za vsakega zdravja in razvedrila iščočega pa tudi za ljudi, ki se od bolezni Se niso popravili docela. Velika prednost Rogaške Slatine je pa tudi stanovitno vreme brez vetra in prahu in majhne premene temperature in ravno september nudi vrsto prijetnih, solnčnih dni. Stanovanja so sedaj — kakor vsako leto po sklepu sezije — cenejša. Umrli so v Ljubljani: Dne 30. avgusta: Ana Javornik, posestni-kova hči, 4 mes., Ilovica 40, črevesni katar. — Marja Košir, delavčeva hči, 2 mes., Sv. Petra cesta '01, Meningitis. Dne Si. avgusta: Marija Tomec, posest-nica, 78 let, Kladezne ulice 10, Carcinoma. — Marija Mehle, delovodjeva hči, 8 mes , Jenkove ulice 11, črevesni katar. V deželni bolnici: Dne 24. avgusta: Marijana Šusteršič, gostija 80 let, ostarelost. — Marija Mohorič, čev-larjeva hči, 17 let, Epilepsia. — Marija Šinkovec, krojačeva žena, 38 let, jetika. Dne 25. avgusta: Angela Judnič, delavčeva hči, 3 leta, jetika. Dne 26. avgusta! Neža Dremelj, delavka, 66 let, Paral ys cordis. Dne 27. avgusta: Valentin Rovtar, pre-mogar, 61 let, Carcinoma. — Hedvika Rakovec, natakarica, 20 let, Haenphilio. Mstsorologičiio poročilo. VHtna uad morjem Boe-8. Srednji Bračni tlak 786-0 mtm Avgust 1 čas opazovanja Stanje barometra v mm a g Vetrovi Nebo 31. 9. 2V. 737 4 14-5 si. j vzhod pol. obiač. 1. • 7. z). a. pup. 739 5 737 6 12 5 211 al. jzahod er. svzhod m. jasno del. oblač. Srednja včerajšnja temperatura: 16'4\ normale: 170°. — Padavina 20 6 mm. — Včeraj popoldne nevihta 8 ploho in točo. Žitno cene v Budimpešti. Oves , oktober Ddi 1. septembra 1906. Toruiin. oktober . . april 1906 . oktober . . ~ maj 1906 • za 100 kg. K 16*94 , 100 n m 16 62 , 100 . n 1292 . 100 . . 13 28 Borna poročila. »Kreditna banka11 v LJubljani. o *V/. •V/t Uradni karal dan. boras 81. Saloikrnl p«pir}i majeva renta . . . . . •rebrna renta . . . • . avstr. krenaka renta . . . alata . . . ogrska krenaka B . . . „ alata »oaejlU dežele Kranjske . »V//« poBOJUe mesU Spljet . •■/■•/• • • Zlld" • ilV\ boi.-here. Šel. pos. 1908 *•/, Čefika, del. banka k. e. . *7« a a ,!.•». 4' -V . »t pisma gel. d. hip. b. **/«•/• Psit kam. k. o. s. 10«/. pr....... ust. pisma Innerat. hr. » m ogrske een. da. hr....... a. pls. ogr. hip. ban. ebl. ogr. lokalnih ie- lesnie d. dr..... •bi. ceSke ind. banke . prior. Trs t-Por lok. Sel. »•/, prier. doL iel..... ••/0 , Jni. iel. knp. V/t . 4 VB0/t avst pos. za iel. p. o. . ?itck» ed 1. 1860»/, . . . . ■ m » 18S4 . . • • , tizsks...... v aem. kred. I. emis^e . a a i» a g ogr. hip. banke . . . , srbske a frs. 100*— B turške ...... Saailika areSke.... kreditne B . . • • InomoSke s . . . . Krakovske B .... Ljubljanske , . , . . 4vst. rud. krita „ . . . . Ogr* a a a • • • • Rudolfov« 9 . . . . šaUbnrškt „ . . . . Oanajaks kom. v . « . . Delnlee. Jnine šelesniee ..... Državne ieleaniee .... A.Tstr.-agrske bančne dalniee . avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ , . . . £rmostensks B ... ?r^mogokop v Mostu (Brfti) . Alpinsko montan..... Praske žel. indr. dr..... &ma-Muranyi...... 7rbev^ske prem. družbe . . i v str. orožne tovr. družbe . . 5o5ko sladkorno dražbe . . . vedam*. 0. kr. cekin..... 50 franki........ tO marke........ 3ovoroigni ....... kTarke......... Laiki bankevei...... Sablji ......... dolarji......... avfnsta 190S. Danav 100 55 10060 10O66 119-69 96*60 115-70 99*60 10060 100*— 101*10 10OS.6 100 25 101'- 106 70 100-60 100-25 10010 100-— 100*76 99-90 99-60 819 10 101 45 190 90 293 25 166 66 303 — 306-— 167 — 103 — 142-60 26-10 474 — 78— 8826 66 — 54 2 s 84 76 62*-74 — 535 — 98 25 675 50 1635-— 674 — 783 60 »47-50 670 — 641 — tllO -666 — 286-— 548 — 160 — 11-35 19 07 23-46 23*»4 117-22 96 40 253 4-84 Bla#a 100*76 100- 76 100*85 119 70 96-SO 115-90 101'— 101*60 100 — 102 10 100 60 100*65 102*— 107*70 101- 60 100 76 101 — 101-— 101*76 100'— 321*10 10245 1*2 90 295-25 167-65 • 12-30 »15 50 273 30 109 70 143*50 28*10 482 60 83 — 9425 70 — 6685 3626 66 — 78 — 544 70 99 25 676 50 1644 — 675 — 784 50 248 — H76— I 642'— 2750 — 557-— 290 — 550 — 166 — 11 39 19*11 23 52 24 02 117-42 9560 264*— 6 — Fran o Rus, c. kr. nadporoCnik, naznanja v lastnem in v imenu svoje soproge Zofijo Rus, roj. Va-lentlnčič in v imenu svojega sina Frsnclta vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno veat, da je umrl njegov ljubi sinček osir. bratec po kratkem trpljenju v nežni dobi enega leta danes zjutraj ob dveh. Pogreb bo v soboto, 2. septembra ob 4. uri popoldne iz gradu Brinje na pokopališče pri Sv. Mihaelu v Grosupljem. 2775 Prosi se za tiho sožalje. V Grosupljem, 1. sept. 1905. (Mesto vsakega posebnega obvestila) Pristni dobri brinjevec se dobi pri 2332—12 L.SEBEMKUvSp.Šiški. V NOBEMI 5LOVENSKI HIŠI 5E NE BI 5MELE P0QRE5flTI A A A A A I m * * * BHSa DOKTORJA FRRNCETh SSSB PREŠERMR [£M£53 UREDIL 5KRIPT. L PIMTRR ILUSTRIRRMfl IZDRj^, SESIT^ 5 K, V PLRTMC VEZRh^ 6 K 40 h, V USNJU VEZflNf! 9 K UUDSKfl IZDRJH 1 K, V PLRTMO VEZRM^ 1 H 40 h. NflTISNILfl IM ZRLOŽILfl 1Q. PL. KLEIM/^.RVR & FED. BRMBERC3 V LJUBLJANI. S ž DOBIVAJO t S 2 5E PO VSEH KNJIQOTRŽNICRH. i t s Kje je moči najbolje in najceneje kupiti obieke za — gospode- dame in dečke? — Samo v Angleškem skladišču oblek v Ljubljani. Mestni trg 5. -*s- Zakaj? Zato. ker tjakaj dospe vedno najnovejša in največja izbira konfekcije za gospode in dame > in se vse prodaja najceneje, ponajveč pod lastno ceno. O. Bernatović, Mestni trg 5. Ernest Hammerschmidta nasldnikl MADILE, WUTSCHER * k.. trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga 3498-0 poljedelskih strojev in orodja. Vajenec s dobrimi šolskimi izpričevali se r tiskarni Pr. I^licr takoj sprejme. 2774—1 s posebnim uhodom odda takoj Fr. Mestni trs Štev. 11. k729—3 10 kron Izplačam onemu, ki mi naznani tatu, ki krade na mojem posestvu ,pod Rožnikom' krompir in korenje. 2758-i Peter Lassnik. Smrtni skok! V soboto, dne 2. septembra in v nedeljo, dne 3. septembra na Koslerjevem vrtu drznega kolesarja Henryja. V soboto ob 8. url zvečer, v nedeljo od 4. ure dalje večkratni nastop. Zalet s kolesom z višine na 15 metrov. Daljava skoka 12 metrov. Vstopnina 20 vin ; otrooi pod 10 leti samo 10 vin. 2674—2 JJ r a v v rVT »IJJaSSišsHBi P™ všeckv UkS, P ° K I a d e m Dra'p • ^ Spreten stavec za knjige in akcidence za slovenski in nemški stavek, z daljšimi izpričevali dobi trajno mesto. — Ponudbe s prepisi izpričeval sprejema 2738 2 W, Blanke v IPtuju. Dl Ivan Oražen se je povrnil in orinje ZOPOL -^^3 Z spretni prodajalki, samo prve moči, se iščeta za damsko konfekcijo. — Plače tudi črez 100 K. — Osebne ali pismene ponudbe sprejema Angleško skladišče oblek O. Bernatović v Ljubljani, Mestni trg 5. 2767—1 ISimlra 8 kožo> kiI° P° 1 £Id. aW ■■ irmi brez kosti po gld no, plečeta brez kosti po 90 Kr., slanina in suho meso po 80 kr., preSičevi in goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 45 kr. Oolonif* dunajske po 80 kr, a la kra-WCJ1 o« 'O kovske, fine po 1 gid, iz Sunke zelo priljubljene po gld. 190, ala ogerske, trde po gld. 150, ogrske fine po gld 180 kilo. — Velike klobase ena 20 kr. 268 16 Qli\/ftulf o »rlnovee, pristen, liter OIIVUVINtCJj po gld 120. — To priznano dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil napre prekajevakc in razposiijalec živil Janko Ev. Sire v Kranju. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, nnjnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Vsi 4 pari nanio 5 K. Za naročitev zadostuje dolgost 2764 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamenjam. IVAN & NIKOLAJ ZIC Ladji: vinom na velilro. „Domitila" & »Štefanija« v Pulju v Istri. ■.....■......■■..........■.............. liter p odaja vina: liter po 40 in 41 h Dalmatinec bel . . . „ „ 48 50 „ Cviček Opollo) . . . „ „" 36 ,, 38 „ Teran (iz obranih ja- 36 „ 38 ,, god...... „ „ 32 „ 34 ., MuSkat (bel, sladek) . franko kolodvor Pulj v izposojenih posodah, ki se ne uračunijo, pa jih je treba čimpre vrniti franko kolodvor Pulj PoSilja se le po povzetju in sicer samo od 56 litrov naprej. Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva. 2u90—5 Vino z Visa, rdeče „ „ „ belo Istrijanec, rdeč . bel . Dalmatinec, rdeč 36 3* 40 56 28 36 40 60 Ces. ki. avstrijske državne železnice. C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku. Izvod Iz Trozrieg^si reda. Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBI2. Ob 12. uri M m ponoči osobi: vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, luomost, Moaakovo, Ljubno, čei Selsthal v Auaseei Solnograd. čea Kleirs-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O' 7. nri 5 ns Ajutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaensfest«, Ljubno, Dunaj, 6es Selstaal v Solnograd, Inomost, čez KJein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Mx-i;i ue vare, Hcb Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, če« Amstetten na Dunaj. — Ob 11. .iri 44 m dopoldne osoba vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sehrthal, Danaj, Solnograd, Inomost, Breges? Ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 16 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedeljah u praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak * Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran »ensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Steyr{ Line, Budej3vice, Plzen, Marijine var. Heb, Francove vare, Karlove vare, PragOi (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razrA Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran sensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I in II razreda) _ PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7 uri 8 m svečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri *3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direkt. voz 1., II. raa). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak ii Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak a Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga Linc-Ljubijana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, £>mohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega, Inc mosta, Frantenafesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer *z Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m svečer osobni vlak iz Trbiža od V junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA T M KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob *. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m iv<*e? Istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob S. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob S. nri 10 m ivaeer. Ob 9. uri 66 m ponoči sam ob nedeljah n praznikih. — Srednjeevropski čas «e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljuolwi. 207Đ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" 100 1204 Efektiv* 20 višje. 9f Podružnica v CELOVCU. Kupuj« In prodaju vso vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devis. Promes* Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000—. asasJSM h saaajs» Siji prsajon n rrtdmtM papirja istrebano vrednostne papirje in Zsk^rsbarcvS* sreik« proti vnovCnje zapale kupone. amrz&i lzora.'bl. Vinkuluje in davitikuluje vojaške ženitninske kavcije. Lompt tm SsfcSSSe i—Is. "H KT Bom. aaroeUa. "ES Podružnica w SPLJETU. Denarne vloge eprejema v tekočem računu ali na vloSne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vsdiga. 8—101 Promet s čeki In nakaznloaml. Iadajatclj in odgovorni vedoik^Dr. Ivan Taviar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne". 314229