Leto LXV
Poltnlna plačana f gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 22. septembra 1937
Slev. 217 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

Telefoni nredništva In oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-9?, 29-* — Izhaja vsak dan cjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate;
Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Pametna
in resnična beseda
Čudno naključje je hotelo, da je v petek, 17. septembra, ko je eden največjih borcev demokracije, Masnryk, ležal v Lanih na mrtvaškem odru, imel predsednik USA Roosevelt ob priliki spomina na stopetdesetletnico severnoameriške ustave govor, v katerem je zagovarjal demokracijo kot najboljšo obliko državnega soživljenja narodov.
Roosevelt se je najprej spomnil dne, ko je trinajst severnoameriških držav leta 1787 sklenilo ustavo po doljrih parlamentarnih borbah, ki so se sukale okoli tega, ali naj bo severna Amerika, ki se je leta 1781 osvobodila angleškega gospodstva. urejena bolj centralistično ali bolj federalistično Ustava je potegnila med tema dvema nazoroma srednjo črto in ustvarila stanje, ki je trajalo dobrih stopetinštiri-deset let, to je tlo leta 1932, ko je bil izvol jen za predsednika USA prvič Roosevelt. Roosevelt, ki je danes predsednik velike severne ameriške demokracije drugič, je takoj uvidel, da demokracija v dosedanji obliki ni več zmožna, da bi obvladala razmere, ki so v Ameriki prav tako kakor na evropskem kontinentu in drugod po svetu nastopile po zaključku svetovne vojhe. Ne da bi zavrgel demokracije kot take, se je Roosevelt pogumno lotil socialnih reform, ki naj severno Ameriko obvarujejo revolucije bodisi v smislu sodobnega nacionalizma ali fašizma, bodisi v smislu tako zvane proletarske diktature.
Reforme, ki jih je v tem oziru Roosevelt uvedel, so res globokosežne in so dosegle svoj namen vsaj v toliko, da Amerike do danes ni pretresel vihar revolucije, niso pa seveda še ustvarile takega končnega stanja, ki bi pomenilo vsosikozi zadovoljivo rešitev sodobnih gospodarskih in socialnih problemov. Vrh tega pa v Evropi, ki je slejkoprej pri vseh vprašanjih državnega, političnega in kulturnega življenja vodilna in končno merodajna, divja dalje usodna borba med demokracijo na eni strani in med avtoritarnim režimom, ki se je uveljavil v Italiii. Nemčiji, Portugalski, na Poljskem, v Avstriji, na Madžarskem, v Turčiji. Iranu (Perziji). Grčiji, na Bolgarskem in v nekaterih baltiških državah, ter med prizadevanji za boljševizacijo sve-ta na drugi strani. Dočim fašizem grozi, da zaiame še druge države, med katerimi so tudi republike južne Amerike, kar pride posebno v poštev za USA, pa ideja proletarske diktature zajema predvsem Francijo, kjer tako zvana ljudska fronta predstavlja najmočnejšo oostojanko boljševizma na zapadli. Če pomislimo, da borba med Japonsko in Kitajsko ni samo izra* osvajalnih imperialističnih teženj Japonske, ampak tudi orjaški dvoboj med komunističnimi stremljenji in avtoritarno državno obliko japonskega cesarstva, ki se borita na življenje in smrt na n/iiski celini, moremo razumeti vznemirjenje USA, ki ima v tem območju sveta bistvene interese. Čeprav v manjši meri. pa prizadeva severno \meriko tudi državljanska vojna v Španiji, kjer se vrši odločilna bitka med obema svetovnonazornima političnima in kulturnima frontama na evropskih tleh. Iz vsega trga nam je ponolnoma razumljivo, da se je ob priliki stopetdesetletnice demokratične ustave v LISA oglasil Roosevelt z govorom, ki je rodil globok odmev po vsem svetu.
Roosevelt je naiprej ugotovil dejstvo, da se mora na svetu cela vrsta poprej demokratskih držav, med katerimi šo mnosre nastale na razvalinah predvojnih monarhij, umikati avtoritarnim režimom ali diktaturam, in je priznal, da je bila, oziroma je krivda na strani demokracij, ki so sredi novih gosnodarskih razmer in socialnih naloc: odpovedale. Predsednik je priznal ttirli, da so nekateri diktatorski režimi ustvarili red in se z uspehom lotili sospodarskega preporoda ter reforme neznosnih socialnih odnošajev v prid širokih slojev, česar demokracije niso bile zmožne. V prvi vrsti je treba v tem oziru omeniti Nemčijo. kjer se velekaipitalizmu v smislu prevlade plutokracije uspešno iznoHmikaio tla. Na vsak način v avtoritarnih državah vlada red. toda jiomisliti moramo. da se ie to slanic doseglo na škodo osebne svobode in državljanskih pravic. Avtoritarni režimi zavrača io demokratično ustavo načeloma in zmagoslavno oznaniaio. da bodo diktatorske vladavine demokraciji sploh napravile konec.
Roosevelt je v svojem govoru opozoril na to. da bo demokracija, ki slejkoprej obsera ogromno večino človeštva, to borbo zmaeovito prestala, in sicer zato. ker se sodobni človek ki hib napakam, ki so jih zagrešile demokracije. ne bo dal zapeljati od skušnjave^ da bi usodo občestva zaupal enemu samemu človeku in posameznim strankam, ki izvajajo diktaturo s pomočjo nasilia. Nemogoče ie 'la bi se človeštvo spričo visokega stanja kulture in civilizacije odpovedalo pravici, da si ljudstvo v državi izbira samo svoio vladavino in da od časa do časa obnovi vlado, ki si jo svobodno postavi na podlagi splošne in enake volivne pravice Ta pravica predstavi i n ta k o ogromno in osnovno pridobitev človeka in njegovega političnega ter kulturnega razvoja, da bi pomenilo povratek v barbarstvo, če bi se ljudstvo dalo te pravice °.ro-p a t i od kakega posameznika ali od k a k š n f stranke. Pn tudi praksa, meni Roosevelt. je pokazala, da diktature kliub nekaterim pozitivnim pridobitvam, ki pa utegnejo biti samo začasnega značaia. niso prinesle prave rešitve sodobnih perečih vprašanj življenja. Kot dokaz za to je predsednik USA navala! kot posledico prenapetega nacionalizma ogromno oboroževanje po vseh državah, ogromen proračunski primanikliai. ki je posledica tega. carinske bariere, ki ločijo državo od dr/ave. narod ml naroda, strah pred napadom močnejšega in revolucijo, ki povsod dviga svojo glavo in ki je tudi diktature ne more,o ukrotiti da ne bi ogrožala srospodarskeira blagostanja in' kulturnega razvoja človeštva.
Nato jc Roosevelt prešel na posebne go-
Masaryh na zadnji poti
Dva milijona ljudi v špalirju
Venci kralja Petra II., kneza-namestnika in kneginje Olge
Praga, 21. sept. b. Sedem kilometrov je bila dolga jx>t, po kateri je bivši prvi predsednik češkoslovaške republike Masaryk nastopil zadnjo pot od Ilradčanov do \Vilsonovega kolodvora, odkoder eo ga z železnico prepeljali do dvorca Lany. Tam ga bodo položili k večnemu počitku v grobnico f)oleg njegove pokojne žene. Pozneje šele bo češkoslovaška vlada sklenila, kje bo končnoveljavno pokopala svojega prvega predsednika, ustanovitelja češkoslovaške države.
Današnja pogrebna svečanost je bila ogromna in ni ga bilo človeka v Pragi, ki ne bi bil v špalirju ali pa v samem sprevodu. Računajo, da je bilo v špalirju okrog 2 milijona ljudi. Kljub tej ogromni množici ljudstva pa je vladala popolna tišina, tako da so se vedno jasno slišali topovski streli, razločno se je slišalo zvonenje in fanfare na posameznih krajih.
Že ponoči so bile vse ulice zasedene, jx» katerih je šel danes mrtvaški sprevod. 300 brzovlakov in 150 osebnih vlakov je pripeljalo v Prago ogromne množice ljudstva iz drugih mest in z dežele. Tujci, ki niso mogli najti prenočišč, so čakali v kavarnah in gostilnah na današnji dan. Na tisoče ljudi je spalo jx> jiarkih in po ulicah.
Inozemski dostojanstveniki
Ob 8 so bili zaprti vsi izhodi in na stotisoče legionarjev in članov raznih društev in korporacij ter Sokolov je napravilo špalir pred Ilradčani. Ogromno dvorišče v Hradčanih je bilo spremenjeno v velikansko žalobno dvorano, na sredi katere je ležal na mrtvaškem odru predsednik Masarvk. Ob 9 so se zbrale uradne osebnosti, med katerimi je bil tudi predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič ter predsednik jugoslovanske skupščine in senata, dalje predsednik rumunske vlade Tarta-rescu. Maniu, kot zastopnik runiiinskega kralja, kot zastopnik francoske vlade Leon Bluni, kancler vojvode od Lanchestra Vinterton kot predstavnik britanske vlade, šj>anski zunanji minister Girald. so-vjetaki poslanik v Parizu Surič. belgijski minister Proudhomme, ves diplomatski zbor z doyeneni avstrijskim jtoslanikoni dr. Marekoni ter mnogi drugi predstavniki, poglavarji tujih držav in njihovih vlad.
Od vencev so največjo jx>zornost vzbudili venri jugoslovanskega kralja, kneza-namestnika in kneginje Olge, in jaiponskega cesarja z rdeče-belim trakom. Angleški kralj je poslal venec iz belih lilij in rdečih rož, Kenial Ataturk lovor je v venec z eksotičnim cvetjem, norveški kralj venec belih krizan-tem z rdečimi rožami, predsednik francoske republike venec z lilijami, izredno lepa sta bila venca Čehoslovakov v Ameriki in pa češkoslovaške vlade. Ob 10 je prišel dr. Beneš ter člani družine pokoj-
nega Maaaryka. Ko je bilo jioloženo mrtvo truplo predsednika češkoslovaške republike na mrtvaški oder, so zapele fanfare.
Poslovilni govor dr. Beneša
Predsednik češkoslovaške republiko dr. Beneš se je v 45 minut trajajočem ganljivem govoru poslovil od svojega tovariša v imenu svojem in češkoslovaškega naroda. Zbor praških učiteljev je zajiel žalostinko, na kar 60 višji Častniki češkoslovaške vojske dvignili truplo Masaryka z mrtvaškega odra in ga položili na lafeto, ki jo je vleklo 6 vrancev. Najpreje so zagrmeli 4 tojiovski streli, potem pa še 22. 50-krat so zagrmele salve, ko je šel sprevod z ustanoviteljem češkoslovaške republike skozi glavno mesto. Ko so zagrmele prve salve, se je pojavila nad Hradčani velika eskadra težkih češkoslovaških bombnikov, ki je dolgo časa krožila nad mrtvim predsednikom češkoslovaške republike.
Sprevod
Počasi se je pričel premikati sprevod s poveljnikom češkoslovaške armade Janom Syrovim na čelu proti kolodvoru. Za njim so korakale vse vojne formacijo češkoslovaške armade. V sprevodu je igrala žalostinke godba Masarykovega pehotnega fiolka štev. 5, za njo so korakale t ri kolone legionarjev. Za temi so korakali polki, ki nosijo Masarykovo ime, z zastavami, dvorska straža ter nekaj tisoč vencev. Težka lafeta, v kateri so prepeljali Masarykovo truplo, je bila zavita v češkoslovaško državno zastavo. Izza lafete je korakal za mrtvim očetom sin Jan Masarvk, njegova hčerka ga. Alice, ga. Olga in vnuki. Takoj za
njimi je korakal predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš z ministrskim predsednikom dr. Hodžo ter z vsemi člani vlade. Sledile so tuje delegacije, med njimi predsed. jugoslov. vlade g. dr. Stojadinovič, predsed. senata in sku|>-ščine Mažuranič in čirič ler zastopnik Ljubljane dr. Adlešič in najvišji zastopniki češkoslovaške republike.
Ko so lafeto pripeljali do stare posvetovalnice, jo moral sprevod obstati, ker je bil ogromni trg lako poln ljudstva. Zavladala je grobna tišina, slišalo se je le ihtenje ljudi. Zalili sprevod je tekel proti Narodnem gledališču čez Vincencijev trg do \Vilsonovega kolodvora. Pred s|>otuenikoiti sv. Vincencija je gorel ogenj, fasada muzeja pa je bila zavita v črnino.
Zadnji pozdrav vojske
Ko je sprevod prišel do kolodvora, se je pričel mimohod češkoslovaške armade, ki je trajal |X>!drugo uro. V zraku so zabrneli težki motorji 160 češkoslovaških vojnih letal, ki so krožila nad postajo. Truplo jHikoinega Masaryka so prenesli v posebni vlak. Ko so ga |>olagali v voz, so nu lirihu Sv. Lovrenca zagrmeli tojMivi, ki so oddali 101 strel. V posebnem vlaku so se odjieljali člani družine, predsednik čeSkoslov. republike g. dr. Beneš ter predsednik vlade. Vlak je vozil izredno jKKasi vse do dvorca Lany in je obstal tudi na vseh jx>slajah. da so se vsi lahko |>oslovili od mrtvega predsednika. V drugem posebnem vlaku so se vozili predstavniki tujih držav, člani vlade, predstavniki češkoslovaške armade tor najvišji uradniki češkoslovaške republike.
Voditelj slovenskega naroda o ustanovitelju češkoslovaške države

Nesmrtnemu Masaryku večna slava!4'
Dr. Korošec in Kjuseivanov na liolgr. kolodvoru
Brlgrarl, 21. septembra, ni. Notranji minister ter zastopnik predsednika vlade dr. Anton Korošec je imel nocoj ob 7.30 v svojem kabinetu jio belgrajski kratkovalovni postaji v imenu jugoslovanske vlade govor, v katerem je počastil spomin pokojnega predsednika češkoslovaške republike T. Masarvka. Govor je zbudil v javnosti veliko pozornost. Minister dr. Anton Korošec je izvajal:
Vsa Češkoslovaška je te dni zavita v globoko žalost, ker je izgubila tvorca svoje politične svobode, predsednika-osvoboditelja dr. T. G. Masa-ryka. Danes so položili njegove zemeljske ostanke k večnemu počitku. Na njegovem grobu danes ne |)laka samo Češkoslovaška, temveč ves kulturni svet. Posebno je prizadet jugoslovanski narod, ki je v dr. Masarjku izgubil svojega dolgoletnega, zvestega in požrtvovalnega prijatelja, svetovalca in pomočnika pri delu za svoje zedinjenje in osvobojenje.
Imel sem časi in srečo, da sem osebuo poznal dr. Masaryka in gledal njegovo delo iz neposredne bližine in to že od leta 1907, ko so nas naši volivci poslali v dunajski parlament. Dr. Masaryk je prišel v parlament že z velikim kapitalom slave in avtoritete. Njegovo ime je bilo znano. Njegov pojav je zanimal ne samo jioslanske klojii. temveč tudi publiko na galeriji kakor tudi širšo javnost. Fn del ka|>ita!a je Masarvk pridobi I s svojim nastopom v procesu Rosenbaum, ko je nastojiil proti ritualnim umorom. Tn njegov nastop mu je prin^el naklonjenost v svetu. Velik del tiska mu je ostal zato vedno hvaležen. Drugi del kapitala mu je (irinesla njegova težka in uspešna borba proti avtentičnosti Kraljedvorskih rokopisov, ki je uničilo lepo in simpatično iluzijo vsega Češkoslovaškega naroda. Masaryka ni v tej borbi vodila sentimentalnost, niti romantičnost, temveč sama resnica in stvarnost. S tako gloriolo ovenčan je stopil Masarvk v parlament z velikim ugledom. Z jugoslovanskimi narodnimi poslanci je imel vedno lovariške in prijateljske zveze, v prvi vrsti z dr. Smodlako in dr. Krekom. Dr. Masarvk in dr. Krek sta veljala v parlamentu kot poslanca z največjo kulturo in največjo dubovi-
sjiodarske in socialne razmere v USA iu je dokazoval, da je pot temeljitih socialnih reform edina, ki more vesti do mirne preureditve svetovnega položaja in ki more obvarovati državo bodisi desničarske reakcije bodisi levičarske revolucije. Samo demokracija je zmožna, da take globokosežne reforme izvede s čim manjšo škodo za skupnost. Saj demokracija 6 pomočjo svoje demokratične ustavnosti lahko prav vsa vprašanju reši v soglasju med vsemi stanovi in sloji, ki lahko vsak uveljavi svoje stališče po večinskem principu, ki nn podlagi moralne in sociulne solidarnosti naroda omogoča vsak pameten kompromis med navidez diametralno nasprotujočimi si političnimi nazori in socialnimi težnjami.
Glavno pa. kar ima največjo pozitivno vrednost v Rooseveltovem govorit, ie njegovo priznanje, da ima demokratično svoboda svoje nepremakljive mi-Jf. Svoboda ne sine peščici boeatašev dovoliti. Ha bi si prisvojili pretežno večino tega, kar ljudstvo rabi za svojo pošteno eksistenco in na- ■ predek. Ako kdo imenuje tak nazor, da mora I
svoboda biti pametno omejena, tako da je nihče ne more izrabiti v izkoriščanje drugih in v škodo vsega občestva, avtoritarizem. mu ne bomo ugovarjali in je taka ideja vsaki demokraciji potrebna. Demokracija mora vedno imeti možnost, da prepreči. Ha bi kakršnakoli skupina v državi s pomočjo denarja, korupcije in drugih nemoralnih sredstev za\irala in onemogočala zboljšanje gospodarskih in socialnih razmer, Ha ne bi moglo ljudstvo doseči tiste stopnje gmotnega blagostanja in kulture, ki jo omogoč-uje bogastvo države. Le tista vlada bo mogla dokazati vrednost demokracije in zavrnč a t i vsako diktaturo kot nepotrebno in kot največjo nevarnost za osnovne svoboščine človeka, ki bo 7 n s i g u r a 1 a ljudstvu gospodarsko eksistenco in kulturni napredek s tem. Ha bo krotila pohlep najhujše diktature denarja. kapitalističnega egoizma in klikarske sebičnosti.
K tem besedam predsednika Roosevelta gotovo ni ničesar dodati, kakor samo to. Ha naj bi svel poslušal glas velikega moža in idealista.
tostjo ter z izredno razvitim kriticizmom. Živel je zelo skromno, skoraj siromašno. Svoje dohodke je porabil za rodbino, za vzgojo otrok in za svojo knjižnico. Na Dunaju je stanoval nekje v predmestju. Njegova znamenita vloga v procesu proti Članom srbsko-hrvatske koalicije in Friedjungo-vem procesu ter nazadnje v balkanski vojni je dobro znana ter sc je te dni obširno in pravilno ocenila. Zanimivo je, dn Masaryk ni pogosto niti v avstrijskem parlamentu, niti v delegatskih govorih govoril o zunanji politiki. V avstrijskem parlamentu se sploh nikdar ni govorilo o zunanji |iolitiki, razen samo slučajno in neopaženo. — Zunanja politika je spadala v doni delegatov. Toda v te delegacije je bilo zelo težko priti. Kadarkoli je bil Masaryk izvoljen v te delegacije, je imel zelo značilne in za avstrijsko uradno pol i -tiko porazne govore. Dasi je imel v začetku svoje politične kariere še vedno upanje v preureditev Avstrije, je pozneje izgubil vsako upanje v Avstrijo in uvidel, da se Avstrija ne more obdržali. Videl je že jasno, da mora priti do obračuna in do velike svetovne vojne. Zato je še neposredno pred začetkom svetovne vojne poskušal pomiriti Srbijo z Bolgarijo, loda lo mu je preprečila svetovna vojna. Zn časa vojne je bil ne samo hranilec češkoslovaških zahtev, temveč tudi jugoslovanskih. Kakor za Češkoslovaško, tako je v emigraciji delal tudi za nas, bodisi v Londonu, bodisi v Rusiji, Ameriki. Franciji ali Švici.
Zadnjič sem videl Masarvka ob priliki gran-dioznega izleta češkoslovaških Orlov leta 1929. Od svojega gospodarja sem imel visoko nalogo, da ob tej |>riliki govorim z njim neuradno in neodgovorno o eventuelnem obisku Masarvka v Jugoslaviji. Do tega obiska ni prišlo iz razlogov, ki ne spadajo v moj današnji govor. Masaryk mi je skoraj ves čas orlovskih vaj dokazoval, da do večje evropske vojne še delj časa ne more priti iz gospodarsko-finančnih razlogov kakor tudi iz zgodovinskih razlogov Tedaj je bil Se telesno in duševno, posebno pa še duševno, svež iu čil. Po vojni so se našli Čehoslovaki in Jugoslovani sku-paj z Romuni v tesni zvezi Male antante. Kakor mi njim. tako tudi oni nam, so Čehoslovaki pod predsedstvom Masarvka, kakor tudi Romuni pod vodstvom dinastije o>tali zvesti in iskreni prijatelji. Mala ulita n ta je pokazala, da je realna in jiotrebna zveza m mi bomo vse storili, da taka ostane, pa tudi smrt dveh njenih osnovalcev, pokojnega našega kralja in Masarvka. ne more nič na tem spremeniti Masarvk je bil v svojem življenju brezkompromisen zagovornik ljudske volje, demokracije, pravice iu resnice. S temi lastnostmi je delal, s temi lastnostmi je pridobival svoje velike us|iehe. CrikoKloraika naj bn prepričana, da nihfr lako n e rirli lalon/i z njo :n izgubo dr. Ma*aryka knkor mi JunoKlorani. — /alujrnin za Krojim rrlikim prijateljem, pnbnrniknm r rrlilr h ralrinoali. — N e k mr I n r mu M a s n r y k n v c l n a Klara!*
Zemiinska vremenska napoved: V glavnem lepo vreme, jionokod deloma oblačno s jtostopno razjasnitvijo. Možne so krajevne nevihte, s prehodnim dežjem.
Zagrebška vremenska napoved: Vreme bo še nestalno, vendar pa se Im> popravilo.
Dunajska vremenska napoved: Se vedno oblačno, negotovo.
Slovenski možje in fantje!
i j
Umazan napad na dobro
ime slovenskega naroda
Slovenskemu katoliškemu ljudstvu so jns-arji in komunisti podtaknili ogabno okrožnico
Naš narodni, politični in kulturni sovražnik si je v mraku svojih niti zopet dovolil umazano šalo. Rad bi nas umazal pred vsem jugoslovanskim 6vetom, zato je posegel v svoje podle zaloge in privlekel na dan neko noro kričanje in ga naprtil izmišljeni »slovenski katoliški obrambi«. Očividno ga skrbi, ker ga nihče več ne posluša, zato rjove kakor rokovnjač v gozdu, da bi slovenski narod vsaj razburil, da bi vsaj v zmedi kdo napel ušesa njegovim zbeganim besedam in da bi slovenskemu narodu vzel tisto priljubljenost in spoštovanje, ki si ga s svojim treznim in resnim delom vsak dan bolj pridobiva po vsej državi. Pokazati slovenski narod kot neko nabito bombo, ki bo vsak čas eks-lodirala in razgnala državo na V6e strani — to je il zadnji namen našega omagujočega sovražnika, ki ga je hotel doseči s tem, da te dni razpošilja po pošti, v zaprti ovojnici kot prilogo časopisom, na naslove značajnih slovenskih mož in fantov sledeče tipkano in razmnoženo pisanje:
Umazana ovadba
»Pokaži samo zanesljivim prijateljem in znancem!
Slovenski možje in iantje!
Komaj si je pošteni in delavni slovenski narod izvojeval pravice, ki mu jih je bila vzela JNS-arskosokolska zalega, že so se oglasili novi pohlepneži, ki bi radi iztrebili našo slovensko narodno in katoliško zavest. Tisti, ki vse, kar je slovenskega in katoliškega, prezirajo in se s tujim šopirijo, hočejo spet motiti slovenski narod pri njegovem ustvarjajočem delu. Ni jim všeč, da odločni naš narod stoji kakor en sam mož ob edinem pravem svojem voditelju dr. Antonu Korošcu.
Kaj hočejo vsi ti izkoreninjene!? Kaj nameravajo spet jugoslovenarski JNS-ovci in so-kolci?
V nasilje nas hočejo spraviti, svojo zločinsko oblast uganjati nad zavednimi slovenskimi množicami, ki tajnih sil, katere poštenega slovenskega katoliškega ljudstva ne morejo gledati, v svoji sredi trpeti nočejo!
Pri tem njihovem delu, ki je polno sovraštva do vsega, kar je slovensko in katoliško, pa jim zvesto pomaga razkolniška pravoslavna cerkev, ki ie njena preteklost . . . . , ,
. ne pa hiše božje, v katerih naj bi ljudstvo sprejemalo besedo božjo. Iz te pravoslavne ccrkve, ki jo vodijo oblasti željni popi, vstaja novo velikosrbstvo, ki hoče uničiti vse, kar je slovenskega in katoliškega. Iz pravoslavnih samostanov, . ..
preti nova nevarnost za narodno in verno zavedno slovensko ljudstvo. Počenjanje besnih, strupenih pravoslavcev, ki hočejo vzeti našemu ljudstvu najdražje, kar ima — našo katoliško vero in naš slovenski narodni ponos —, nima nobene meje.
Pomislimo samo, kako so pri pravoslavni procesiji v Belgradu pravoslavni škoije s križem, ki je slovenskemu ljudstvu podoba Kristusovega trpljenja in simbol ljubezni do bližnjega, tolkli vse, ker sc niso pridružili njihovemu početju) Ali mar nam vsem ni dobro znano, kako je .". . »-»V drhal pod vodstvom tako imenovanih svojih »duhovnih pastirjev«, ,	. ,',. Ji ;»
i,. . ,'*'»/ udarila po varuhih miru, reda in pravice? Ta ____ . .. .,'• nadaljuje v svojem velikosrbskem pohlepu tisto zločinsko delo, ki ga jc započela že 1914, ko so njeni plačanci zahrbtno umorili avstrijskega nadvojvodo, pokrovitelja našega Orla in Slovence ljubečega katoliškega poštenjaka in tako zanetila svetovni požar. Ta	, i	. .
drhal je pobijala na zverinski način naše može in fante in se nikoli ni strašila najogabnej-ših grozodejstev v zasledovanju svojih gnusnih, brezbožnih cdjev. V." "	.'.'., hoče sedaj streti Tavednost pravicoljubnega slovenskega katoliškega ljudstva, da na grobišču slovenstva zadosti svoji ostudni požreš-nosti.
Teh nakan ne bomo zaustavili s praznimi besedami! Klin izbijmo s klinom! Proti zahrbt-nosti sovražnikov slovenskega naroda in slovenskih svetinj postavimo
naš slovenski ponos,
našo katoliško zavest,
našo žilavo in grčavo sloveu.:ko pesti
SLOVENSKI MOŽJE IN FANTJE!
Pripravimo se, ker velik čas zahteva velikih ljudi! Pripravimo se ne samo duhovno, marveč imejmo tudi svoje pesti pripravljene, in ne samo pesti! Blizu je čas, ko bomo poklicani
Salamanea. 22. septembra. TO. Uradno poročilo nacionalistične vlade pravi, da so Francove ?rt,. nurnvnn.t ■ t n 1 k 1 p železni ohrnnihni obroč pri Riba de Sella ili v mogočnem zaletu zasedle 17 vasi navzlic strahotnim ploham, ki so ovirale
vsi, ki slovensko in katoliško mislimo in čutimo, da napravimo svojo dolžnost. Nikdar ne smemo dopustiti, da se pohlepno velikosrbstvo in gnilo pravoslavstvo. ki ga pri nas ščitijo in vsiljujejo ... ..v	srbski soldatarji pod
bičem puhloglavih, priganjaških oficirjev in nekateri narodni izkoreninjenci, ki jih je naše ljudstvo izpljunilo iz svoje srede, zaje v našo delavno slovensko katoliško vasi
Naše geslo bodi: Vstani zatirani slovenski narod!
Natančnejša zaupna navodila bodo še sledila.
Slovenska katoliška obramba.«
To se je torej rodilo v glavi našega političnega in kulturnega sovražnika! To razpošilja po Sloveniji, nekaj izvodov pa je seveda poslal tudi na »merodajna mesta«, češ: —, »Zamisliti se je treba,« beremo večkrat v »Jutrovih« uvodnikih, kadar pridejo izpod najbolj pikrega peresa. Nad tem zlo-činstvom se je res treba zamisliti. Vsekakor naš sovražnik ni močan, če mora segati po takih sredstvih, da bi se povzpel čez nas, zločinski pa je, ne pozna nobene postave, nobene meje. Da bi bolj prikril svoje skladišče, razpošilja te okrožnice iz raznih krajev, iz Kranja, iz Jesenic, iz Celja, seveda tudi iz Ljubljane; v temi jih prilaga v naše liste, kjer jih dobi v večjih množinah na dolgi poti od tiskarne do naročnika aH kupca, češ: —. Pri tem včasih v temi in naglici pozabi, koga fe hotel prav za prav pobiti in mu je že mnogo izvodov zašlo v »Pohod«, da si potem grize nohte radi tolike neprevidnosti.
S čistimi
rokami naprej!
Slovenski možje in fantje! Ali sedaj veste pri čem smo? Ali sedaj poznate našega sovražnika? Dovolj se nam je odkril. Kdor sedaj ne odpre oči, ni živ Slovenec, ni živ Jugoslovan, čeprav je živ človekl Sicer se sovražniku našega rodu, ki miru v državi ne prenese, ki slovenskega naroda z njegovim dobrim imenom nc trpi, njegov namen ni posrečil. Okrožnico je izdal z nekim izmišljenim katoliškim imenom, zato si je moral tudi vsebino izmisliti. Pa si je lažje izmisliti katoliško firmo kot pa katoliško vsebino.
Vsebina te okrožnice je nekatoliška, oziroma
Nanking. 21. sept. b. Danes opoldne se je pojavilo nad Nankingoni 300 japonskih letal, ki >•0 pričela bombardirati mesto na severni strani. Letala so bila izredno visoko. Prve bombe sn padle na palačo Ming v severnovzhodnem delu mesta. Nato so letala bombardirala letališče in kolodvor ter jn popolnoma porušila. Slabe kitaj-
Riiti, 21. sept. TG. Italijanska vlada je izdala uradno poročilo, da 6e bo udeležila nadzorstva plovbe na Sredozemskem morju in da bo v ta namen sklicana v Parizu konferenca mornariških strokovnjakov Anglije, Francije in Italije, ki bo sklepala o načinu italijanskega sodelovanja.
London, 22. septembra. TG. V političnih krogih so z razvojem položaja v Sredozemskem morju zelo zadovoljni in naglašajo, da se je ozračje razčistilo. Izražajo tudi upanje, da se bo Italija v najkrajšem času pridružila nadz.orovanju Sredozemskega morja, ker so našli način, da ji dajo enake pravice, kot jih imata Anglija in Francija. Zdi se, da je Anglija ravno zaradi tega povabila toliko držav — predvsem pa Rusijo — na sredozemsko konferenco, da bi 1. nobene države ne žalila; 2. da bi dosegla, da Italija na konferenco ne pride, kar bi Angliji dalo povod, da odstrani tudi Rusijo od nadzorovanja po Sredozemskem morju. To ji je tudi uspelo. Sedaj, ko Rusija ne dela več nobenega napotja, pa je seveda Anglija pripravljena, da ponudi Italiji enakopravno pravico s francoskimi in angleškimi brodovji. Trik je torej uspel in navidezna napetost okrog sredo-
vojaške operacije. Na tako imenovanem »Belem gorovju« se je nasprotnik močno branil, toda napada pehote niso mogli vzdržati. Na leonskeni bojišču je ves dan deževalo. Tudi je nasprotnik protmapudni, kar pn nacionalistov ni oviralo in so v opoldanskih urah zasedli goro Del Aguila in sc tamkaj utrdili.
Pri Madridu je bojevanje nepričakovano oživelo. Nacionalisti so ob mraku 7-ačeli obmetavati mesto s težkimi topovskimi granatami, ki so razdejale vseučiliško mesto tako, da so seiftij tudi zadnje zgradbe porušene. Po topovskem boju se je vnelo srdito streljanje s strojnimi puškami. Madridska rdeča obramba je odgovarjala 7. mož-narji. Sprememb v vojaških položajih pa ni bilo.
Paril. 21. sept. b. Po vesteh, ki so davi prispele iz Barcelone, je tam nastal zelo nevaren položaj. Ponoči so se izvršile številne aretacije, ki gredo v tisoče. Trdi se, du je nastopil zelo odločno predsednik katalonske vlade Cnmpani«. ker ga je |>olicija obvestila, da nameravajo pristaši Larga Cabalera izvršiti državni pue.
protikatoliškal Noben katoličan ne more o nobeni verski družbi, najmanj pa o krščanski, tako podlo govoriti, kakor govori ta okrožnica o srbski pravoslavni cerkvi, ki je cerkev, verska družba in vredna vsega spoštovanja. Tudi govori ta okrožnica o nekih nasilnih sredstvih, ki ne bi bila »samo pesti«. To pa ni katoliški način obrambe! Mi dobro vemo in vsa zgodovina nam je priča, da katoličanstvo ne sega po sili. Tudi ta okrožnica tako zn^šano govori o nekem »avstrijskem nadvojvodi«, kakor bi bila posneta po nekih govorih iz parlamenta letošnjo pomlad. Tudi tisto govorjenje o »delavni slovenski vasi« močno diši po tistih, ki neprestano govore o »delavnem slovenskem ljudstvu«, o »fronti delavnega ljudstva«, kakor da so Slovenci postali delavni šele takrat, ko so se komunisti začeli širokoustiti o njih. Celotna okrožnica ima popolnoma materialistični kljun in jene-sarski greben, nadela pa si je katoliško peTje.
Slovenski možje in fantje! Kaj bomo mi storili na to politično blato, ki ga nam je nekdo hotel vreči v obrazi Z vsem našim delom bomo, kakor doslej, pokazali, da taka »obramba « ni naša, ker ni katoliška! čimbolj se bomo poglabljali v najmodernejše, v sodobno katoličanstvo, ki je med zahodnimi narodi Evrope že v najbujnejšem cvetju, tem bolj nas bo tudi svet ločil od našega sovražnika, ki si je tu svoj umazani kljun hotel pokriti s katoliškim perjem. Z delom bomo pokazali, da takega surovega »katoličanstva«, kakor diha iz te okrožnice, na svetu nil
Pokazali bomo tudi, kako znamo obračunavati s političnimi in kulturnimi nasprotniki, ki so si blato izbrali za svoje politično orožje. Samo prezir za takšne »borce« in za takšno »borbo« ni zadosti. Dobro vemo, da ga ni človeka v naši državi, ki bi nasedel na to grdobijo, najmanj pa oni, pred katerimi je zakotni nasprotnik hotel oblatiti slovensko ljudstvo. A kljub temu bomo svojemu kulturnemu in političnemu delovanju dali tudi ta cilj, da takšne tvore, ki od njih prihaja samo strup, čim prej izrežemo iz državnega telesa, da bo naša država, s krvjo pribojevana, mogla v miru živeti kot domovina Jugoslovanov, naj bo te ali one vere.
Užaljen odmev
pri našem ljudstvu
Prejeli smo dopis s priloženim letakom.
Dopis se glasi:
»Ta letak sem prejel danes dopoldne po pošti. Da je podtaknjen, se vidi na prvi pogled. Rekdo-
ske letalske sile niso mogle odbiti sovražnika. Japonci uporabljajo bombe izredno velikega učinka. Nanking gori na raznih krajih. Iz. Nankinga poročajo brezžično, da zgradbe tujih poslaništev niso bile poškodovane. Težka bomba je padla tudi na univerzitetno poslopje Kimling, ki ga jc popolnoma porušila.
zemske konference je ustvarila mednarodno ugodje, ki bo zelo ugodno vplivalo na nadaljni razvoj oduošajev med Anglijo in Italijo.
Mala zveza se pogaja z Madžari
Ženeva, 21. sept. b. Pričakuje se, da so ho češkoslovaški zunanji minister dr. Krnita takoj po Svečanostih vrnil v Ženevo, da nadaljuje pogajanja z madžarskim zunanjim ministrom dr. Kanjo. G. Kanva se je včeraj razgovarjal z g. Puričem. Madžarski poslanik v Rukarešti pa vodj pogajanja z romunskim zunanjim ministrom Antonescom. V Ženevi se nahaja tudi Antonescu, ki se ie pogaja z Madžari o sodelovanju z Malo zvezo.
¥
K sporazumu
Zagreb, 21. sept. b. Vodstvo SDK še ni prejelo obvestila o sporazumu, vendar pa je odbor združene opozicije končal tehnično stilizacijo doseženega načelnega sporazumn. Kakor hitro so bo to izvršilo, bo dr. Maček pregledal tekst, na kar bo predložen v odobritev šefom belgrajske zdru-žeue opozicije. Če se bo dr. Maček strinjal s predloženim načrtom, bo sklican sestanek, ki se ga bodo udeležili Adam Pribičevič, Aca Stano-jevič, Ljuba Davidovič, Joea Jovanovič ter dr. Maček in bodo podpisali sporazum. Tn postopek je sklenjen, da se čim prej stvar konča in da se potem izda za javnost obvestilo o doseženem sporazumu, Kje bo prvi sestanek šefov Jzvenparla-ineotarne opozicije, Je ni sklenjeno, domneva se pa, da bo v Zagrebu.
Zagreb, 21. sept. b. O snofinjem požaru v uredništvu ; Danice« vodi policija energično preiskavo. V podstrešju je zgorelo skladis-fe -Danice. s knjigami, ki so se nahajale v ulični zgradbi tiskarne. Policija o izidu preiskave ne daje nobenih poročil.
Belgrad, 21. »epi. m. Znani hrvatski list Vi-rovitičani«, ki izhaja že 10 lel in ki podpira politiko 1ISS. objavlja v zadnji številki vest o pogajanjih med belgrajsko združeno opozicijo in HSS, nakar navezuje svoja zanimiva izvajanja: »Kdor malo resnejše gleda, mu bo takoj jasno, da iz tega vsega ne bo nič. Gospodje v Belgradu, ki vodijo |>ogajanjn, so bili še pred kratkim nn oblasti, toda nag Hrvate niso niti pogledali. Zdaj se nam laskajo, ker mislijo, da bodo s pomočjo Hrvatov prišli ua oblast. Toda kakor bjtrn bod" prevzeli oblast v svoje roko, nam bodo takoj zapeli: »Adio mare!< V našem dolgotrajnem časnikar-
kdaj pa je bilo iz podtaknjenega letaka tako jasno razvidno, kdo ga |e podtaknil, kakor je to slučaj pri tem letaku.
Poznamo direktive komunističnih central, kako naj se slovenska komunistična akcija prilagoja našim prilikam in potrebam, našim mislim in težnjam, da celo našim geslom in krilaticam, da bi prikrila svoj pravi obraz in na ta način lažje pridobivala pristašev v krogih, ki hitro in lahko vse verjamejo in 1e njene taktike še ne poznajo. Vendar še nismo doživeli, da bi bili komunisti tako neumni, da bi bili na svojem lovskem pohodu za lahkovernimi in neinformiranimi »slovenskimi katoliškimi brambovci« zajahali rajnega Franca Ferdinanda.
Tako neumen more biti samo JNS-ar. Namreč neumen v tem, da tudi dlako pusti tam, kjer se je valjal. Drugače pa ta podtaknjeni letak ni ravno tako popolnoma neumen. Ni letak, na katerega naj bi nasedali katoliški »kalini« — nasedel naj bi Belgrad. Letak je denunciantski. Izdan je z namero, da slovensko ljudsko gibanje, ki je v poslednjih mesecih zamanifestiralo v ljudskih taborih, kakor malokdaj poprej, prikaže kot avstrijakantsko, seveda ljudem, ki bi to že utegnili verjeti. Utegnili, pravim. Pri nas takih ljudi ni. Še sam pisec letaka ne verjame tega, kar piše, upa pa, da bo take ljudi našel drugod, n. pr. v Belgradu, kjer je nepouče-nost o nas še prilično velika. Zato bo tudi tisti, ki bo ta letak hotel zaseči, moral posebno paziti na progo Ljubljana—Belgrad; po slovenskih krajih ga ne bo našel mnogo.
Kaj nam je spričo takega pojava storiti? Mislim, da treba JNS-arsko metodo dela prav tako podrobno analizirati, kakor se je to zgodilo s komunističnimi, razkrinkati jih pred vsem svetom in nazorno — na primerih — pokazati, kako se izvajajo. Ni še tega teden dni, kar je bila JNS zalotena na falzifikatu (fotomontaži), ki ga je bila iz* delala v svojo korist, pa Vam, evo, druge »foto-montaže«, izdelane na škodo političnemu nasprotniku. Prvi smo se 6mejali, pred drugo nas 6meh mit ne. Prva je bila tehnični trik, ki čitalce vara o številu posetnikov najelitnejše JNS-artke prireditve letos (v resnici je vseeno, ali jih je bilo 300 ali 150, ker je znano, kako so skupaj prišli), druga pa je duhovna goljufija, ki varljivo prikazuje raz* položenje slovenskega ljudstva, njegovo miselnost, njegove nazore.*
Ta letak, v katerokoli hišo je poslan, naj bi se v njej ne 6ežgal, temveč razpel v okvir in obesil na steno, kot živo ponazorilo tega, kar trdim: da namreč imamo sovražnika med seboj, ki nam gre do srži, ki mu ni nič sveto, ne nepotvorjena ljudska duša, ne čisto ljudsko verovanje, ne pristni ljudski genij, ki kakor Žid kupuje in prodaja duše, sam brezdušen ...
Razpisal sem sc, vsega menda niti ne boste mogli natisniti. Pa naj bo, sem vsaj Vam povedal,
kako mislim.«
Letak o »soldatarjih« in »oficirčkih« je izšel torej ravno na dan, ko je bil minister za vojsko in mornarico general Ljubomir Marič v Novem mestu tako navdušeno sprejet od 3,000 množice, 3.000 rodoljubnih Slovencev.
skem in političnem delu se nismo v svoj (A prerokovanjih nikdar zmotili, ter se bojimo, da bomo tudi sedaj morali reči: »Iz te moke he bo nikdar pogače za nas Hrvate!«
Inozemska
vojaška odposlanstva pri manevrih
Zagreb, 21. 6ept. AA. Snoči ob 17.30 je pri* spelo v Zagreb italijansko vojaško odposlanstvo,
ki 6e bo udeležilo vojaških vaj ob Kolpi. Davi ob 19.17 je pod vodstvom podtajnika italijanskega vojnega ministrstva generala Alberla Pariantja odšlo na pokopališče Mirogoj, da položi vence na grobove italijanskih in jugoslovanskih vojakov. Italijansko vojaško odposlanstvo 60 spremljali ge-i neral Nedič, general Bodi in skupina naših častnikov. Na pokopališču ie bil ludi oddelek jugoslovanske vojske z vojaško godbo, ki je odigrala našo in italijansko himno.
Po tej slovesnosti so se Italijani pod vodstvom naših častnikov odpeljali v Maksimir in Borongaj, nakar so 6i ogledali mesto in nekatere muzeje.
Popoldne pojde italijansko odposlanstvo na
področje vojaških vaj.
Danes dopoldne je prispelo odposlanstvo turške vojske. Tvori ga 6 oficirjev, pod vodstvom maršala turške vojske Čakmada Fevzija.
Popoldne ob 16.50 prispeta grško in romunsko vojaško odposlanstvo. Jutri ob 16.50 prispe češkoslovaško odposlanstvo, francosko pa zjutraj ob 7.20.
Iz učiteljske službe
Belgrad, 21. septembra, m. Prosvetni minister je nastavil na ljudskih šolah sledeče absolventinje in absolvente učiteljišč: Kovačič Ivanka, Stopiče pri Novem mestu, Kovačič Ivan, Sv. Peter (Šmarje
Sri Jelšah), Sajovic Ana, Sv. Štefan (Šmarje pri elšah), Toros Gertruda, Črna (Dravograd), Turk Marija, Kapce (Dol. Lendava), Vivod Sofija, Sv. Jurij (Murska Sobota), Žolgcr Josipina, Melince (Dol. Lendava), Duh Otmar, Škarski Cirkovci (S]o-venjgradec), Logar Franc, Sv. Miklaž (Laško), Kop-čavar Anton, Soteska (Novo mesto), Novinec Ivan, Gorica (Gornji grad), Merkl Gizela, Senovo (Brežice), Kosjek Verena, Križevci (Ljutomer), Dietz Melita, Slivnica, Napast Neža, Dobrovnik (Dol. Lendava), Sotlar Ana, Sv. Benedikt (Maribor levi breg), Kac Ljudmila, Dobovec (Litija), Kobal Veronika, Sv. Tomaž (Ptuj), Rozman Angela, Šmartno v Loški dolini, Hafner Marija, Cven (Ljutomer), 2mi-tek Antonija, Horjul pri Ljubljani, Žnideršič Frančiška, Gornja Lendava, Zima Amalija, Mačkovci, Šušteršič Marija, Sv. Križ, Zalokar Antonija, Gornji Lakeš (Dol. Lendava), Štular Angela, Sv. Trojica (Logatec), Kacijan Veronika. Kapce (Dol. Lendava), Gunčar Josipina, Nova Štifta, Vole Ivana, Bučka, Vrečko Marija, Sv. Rupert (Laško), Matija Elizabeta, Izlake (Litija), Baje Adela, Selo (Črnomelj), Neuman Albina, Dobrna (Celje), Zugelj Marija, Velika Dolina (Brcžice), Jerman Zorislava, Dobje (Šmarje pri Jelšah), Velikonia Terezija, Dob-je, Pristov Marija, Čatež (Brežice), Veber Zorislava, Prihova (Konjice), Repe Marija, Dobrna (Celje), Jarnovič Božidar, Smuka (Kočevje).
Ilrlgrad, 21. septembra, m. Danes se je zaključil belgrajski velesejem. Velesejem je obiskalo okoli 4.)0.000 ljudi. Včeraj ga je obiskal tudi notranji minister dr. Anton Korošec v spremstvu kabinetnega šefa. G. minister se je mudil nad eno uro na sejmu.
300 letal nad Nankingom
Hatija se pridruži nadzorstvu
na Sredozemskem morju
Franco prebil
železni obroč pred Gijonom
pa se je sestal mariborski mestni svet k žalni seji. Magistralna dvorana je bila zelo primerno prirejena za to žalno svečanost. Nad vhodom v županovo sobo je visela nad jugoslovansko zastavo slika pokojnega prezidenta, obdana s črno dra-perijo. Občinski svetniki so prišli na sejo v slavnostnih črnih oblekah. Galerijo je napolnilo številno občinstvo. Točno ob G zvečer je župan gosp. dr. J u v a n uvedel sejo ter je imel izredno lep globoko zajet s|K>min«ki govor. Podal je sliko Masarykovega dela za osvol>oditev češkoslovaškega naroda ter je podčrtal njegove zasluge, ki jih je pridobil za nas Jugoslovane in za osnovanje naše države. Občinski svet je pokojniku zaklical v s|K>min trikrat: »Slava!<. Gosp. župan je nato profila I brzojavko, ki se odpošlje nocoj 7. žalne seje mestu Pragi. lirzojavka se glasi: »Občinski svet mesta Maribora se je danes na svoji žalni seji poklonil spominu velikega prezidenta OsvoIkv-ditelja ter izraža bratskemu mestu Pragi svojo veliko sožalje.«
Župnik Toplak
se hudo ponesrečil
Brežice, dne 20. sept.
Danes dopoldne okoli pol 10 6e je na cesti na Črncu blizu Brežic težko ponesrečil g. Toplak Franc, župnik iz Pišec. Peljal se je iz Pisec v Brežice s koleseljnom. Na omenjenem kraju se je začel konj nenadoma nečesa plašiti, ter iti z vozom nazaj. G. župnik videč to, je hotel stopiti z voza a ga je pri sunku vrglo naprej med konja in voz. ar je pa konja še bolj oplašilo, in je g. župnika večkrat udaril z zadnjimi nogami. O župnik si je pri tem zlomil desno nogo, poškodoval hrbtenico in dobil tudi težje notranje poškodbe. G. župniku so ljudje, ko 60 videli kaj se je zgodilo, prihiteli na pomoč in ga odpeljali v bolnišnico v Brežice. Pošodbe g. župnika Toplaka so zelo resne in se priporoča gg. 6obratom v molitev.
Prosvetni tabor na Igu
v nedeljo 26. septembra
Ob 9 sprejem gostov, sprevod z godbo po vasi v farno cerkev, kjer bo blagoslovitev nove društvene zastave, govor (dr. Jan. Kraljič) in sv. ma!a.
Po maši na farovškem vrtu prosvetni tabor: govorita minister dr. Krek in Miloš Stare.
Popoldne ob 2 večernice in nato ob 3 telovadni nastop na istem prostoru. Vstopnina sedeži 5 din, stojišča 3 din, za otroke 1 din.
Po telovadbi istotom prosta zabava. Igra sa-lezijanska godba, /a jedila in dobro pijačo po nizki ceni bo preskrbljeno. Tabor bo ob vsakem vremenu. Iz Ljubljane bo vozil avto izpred Mestnega doma na Ig za 6 din. Vstop na avto tudi pri Dolenjskem mostu. Začne voziti zjutraj ob 6.30 in bo vozil vsake pol ure do 9 Fnako popoldne od 12.30 dalje. Nazaj zvečer od pol 8 dalje. Ža tabor je zelo veliko zanimanje in bo v slučaju lepega vremena velika udeležba.
Pokažimo s svojo udeležbo ljubezen naši mladini na Igu, ki bo ta dan prvič zbrana v krojih okrog svojega novega, res lepega prapora I
Z manevrov:
Danes prvi „spopad" ob Kolpi
Vojaštvo je zavzelo začetne postojanke Ogromno pripravljalno delo — Motorizirane čete
Novo mesto, 21. sept.
_ Na velikem ozemlju, ki sega na severu do Kočevja in Novega mesta in na jugu do Karlovca in Ogulina ter Srbskih Moravic, čaka že nad 100.000 mož povelja, ki jih bo potegnilo v veličastne vojaške vaje. Ves današnji dan je bil posvečen pripravam za razvrstitev čet. V sredo se začenja premik čet in baterij, ki bodo popoldne trčile ob prednje straže in veliki bojni spopad, ki bo trajal do nedelje, se bo začel.
Osnovna zamisel velikih vaj
Velike vojaške vaje ob Kolpi se bodo razvijale po osnovnem načrtu, ki določa mejo med vojskujočima se strankama od severovzhoda proti jugovzhodu. Meja poteka od Zagreba čez grebena Gorjancev v isti smeri naprej proti Pri-morju. V primeru vojske bodo seveda mejo a obeh strani takoj zasedle najboljše vojaške čete. Te čete bi morale držati mejo več čas, dokler ne bi bila izvršena mobilizacija in bi redna vojska prispela na svoj položaj. Pri sedanjih manevrih na tej zamišljeni meji ni čet. Vse, kar se je do sedaj izvršilo, pomeni mobilizacijo in zbiranje čet ter zasedanje postojank, iz katerih bi v primeru vojne redno "ojaštvo pričelo svoje operacije.
Na severni slrani so rdeči
Tako je vojaštvo s severne strani zasedlo južne dele Suhe Krajine od Starega Loga, Smuke in Dvora pri Žužemberku ter vso razširjeno okolico Novega mesta mimo Toplic do Mirne in Tolstega vrha. Na tem ozemlju se je zbralo nad 50.000 mož, ki ima za to, da se že na prvi pogled loči od nasprotnika, okrog šlema rdeč trak. V tej armadi, ki je v glavnem sestavljena iz polkov dravske divizije in ki je izredno okrepljena 7. velikim številom poklicanih obveznikov, imajo posebno važno nalogo naši vrli planinci.
Južna armada
Južna armada, ki je bela, je za začetek manevrov zasadla ogromen trikot pod Srbskimi Mo-ravicami, Ogulmom na jugu in Karlovcem, kjer čaka nad 8000 mož, da udari proti severu. Južno armado sestavljajo polki vrbaske in savske divizije ter so okrepljeni še s posebnim motoriziranim oddelkom. Motorizirani oddelek nastopa v naši vojski pri sedanjih manevrih prvič in je največja njegova značilnost v tem, da v vsem oddelku ni najti ene glave tovorne živine. S tem, da je vse moštvo tega oddelka in vsa njegova oprema v motornih vozilih, je motorni oddelek j>ostal najbolj okretna in hitra enota naše vojske ter bo zaradi tega tudi pri teh vojaških vajah imel nadvse važno vlogo.
zervoarju se s pomočjo posebnih dodatkov usede vse blato na dno, prav tako organske primesi, voda pa odteče v drug, prav tako lesen rezervoar, v katerem se razkuži s pomočjo klorovega apna. Tako očiščena voda odteče naprej v zadnji rezervoar. Ta vodni postopek more v teku osmih ur očistiti in razkužiti 60.000 litrov vode.
Brzi oddelek
Časnikarji so si v današnjem dnevu ogledali prav gotovo največjo zanimivost sedanjih manevrov, brzi oddelek, ki je na južni strani. Ta edinica je vsa opremljena z motorji, tovornimi avtomobili in je sestavljena na podlagi skušenj, ki so jih pri teh enotah doslej imele vojske tujih držav. Sestavljajo jo strojni oddelki, pri katerih ima vsako motorno kolo s prikolico puško mitraljezo iu vsak tovorni avtomobil težko mitraljezo. Poleg tega ima strojni oddelek še blindirane avtomobile, ki so opremljeni s štirimi strojnicami, ki streljajo na vse štiri strani, naprej, nazaj, na desno in na levo ter predstavljajo pravo smrt na avtomobilih. Temu oddelku pripada tudi bataljon pehote, ki se vsa prevaža na velikih avtomobilih z vso svojo opremo. Nadalje so dodeljeni oddelku odlični iz-vidniški lahki tanki najmodernejše konstrukcije s hitrostjo 50 do 60 km po poteh, po travnikih in poljih pa tudi še vedno s hitrostjo do 40 km na uro. Ker je oddelek zamišljen kot samostojna enota, ki mora izvrševati nadvse važno nalogo, mu je dodeljeno motorizirano topništvo. Končno ima še motorno težko topništvo, v kateri so dalj-nometni topovi izredno velikega kalibra.
Nevidna vojska
Vsakdo bi mislil, da so vse te tako številne čete, ki so razvrščene po manevrskem okolišu, vidne za opazovalca. Moderno letalstvo je danes najhujši nasprotnik vsake enote, ki se nekako zgnete skupaj. Zato ne vidiš šotorov v lepih vrstah, še manj pa vojaštva na odprtih travnikih in poljih. Številni vozovi, tovorni avtomobili in topništvo so vsi pokriti t zelenjem. Letalci, ki bi leteli nad
njimi, ne bi mogli na tleh razločiti nič drugega kakor grmovje. S posebuo ljubeznijo maskira vsak posameznik na svoji postojanki svoj šotor in pa opremo in v umetnosti maskiranja naši vojaki kar tekmujejo med seboj. Opazovalec se upravičeno čudi, odkod vojaku tolika iznajdljivost.
Tako se je sedaj razvrstilo nad 120.000 mož, ki bodo v sredo začeli korakati na prazna ozemlj in ki bi ga v primeru vojne branile obmejne čete in domačini. Velikanska živa valjarja se bosta začela valiti drug proti drugemu ler trčila drug ob drugega najrbž nekje ob lepih Gorjancih. Vsak bo doživel ob tem spopadu gotove hude in težke ure, gotovo pa tudi nadvse nepozabne tre-notke, ki mu bodo gotovo vtisnili v spomin te največje vaje naše armade.
Vojni minister
v Novem mestu
Novo mesto, 21. septembra.
V vrste odličnikov, ki so in bodo počastili ob priliki vojaških manevrov Novo mesto, spada tudi vojni minister, armadni general Harič, ki je prispel danes ob 10 dopoldne v spremstvu armadnega generala in poveljnika severne armade Jurišiču in drugih visokih častnikov. Zupan dr. Polenšek je ob tej priliki dal poslopje mestne občine še [tosebej okrasiti. Novo mesto je v državnih zastavah. Sprejema so se udeležili okrajni načelnik Vidmar, prošt Čerin. župan dr. Polenšek. banski svetnik Veble, okrožni sodnik Barle, drž. tožitelj Prijatelj, ravnatelj meščanske šole Mervič, šolski upravitelj Zukovec, gimnazijski ravnatelj Vagaja, šef davčne uprave šmajdek, šef katastrske uprave Marinček in drugi. Sprejema se je udeležilo tudi zastopstvo fantovskega odseka v krojih, gasilci in druge organizacije. V imenu Novomeščanov ga je pozdravil župan dr. Polenšek. Vojni minister je bil zelo vzrado-ščen nad sprejemom, ki inu ga je priredilo Novo mesto in se je zato županu in Novomešfanoni j>ri-6rčno zahvalil. Ljudje so vzklikali: »Živel kralj Peter!«, nakar je Marič v spremstvu dostojanstvenikov odšel v hotel »Metropol«.
Na čast predsedniku Masaryku
Zastopstvo Ljubljane
v žalujoči Pragi
Veliko delo za prehrano vojaštva
Nihče si ne bi mogel misliti, kako velikansko šlevilo prevoznih sredstev zahteva oskrba tako velike armade. Dan za dnem vozijo tovorni avtomobili živež in hrano posameznim enotam, ki čakajo na svojih postojankah. Vendar še od daleč ni tako težko preskrbeti vojake s hrano, kakor z zdravo pitno vodo. V ta namen je pri sedanjih manevrih organizirana prav posebno služba, ki je doslej nadvse lepo uspela. Opravičeno so se čudili Novomeščani zadnje dni in spraševali, zakaj tako veliko število tovornih avtomobilov, naloženih s sodi za vodo. Drug za drugim so se vrstili tovorni avtomobili pri hidrantu v Novem mestu in odvažali vodo na Gorjance. Na Gorjancih so namreč izpraznili nekaj velikih kapnic, jih očistili in v zadnjih dneh najiolnili z zdravo pitno vodo, ki so jo pripeljali iz Novega mesta. Ker oskrba z vodo na vseh krajih na ta uačin ni bila mogoča, so bile organizirane zlasti v Suhi Krajini in v Beli Krajini, kjer še nimajo vodovodov in zato tudi ni dovolj zdrave pitne vode, posebne vodne postaje. Na takih vodnih postajah, ki šo pri Sveti Mariji, pri Gradacu, Dvoru, v Vinici in v Grib-ljah, so vojaški zdravniki organizirali veliko napravo za čiščenje vode. V takih napravah, ki jih je največ pri Sv. Mariji, črpajo vodo v posebne rezervoarje, v katerih se voda najprej očisti blata, nato pa s kemičnimi sredstvi razkuži, po razkuženju pa odvaža na razne postojanke. Pri Sveti Mariji črpajo vodo iz kalne Lahinje s pomočjo črpalke, ki so jo posodili gasilci iz Gradaca. Mo-torka črpa vodo najprej v velik lesen rezervoar, ki so ga vojaki sestavili v nekaj urah. V tem re-
Spoininska slovesnost Jugoslovanske-žeškoslnvaške lige „ čast pokojnemu predsedniku češkoslovaške republike Masaryku pred ljubljansko univerzo. Slavnosti se je udeležil tukajšnji češkoslovaški konzul ing. Minovsky, ban dr. Natlačen, predsednik Jugoslovansko-češkoslovaške lige dr. Stare ler mnogoštevilno občinstvo ter zastopniki organizacij.
Praga, 19. septembra.
V smislu sklepa žalne seje mestnega sveta ljubljanskega sta danes zjutraj dospela v Prago kot zastopnika Ljubljane na pogrebnih svečanostih pok. prezidenta T. G. Masaryka župan dr. Juro Adlešič in predsednik kulturnega odbora prof. Silvo Kra-
njec. Kljub rani uri ju ie s pravo slovansko gostoljubnostjo sprejel na Wilsonovem kolodvoru sam g. primatoT dr. Peter Zenkl z več mestnimi svetniki in zastopniki Češkoslovaško-jugoslovanske lige in Zveze češkoslovaških mest. Ljubljanska odposlanca sta nato dopoldne napravila obisk v mestni hiši, kjer je župan dr. Adlešič izrazil g. primatorju iskreno sožalje Ljubljane in vseh Slovencev ob smrti velikega pokojnika, ki si je bil pridobil toliko zaslug tudi za naše osvobojenje. Poročal je, kako je Ljubljana s slovesno žalno sejo mestnega sveta, s spontanim izobešanjem črnih zastav in posebnimi ko-memoracijami počastila pokojnikov spomin, kar je g. primator vzel z zadovoljstvom na znanje in dal po časopisju in radiu objaviti najširši češkoslovaški javnosti. Ko sta se vpisala v mestno spominsko knjigo, sta skupno z delegacijo mesta Pariza počastila grob neznanega vojaka, nakar so se vsi odpeljali na Hradčane in se poklonili ob krsti pokojnega prezidenta-osvobod'telia.
Nepozaben bo stal vsakemu spomin na nepregledne množice, ki v gostih osmeroslopih neprestano, noč in dan, v globokem spoštovanju, mnogi plakajoč, korakajo mimo krste svojega »tatička«, ki počiva na visokem katafalku sredi častne straže legionarjev in vojakov v takozvani Plečnikovi dvorani. Tisti, ki so se postavili sinoči v vrsto, so šli šele danes zjutraj mimo krste, še vedno pa prihajajo nove množice, zlasti tudi z dežele in kot računajo, se bo do pogreba več kot en milijon ljudi na ta način poslovilo od »očeta domovine«. V sobanah g. predsednika republike so razpoložene sožalne liste, v katere so se vpisali tudi zastopniki ljubljanskega mesta.
Veličasten je pogled na žalujočo Prago. Vse mesto je odeto v črno. po ulicah valove množice ljudstva, vsi z žalnimi znaki na prsih. Najlepše ka je okrašena mestna hiša, odkoder bodo vsa odposlanstva vseh samouprav iz Češkoslovaške kot iz drugih držav prisostvovala pogrebnim slovesnostim.
Minister za telesno vzgojo dr. Rngič z načelnikom gosp. Arafifem in referentom gosp. l'lagn na tribuni Stadiona ogleduje vse naprave. Zraven njega predsednik zadruge Stadion gosp. ravnatelj Reiiier, predsednik Zveie fantovskih odsekov	dr. Zilko z odborniki Zadruge in fantovske ter
dekliške zveze kakor tudi t odborniki športnega kluba Planina.
Maribor Masaryku
Maribor, 21. seplembra.
Maribor je danes izrazil češkoslovaškemu narodu na dosioien način svoie sočustvovanje V«» mesto je bilo zavito v črne zastave. Po Šolah je imela dopoldne mladina žaine svečanosti, nocoj
Tako,.zdaj .pa previdno jej te tn pazite na svoje oblekey-
Oh, Bog se usmili/
Kaj bo rekla . mama ?
v
Čokoladna torta
Čemu toliko skrbi in strahu, ko pa je vse tn matere že davno poučila modra teta da
SCHKHT0M0 MILO
3ELEN
vse
bleščeče belo
Drobne novice
Koledar
Sreda, 22. septembra. Tomaž Vil., škof; Ma-vricij in tovariši, mučenci.
Novi grobovi
-f- Umrla je včeraj splošno znana prodajalka sadja Marija Tihelj, stara 70 let. Pogreb bo danes, v sredo ob tri četrt na 2 popoldne izpred hiše žalosti Tržaška cesta 5 na pokopališče k Sv. Križu. Preostalim naše iskreno sožalje.
+ Nenadno Je umrla ga. Alga Tancig, soproga svetnika državnih železnic. Njen pogreb bo v četrtek 23. septembra ob 2. popoldne iz hiše žalosti v Herbersteinovi ulici 4. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Stalen, dober zaslužek
nudi j>overjenikom v vseh večjih krajih Slovenije knjižna založba. Pismene prijave na Učiteljsko tiskarno v Ljubljani.
—	Pogreb t župnika Martina Škerjanca bo danes ob 3 popoldne v Kandiji pri Novem mestu.
—	Uspehi Cirilo - Metodovega zbora iz Zagreba v tujini. Ko je 15. maja t. 1. imenovani zbor odpel 6voj spored staroslovenskih cerkvenih in nekaterih ljudskih pesmi v moderni predelavi, je napisal »II Pojx>lo di Roma« (16. maja) sledeče priznanje: »Med tujimi zbori zasluži vsekako prvo mesto Cirilo-Metodov zbor iz Zagreba. Pod vodstvom slavnega mojstra Borisa Komarovskega je ta divni vokalni ansanmble 6noči v gledališču Adrianu nudil nov dokaz, da je opravičena 6lava, ki ga obkroža. In res, Cirilo-Metodov zbor ne predstavlja le bogastva lepih glasov, temveč 60 1i glasovi pri tem tako srečno zloženi, tako razumno uravnoteženi, da so kos vsaki najtežji in najfinejši nalogi. V tem zboru je toliko tople izraženosti, da se poslušalca nikdar ne loti ona utrujenost, ki jo tako pogostokrat zapazimo pri izvedbi vokalnih programov... V6e točite programa so izvedene z dovršeno muzikalno6tjo, izrazitostjo in adekvatnim akcentom. Občinstvo ni le izvedbe vsake toč-k z navdušenim ploskanjem in burnim aplavzom sprejelo, temveč često zahtevalo ponovitev posameznih točk.« Isti spored bo odpel zbor pri koncertu dne 4. oktobra v koncertni dvorani Uniona.
Halo halo
Lutz peč/, Ljubljana-Šiška, telefon 32-52
—	Važno za upokojence. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Vsi državni upokojenci, ki prejemajo pokojnino od dravske finančne direkcije v Ljubljani, morajo v prvi polovici oktobra 1937 vložiti prijavo za prejem osebne in rodbinske doklade. Kdor doklad ne prejema ali mu po uredbi ne bi bilo treba predložiti prijave, mora poslati izjavo, če je v banovinski ali občinski službi, da se ugotovi, ali morda predmetni njegovi dohodki ne vplivajo na pravico do polnih pokojninskih prejemkov. Prijavam je treba za otroke, stare nad 16 let, priložiti potrdila o rednem šolanju, izjavam pa dokazila o velikosti dohodkov v samoupravni službi. Uj>okojencu, ki v oktobrskem roku ne bi predložil prijave ali izjave, se bo izplačevanje doklad ali pokojnine začasno ustavilo.
Brez skrbi
za Vaše perilo. Lepo in čisto bo oprano, ako ga boste prali s
PERION
pralnim praškom. — Poizkusite in uporabljali ga boste vedno!
—	Razpisane književne nagrade. Mladinska matica razpisuje 3 književne nagrade v višini 3000, 2500 in 2000 din, in sicer za: a) povest, ki bo primerna za otroke od 9. do 14. leta. Obseg: ca 6 tiskovnih pol rednih izdaj Mladinske matice.
b)	Za knjigo, primerno za otroke od 6. do 9. leta, ki je lahko slikanica, povest ali pravljica, v vezani ali nevezani besedi. Obseg 4—5 tiskovnih pol.
c)	Za knjižico realne vsebine. Obseg 5 tiskovnih pol. Nagrajena bodo samo dela, ki so primerna za tisk. O višini nagrade pa bo odločevala samo kakovost, ne glede na to ali je delo pisano za realno knjižico, za zrelejše ali mlajše otroke. Avtorji nagrajenih del prejmejo tudi običajno nagrado. Sprejemajo se le tipkani rokopisi, ki naj se pošljejo psevdonitnno. V zaprti kuverti |>a naj bo ime in naslov avtorja. Rokopise sprejema do 1. januarja 1938 Mladinska matica v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, I. nad., kjer se dobijo tudi vse podrobnejše informacije.
—	Tone Kralj odlikovan z zlato kolajno. Od 1. do 15. septembra t. I. je bila velika umetnostna razstava v Strassbourgu. katero je priredila galerija oziroma muzej v Saint-Dič. Vsak samo vabljen udeleženec je 6mel poslati omejeno število in omejene velikosti del. Med njimi je bil Tone Kralj, ki je prejel za 6vojo kolekcijo 3 olj. ki 60 žele splošno občudovanje zlato medaljo z diplomo.
BO UVIER
SAM PANJ EC
GORNJA RADGONA
—	Drugi izkaz darov za kaj)elo na Pokljuki. Kopriva Franjo. Ljubljana 100 din. Lundrovi, Ljubljana 150 din. Htimek Marija. Ljubljana 40 din. Pibrovc Malči, Zagreb 500 din. P. Štefan. Ljubljana 50 din. Antonija Maurer. Kostanjevica 10 din. Kraljeva banska uprava 500 din, Mali Min-ka, Ljubljana 20 din. Mesar Elizabeta, Ljubljana 50 din, neimenovan 100 din, Zamida Matija, Ljubljana 100 din, dr. AdolI Kaiser, Ljubljana 250 din, neimenovan, Nomenj 50 din, neimenovana, Radovljica 20 din, O. Verlič, Ljubljana 50 din, Trboveljska premogok. družba 500 din gen. rav. Skubec. Ljubljana 2C0 din. ravn. Julliard, Ljubljana 100 din. ga. dr. Peganova 100 din. neimenovana, Mrzli 6tudenec 1000 din, ga. lugova, Ljubljana. 10 din, ga Eleonora Svrljuga. Bled 300 din, čg. J. Fatur. dekan v Radovljici 100 din.
Za vse velikodušne darove, 6 katerimi je bila omogočena prepotrebna zgradba, iskrena hvala! Bog povrni tisočero!
—	Surov napad, pri Logatcu. V vasi Žiber-IČah pri Gornjem Logatcu so na|>adli neki ljudje 48 letnega posestnika Josipa Popica. Pred njegovim vinotočem so ga tako neusmiljeno pretepli s koli, da so mu nevarno ranili glavo, zlomili roke ter polomili več reber. Poptc domneva, kdo bi bili
najiadulci ter so oroinikl že uvedli preiskavo. Po-plc se zdravi v ljubljanski bolnišnici.
—	Ljubljanska radijska oddajna postaja je prejela za esperantske oddaje Kluba esperantistov v Ljubljani nad 300 pismenih zahval v mednarodnem esperantskem jeziku. Znamenje, da esperanto živi. Učimo se ga tudi mi. Nova učna knjiga stane 16 din. Založil in razpošilja jo Klub esperantistov, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7-1.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Bo«, po min. soo. pol. Is nar. idr. S-te. 15185, 25. V. H.
—	Prva številka dijaškega lista »Naia zvezda«
bo izšla 1. oktobra.
—	Absolventi kmetijskih iol bodo imeli ob priliki sadne razstave v Mariboru, ki bo v dneh od 23. do 31. oktobra, svoje stanovsko zborovanje, na katero so vabljeni absolventi iz vseh krajev Slovenije. Vsa nadaljnja navodila bodo objavljena v našem časopisju, Zborovanje prireja mariborska podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol.
—	Posebni vlak v Metliko na veliko revijo vojaških čet ob sklepu manevrov, v nedeljo dne 26. t. m. organizira na pobudo od mnogih 6trani »Družisvet« v Ljubljani, Sv. Petra na6ip 17. Odhod iz Ljubljane ob 4, povratek iz Metlike ob 20; cena z izkaznico 48 din. Vlak bo vozil le, če 6e priglasi dovolj potnikov. Prijave v društveni pisarni danes od 7 do 20 in jutri od 7 do 10.
—	4 dni z avtom: na grob sv. Antona v Pa-dovo in v Benetke (čez Gorico-Trst) ob svetogor-skem romanju 6. do 9. oktobra; kdor hoče, ostane lahko v Gorici ali Tretu. Različna cena. Brezplačna navodila pošilja »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
Kdor je preveč debel
naj poskusi vzeti KRUŠEN-sol. Jemlje se redno vsako jutro. Mala doza KRUŠEN-soli vzdržuje prebavne organe, da vsak dan redno delujejo. Priporočeno od zdravnikov.
Dobiva se v lekarnah. R. S. br. 16.123/38
—	Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi za gosli in klavir, priredil Josip Vedral, bivši profesor na ljubljanskem konservatoriju; založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljana. Cena izvodu za go6li din 10, klavirsko spremljevanje din .'10. Omenjeno zbirko toplo priporočamo zlasti šolski mladini, ki se prične učiti gosli. Poleg violinske šole bo uporabljala uspešno le pesmice in se tako seznanjala z našo narodno pesmijo. Najbolj znane narodne pesmi, jx> številu 25, obsega pričujoči zvezek, harmonizira-nih v najlažjem slogu, tako, da te napeve z lahkoto obvlada vsak učenec že v prvi polovici učne dobe. Še več veselja do tega glasbila bo vzbudilo v učencu ako jih bo igral ob spremljevanju klavirja, na kar naše g. učitelje še r>osebej opozarjamo. Spremljevanje je i6totako prirejeno v prav lahkem slogu in ne bo delalo nobenih preglavic in težkoč, učitelj bo 6 tem dosegel tem večji uspeh.
—	*Ljudski oder(prvi zvezek petega letnika) z vsebino za predbožični čas (pet novih iger!) je izšel na 48 straneh. Odri, režiserji in igralci ter igralke, to je vaše edino slovensko strokovno glasilo! Zahtevajte brezplačen obširen prospekt! — Založba ljudskih iger, Ljubljana.
—	»Kožni venec otrok*, igra, ki jo je spisal Henri Brochet in je zelo primerna za prireditve Marijinih vrtcev v mesecu oktobru, se dobi v slovenskem prevodu razmnožena pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 a, I. nad.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčicc«.
Ljubljana Smrtna nesreča ljubljanskega mojstra
Ljubljana, 21. septembra.
Danes v opoldanskih urah se je v Ljubljani smrtno j>onesrečil mladi, komaj 32 letni pasarski mojster Avgust Mcncej s Karlovške ceste 9. Opoldne so odšli njegovi pomočniki in vajenci domov, Mencej pa je še oslal v delavnici ter imel tam nekaj opravka pri galvanizacijskem aparatu, pri katerem je uporabljal tudi ciankalij oziroma prusko kislino. Kako se je nesreča zgodila, ni natančno znano, najbrž pa je Mencej nehote med prigrizkom zanesel del tega smrtnonevarnega strupa v usta, nakar mu je takoj postalo slabo. Mojster se je najbrž opotekel in pri tem pretrgal električne žice pri galvanizacijskem aparatu.
Ko so se pomočniki ob 2 vrnili v delavnico, so našli mojstra nezavestnega, pri aparatu pa vse žice potrgane. Poklicali so reševalni avto, ki je moža prepeljal v bolnišnico. Zdravniki so se sicer trudili, da bi mu rešili življenje, toda ciankalij je svoje smrtonosno delo že opravil, ker je bil mladi mojster v nekaj minutah mrtev. Pokojnik, ki je bil marljiv mojster, zapušča ženo z nepreskrbljeno družino.
s
1 Ljubljanske kongregacije sc vabijo na sku-
Razburljiv dogodek sredi Ljubljane
Ljubljana, 21. septembra.
Danes dopoldne okoli pol 11 se je pripetil v
Ljubljani v sredini mesta zelo razburljiv dogodek, ki mu jo j)ri6C)stvovalo več tisoč ljudi.
Dne 17. t. m. je prišel v Ljubljano 40-letni mehanik in šofer Alojzij Jereb, doina iz Idrije, ki pa je zadnje čase j>rebival v 2ireh. Obiskal je 21-Ielno izvoljenko Anko, doma iz Trbovelj. Za danes ob 10 dojx>ldne se je zmenil za sestanek z njo na Bregu. Anka je res prišla in je ob tej priliki izjavila, da ne more biti njegova žena, ker ji to tudi 6tarši branijo. Jereb je namreč bolehal za zelo razvito jetiko. Med obema je prišlo do hudega prepira, v katerem je Jereb potegnil nož, ki ga je hotel za-bosti v Anko. Dekle je pričelo vpili in ljudje so so pričeli zbirati, hoteč priti dekletu na pomoč. Jereb je naglo odvrgel nekaj predmetov in 6voje i>apirje na breg Ljubljanice ter se v bližini Čevljarskega mosta pognal v deročo Ljubljanico, ki je sedaj precej visoka. Pri tem skoku ga ni mogel nihče zadržati. Voda ga je naglo nesla po Ljubljanici, nekdo I>a je hitro telefoniral po reševalce. V nekaj trenutkih 60 bili reševalci s svojim orodnim avtom pri Ljubljanici ter 60 iskali nesrečneža. Sem in tja je kdo izmed pešcev opazil, kako 6e je trajno pojavilo izven motnih valov, reševalci pa so dohitili truplo na levem bregu nasproti Jugoslovanske tiskarne. TrupJo so ustavili s koli. Z največjo ložavo so ga gasilci potegnili po vrveh in loslvj iz vode. Reševanje 6ta vodila poveljnik g. Furlan in podpnvelj-nik g. Ogrin. Ve6 dogodek je trajal le nekaj minul in je občinstvo priznalo hitrost ter spretnost ijub-Ijanakih mestnih gasilcev.
Nekateri opazovalci trdijo, da si jo samomorilec, ko je skočil v vodo, * dlanmi pokril usta, da bi čimpreje utonil. Ko 6o ga reševalci naglo, toda previdno izvlekli iz vode, so ga poskušali oživiti z umetnim dihanjem. Prišel je tudi reševalni avto, ki je utopljenca prepeljal proti bolnišnici, toda tam so odklonili sprejemi, ker je bil utopljenec že mrtev. Truplo Je bilo nato prepeljano v Mestni dom, kjer 6i ga je ogledala jx>licijska komisija in sicer zdravnik insp. dr. Lapajne ter dežurni uradnik g. Bar-dek. Po ogledu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Policija je zaslišala tudi Anko, ki eeveda ni kriva Jerebovo nesrečne smrti.
Pri tem dogodku moramo grajati še nekritič-nost našega občinstva. Ko so reševalci z največjimi naj>ori potegnili po navpičnem betonskem bregu iz Ljubljanice truplo pokojnika ter ga skitad oživili z umetnim dihanjem, je občinstvo na glas zahtevalo, da morajo reševalci moža obrniti z glavo navzdol, da se mu voda izteče iz telesa. Tako pojmujejo reševanje utopljenca le popolni nevedneži in radi lega je bilo na Savi v zadnjih letih že nekaj smrtnih nesreč, ki ne bi bile potrebne. Nesrečnemu Jerebu pa seveda tudi pravilno dihanje, kakor so ga izvajali poklicni gasilci, ki se tega nauče v posebnih zdravniških tečajih, ni jx>magalo.
Da eo Ljubljančani res radovedni pa [>otrjuje tudi to, ko se je na Zmajskem mostu in na obeh bregovih Ljubljanice v nekaj minutah nabralo kar črno ljudi in sicer kar več tisoč. Stražniki so imeli mnogo naj)ora ,da so omogočili prihod reševalnemu avtu in pa prostor reševalcem in utopljencu za umetno dihanje.
pen obisk misijonske razstave »Indija« v sredo in v četrtek popoldne. Zbirališče v6akokrat ob 3 popoldne v drevoredu Tivoli pred velesejmskim pavi-
ljonom »G«. Kdor še tli videl te velepoučne razstave naših slovenskih misijonarjev, naj si jo goto, o ogleda.
1 Šentjakobski dekliiki krožek ima zvečer ob 8 uri svoj redni sestanek pri Zagorcu.
1 Francoske tečaje spet otvarja za odrasle s 1. oktobrom 1937 »Francoski instituta. Pouk bo v Ljubljani na Državni učiteljski šoli — moški oddelek na Resljevi cesti. Ukovina znaša mesečno 20 din. Vpis od 27. sept. naprej. Razpored učnih ur in drugi podatki so razvidni iz razglasa na uradni deski v veži zgoraj omenjenega učiteljišča. Vabimo na pravočasni vpis.
1 Dve nesreči v Ljubljani. Včeraj je na enem izmed prostih vagonov zadremal na tovornem kolodvoru -17 letni priložnostni delavec Anton Zganjar, doma iz Domžalske ulice 4. Tovariš ga je hotel potegniti s solnca v senco, pri tem pa je Žganjar tako nesrečno padel z vagona, da je nevarno jioškodoval na glavi. — Na železniškem prehodu na Tyrševi cesti se je ponesrečil 64 letni zasebnik Anton Zavrlanik, oče profesorja dr. Zavrtanika, stanujoč v Brejčevi vili na Mirju. Zavrtunik se je peljal s kolesom mimo lega prehoda, ko je zadel vanj neki voznik. Os zadnjih koles je butnila v Zavrtanika s tako silo, da mu je zlomila več reber. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v bolnišnico.
1 S poukom esperanta v Šiški pričnemo danes zvečer ob 20 v gost. »Stara šola« na Celovški cesti. Priglasi se lahko še vsak. Direktna metoda — brez knjig. Učnina nizka!
1 Dražba posesti. Opozarjamo ponovno na tozadevni inseratni oglas v našem nedeljskem listu z dne 19. t. m.
1 Poziv. Dotični, ki se je peljal z Musarjevim mesarskim pomočnikom na vozu v ponedeljek, uaj se zglasi pri Musarju, Sv. Petra c. 61, ker je izgubil na vozu denarnico.
1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburova ulica 7.
Gledališče
Drama — Začetek ob 20
Sobota, 25. septembra: »Julij Cezar.« Otvoritev
dramske sezone. Premierski abonma. Nedelja, 26. septembra: »Matura.« Izven. Znižano
cene od 22 din navzdol. Ponedeljek, 27. septembra: Zaprlo. Torek, 28. septembra: »Viničarji«. Premierski abonma.
Celje
c Tudi Celje jc jiočastiln spomin blagopokojnega predsednika bratske češkoslovaško republike.
V petek zvečer je bila v mestni posvetovalnici na magistratu žalna seja mestnega sveta, katere so se udeležili vsi mestni svetniki, (j. župan se je v toplih besedah spominjal velikega državnika in prijatelja našega naroda. Po 6eji ee je vršila v Narodnem domu pod okriljem JCL koinenioracija, katere se je udeležilo poleg zastopnikov uradov tudi številno občinstvo. Vsi državni in upravni uradi so izobesili črne zaslave. Včeraj so bile po vseh šolah žalne komemoracije za velikim vzgojiteljem mladine T. G. Masarykom. Dan jc bil pouka prost.
c Smrt kosi. V Košencah je umrl 75-letni Oj-steršek Jurij. V bolnišnici je zaspala v Gosjiodu 62-letna občinska reva iz Zgornjih Stranj pri Šmarju. — V Petrovčah je nenadoma izdihnila 42-letna služkinja Tunc Marija. — N. v m. p.l
c Apologetičnj krožek celjskih deklet. Drevi ob pol 8 se začno v Domu v Samostanski ulici zopet redna predavanja pri ajK>logetičnem krožku celjskih deklet. Skozi vse leto se bodo vrstila predavanja o pripravi dekleta na naloge v družini in družbi. Predaval bo g. prof. llanželič. Prav vljudno vabimo na ta predavanja vsa celjska dekleta od 16. leta dalje!
c Občni zbor Fantovskega odseka. Danes ob 8 zvečer bo v Domu v Samostanski ulici redni občni zbor Fantovskega odseka. Občni zbor je za vse člane obvezen I
c Odlikovanje v gasilski četi. V soboto ob pol 9 zvečer je bilo odlikovanih 26 članov celjske gasil-
Nevihta nad Savinjsko dolino
Vihar podrl gospodarsko poslopje in poškodoval človeka
Na srečo so delavci, ki so gradili to poslopje, bili med 12 in 1 prosti in so obedovali v utici blizu gospodarskega poslopja. Grozen pok tra-movja jih je zelo prestrašil, vendar so bili toliko pri zavesti, da so takoj priskočili nesrečnežu na pomoč in ga izvlekli izmed tramovja in opeke. Kevežu je tramovje nalomilo hrbtenico, močno poškodovan je na tilniku, prsih in nogah. Pokli^ call so rešilni avtomobil, ki je bil kmalu na mestu in ga odpeljal v celjsko bolnišnico. Srabot-niku je tramovje zdrobilo tudi kolo. škodn znaša približno 40.000 din, saj je uničeno skoraj vse tramovje iu 8000 opek. Porušenih je tudi nekaj sten.
V jionedeljek okoli 1 popoldne jo divjala nad Savinjsko dolino in celjsko okolico velika nevihta. Veter je bil tako močan, da je oklatil v mnogih krajih z dreves vsa jabolka. Posebno škodo je naredila nevihta posestniku F^azarincu Antonu iz Celja. Veter 6e je s toliko silo zagnal v novo zgrajeno gospodarsko poslopje, da ga je podrl.
Med nevihto se je zatekel v poslopje, da bi vedril posestnik Srabotnik Gregor iz škal pri Velenju, ki se je mudil v Celju po opravkih. Nevihta ga je namreč na potu s kolesom domov dohitela, da je moral vedriti. Veter se jc s tako silo zagnal v poslopje, da je zaječalo tramovje, in v hipu, ko je Srabotnik hotel zbežali, ga je iramovje s kolesom vred za&uio.
6ke čete. Odlikovanja je podelil jx>dslarešina gasilske zveze in starešina celjsko gasilske čete g. Go-logranc. V lepih besedah je pohvalil požrtvovalnost in ljubezen, ki so jo izkazovali dolga leta v vseh slučajih. Z zlato kolajno za službovanje preko 50 let jc bil odlikovan p. Findeisen Henrik. Za službovanje nad 40 let eo bili odlikovani z zlato kolajno: poveljnik gasilske čete Košir Franc, Fcrjel Karol, Karbeutz Franc, Potnik Josip in Cvetanovič Ivan. Za službo nad 30 let so prejeli zlato kolajno: Gradt Bogomir, Bandek Edmund, Gradišor Ivan, Jicba Ju. lij, Planko Jernej. Scheu Ludovik, Šviga Avgust; za 20-Ietno službovanje pa: Jellenz Ivan, Berna Emerik, Terček Fric, Krell Josip in Rigersperger Ivan. S srebrno kolajno so bili odlikovani Werdou-schegg Fric, Pristovšek Josip, Kranic Alojz, Korber Anton, z bronasto pa Putan Ivan, Orehove Martin, Maček Avguštin in Domitrovič Ljubo^Vsem odli-kovancem iskreno čestitamo!
c Šahovski brzoturnir. Danes ob 8 zvečer bo v hotelu ^Evropa-: brzošahovski turnir za mesec sejv tember ter obenem trening-brzoturnir za Trbovlje. Bo tudi nekaka oficielna otvoritev šahovske sezone. Vabljeni člani in tudi drugi šabisti! Prijave sprejema g. Grašer.
c Kino Metropol. Danes zadnjikrat velefilm najslavnejšega alpinista Trenkerja »Condottierk.
Maribor
m Mariborski gasilci so 6e proslavili kot dobri nogometaši tudi v Slovenjgradcu, kjer 60 v nedeljo nastopili proti SK Mislinju ter ga premagali z rezultatom 6:1.
m Jurja je šel »menjat«. Monter Julij Rosto&il je izročil svojemu prijatelju tisočak, naj ga gre menjat. Gutovnik jc s tisočakom odšel, »menjava« ga pa še sedaj, ker se ni več vrnil ter ni niti o njem niti o jurju ne duha ne sluha. Sedaj ga išče policija, ki pa tisočaka najbrž ne bo več našla.
VSE ZA ŠOLO V CIRILOVI!
m Potrjena sodba. Veliko zanimanje je vzbujala 6Voječaena razparava proti trem zločincem, ki so izvršili strahovit roparski umor nad upokojenim finančnim preglednikom Strajnškom v Mejni ulici. Belak, Stern in Koler so bili takrat obsojeni na izredno stroge kazni, Belak in Stern na dosmrtno ječo, Koler pa na 20 let. Vsi trije so se f>roti sodbi pritožili ter vložili revizijo. Kasacijsko sodišča je slučaj obravnavalo ter je sodbo vseh Ireh potrdilo, tako da 6edaj nimajo več taka proti 6voji kazni. Včeraj dopoldne so bili vsi trije obsojenci, ki so dosedaj čakali na odločitev kasacije v zaporih okrožnega sodišča, prepeljani v moško kaznilnico, kjer bodo odslužili 6vojo kazen.
m Smrtna kosa. V bolnišnici je umrla v starosti 67 let zasebnica Ivana Hazl, na Koroški cesti 84 pa je pokosila smrt 27-letno Pavlo Vake. Naj počivata v miru!
Klavirji, pianini
svetovnih znamk Stingel. Ehrbar, Seiler, Forster; tudi ua obroke in na posodo v veliki izbiri pri BI. B a u e r I c, Gosposka ulica 56-1.
m Hudo se je ponesrečil nadučitelj g. Firm iz Radvanja. V Studencih se je zaletel vanj nek kolesar ter ga je podrl na tla, pri padcu pa si je g. Firm zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se zdravi.
m 10- letnica Tujskoprometne zveze. V nedeljo bo proslavila Tujskoprometna zveza v Mariboru 10-letnico svojega obstoja in dela. Iz skromnih začetkov se je ta ustanova zaradi iniciativnosti in delavnosti na polju tujskega prometa razvila v močno organizacijo, ki zlasti zadnja leta, odkar jo vodi izredno agilni ravnatelj g. Loos, zavzema med podobnimi organizacijami v naii državi vodilno mesto. Danes nima nobena pokrajina v državi tako popolne organizacije v turističnem pogledu, kakor jo ima teritorij bivie mariborske oblasti. Tujskoprometna zveza je v vsakem važnejšem centru svojega področja ustanovila že podružnice ter ima danes poleg Centrale v Mariboru in poslovalnice na glavnem kolodvoru še podružnice v Celju, Ptuju, Rogaiki Slatini, Št. Ilju in Dravogradu. V nedeljo bo svojo desetletnico slovesno praznovala. Ob 10.30 bo v veliki kazinski dvorani slavnostni zbor, katerega se udeleže delegati vseb naiib pomembnejših zdravilišč, letoviič, mestnih uprav, tujskoprometnih organizacij iz tu- in inozemstva, zastopniki želez-niike uprave in parobrodnih zvez. Proslava bo tudi zvezana s pomembnim dogodkom, z otvoritvijo novih poslovnih prostorov v mariborskem gradu. Sedanja občinska uprava je uvidela važnost Tujskoprometne zveze, pa ji je prepustila v uporabo pritlične prostore v gradu na Trgu Svobode, ki jih je Zveza z velikimi stroiki krasno uredila, tako da bodo tudi pred tujci reprezentativno zastopali nai tujski promet in naio državo. S projektirano re-novačijo gradu in ureditvijo Trga svobode bodo priiti ti prostori ie bolj do veljave ter bodo predstavljali veliko atrakcijo za mesto.
m Cerkven koncert. Javnost opozarjamo na žalni koncert, posvečen spominu blagopokojnega kralja Aleksandra L, ki se bo vršil v tukajšnji frančiškanski cerkvi dne 8. oktobra t. 1. Sodelovali bodo: violinistka Fanika Brandlova, organist Blaž Arnič m pevski zbor društva »Jadran*.
Stajenje letošnjega mošta
Službene novine z dne 20. septembra 1937 objavljajo uredbo ministrskega aveta o dajanju slad-korja brej plačila državne troiarine za slajenje vinskega mošta.
Uredba se glasi:
1.	Za dajanja vinskega mošta v letu 1937 se mora dati sladkor brez plačila državne trošarine v svrho okrepitve vsebine sladkorja v moštu. Ta sladkor je takisto oproščen banovinske in občinske trošarine. Sladkor mora biti dcnaturiran.
2.	Za to avrho •• more nabaviti sladkor brez plačila trošarne samo iz državnih tovarn sladkorja ali i* skladišč onih tovarn, ki se v ta namen osnujejo.
3.	V smislu predpisov čl. 2 zakona o vinu in čl. 4 pravilnika za izvrševanje zakona o vinu se more odobriti nabava sladkorja brez plačila trošarina za dodajanje vinskemu moštu v količini največ do 4 kg sladkorja na 100 kg vinskega mošta.
4.	Odobrenja za izdajanja sladkorja brez plačila državna trošarine za slajenje bodo izdajala pristojna linančna ravnateljstva.
5.	Pogoj za izdajanje odobrenj za nabavo sladkorja brez plačila državne trošarine za slajenje vinskega mošta kakor tudi kontrolo nad porabo izdanega sladkorja v to svrho bo predpisal finanč-ni minister.
Z dnem objave je ta uredba tudi stopila v veljavo.
Ista številka Službenih novin prinaša tudi že navodila finančnega ministrstva o izdajanju sladkorja za slajenje vinskega mošta.
Iz teh navodil je posneti, da izdajajo finančna ravnateljstva dovoljenja za izdajanje breztrošarin-skega sladkorja pod temi pogoji:
Potrebno je, da obstoja odlok in odobrenje banske uprave za okrepitev vinskega mošta s sladkorjem v dotičnem kraju.
Vsak zainteresirani vingradnik mora predložitj prošnjo, opremljeno s predpisanimi kolki, kateri mora predložiti: potrdilo občine o količini proizvedenega mošta v litrih, izjavo, koliko in od katere državne tvornice sladkorja, odnosno skladišča teh tovarn namerava nabaviti sladkorja in se mora tudi obvezati, da bo mešal sladkor sam v prisotnosti kontrolnih organov.
Te predstavke lahko predlagajo tudi obstoječe vinogradniške zadruge skupno za svoje člane, odnosno vinogradniki ene občine skupno proti plačilu takse 30 din za vsakega posameznika-prosilca, takim prošnjam pa je priložiti seznam zadružnikov, odnosno vinogradnikov z oznako, koliko sladkorja potrebuje vsakdo in koliko proizvaja mošta.
Izdane odloke o odobritvi potrebe breztrošarin-ckega sladkorja izroči finančno ravnateljstvo zainteresiranim. odnosno zadrugi ali občini ter tovarni sladkorja in končno oddelku finančne kontrole, ki je pristojen za nadzorstvo.
Oddelek finančna kontrole mora napravili posebno beležko o osebah, ki bodo io ugodnost dobile. V taj beležki mora biti navedeno ime, priimek in kraj vinogradnika, količina proizvedenega mošta, količina nabavljenega in dodanega sladkorja, dan, kdaj so mešali, število članov družine in poslov, količino zalog lanske letine in končno še pripombo.
Meša se lahko sladkor samo v prisotnosti finančne kontrole, ki najprej nabavljeni sladkor raztopi v sodu z moštom, sorazmerno količini proizvedenega mošta, na ta način denaturirani sladkor pa da na razpolago lastniku, da ga sam dodaja moštu v drugih sodih. Sladkor, namenjen v to svrho, bo imel posebno označbo, pa 6C ne sme porabiti za noben drug namen.
Odobrenie za nabavo sladkorja morejo dobiti tudi trgovci, ki kupujejo od producentov grozdje ali mošt. Odobrenja dobe po istih pogojih kot vinogradniki. Če trgovci ne slade mošta na kraju trgatve ali kupljeno grozdje prenašajo v drug kraj, potem morajo svoji prošnji priložiti tudi potrdilo banske uprave, da je v krajih, odkoder izvira mošt, dovoljeno slajenje. Izvoz mošta dokaže trgovec s tovornim listom.
Finančna ravnateljstva morejo izdajati trgovcem eno odobrenje za vso sezono, toda trgovec mora vsakokrat dokazati izvoz organu finančne kontrole.
Glede nabave sladkorja dajeta informacije drž. tvornici sladkorja v Belju in na Čukarici.
Finančna ravnateljstva morajo prošnje rešiti v 24 urah po prejemu. Končno daje finančni minister še natančna navodila i ravnateljstvom i organom finančne kontrole za izvajanje teh poslov.
turizma odnosno |>ogostinstva. Dasi no ven), v kaki izmeri krožijo v Italiji ti boni, eno je gotovo in sem se o tem sam prepričal, da se bonov zelo poslužujejo zlasti turisti iz srednjih slojev.
Pogostiusko osebje (okoli tiO.OOO zaposlenih oseb; v Jugoslaviji okoli 10.000).
Pogostiusko osebje jo dobro, pozorno, dosti vljudno, kaže mnogo izvežbanosti in sigurnosti v občevanju s tujci. V italijanskih penzijah sem imel priliko občudovati skrbno negovano zunanjost tega osebja. Osebje je tudi jezikovno podkovano: najmanj dva jezika, namreč italijanščina in nemščina sta menda sploh obvozna. Natakar-skoga osebja in sobaric, ki ne bi obvladalo vsaj za silo nemščine, nisem srečal uiti v Benetkah.
Osebje, ki daje na javnih prostorih svoje usluge tujcem ua razpolago
Je disciplinirano in — proti nekdanjim navadam — danes nevsiljivo. Nisem niti sum do-( živel, niti videl primer zopernegn ponujanja In oblegunja. Osebje imu predpisane tarife in najbrž tudi poslovne instrukcije. Tudi se zdi, da polagajo oblastva pri izbiri prednost na moralno in strokovno usposobljenost, vrhu tega pu tudi na fizičnu svojstva in jezikovno znanje prosilcev. — Hotelski nosafi ne smejo na peron; kot ponekod pri nas, vrše prenos prtljage od vlaka do prostora izven kolodvora odnosno obratno železniški uslužbenci.
Hotelski nosači imajo čedne, skoraj elegantne kroje v brezhibnem stanju. Površno oblečenega, umazanega ali celo pokrpanega nosača nisem videl.
Tuishi promet v Italiji
Gostišča po svoji notranji ureditvi in strokovnem vodstvu
Splošno merilo: srednjeevropski tip gostišč. Gostišča so napredno urejena, tujskih 6ob brez toplovodne naprave skoraj ni več dobiti, imajo pa tudi sicer večinoma vso udobnost. Ponekod sem naletel poleg tega na mnogo smisla za lepoto v notranji opremi in nje praktično razvrstitev. V zdravilišču Levico ima neka penzija praktične pručke, ki so na razpolago gostom ua vrtu; take in druge podobne stvarce so navidezno morda malenkosti, toda gosti, zlasti starejši ali bolni, jib zelo cenijo.
Na zunanji okras gostišč 6 cvetjem ali zelenjem se ne polaga preveč važnosti; videl sem objekte, ki človeka zaradi tega kar odbijajo. Drugače glede notranjosti; v Dolomitih zelo pazijo na okusno, živo notranjost gostilniških sob in sploh društvenih prostorov; veliko vlogo igra poleg drugega zelenja bršljan, ki ga razpredejo po stenah in stropih; gost sedi v gostilniški eol>i kot da je v parku. — Higiena je vzorna; presenetilo pa me je, da imajo gostišča često še orientalska stranišča, in to celo v nemških krajih.
Strokovno vodstvo se čuti v vseh večjih obratih, često na škodo osebne note, ki je doma v manjših obratih. Takoj pa moram poudariti, da amerikanske mehanizacije službe po gostiščih zaenkrat še ni.
Glede kuhinjske umetnosti zavzemajo italijanska gostišča zavidanja vreden razvoj. Mednarodno kuhinjo je dobiti povsod v turističnih krajih. Izbira jedil pa ni velika (v penzionih jo itak enoten inenu), toda, kar se dobi, jo tudi za fino-snedco primerno, na zahtevo po želji pripravljeno in okusno servirano. Domača, italijanska narodna jedila so zelo v časti (pri nas menda ravno nasprotno!).
Klasifikacija gostišč
Doslej so bila v Italiji klasificirana le gostišča, ki so sprejemala hotelske bone. O njih bom govoril pod zaglavjem »hotelski boni«. Ravno v času, ko sem se mudil v Italiji, pa je prinesla uradna »Gazzetta Ufficiale« zal<onski dekret, s katerim se odreja splošna klasifikacija gostišč. Po tej uredbi se dele hoteli in gostilno na 5 kategorij: na kategorijo luksuznih gostišč in na gostišča kategorije I—IV; penzije pa imajo 3 kategorijo (I—III). Kaki so pogoji za uvrstitev v eno ali drugo kategorijo, je točno predpisano.
Zakouita dolžnost jamstva gostišč je urejena: za denar in vrednostne predmete je ta dolžnost neomejena, v vseh drugih primerih pa je omejena in sme znašati največ 1000 lir po osebi.
Vodnik skozi italijanska gostišča
0 gostiščih Italijo izdaja >Enit< in Federa-zione Nazionale Fascista Alberghi e Turistno vzorno urejevan vodnik, imenovan »Gli Alberghi in Italia«.
Poleg podatkov o udobnosti gostišč, obsega vodnik še one o sezoni odnosno trajanju obratovalne dobe, o minimalnih in maksimalnih cenab za enoposteljno in dvoposteljne sobe, o ceni penzije, ceni posameznih obrokov hrane in o višini turistične takse (takse na bivanje).
Hotelski lx>ni
Izdaja jih že zgoraj omenjena organizacija pogostinstva. Sprejemajo bone — namesto plačila v gotovini — vsa gostišča, ki so se priglasila odnosno so bila za to uradoma priznana ter so navedena v zadevni ediciji. Gostišča, ki sprejemajo bone, so dole v 4 skupine: skupino S, A, B, C in D. Storitve, ki so jih gostisča dolžna izvršiti gostu-imetniku bona, sc nanašajo ali na celo ali samo na polovično penzijo. V obeh primerih pa je zopet razlikovati med sobo s kopalnico in sobo brez nje, tako da ima vsaka označenih skupin tedaj 4, vseh 5 skupin pa skupaj 20 različnih cen, na katere glase ali se morejo izstavljati boni.
Prednost hotelskih bonov je, kakor znano, v tem, da odpadejo imetniku nevšečnosti menjavanja valut, nošnja in pohranjevanje denarja, in da so mu zmanjša riziko tatvino; pri polni penziji je vse zapopadeno, tudi postrežba in morebitne takse; imetnik bona ima možnost točne dispozicije s sredstvi za potovanje in zlasti možnost iz-računanja višine skupnih stroškov vnaprej; hotelski bon daje poleg tega pravico do popusta pri nabavi bencina, do (med tednom za 30%) znižane vstopnino v muzeje itd.
Slaba stran hotelskih bonov: ker jib ne sprejemajo vsa gostišča, ker se daje s strani gostišč prednost gostom brez bonov, ker pričakuje po-strežno osebje kljub temu, da je postrežba plačana z bonom in mu jc prepovedano sprejemati vrhu tega poseben »bakšiš«, še vedno napitnino, čeprav diskretno, na nevsiljiv način.
V splošnem pa so hotelski boni pametna, praktična in cenena uvedba, ki je le v interesu
Italijanske ugodnosti Avstriji in Madžarski
Pretekli teden smo priobčili vesti dunajskega tednika :>Die Bdrse-r, da je Italija odpovedala rimske ugodnosti, dano Avstriji in Madžarski. Nedeljska »Frankfurter Zeitung,- pravi, da ne gre za odpoved, ampak du te ugodnosti avtomatično prenehajo dne 30. junija 1938 in da doslej tozadevne pogodbe še niso bile obnovljene in da radi lega ni računati na obnovo teh ugodnosti.
Dodatno k tem vestem beležimo še vest agencije »Jugoslovanski kurir«, po kateri nam je Italija že letos dala nekatero preferenciale v skupni vrednosti okoli 30 milijonov din letno, kar je približno 6.5% vrednosti našega izvoza v Italijo. V nekaterih primerih znaša preferencial tudi do 10?» vrednosti posameznih predmetov. Po dopolnilnem sporazumu z dne 25. marca nam jc Italija priznala enakopravnost z vsemi drugimi svojimi pogodbenimi državami. Naši državi ni bilo do tega, da dobi ugodnosti, ampak ji jc šlo predvsem za to, du se
obstoječe ugodnosti za druge ukinejo.
•
Kabel Belgrad—Maribor. Kakor smo žo poročali, je bila na 3. licitaciji za dobavo kabla Belgrad-Maribor-drž. meja zastopana samo ona tvrdka in sirer Sieniens-Hal6ke. Ta tvrdka jo pripravljena obenem z drugimi tvrdkami dobaviti in postaviti kabel za 1,029.000 angleških funtov, t. j. 244 milijonov din. Tu pa niso vračunana zemeljska dela, katere bo najbržc država izvrševala v lastni režiji. Skupno pooblastilo za poštnega ministra za položitev kabla znaša 300 milijonov din [»rojila.
Kontinentalna bavksitna rudokopna in industrijska d. d. v Zagrebu je lani zvišala glavnico od 2.0 na 10.0 milij. din. Isti dobiček družbe za 1936 znaša 1.37, 1935 0.32 milij. din. Družba spada v koncem Bauxit-Trusta v Curihu in izkorišča ležišča boksita v Drnišu.
Podaljšanje trgovinske in kompenzacijske pogodbe z Grčijo. Z izmeno not med našo državo in Grčijo je bila trgovinska in kompenzacijska pogodba podaljšana do 31. oktobra 1937. Omenjena pogodba je bila sklenjena 22. avgusta 1936.
Borza
Dne 21. septembra 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je angleški funt na naših borzah ostal neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu iu Belgradu na 237.20 do 238.80.
Avstrijski šiling so jo v Ljubljani okrepil na 8.41—8.51, v Zagrebu na 8.40—8.50, v Belgradu na 8^883—8.4882.
Grški boni so beležili v Zagrebu 29.90—30.60, v Belgradu 39.M—30.34.
Italijanske lire so nudiji v Zagrebu po 1.95.
Nemški čeki so ostali v Ljubljani in Zagrebu neizpremenjeni na 12.74—12.94, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo in konec oktobra 12.075 do 12.875, za sredo novembru 12.025—12.825. V Belgradu so beležili 12.72—12.92.
Devizni promet je dosegel v Zagrebu 1,007.011 dinarjev, v Belgradu 2.060.000 din. Efektnega prometa je bilo v Belgradu za 003.000 din.
Kulturni obzornik
H. Steska: Organizacija državne uprave
Znani slovenski strokovnjak za državno upravo, dr. Henrik Steska je izdal 1. 1936 »Oris našega upravnega prava«. Zdaj je temu delu napisal že drugi zvezek, ki ga je izdala »Akademska jaloiba« v Ljubljani (1937, 6tr. 143) in je izšla le dni. Dr. Henrik Steska je med Slovenci pač najbolj poklican, da napiše sintetično delo o naši upravi, ker je kot politični uradnik bivše deželne vlade za Kranjsko in po državnem preobratu kot večletni predsednik komisije za preosnovo javne uprave v Sloveniji in upravni uradnik za Slovenijo ter honorarni profesor na juridifcni fakulteti v Ljubljani imel priliko spoznavati javno upravo tudi praktično z vseb strani. Po kratkem uvodu o pojmu uprave in o razmejitvi uprave proti drugim pojavom državnega delovanja razpravlja avtor v prvem poglavju svoje knjige o upravnih funkcijah (po njih pravnem značaju in namenu, o odlokih, javnopravnih pogodbah in uredbah, o avtoritativnih aktih in o svobodnem upravljanju), v drugem pa o upravnih organih vobče (oblastvih, uradih, zavodih in sosvetih ter o njih ustroju). Temu splošnemu razelnblja-nju sledi v potih poglavjih oris osrednje državne uprave (ministrstev in njim prideljenih posvetovalnih odborov, raznih drugih centralnih uradov in zavodov), dalje opis notranje uprave v pokrajini in v okraju (banska uprava, nje delokrog in ustroj, banski upravi podrejena obče upravna in državnu policijska oblastva, razni banovinski in državni zavodi v banovini, kakor tudi posebni ustroi državno uprave v Belgradu z Zcmunom in Pančevcm). poleni obris prometno uprave (poštne, železniške in brodarske uprave), nadalje opis finančne uprave z njenimi mnogoštevilnimi institucijami in končno
še pregled zunanje, vojaške in sodne uprave. Osino poglavje obravnava državno službo, njene vrste, nastanek, dolžnosti, pravice in prestanek.
Knjiga ne bo le dobrodošel učbenik akademski mladini, nego ludi pripraven priročnik za vsakogar, ki ee bavi z vprašanji javnega življenja, a zlasti za juriste v politični in finančni upravi, za advokate in notarje, za davčne uradnike, za župane in občinske tajnike itd., za vsakogar, ki želi spoznati uredbo naše uprave. Cena 54, oz. 08 din.
Mariborski umetniški teden
Dne 15. septembra je minil rok za prijave k umetniškim nagradam, ki jih je razpisal Umetniški klub v Mariboru. Te nagrade bodo razdeljene ob priliki »Umetniškega tedna«, ki sc bo vršil v začetku novembra. Namera prirediteljem »Umetniškega tedna« je bila preizkusiti, ali je Maribor že dozorel za drugi slovenski nele kulturni, ampak tudi umetniški center. V ta namen je bilo treba koncentrirati vse ustvarjajoče sile. V enem tednu naj se predoči. kaj Maribor v umetniškem svetu pomeni.
Izvedba umetniškega tedna je zamišljena tako, da bo gledališče v tem času uprizorilo dramo, ki bo izbrana izmed poslanih del, Glasbena Matica bo priredila koncert, kjer se bodo igrale nagrajene skladbe in ves teden bo odprta slikarska razstava.
Na podlagi razpisa so zamogli tekmovati samo umetniki, ki delujejo na področju Maribora. V resnici so se tudi samo ti odzvali. Uspeh natečaja je bil nepričakovan. Za razstavo so se prijavili vsi slovenski slikarji, glasbeniki so uposlali šest velikih glasbenih kompozicij, med njimi po izjavi strokovnjakov presenetljive stvari. Dalje je vloženih pet romanov, 4 novele, en potopis. Vsega skupaj sodeluje 14 avtorjev. Tudi igralci so se prijavili polnoštevilno, nagrada pa se bo določala po njih uspehu v preteklem letu in v letošnji sezoni do umetniškega tedna.
Nagrade so štiri in sicer potovalna 101)0 di", prva 1500 din, druga 1000 din in tretja 500 din. Sku-
paj se bo razdelilo 24.000 din. To je znatna vsota, za katero je dala podlago banska uprava. G. ban dr. Natlačen, ki je uvidcl pomembnost umetniškega tedna za Maribor, je podelil klubu 15.000 din, ostanek pa so zbrali v Mariboru.
Nagrade bo razdelila posebna žirija, v kateri bo prof. dr. Dornik, prof. dr. Kralj in dr. Šnuderl, ki bodo odločali o književni nagradi, izbiro dela za uprizoritev pa izvrše poleg imenovanih še prof. Ingolič, režiserja Kovič in Ko6ič. Predložene so bile prav dobre stvari. Potovalna nagrada sc bo podelila za dosedanje uspehe prosilca in ne za konkretno predloženo delo. Za »Umetniški teden« kaže Maribor veliko zanimanje ter se bo polnoštevilno udeležil vseh prireditev.
V »Saturnu« (št. 8—9), popularni in strokovni reviji za astronomijo, meteorologijo, geofiziko in geodezijo (izhaja v Belgradu), jc priobčil Slovenec Ivan Toniec (v hrvaščini) članek: »Sunce u junu i juhi 1937c, kjer priobčuje nova dognanja in nove metode, ki bodo služile kot pripomoček za vremenske napovedi, neurja in dviganja relativnih temperatur. Zlasti važna za poljedelstvo jc tablica na str. 222 (o maksimalnih periodah), iz katere izvaja 12 točk posledic sončnih peg.
Jugoslovanske knjigo na Češkem. Znana založba L. MaiAč v Pragi je lani izdalu drset prevodov iz jugoslovanskih književnosti, med njimi tri iz slovenščine (Juš Kozak, V. Levstik in A. Seiiškar). Propaganda za prodajo loh knjig se je začela šele jeseni leta 1930 ter je dosegla, du jo v enem letu bilo razprodanih 50.000 izvodov. Zato 6e je založnik pogodil z Ceško-jugosl. ligo (katere predsednik je sedanji praški priniator dr. P. Zenkl), da izda novo izdajo teh desetih knjig, v prepričanju, da bo dobil zanje še 40.000 kupcev. Če vzamemo, da so tudi druge založbe izdajale jugoslovanske knjige, lnhko Cehi mimo rečejo, da so v tem letu od jeseni 193»! do jeseni 1037 konfiumirali 70.0fiO zvezkov češkoslovaških prevudov iz jugoslovanskih književnosti.
Kdor je preveč debel
naj poskusi vzeli KRUSEN-sol. Jemlje se redno vsako jutro. Mala doza KRUŠEN soli vzdržuje prebavne organe, da vsak dan redno delujejo. Priporočeno od zdravnikov.
Dobiva se v lekarnah.
It. S. br. 16.1:3/36
Ljubljana — tečaji s primom.
Amsterdam 100 h. gold..... 2896.66—2410.26
Berlin 100 mark...... 1740.03—1753.00
Bruselj 100 belg...... 730.45— 735.52
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
London 1 funt.......214.73— 210.71)
New York 100 dolarjev .... 4307.25- 4343.50
Pariz 100 frankov...... 140.37— 147.81
Praga 100 kron.......151.M— 152.04
Trst 100 lir........ 227.70— 230.78
Curih. Belgrad 10, Pariz 14.74, London 21.58, Nevv York 435.375, Bruselj 73.30. Milan 22.025, Amsterdam 240.35, Berlin 174.70, Dunai 79.60 (82.05), Stockholm 111.25, Oslo 108.45, Kopen-hageu 90.25, Praga 15.21 (14.45), Varšava 82.80, Budapeštu SO.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingsfors 9.54, Buenos-Aircs 131.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 92-03,
agrarji 53—54. vojna škoda promptna 409--112,
begiuške obvoznico 76.50—77.50, i»'„ sev. agrarji 51—53, Sin Blerovo posojilo 94.50—05.50, 7% Ble-iovo posojilo 85.50—86.50, 7% posojilo DHB 09 do 100, Trboveljska 270 blago.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98 denar, agrarji 53.50—54.50, vojna škoda promptna 412—413, za konec, decembru 410—412, begiuške obveznice 76 denar, dalm. agrarji 75.25 denar, i% sov. agrarji 52.50 denar,
Blerovo posojilo 94—85 (94, !>4.50), 7% Blerovo posojilo 85—SO. 7% Jiosojilo DHB 100 denur, 7% stat), jiosojilo 80.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.50O denar, Priv. agrarna banka 190 denar, Trl>oveljska 255 denar, Gutmann 45 do-nur, .Sladkor BečUerek 600—050, Ob|. liv. 300 bi., Osj. sladk. tov. 108 denar, Dubrovačka 420 denar, Jadr. plov. 450 denur, Oceania 300 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 92.25 deuar, vojua škoda promptna 412.50—414 (412), za konec decembra (411), begiuške obveznice 77.75 denar, dalm. ugrarji 75.50 denar, 4% sev. agrarji 53 denar, 8% Blerovo posojilo 95 —95.50 (t>5.50), 7% Blerovo posojilo 85.75 do 86.25 (86.35, 80). 7% jiosojilo DHB 100 denar.
—	Delnico: Narodna banka 7.550—7.600, Priv, agrarna banka 100 denar (mali komadi).
Dunaj. Tendenca je bila danes pri mirnem poslovanju prijazna. V kulisi so bili v začetku skoro vsi papirji višji, popustila sta le Semperit in Felten, kasneje pa se je popravil tudi Felten, tako iln je s tečajno izgubo izšla le Semperit. Znatneje so narasli Alpine, Rima in Salgo. V zu-gradi jo tudi prevladovalo izboljšanje, poslovanjo pa so je gibalo v mirnih vodah, tako so bile iz-premembo le majhne. Beležili so (v oklepajih včera jšnji tečaji): Donavsko -savsko - jadranska 04 (<3.85), avstrijske stavbno srečke iz leta 1020 17.10. — Delnice: Creditaustalt - Bankvcrcin 275 (272.50), Steg 28.25 (28.10), Steweag 29.50 (29.25), Trboveljska 28.35 (27.82), Alpine 50.10 (18.05), Rima Murany 98.20 (90.40), Steyr-Daiinler-Puch 238 (330), Leykam .79.25 (79.50), Semperit 81.70 (8150).
Živina
Dunajski prašičje sejem 21. septembra. Prignanih jo bilo 6235 pršutarjev in 5000 špeharjev, skupno 11.735 glav, od tega iz Avstrije 3268, iz inozemstva pa W07. Poslovanje jo bilo mirno in so pršutarji popustili v primeri s projšnjim tednom za 2—3 groše pri kg žive teže, proti koncu sejma celo za več. Špeharji so dosegli cene prejšnjega tedna, le banaški špeharji so se podražili za 2 groša. Beležili so: I. špeharji 1.56-1.58-srednjetežki špeharji 1.5-1—1.55, stari špeharji 1.50-1.53, kmetski 1.58—1.64, križani 1.05-1.75, pršutarji 1.48—1.80 šil. za kg žive teže.
Žitni trg
Noti Sad. Koruza: bč. srem. 98—100, ban. 95—97. Fižol: bč. srem. beli brez vreče 2?£ 207.50—210, srem. beli brez vreče ladja 310—215.
—	Vso ostalo neizpremenjeno. — Tendenca ne-izpremenjena. — Promet srednji.
Sombor. Danes borza zaprta.
Ljutomer
»Zaščitu ljutomerčana v Ljutomeru« priredi v nedeljo djie 20. septembra ob 9 dopoldno v gostilni Zavratnik v Ljutomeru veliko vinogradniško zborovanje, na katerem 6e bodo določile ceno vinu in drugo smernice za nadaljnjo delo. Govorila bosta med drugimi g. min. 1. Vescnjak in prof. Konrad Pcčovnik o pomenu zadružnih kleti. Vsi vinogradniki so na zborovanje iskreno vabljeni I
V sarajevskem »Pregledu«, ki ga urejujeta dr.
J. Kršič in T. Krnševac, je izšel pregled slikarskega dela Mihe Maleša, kakor ga na podlagi študijo Emila Schaub-Koeha podaja M. Selakovič. Zaključuje pa svoj pregled z besedami: »Morda mnogi ne bodo razumeli umetnosti Mihe Maleša, morda se bodo mnogi radi njenega kompliciranega izražanja zlo-voljno od nje obrnili, toda velja pa pomniti, da to nerazumevanj« ni opravičilo za napačno pojmovanje, najmanj pu za napačno (pa tudi tendenčno) razlaganje.« Priložen je lesorez: Bolniki.
Ljudski oder (V. letnik, št. 1) je izšel v manjši priročnejši obliki iu oliecga sledeče članke: Sodobno poslanstvo ljudskih odrov (N. Kuret); Spored iger za predbožičnl čas; Opomin (dramatski prizor — za spomin bratom onkraj mej, — Marija Gu-šperšič^Va); Sveto poslanstvo (igra v 5. slikali za misijonsko nedeljo); Igra o gospodstvu 6veta (prizor za praznik Kristusa Kralja — N. Kuret); Nazaj h Kristusu Kralju (prizor — Fr. K.). Za Krekov spomin: pesem J. Lovrenčiča: Kreku (iz Dom in sveta 1917); Zena s srcem (prizor za izseljensko nedeljo in dekliške prireditve — Davorin Petančič). Pod rubriko »Narodni običaji« sledi poročilo o igri »Koroška ovcet« v Kotljah. Posebne strani so posvečene odrski tehniki, maski (kratek tečaj v lice-nju) ter domači igrski kroniki (statistika). N. Kuret piše o ljubljanskem Narodnem gledališču ter o zvočnih igrali v našem radiu. Zanimiv je tudi »Pregled katoliške dramatike«, vzet iz llerderje-voga zbornika "»Katholiscbo Loistung in der \Vrlt-literatur der Gegenwurt«. Dodani so kot priloga zgledi za kostume pri pasijonskih igrah. Naslov uredništva in uprave je: Zamikova ul. 16. Izhaja vsaka dva meseca in stane 80 din.
Znani strokovnjak cincarskega problema dr. Dušan Popovič pripravlja novo izdajo svojega pomembnega dela ;0 CI n r a r i m a«. Delo bo v novi izdaji izpopolnjeno in je nekaj od-lomkov pisoe to objavil (doloma v -Srp. književnem glasniku^ 1. septembra 1937).
Vse zavisi od sonca!
Sončne pege in vreme
II nerodovitnih in ti rodovitnih let.
Pred kakimi 150 leti ee je neki Anglež domislil, da bi sestavil razpredelnico, kako se na leto spreminjajo cene. Pri tem je pa zapazil, da cene žitu enajst let padajo, enajst let se pa dvigajo. Ker pa zavisijo cene žita od žitnega pridelka, ki pa 6[>et zavisi od vremena, je iz tega sklepal, da 6e mora tudi vreme vsakih enaj6t let spremeniti. — Kasneje sta dognala še dva znanstvenika, Schvvabe in Carrington, da je to zapovrstno obdobje
v zvezi s sončnimi pegami.
Znano je, da je na vsakih 11,2 leta največ sončnih peg. Nato polagoma pojemajo, slednjič či6to izginejo in se spet začno večati in jih je čez 11 let 6pet največ. Pojemanje in dojemanje sončnih peg pa ni zmeraj tako redno; vmes 60 še manjša razdobja, 3, 2 letna in še večja, 33 letna. V6e to se dogaja drugo za drugim, a 6talno je vedno spreminjanje sončnih peg na vsakih 11,2 leta.
Sonce je neizmerni izvor sile, ki izžareva v ozračje in na površje zemlje svoje toplotne, svetlobne žarke. Mogočen veletok samih elektronov — električnih delčkov — 6e izteka iz 6onca na zemljo in vpliva na naše vremenske prilike in neprilike. Venaar pa tok sončne energije ni vedno enako močan; njegova jakost zavisi od sončnih peg, to je, od temnih lis. ki 60 na površini sonca zdaj večje zdaj manjše. Ko 60 največje, je njih površina velika pet 6toti del vse sončne površine.
Sončne pege so orjaške, na tisoče kilometrov globoke luknje v 6oncu. Naglo spreminjajo svojo podobo, njih premer more biti tudi na 6to tisoče kilometrov dolg. Najmanjše sončne pege, ki jih vidimo z navadnim daljnogledom, merijo v premeru 300 km. Take pa, ki imajo v premeru 40.000 km, 60 vidne tudi s prostim očesom.
(Velike so nekako 3 krat tako, kot je premer zemlje.) Ker 6e 6ončne pege zaeno vrtijo 6 6oncem vred, se gibljejo od vzhoda proti zahodu in so 13 dni vidne na tisti 6trani sonca, ki je obrnjena proti zemlji. Potem izginejo na zahodnem robu in se prikažejo 6pet čez 13 dni na vzhodnem robu sonca.
Sončne plamenice. Naše vreme.
Razen sončnih peg poznamo še neznanske šope plamenov; to so sončne plamenice, ki so še dosti obsežnejše in švigajo 250.000 km v višino! Tudi iz teh izhajajo velikanski elektronski tokovi.
Prej so bili ljudje tega mnenja, da zavisijo spremembe vremena iz različnih drugačnih vzrokov. Zdaj je vedno bolj jasno videti, da nastajajo
Troje angleških letal, ki spadajo k nadzorstvu Sredozemlja, odpluje iz Anglije.
spremembe vremena le iz moči sončnega izžarevanja. A ta toplotna moč zavisi od sončnih peg.
Razna znanstvena opazovanja 60 dognala, da 6e toplina sončne površine poveča, če je sončnih peg več. Torej bi morali potemtakem imeti tudi mi bolj toplo vreme, kadar ima sonce več sončnih peg. Pa je prav narobe res! Zakaj? — Ko je izžarevanje 6onca močnejše, se ozračje krog zemlje zares tudi bolj segreje. A 6 tem, ko se ozračje boli segreje, 6e pa tudi bolj zrahlja, zračni tlak pada, nastajajo oblaki — in dež.
Oblaki posrkajo toploto sonca, ki prihaja v naše ozračje in ji ne pustijo, da bi prišla na površje zemlje. Zato pa je tako:
čim več ie sončnih peg, tem boli hladno vreme imamo in tem več ie padavin.
Ce je torej veliko sončnih peg, pomeni to, da bomo imeli hladno in vlažno vreme. Ce 6e pa 6ončne pege zmanjšujejo, tedaj je bolj toplo in 6tiho vreme. — Zdaj smo v začetku dobe, ko sončne pege rastejo! Sicer zdai še ni toliko peg; vendar ni izključeno da lansKO deževno poletje (in še letošnje!) je jraledica vplivanja sončnih peg.
Tudi drugi prirodni pojavi
imajo svoja določena obdobja, ki 60 tako v zvezi 6 sončnimi pegami. Orkani v Severni Ameriki 6o tem hujši, čim bolj naraščajo 6ončne pege. Ker je toliko nalivov, 6e gladina jezer dviga. Izmerili 60, kako visoko stoji voda v jezerih Viktorija in Njansa v Airiki in v reki Nil, pa so videli, da se 11 let gladina veča. 11 let pa manjša, kakor se spreminjajo sončne pege. Ko je sončnih peg največ, je tudi gladina teh voda na višku.
Tudi pred 3000 in 4000 leli je bilo tako.
Iz 6tarih 250 let 6tarih meteoroloških zapiskov, spoznamo, da 6e je vreme zmeraj v takem redu
Sliko Napoleonove matere so označevali pred leta 1892 kot karikaturo Sele Larreyjevo dvoletno delo »Madame Mere« jo kaže v pravi luči kot veliko ženo in še večjo mater. Leticija Bonaparte, roj. 1751. se je s 13. letom poročila. Po dveh mrtvorojencih je imela 1. 1768 in 1769 sinova Jožefa in Napoleona in je postala pozneje mati 6 otrokom. 3 sinom in 3 hčeram. Po 21 letnem zakonu je ovdovela in se je v svoji domovini Korziki trdo borila z življenjem, dokler ji ni omogočil nastop njenega največjega sinu preselitev v Francijo. Napoleonov podvig je globoko sodoživljala, ne da bi v najmanjšem spremenila svoje 6kromno življenje. Obema soprogama cesarja je bila v svoji korektnosti tuja. V nesreči je sledila svojemu otroku v pregnanstvo na Elbo in spremljala bi ga bila tudi na Sv. Heleno, če bi mu bili to dovolili. Tako je preživela 6voje poslednje dni kot pregnanka v Rimu, jx)letje je prebila včasih v Albanu. Od tod je skušala lajšati trpljenje ujetemu 6inu in se je borila še po njegovi smrti za njegovo truplo. Se dva naslednja otroka je izgubila 6 6mrtjo. V zadnjih letih je trpela od posledic jjadca ohromelosti ter je umrla 2. februarja 1836, cetajajoč do zadnjega središče svoje družine.
Najstarejše ohranjeno Leticijino pismo je iz leta 1784. naslednja 60 iz korziškega leta pomanjkanja 1788 in iz časa revolucije med 1. 1795 in 1801. Po 1. 1804 60 razen iz leta (prevratno) 1812, ohranjena iz V6akega leta pisemska poročila.
Iz korespondence z Napoleonom imamo štiri pisma. Prvo pi6tno kara mladega dijaka v Briennu zaradi visokih predloženih denarnih zahtev, zadnje je naslovljeno na ujetnika in ne vemo za trdno, ali je doseglo svoj cilj. Od 6inov se je po dobljenih virih Lucien največ dopisoval s 6vojo materjo, že zaradi 6vojega prepira 6 ce6arjem zaradi neke poroke, ki je ta ni rad videl. Zanimivo je iz te koresfjondence 140. pismo omenjene zbirke, katerega uradni ton spominja na slično zahvalno piemo enemu evojih zetov (186). Izmed Licijinih hčeri
spreminjalo. Zlasti pa 6topajo tista leta na površje, ki so iz večjih 33 let trajajočih sprememb. Opazovanje vremena pa moramo zasledovati še za več ko 250 let naza| — Vreme zlasti vpliva na rast rastlin Kolobarji v deblih dreves ni60 enako široki. Ce je bilo leto bolj 6uho, ie kolobar ožji; če je bilo deževno, je širši. Tako moremo na letnih kolobarjih domačih dreves dognati, kakšno vreme je bilo v prejšnjih stoletjih. Drevesa nam govorijo o 11 letnih in 33 letnih spremembah vremena.
O vremenu pa vedo zlasti dcsti povedati kalifornijska drevesa, tako zvana Sequoia gigantea. Ta »mamutovsl« drevesa 60 6tara po 3000 in 4000 let. Na njih kolobarjih je zla6ti dobro spoznati 33 letno spreminjanje vremena in iz tega moremo sklepati, da so tile že tedaj, ko so v Egiptu zidali piramide, prav take zapovrstne dobe 6ončnih peg in torej tudi prav take epremembe vremena, kakršne imamo zdaj!
Življenje naše zemlje je v velikem svetovnem ritmu, ki ga moremo v posameznostih le 6amo polagoma spoznavati. Saj je še zmeraj vprašanje, kaj je vzrok, da nastajajo sončne pege vsakih 11 in 33 let, zakaj 6e manjšajo, zakaj večajo. O tem še ničesar ne vemo.
je bila Maria Eliza, poznejša velika vojvodinja iz loskane, jx)sebna zaupnica 6voje matere, ki se ji zahvaljuje za marsikatero nežno pozornost (46). Po njeni 6mrti — eno leto pred Najjoleonovim koncem na Sv. Heleni — je prenesla to zaupanje na Jožefovo soprogo Julijo in njene hčere. Tudi Leticijini odnošaji napram Hortenzi Beauhamais eo bili prav iskreni kljub njeni nenaklonjenosti napram Jožetini.
Ako imamo le 4 Leticijina pi6ma do Napoleona, 6poznamo, da je bil največji Korzičan zlasti po svoiem padcu, materi posebno blizu in da je posvetila svojemu, nekoč najsrečnejšemu otroku, največ 6krbi. Bližajoča se katastrofa 6e zrcali že v 52. pi6tnu konec leta 1813. Po drugem pregnanstvu 6e obrača Leticija za materielno pomoč cesarju na 6voje ostale otroke. Njen pono6 je ne odvrača zaprositi tudi kneza Metternicha in zavezniške vladarje za olajšavo pregnanstva. Posebno pretresljiv je njen zadnji klic po pomoči, ki ga je po Napo leonovi smrti, toda še pred dospelostjo vesti o njegovi 6mrti dne 14. julija, naslovila na mnoge strani naenkrat. Prvo teh pisem je namenjeno njeni 6iuahi, cesarici Mariji Lujizi. Glasi se dobesedno:
Cesarici Mariji Lujizi.
Madame!
Vi poznate z mano vred Napoleonovo nesrečo in nikoli nisem dvomila o tem, da 6te začutili bol, ki jo je zbudila v Vas ta zavest. Tudi ne dvomim, da so Va6 ta ču6tva nagnila, da sočustvujete z njegovo nesrečno usodo in da 6te rekli in storili vee, kar 6te mogli, da ga iztrgate iz pregnanstva, v katerega 6ta ga pahnili njegova dobra vera in njegovo zaupanje v ljudi.
Iz moje strani ni6em podvzela drugega koraka, kakor da 6em se obrnila na združene monarhe na kongresu v Aachenu, toda nisem dobila nekakega odgovora.
Pred več nego 2 letoma 6em poslala iz Rima na Sv. Heleno dva duhovnika, enega zdravnika in 6lužinčad, ki jo je zahteval moj sin. Zaradi nevarnega podnebja je čez nekaj ča6a starejši duhovnik zbolel in mi prinesel pisma in dokumente, ki pričajo o 6trašnem stanju, v katerem je Napoleon. To dejstvo me 6ili zbrati vse moči. ki so v meni in vsa sredstva, ki so mi še dosegljiva, da povzdignem 6voj glas in tožbe obupane matere, da me bodo slišali.
Kljub strahu, v katerem živim, da Vas to pismo kakor mnogo drugih, ne bo doseglo, sem dolžna 6ebi in Vam, da Vas obvestim o stanju Vašega soproga.
Poskusite vse, kar je v Vaši moči! Kljub vsej politiki imate pravico, da 6e oglasite in mogočni knezi imajo sredstva, da ga v Evropi zastražijo v kraju, ki nima tako morečega podnebja kakor Sv. Helena, kjer bi si 6 kopeljmi mogel utrditi 6voje popolnoma uničeno zdravje.
Duhovnik, ki je pravkar dospel, ga je zapustil 17. marca t. 1. ležečega na zofi. Govoril je o Vas in Vašem sinu* in povedal, da bomo kmalu zvedeli o njegovi smrti, ako 6e ne podvizamo in ga od tam ne odstranimo.
Vaše Veličanstvo lahko iz priloženih dokume« tov razbere resnično stanje, v katerem je Napoleon.
Prosim Boga. da Vas obvaruje, in če je v Va6 še kaj spomina name, na Napoleonovo mater, sprejmite od mene zagotovilo moje naklonjenosti.
Rim, dne 14 julija 1821. Madame Mere.
Danska kraljica je hudo zbolela in so jo v Ska-genu operirali. Vsa kraljevska družina je zdaj v Skagenu. Na sliki od leve: Kralj Kristijan X.; prvi zdravnik bolnišnice dr. Jernum in profesor Hartman, ki je kraljico operiral.
Zdravje
O človeku, ki ie tako bistveno prenarejal lice Evrope 1. 1919 ko Ma6aryk, je razumljivo, da piše o njem časopisje V6ega sveta. Povsod imenujejo Ma6arvka. da je bil filozof na predsedniškem sedežu. Njegove zares človeške Ia6tn06ti povsod vi-eoko cenijo. Bil je nizkega rodu, pa 6e ga ni nikoli sramoval, ampak je bil vedno v stiku s preprostim narodom.
V6e svoje življnje ni kadil in ni pil alkohola. Znal je pol ducata evrop6kih jezikov, najboljše itr zares pov6em dovršeno je bil zmožen angleščine. Da6i je bil oče tesne zveze Češkoslovaške s Fran' cijo, vendar je bil 6Voj živ dan prijatelj Angležev. Do svojih poslednjih dni je bil vedno navdušen za London in prav posebno ga je veselilo v prejšnjih letih sedeti na vrhu kakega londonskega omnibus in ee tako razgledovati po 6vetovuem mestu.
Trije kraji 6o mu bili posebno pri 6rcu in je v njih največ bival: hiša na Hradčanih, kjer je imel 6vojo veliko knjižnico; Lany, bivša tast Fiir-6tenbergov in hiša v Topolcian6kem na Slovaškem, k|er je bival čez poietje. Tu je mogel uži< vati svoj najljubši šport, ježo, in tu je vsak dan prejezdil po več ur. Se z 80. leti je tako brhko jezdil, da ga je kak spremljevalec komaj dohajal. In do nedavnega 6e je mogel 6 prsti rok dotakniti tal, ne da bi pri tem sključil kolena.
Ruski Matuzalem
V Sverdlovskem v Rusiji živi najstarejši človek sveta, in sicer 134 letni Izak Danilovič Fedo-tov. Baje se je rodil leta 1802 in je do svojega 116. leta še delal. S 124 leti so mu podelili državno pokojnino. Fedotov ima 17 otrok, od katerih jih je že več dedov in babic, a števila njegovih otrok otrok pa doslej še niso mogli dognati; brez dvoma jih je veliko.
Križanka
11		7.	3		*	5	'I	
*				„ K				9
10		1	„ K	*	K			
13		K	*					
	fr	*					fr	
19							X	
	K	:						
21		fr				fr	«	
25"		*	fr			*		
it				*	*>			
JH	r							nf
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. večje mesto ob severnem obrežju Sicilije, 7. fizikalni izraz za enoto 6ile, ki podeli gramski masi v eni 6ekundi pospešek enega centimetra, 8. domača žival, 10. italijansko mesto ob Adiži. IZ druga beseda za tilnik, 13. egiptovsko božanstvo 6onca, 14. vodna naprava,
16.	velika 6ibireka reka, 17. večji levi pritok Save na Gorenjskem, 19. večje mesto na južnozahodnem obrežju Norveške, 20. druga beseda za daljavo, 21. izraz pri kartanju, 23. svetopisemska oseba. 24. začetni črki imena in priimka glavnega zastopnika simbolizma v belgijski literaturi, 25. glasben izraz, 27. velika reka v severni Afriki, 28. druga beseda za trepetanje, 30. nekdanja vreta denarja, 31. kraj med Divačo in Hrušico na Primorekem.
Navpično: 1. ključavničarsko orodje, 2. 6veto-pisemska 06eba, 3. italijanska nota. 4. v morje segajoči ko6 suhe zemlje, 5. druga beseda za lučaj, 6. moška oseba iz istoimenekega humori6tičnega filma, 7. večje nemško mesto med rekama Rhein in Main, 9. znano nemško industrijsko me6to v Po-renju, 11. tuja beseda za deset božjih zapovedi, 14. znano 6rbsko moško krstno ime, 15. del kla6u,
17.	velika lesena po6oda, 18. izraz za turškega gospodarja. 22. izraz za oddelek iz korana. 24. kmečko orodje. 26. vreta nordijskega denarja, 27. kuhinjsko orodje, 29. začetni črki imena in priimka angleškega pisatelja knjige: »Promptuarium morale«. 30. začetni črki imena in priimka Gregorčičevega prijatelja, kateremu je pesnik posvetil pesem: »Grobni sjvomenik prijatelju«.
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno: 1. Pali. 4. adut, 7. Idaho. 8. 6ito, 9. Amor. 10. elita. 11. Ter. 12. čuk. 13. Atene. 16. Muta. 17. uvod, 19. unija, 20. Sora, 22 Ajas, 24. Osa, 25. era.
Navpično: L pasat. 2. literatura. 3. idol. 4. ahai, 5. Domače vaje. 6. Turek, 14. Tana, 15. nuja, 16. meso 18. Desa, 21. os, 23. ar.
✓ »itrvi v i, 1 "...V *- < ir ■		fe*t
Hj	1|	m 1 U Al®
Im	t Si* , , . J^l	iif* \
		
JB^	i^t mmr w mm	
fff : 'M > ■ JŠ^:		
Iz Moskve poročajo, ua so sovjetske oblasti prijele tudi justičnega komisarja Ki^lenka, ki je doslej nastopal kot državni tožilec v raznih velikih procesih Sovjetije.
škorci odletavajo v gostih jatah na jug. Slika je s Škotske planote.
Pisma Napoleonove matere
Odgovor na anketo:
Univ. prof. dr. Rado Kuiej:
Zrelost dijakov in naša srednja šola
v.
Kdor hoče na pravni fakulteti pravočasno dovršiti študije, mora polotiti po tretjem semestru prvi driavni izpit iz pravnozgodovinskih predmetov, med katere Šteje po krivici tudi cerkveno pravo Domača pravna zgodovina, rimsko in kanonsko pravo se brez temeljitega zuanja latinščine ne dajo z uspehom predavati, še manj učiti. Rimsko in cerkveno pravo imata svoje izključno latinske vire, domača pravna zgodovina starejše dobe istotako.
S svojim znanjem latinščine, ki smo ga prinesli iz klasične gimnazije na univerzo, nismo naleteli pri nobenem predmetu prvega državnega izpita na težkoče. Spričo dobrega poznuvauja politične zgodovine nam je bila pravna zgodovina kot posebna stroka zanimiva in prikupna. Corpus juris civilis in Corpus juris canonici sta samo zamenjala rimske klasike na gimnaziji.
Predmeti prvega državnega izpita so do danes ostali isti, a kolika razlika v predizobrazbi mladih pravnikov za naših dni in danes!
Moje osemnajstletne izkušnje pri pravnozgodovinskih državnih izpitih, pri katerih igra obča, v gimnaziji pridobljena izobrazba največjo vlogo, so me že zdavnaj prepričale, da se vzgoje na realnih gimnazijah ne more smatrati kot polnovreden nadomestek naše nekdanje klasične vzgoje. Dostikrat niti prošnja za pripustitev k izpitu, ki se lahko omeji na en sam stavek, ni jezikovno brezhibna. Dogaja se, da iz vrst kandidatov tekom celega izpita, ki traja nad 2 uri, ui slišati niti enega pravilnega stavka. Znanje latinščine je tako pomanjkljivo, da kandidatje opetovano niso vedeli, kaj pomeni »reprobarec. Naraščaj, ki prihaja na univerzo iz realnih gimnazij, odkar je tam pouk latinščine omejen na višje razrede in na tri ure tedensko, pa je po veliki večini — izjeme so povsod — tako reven na obči izobrazbi in na jezikovnem znanju, da nastaja za izpitne komisije težko vprašanje, ali bodo ti kandidatje sploh kdaj sposobni za mesta sodnikov, odvetnikov, notarjev itd., ako se dostikrat niti v maternem jeziku gladko in določno izražati ne znajo, da o znanju kakega svetovnega jezika niti ne govorim.
Ravno zadnja leta prihaja na visoke šole naraščaj, rojen v letih svetovne vojne. Mogoče je v tem dejstvu iskati razloga za redke talente med slušateljstvom. A zdi se mi, da je glavni vzrok slabe srednješolske izobrazbe in tudi slabih učnih uspehov na univerzi pomanjkanje zanimanja in ljubezni do učnih predmetov.
Ljubezen do svojega predmeta pa more vce piti učencem na srednji šoli samo strokovni profesor. To pa predpostavlja, da ljubi svojo stroko sam. Spominjam se na prve razrede gimnazije, kako so nas oo. benediktinci v Št. Pavlu že iz prvega začetka znali navduševati za Cicerona in njegov klasični jezik in s kako vnemo smo iz ljubezni do božjega stvarstva hodili botauizirat iu pripravljat svoje herbarije. Ni bilo samo učenje, bilo je veselo tekmovanje za ciljem.
Danes je težko nekatere predmete posebno vzljubiti, ker je z njimi ves učni načrt v srednjih šolah prenatrpan. In od profesorjev, ki ob sramotnih plačah ne pridejo iz gmotnih stisk, se ne more zahtevati še posebno navduševanje za strokovni pouk in jim moramo šteti v dobro, da vrše v polni meri svojo dolžnost.
Enako tudi v visokošolskem študiju brez ve selja do predmetov ne more biti pravih uspehov. Veselje do predmetov zgodovinske skupine na pravnih fakultetah izključuje nezadostna srednješolska predizobrazba. Pravnozgodovinski izpit je zato za večino kandidatov, a nič manj za izpitue komisije prava mučilnica. Zato se ne smemo čuditi, da pogrešamo na vseh treh univerzah Jugoslavije mladih pravnikov, ki bi se specializirali za pravno zgodovino, rimsko ali kanonsko pravo, da bi nekoč zasedli naše stolice. Ni dosti boljše glede predmetov pravosodne stroke, edino za javno pravo, ki je ozko povezano s problemi sodobne pravne in državne filozofije, ne manjka sposobnih mladih docentov
Tako se odraža zgrešen srednješolski pouk v svojih kvarnih posledicah tudi na pravnih fakultetah. Morebiti bo kdo smatral zgodovinske predmete za praktični pouk mladih juristov kot nepotrebne. S takim naziranjem se ne bom prerekal. Zadostuje naj ugotovitev, da so rimsko in cerkveno pravo ter domača pravna zgodovina tudi po veljavnem zakonu o univerzah ter po obči univerzitetni uredbi obvezni predmeti. Ako se pouk na realnih gimnazijah, posebno pouk zgodovine in latinščine ne postavi ua druge temelje, bo znanstvena usposobljenost za pravni študij vedno bolj padala in z njo seveda tudi kvaliteta mladih juristov v praksi. Neobhodni pogoj za vsakega pravnika, ki se hoče v kateremkoli poslu in položaju uveljaviti, je usposobljenost, da zna strogo logično misliti iu se gladko in pravilno izražati. To usposobljenost je nesel za naših dni vsak absolvent gimnazije s spričevalom o zrelosti v življenje s seboj. Glavna naloga preosnove pouka na gimnazijah bodi, da dobi spričevalo o zrelosti svoj nekdanji pomen nazaj.
Napredek reševalne
postaje v Ljubljani
Ljubljana. 21. septembra.
Ljubljančanom jo znano, da ljubljanska poklicna reševalna iu gasilska postaja že dolgo ue zadošča potrebam našega mesta. Prejšnje občinske uprave so pač pievzele to, kar je ustvaril župan dr. Perič, za razširitev in zboljšanjo se pa niso dosti brigale ter so preskrbele samo to, kar je javnost nujno zahtevala. Resnica je, da ima sedaj ljubljanska reševalna postaja premalo mož in premalo reševalnih avtomobilov ter brizgaln. Saj je že dostikrat naneslo, da so odkod klicali ljubljansko reševalno postajo na pomoč, pa niso ljubljanski reševalci mogli tja, ker so bili prezaposleni v Ljubljani.
Minister dr. Rogič je pri svojem včerajšnjem obisku pri gasilcih sicer občudoval struinnost in izvežbanost tako ljubljanskih poklicnih, kakor prostovoljnih gasilcev, čeprav smo Ljubljančani z mobilizacijo vsega gasilskega osebja pred ministrom nekoliko zakrili svoje pomanjkanje.
Sedanja občinska uprava pa je pokazala razumevanje, kako nujno potrebna je razširitev reševalne postaje, zlasti še zato, ker se je prebivalstvo mestne občine in ozemlja znatno povečalo.
Stara zahteva reševalcev je bila povečanje garaže. Tako poklicni kakor prostovoljni gasilci imajo več vozil, ki jih s težavo zbašejo v sedaujo ozko garažo V letošnjem proračunu je bilo določenih 75.000 din, da se garaža poveča čez vse sedanje dvorišče Mestnega doma. Prva dela so sedaj že končana ter je postavljen leseni svod v predalčnem sistemu, na katerega pride pločevinasta streha čez vse dvorišče. Gasilci pridobe s tem veliko prostora, tako da bodo mogli svoja vozila ščititi tudi ob slabem vremenu, še vedno pa je dana možnost, da izvajajo svoje vaje pri sedanjem gasilskem stolpu. Odstranjena je stena med dvoriščem iu garažo, pač pa so napravljena vrata iz Streliške ulice na sedaj pokrito dvorišče. Dvorišče bodo asfaltirali.
Povečanje gasilske garaže je bilo nujno potrebno že zaradi tega, ker je v načrtu za prihodnje
Triperesna deteljica
Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sedej.
A tudi skrivnostni neznanec 6e je moral grozno prestrašiti, ko se je Nandetova roka doteknila njegove. Zatulil je na vse grlo in begal jk> rovih sem in tja kot preganjana zver.
Vlom v župnišče
Škofja Loka, 20. sept.
V Zabnid pri Škofji Loki je bilo v nedeljo 19. t. m. v zgodnji jutranji uri vlomljeno v žup>-niiče. Med tednom 60 temni elementi zastrupljali p6e-čuvaje in je v torek 14. t. m. poginil zaradi zastrupljenja tudi župnikov pe«. To okoliščino je vlomilec, ki je imel najbrž kakega tovariša, izkoristil in vdrl tisto noč 6kozi okno v župnikovo kuhinjo, ko je železno omrežje j>rimernO razširil. Za to delo mora imeti železno pripravo — vinto, e katero je brez šuma omrežje razrinil, ubil šipo in odprl okno.
Psiček je 6icer zalajal, nakar je župnik vstal in šel pri vratih ven pogledat, ker ie bilo vse mirno, je šel nazaj počivat. Tat je zaklenjena kuhinjska vrata tudi od znotraj z zapahom zaprl in tako delal v zaprtem prostoru. Odnesel je nekaj denarja, gospodinji 6rebrno uro in več drugih drobnarij. V stanovanjske prostore ni mogel, ker jc bila kuhinja zaklenjena. Pes čuvaj je v sedanjih razmerah v vsakem župnišču nujno potreben, a naj bo ponoči znotraj v župnišču.
Večer Dele Lipinshe
To, kar nam je pokazala v ponedeljek v opernem gledališču svetovno poznana diseuse Dela Lipjuskaja. ima svoj prav poseben umetniški okvir, kl opredeljuje in loči od vse ostale umetnosti posebno sposobnost umetnega prednašanja, kjer se veže na svojstven načiu govor s petjem in sploh z glasbo; prav zato se hoče temu posebnemu umet-niatvu tudi svojstvenega precenjevanja, kot se rodi iz za to določene, posebne notranje dispozicije dojemalčeve.
Če boš ob taki predstavi pričakoval čiste, umetne deklamacije ali govora, si prav tako v zmoti, kot če si prišel poslušat lepo petje in uživat glasbene vrednote. Kajti oboje je v tem primeru zgubilo svojo vrednost z ozirom na čisto, umetniško zakonito presojo in se premaknilo z visokega piedestala vstran — se podredilo predvsem prijetni zabavi, kot jo ustvarja nekako melodramatično prednašanje veselih pesmi, šaljivih dovtipov, priostrenih satir in tudi prosto namigu-vajočih parodij.
In v taki smeri, ki se pač najbolje prilega razpoloženju varieteja, je razkrila tokrat Dela Li-pinskaja pred nami svoje sposobnosti. Glas, ki je sam po sebi nekako hrapav in nikakor ne blag, ima vendar v sebi neko skrito privlačnost in je v tem še posebno prikladen danemu načinu prednašanja, ki se zna presenetljivo prilagoditi vsebini teksta. Takisto se tej vsebini izredno prilega tudi mimika in kretnje, ki izkazujejo posebno dobrega opazovalca življenja, ki zna iz pisauih vsakodnevnih vtisov vjeti najbolj značilne poteze in jih zopet poustvarjati Vsem tem posebnim sposobnostim pa prišepetava ter jih urejuje in vodi človek, ki je stopil globoko v življenje, človek, ki ga je priroda obdarila z, obiljem vsestranskih čustvenih utripov, s posebno napetostjo duševnih silnic, ki se sproščajo v živo in prikupno telesno upodabljanje, ki zna priklenili dojenialčevo pozornost.
Tako osvetljeno je delo Delo Lipinske tam. kamor se samo prišteva v odpovedi resnemu umet-ništvu, veder in prikupen pojav. — Temu povsem sorodna pa je tudi pianistična umetnost spremljevalca W. Lajtaia.	v- u-
Mula ob Dravi
Ker je most med Vuzenico in Muto še vedno neuporabljiv, obvešča ekspozitura za zavarovanje delavcev v Slovenjgradcu vse svoje člane-zavaro-vance iz okoliša uradovega zdravnika g. dr. Pregla tn stanujoče na levem bregu Drave, dn so do zo-petne u posla vitve redne zveze med obema imenovanima krajema iioalužujojo uradovega zdravnika g. dr. Honigmanna v Marenbergu. ki ordinira od 8 do 10.
Novi železniški podvožnjahi v Zagrebu
Pred dvema Jetojna je mjiii§trski sve^t odobril, 42 milijonov din za nov železniški most in 10 milijonov din za železniške podvoze v Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški listi, dokončavajo vprav sedaj že tretji železniški podvoz, ki bo omogočal ugodnejšo cestno zvezo starega Zagreba z novimi naselji, nastalimi med železnico in Savo. Tudi v Zagrebu je zarezana železniška proga v mestno zazidano površino, vendar pa ne tako neusmiljeno kot v Ljubljani. Predvsem leže lam na drugi strani železniške proge le manj važna predmestja in tudi v bodoče rast Zagreba ni navezana na to smer. Pa še nekaj je, kar razmere v Zagrebu znatno ugodnejše povzroča, da leži namreč skoraj vsa proga skozi Zagreb v visokem nasipu, skozi katerega je mogoče izpeljati ceste s podvozi brez kakih klancev ali pa ovinkov. V Ljubljani bi bilo mogoče to dobro izvesti le s poglobitvijo železniške proge. Vidimo, da so si Zagrebčani znali uveljaviti svoje opravičene zahteve vse bolj hitro nego mi v Ljubljani. Čeprav je to vprašanje v Ljubljani bolj pereče in ga je vprav zato mestna občina načela z energično akcijo, vendar ne kaže naša železniška uprava do danes še nobene volje, da bi se tudi ona posvetila odločni rešitvi cestnih križišč z železnico na Tyrševi in Gosposvctski cesti.
Programi Radio LJabffanai
Sreda, 21. sept.: 12 Zvezde in zvezdniki (plošče)'
—	13.45 Vrome. poročila — ls Ca«, sporsd, obvestila — 13.15 Kad. orkester — 14 Vreme, borza — 16 Predavanje o pasivni zaščiti prebivalstva pred zračnimi napadi
—	18.20 Operetni napevi (ploščo) — 18.40 Mladinska ura: Resni in voscli dogodki s taborov in potovanj (g. Miroslav Zori - K Cas, vreme, poročilo, spored, o t, vostila — 10.30 Nae. ura: Kako je okolic« vplivala na življenje in delo Veljka Millčeviča (Mllivoje IUnttč, knjiž.) - 13.50 šah — 30 Plenu« glasba: Sestre Stritar iu Radijski jazz — 21 Harmonika (plošče) — S1.15 'ladijski orkester — 22 Cas, vreme, poročila, spori,I — i!.15 Maudolinistlčoi irio (gg. Aotunovič, Priviek in llaršloe).
Dragi programi t
Sreda, !!. septembra: Belgrad: 20 Simfonični koncert — 31 Humor — 7,a<ireb: 20 Kitare -- 30.311 Plošče -■ 21 Ljubljana — Dunaj: 19.25 Simfonični koneert •20.40 Ploščo — 21.40 Sonatni koneort — 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 20 Artistični večer — 21.10 Itrahmsov kvintet — 21.4.1 Plošče — 23.10 Ja« —Trst Milan: 17.1(V Violina — 21 ler* — Bim Bari: il Kla sična glasba — 2110 Zbor — Prana: 10."XI Pester koncert — 21.05 Ljudski koncert — Varšava: 20 Ciganska glasba — 21 Chopinov koneert — 22 Plesna glasim -
In se je nazadnje zgodilo nekaj tako neverjetnega, da bcwte z Nandetom in Jožkom vred strmeli vsi: ko sta naša junaka v divjem diru z nogami merila rove, sla zdajci trčila skupaj 6 skrivnostnim neznancem. Vsi trije so se prekucnili na tla. Ko so 6e napo! mrtvi od strahu upali odpreti oči, 60 tako široko zazijali, kakor bi hoteli požreti drug drugega...
»Peter!« sta vzkliknila Nande in Jožek ter gledala vanj kot v prikazen i onega sveta.
»Nande! Jožek!« jc vzkliknil Peter in se nc znansko čudil.
»Kako pa prideš ti sein?« je vprašal Nande in ga potipal. kakor da šc vedno nc more prav verjeti, da je res 011.
»Menda prav tako kot vidva!« 6e je zasmejal Peter.
+
Nenadoma nas je zapustil in se preselil v večnost naš oče. gospod
FRANC KUMAR
vlakorodja r pokoju
Pogreb blagopokojnika bo v četrtek, dno 23. septembra ob pol 5 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 21. septembra 19:!7.
Žalujoči K 11 m a r j e v i.
Novice z Goriškega
Vinska letina v Julijski krajini. Vinogradi so kazali prav lejx> in pričakovala so je prav dobra trgatev. Zadnji ledni pa so te upe deloma prevarali. Nastopile so razne liolezni, ponekod nas je obiskala toča — na Komenščini deloma 'še zadnji teden — prepogosto deževje je drugod (»vzročilo gnitje, marsikje so burje razredčile grozdovje, vse to in še marsikaj drugega je pripomoglo da letina no bo lako ugodna, kot smo se nadejali. Ker nam ravno sedaj manjka sonra, bo žal tudi žlahtni kapljici nekoliko primanjkovalo ognjevite vročine. Vendar pa ne sinete misliti, dn nam letošnja rebula ne bo ogrela ušes. Videli smo mnogo krasnih vinogradov z zdravim in sladkim grozdjem in pri nekaterih, ki »o že začeli trgati, smo lahko ugotovili, da ima mošt že zdaj 17 stopinj sladkobe. Če bo nebo dalo še nekaj sončnih dni, se Ik> grozdje še jiosladilo in bomo prav gotovo včasih prav židanu volje, zlasti še, ker teran dobro obeta.
Bogoskrunstvo. V noči od 14. na 15. t. 111. so neznani lopovi vlomili v župno cerkev v Pod-gori pri Gorici. Prevrgli in prevohali so vfo cerkev. Razmetavali so jio podstrešju, kjer so odprli tabernakelj božjega groba, rogovolili so po zukri-sliji. kjer so gospodarili jio omari, bili so na prižitici. razbili so pušioo v cerkvi in s«' lotili tudi oltarja. S silo so razbili tabernakelj, kjer je iz ciliorija zginilo okrog trideset posvečenih »vetih hoslij. Po vsem tem l>ogoskriinskeni delu so se jK>greznili v temo, ne da hi odnesli kake cerkvene predmete. — V noči od nedelje na ponedeljek (12. in 13. t. in.), torej dva dni prej, je najbrže ravno ista tatinska zalega vdrla v podgorski poštni urail. ki leži nedaleč od župne rerkve. Tam so nasilno odjirli stensko omaro in odnesli za par sto lir znamk in drugih poštnih vred-nostnic — Zločinsko tatove podgorski orožniki pridno izsledujejo. V pomirjen je občinstvo hi Kfjo prav želeli, da se iim |H)>roci odkrili nevarne Daiduše
leto nabava dveh nujno potrebnih novih reševalnih avtov iu bo tudi povečauo število moštva. Šele sedaj pa se vidi, kako usodno napako je napravila občinska uprava pod bivšim režimom, ki je za 10 let oddala za bugatelno najemnino najlepše l>rostore v Mestnem domu, to je dvorano iu drugo sobe v popolnoma negasilske namene. Enako kakor so stisnjeni gasilci, tako je stisnjen tudi mestni fizikat, saj tam morajo v skupni sobi delati zdravnica, zdravstvena sestra, uradnice itd. in enako je stisnjen tudi mestni socialni urad. Gasilci pa so slej ko prej na stališču, da mora Mestni doni pripadati izključno gasilcem, kar se bo v teku lel tako in tako uresničilo.
SPOCl:
Pravila nogometne igre
(Nadaljevanje.) Podrobna razlaga pravila tO
6.	če so igralec, ki je udarec izvedel ali katerikoli drugi igralec dotakne žoge, predno je ista prevalila pot svojega oboda, je udarec ponoviti;
7.	žoga sme biti udarjena šele na znak sodnika;
8.	namerno zavlačevanje izvedbe udarca jo smatrati za nešportno obnašanje;
9.	razlikovati je dvoje vrst prostih udarcev!
a)	direktne,
b)	indirektne.
Navodila ia sodnika:
Pri kaznovanju prestopkov mora sodnik poznati dvoje vrst kazni:
1.	Osebno kaznovanje t. j. opomin in izkljtv čitev, ki so obravnavani v § 13.
2.	Kaznovanje zaradi igre t. j. prosti in ka« zen9ki udarec, katero obravnavajo §§ 10, 11, 17.
Osebno (disciplinsko) kazen more sodnik 0(\-rediti vedno, neoziraje se na to, če je žoga v igri ali ne, dočim smo odrediti kazen s prostim ali kazenskim udarcem samo tedaj, če je žoga v igri in je igro vsled prestopka prekinil.
Sodnik sme odrediti istočasno tudi obojno kazen 1
Ce igralec, radi katerega je bil izvršen prestopek, obdrži žogo in ima dobro pozicijo, sodnik ne prekino igre, posebno čo uvidi, da bi Imela kaznovana stranka od prekinitve igre koristi. V takem slučaju bo ob prvi priložnosti ojiomnil igralca, ki je prestopek izvršil.
Pravilo II
Proti stranki, ki je zagrešila prestopek po § 9, se s prisojenim prostim ali kazenskim udarcem lahko direktno doseže gol. Neposredno se doseže |{ol ludi z udarcem 9 kota, dočim z udarcem, prisojenim radi drugih prestopkov, ni mogoče direktno doseči gola.
Podrobna razlaga pravila ti
Direktni prosti ndarec
Proti stranki, ki je zagrešila prestopek po § 9 se s prisojenim prostim ali kazenskim udarcem lahko direktno doseže gol.
Neposredno se lahko doseže gol tudi z udarcem s kota, dočim z udarcem, prisojenim radi drugih prestopkov, tega ni mogoče.
Gorske medklubske kolesarske dirke
s posameznim startom priredi v nedeljo, 10. okto-bro ob 13. »Ilermesova« kolesarska sekcija na lepi romantični progi iz Pijave gorice na Turjak. Dirkalna proga je dolga 7 km v nepretrganem lahnem vzponu. Mnogim našim starejšim dirkačem je ta proga dobro znana, eaj je na njej bilo že več takih tekmovanj, med katerimi je bilo zadnje gorsko državno prvenstvo pred tremi ali štirimi leti in kjer je s povprečno brzino okrog 30 km na uro zmagal znani dirkač Abulnar.
Pravico starta na razpisanih gorskih dirkah imajo vsi verificirani dirkači, in sicer glavna skupina zase, juniorska zase ter bo za obe skupini razpisanih več klasifikacijskih mest. Razdelitev nagrad bo takoj po končanih dirkah v gostilniških prodorih na Turjaku.
Obenem s to gorsko prireditvijo bo tudi kolesarski izlet, katerega 6e bo gotovo udeležilo večje število kolesarskih športnikov in športnic, da se v bližini Ljubljane v lepi okoJici zgodovinskega Turjaka navžijejo zdravega jesenskega zrak*.
Razpis
Športni klub Železničar — Maribor priredi v nedeljo dne 26. soptembra t. 1. s prlčetkom ob !i dopoldne, ua svojem studlonn ob Tržaški cesti, medklub-skI lahkoatletski miting v sledečih disciplinah:
Teki 1111 100 m, :moo m, štafeto 4V200 m. 4X15oo ni, skok v višino z zaletom, skok v daljino 7 zaletom, met krogle, diska In kladiva.
Pravico nastopa imajo verificirani atleti v J LAZ včlanjenih klubov.
Tekmovanje bo po pravilih in pravilnikih Jl.AZ.
Tokališče je dolgo 428 m, pokrilo z ugaski In ima d\K nedvlgnjena znvojn,
Prljavnine, kakor tudi nagrad ni.
V disciplinah, kjor ne bodo prijavljeni vsaj trije tekmovalci, nc bo tokrm.
Prijave Je poslnti na nnslov: SK Železničar-Maribor. Delavnica dri. Celeznic najpozneje d,, l'::. sept. t. 1. Zakasnitev 01)roma naknadnih prijav nn liomo upoštevali. Za vse nepredvideno, veljajo določila pravilnikov .11.A7..
Kolesarska podznva LJubljana. Službeno. Sklicujem reduo sejo TTprivnega odbora /.a četrtek dno 23. sept. v poilzvcilnem lokalu restavracije Slami« ob 30.1.*». Vljudno vabim vse odbornike polnošlevilnc ude ler.be. Koitpoda tajnika oiHizarjatn, d« pri seji preda vse knjigi! In dopise kakor tndi arhiv in drugo imovino pod/.ve/e, ker po naslonu na mednarodnih dirkah Bidgrad-Sofi ja, Taiirrnnju državnega jtii>loi-Hk«'£u prvenstvu, čudnem nastopu v Planini I11 igračknnju s višjimi ruukcijouHr.il v podavczl, selaktniiu na-ta-punju proti pravilom in z ozirom na to da je prav zaradi tegn je več odbornikov odstopilo, ni mogoče dršnll stanje naprej.
Istočasno sklicujem plenarno s«jo Podzvnz* kolesarsko zveze kraljevina Jugoslavija Ljubljana. za nedeljo dne V. sepl. dopoldan od pot In v klubskem lokalu restavracije slamič LJubljana. Vabim vse zunanje klube, da se seje udeleln, ker je važno zaradi ninlaljnegn dela kolesarskega sportn v delokrogu naše podzveze. Po zveznih pravilih bo nn pleunrni seji tudi preureditev posameznih odhornlšklh mest oz. dopolnitev.
Poziv Kolesarski podsvezt, kateri je btl obiav-
Uen v Slovencu dne 17. t. »n. nnj bi rnje pisee od-slopivši tehnični referent n»s|.»vll svojemu k!t«b*krmu tovarišu, katerega zadene krivda in ne podiveie. Mislim tudi, da Is gospod ni opravičen podpisovati vso prizadete kolesarske dlrknlee? — Predsednik.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vaaka beseda Oia I-—; leni-tovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek u mali oglas Dia 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasib reklamnega enačaja se ra čuna enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'5tt, Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.
TEl. | 21-24 J	MATICA
N a) lepil varletelskl film Kralj arllslov Trma La Jana	
TEl. 27-30	
Mirila Andergast v svott nailrpil vlogi
Trije snubci uCilelllce Kristine
Hans SdDnlcer, Friti Kampcrs
iTiTTTIl iT
Prem ter a velikega francoskega 11 ma
Baccara
Tragedija lunaka iz svetovne vojne V glavnih vlogah: Marc-ln ODantal, jnles Berry, Lucien Baioux
- 'T^jdULame. oG 16.,19."oi 2V-u/J =
Frizerko
prvovrstno moč za železno ln po možnosti vodno ondulacijo Išče F. Krištof, frizer, Karlovae. (b)
IG	m	jflffttl	23!
Prikrojevalec
v čevljarski stroki z večletno prakso Išče stalno nameSčenJe. Plača po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 14.9S2. a
I
ilužbodobe
Več mizar, pomočnikov
samostojnih, za finejša dela, sprejmem. Sv. Petra cesta 85.	<bT
Dva Čevljar, pomočnika
sprejmem. Nastop takoj. Cadež Joško, Skofja Loka.	(b)
Hlapca in deklo
za večjo kmetijo sprejme Anton Krepek, Sv. Peter pri Mariboru.	(b)
Hlapec h konjem
»e takoj sprejme. Vprašati : Kavarna Prešeren, LJubljana.	(b)
Mesarski pomočnik
r. mojstrskim Izpitom dobi službo poslovodje pri Nabavni ln prodajni zadrugi, r. z. z o. z., Ra-teče-Planica. — Pismene ponudbe vložiti do 1. oktobra 1937.	(b)
Prodajalko
mlajšo moč, ki bi bila pripravljena začasno pomagati tudi v kuhinji, iz dobre krščan. hiše, takoj sprejmem z vso oskrbo v hiši. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Pridna in poštena« št. 3 5.193.	(b)
Občina Breznica
V radovljiškem okraju rabi za takojšnji nastop občinskega tajnika s štirimi razredi srednje šole. Prosilci s prakso imajo prednost ter naj se obrnejo za pojasnila na obč. upravo na Breznicl, pošta Žirovnica.	(b)
Dekle 14-16 let
revnih staršev ali brez njih, se sprejme k majhnemu otroku. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 15.226.	(b)
Pouk
Abiturient
s klasične gimnazije želi instruiratl v tekočem šolskem letu. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Resno« št. 15.236.	(u)
Obrt
Gumbe, plise, entel, ažur
predttsk tn monograme hitro izvrši Matek A Ml-kes, LJubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
I
Glasba
fca tnal dnarla doa mucke t
Plošče, gramofone,ra-1lo gramofone radio marate Itd. prodajamo po ugodnih cenah tndi na obrohe.
GLASBILA
violine, šo^e 68 -Gitare 120.-rnmdoiine 80-Harmonihe slovitih
znamk (Soprani, Hobner, Emona) Izredno poceni'
P10DIC
Pasaža Nebotičnika Otflelte si hrezoftfema nate tene, »redno se «d-loflte za nakup druAle.
Šolske potrebščine
zvezke, mape, risalne bloke in deske risalno orodje peresa navadna in nalivna, peresnike in peresnice svinčnike, nahrbtnike, aktovke itd. kupite naiceneie v trgovini
H. NIČ M A N. U U B L J A N A. Kopitarjeva ulica 2
LfiSL^jB
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo In veliko v lekarni dr. O. P1CCOLI. Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
VINO
pristno in poceni dob te pi
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON ŠT EV 25-73
mmy
dospela •
kroji in navodila zastonj
II. DRENIH
LJUBLJANA
Kongresni trg T
Ženska ročna dela, tisk in materija! za šolo in dom
Železen štedilnik
in dimne cevi, vse dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 15.230. 1
Kislo zelje
novo. prvovrstno, v sodč KI h. dobavlja po naročilu Gustav Grklavec, LJubljana Kodeljevo. Povše-tova 10. telefon 25-91. (I
Posestvo
50 oralov, pri Mariboru, naprodaj pod ceno prav ugodno. Zagorski, Maribor, Aleksandrova c. 33.
Hišo v Karlovcu
s sedmimi stanovanji ter enim lokalom, blizu kolodvora, prodam. Josefina Alešovec, Starčevičeva 10, Karlovae.	(p)
V Brežicah
in okolici so naprodaj hiše, krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. • Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice.	(p)
Krasna vila
enonadstropna, z velikim vrtom, gospodarskim poslopjem, v bližini gimnazije na Poljanski cesti v LJubljani, 14 sob, pripravna tudi za sanatorlj, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« 14S95,
Čitajte in širite »Slo venca v.
Stanoianja
Dvosobno stanovanje
(kopalnica), sredina mesta, Iščem za november. Ponudbe upravt »Slov.« pod »Udobno« 14.864. (c)
rciiižii
Opremljeno sobo
za dva gospoda takoj oddam. — Stari trg 2/II., desno.	(s)
rerePHi
Dijakinjo ali gospodično
sprejmem v dobro oskrbo za 450 din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 15.225.	(D)
E3EB
Cenjenim naročnikom sporočam preselitev :
prej Vodnikov trg, sedaj Kolodvorska ul. 11.
Se priporočam
Kastelic, krojaštvo.
Poizvedbe
Osebo
s katero sva v nedeljo zvečer prt štajerskem vlaku zamenjala aktovki, prosim, da Javi svoj naslov upravi »Slovenca« pod »Aktovka« 15.249. (e
Nenadoma nam je umrla naša predobra, nenadomestljiva, nad vse ljubljena ženka, mama, sestra, svakinja in teta
Olga Tancig
soproga svetnika državnih železnic
Pogreb bo v četrtek, dne 23. septembra t. 1. ob dveh iz hiše žalosti v Ilerbersteinovi ulici štev. 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 21. septembra 1937.
Žalujoči ostali.
Denar
Vrednostne papirje
seh vrst Kupuje Slovenska Danka v LJubljani. Krekov trg 10, tel. 17-61.
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje vnov-čuje po najboljši ceni tn takojšnjemu Izplačilu — i z p o s I u j e vse bančne denarne, kreditne In Dla-govne posla najkulantneje
ALOJZIJ PLANINSEK
trg ag bančnih poslov
Ljubljana Beethovnova ulira 14-1 — teleton 35-10
tfnovčujem
hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti ta* kojšnjl gotovini zelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana. Gledališka 12 Telefon 38-10
BANČ"n KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica tt. 40
vnovčuja HRANILNE V L O G K bank tn hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute tn zlatnike po najvišji dnevni cent.
umetnllc
na svoji KLAVIATURI
išče pravi ton za svoje glasbeno delo, tako morete tudi Vi madam, iz barvnih vzorcev rde-čil za lice od Bourjois izbrati pri svojem dobavitelju ono ni-janso rdečila za lice, ki se poda najbolj vaši lepoti. Nikar se ne zanesite samo na približno izbero. Zahvaljujoč barvnim vzorcem od Bonrjols vam je omogočeno, da takoj pri nakupu izberete ono rdečilo, ki je najbolj primerno Vašemu obrazu. Fard pasleli od Boarjois so ročni izdelki, sterilizirani v pari in ostanejo na kvasti stalno mehki in puhasti do končno uporabe ter nikdar nc postanejo trdi.
BOURJOIS
Državna razredna loterija
Obveščam igralce, kateri so na srečkah HlOje kotekture igrali preko Slovenske banke V LJubljani, da sem jim rezerviral iste številke tudi za 35. kolo in jih prosim, da mi takoj z dopisnico sporočijo, da jim iste pošljem. V tej obveznosti ostanem samo do 1. oktobra. Radi tega prosim, da me o številkah takoj obveste.
Aleksander R. Pavlovič
Kralja Alberta 1, Beograd ____
S tužnim srcem sporočamo, da je umrl naš nad vse ljubljeni soprog, oče in svak, gospod
AVGUST MENCEJ
pasarski mojster
dne 21. septembra kot žrtev svojega poklica, previden s sveto-tajstvi za umirajoče.
Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, 23. septembra ob 4 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 21. septembra 1937.
Globoko žalujoči: Pavla, soproga; Pavelček, sinček; Vera por. Stanič, Angela, Anka Dolhar, svakinje; Štetan, Josip Dolhar, svaka in ostalo sorodstvo.
Agnes Gunther:
07
Dušica - Rožamarija
»Roža, ti moraš postati 6rečna. Koliko si mi ti dala! Ti, labodja princesa, seveda ne moreš slutiti, kaj se dogaja v moškem srcu. Ti si mi podarila najsrečnejše ure mojega življenja. Doprinesla 6i mi težko žrtev. Neizmerna blaženost se je razgibala v moji duši. Poglej, drugim ljudem je človek — obraz. Malokateri si še ogledajo morebiti roke. Za ostalo skrbi šivilja.
Meni pomenjajo tvoja ljubko nagnjena rame-
na. tvoj hrbet, čudovita poteza izpod pazduhe preko lanno zaokroženega boka isto kot tvoj obraz. Jaz sem vedno slutil, da moraš imeti krasno telo.
In kako si je tvoja duša zgradila in očuvala svojo hišo. to sem zdaj doživel. Postala 6i mi 6veta.
Ti 6i mi pridobila hipoma jako fin občutek, da 6i se zavedela, kaj smeš in česa ne smeš 6toriti in tako mi ie bilo mogoče prav imeni'no poleg tebe živeti. Doživel sem ure ustvarjenja, ko 6em te slikal
Zdaj pa ne žaluj več. Rožamarija! Poleti bova praznovala svatbo.. No. čemu pa skrivaš svojo glavo ali mi ne moreš več zreti v oči .. .?
To bo praznik... Praznik, ob katerem naju ne bo živa duša motila. Praznik Rože! V6i prazniki deslej so bili v primeru s tem le predpražniki. Svoj pajčolan si vendar vzela s seboj. Rožamariia. in venec iz belih rož. ki se vzpenjajo ob zidu brauneškpga gradu, boš nosila na glavi. Tc so ti najbolj sl;čne ln obleko iz bele svile in zlate čeveljčke. čeveličke tvoje radosti! In tuje oči ne bodo zrle v naju Studenec nama bo popeval svojo najlepšo pesem Cemu ne izpregovoriš besede, moja Roža. mo;a bela Roža?«
»Oh. jaz le ljubim, jaz te ljubim!« Zdajci je vslal llarro ter rekel nežno:
»Svojo besedo 6i dal llarro, moraš jo držati.« Ona se mu izvije in odide. Ko je naslednjega jutra prišel llarro k zajtrku. je bila prijazna sončna soba prazna. O zaj-
trku ne duha ne sluha! Mesto tega je ležalo na i pisemce, ki je bilo na njega naslovljeno: »Dragi llarro. ko boš našel ta listič, bom že
polet j oditi.«
»7daj pa dovoli, da odidem. Rožamarija. Do ja je še dolgo. En poljubček, brž! Jaz moram
skoraj v \X'urzburgu. Ob enajstih bom v Berlinu, kjer me bo oče pričakoval. Liza si je upala me v resnici spraviti v Berlin. Brž ko srečno dospem, ti brzojavim. Ako bi se pa navzlic Lizi hipoma znašla kje drugod, ti bom od tam brzojavila. Ne hudiij se name! Tvoja Rožamarija.«
Rožamarija je začela prvič sama odločevati o 6voji usodi.
XXX. Vzgoja.
Brzojavka Rožamarije je povzročila v brauneški palači v Berlinu nemalo presenečenje. Ko je knez pokazal kneginji brzojavko, se je v njenih očeh ta|,r.stveno zabliskalo in začela je modrovati:
»To je pa zelo čudno! Upajmo, da ne bo nič hudega! Ce se mlade žene podajo na pot ter se iznenada pojavijo pri svojih starših, je to navadno zanesljivo znamenje družinskih viharjev...!«
Knezu ni bilo všeč. da je pustil Harro to neizkušeno Rožamarijo samo na potovanje. Dvomljivo je celo. če 6ploh ve, kje -e dobijo vozne karte! Brzojavka je bila oddana v VTUrzburgu.
Ve« popoldan je knez nemirno begal sem ter tja v neprestani bojazni, da bi se mogla njegovi hčeri pripetiti kakšna nesreča. Umišljal si je razne nesrečne možnosti med \Viirzburgoin in Berlinom.
»Tega Harru ne odpustim!«
Ze čftrt ure pred prihodom vlaka je nemirno korakal po peronu anhaltskega kolodvora. Končno je privozil vlak. Vsa vratica 60 se hipoma odprla in iiestra množica se je usula iz njega. Knezu se blešči pred očmi ter strmi v te neštete potnike v rahli nadi. da se morda le kje prikaže njegova Ro-žamarija. čeprav se mu zdi to zelo neverje'no. Toda
v hipu se je ta pojavila pred njim in radostno vzkliknila:
»Oče, kako ljubeznivo, da si prišel!« Knez objame 6vojo hčer, kot bi se vračala iz
»Oče, kako ljubeznivo, da si prišel!« Knez objame 6vojc pofovania okoli 6veta.
»Torej si vendarle 6rečno dospela!«
Njegove oči so zaplavale v solzah! Vkljub dolgemu potovanju so njena lica rožnordeča in cvetoča. Kako podjetno žare njene oči kot še doslej nikoli!
»Nisi imela nobenih neprijetnosti?«
»Toda oče saj sein vendar že dovolj dorasla, da si morem upati sama — to se pravi z Lizo — v Berlin! Ker je bilo v prvem razredu predolgo-časno. 6V3 potovali v drugem. V družbi neke dame z dvema otrokoma sva 6e imenitno kratkočasili.«
Kako se vam godi, — tebi in Harru?«
»Imenitno oče! Malce bi se pa le lahko vzra-dostil nad mojim prihodom!«
»Oh. kako se radujem!« vzklikne knez, ki 6e hipoma začuti zelo olajšanega. Zdaj šele je uvidel, kako tesno mu je bilo pri srcu.
Brž 6e odpeljeta v brauneško palačo. Spotoma Rožamariia pripoveduje svojemu očetu mnogo, zelo mnogo. Njen jeziček se ne ustavi niti za hip. toda čemu je prav za prav prišla, tega mu še ni povedala.
Kneginja ju je pričakovala. V njenem obrazu se zrcali skrajna radovednost. Ko pa zazre ponosni in dražestni obraz Rožamarije. jo je radovednost na videz minila Komaj pa je izpregovorila z Rožamarijo nekaj brezpomembnih besed kar se 6pomni da hoče v gledališče k tretjemu, posebno zanimivemu dejanju neke premiere. Ko je že pri vratih, se še enkrat ozre po Rožamariji ter jo vpraša:
»Rožamarija. čemu si prav za prav prišla?«
Rožamarijo zalije rdečica, toda mesto nje odgovori brž knez:
»Božična presenečenja za Harra!«
Zdajci je v kneginji ugasnilo v6ako nadaljno zanimanje ter ju je pustila sama.
Rožamarija sede na globoko usnjato zofo, ki stoji v delovni 6obi njenega očeta. Oče je moral prisesti k njej in potem je začela:
»Ali se prav nič ne čudiš, da li nisem prinesla Harrovih pozdravov?«
»Mar res nisi...? Da, 6eveda!«
»•Pobegnila sem mu!«
»Toda Rožamarija!« vzklikne knez ves prestrašen. »Kaj ti je tako iznenada padlo v glavo? Prosim !e vendar!«
»Jaz hočem tudi enkrat samostojno ravnati. Harro gotovo ne bo hud radi tega. Poslušaj me, oče!...«
»Domnevam, da imaš ti 6voje čase, ob katerih te žene k jx>begu. Malo me pa vendarle 6krbi, kaj poreče Harro!«
»Poslušaj, kako sem si to uredila! Včeraj sem se odločila Liza je našla vozni red ter ga proučevala Toda ni se v njem spoznala, morali sva iti k Martu. V Thorsteinu ne uspe nič brez Marta. Rekla sem mu. da pripravljam za gospoda neko presenečenje. Nato sem telefonirala v Brauneck. Naročila sem. nai me čaka voz ob vznožju thor-steinskega hriba V 6vojem življenju še nisem tako zarana vsiala Bila je temna noč Mart je nesel prtljago in svetilko. ko smo stopali po hribu navzdol. Veter je vzdihoval po pobočju, kjer imajo čaplje svoja gnezda. Liza ve, da tam straši, zato se je silno bala. Nekaj čapelj 06tane tudi čez zimo tam. Culi smo njih čudne glasove. Mart je ko-racal prvi tako čvrsto, kot bi poznal le poti čez kupe listja v sneženem metežu. Njegov široki hrbet nama je bil v veliko tolažbo. Kako sva se vzradostila ko so zabliskale luči voza. Potem je šlo vse gladko.«
»In ve Harro, da si dospela?«
»Seveda! Ne bodi tako zaskrbljen, ko sem prišla k tebi in me zopet imaš!«
»Draga Rožamarija, bil bi ti zelo hvaležen, če bi mi že enkrat povedala zakaj 6i tako iznenada odpotovala peš in ponoči!«
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubiiani: Karel Ceč
Izdaiateli: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič