Uto IM Mika 244.
V Ljubljani, t petek 24. ektoftm 1924.
Cena Din. 1*50.
Izhaja vsak dan popoldne, izvzeaši nedelje in praznike. — InserarJ : do 30 petit i 2 D, do 100 vrst
a2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popost po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
l
Upravni****: Knallova nlica *t«v. S, priOi^e. — Telefon štor. 304. Uredništvo: Knaflovm nlica št. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 14.
|eF      PoStnlna platana v gotovBraf,
Za enotno narodno obrambo.
Le blaziranec aH ignorant more trditi, da nam narodne obrambe ni več treba. Vsakdanji dogodki doma, na mejah in v ugrabljenih nam delih naše domovine pa kriče po obnovljeni in intenzivni obrambi. Toda kako udejstvujemo svojo obrambo? Dvakrat na leto se hipno predramimo; ob obletnici nesrečnega koroškega plebiscita in prav tako žalostne rapallske pogodbe. Pa Še za to zdramilo je treba krepkega sunka v časopisju. Nekaj površnega zanimanja za bližnje kroge nudi tudi vsakoletno glavno zborovanje »Družbe sv. Cirila in Metoda« ter »Jugoslovenske Matice« — o ostalili manjših obrambnih organizacijah pa navadno niti ne vemo, kdaj zborujejo.
Tudi letošnja obletnica koroškega plebiscita je rodila par ogorčenih člankov in skromno protestno zborovanje; pravkar se delajo priprave za obletnico rapallske pogodbe, nakar bomo zopet eno leto brezbrižno dremali.
Povodom letošnje obletnice koroškega plebiscita je izšel v »Slov. Narodu« nad vse vspodbujevalen Članek »Zanemarjene nacijonalne dolžnosti«. V Članku je vsem idealnim rodoljubom najbolj ugajal ta-le stavek: »Odločno zahtevamo, da se celokupno naše manjšinsko vprašanje postavi enkrat Širokopotezno na dnevni red in da se Čim prej pristopi k ujedinjenju vseh naših narodnoobrambnih organizacij, o čemer se je že govorilo na nekem zboru (ne samo enkrat, temveč že opetovano! Op. pisca.), da si ob obletnicah koroških in rapallskih plebiscitov in pogodb ne bomo delali očitkov ter obupa-vali nad svojim rodom.«
Najbrž se ne varam, ako slutim v avtorju tega res lepega članka prav istega gospoda, ki se je glasom poročila na letošnji glavni skupščini D. C. M v Celju »glede združitve obrambnih društev v polnem obsegu pridružil referentu«.
Kaj pa je govoril v tem oziru referent (glavni blagajnik D. C. M.)? Izvajal je: »V zadnjem času se je razpravljalo v časnikih, pa tudi na zadnjem pokrajinskem zboru »Jugoslovenske Matice« o združitvi vseh narodno obrambnih društev. Potrebno se mi zdi. da pojasnim k temu stališče, katero zavzema odbor »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Združitev narodno obrambnih društev se nam ne zdi potrebna, pa tudi ne oportuna. Naša družba je najstarejše narodno - obrambno društvo ter brez samohvale, ponosno zre na svoje dosedanje delovanje. Po svojih pravilih je družbe namen vsestransko podpirati in pospeševati slovensko šolstvo ter v ta namen ustanavlja in vzdržuje za slovenske otroke šole in otroške vrtce ali jih pomaga ustanavljati in vzdrževati, nastavlja učitelje, dovoljuje podpore in nagrade ter izdaia primerne spise in knjige. Namen ~Jugoslovenske Matice« se pospeševanje gospodarskih in kulturnih interesov Jugoslovenov v tujini. — Oosposvetski zvon« ima namen, zanimati se za težnje in narodni obstanek našiti v tuji državi živečih koroških bratov. Vsako teh društev ima svoj namen, ki je začrtan v društvenih pravilih. Vsa ta narodno - obrambna društva morajo torej paralelno delovati drugo zraven drugega, ne da sega eno v delokrog drugega. Naša družba ne čuti nobene potrebe, da bi se združila kot najstarejše obrambno društvo s kakim obrambnim društvom, ne glede na to, da ima tudi nekaj vezane glavnice, ki so testamentarno strogo določeni za nnšo družbo in je zato vsak tak predlog, in naj prihaja od katerekoli strani, neumljiv. Ako pa katero društvo meni, da samo ne more izhajati, svobodno mu ustaviti svoje delovanje (samozavest, ki meji precej na cinizem! Op. pisca), naša družba pa tega povoda nima. Mi želimo, da vsako naše obrambno društvo v smislu svojih pravil krepko deluje: kdor ne simpatizuje z delovanjem »Družbe sv. Cirila in Metotfa«, naj je vsaf ne ovira z nepotrebnimi in neumestnimi predlogi v njenem delovanju.«
Na ta način seve nikoli ne pridemo do enotnosti v narodni obrambi. Premagati bo treba zastarele  nazore in
Vladna kriza na mrtvi točki.
Nervoznost takozvane parlamentarne  večine traja  d-lje. — Nove izmišljotine vladinega tiska o državnem puču. — Obtožbe klerikalnih in demokratskih ministrov. — Diference v demokratskem klubu.
— Beograd, 23. oktobra. (Izv.) Kakor smo že včeraj kratko javili, ni na političnem horicontu beležiti nikakih važnejših dogodkov, ki bi potisnili šra-cijonarno, skoraj na mrtvi točki se na-hajajočo vladino krizo naprej na desno ali na levo. V takozvani parlamentarni večini je zavladalo zelo nervozno razpoloženje, katero se osobito odraža v današnjem jutranjem vladinem tisku, ki zopet sega po demagoških sredstvih, obmetava opozicijo z najgršimi psovkami in je v borbi za ohranitev vladine moči začela znova ponavljati razne izmišljotine o nameravanem »državnem puču«. Vladin tisk je začel razširjati vesti, da pripravljajo radikali s samostojnimi demokrati pravo krvoprelitje med Srbi. Hrvati in Slovenci.
Opozicijonalni nacijonalni blok sprejema te napade s hladnokrvnostjo in z borbeno pripravljenostjo. Vladin tisk očita radikalom korupcijo, na drugi strani pa radikali marljivo zbiralo materijal, ki bo osvetlil, kakšno korupcijo v prilog vladinim strankam uganjajo še vedno v demisiji se nahajajoče vlade.
Najvažnejši dogodek poleg odložitve plenarnih sej narodne skupščine je bila včerajšnja avdijenca Ljube Davidovića, ki je fraiala snoči od 17. do 18. Za časa avdijence so bili v ministrskem predsedstvu zbrani vsi odstopivši ministri. Vladala je precejšnja nervoznost, ker so se širile vesti, da dobi g. Ljuba Davidović mandat za sestavo nove poslovne vlade. Zato so z velikim Interesom čakali politični krogi na izid te avdijence. Po končani avdijenci je g. Davidović resignirano izjavil novinarjem: »Nimam mandata!«
V mir istrskem predsedstvu je nato *r. Davidović obvestil člane vlad?, da je krona samo izrazila željo, naj se v bloku vladinih strank popolnoma razbistrilo odnošaji do HRSS. To Še vedno ne znači, da pride na površje kombinacija, ki so jo takoj začeli širiti vladini krogi, da pride do rešitve krize s sestavo nove vlade L. Davidovića. Položaj je danes kljub tem vestem Še vedno negotov in nobena stranka vladinega blc-na ne more s sigurnostjo ugotoviti, đa bo kriza rešena po gotovih intenciiah.
Značilne je destvo, da vlada Btei strankami parlamentarne večine precejšnje naspretstvo, čeprav skuša vladin tisk s fazami »položaj večine je Čvrst« javnosti prikriti vsa nesoglasia. Padićevc! so zahtevali, da se mora izvoliti finančni Gdbor. Trdovratno so zagovarjali zahtevo, da mora skupščina delati tud- brez kraljevega ukaza, ker le skupščina suverena korporacija. Vlar'm ožji blok r.: mogel sprejett te zahfeve, ker je uvidel, da pride v konflikt s parlamentarnimi običaji in jasnimi določili skupščinskega poslovnika.
V radikalnih vrstah je opažati pomnoženo aktivnost. Radikali zbirajo zadnji čas vse sile za odločen korak proti odstopivši vladi. Kategorično izjavljajo, da se taka vlada dalje ne more vzdržati, da tudi druga kombinacija po-
slovne vlade ne more priti v vpoŠtev in da ie edini izhod — volilni mandat. Obenem radikalni klub zbira materijal in sestavlja obtožbe proti bivšim demokratskim ministrom in proti klerikalcem. Obtožba proti prometnemu ministru Antonu Sušniku je podpisana. Ta obtožba je klerikalne poslance zelo razburila. Obtožba navaja tudi manipulacije s humanitarnim fondom prometnega ministrstva. V glavnih črtah je sestavljena obtožba proti bivšemu derrioTrat-skemu ministru za socijalno politiko M. 2. Jovanoviću. Obtožba navaja zlorabe, ki jih je zakrivil ta minister pri izvedbi pogodbe s Češkoslovaško za izvoz 500.000 kg svinjskega mesa in masti. Pri tem je bila država zelo oškodovana. Obtožen bo tudi dr. Voja Ma-rinković radi afere subotiške klavnice. Obtožbe se bodo še nadaljevale.
Glede »državnega puča« je značilna interpelacija radikalnega poslanca in bivšega ministra Krste M i 1 e t i ć a, ki jo danes vloži na notranjega ministra. Interpelant navaja, da je bila v noči od 21. na 22. t. m. postavljena pred njegovo stanovanje orožniška straža. Orožnik je bil popolnoma oborožen. Kakšen namen je imela straža, interpelantu ni znano, smatra pa, da se je skušalo omejevati njegovo osebno svobodo ln kretanje. Interpelant zahteva od notranjega ministra, da mu pojasni misterij te straže, kakor tudi »misterij o puču«, ki se je baje pripravljal te dni. Zahteva od notranjega ministra tudr pojasnilo, zakaj je bila vsa beogradska policija z orož-ništvom vred v omenjeni noči v pripravljenosti.
Za slučaj, da vlada odgovori na to interpelacijo v eni prihodnjih sej narodne skupščine, računajo radikalni krogi s tem, da se razvije zelo zanimiva in obširna debata o »pripravah za državni puč«, ki bo v marsičem pojasnila vladine spletke in ovrgla izmišljene vesti, razširjene v gotovih vladinih listih.
Zadnje dni se razvijajo v Davido-vicevem demokratskem klubu tudi dogodki, ki kažejo na znatne diference med dvema, v tem kluba obstoječima strujama. V klubu se je pojavilo proti politiki g. Davidovića veliko nezadovoljstvo, poslanci ostro kritizirajo njegovo politiko in današnja »Politika«, ki je o razmerah v tem klubu točno informirana, omenja, da je prišlo do ostrega konflikta med gg. Ljubo Davidovićem in dr. Vojo Veljkovičem, ki je veljal doslej za najboljšega prijatelja in svetovalca Davidovicevega. Posledica tega spora je bila, da so se odnošaji med obema voditeljema zelo ohladili.
TRGOVINSKA POGAJANJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN AVSTRIJO.
— Dunaj, 23. oktobra. (Izv.) Ceškoslo* vaška trgovinska pogajanja ugodno napre* dujejo. Obstoje Se vedno nekatere diferen* ce glede carinskih postavk za tekstilno, steklarsko in keramično blago. Trgovinska pogajanja ne bodo zaključena pred 1. no* vembrom.
pomisleke. Opetovano se je skušalo doseči zbližanje potom glavnih odborov, a se je vselej razbilo, dasi želi pretežna večina Članov tu kakor tam zbližanje. Poskus naj bi se napravil preko central. Brez vplivanja in pritiska naj bi poslale najdejavnejše podružnice D. C. M. in J. M. svoje zastopnike k anketi, ki naj odloči, ali se izvrši združitev in na kakšen način.
Pod katerim imenom naj nato nastopi enotna organizacija? Ne glede na starost in zasluge, ki jih ima D. C. M., bi govorili praktični oziri za »Jugoslo-vensko Matico«, ki je razpredena po celi naši državi ter ima' vsled tega moralno in gmotno oporo pri vseh treh delih prebivalstva. Pri tem pa ni potrebno, da bi se eliminiralo ime splošno vpeljane in priljubljene D. C. M., temveč bi se naj ohranila družba pod dosedanjim imenom v združeni organizaciji, n. pr. kot šolski odsek. Kot taki H
se ji naj tudi prepustilo dosedaj pridobljeno premoŽenje nadalje upravljati. Na sličen način bi se lahko spojil v enotno organizacijo tudi »Gosposvetski zvon« kot odsek za Koroško, event še klub »Soča«. Vsak teh odsekov bi naj imel svoj ožji odbor in primerno zastopstvo v centralnem vodstvu.
Poglavitno zmedo in nevoljo povzročajo dosedanje dvojne ali celo trojne podružnice. Posebno podeželski člani mrmrajo, češ, namen je končno eden, čemu razne podružnice? Ako bi se torej dosegla spojitev, bi bile v Sloveniji le ene vrste obrambnih podružnic. Vse denarne prispevke bi sprejemala trala, ki bi morala prevzeti rudi tekoče stroške, torej tudi za šolstvo.
Treba je le resne volje, samozata-jevanja, idealnega naziranja m podreditev vseh osebnosti velikemu skupnemu cilju.
Pr?fs HRSS se mwh\ zaknn
8
o zaščiti države?
Potovanje Stjepana Radića v inozemstvo?
»Zagreber Tagblatt« je včeraj obia-vil daljšo informacijo o potovanju Stjepana Radića v inozemstvo. List med drugim veli:
»Danes ob 22. dopoldne je prispel iz Beograda pos>. dr. Krnje v ič ter je vodstvu HRSS podal situacijsko poročilo. Strankin predsednik Radić je izjavil našemu uredniku, da je s situacijo zelo zadovoljen in da neče odpotovati v inozemstvo preje, predno se ne razji- I sti kriza. Kakor je (Radić) iz prvega /i- | ra izvedel, sta Franciia in Velika Britanija dale jugoslovenski vladi na zelo de-likaten način vedeti, da je v interesu prijateljskih zvez. f*a se ne opušča pot konsolidacije razmer v Jugoslaviji. Dalje je Padić fejavil, da je povabljen v Pariz in Londcn, trda hoče nopreje počakati na razvoj razmer v skupščini ter odpotuje konrern novembra najpreje v Davos k svojemu zetu (Švica) in od tam nato v Pariz in London. Rekli so mu tudi, da ga v Londonu sprejmejo lepše. \ kakor Čičcrina.
»Zasrreber Tagblatt« javlja iz Beograda daljše situacijsko poročilo, ki naglasa:
Večina parlamenta, t. i. veliki del radikalne stranke, kakor tudi Radlćeva stranka, se zavzema za volitve tako, da se taktika Pašićeve skuoine v trenotku popolnoma krije z ono Radićeve stranke. Pašićeva skupina in radićevci so trdno prepričani o prihodnjem povečanju svojih strank. Reaktiviranje Davidovicevega kabineta je po mnenju gotovih političnih krogov izključeno. Pa-šić-PribiČevtćeva skupina se že pripravlja na nove volitve. Ena prvih odredb, ki bodo sledile, bo odredba o vporabl zakona za zaščito države proti Radiću in Radićevi stranki. Kakor je vaš dopisnik zanesljivo iz teh krogov izvedel, se imajo takoj aretirati ne samo Stjepan Radić, če pravočasno ne pobegne v inozemstvo, temveč tudi vodilne osebnosti Radićeve stranke, tako člani Radićeve-ga poslanskega kluba, kakor tudi člani glavnega vodstva in voditelji stranke na deželi.
ImmM akt o volilnem mandatu.
— Beograd, 23. oktobra. (Izv.) Nekateri politični krogi Še vedno razmotri-vajo vprašanje, kedaj je g. Ljuba Jova-nović kralju vrnil mandat za sestavo koncentracijske vlade. Iz zanesljivega vira doznava vaš dopisnik, da je g. Ljuba Jovanović v resnici vrnil mandat že v noči od 20. na 21. t. m. Glede zagonetnega akta o volilnem mandatu krožijo različne verzije. Skupščinski predsednik g. Ljuba Jovanović je izjavil so-trudniku radikalnega »Vremena« o tem aktu tole:
V velikem nizu netočnih vesti, ki so se širile te dni o mojem delu in o delu drugih političnih oseb, zabeleženo je bilo v listih tudi, da je Nj. Vel. kralj odposlal na mene pismo, v katerem mi naroča, da v imenu radikalnega kluba pripravim ukaz o razpustu narodne skupščine in da je to pismo dospelo na g. Ljubo Davidovića. Tu obstoja vsekakor veliko nesporazumljenje. Res seui Iz dvorne pisarne prejel tisti čas neki akt. To ni bilo kraljevo pismo, namenjeno meni, niti na koga drugega. Nj. Vel. kralj sploh meni ne piše pisem. Kolikor mi je znano, takih pisem ne pišejo niti drugi vladarji političnim ljudem. Da je to res, lahko pričata gg. Ljuba Davi-d o v 16 in Dragotin P e č i č, ki sta razločno videla, kal je bilo v onem zavoju Iz dvorne pisarne.
Enotnost vojnega poveljstva Male antanfe.
— Praga, 23. oktobra. (Izv.) Poveljnik češkoslovaške vojaške šole, francoski general J a m e t objavlja v »Vojaškem Obzorniku« daljšo vojaško študijo o potrebi enotnega vodstva za armade držav Male antante. Omenja
pomankljivosti, ki so nastale v vodstvu armad med svetovno vojno ter zahteva organizacijo celokupnega gospodarskega življenja za slučaj vojne. Za nikogar ni nikaka tajnost, da so države Male antante zvezane po obrambnih pogodbah, ki zahtevajo obenem njih spopolni-tev 7. vojaškimi konvencijami. Mi Še ne vemo, če bodo te konvencije uredile vprašanje enotnega vodstvu, ki Je nujne potrebno.
Vladina »Tribuna« je obenem objavila statistiko o mirovnem in vojnem stanju armad Male antante. Češkoslovaška ima v miru 150.000 mož pod orožarn, v vojni postavi 1 milijon, Jugosla-vija ima sedaj 135.000, v vojni 1 milijon in Romunska sedaj 125.000, v vojni 2,400.000 mož. K efektivnemu stanju armad Male antante je treba računati tudi Poljsko, ki ima v miru 230.000 mož, v vojni 2 milijona. Mala antanta s Poljsko razpolaga v slučaju vojne najmanj s 6 milijoni močno armado in je torej činitelj, s katerim* se mora računati v mednarodnem političnem svetu.
Borzna poročila.
Dinar v Curiha Din 7.50. Ljubljanska borza«
LESNI TRG: Škoretc. 13 mm, polna mera. para!., 600 kom., od 30 cm sir.; 600 kom., 33 cm; 600 kom., 36 cm, fco. meja, denar 800; javor, rezan les, 20—100 mm, od 18 cm širine na* prej in 23 m dolžine naprej, fco. meja, bla* go 1150; orehovi krlji od 2 m naprej, od 30 cm naprej prem. prsne mere, fco. oakla-dalna postaja, za 100 kg, denar 100; brusni les po lesnih uzancr»U ljublj. borze, fco. na* kladalna postaja, 4 vag., denar 230. bUtro 230, zaključki 220; škorte, 13 mm, od 16 cm širine naprej, 2%, 15 cm paral., fco. meja, blago 720.
ŽITNI TRG: Pšenica, domača, fco.  Ljubljana, denar
380; pšenica, bačka. par. Ljubljana, blago 435;koruza, bačka, pariteta Ljubljana, bla* go 335; ove«, bački. par. Ljubljana, blago 320; fižol, ribničan, čiščen, b/n, fco. Postoj* na, trans., blago 610; fižol, ribničan, ortg., fco. Ljubljana, denar 460; fižol, prepeličar, čiščen, byn, fco. Postojna, trans., blago 575; fižol, prepeličar. orig., fco. Ljubljana, denar 460;Fižol, mandalon, orig., fco. Ljubljana, denar 350; fižol, rjav, orig., fco. Ljubljana, denar 350; laneno seme, po vzorcu, fco. Ljubljana, dobava do 15. novembra, 2 vag., denar 680; blago 700; zaključki 700: pše* nična moka, bačka, »0«, bas., fco. Ljublj a* na, blago 615; pšenična moka, bačka. »0«. dom. bas., fco. Ljubljana, blago 605.
EFEKTI.
2H% drž. renta za vojno škodo 110—113, 7% invest. pos. za 1. 1921 61, tobačne srečke iz leta 1888 70,-74, Celjska pos. 209. Ljubljanska kreditna banka 220—230, Merkanffl-na banka 122—127, Prva hrv. šted. 920—91S Slavenska banka 93, Strojne tov. in liv. 133 —14S, Trboveljska prem. dr. 450, Združene papirnice 120, 4><% kom. zad. dež. bkc. 90 4H7o zast. 1. k. dež. bke 17.
Zagrebška borza.
Dne 23. oktobra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 13.45—13.55, Praga 207.10—210.10. Pariz 362.50-^367.50, Newyork 69.70—70.70, London 315.50— 318.50, Trst 304.50—307.50, Dunaj 0.0987—0.0998. Valute: dolar 68.50—t 69.50, lira 301.50—304.50, češka krona 207.
Efekti: 7% invest. pos. 1921 63—64, 2%cjo drž. renta za ratnu štetu 111—112, Ljubljanska kreditna banka 215—222, Centralna banka 29—32, Hrv. esk. bka. 108—109, Kreditna banka, Zgb. 106—108, Hipotekama banka 56—58, Jugobanka 101—103, Prašte-diona 915—417, Slavenska banka S5—87, Eksploatacija 90—92, Drava d. d. Osijek 240—250, Šećerana, Osijek 825—S30, Isis d. d. 69—72, Nihag 6S—70, Gutman 730—740, Slavonija 69—70, Trboveljska 440—450, Union, paromlin 450.
INOZEMSKE BORZE
— Curih, 23. okt. Današnja borza: Beograd 7.50, Praga 15.50, Dunaj 0.00735, Pariz 27.50, Milan 22.60, London 23.42, Berlin 1.235, Newyork 519.75.
— Trst, 23. okt. Borza: Beograd 33.10 —33.20, London 103.50—103.70, Pariz 120.25 —120.75, Newyork 22.95—23.05, Curih 442 —444, Dunaj 0.0323—0.0326, Praga 68.30— 68.70.
— Dunaj, 22. okt. Devize: Beograd 1026—1030, London 320.000—321.000, Milan 3082—309-4, Newyork 70.935—71.185, Pariz 5717—3733, Praga 2117—2127, Curih 13.660 13.710. Valute: dolar 70.460—70860, dtnar 1017—1023, češka krona 2102—2118, lira 3055-3075.
Stran 2.
Volilni mandat P.-P. - edina kombinacija.
Potrtost v klerikalnih krogih. — Davidovićeva avdrfenca. — Nikola PaSić ozdravel. — Prvi podpredsednik skupščine dr. Maček v konfliktu s kazenskim zakonom.
— Beograd, 23. oktobra. (Izv. Ob 12.30.) Razvoj splošnih političnih dogodkov, ki so merodajni za nadaljni razplet krize, gre v ono smer, ki kaže na to, da je edini izhod lz krize — volilni mandat. Današnji dogodki še bolj podkrepljujejo načrte radikalov, ki odklanjajo vsako kooperacijo z vladinim blokom in vztrajajo pri svoji zahtevi, da Je treba apelirati na narod, da poda da svojo sodbo o rešitvi notranje-po-litičnih problemov.
Dopoldne so bile važne konference; drugače je bilo v parlamentu dokaj mirno. V ministrskem predsedstvu so se zbrali načelniki vladinih strank Ljuba Davidović, dr. Korošec, dr. S p a b o. dr. Voja Marinković, Dra-gotin Pečic in dr. Kosta K u m a n u-d L Zelo dolgo so razgovarjali o krizi. Po tej konferenci okoli 10.30 je odšel Ljuba Davidović na dvor, kjer ga je sprejel Nj. Vel. kralj v daljši avdijencL Avdijenca še vedno traja. Rezultat te avdijence pričakuje beogradska javnost % veliko nestrpnostjo. Pred dvorom K zbrana velika množica ljudi, ki radovedno čaka povratka g. Davidovića.
Na stanovanju g. Nikola Pašiča so se danes dopoldne sestali Ljuba Jovanović, Marko T r i f k o v i Ć, Marko G Ju ričić in drugi ugledni radikali, kakor tudi vodja samostojnih demokratov posl. Svetozar P r i b i č e v i t. Na tem sestanku so razmotrivali zadnje formalnosti za kombinacijo glede volilnega mandata.
Potrjujejo se danes opoldne vesti o ostrem konfliktu, ki je izbruhnil v Da-vidovićevem demokratskem klubu. Radi razvoja krize je nastopilo ostro nasprotje med Davidovićem in dr. Veljkovfeem.
Politični krogi vedno bolj podčrta-vajo okolnost, da je vsaka kombinacija, razun volilna vlada, brez vsakih šans. Davidovićevi demokratje sami ne taje da pride koncem tega tedna Pašić-Pri-
!
blćevioeva volilna vlada aa
Klerikalci, Id skušajo v Beograd« igrati vlogo mirnega opazovalca in ohraniti funkcijo nepristranskega sodnika, so postali sedaj zelo potrti In presenečeni. V svojih organih in pri svojih intimnih somišljenikih ne prikrivajo nevolje, jeze in ogorčenja, ki Je goje proti generaliteti in radikalom. Pisava klerikalnega tiska je bila danes povsod predmet kratkim komentarjem, ki ugotavlja-ljajo, da so klerikalci počeli operirati z najbolj demagoškimi sredstvi proti svojim sovražnikom, katerim ne morejo priti do živega, ker so se popolnoma blamirali s svojim prometnim ministrom. Nekateri krogi tudi opozarjajo na klerikalno politiko glede prostih železniških kart.
Na vodilne faktorje je napravil najslabši u tis demonstrativni odhod ra-dičevcev, ki so snočl skoraj korporativno zapustili Beograd. Tudi vloga dr. Mačka kot prvega podpredsednika narodne skupščine je zelo delikatna. Dr. Maček oziroma vse ostalo skupščinsko predsedstvo razun Ljube Jovanovića, ni bil do danes sprejet na dvoru. Ta oficijelni sprejem se je zavlekel iz razloga, ker je dr. Maček storil dejanja, za katera mora osebno odgovarjati pred sodiščem v smislu kazenskega zakona. Njegov septemberski sestanek z boljševiškimi emisarji na Dunajn je povsem ugotovljen.
Danes dopoldne je bil v svojih prostorih zbran radikalni klub. Kluba Je bflo naznanjeno, da Je nJega predsednik g. Nikola Pašić ozdravel m da pride danes popoldne ali in tri v klub, kjer poda poslancem kratek pregled o poetičnih dogodkih.
Dočim vlada v krogih nacijoname-ga bloka popolen optimizem, narašča v bloku režimovskih strank depresija in obupanost. Vladin blok je propadel s svojimi kombinacijami.
Vesti iz Italije.
— Rim, 23. oktobra. Parlament sc otvori 12. novembra. Ni še gotovo, ali se udeleži zasedanja opozicijski blok. Vodstvo komu* nistične stranke predlaga opozicijskemu bloku, da naj opozicijske stranke pridejo ▼ Rim in osnujejo svojo lastno zbornico, ki bo poslovala istočasno s fašistovsko na do* ločenem programu, ld bi obsegal boj proti fašistovski diktaturi.
— Rim, 23. oktobra. V seji ministrsko* ga sveta je predlagal finančni minister po* polno odpravo mejne carine na moko, otro* be in testenine. Predlog je bil sprejet skup* no s predlogom za znižanje proizvajalnega davka na sladkor od 400 na 100 lir.
— Rtm7 23. oktobra. Profesorja Bargel* lini in Sette sta predložila svoja kemična in entomologična poročila o truplu, najde« nem v Quartarelli. Truplo je bilo pokopano tam 15 dni, predno se je našlo. Nekateri listi so mnenja, da najdeno truplo n i Mat* teottijevo. samo glava bi bila njegova!
— Milan, 23. oktobra. Dne 28. oktobra priseže 150 fasistovskih legij. Te legije ob* sega i o organi čno silo 1039 pušk za vsako lecjijo. v katerih legijah pa je do 4000 mož. <'-''nna sila. ki položi prisego 28. oktobra, znaša nad 175.000 pušk in ta sila sc z drugim vpoklicem lahko pomnoži na 295.000 mož.
— Rim. 23. oktobra. »Osservatore Ro* mano« poroča o smrti duhovnika Grandija v Castel San Giovanni, katerega so fašisti neusmiljeno pretepli in o fašistovskem na* padu na katoliško udruženje v Sampier* d l eni ter protestira proti nasilstvu. »Avan* ti«- pa očita vatikanskemu listu, da je po* ;rdravljal nastop fašizma in se dolgo ni bri* gal 7a oretepanje duhovnikov in delavcev,
dopuščal je celo blagosiavljanje fasistovskih
praporov.
— Trst, 22. oktobra. (Izv.) »Agenzia Štefani« javlja iz Rima, da je vrhovni po» veljnik narodne milice, general de Bon o, naslovil na ministrskega predsednika pismo, s katerim podaja ostavko na svoje mesto. Ministrski predsednik Mussolini se je gene« ralu zahvalil za izkazane zasluge, izjavlja« joč, da jemlje demisijo z obžalovanjem na znanje. General de Bono bo predlagam za guvernerja italijanskega Som ali otočja.
FRANCIJA OFICIJELNO PRIZNAVA RUSIJO.
— Pariz, 22. oktobra. (Izv.) Francoska vlada je danes odposlala v Moskvo brzojavko, s katero Francija priznava sovjetsko vlado de Jure, s pridržkom, da se francoska vlada ne odreka pravicam napram francoskim državljanom, blvajočim v Rusiji.
Ministrski predsednik Herriot je v finančnem odboru poslanske zbornice kratko pojasnil, pod katerimi pogoji je Francija priznala rusko sovjetsko vlado de jure.
FRANCIJA IN VATIKAN*
— Pariz, 22. oktobra. (Izv.) V finančnem odboru je ministrski predsednik Herriot podal mnenje francoske vlade o kreditih za vzdrževanje vatikanskega poslaništva. Po mnenju ministrskega predsednika Je to poslaništvo nepotrebno.
Finančni odbor Je nato sklenil črtati povišane kredite za francosko poslaništvo v Vatikanu z 20 : 12 glasovom.
rJr«: sedaj, ko bo kmalu zima tukaj, pri »beli« hišni gospodinji, kar bo gotovo precej »enostavno«, saj bo odpadla draga kurjava — poleti pa pri »zeleni«.
Podlaga za odmerjanje osebnih do-klad je v novi naredbi dinarska, to se pravi, vse eno je, če se upokojencev dekret glasi na krone alf na dinarje. Številke doki a d za obe vrednoti so ene in iste. V toliko se pač di govoriti tudi o »izenačenju« kron z dinarji, kar Je itak tudi do sedaj že obstojalo (glede do-klad namreč).
Glede višine dopustnih postranskih dohodkov se je izvršila tudi remedura v toliko, da se je njih dopustna meja povišala od 1000 Din mesečno navzgor na 3000 Din ter vrhu tega še izreklo, da to omejevalno določilo sploh ne velja za one upokojence, ki imajo 20 let efektivne službe. Do sedaj je bila statuirana 251etna efektivna službena doba.
V toliko je imelo opetovano obravnavanje tega vprašanja v slovenskih listih — zlasti v »Slovenskem Narodu«, kar moramo s ponosom poudarjati — torej uspeh.
Vendar pa tozadevno ne moremo zamolčati, da je omejitev sama na sebi še vedno ostala v veljavi.
Tu moramo pač grajati, da se dohodki iz premoženja in pa dohodki iz osebnega dela smatrajo za popolnoma enakovredne. Penzijonist-kapitalist, ki, postto sed non concesso, reže kupone vrednostnih papirjev ter ima od tega »težkega« dela mesečno 3000 Din dohodkov, — in pa na drugi strani penzijo-nist-delavec, ki prejema za svoje zasebno delo, n. pr. kot uradnik pri kaki rvrdki, mesečno 3000 Din, se stavljata v eno vrsto.
Zdi se nam to prav tako krivično, kakor umetno ustvarjeni razloček med onimi upokojenci, ki imajo lz dela 3000 Din mesečnih dohodkov, a niso advokati, zdravniki itd„ ter med onimi, ki se bavijo s temi svobodnimi poklici. Prvi ne dobivajo doklad, tudi če so nad 65 let stari, slednji pa jfli dobivajo v tem slučaju! Če naj že bo razloček In če že mora veljati utesnitev, dobro, potem mora veljati za vse enakomerno, to je tudi oni, ki niso advokati itd. in ki so stari nad 65 let, bi morali prejemati do-klade.
To bi bilo pač na vsak način še popraviti, tako da bi sramoten pečat milo-
ščine, ki je draginjskim dokladam Še vedno utisnjen — dasi sedaj v zelo ublaženi obliki — popolnoma izginil
Če smo v predstoječem objektivno povedali dobre in slabe strani naredbe, moramo resnici na ljubo vendar Se končno posebej povzdigniti glavno hibo nove postave.
Kardinalna zahteva upokojencev: izenačenje kron z dinarji al pari Je žal še vedno in suspenso.
O tem smo že par krat obširno poročali, zato se omejujemo le na te-le kratke konstatacije:
V takozvanem rimskem paktu so se obvezale nasledstvene države, ki so prevzele od bivše avstro-ogrske monarhije (kronske) staroupokojence, civilne in vojaške, da izplačujejo te pokojnine v svoji valuti. Tako izplačuje n. pr. republika Avstrija svoje upokojence v av-strokronah. seveda valoriziranih; madžarska v zlatih kronah sploh: Češkoslovaška v čeških kronah in celo Italija v lirah, vse al pari!
Edino, naravnost sramotno izjemo dela država SHS, ki sicer pač plačuje dotičnike v dinarjih, a na ta način, da jim je tri Četrtine itak papirnate vrednosti odvzela. To se pravi za vsakih 100 K jim ne plača morda 100 Din. kakor se je obvezala, marveč le 25 Din po ključu 1 : 4, kar ima za posledico, da so reveži na dvojni način oškodovan!. Prvič prejemajo namesto zlata papir, t. j. namesto 100 K v zlatu, ki bi znašale 1500 Din v papirju, le 100 K v papirju, in drugič še teh 100 K v papirju ne dobivajo al pari, marveč le eno četrtino te vrednosti v znesku 25 Din!
To se dogaja zoper vsak pravni čut in ponižuje državo v očeh inozemstva.
Naj bi vendar merodajni činitelji spravili s sveta še to krivico, potem, mislimo, bi bilo vprašanje upokojencev, ki se vleče že leta in leta kakor pravcata morska kača skozi naše javno življenje, za enkrat odstavljeno z dnevnega reda.
S tem končamo serijo naših člankov o staro-, srednje- in novoupokojen-
cih, prepuščajoč uradniškim organizacijam samim, da ukrenejo morda še kaj, zlasti glede izenačenja kron z dinarji al pari (če že ne za preteklost, pa vsaj za bodočnost) in glede stanovanjskih doklad.
Politične vesti.
Hredba o državnih upokojencih.
(Epi
Pred nami leže »Službene Novine« z dne 15. oktobra 1924, št. 236, ki prinašajo tako željno pričakovano »reše-rne« ministrskega sveta o novi uredbi dravinjskih doklad za upokojence.
Naredba pomeni v obče pač korak m prej k definitivni rešitvi vprašanja državnih upokojencev, dasi je pot do zadovoljivega zaključka še dolga.
Omenjata se v uredbi le osebna In rodbinska doklada.
Dočim je zadnja ostala Ista (po 5 D dnevno) kakor je bila do sedaj, je osebna povišana; sicer zmerno, a povišana je vendar. Tako je n. pr. znašal tza uradništvo) do sedaj najnižji znesek osebne doklade za Ljubljano po 12 Dm dnevno, po novem znaša pa odslej naprej po 32 Din, torej za 20 Din na dan več. Ni baš veliko, a nekaj je že.
Seveda veselje žal ne traja dolgo. Ta znesek 20 Din se namreč takoj skrči samo na 13 Din, če pomislimo, da so dobivali »penzioneri« po starem tudi še stanovanjsko doklado, ki je znašala v najnižjem znesku za Ljubljano dnevno po 7 Din. In dvomljivo je, če ta stanovanjska doklada se nadalje obstoja!
Nova naredba ne omenja v ničemer stanovanjskih doklad. Na drugi strani sicer ne pravi, da stara naredba ne velja več, rabi le besedi »izmena« m »dopuna c, to se pravi, nova naredba »iz-
log.)
preminja fn dopolnjuje« staro naredbo, a je ne odpravila, to je razveljavlja.
Iz teh okoliščin bi se dalo sklepati, da stanovanjske doklade niso v ničemer izpremenjene oziroma odpravljene, marveč da še vedno veljajo. To pa tem bolj, ker je pač namen naredbe Izboljšanje položaja »penzionerima« in ne poslabšanje. Položaj bi se poslabšal, če bi »penzioneri« ne dobivali več stanovanjskih doklad in tudi povišek bi se zelo skrčil. Sicer pa mislimo, da morajo tudi »penzioneri« kje stanovati.
Vendar se bojimo, da naša finančna oblast ne bo hotela alf smela priznati še nadaljnje veljave stanovanjskih doklad ker je nova naredba res tozadevno nejasna In pomanjkljiva. V tem slučaju se »dobrote« nove naredbe zelo, zelo skrčijo in za Ljubljano bi znašal »povišek« v najnižjem razredu le 13 D dnevno, kakor že zgoraj omenjeno.
Tozadevno bi bflo pač potrebno, da se avtoritativno od strani finančnega ministrstva izreče, da stanovanjske do-klade po starem niso konsumlrane v osebnih dokladah po novem, marveč obstojajo še naprej netepremenjene. Ce so pa res konsumlrane, to Je odpravljene, Če »penzionerima« nI treba stanovanja, naj se pa vsaj to izrecno fiksira, da bodo vedeli, pri čem da so. Preskrbeti si bodo morali oač v tem slučaju »kvar-
= Počasi, pa .toiovo! Včeraj, v sredo je blokaško glasilo »Hrvat« vendarle priobčilo izvleček Radićevega govora v Doljni Stubici, dasi so vsi drugi listi obširno vsebino tega govora obelodanili že v ponedeljek. Značilno je, da je »Hrvat« iz govora previdno izpustil vse nesramnosti, ki jih je Radić naslovil na kralja, debelo pa je podčrtal njegovo izjavo: »Ako se obnovi radlkalsko-demo-kratska koalicija, zapusti hrvatsko narodno zastopstvo Beograd in bo vodilo popolnoma samostalno svojo politiko lz Zagreba.« — Kaj to pomeni? Zdi se, da se radičevci kakor hudič križa boje, da bi se situacija preokrenila tako, da bi prišlo do obnove radikalno-demokrat-ske koalicije. Vedo pač, da bi bil potem takoj konec njihove glorlje. Zato groze že vnaprej, da bi to pretečo jim nevarnost, ki je oči vidno v obsegu možnosti, preprečili. Ako bi bili davidovićevci hladno računajoči politiki, ki bi se ne dali voditi samo od slepe strankarske strasti, bi jim moral strah radićevcev pred njihovo koalicijo z radikali odpreti oči in jim pokazati pot, ki edino vodi h konzolidaciji naše države. Ali jih končno obsenči duh sveti, da uvidijo, da vodi njihova dosedanja politika državo v propad?!
= Milijone pričakujejo Iz Londona. Kdo? Radičevci seveda. Milijone nam-j reč potrebujejo za svoj seljački donu kl j ga Je Radič kupil od znanega bivšega milijonarja Prptća. Ko Radić poziva kmete, naj pridno darujejo za seljački dom, pravi v svojem »Slobodnem domu«, da mu pošlje južnoameriški bro-dolastnlk Franjo Petrtnović iz Londona za ta dom »nekaj milijonov« in še potem iz Južne Amerike posebe kupe denarja. Da je vse to farbanja, ni treba povdarjati, saj poznamo gospoda ljudskega tribuna, da je večinoma skregan z resnico, hčerko božjo!
= Vatikan proti Radiću. Službeni organ svete stolice »Osservatore Ro-mano« je priobčil te dni del govora Stjepana Radića, ki ga je imel na svojem shodu v Krašlču, kjer je vehementno napadal katoliške škofe. »Osservatore Romano« ostro obsoia ta Radičev napad in pravi, da je že »zadnji čas, da aa Hrvati otresejo pogubnega Radl-ćevega vpbVo.« — Kaj poreko k temu slovenski klerikalci, ki so popolnoma zlezli pod pazduho Stjepana Radića? AH bo škof Anton Bonaventara še trpel, da bo komandiraj Radić njegovo armado. H \e ekrana v SLS, oni Radić, ki ga prokUnja papeževo glasilo in pravi o nlenu da se moralo katoliki osvoboditi njegovega vpavcu
= Ponovna obravnava proti mortl-on Daskakrra. V Taboru se Je pričela obravnava proti Cičonkovu, ki Je, kakor Je znano, v Pragi lani ustrelil bivšega 1 bolgarskega ministra Daskalova in je
bil potem pri porotni razpravi oproščen. ČiČonkov, ki ga je zagovarjal znani češki politik dr. Stranskv, je pri zaslišanju priznal, da je umoril Daskalova po naročilu makedonske organizacije, odnosno njenega voditelja sedai že pokojnega Todora Aleksandrova. Čičonkov nastopa pri razpravi nadvse predrzno in cinično. Govoreč o Daskalovu se je dotaknil tudi osebe bivšega bolgarskega ministra Obova .ki živi sedaj v Prag:, in se izrazil: »To je tat in se da podkupiti. Sicer pa je podkupovanje običajno tudi v Češkoslovaški republiki.« Predsednik sodnega senata je dal Cičonkovu radi te predrznosti strog ukor.
ss Fatalno rešitev imenuje beogradsko »Vreme«, ako bi se dogodil neverjeten čudež, da bi se država zopet izročila na milost in nemilost Stjepanu Radiću z obnovljenjem bivše Davidoviče-ve vlade. To svoje mnenje list utemeljuje takole: »Kakor se zavedamo pomena, da se Radičeva stranka nahaja v parlamentu, vendar ne mislimo, da bi se tudi za trenotek smelo dopustiti, da se njena prisotnost izrablja za izsiljevanje. Pomen te prisotnosti vendar ni tako velik, da bi smelo dostojanstvo države klečati pred njim. To pa ne velja samo za HRSS, marveč tudi za vsako drugo politično skupino, ki bi skušala svoje sodelovanje v parlamentu izrabljati kot sredstvo izsiljevanja. Ako se dopusts taki precendenčni lučaji, potem je odzvonilo našemu parlamentarizmu. Današnjo krizo ;e trtba rešiti brzo in odločno, kar pa ne pomenja, da bi se morala rcŠUl nepremišljeno. Neodločnost ni bila nikdar posebna vrlina. Pri tej priliki še naj-ri?nj. Potiebno je. da se ftmpreje imenuje vlada, ki ne bc imela nobenih z*'ez niti z boljšev:ško internacijonalo, niti s \oso\skim "^o:.i?t?tom. niti z makedonsko organizacijo. Ako strankarska za-slepltercst prepreči uresničenje takšne kombinacije, potem preostaja kot edini izhod r/ kri::? apel ra narod.«
= Nova mirovna Internacljonala.
Pariški listi naznanjajo, da se vrši od 22. do 28. t. m. v Parizu shod nove in-ternacijonale, ki bo temeljila na načelu: »Mir na znotraj in na zunajc. Delovati hoče za zbližanje narodov, pri čemer treba upoštevati njihove ideale in narodne tradicije, boriti se hoče proti vsakemu poskusu meščanske vojne in uvajanju razredne borbe. Izreka se dalje za privatno lastnino m proti vsaki komu-nlzaciji in socijalizaciji. Shoda se udeleži 33 držav.
Umetne razglednice
ceni (100 kosov od dinarjev 30-— naprej) nndl
llantfaa kaframa o Lfabllanl.
Socijalni vestnik.
VAŽNOST SOCIJALNEGA ZAVAROVANJA.
Delavsko zavarovanje v Jugoslaviji je bilo urejeno za vso drŽavo s zakonom z dne 14. maja 1922. Osrednji urad za zavarovanje delavcev za vso državo se nahaja v Zagrebu.
Gornji urad se je imel že v prvih po-četkih boriti z velikimi težavami. Za državo, kakor Jugoslavijo, ki se nahaja šele v gospodarskem razvoju, je izvedba socijal-nega zavarovanja neprimerno težja, koi v gospodarsko in kulturno visoko razvitih državah.
Kakor pa je razviden iz poročila generalnega ravnatelja Milana Glaserja v službenem glasilu »Delavska zaščita« o poslovanju >Osrednjega urada« za leto 1922 'm 1923, je ta velekoristna inštiturici;a že pridobila trdna tla in obeta postati velevažen regulator našega socijalnega življenja.
Pravilen razvoj našega socijahiega zavarovanja moti predvsem nezanimanic fn nepoučnost interesentov samih, neustalje-nost gospodarskega življenja in velika množina raznih predpisov, ki po nepotrebnem korrrplicirajo poslovanje in sistem zavarovanja.
Vzlic vsemu so rezultati zavarovanja jako ugodni.
Po lastni statistiki je razpolagal »Osrednji urad za delavsko zavarovanje z 31 mestnimi orsani in sicer s 22 okrožnimi uradi (8 v Hrvatski. 5 v Vojvodini, 1 v Srbiji!, 5 v Bosni in Hercegovini, 2 v Dalmaciji in 1 v Sloveniji), s 7 podjetniškimi blagajnami in s 2 privatnimi blagajnam!.
Vseh zavarovancev je bilo 31. dece n-bra 1923 449.204 (1. julija 1924 459.vS*K
Predpisanih je bilo donosov, ki s\u?.v i v kritje stroškov zavarovanja od 1. janua-i.: do 31. decembra 1923:
1. za slučaj bolezni   Din 156,397.77n.4''
2. za slučaj nesreče    > 47.242.3o4-H
3. za delavsko borzo > 8,264.sos.9 i Vse te vsote pa niso bile ubrane fn za
ostanek na plačilih je iznašal konc-.m decembra 1923 ogromno svoto od 95.9vo>Q7.4o Dm, kar znači 45.30% celokupnih predpisanih prtnosov.
Osrednji urad je deloval jako uspešno. Tako je bilo na primer za leto 1923 izplačano samo bolniških podpor za 110 milijonov dinarjev.
Za zgradbo primernih uradnih prostorov in ambulanc je bilo investiranih 26 milijonov dinarjev. Razven tega so v zdravilišče Kasindol in Parajenu investirali 31? milijone dinarjev.
Osrednji urad ima tudi druga oporavi-lišča in zdravilišča, tako na primer v Bre-stovacu na otokn Raku itd. Vseh teh institucijah se lahko zdravi 400 bolnikov.
Na zadnji seji ravnateljstva meseca septembra tL se je odobril investicijski pr -gram za leto 1925/26. Po tem programu se razširijo in kupijo nova zdravilišča, tako sc bo razširilo m moderniziralo zdravilišče na otoku Rabu, razven tega je uspelo Osrednjemu uradu, da kupi od grofa Bombelle^a po povoljni ceni dvorec Klenovnik, ki ima okoh" 100 sob, krasen park in posestvo 300 oralov zemlje.
V Klenovniku bo urejen sanatorij, ki bo po veHčmi enakovreden svojim vrstnikom v inozemstvu.
Odobrena je bila nadalje investicija za novo zgradbo v Zagrebu, kjer sc bo namestil Osrednji urad za zavarovanje delavcev in zagrebški okrožni nrad istega društ\u, ld bode po svojih medicinskih napravah prava klinika za najširše sloje našega naroda.
Nadalje bi brlo za omeniti zgradbe v Ljubljani in v Beogradu.
V kratkem se dovrši reorganizacija okrožnih uradov in tedaj bodo razpisane volitve za te institucije delavskega zavarovanja, ki se dosedaj radi raznih potežkoč organizacijskega značaja niso zmogle vršiti.
Volitve bodo gotovo prinesle novega življenja v to velevažno socijalno institucijo m se pričakujejo z velikim zanimanjem.
Zagoneten umor na Hranilnični cesti.
Skrivnostni umor na Hranilnični cesti postaja čedalje zagonetnejšL Policija in sodišče delata sicer s polno paro In je bilo na ukaz sodišča včeraj odrejenih več aretacij, med drugim so bili aretirani trije bratje — trgovci, ki so Imeli tesne poslovne stike s Pipanom, toda zdi se, da jih bodo morali izpustiti. Čim je bil izsleden skrivnostni neznanec iz gostilne pri »Nacetu<r o čemer smo poročali včeraj in se je dokazala njegova nedolžnost, je preiskava krenila popolnima v drugo smer. Iz raznih okolnosti je sklepati, da je opravičen sum, da ima umor trgov-sko-politično ozadje in je tudi preiskava tozadevno usmerjena.
Glede obdukcije umorjenega Pipana nam naknadno poročajo, da so morali obdukcijo v mrtvašnici pri sv. Krištofu prekiniti zgolj za to, ker ni bilo zadostne razsvetljave in tudi ne na razpolago potrebnih inštrumentov. Truplo so nato prepeljali v pro-sekturo, kjer se je ob 19. nadaljevala obdukcija, pri kateri je zdravnik dr. Travner našel revolversko kroglo v vretencu hrbtenice. Projektil je bil izstreljen iz 7.35 min browninga.
Včeraj ob 15. se le vršil iz mrtvašnice Sv. Krištofa pogreb tragične smrti preminulega trgovca Ferda Pipana. Pogreb je bil veličasten in je pričal, da je pokojni Pipan užival splošne simpatije v Ljubljani ter da je njegova nesrečna usoda povsod vzbudila splošno sočutje, Žalni sprevod se je pomikal med gostim špalirjcm občinstva po Dunajski cesti. Na poslednji poti je spremila pokojnika, tudi Orjuna (v kroju), čije zvest in prepričan član je bil. Za Orjunaši so stopali nosilci z venci, nakar je sledil voz. Za krsto se je vozila pokojnikova soproga z ostalimi sorodniki, nakar se je razvrstilo ostalo občinstvo, ki je spremljalo pokojnika na njegovi zadnji poti do pokopališča.
i
k   Pridite, oglejte si ta film In smefte
se z nami I
W
«nena;eo'Mei dneva
Splošno žensko društvo v Ljubljani
sc je ustanovilo I. 1900 z namenom, da s predavanji, kurzf, poučnimi Izleti, z razstavami In s knjižnico poskrbi za širšo naobrazbo slovenskega žer.stva. Deluje torej kulturno, socijalno in feministično. Doslej je priredilo kurze za: 1.) knjigovodstvo In računstvo, 2.) krojno risanje, 3.) češki jezik, 4.) srbohrvatsk! jezik, 5.) Šivanje. V času svojega obstoja je priredilo sledeča javna, vsakemu dostopna ter skoraj brez izjeme izredno dobro posečana predavanja:   Vera AI-brehtova: Socijalna šola za mir in svobodo v Podjebradu leta 1923. Dr. Matija Ambro-fič: O negi dojenčka in male dece (cikl. 10 predav.) in Temeljni kameni zaščite dece, Marica Bartolova: O morali in dvojni morali.   Dr. Dem. Blelwels-Trsteniškl: Kako naj sodeluje naše ženstvo v boju proti j^tiki; O modnih zmotah; O higijeni človeškega ie-lesa. Dr. Bretl: Negovanje zob. A. Dermofa: Socijalizem in žena.   Mlnka Govekarjova: Marya Konopnicka. Darinka Grujlćeva. ravnateljica: Spomini na vojna leta 1914—1918. Tonka Hlnterlechnerjeva:   O Dalmaciji in Dalmatincih in slikar Inkiostrl. ProL dr. Fr. uašlč: Kralj Nikita pesnik; O vzgoji in de-dičnosti; Naše ženstvo v Prešernovih časih In Jugoslovenske ženske organizacije. ProL Valentin Korun: O domu in šoli (dvakrat) in O potovanju po Italiji in Siciliji. Dr. Milan Korun: Ženska volilna pravica z ozirom na novi ljubljanski občinski volilni red. ProL Jela Lazarevičeva: O delovanju srbske žene m o njenem trpljenju tekom 5 letne vojne. Zofka Kvedrova: O nalogi žene v družini in družbi in Moderna žena. Sodnik Anton Kudar: O prvem razvoju trgovine in denarju sploh. Karel LInhardt: lz zgodovine socijalizma in žene. Ravnatelj Ivan Macher: Fizika v kuhinji. Dr. Jos. Mantuanl: O modi in narodni noši. (cikl.) Sod. svet Fran Mil-činski: Naša zanemarjena mladina in Kranjska oblastna j? mačeha In Pravljice. Sod. svet Fr. Mohorlč: O pravnem stališču žene v Avstriji.   Dr. Ferdo Muller:   O ženski emancipaciji.  Dr. Viktor Murnik: Emil Zola in telovadba. Dr. Fran Novak:  Država in cerkev in RazdruŽljivost zakona.   Dr. Ivan Oraien: Otroci in škrlatlca. Dr. Milan Pajk: Renesansa v Italiji; O starogrški umetnosti In O ženah v Napoleonovi rodbini. Dr. Karel Osvald: Telesni in duševni razvoj male dece (cikL 12 predav.) Mirko Pečar: O žen-stvu v Ameriki. ProL Rajko Perušek: O oblikah žene v družini in družbi. Julija Petrovič: O Macedoniji. Dr. Ivan Plntar: O moderni in higijenski kozmetiki. Dr. Ivan Robida: Duša žene in Alkoholizem in ženstvo. Dr. Vinko SercI: Jezikovna razmotrivanja; Žena v stari Indiji; O svetovnih jezikih; Iz življenja starih Indov; O pomenu in razvoju mutastlh jezikov in o vplivu žensk na pan-tomino; O otroškem jeziku. Dr. Valter Šmld Iz naše najstarejše dobe. Alojzija Štebi: O uspehih ženske volilne pravice drugod. Cirila Štebljeva: Kongres mednarodne ženske zveze v Krtstijaniji Rav. Ivan Šublc: Spomini na potovanje v Pariš In njegovo svetovno razstavo. Rav. Henrik Schrelner: O otroških igrah In vzgoji. Dr. Ant. Schwab: O otroških boleznih. Dr. Iv. Tavčar: Zena In politika. Dr. Josip Tominšek: Še o ženski emancipaciji. Dr. Karel Trlller: Ada Ne-gri. Pravica žene do dela. ProL Jos. We-ster: Ellen Key. — Predavanja za drušlve-nlce o bnedeljah popoldne v društvenih prostorih so bila: Mlnka Govekarjeva: Revolucionarne struje v ruskem modernem slovstvu. O uspehih boja za enakopravnost žene. Kaj In kako naj čitamo. 2ena v Simon Gregorčičevih poezijah. S sestrami k sestram (O delovanju Nar. žen. saveza na plenarni seji v Novem Sadu). Terezija Hubraa-jerjeva: O reformnih oblekah in škodljivosti korzeta. Ernestlna Jelovškova: Prešern in Slovenke. Marija Jerlnova: O Prešernovem življenju in delovanju. Ant Kadlvčeva: V Djakflvu —  Hoja na Klek.   Iz življenja skladatelja Peroslja. Marija Plntarjeva: Začetki ženske emancipacije. M. Smrtnikova: O ženski organizaciji Razne misli Težnje zenstva za napredkom. Marija Trnkoczvje-va: Dolžnost   slovenske   matere. Franja Tavčerjeva: V Karlovih varih. Ana Ulrlho-V3i O potovanju po Dalmaciji. Mila Vdovl-čeva: Lev Nikolaievič Tolstoj. 2ena z zgodovini tn javnosti. Tonka Hlnterlechnerjeva: O materinstvu. Jos. Vldmaterjeva: Slovenska trgovina m Slovenci. Vita Zupančičeva: O gluhonemih. — Leta 1902 o priliki 25 letnice literarnega delovanja poljske pisateljice in pesnice Marve Konopnicke le Spi. ž. dr. priredilo »Večer M. Konoplcke« s prologom, deklamacijami In petjem. Leta 1907. o priliko vsesokolskega zleta Je aranžiralo Spi. Ž. dr. Izlet 54 Slovenk iz vseh delov Slovenije v Prago. Takrat se je sestalo na Staremestke radnici impozantno število Ce-brnl Rusinj. Poljakin, Hrvatic in Slovenk. BU je to prvi vseslovanskl ženski shod. Vezi med CehinjamI in Slovenkami so se oja-Čile. Splošno žensko društvo je sodelovalo v borbi delavnih CehlnJ za žensko volilno pravico s tem, da je pošiljalo v Prago brzojavke in prltrjevalna pisma na tozadevne shode. Skupno s Čehinjami je tudi opetovano protestiralo proti krivicam, ki se gode ženskam in poslalo na državni zbor peticije za preuredbo § 30 društvenega in § 7 drž. zakonka. Bilo je v stalnih stikih s češkimi ženskimi društvi. Spi. žen. društvo je bilo rodi skoraj od svojega početka  do vojne dan »Bunda Osterreicbischer Frauenverel-
ne« In se je po odposlankah udeleževalo njegovh kongresov in shodov.
Leta 1908 je priredilo Spi. žen. društvo veliko razstavo »Otro k«, ki je pokazala vse. kar so storile znanost, umetnost, literatura in obrt kaj so dalje storila razna društva za duševno in telesno oskrbovanje otroka pri nas in drugod. — V spomin pesnika Simona Oregoriča 1. 1907 je društvo priredilo »Gregorčičevo akademijo« s predavanjem, deklamacijo In glasbenimi točkami. — Tekom prve balkanske vojne je naše društvo zbralo par vagonov obleke, obvez, zdravil in zdravniških in bolniških potrebščin ter jih poslalo skrbskemu m bolgarskemu Rdečemu križu. — Leta 1912—13. je društvo v prid slovenskim upodabljajočim umetnikom priredilo efektno loterijo z 200 umetniškimi dobitki, ki so tih umetniki darovali sami. — Za leto 1914 projektirana In skoraj docela že pripravljena velikopotezna razstava v Ljubljani »Jugoslovenska ženac je morala zaradi izbruha svetovne vojne odpasti. Te razstave so se hotele udeležiti poleg Slovenk tudi Hrvatice in Srbki-nje lz Kraljevine, na čelu jim Beograjsko »Žensko društvo« ter »Srbski ženski savez«. — V času svetovne vojne se Je delo »Spi. žen. dr.« obrnilo na humanitarno polje. Članice so zbirale za stradajoče vojake, za vdove, sirote, begunce in vojne invalide. — Za jugoslovensko deklaracijo leta 1918. Je šlo v boj vse slovensko ženstvo, na čelu mu »Spi. žensko društvo.«   — Marca meseca
leta 1918. se je »Spi. Žen. dr.« po večji deputaciji udeležilo 50 letnice Narodnega di-vadla v Pragi. Ob tej priliki se je vršil ondl velik ženski shod. — Oktobra meseca leta 1918. Je društvo priredilo v Ljubljani razstavo narodnih vezenin, krojev, narodnega pohištva in posodja iz vseh delov Slovenije. — Po prevratu se je društvo takoj pridružilo »Narodnemu ženskemu Savezu SHS« ter je tudi soustanovitelj »Feministične alijanse«. Udeležuje se po možnosti njunih sestankov in deluje z njima. — V korist Dečjemu domu je priredilo društvo L 1923. z učenkami Št Jakobske šole v Narodnem gledališču dvakrat spevoigro »Sirota Anka«. Predstava se je ponavlajla Še v Mostah. — Spi. žen. društ. se trudi, da dvigne ugled žene v javnosti in njen položaj v javni službi- Briga se dalje za siromašno in zapuščeno deco ter je na delu povsod, kjer je treba ženske pomoči Letošnje društveno leto vodi veliko akcijo v korist javni ženski bc lnici. Pomagajo mu pri tem skoraj vsa napredna društva. Tudi otvori v najkrajšem času tečaj za angleški jezik. — Največjega pomena za ljubljansko ženstvo Je SpL žen. društva javna knjižnica, ki šteje nad 5000 knjig leposlovne, socijalne, vzgojeslovne, feministične in druge poučne vsebine. Dostopna pa je vsakomur. Mladinska knjižnica ima svoj oddelek. — »Splošno žensko društvo« ima svoje prostore, — knjižnico in klubovo sobo ter sobico za manjše kurze in šivalnico «— na Rimski cesti št. 9.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob 8. zvečer.
Četnck, 23. okt: Pri Hrastovih, slavi.ustna predstava ob 50-letnici rojstva pisatelja Ksaverla Meška. Petek, 24. okt; Moč teme.    Red D. Sobota. 25. okt: Firma P. B.    Red. F.
OPERA. Začetek ob pol 8. zvečer.
Četrtek, 23L okt: zaprto.
Petek. 24. okt: Netopir.   Red C.
Sobota. 25 .okt.: Carjeva nevesta.   Red E.
Šentjakobski gledališki oder v LjubljanL
V soboto, dne 25. okt.: »Maks v škripcih«.
V nedeljo, dne 26. okt: Maks v škripcih«.
*   * *
Anatol France v boljševiški luči.
Boljševikom očitajo, da so zavrgh kula turo in da hodijo v prosvetl čudna pota. ki vodijo nazaj v mračno dobo srednjeveških blodenj. Toda tudi v sovjetski Rusiji vidimo zanimanje za vse aktualne probleme zapad* ne kulture. Seveda si tolmačijo boljševiki, kakor vse drugo tudi kulturne pojave v ta* kozvanih buržuaznih državah po svoje. Za* nimiva in zelo značilna je posmrtnica, ki so jo posvetila moskovska »Izvestija« pokojne« mu Anatolu Francu. Posmrtnica se glasi:
Letos se je izpolnilo Anatolu Francu osemdeset let Kakor Goethe. Hugo in Tol* stoj, tako je bil tudi on priča življenja, ki je trajalo malone celo stoletje: živel je v stoletju, ki zasluži bolj kakor vsako drugo ime zgodovinsko stoletje. Anatol France je bil sin knjigotržca, odrastel je med knjigami, sredi knjig in v razmišljanju je zapopadel smisel življenja. Iz njegovih del govore oru* meneli listi in stari pergamenti, iz teme ve* kov stopajo antični pisatelji, bogoslove! In sholastiki, mistiki in raci j on al i s ti. Začenjajo debate s sodobnimi učenjaki in v tem kaosu idej, v tem kalejdoskopu naziranj, oddalje* nih drug od drugega za cela stoletja, v tem divnem pestrem dvorcu, kjer tvorijo reli* gija, magija, alkimija, mistika in pozitivna znanost čudne in neznane skupine, se lesketa v vseh mavričnih barvah ironija romantika. Anatol France je poln tradicij o pripovedo* vanju iz srednjega veka tja do Voltaira,
Morebiti je najbolj vznemirjajoča ml* sel, ki stopa pred nas ob vesteh o njegovi smrti, vprašanje o tem, kako je doumel ta modri skeptik, eden največjih eruditov nale dobe, ki je hranil v svojem svetlem In mir* nem razumu neskončne preizkušnje prošlo* sti burne dogodke sedanjosti, ki je preživel malone celo stoletie v atmosferi uničenih civilizacij, onemelih filozofskih sistemov, umrlih herojev, ugaslih strasti in stremljenj, kako je doumel in uzrl ta mož z nepresta* nim nasmehom na ustnah, ki je srečal straS* no obličje naše revolucije, v nji divno oblic* je bodočega Človeštva, osvobojenega za ustvarjanje, svobodo in srečo. Anatol France je bil drug te revolucije. On ni bil politik. Kakor vsi inteligentl, tako tudi on često ni mogel prenašati krutosti njene uničujoče vihre. Ali on se je strinjal z njo na onih višinah nienih stremljenj, kamor morejo priti le največji geniji in naiplemenlteiša srca. Brezdno padca starega sveta je videl tako jasno in prozorno, da je mogel doumeti oči* ščujočo silo strašnega požara, ki se je vnel na vrhodu Evrope. Njegova proslavljena Ironija je odpirala gnile rane propadajočega kapitalističnega sveta še prej. predno je ok* tobersVa buria pretresla ta svet do tal. Kaj bil mogel vzeti od tega starega sveta, kjer buržuazija nI ostavila, kakor pravi Marx, nič drugega, nego razvaline najplcmenitejših ču*
stev in nagibov. Njegovi aforizmi polni rao* drosti in sarkazma, so padali kakor udarci bodala na ta stari svet.
Socijalne reforme? Saj je delo rok ljudi, ki se pečajo ta čas s srečo narodov, le ne* sreča bH?njega. Državna uprava? Toda »ko* miteti bi se me zelo radi iznebili, jaz pa njih« — pravi njegov junak Silvester Bon* nar — »in vendar je navada silnejša kot jaz, ki šepam ter se vzpenjam po lestvi dr* žavnih uradov.« Znanje? Knjige? Saj med njimi ni nobene, ki bi ne izpodbijala dnige. tako da ne veš. kaj bi si mislil, ko prečita! vse. Pravičnost? Pravosodje? Saj daje pra* vosodje falotu in tatu popolno oblast nad mlado deklico in obsoja na dolga leta težke ječe onega, ki reši to deklico iz tiranovih rok. Morala? Nravstvenost? Saj imenujejo ljudje razvrat to, kar obsojajo prepereli za* koniki in sodniki. Nravstvene nauke so ustvarili predsodki, zakone podpirajo grož* nje glede kazni In ljjdera je prepovedano zadostiti s temi zakoni svojima dvema te* meljnima instinktoma — ljubezni in lakoti. Živali, ki so postali državljani, premagajo svojo požrešno naravo in spoštujejo imetje bližnjega — govori njegov drugi junak — one so dostojne in hinavsko molče o tem. j kar neprestano premišljujejo. Pravilo, da so si nadele te verige zato. da bi bile vame pred napadi. Toda kakšen smisel ima obram* ba živi jen ia na račun tega, kar tvori sjeno vrednost?
Buržuazna družba je prišla v zagato, nima pa moči, da reši vsaj en problem, ki ga je spravilo na površje življenje. Ona ne more rešiti sodobnega človeškega protislov* ja. Ona gine v atmosferi grabežljivosti in splošne medsebojne mržnje, ona ne more zanoditi nazaj v zemljo duhov, ki jih je priklicala sama iz zemlje.
Svoje uničujoče ideje iznaša Anatol Fran* ce z modrim nasmehom, v fini obliki, ▼ ostroumnih paradoksih. Da bi odel ves svet s svojo ironijo, se je predhodno dolgo In pošteno trudil in v njegovih delih stopa sodobno življenje pred nas v oni obliki, kakr* šno je res — kot plešoče brezumje, v kate* rem se ljudje in predmeti pehajo ter zaman iščejo smisla in smotrenostL
Minula so leta. raslo je znanje In lz* kušnje velikega humanista in misleca. Proti* slovja evropske družbe z njenimi do zob oboroženimi armadami so postajala čedalje strašnejša in največji geniji so v nemiru predvidevali tisti moment ko poruši ta si* stem vso sodobno civilizacijo do taL Anatol France je bil med onimi, ki so prvi opozo* rili na brezdno teme in groze, kamor Je skušal pahniti svet pobesneli kapitalizem. 2e Dreifussov proces ga je globoko pretre* sel. Iz ust svojega novega heroja Bergerea odkriva smisel organizirane demokratične države, ki si jo je izmislila skupina prebri* sanih razbojnikov za eksploatacijo ljudstva. On nam kaže pravi smisel »svetih« besed: Armade — umetne organizacije, ki Ičltl inte* rese teh razbojnikov; znanosti In umetnosti
— ideološke armade, ki ščiti kapitalizem. On je razgalil vse prožine volilnih in strankar* skih goljufij ter religioznega slepomišenja z ljudskimi masami Diven je odgovor umi* rajoče dame, ki je dejala duhovniku, ko je prišel, da pok rami j a s njo o bodočem živ* ljenju: »Vi trdite, da je ustvaril oni drogi svet stvarnik tega sveta: jaz pa predobro vem, kakšen stvarnik je to.« .
Demokracija v Anatol Franeovih delih
— to so milijoni ljudi, ki so jih preslepili goljufi, to je tolpa, ki gre k čevljarja Ma* ye?ju pobijat stekla Iz spoštovan ia do arma* de, to so požrešni iskalci naslad, ki trgalo drug dro<*emu iz rok košček bogastva, ki so ga nridobile s težkim delom ljudske mase. to so bojevniki, ki stopalo na površje takrat, kadar brezvestni razboiniki, stoječi na čelu francoskega javnega živlienja, ne morejo po* liubno razdeliti z drugimi razbojniki pro* duktov dela milijonov delavcev ia kmetov.
In ko je zadivjala katastrofa, ko so pla^ nfle zaslepljene mase delovnega ljudstva dru* ga na drugo pod zvoki patrijotičnih himen, ko jih je potegnilo za seboj kazuistično mo* drovanje »čistih« učenjakov in gnusni govori domovini udanih »patrijotov«, ko se je ostudna podlost vladajočega sistema v zlo* činski vojni razgalila do tal, ko je vsa Evro* pa znorela v divjih orgijah nacijonalizma in medsebojnega sovraštva, ko so ščuvali narod proti narodu, celo taki geni i i kot Hauptmann, tedaj je ostal Anatol France med redkimi edini, ki ni izgubil razsodnosti. Skupno z Le Fevrom, Martinejem, Ljeninom. Trockim. Rcmaunom Rolandom in Barbus* som je dvignil svoj glas sredi splošne podiv* janosti N"a oni višini, kamor imajo dostop samo ljudje velikega uma in globoko čutečega srca, je srečal oktobersko revolucijo in spoznal v nji vihro, je tlela tudi v njegovi lastni duši Ta vihra gre za istim ciljem, za katerim je šel on in najplemcnitejši pred* stavitelji človeškega rodu. Njegova impo= zantna hladnokrvnost mu je kazala daleke perspektive poti, ki jih ne vidijo vedno oni. ki so jih objele peripetije same borbe.
Zdaj, ko ni več med nami. se zdi. da je postalo nekoliko temnejše, da je ugasnil eden najbolj zanesljivih in ravnih svetilni* kov. v Čigar luči je bilo lažje objeti pestro in komplicirano celoto. Čim dalje bo tra* jala naša borba, tem bolj so približamo za» željenemu cilju, tem bliže bomo tudi njemu, tem jasnejše nam postane, da vodi ta uniču* joča revolucija k idcilu, ki so ga oznanjali največji geniji človeštva; v njihovi neugas* Ijivi luči bo vedno sijalo ime Anatola Fran* cea,
*   * *
— Uspeh »Prodane neveste« v Bernu v SvIcL Dne 17. tm. so Igrali v mestnem gledališču v Bernu Smetanovo opero »Prodana nevesta«. Predstava je Imela velik uspeh in solisti so bili burno aklamirani. Pri predstavi so bili navzoči tudi številni zastopniki švicarskih oblastL
— ljubljanski v »Zvezi slov. pevskih zborov« včlanjeni zbori imajo za petie na praznik Vseh svetih dve skupni vaji v pevski dvorani Glasbene Matice in sicer v soboto, dne 25. okt. zvečer ob osmih ter na praznik vseh svetih dopoldne ob desetih. Udeležba vseh zborov je obvezna. Note prinesite s seboj. Odbor ZSPZ.
— Petje na pokopališču o Vseh svetih.
Ljubljanski v »Zvezi slov. pevskih zborov« včlanjeni zbori polo na dan Vseh svetih popoldne ob treh na pokopališču pri Sv. Križu nagrobnice In sicer pri križu M. Pre-melčevo »Nagrobnico«, E. Adamičevo »Slovo« in St Premrlovo »Blagor mu«; na vo- ' Jaških grobovih pa O. Devovo »Vigred se j povrne*.- in Z. Prelovčevo »Oi Doberdob«, j
J#*ka Krajina.
— Rimska komisija v Puli. Dne 30.
t m. je prišla v Pulo medministerijalna komisija iz Rima, da prouči gospodarsko krizo istrske nokraiine. Vršijo se seje, katerih se udeležujejo tudi razni istrski zastopniki. Posl. Banelli je Imel govor, v katerem se je povspel do smele trditve, da se bo mogla Istra v kratki dobi vrniti k svojemu staremu blagostanju. Komisija ostane v Puli osem dni, na kar poda rimski vladi konkretne predloge za rešitev raznovrstnih istrskih vprašanj. Torej zopet predlaganje poročil, kakršnih imajo pri vladi že na kupe. Kdaj pride odrešitev in zboljšanje, tega pa ne ve povedati nihče, in Banelli je s svojim prenagljenim napovedovanjem samo izgubil na ugled!! pri trezno mislečih Istranih.
— Okoli Pule so se hrvatski starši pri vpisovanju svojih otrok v osnovno šolo obnašali povsem neustrašeno in so prijavljali svoje otroke za pouk v hrvatskih dodatnih urah. Italijanski učitelji pa so grdo gledali hrvatske matere in očete in j!m odsvetovali vpis za pouk hrvaščine. Pri nekaterih krajih so napravili orožniki radi tega celo hišne preiskave. Iskali so ali sami niso vedeli, kaj pravzaprav imajo najti
— V Vicentu v Istri so pred kratkim štirje tatovi ponoči predrli do železniške stražnice ter odnesli od tam razno perilo in denar In druge stvari, kar jim Je prljalo. Potem so še Železničarja Hekiča In njegovo hčer pretepli do krvi. nato pa so zbežali
— Kolesarska dirka se je vršila lz Gorice po Furlanljl in nato čez Brda preko Pevme nazaj v Oorico. Dolgost 69 km. Prvi je prispel kot zmagovalec Italijan Narciso Buttlgnasch! v eni url 52 minut, drugi je prispel Emil Oorkič v 1 uri 54 minut Da nI Imel nekih neprillk po poti. bi bil Gorkič brezdvomno prvi
—. Vojvodlnja d" Aosta se mudi v Trstu. Znana je kot velika dobrotnica revnih slojev In bolnic Sprejeli so Jo Jako veličastno. Vojvodlnja Je potomka francoske vladarske rodovine Bourbon-Orleans.
_ V Kanianaru je duhovnik Andrettich
opustil v cerkvi vsak hrvatski govor. Pobožno hrvatsko ljudstvo vsled tega zapušča cerkev tako da je skoraj vedno prazna. Duhovnik je zagrizen italijanaš in fašist.
— V Gorici je umrla gospa Josipina Z n i d e r S I č, soproga srednješolskega ravnatelja. Pokojnica je bila dobra narod-njakinja lz znane Bolkove družine. Blag Ji sDomiAl
Izpred sodišča.
— Izdajalska srnjakova koža. lu ztne-nili so se trije možje iz Čemšenika In sicer starejši Jurij in mlajši France Golčnlk in pa sosed Cestnik, da gredo v gozd gledat les. Iz stare navade pa je vzel stari Golčnlk s sabo v gozd mesto okovane palice lovsko puško. Pri ogledovanju lesa pa se jim je zopet pripetilo in sicer kot pravijo vsi trije prav po naklučju, da so srečali v gozdu lenega srnjaka. Ko je Golčnik — izkušen moi — opazil, da je revež Že obstreljen in da išče vode, kjer bi poginil — obstreliena Žival sili namreč vedno k vodi — je snel star! lovec puško in ga ustrelil. Vsi trije so srnjaka spravili lepo tiho domov, kjer so ga slekli, razdelili meso, kožo pa je dal Gločnik v stroj. In vse bi bilo prav in srečno poteklo, da niso našli kože ukradenega srnjaka v strojarni, pri Golčniku pa strojarjevo znamenje za kožo. Da bi se obvaroval hujše nesreče je hitel Golčnik, k! kot star lovec dobro pozna ostre lovske predpise, k lastniku lova Jožefu Germu v Zagorju. Povedal mu je zgodbo o obstreljenem srnjaku In mu je plačal za srnjaka 400 Din. Germ je zvedel o tej tatvini Še le, ko je prišel Golčnik k njemu. Toda bilo je že prepozno, ker kes po ovadbi več ne pomaga. Obsojeni so bili vsi trije In sicer Cestnik v odsotnosti, ker nI prišel k obravnavi, češ da je bolan, vsak na 6 tednov težke ječe, takso In vse druge stroške. Ker je sodišče zaplenilo obenem Golčniku še dve lovski ruški je bil ta srnjak res Izredno drag. Ker je Golčnik že toliko plačal za lov in srnjaka pa mu je predsednlk dal po vrhu znamenje od strojarja, tako da bo imel mož za spomin vsaj kožo tega dragega srnjaka.
— VI ne delate prav |n tudi ne pošteno, tako se je razhudila Marija Sajovičeva iz Motnika nad člani občinskega posredovalnega urada, ker n! hotel napraviti Župan tožbe proti Jožefi In Antoniji PungerŠnikovi radi nerodnih besedi. SIcer bi jo samo te besede še ne bile spravile pred strogi senat ljubljanski. aH kot je rekla pred »zeleno mizo«, toda ker je že opetovano žalila župana in občinske svetovalec kljub temu, da so Jo že večkrat opozarjali, in ker je sploh znana kot huda ženska, ki je bila že tudi radi te-peža kaznovana, je bila obsojena za enkrat po § 104 le z ozirom na njene 3 male otroke in priznanje, samo na 100 Din globe ali dva dni zapora in povračilo stroškov. In rekla je žena med vratmi skesano In Jokaje, o gospod huda sem res, pa tudi drugI niso dobri, drugič pa bom stisnila zobe aH pa bom v usta vodo djala.
Turistlka in sport.
— V Pragi se vrši na narodni pra?.n)k
dne 28. okt. tekma med Češko in Češkonem-ško reprezentanco. Za Nemce nastopi kompletni DFC, dočim bo češki team sestavljen iz sledečih Igralcev: Staplik, — Scifert (oba Slavija) Fr. Hojer (Viktorija Žižkov) — Hlinak (SI.) Kada, Kolenatv (Sparta) — Kratochvvil, Šolt.vs, Silny (vsi Si). Novak in Mareš (Vikt Žižkov).
— Nogomet: Sparta (Praga) komb. — SK. Liben 4:2.
— Patek in Strnad, znana igralca praškega DFC, stopita zopet v svoj matični klub, v Sportkluo (Dunaj).
Na Dunaju je postavil Tuschek V. A. C.) na 10 km nov rekord v času 33.52.
— Španija. V Irunu je porazil Real Si-ciedad. San Sebastijan španskega prvaka Real Union s 3:2. Prvenstvena tekma F. C Barcelona — Martinenc 1:1.
Nemški lahkoatletskl Savez je verificiral sledeče nove rekorde: rTouben 50 m v 5.4 in 200 m v 21.5: 1000 m: Peltzer v 2:30.3 10 km: Bedarf v 32:14.2; maratonski t^k 42.200 m: Hempel v 2:47:05.2; štafeta 4X100 m: Mannhelmer Turngemeinde v 3.25 istotako švedsko in olimpijsko Štafeto v 1:58.7 odnosno v 3:34.6 200 m z zaprekami: TroRbach v 27.9; metanje krogi je: Havmann 14.07 m; skok v višino z mesta: Setz \A0 metra.
Nov svetovni rekord v vožnji z motorjem je postavil na dirkališču v Monthlervfc Francoz Brunier, ki je prevozil v eni uri 112.440 metrov.
— HAŠK (Zagreb) : ILIRIJA. V nede-deljo 26. tm. igra Ilirija važno tekmo protf Hrv. akad. SK iz Zagreba, enemu najmočnejših nogometnih moštev Jugoslavije. Hn; je v zadnjem času kompletira! svoje prvo moštvo In se nahaja zopet v nekdanji odlični formi Proti Iliriji postavi v nedeljo svoje najmočnejše moštvo, v katerem igrajo povečini savezni reprezentančni igrači, tako vratar Fridrih, potem Vrbančič, CindriČ. Vi-nek. Plazzeiano. MarianoviČ in Zinaja. Moštvo je znano ne samo po prvorazredni kombinacijski igri temveč tudi po vzorni falrnesi. Gostovanje Haška se smatra lahko z vso upravičenostjo za najboljšo in najvažnejšo prireditev jesenske nogometne sezone In obenem reelno merilo efektivne jakost: našega prvaka napram drugim športnim centrom države. 221 n
HASK je gostoval pretečeno nedeljo na Reki, kjer je premagal Glorljo s 3:0 vklinb slabemu igrišču In ne najboljšemu sodniku. Podal je po porox!lih italijanskih listov izvrstno igro, ki je Rečane v vsake!- pocledu zadovoljila. Za hrvatsko publiko z Reke in Sušaka je bil Haškov uspeh tem bolj razveseljiv, ker je nekaj dni pred gostovanjem Haška splitski Hajduk proti Istemu protivnika komaj dosegel izld_ |& 221/a
Stran 4.
»S L O V r N S K I  NAROD«  dne 24. oktobra 1924
štev. 244.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 23. oktobra 1924.
Nehajte z demoraliziranjem javnosti!
Jugoslovenska javnost je sicer potrpežljiva in prenese marsikaj, kar bi spravilo druge narode iz ravnotežja. To izzivanje njene potrpežljivosti in Žongli-ranje s tako zvano ljudsko voljo postaja tako neznosno, da je skrajni čas opozoriti gotove politične kameleone, naj se nekoliko omeje v početju, ki presega Že vse meje. Ko smo dobili pred meseci novo vlado, je Sel od vzhoda do zapada glas o zakonu proti korupciji, s katerim so blokaši nasuli peska v oči Javnosti in širokoustno napovedovali red v državni upravi. Javnost je potrpežljivo čakala« kdaj se izpolnijo vse te obljube. Čakala je seveda zaman, ker Je bi! zakon proti korupciji samo taktični manever, s pomočjo katerega so prisil »pravični gospodje čistih roke do korit Ko je ugledni pravnik pozival v našem listu javno inicijatorje tega pom-poznega agitacijskega sredstva, naj iz-nesejo osnutek zakona proti korupciji pred javni forum, da bo mogla javnost sama presojati, koliko je resnice na neprestanih očitkih glede korumpiranosti bfvie vlade in njenih organov, da se bo mogel vsak državljan prepričati, kaj pomeni boj proti korupciji in kaj predstavlja vlada zakona, reda in pravice, ni bilo med gospodo Čistih rok nikogar, ki b! se odzval temu pozivu. Zakon proti korupciji je zaspal, ker sploh nI bil namenjen sanaciji naše državne uprave, marveč naivnosti in lahkovernosti ljudskih mas. Pač pa smo čuli kmalu po nastopu nove vlade o umazanih aferah m kupčijah, ki so jih sklepali novi ministri na račun narodnega imetja.
Ko se je lajna o zakonu proti korupciji nekoliko obrabila, so zapele vladine strune o obtožbah proti bivšim ministrom. Danes je bil na vrsti eden, jutri drugi, javnost pa Čaka še danes zaman, da čuje. kaj je s temi obtožb?.mi in kdaj nastopi pravica, da kaznuje te krivce, če so res kaj zakrivili. Kaj naj si misli javnost o najvišjih državnih funkcijonarjih. ko vidi, kako si javno očitajo najrazličnejše zlorabe in protiza-konitosti, kazenskega postonania proti krivce ni, ki bi bilo edina logična posledica teh očitkov, pa od nikoder ni? Ali ni to nezaslišano izzivanje javnega mnenja, demoraliziranje celokupne javnosti in posmehovanje nad pravnim čutom državljanov, ki imajo pravico zahtevati, da veljajo zakoni za vse enako? Taka agitacijska sredstva so nedostojna m skrajno nemoralna. Tisti, ki operirajo z njimi, nosijo vso odgovornost za to, da državna avtoriteta rapidno pada, da raste nezadovoljstvo in ogorčenost, da naš pravni red kmalu ne bo več jamčil za življenje in imetje državljanov ln da se bližamo trenotku, ko bo lahko delal vsak. kar bo hotel. Ce tisti, ki bi morali dajati drugim vzgled poštenosti in pravičnosti, ne spoštujejo obstoječih zakonov, če je njim dovoljena zloraba zakonov pod zaščito poslanske imunitete in ministrske vzvišenosti, potem ne moremo zahtevati od drugih, da se drže principov, ki so temelj vsake zdrave družbe. Demoraliziranje javnosti mora v interesu države in njenega ljudstva prenehati.
*  ★ ★
— Hinavci. Povodom zasedanja Zveze narodov je »Slovenec« jasno označil stališče SLS napram razorožit? vi. Takrat je bila klerikalna straho* vlada v Sloveniji še čvrsta in zato je ^Slovenec« z veseljem beležil nastop zunanjega ministra dr. Marinkoviča, ki je v Ženevi pojasnil stališče jugoslo« venske vlade glede razorožitvenega problema. »Kljub miroljubnim intenci* jam jugoslovenske vlade«, je poročal takrat »Slovencev« dopisnik iz Ženeve, »ona ne more brezpogojno sprejeti takega pakta, ker se naši državi ne nudi enakovredne zamene za našo obo* roženo silo. Za sedaj še ni prišla ona zaŽeljena doba, ki pa prav kmalu lahko nastopi, da države ne bodo imele nič več v potrebe, vzdrževati velikih armad za zaščito integritete svojega teritorija. Dokler ta doba ne pride, je treba raču* nati z danim položajem in na podlagi njega reševati vprašanje vesoljnega mi* ru. Jugoslavija ne more sprejeti pakta, ki ji ne daje niti onih garancij, ki bi jih ona imela, oziroma jih ima tudi brez njega ...« »Slovencev« dopisnik je v svojem proroškem duhu videl, da ona zaželjena doba, ko Jugoslaviji ne bo več treba vzdrževati velike armade, prav kmalu nastopi. In res, komaj je minulo mesec dni, odkar se je klerika« lizem odločno upiral razorožitvi, ko je »Slovenec« napel druge strune in rohni s ozirom na omajano stališče tigrov v Beogradu, tako#le: »Znano je, de gre četrtina celokupnega proračuna samo se armado (in mornarico). In kljub te* mu se je že dogodilo, da je že po pre* teku prvega polletja v tekočem prora* čunskem letu treba naknadnih kredi* tov samo za prehrano vojaštva. Gene* raliteta se dobro zaveda, da hoče na* praviti parlametarna večina v našem državnem gospodarstvu red, da hoče
prištediti tem, kjer je to mogoče, in uporabiti tam, kjer je to nujno potreb* no.* Zdaj, ko je klerikalizem v ne var* nosti, da mu izmaknejo vladne jasli, je torej naenkrat nastopila ona zaže* ljena doba, da Jugoslavija nima nič več potrebe vzdrževati veliko armado za zaščito integritete svojega terito* rij a. Dokler vladajo tigri, moramo imeti armado, ko so pa njihova korita v ne* varnosti, je tudi armada odveč. Inte* griteta jugoslovanskega teritorija je torej identična s klerikalno bisago. Imenitno!
— Sušak In Bakar. »Jugosl. Lloyd« prinaša Članek o potrebi železniške zveze z našimi severnimi pristanišči. Reka zajema še danes dve tretjini onega prometa, ki bi se imel razviti na naši severni obali. Ko prihaja na SuSak 20 vagonov našega izvoznega blaga, se lih pripelje na Reko 40—50. SuŠak Je premajhen, da bi prevzel vase celo našo trgovino, napoteno na našo severno obal, zato prehaja del tega prometa na Reko. Trebalo bi torej del naše trgovine premestiti na drugo naše sosedno pristanišče, da se vsa naša trgovina obdrži na našem teritoriju. Najnaravnejše pristanišče je Bakar in poleg Bakra se lahko izrabi ves zaliv skupno s Kralje-vico. Potrebna je le zveza z obaljo. Potreba zveze postaje z Bakarskim pristaniščem je očitna zlasti sedaj, ko gre za železniško zvezo Kočevje-Brod-Mo-ravice. 2 njo se podvoji promet v omenjenih pristaniščih, ker bi se Slovenija odvrnila od Trsta na naš domači teritorij. Ako bi se pa izgradila samo slovenska proga in ne zaeno vse ono. kar je gori navedeno, bi se zgradilo novo železnico Italiji, ker tako bi slovenski promet krenil na Reko in bi se samo Trst zamenjal z Reko... Prvotno je vzbudil naš članek o Bakru nekoliko vznemirjenja, sedaj pa se razvija zdrava diskusija o prometu po naših pristaniščih. Promet si moramo osamosvojiti.
PRAZNOVANJE OSVOBODITVE V TRŽIČU. Mafo dni je za nas Slovence tako pomembnih, kot je 29. oktober. Ta dan se je zlomil nemški jarem, ki nas je tlačil 1000 let. Tržiška mladina meščanske šele ga pro* slavi tako kot vsako leto. namreč z nabira* njem prosfm^djnfh prispevkov za nakup učnih knjig revnim učencem — za šolarsko kuhi* njo. Po vsem sodnem ekralu bodo romnte pole in mladina trdno pričakuje, da bo r>os vsodi bogato uslišana. Odprite srca tn das rujte naši svobodi!
— Delegac'»a Prage v Rimu. V soboto prispe v Rim delegacija Prage, glavnega mesta Češkoslovaške republike, s primatorjem dr. Baxo na čelu na petdnevno bivanje. Tako Praga vrne obisk rimskega mestnega zastopa. Rimski listi pozdravljajo s simpatijo prihod praških mestnih odooslancev v Italijo.
— Iz šolske službe. Imenovana je za učteljico brez stalnega učnega mesta v Dolenji vasi učiteljica v Podkraju Julija Kmet Kosova; za začasnega Šolskega upravite-telja na Rakeku je imenovan učitelj pri Sv. Jakobu v Trstu Josip Ribičič.
— Dovoljen uvoz ln prodala. Notranje ministrstvo je dovolilo uvoz in prodajo v naši državi listov ».Tugoslovenski svijet« kl izhaja v Newyorku in »Zajedničar«, ki izhaja v Pitsburgu. Oba lista sta bila doslej prepovedana.
— V katerem grmu tiči zajec? »Slovenec« pravi, da ima ljudstvo svojo voljo. Res jo ima, samo uveljaviti Je ne zna. Ce bi Jo pa uveljavilo, bi zajec skočil iz grma.
— Samostojno znajo misliti, radi tega so tetka mnenja, da boljševiška modrost ni za nič. Je že dobra, pa še kako imenitna, če posveti tudi tla, kjer emlnence gneto ljudsko voljo In izdelujejo take mašince, skozi katere vidi ljudstvo v hiperburžuaziji svojega odrešenika.
— Pritožba radi visokih   een mesa.
Prejeli smo in priobčujemo: Iz radeškega in litijskega okraja se kmetovalci pritožujejo, da jim mesarji za popolnoma Iztrebljene pitane prašiče plačujejo samo SO K za kg, dočim prodajajo mesarji Isto meso po 140 K, slanino pa še dražje. Letos je dovolj svinjske klaje, tudi živine je dosti, zato bi bilo pričakovati, da se tudi cene svinjini in slanini znižajo.
— Za popravo tobačne tovarne v Pod-
gorici je ministrstvo odobrilo kredit 600.000 dinarjev. S popravo se je že pričelo.
— Smrt hrvatskega arhitekta. V Zagrebu je umrl odličen arhitekt g. Viktor Kovačič. Smrt ga je dohitela sredi grad-be nove palače zagrebške borze, katero je vodil z vso svojo izkušenostjo in spretnostjo po svojem načrtu. Pokojnika je nemški strokovnjak profesor Ourllt v Draždanih označil za krepak talent. Časten mu spomin.
— Skupščina javnih nameščencev lz Hrvatske se bo vršila v Zagrebu dne 26. tm.
— Židovsko žensko društvo bo imelo v Beogradu 27. tm. svojo skupščino. Udelež-nlcam je dovoljena polovična vožnja na Železnicah.
— Sejem v Kranja. Mestno županstvo v Kranju na podlagi tržnega reda naznanja, da se 3. novembra ti. ne vrši letni semenj v Kranju, ker je tega dne vernih duš dan. Pač pa se vrši sejem teden pozneje to je v ponedeljek dne 10. novembra 1924.
—•Pravd« med občino v Petrovaradlrcu In ministrstvom pravde. Pred okrožnim sodiščem v Novem Sadu se je 21. tm. vršila zanimiva razprava. Mestna občina v Petro-varadinu je tožila justično ministrstvo radi protizakonitega sekvestriranja 1300 oralov, zemlje, ki Jcf je svoj čas ces. Marija Terezija darovala v večno last mestni občini. Razprava je bila silno dolgotrajna, a zanimiva.
Sodišče |s priznalo pravica mestne občine petrovaradinske do spornega semljišča in je razsodilo, da se mora sekvester nad tem zemljiščem dvigniti.
— Železnica VeJes- Štlp dograjena, železniška proga, ki veže šttp preko Ovčjega polja z železniško postajo Veies je dograjena. Dne 21. tm. je vozil na tej progi prvi železniški vlak, ki so ga v štipu slovesno sprejeli. Mestna občina je priredila banket na čast Inženerjem, ki so zgradili to progo. V kratkem se proga izroči javnemu prometu.
— Nova železniška postaja, železniška oprava Javlja, da se otvori 1. nov. na progi Zagreb- Sisak nova železniška postaja Za-greb-Savski most
— Za nove zgradbe gozdarskgea m poljedeljskega ministrstva je ministrski svet odklonil kredit 58^70.639.^0 dinarjev. — Zgradbe se imajo Izvršiti v parku finančnega ministrstva.
-— V pomoč po toči poškodovanim kmetovalcem v Kaštelu Sućurcu v Dalmaciji je poslal Rdeči križ iz Beograda 5000 Din.
— Smrtna kosa. V Tržiču je nenadoma umrl zadet od kapi K. Rihard M a 11 y, posestnik in davčni kontrolor v pok. Bil je odločen narodnjak hi marljiv naroden delavec. Ko je bil Tržič še v nemških rokah, je bil pokojnik steber ondotnega slovenstva. Nemala zasluga, da je Tržič prišel končno v slovenske roke, pripada njegovemu neutrudnemu in požrtvovalnemu delovanju. Tudi povsodi, kjer je preje služboval, si je pridobil ugled in spoštovanje. Posebno rad je sodeloval pri narodnih svečanostih, kjer je s svojim blagodonečtm baritonom mnogo pripomogel k uspehu teh narodnih prireditev, ž nJim Je Izgubil Tržič enega najboljših svojih mož, ki ga bodo v narodnih vrstah težko pogrešali. Bodi vrlemu možu ohranjen trajen spomin! — Rodbini Dobrškovi je umrla v cvetu mladosti 18 let hčerka gdč. Franci D o b r š e k. Pogreb bo jutri v petek ob pol 15. iz javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Bodi jI blag spomin.
— Povečanje števila srečk v državni razredni loteriji. Državna razredna loterija je izvedla nov načrt za srečkanje prihodnjega leta. Število srčk se poveča na 150.000 torej za 50%.
— Podraženje vžigalic Kakor smo že poročali, se vžigalice zopet podraže In sicer ne za 2 Din pri 100 komadih marveč za 4 Dinarje.
— Avtomobilska nezgoda. Včeraj okoli 14. se je dogodila na Emonski cesti avtomobilska nesreča, ki sicer nI zahtevala Človeške žrtve, pač pa je bila povzročena precejšnja materijalna škoda. Neki luksuzni avtomobil se je zaletel v drog električne žice. Drog. ki je bil popolnoma preperel se je preklal in padel na avto, pri čemur se Je razbila sprednja šipa. K sreči ie drog obvi-sel na žicah, če ne bi šoferja sigurno ubilo.
— Popravek. V včerajšnjem uvodniku je tiskarski škrat zagrešil napako, ki kvari smisel stavka: »Radič je namenoma zanemarjal ... (pravilno se glasi zamenjal).
— »Junaški Dra veličani t. Prejeli smo to-le pismo: Notico »Junaški Draveljčanl*, prlobčeno v »Slov. Narodu« dne 22. tm. je treba v obrambo resnice popraviti. Strugar France Reš, vulgo Klmar, iz št. Vida je, vračajoč se iz Št. Vida, stal precej vinjen pri cerkvi v Dravljah ter takoj napadel par prlšedših vaščanev in brez povoda udaril nekega fanta. Nato so seveda fantje primerno reagirali in ga podučili, kako naj se človek vede, čeprav nosi težko breme alkohola. Ako jo je pri tem mož skupil, je to njegova krivda.
— Terente vjet. Glasoviti razbojnik Terente, nazvan »kralj močvirja«, ki je že dve leti s svojo tolpo ogrožal okolico Brai-le in Bukarešte, je bil 21. t. m. od bolgarskih orožnikov v Gabrovu, v bližini romunske meje, prijet. Terente je bil kakor Caruga strah in trepet vsega prebivalstva.
—Nasilja bolgarskih tolp. »Vojvodac AalJoŠ, ki je vodja najnevarnejše tolpe ko. mitov, katera ogroža okrožje Prilep in ki je izvršila justifikacijo 6 pastirjev, je v zadnjem času izvršil zopet številne zločine na našem prebivalstvu. V vasi Lozana Je tolpa odpeljala štiri seljake in poslala njihovim rodbinam vest, da ne bodo preje izpuščeni, predno ne dospe odkupnina. Kakor poročajo, so orožniki drzno tolpo obkolili in Je pričakovati, da se komiti udajo.
— Izseljevanje lz Dalmacije. Poleg onih 100 izseljencev, ki so odšli Iz Splita, je odpotovalo tudi lz Dubrovnika v Južno Ameriko okoli 200 Dalmatlncev. Poprej že se je prijavilo oblasti v Splitu nad 240 ljudi, da se izselijo. Odpravilo se Je na pot ali že odpotovalo nad tisoč oseb. Dalmacija je potrebna s strani vlade večje brige, zlasti Zagorje.
— Volkovi na Kastavščml. Zadnje dneve se opažajo volkovi na Kastavščini. Čevljarski pomočnik R. Ivančič je šel s kolesom na delo v Sv. Matej. Med seli Kosi In Valjani ga je čakal volk. Ivančicu se Je posrečilo iztrgati kamen iz obcestnega zida. Vrgel ga Je na volka in ga zadel v glavo tako dobro, da Je volk padel in poginit
— Smrtne obsodbe v Bosni. Izza prevrata Je bilo pri okrožnih sodiščih v Bosni izrečenih 76 smrtnih obsodb. Dve smrtni obsodbi sta bili izvršeni, 69 oseb, obsojenih radi umora, Je bilo pomiloščenih in o štirih obsodbah razpravlja še drugolnštan-čno sodišče. Pomiloščenih le bilo dosedal 62 moških ln 7 žensk.
— Detomor v Beogradu. V Beogradu je bila aretirana strojepiska Evgenija Rich-ter, ki je svoje nezakonsko dete vrgla v gnojnico, kjer se je zadušilo. Nečloveška mati je bila Izročena sodišču.
— Caruglnl oboževalci niso samo med histeričnim ženskim spolom, temveč jih je posebno mnogo med komunist!, rndičevci in sličnlmi prevratnik!. TI ljudje slikajo razbojnik? kot idealnega zaščitnika marlh lju-dlj, češ da je nastopal le proti bogatašem. Cisto umevno, da se reveža nI lotil, ker nI imel pri njem kaj skati. Njegovi oboževalci tuđ! javno prorokujejo, da se nad Carugo ne bo nikdar Izvršila smrtna obsodba češ da ima zaščitnike. Cas bi že bil, da bi sodišče Čez take krive Iluzije napravilo — zanjko.
— Danica Androllč pred sodiščem. Pred beogradskim sodiščem je včeraj končala tri dni trajajoča razprava proti Danici Androlič in tovarišem radi vohunstva. Sodišče je včeraj ob 16. razjglasilo oprostilno obtožbo, na podlagi katere so vsi obtoženci: Danica Androlič, Sulejman A v d a g i č. dijak I. M 11 k o v i č, bivši kapetan 12. pešpolka v Debru Kazimir KruŠnjak in Peter F i 1 i-p o v i č oproščeni od obtožbe radi vohunstva in to iz razloga nedostajanja dokazov.
— Roparski napad pri Btšljenu. Posest* nik Potočar iz Potočarske vasi je v petek zjutraj šel na vlak v Bršljin pri Novem me* stu. Hotel je v Karlovce na sejem. V bližini Langerjeve graščine sta stopila pred Poto* Carja dva neznanca, eden je bil oborožen s puško, drugi z revolverjem. Namerila sta orožje na Potočarja in zaklicala: »Denar ali življenje!« V silnem strahu limi je Po* točar seveda dal ves denar, ki ga je imel pri sebi. Bilo je to 9000 Din. Potočar je nato zbežal proti kolodvoru, kjer je naznanil stvar orožnikom. Takoj za niim je prišel po isti poti delavec Bele. Tudi njega sta pri Langerjevi graščini napadla dva neznanca. Ker pa sta se prepričala, da je brez denarja,
sta ga izpustila, ne da bi mu kaj storila. Orožniki so pridno na delu, vendar se jim do sedaj še ni posrečilo izslediti romrje.
Iz Ljubljane.
— Z naše univerze. Imenovana sta na tehnični fakulteti za rednega profesorja za jamomerstvo kontraktualni prof. ing. Dimitrij Prost, za rednega profesorja za železarstvo s pravicami uradnika 2 skupine I. kategorije ing. Josip H u m m e 1.
— Poškodbe Iztrebljenlh Jarkov na Barju. Opaža se, da nekateri barjanski posestniki ne posvečajo prav nikake pažnje na one jarke, ki so bili v zadnjem času očiščeni in iztrebljeni. Vsa ta dela so bila izvršena zgolj radi tega da se kolikor mogoče prepreči poplava kulturnih zemljišč na Barju. Veliko jih je, ki iz gole komodnosti pokvarja-jo uravnane jarke z gonjo In napajanjem živine, z nedopustnim zajezenjem vode, samo-lastno napravo perišč itd. S takim početjem škodujejo ne samo sebi temveč tudi gospodarstvu sosedov ter so poleg tega tudi po zakonu nedopustna in kažnjiva. Vsi barjanski posestniki se v Interesu splošnosti in pa v lastnem opozarjajo, da opuste napravo vsakoršne Škode na jarkih odvodnikih, posebno po Izvršenem trebljenju, ker bi se jih sicer moralo radi prestopkov vodnega zakona za osuševanje Barja pozvati na odgovor in zahtevati od njih povračilo povzročene škode.
— Polaganje cementnih cevi v jarke pri prehodih. V zadnjem času se je razpasla navada, da nekateri barjanski In drugi posestniki napravljajo prehode na svoia posestva oziroma zemljišča s polaganjem cementnih cevi v obcestne in druge jarke. Te cevi, ki se do vrha jarka zasipliejo, imajo večinoma premajhno svetlobo, kar povzroča zajezenje jarkov in zastajanje vode. Vse trcbljenje In čiščenje jarkov toliko časa ne bo prav nič koristilo osuševanju ljubljanskega barja, dokler se posestniki, ki so sami najbolj prizadeti, ne bodo uklonili In odstranili na tem terenu vseh cementnih cevi, ki so največja ovira za pravilno odvajanje voda. V smislu določil veljavnega kranjskega vodnega zakona in pa zakona z dne 23. avgusta 1877, kranj. dež. zak. št. 14, se vse prizadete opozarja, da Je samolastno polaganje cementnih cevi v odvodne Jarke, ki jih vzdržuje glavni odbor za obdelovanje Barja in pa tudi v one, za katerih" vzdrževanje je dolžna skrbeti občina ljubljanska, strogo zabranjuje ter se zajedno vsem prizadetim naroča, da tekom enega meseca ugode temu pozivu In odstranijo vse do sedaj položene cementne cevi. Za prehod preko odvodnih Jarkov so dopustni le leseni mostovi, ki ne smejo niti najmanje Izožiti profila dotičnega Jarka. Mestni magistrat bo dal po preteku tega časa vse te Jarke ogledati In bo posestnik* ki temu pozivu ne bodo ustregli, kaznoval.
— Ftoograflje udeležencev Zbora pravnikov v Zagrebu. Pravniki, ki želijo fotografijo udeležencev zagrebškega Zbora, naj javijo to odboru društva »Pravnika« v LJubljani. Store naj to brez odloga, ker fotograf ne prične prej z delom, dokler ne ve točnega števila naroČb. Fotografija s passepar-toutom velja 130 Din in naj se ta znesek obenem vpošlje. Odbor društva »Pravnika«.
— Razne ustanove za reveže. Mestni magistrat razpisuje več ustanov za revne novoporočenke, ki so hčerke ljubljanskih meščanov. Razpis je na magistratu javno razglašen.
— Ceškoslov. Obec a J. S. ĆS. liga v Ljubljani pofada oslavu 500 leti smrti Jana Žižki z Trocnovo, z lask. spoluučinkovd-nim Ljublj. Zvona, v sobotu 25. t. m. v rest. mistnostech Zvezde. Začatek presnč ve 20. hod. Vstup voln^. V nedčli 26. t m. Zahajovaci pfedstavenii Loutkovčho diva-dla v Nar. Domu. Začatek presnč v 16. hod. Vstupne dobrovolnč. Pfed pFedstavenfm pujčovanf knih. 217/n
— Martin Malenškov Martinov večer priredi št. Peterska ženska C. M. podružnica dne 9. novembra (nedeljo) zvečer v steklenem salonu kolodvorske restavracije g. Matija Dolničarja na glavnem kolodvoru. Na sporedu Je godba, petje, bogat srečolov licitacija goske itd. — Vstop prost. K obilni udeležbi vabi odbor.
— A. D. Triglav. Danes, dne 23. tm. ob 8. zvečer se vrši v lokalu pri »Novem svetu« (Gosposvetska cesta) reden društveni sestanek. Gg. starejšlne so vljudno vabljeni. Odbor.
— NI vse zlato, kar se sveti! Delavka Marija Trgan je kupila pred dnevi od zidarja Andreja Vrhovnika dva lepa, svetlo-bliščeča prstana, ki jih je Vrhovnik naravno prodajal kot zlata. Lahkoverna ženica je plačala Vrhovniku za prstana 50 Din, po 50 Din pa naj bi Imel še priti. Ker Vrhovnika po ostali denar le ni bilo, je Trganova opazila, da je nasedla sleparju in da so prstani iz medi. Vrhovnik je bil aretiran.
— »Tatove pojte lovit, mene pa pustite pri miru!« tako je prijazno nahrulll stražnika na Krekovem trgu delavec Fran Bur-ger, ki je zamenjal cesto s spalnico. Bur-gerju Je priskočila na pomoč tudi neka Margareta Kocijančič, ki je obkladala stražnika z najizbranejšimi Izrazi, kar Jih Je menda imela na razpolago. Napravila tta na Krekovem trsu celo cirkuško senzacijo, ki pa jo je zaključil stražnik s te:n, da Je oba odvedel na policijo.
— Zdravniku dr. Josipu Arhu je bila 22. t. m. med 13. in 16. uro iz kirurglčnega oddelka ukradena zimska suknja, vredna 2000 Din. — Natakarici Antoniji Ccncclj. stanujoči v Streliški ulici št. 6, je bila ukra* dena 400 Din vredna srebrna ura. — Are* tiran je bil brezposelni kleparski pomočnik Fran Gartner ker je napravil v gostilni pri »Sokolu« 46 Din zapitka in ga ni hotel po* ravnati. Francelj je že star znanec policiie. — Ivan Oblak, kurjač z Viča. je naznanil, da so neznani zločinci na vitkem pokopu* Hšču uničili sliko njegove žene. Skoda zna-« sa 250 Din. — Aretiran je bil brezposelni brivski pomočnik Maks Dolenc, ker ie po»
J neveril natakarici Rcrti PodlesnJk 100 Din
— Najmodernejše  moške  in damske
kroje, preizkušene, razpošilja in izdeluje po meri minist. za trgovino in obrt konce- jopi ran a krojna šola, Židovska ulica št. 5 T., Ljubljana. 218 /n
— Z vozom v Izložbo. Na starem trgu se je 21. tm. dopoldne ob 11. dogodila velika nezgoda, ki je povzročila znatno materijalno škodo. Iz veže štev. 3. je prihajal voz naložen do polovice z drvami. Ker je hlapec Jerman voz premalo zavrl, so konji v divjem diru z vozom vred zdrveli na ulico ter se zaleteli v Izložbena okna tvrdke PrlJerlk šerbec. Mahoma so bile razbite tri velike izložbene šipe, vredne nad 5000 Din In uničenega je bila tudi večja množini manufak-turnega blaga v vrednosti 1500 Din
Iz Celja.
—c Volitev župana v mestu Ceh;. V soboto 25. oktobra zvečer ob 19. se zbere novo izvoljeni občinski svet ce!.;-ski k občinski seji, na kateri se bo \?-volil župan. Po občinski seji se vrSl ob H 20. bakljada z godbo po mestu, ob 20. pa je v gornjih prostorih Narodnega doma družabni večer Narodnega bloka. Na vsporedu so govori, petje, godba in šaljivi nastopi.
—c Umrl Je v Lučah v Savinjski dolini gosp. Anton Rozin, trgovec in gostilničar v starosti 36 let. Pokojnik je dolgo let služboval v Celju v vojaški službi In pozneje kot uradnik pri »Slogi«. N. v m. p.!
—c Plesne vaje Celjskega Sokola se prlčno v nedeljo 26. oktobra v telovadnici ob 8. url zvečer. Plesne vaje bo vodil plesni učitelj g. Černe H Ljubljane.
—c Policijsko poročilo od 15 do 21. okt. Radi raznih kazenskih prestopkov je bilo v Celju Izvršenih 19 aretacij. Raznih prijav pa Je bilo vloženih 45.
—c Mestno gledališče. Jutri v petek vprlzorljo člani mariborskega narodnega gledališča v našem mestnem gledališču Nu-šičevo veseloigro »Narodni poslanec«. Abo-nement.
—c Smrtna nesreča v Laškem. Pivo-var Ludvik Ossendorf, zaposlen v pivovarni Laško, Je padel z lesenega hodnika v sušilnici dva in pol metra globoko ter priletel na glavo. Ponesrečenec si je pretresel možgane In je v celjski bolnici podlegel poškodbam. Zapušča ženo ln enega otrol i.
Iz Maribora,
—m Volitev župana v Mariboru. V torek zvečer se Je sestal novoizvoljeni mariborski občinski svet v svrho konstituiranja In volitve novega župana. Sejo Je otvoril ob 18. dosedanji Župan dr. Grčar, nakar je prevzel predsedstvo najstarejši občinski svetnik g. Sirak (Nemec), ki Je pozdravil občinski svet in vladnega komisarja g. Le-vičnlka. Za tem sta bila Izvoljena za skru-tinarja obč. svetnika Štabe In Tumpej, nakar je sledila volitev Župana. Rezultat volitve je bil sledeči: za župana je bil iz voljen z 31 glasovi dr. Leskovar (SLS), 8 glasovnic Je ostalo praznih, po en glas pa sta dobila obč. svetnika Bahun in dr. Ju-van. Za podžupana Je bil izvoljen z 31 glasovi dr. Lipold (JDS), 9 glasovnic je ostalo praznih, 1 glas pa je dobil g. Wenxl. Sledila Je volitev članstva v mestni svet in so bili zvolieni: dr. JerovŠek, dr. Juvan (oba SLS) in Ivan Roglič (NSS). Galerij? mestne dvorane je bila polna občinstva, ki je izvoljene funkcijonarje živahno aklami-rala. Po končanih volitvah so Nemci in socijalisti odšli iz dvorane vzklikajoč: »živel črni Maribor!* Občinski svet bo vodil do zaprisege novega župana bivši Župan Grčar.
—m Poskusen samomor. Delavka Marija J., zaposlena v opekarni v Lajtersber-kuf se je 20. t. m. zastrupila z llzolom. Prepeljali so jo v bolnico, vendar Je njeno stanje zelo resno.
—m Srebrno poroko sta slavila dne 22. t m. v Krčevini železničar Fr. Veber in njegova soproga Ivanka. Še na mnoga leta!
—m Beg drznega vlomilca. Hubert Potočnik, znani in nevarni vlomilec, ki Je pobegnil od zaslišavanja na stražnici in le nastal za njim senzacljonalen lov po strehah, je bil, kot Že poročano, dva dni kasneje prijet In odposlan v Zagreb, kjer Je izvršil celo serijo drznih vlomov In tatvin. Kakor javljajo mariborskemu policijskemu komisarijatu, je Potočnik 21. t m. pobegnil iz zagrebških zaporov.
zvoke, teii
risanke nudi po nizki ceni
Narodna knjigarna
Ljubljana, Prešernov« alfo« 7.
Gospodarstvo.
Razstava v atomu.
V soboto in nedeljo, dne 18. in 19. t. m. so presenetile Mežiško dolino tri razstave in sicer razstava sadia H z*>-lenjadi,   obrtna   razstava in razstava
ženskih ročnih del, vse v šoli v Gušta-nju.
G. sreski poglavar Koropec je pri otvoritvi v lepih besedah očrtal pomen lazstave za Mežiško dolino ter se zahvalil osebam, ki so uredile razstavo.
Sadjarska in vrtnarska razstava, katero je priredila podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Guštanju, je nad vse dobro uspela. Sadje so razstavili sadjarji iz Guštanja. Tolstega vrha, Kotelj, Prevali, Dravograda, Libelič, Cerneč in iz St. Danijela. Razstava je bila tako verna slika Mežiške doline z ozirom na sadjarstvo. Najlepše sadje so razstavili: E. Osiander iz Javornika, vrtnar Losch, trgovca R. in V. Brundula, g. Bohm, L. Schmautzer, N. Kert, vsi iz Guštanja, St Kralj iz Holmca, Pristov in Križnik iz Prevali. Pitino, Resar. Petrač in Močnik iz Tolstega vrha, Pečolar iz SIo-venjgradca. dr. Kirchner iz Cerneč. Tudi nekateri posestniki iz St. Danijela, Libelič in Kotelj so se postavili s prav lepim sadjem, četudi v teh krajih radi toče ni bilo prvovrstno. Zastopane so bile na razstavi tudi breskve, nekaj grozdja (Izabela) in kostanj. Priporočljivo bi bilo, izbrati za gojitev boljše vrste, ki bi nič ne zaostale za razstavljenimi. Hrušek je primeroma bilo predel, a le malo izbornih in trpežnih vrst. Mnogo sadnih konzerv (v patentnih steklenicah) sta razstavila E. Osiander in P. Močnik. Posušenega sadja ni bilo dosti zastopanega, kar znači, da se ljudje s sušenjem sadja ne bavijo mno-<ro. Podružnico še čaka v tem ozTru mnogo dela. Treba bo pa tudi številne sadne vrste reducirati! Moštovnega sadja je bilo precej razstavljenega, posebno hrušek.
Mize so bile okrašene s krasnimi dalijami (Košir, Močnik in Mr. George Bargate iz Mežice). Mr. Bargate je razstavil razne novosti, ki so vsled velikosti cveta in krasne barve zbujale posebno pozornost. Tako krasnih dalij pač ni lahko kje videti! Izmed vrtnic so bile zastopane zadnje, ki še krase jesen. Vrtnar M. Losch je zelo okusno uredil svoj prostor In so zbujale občo pozornost njegove krasne krizanteme In lepa zelenjad. Miza s škodljivci je kazala najznamenitejše škodljivce v sadovnjaku in na vrtu. Redka rastlina pri nas je — bombaž (razst. P. Močnik); videl se je cvet in sad. Tudi razstavljeni poljski pridelki so zadovoljili (Reveland — pesa
kg, Osiander — krasno žito. Hriber-nik — buče brez luščin). Pa kako naj se vse našteva!
Risbe na stenah so na jako nazoren način predočevale množine použitih opojnih pijač v prevaljskem, marenber-škem in slovenjgraškem okraju. Značilno je, da Mežiška dolina zapi je letno blizu 4 milijone Din. Kako lahko bi s tem zneskom postavili bolnico v Pre-valjah.
Manjkala tudi ni skrinja *kuhasa-ma«, ki je skuhala koruzo brez ognja.
Sadnja razstava je pokazala, da uspeva tudi v Mežiški dolini žlahtno sadje in da ni treba gojiti le moštovno sadje in peti pesem žganjekuhi. S primernim izborom bi lahko tudi v naši dolini pridelali več žlahtnega sadja ln tako zajezili pijančevanje, ki se je razpaslo vsled tega, da lahko vsak kuha žganje, kakor se mu ljubi in kolikor hoče — brez vsakega davka.
Istočasno s sadno razstavo je bila v sosednem razredu obrtna razstava. Razstavili so mojstri iz Guštanja in Prevalj in tudi vajenci. Popoldne (v soboto) se je vršil pod predsedstvom g. sreskega poglavarja Koropca
pregled izdelkov vajencev, ki so bili vst spoznani kot odlično delo. Izmed razstavljenih predmetov je najbolj zanimala blagajna tovarniškega mojstra Vid-mana, ki se da odpreti le s posebnimi manipulacijami. V isti sobi so bila raz-| stavljena tudi ženska ročna dela šolske dece in guštanjskih dam. Pri vseh izdelkih je bilo opažati že domači slog. Razstavo so prav spretno uredile gnštanjske učiteljice, obrtno razstavo pa odbor obrtnikov pod vodstvom načelnika obrtne zadruge g. R. Jamšeka.
Tako je bila tudi ta soba, četudi po razstavnih predmetih različna, po vsebini vendarle enotna. Obiskovalci so z velikim zanimanjem ogledavali predmete. Pri razstavi so delovali vsi interesenti brez razlike stanu in miš'ienia, vse je le družila ena misel — razstava. Interes, s katerim je ljudstvo oba dneva posečalo razstavo, naj bo prirediteljem v zahvalo.
★  ★ ★
—g Novosadska blagovna borza. Na
prudktni borzi notirajo: Pšenica baška, 76 kg, 370; stara 4 vag. 365—367.50; oves sremski 265; koruza baška 1 vag. 175; sušena 1 vag. 240; sremska 3 vag. 175—180, 1 vag. v storžih 120; moka baza »0« 530; »0 s« 510: »2« 1 vag. 480; »6« 1 vag. 385; otrobi baški 2 vag. 165. Tendenca neizpremenjena.
—g Hmelj XXXVI. brzojavno tržno poročilo: Nurnberg 18. oktobra 1924. Slaba k^očija — srednja kvaliteta v ceni nazaduje.
Žafec CSR 18. okt. 1924. Celi minuli teden se je povpraševalo po hmelju in je bilo mnogo čez 1000 bal prodanih po cenah od 2650—2750 — za prima tudi 2800 Kč za 50 kilogramov. Na kmetih se je le pomalem kupovalo, ker hmeljarji ne silijo k prodaji in pričakujejo zboljšanja cen. Ker je povpraševanje enako ponudbi, so se cene pri mirnem prometu stabilizirale, to se pravi, cene so postale stanovitne. Končno razpoloženje in cene so zelo čvrste. — Savez hmeljarskih društev.
— Zvišanje cen piva na Češkem. Te
dni so se vršila posvetovanja pivovarnarjev glede zvišanja cen piva. Zadnja seja je bila 20. tm. In v njej se je sklenilo, za koliko m kje se zviša pivu cena.
—g Odpuščanje bančnih uradnikov v Berlinu. Po poročilih iz Berlina je bilo v berlinskih bankah odpuščenih 20.000 uradnikov tako da je njihovo število od 45.000 padlo na 25.000. Do novega leta bo odpuščenih še okoli 3000 uradnikov. Nekatere banke so odpustile že več nego polovico svojih uslužbencev.
—g Nemške reparacije oddane Italiji. Po poročilih agencije »Volta« je oddala doslej Nemčija Italiji na reparacijah: znanstvenega materijala za vrednost 700.000 zlatih mark, železa in jekla za 770.000, rečnih brodov za 825.000, mobilij, hišnih stvari za 836.000 brodov za visoko morje 27.300.00, strojev in tekstilnih izdelkov za 8 milijonov, električnega materijala za 11 % milijonov zlatih mark. Navedeni pa niso razni drugI predmeti kakor papir, razne sirovine, celuloza, sladkor itd.
—g O poljski razstavi v Carigrada poročajo »Munchner Neuste Nachricten« da se nahaja v mestnem delu Top Hane med vojašnicami in arzenali poleg mošeje na malem prostora. Vse Je zelo primitivno. Tam je razstavljalni park Carigrada. Neki voditelj razlaga v francoskem, poljskem in turškem jeziku poljsko gospodarstvo. Nemški kritik predstavlja razstavo kot zelo zmerno, da niti ne dosega nikake male pokrajinske razstave v Nemčiji. Napoveduje pa zajedno nemško razstavo v Carigradu, ki bo seveda sijajna. Trdi, da je ostala nemška industrija Turkom v najboljšem spominu.
—g Filmska Industrija ▼ Ameriki. Ako bi napravili z filmov, izdelanih letos v Zdru ženlh državah, pas bi lahko dvakrat ovih" okoli zemlje in še bi ostalo nekoliko deset tisoč metrov. Cena teh filmov presega osem milijonov dolarjev. Amerika je nafglavnelši producent filmov. Kinematografov je v Ze-dlnjenih državah 47.000. Na vsem svetu je kinematografov nekaj nad 50.000.
—g Še ena beseda o soji. O tej važni stročnici smo slišali strokovno mnenje gg. Malaska ln dr. Schvaba, toda kmetovalci in vrtnarji si še vedno niso na jasnem, katero seme naj rabijo, kje ga dobiti ln kako uporabljati pridelek v raznovrstne svrhe. G. Malasek je navajal »Glasnik« t. j. službeni
organ ministrstva poljoprivrede H. letnik. Toda kateri slovenski kmetovalec pa Ima list? Avtor bi torej storil koristno delo, ako dotično razpravo prevede in raztolmači bodisi v katerem dnevniku, v »Kmetovalcu« ali pa v posebni brošnriet
—s Naš dolg ▼ A mm lil Pred razpustom angleškega parlamenta so prišli v pretres tudi dolgovi raznih držav angleških. Skupni dolg znaša 2,031.390.884 funtov šter-lingov. Naša država je dolžna 30,732.819 funtov, kar je približno 10 milijard dinarjev.
—g Prodaja hrastovih debel šumsko-gospodarstveni ured imovine opčine krlže-vačke v Bjelovaru bo prodal dne 12. novembra ti. na javni dražbi okolu 5000 hrastovih debel. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Kredit za obrtnike v Vojvodini. Novosadska trgovska zbornica popisuje vse obrtnike svojega delokroga, ki žele dobiti kredit pri Narodni banki. Seznam predloži ravnateljstvu banke; obrtniki bi dobivali brezobrestni kredit po 5000 D.
—g Prodaja gnoja. Mestno zavetišče v Japljevi ulici Št 2 odda več voz gnoja. Re-flektanti naj se tamkaj zglase.
—g Dohodki državne trošarine meseca avgusta so znašali skupno 45,004-278 Din, za 2,400.000 Din manj nego lanskega avgusta. Največ je dala trošarina na sladkor, to Je 18,025.979 Din, potem na žganje 8,416.867, na vino 4,787.455, na pivo 4.325.695, na bencin 3335.266. na kavo 2,525.848 Din itd.
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. novembra ti. pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v LJubljani glede dobave 8600 kg petroleja. Dne 17. novembra ti.: pri Odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave električnega materijala, kemikalij, orodja, šamota, bakrenih cevi, raznih kovin, materiala za maše-nje, pil, čopičev, linoleja, stenja, smirkove-ga papirja in razneea drobnega materiala: pri ravnateljstvu državnih* železnic v Sarajevu glede dobave Staufferovlh mazahe. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
Negovanje mg.
Moda uveljavlja svoja nestanovitna načela tudi pri obutvi. Kakor se menjajo malone vsak mesec damske toalete, tako tudi čevljem ta nevidna sila ne da miru. Vendar pa je moda glede obutve vsaj toliko usmiljena, da ne spravlja danes med starino tega, kar je bilo še včeraj lepo ln moderno. Oblika čevljev je malce stanovitnejša, mora pa odgovarjati glavni zahtevi po na videz lepih in nežnih nožicah. Čeveljčki morajo biti prikrojeni tako, da je nožica prikupljiva četudi sicer nima baš vseh vrlin. Drugo vprašanje je seveda, če odgovarja oblika čevlja tudi anatomiji in fiziologiji človeške noge. Toda ljudje, zlasti ženski spol, je pač tak, da rajši riskira hoditi s skrivljerrimi nogami, da rajši trpi vse mogoče bolečine v nogah, kakor pa da bi se odrekel modnim Čevljem. Gorje pa, Če ostane v kopališču prekrasni čeveljček v kabini ln če ni pri roki kopalnih čeveljčkev, ki bi prikrili, kar Je na damski nožici strašnega — krive, pokve-čene palce, zaraščene nohte, kurja očesa mozole in ploska stopala! Človek mora strmeti, kako redke so v resnici lepe noge ln kako pogosto se dogaja, da čevelj vara oko glede oblike noge.
Začnimo pri modni bolezni, pri izkrivljenem palcu na nogi. Danes je to zelo pogosti pojav, da je palec zakrivljen proti drugim prstom na nogi. Posledica tega je, da čuti človek bolečine pri hojL Za deformiranje palcev na nogi se imamo v pretežni večini slučajev zahvaliti preozkemu in špiča-stemu čevlju. Izvzeti so seveda slučaju, ko je palec pokvečen že od rojstva. Ortopedija pozna več operativnih načinov, kako odstraniti ta nedostatek lepote. Seveda nosijo dame po operaciji zoper ozke in špičaste čevlje. Bil bi že skrajni čas. da modni Čevljarji reformirajo svoje modele, ki povzročajo damam toliko bolečin in nepotrebnih stroškov. Ne smemo pa biti krivični in očitati pehanja za modo samo damam. Tudi moški radi nosijo modne čevlje in tudi pri njih so pokvečeni palci na nogah navaden pojav.
Tudi ostali prsti na nogi, zlasti drugi je pogosto pokvečen. Mnogi so celo mnenja, da je to naravni proces, ki gre za tem, da dobi človek manjše prste na nogi ali pa se število teh celo skrči. Poleg teh nenormalnih pojavov glede oblike prstov pa opažamo še druge posledice preozkih čevljev. Nohti so često tako prirašeni k mesu, da čuti človek pri hoji neznosne bolečine. Noht se vsled pritiska ozkega čevlja tako poglobi v meso, da je večkrat edini izhod operacija. Nohti morajo moleti pri normalnih prstih čez blazinico. Če se noht vsled neprevidnosti zasadi ob straneh pregloboko v meso, povzroča navadno gnojenje, ki je ozdravljivo samo z operacijo. Večkrat pa se pripeti, da mora ljubitelj modnih čevljev Žrtvovati noht, ki je treba odrezati, da se ohrani noga.
Mozoli na peti in na sprednjem delu stopala nastanejo na ta način, da se koža vsled neprestanih pritiskov odebeli, aH pa da se napravi na istem mestu večkrat zaporedoma mehur (žulj). Pogosto so mozoli posledica ploskih stopal (Plattfuss). Pomagamo si na ta način da vložimo v čevelj mehko podlogo. Kurja očesa odstranimo z umetnimi sredstvi, aH pa tako, da z nožem večkrat zaporedoma odrežemo zgornjo trdo plast
ter držimo nogo delj časa v topli vodi. Ker pa si lahko pri tej operaciji tudi pri največji previdnosti ranimo prst, moramo vedno vporabljati aseptična in antiseptična sredstva. Pri sličnih operacijah si je že marsikdo zastrupil kri. Kurja očesa lahko popolnoma odstranimo s pomočjo radija aH Ront-genovih žarkov.
Ploskvo stopalo (Plattfus), ki tudi pomeni nedostatek lepote, je obenem resna obolelost, ki povzroča intenzivne bolečine. Celo bolečine v kolenih, v boku in križu so navadno posledica ploskega stopala. Tatt ljudje se zelo hitro utrudijo pri hoji In stoji, čutijo, da jih v stopalih peče, dobe pogosto mozole na peti in so sploh v nevarnosti, da jhn noge odpovedo službo. Individualni obliki noge prilagođena opora lahko vse te bolečine odstrani, če se seveda skelet še ni preveč spremenil, fioja postane iznova lahka in elastična, noga zadobi svojo prejšnjo lego rn obliko.
Negovanje nog je važno ne le s kozmetičnega stališča, temveč tudi zato, ker ovirajo bolečine na nogah svobodno gibanje, vplivajo na splošno telesno razpoloženje in lahko celo ogrožajo socijalno eksistenco človeka. Pravilno negovanje nog je kratko izraženo v zahtevi po dobri obutvi. Čevlji se morajo prilagoditi anatomiji človeške noge, ne pa samo modi.
Plesni kongres v Parizu.
Od 3. do 7. tm. so bili zbrani v Parizu strokovni zastopniki plesnega pouka iz 14 dežel, da si prvič povedo na mednarodnem kongresu nazore svojih dežel na polju plesnega pouka. Došli so zastopniki iz Francije, Italije, Anglije, Nemčije, fiolandske, Belgije, Švice. Češkoslovaške, Jugoslavije. Grčije, Romunije, Egipta, Avstrije itd. Prva posvetovanja so se gibala okoli doslej navadnih plesov One-step, Boston, Tango, Shimmv, Blues in Java, kakor se izvajajo v posamnih deželah. Shimmv je bil kratkomalo črtan z repertoarja plesnih šol, sklenjene pa so bistvene izpremembe za figure plesov One-Step, Tango m Blues. Boston se vrši odslej hitrejše z odmori v počasnih ritmih, pa tudi Blues bo v svojih tempih precej počasnejši tako, da ne bo imel nič več skupnega s Foxtrotom, ki je tudi črtan iz salonskega plesnega repertoarja. Tango se je povrnil od Tango M'longa v svoj stari normalni ti-tem. (Manj figur, dolgi zategnjeni koraki in mali križemkoraki). Potem je kongres poizkusil nove plese, katerih je bilo predloženih sedem. Posebno je ugajal takoj Five-Step. ki je prišel iz Anglije. Proglašen je bil za ono novost, ki bo najbolj ugajala. Nadalje priprost ples Jimska in končno Htrppa-huppa Holandska novost »Volta«, ki bi imela na-domestovati Bostona je bila odlonjena, kakor tud? neki nov egiptovski Tango. Samba, ki ga plešejo že leto dni pa ni ugajal radi ekscentričnih figur, je dobil sedaj prijetno preobrazitev, da bo veljal z lahkoto za salonski ples. Vsi delegati so se obvezali, da spravijo te plese v svoj učni repertoar. V Parizu že izvajajo te plese vse povsodl pa le ne tam, marveč tudi drugodi po Evropi in po ljubljanskih vogalih se že vabi mladina na plesne novosti letošnje zimske sezone. Na kongresu se je končno ustanovil sindikat plesnih učiteljev in protestiralo se je proti takozvanim plesnim zavodom, ki se pretvarjajo v zabavna podjetja nižje vrste.
Ruske anekdote.
Vrhovni komornik A. Nariškin, k: služil pri carju Aleksandru L, je bil sicer zelo iznajdljiv, dovripen in si je Kaj rad > magal v občevanju z dvornimi krogi z bc ■ sceno igro, a sam se ni nikoli smejal. Nckol. ko je posetil Petrograd pruski princ, ic vcC dni tako deževalo, da princ ni mogel 7 d\ i ra. Carja je to zelo jezilo in zato se je posvetoval z Nariškinom, ali bi ne kazalo sv, tovati princu, naj opusti svoje politiziranje ob tako slabem vremenu.
Kaj še, vaše VeUčanstvo, je odgovoril Nariškin. Princ vsaj ne bo mogel « Berlinu reči, da smo ga sprejeli suho.
Nariškin se je najbolj hal smrti. Ni trpel, da bi govorili v njegovi navzOvno>t: o smrti. Car Aleksander ga je hotel dr.i>k: in mu je rekel nekoč: Danes sem s tT*bo.i tako zadovoljen, da ti obljubim: če unr ti dam postaviti krasen spomenik.
Koliko pa mislite potrošiti zanj, Va& VeHčanstvo? — je vprašal Nariškin.
Zakaj te to zanima?
Rad bi prosil Vaše Veličanstvo, da mi podari ta znesek pred smrtjo. Priredil bi »e« liko svečanost in povabil rudi vas. Tako bi zabaval Vaše Veličanstvo bolje, nego svojo smrt.
Neki navihanec, ki ga je ime! Nariškin dolgo v želodcu, je opazil nekoč komorni kov oguljeni klobuk ter jc nagovoril Nari« škina:
Čujte, kako to, da se vaši klobuk'* tako hitro ohnosijo?
Bržkone zato, ker nosim svoi klobuk pod pazduho, vi pa na butici.
Slavni ruski igralec Peter Kara t: znameniti komik in avtor mnogih komedi' in vaudevillov, ni imel na glavi nobenega la« su. Nekoč je prišel na poti v gledališč veliko gnečo. Tramvaj bi bil kmalu povozil na križišču nekega pasanta Znanec, ki |c videl to nevarnost, sc je obrnil k Karati ginu, rekoč:
Za las je manjkalo, pa bi pri"e! nc^ nik pod tramvaj.
Karatigin ie snel klobuk. p>gladil si je krasno plešo in odgovoril:
Samo za las? Hvala Bogu. da nisem bil jaz v njegovi koži. Bil bi že mrtev.
★   ★ *
* Avto v 11 minutah 40 sekundah. Tc dni je posetil Fordove tovarne angleški prestolonaslednik, ki se nahaja v Ameriki. Pri tej priKki so delavci dosegli izreden rekord in izdelali avto v 11 minutah 40 sekundah.
* Deklica in mačka. Štiriletna kmečka deklica in dobra domača mačka sta gojili med seboj veHko prijateljstvo. Deklici ni mogla živeti brez mačke In mačka ne brez deklice. Hodila je spat k deklici v posteljo. Ko je mačka dobila mladiče jih je imela samo par dni na skednju, potem pa jih je z velikim ponosom prinesla v posteljo k deklici, ki jih je bila zelo vesela, in le odslej mačka tam s svojim zarodom prenočevala. Hišna gospodinja je napravila tej idili konec in pognala mačjo družino v kravji hlev, spalnico deklice pa je trdo zaklenila in okno zaprla. Nekoč pa je bilo okno odprto in drugo jutro je našla gospodinja v postelji pri hčerki zopet vso mačjo družino ...
* Ogromnega karpa so potegnili te vode pri Kichbarkanu v nemški provinci Slezvlg-Hollstein. Dolg je skoraj en meter, obsežen je nad 80 cm in težak je nad 30 funtov. Pravijo, da je star več nego sto let. Nekaj časa so ga ogledovali, potem pa so ga spustih nazaj v vodo, kjer naj živi karp-očanec naprej svojo visoko starost.
* Boi proti ženskim kratkim lasem. V Ameriki se bije že dalje časa boj proti ženskim kratkim lasem. Toda v Mehki je ta boj na strani duhovščine še hujši. Vršil se je v Mehiki evharistinl kongres in na tem so sklenili, da se ne sme pustiti v cerkev nobene ženske, ki bi Imela količkaj gole roke aH bi bila dekoltirana. Mehikanski nadškof pa je nadalje odredil, da morajo ženske opustiti kratke lase, ker sicer od 1. januarja 1925. ne bo nobena ženska s kratkimi lasmi prrpuščena več v cerkev k sprejetiu obhajila.
* Težak davek. V Kristijaniji je nasta! konflikt med natakarji, gostilničarji in finančno oblastjo. Natakarji se branijo od l. oktobra dalje veljavno naredbo glede davščine na račune i-ztirjavati od gostov.
se jim zajedno ne dovoli, da pribijejo k -čunu svojo napitnino 10%. Proti temu pa se dvigajo krčmarji in tako je danes v restav-rantih v Kristijaniji nemogoče pobirati omenjeni davek.
B ^-imshaw-G. Clavlgnv:
58
Jvaspodična kapetan.
Thunder ni imel ničesar, kar bi ga navduše-\; . >; vse se je združilo, da ga tira v obup. Vendar je skušal obvladati svoje živce in zbrati moči, da si vsaj samemu sebi prištedi sramoto in ne prosi Bsmiljenja v trenutku, ko bi se mu ti človeški mesarji približali, da opravijo svoj strašni posel
Dve ure je že ljudstvo plesalo okoli ognja. Čarovniki so zapovedali prinesti tri ogromne malike, izrezljane iz celih drevesnih debel. Postavili so jih pred ogenj. Častnik jih je neprestano gledal, da bi ne videl strašnega kupa človeškega mesa, ležečega pred njim. Vprašal se je, kako morejo bitja, ki so ustvarjena kot on, oboževati te sirovo pobarvane lesene klade. Ti maliki so imeli ogromne črne luknje mesto oči. usta so bila odprta in silno široka, iz njih je visel ostuden dolg rdeč jezik. Na njihovih glavah so bili pritrjeni veliki nočni ptiči z zakrivljenim kljunom in razprostrtimi krili.
Čarovniki so razbijali po votlih trebuhih teh groznih bogov, češ da začno na ta način duhovi
govoriti.
Plesalci so bili že utrujeni. Slavnost je dospela do druge točke.
Thunder je opazil, kako so ženske zbežale ln
se poskrile,   dočim so moški prenehali plesati in
pobrali svoje kole.
— Prišel je trenutek, ko bi vsak pošten kristjan molil, si je mislil Thunder.
Toda ropotanje bobnov, prepevanje m divji kriki so mu zmedli duh. Vrvi, ki so mu stiskale gležnje in zapestja, so mu prizadevale take bolečine, da je izgubil nit svojih misli.
In vendar se je spomnil neke stare, stare molitve, ki jo je nekdaj tako pogosto ponavljal na kolenih svoje matere... Na misel so mu pa prišli samo stavki brez reda, ki jih je skušal moliti: »... zgodi se tvoja volja... in nam odpusti naše dolge...«
— Da, naše dolge... m napake, si je mislil Thunder, ko je videl, kako stopajo Uudožrci k njemu, žareči od veselja.
Silen moder blisk je razsvetlil prostor in mu zatemnil pogled.
Thunder je zatisnil oči.
To je bila smrt! Vesel je bil, misleč, da je gledal divjakom v oči in ni zatrepetal.
Silen krik iz tisoč grl je zaoril proti nebu. Thunder je začul čudno šumenje, kakor pri kakem vodopadu. Zdelo se mu je, da udarja tisoče bosih nog ob trdo zemljo.
Ali je bila to smrt? Ali so ga pobili s kr> lom?... Ničesar ni Čutil... in veselil se je tega. Njegove oči so se napol odprle... Nov moder
blisk je švignil v istem trenutku v zrak, nato pa še eden. Razsvetljevala sta prazni prostor, rdeči ogenj in zapuščene malike.
Kako, ali res ni bilo nikogar več?
Skušal se je zravnati, a v tem trenutku mu je nekdo šepnil na uho:
— Ne ganite se. Prerežem vam vaše vezi.
Pri luči ugašajoče rakete je Thunder spoznal Vajiti.
— Vi! je vzkliknil.
— Da, jaz. Mirujte! Tako! Gotovo! Naglo, požirek žganja. Požurite se vendar, prokleti Anglež! Sedaj pa morava teči, kar naju neso noge.
Alkohol je v trenutku okrepi! poročnika. Vajiti ga je parkrat krepko sunila v hrbet, da se je zravnal, in ko je bil pokonci, je videla, da lahko stoji in hodi.
— Hitro torej! Divjaki se vrnejo, tecite za menoj, a pazite, da ne padete, ker drsi.
— Angel z nebes...
— Hi-jo! Naprej!
Dala mu je sunek pod rebra in pričela teči skozi goščo.
Thunder je razumel, da sedaj ni čas. da se ji zahvali. Sledil ji je.
Nekaj minut pozneje sta prispela do čete, ki jima je prišla na pomoč, ko je zapazila rakete.
Niso čakali nevarne vrnitve ljudožrcev, temveč požurili so se v dolino.
Vajiti je skromno stopala med mornarji. Načrt
se ji je bil posrečil, toda njej ni niti prišlo na misel, da bi se moglo zgoditi kaj drugega!
Prosila je Častnika, naj ji da malo smotko: dobila jih je polno pest. Pojedla je dva kosa mrzlega mesa in bila tako dobre volje, da si je pridobila vsa srca.
Thunder se ji je prisrčno zahvalil. Solze so se mu svetile v očeh. Upal je na prijazno besedo, na nasmeh, na pogled ... Ona se mu je pa smejala v obraz, ga pustila in se vso dolgo pot izborno zabavala z malim mlečezobnim praporščakom, ki se je je tiščal. Toda kmalu je dobil krepko zaušnico, ko jo je skušal v temi poljubiti.
Ljudožrci so nedvomno menili, da so njihovi bogovi v bliskih odvedli ujetnika; niso se spustili z gorovja, niti nadlegovali male čete na povratku. Vkljub temu si je pa poveljujoči častnik globoko oddahnil, ko je slednjič začul pljuskanje morski!] valov ob obrežje in v lahni megli zapazil »Alisa-torjevec luči.
Ko ie četa videla, da ni nobene nevarnosti več, je postala razposajeno vesela, toda polagoma je umolknila, ko se je približala bregu. Nihče ni poznal pogodbe, ki sta jo sklenila poveljnik ladjo in Vajiti in vsakdo je menil, da čaka Thundera prav neprijeten sprejem.
Predno je četa stopila v čoln, je častnik poklical Vajiti, kajti naenkrat je bil utihnil njen smeh in vesela govorica. Toda klical je /aman, Vajiti je bila izginila.
K. MAKUSZYNSKI:
Divjak.
Poleg nas stanuje že par tednov 'gospod, ki mi dela silno zabavo.
Kot trdi moja boljša polovica in je pripravljena to vsak hip izreči pod prisego, ne spadam jaz ravno med naj* prijetnejše ljudi, toda gospod zraven nas... človek bi kar počil.
In sem na ljubo moderni graditvi hiš, ki obstoji v tem, da potegne najbrž med dvema stanovanjema samo lepen* ko in jo omeče z ometom, v stanu, d* ▼am poročam o slehernem duševnem razpoloženju, o vsaki besedi svojega soseda.
Tako približno o pol osmih zjutraj se zbudi. Slišim, da prižiga luč. In ni tega prav nič kriv moj fini sluh, kajti spadam, kot trdi moja boljša polovica in je to pripravljena vsak hip priseči, k ljudem, »ki ničesar ne vidijo in niče« •ar ne slišijo, temveč tavajo slepi kot mlado ščene po svetu.«
Moj sluK torej nikakor ni kriv, ampak dela moj sosed pri prižiganju svetilke s cilindrom, ki mu pade na* ▼adno na tla in se ubije, takšen ropot, kot bi se zaletel besneč bik v trgovino s steklenim blagom m bi si tam ohlajal svojo jezo.
Ko torej nažiga moj sosed svetilko, začne preklinjati. Jaz znam tudi, ampak sem v primeri s tem možem pravi rev* ček. Ta ti zna kleti! Se pijan mornar bi postal rdeč. Gospod sosed kolne, ker so užigalice za nič, kolne, ker ne stoji svetilka tam, kamor poseže, kol* ne... skratka, kolne <jd tistega Kipa, ko je odprl svoja oče^sca in dokler svetilka ne gori. To se pravi, kolne tudi še potem, kajti mu daje svetilka pre* malo svetlobe.
Ko se je pošteno izkle£ se začne v postelji stegovati in zehati. In jaz slišim, da pokajo postelja in njegove kosti.
In ko se tako stega in pretega, mos ra občutiti pri tem gotovo najslajša čustva. Glasove vam daje kot na pri* mer lev, ki je povžil po daljšem postu velbloda z njegovim beduinom vred.
»Uuaaaha!... Uuaaaha!... Uuaaa* Hal.. fc Takile glasovi prihajajo v moje stanovanje.
In dajejo ti trije »uuaaaha« jako slabo sliko o glasovih", ki jih spušča možakar, kajti so ti »uuaaaha« vedno daljši, bolj zategii in trajajo približno dobre Četrt ure. In mi je resnično ne* mogoče navesti tukaj vse te »uuaaaha«, kajti bi sicer v tiskarni pošle stavcu za to potrebne črke.
In jih bruha gospod te glasove s tako silo, da se stresajo okna in se vpogibajo stene.
In je prava sreča, da sem v času, ko začne mož svoje »uuaaaha«, že predramljen, kajti bi sicer najbrž pri* šlo do jako razburljivih prizorov.
iVčasih, če me zmoti njegovo levje rjovenje v mislih, potrkam s škarjami, pisemskim obtežilom in kladivom na steno in kolnem zraven, kolikor pač morem. In plane nato moj sosed iz postelje, preklinja je še hujše in potrka s posodo za premog ali s še težjim predmetom nazaj.
»Kakšna manira je to?« se dere v svoji sobi. »Ali bi ne smel človek v tej hiši niti enkrat zehniti? Še danes se pritožim pri hišnem gospodarju... na policijo pojdem, kajti je to narav* nost omejevanje osebne svobode!... Še tega manjka!«
In začne potem znova zehati... »Uuaaaha!... Uuaaaha!«
Jaz zijam za njim . »Uuaaaha!... UuaaaHa!« Ampak zna mož mnogo boljše, to mu moram pustiti. Bi se moral jaz najprej par let trenirati, da bi ga lahko oponašal.
In je vzbudil najin zehalni duet zadnjič velikansko pozornost v hiši, kajti nisva še uuaaahala dobrih pet minut, je priletela na vrata mojega sta* novanja hišnica in divje zazvonila.
Odprl sem. Bila je bleda kot mini* strski papir in je njen obraz izražal strah, osuplost, prepadenost...
»Za božjo voljo!« je zavpila. »Kaj se pa godi? Vsi ljudje v hiši stoje v negližejih na hodnikih in šklepečejo z zobmi od strahu in mraza.«
»Vprašajte   mojega   soseda,« sem
dejal, »tako rjove kot tiger, ki mu hočejo zobe dreti!«
In je hišnica stekla k sosedu. Slišal sem skrajno razburjeno debato, nato loputanje vrat, nato pa je spet divjal moj sosed v svoji sobi.
»To ne bo tako!« se je drl. »Kakšna država je to, kjer niti zehati ne smeš? Kakšna hiša je to, stanujejo tu morda same kraljičine ali kaj?«
In so frčali škornji in čevlji kar tako po zraku. Završčal jc neusmiljeno zvo* nec. »So to osnaženi čevlji?« je kričal nad očividno brez sape prispelo sluz* kinjo. »Če bi jih z lasmi ali kocinami samo pogladil, bi bili boljše osnaženi!.. In obleka, samo poglejte to obleko? .. Ali zato plačujem, da dobivam take stvari pod roko? Kar svojo učnino si dajte povrniti, če ste jo sploh kdaj plačali — in ne zijajte tako vame kot tele nova vrata! Glejte, da izginete!«
In je zletel stol po tleh. Ko se je pričel moj sosed umivati, je nastalo tako pljuskanje, kot bi poskakovalo deset nilskih konj hkratu s trambolina v vodo. in je povzročalo snaženje zob tak šum kot cestni pometalni stroj.
In sem si tako počasi napravil sliko svojega soseda: velik, širokopleč dedec, j s ščetinastimi lasmi, levjo čeljustjo, ža* rečimi očmi in hojo, pod katero tlak kar bobni.
Ko pa sem prišel nekega dne do* mov, sem srečal na stopnicah mladega, šibkega fantka s svetlorumenimi lasmi, vodenimi, sinjimi očmi in obrazom no* vorojenčka.
Niti sanjalo bi se mi nikdar, da je to moj divji, nezadovoljni sosed, pa je ravno stopila hišnica iz svojega stano= vanja in jo je že nabrali! rumenolasec: »Kako pa leži ta preproga?? Kot vrv. Človek si še noge lahko polomi!«
In je že izginil skozi vrata. Po glasu sem ga spoznal.
»Je s tem človekom križ!« je poto* žila hišnica. »Nobena stvar mu ni prav. Če prižgem preje, pravi, da me zatoži gospodarju, da zanalašč navijam cene in stroške za električno razsvetljavo, če ne prižgem, se krega, da si bo še vrat zlomil, krlo mu bo potem kaj dal ... o.
takega človeka bi kar z mirno vestjo udušila.«
In je tudi služkinja potožila naši. »E, če bi bil naš gospod, kot je vaš. Vaš vpije in je takoj spet dober, naš pa laja ves božji dan. Pa naj stori človek, kar hoče, nič mu ni prav. Če je kava zjutraj malo bolj vodena, pravi, da bi se še kanarček ne maral kopati v taki čorbi in brozgi, če je pa kava malo močnejša, pa rjove, kot bi ga živega drli:
»Veste, da sem na srcu bolan in nervozen, pa mi napravite tako kavo. da bi od nje še slona zadela kap! . . . Uničiti me hočete!... Ugonobiti me hočete, vi vešča!«
In sta povabili moji hčerki neko ne* deljsko popoldne par prijateljic k nam domov; in so pele in igrale klavir. Je res, da sem slišal že bolje in lepše igrati na klavir, toda tako razsajati pa vse* eno ni bilo treba mojemu rumenolasa* stemu prijatelju.
In kar v stene se je zaletaval.
»Ali res ne more imeti človek v tej hiši miru po kosilu!« je kričal. Tu mora človeka hudič vzeti!«
In je razbijal s pestmi po steni, in ko mu je sčasoma postalo to najbrž malo neprijetno, se je poslužil zajca ali nečesa takega. Stena je pokala. In sem se smejal jaz tako glasno, da me je moral slišati. In me je slišal. Še nekaj časa se je drl. nato pa pobegnil z doma.
Dva dni kasneje sem naletel na »divjaka«, tako so ga splošno imeno* vali v hiši. v električni. Bil je ravno za* poslen v hudem prepiru s sprevodni* kom.
»Mene,« je kričal, »ne boste ugnali s svojo uradno osebo!... Pravi usluž? benec si ne bo dal podariti par kopejk, tako usiužbenstvo je samo na Poljskem mogoče! Vaša dolžnost je, da ste vljud* ni, ste razumeli! ... Če kdo izstopi, lahko jaz vstopim in če ste imeli že preje prenapolnjeno, niste vršili svoje dolžnosti, jaz vas zato naznanim!«
In je pri tem ubogi slabič kar skakal od jeze.
Sprevodnik je bi! pametnejši, videl
je. da ima pred seboj nekoga, ki ni po* polnoma pri zdravi pameti. In je imel popolnoma prav. Kajti prav pri zdravju ni bil moj sosed. Ampak je fantek le 2'abaven. Vsako jutro hrešči svoj »uuaaaha« in jaz mu ga hreščim nazaj. Jaz nisem tiste sorte, da bi odnehal. Ali bo njega razneslo ali pa mene. Am* pak mislim, da bo njega, kajti se jaz imenitno zabavam, ko divja on po svoji sobi.
Kakor čujem jc trgovski potnik za razpečavanje beljakovinastih izdelkov. Beljakovine pa ta mož! Nikdar bi si ne mislil tega! Preje bi dejal človek, da je v kakem cirkusu krotilec levov in tigrov!
In če se možička tako4e pogleda, mu človek ne bi nikdar prisodil, da zmore take »uuaaaha«, videti je tako pohleven, tako krotak, kot bi prodajal same božje podobice in molke.
Pravkar mc je dohitela hišnica vsa srečna in vesela. »Možakar se seli. Pra? vi, da je do grla sit. imeti takega »div* jaka«, kot sem jaz, za soseda. In mi je hotela hišnica poljubiti roko, pa sem odklonil to ovacijo. In je menila, da mi bo gospodar odpustil februarsko najemnino, ker sem rešil hišo tega »div* jaka«. Jaz se smehljam. Kajti poznam bolje gospodarje. Tako »divji« sploh ne more biti nihče, da bi doživel kaj takega.
Škoda, da se mož seli! Kajti jc moj kašelj znatno ponehal, kar odgovarjam vsako jutro njegovim »uuaaaha s svojimi »uuaaaha«. In mi bo jako manjkalo te priljubljene gimnastike pljuč.
Konzulati v Ljubljani:
Češkoslovaška: Breg 671. Belgija: Urad Ljubljanskega velescima. Avstrija: Turjaški trg 4/TI. Italija: Zrinjskega cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33 Francija:  Dunajska cesta (Ljubljanska
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Za centralne kurjave
83-T
najprimernejši ]e visokokaloričm trobnodol-ski premog. Dobavlja pa po orig. rudniški ceni, glav. zastopnik premogokopa Irobnidol
DOM. CEJBIJV
trg. s premogom. Ljubljana, Wolfova ul. lili.
65/IV T
Samo
Din 198
svilen jumper
z dolgimi rokavi,
prvovrsten tricot
v vseh mogočih barvah le pri
A. ŠINKOVEC nasi,
K. SOSS, Ljubljana.
za
t«
i)
* •
mehanična delavnica
3591    (popra vi jalni ca)
L. Ljubljana, Selenburgova   ulica S.
Na prodaj
po nizki cenil
pftr konj (dirjačev), — par težkih voznih konj, trije osebni vozovi, različni tovorni vo* ovi in konjska oprava« 6571
F. C. Schwab, Ptuj.
HcUi<yctiasi
Drva
trboveljski
premog
H. Petrič
Ljubljana
Gosposvetska cesta 16 Telefon 343
T 57
Jlroiiam
Moško suknjo
nrodam. — Ogleda se: Domobranska  cesta  7'I.
6573
Proda se štiri leta stara
jazbečarka
in trimesečni mladiči (1 samec in 2 samici). — Naslov pove uprava »SI. Naroda«, event. pismene ponudbe pod »Jazbečar 6570« na upravo »Slov. Naroda«.
Dve peči,
na plin in na žaganje — naprodaj pri Breskvarju,
ključavničarskem mojstru Liv.bliana. Sv. Petra na* S?n. 6568
Za Vse svete
izdeluje vence, Šopke, aranžmaje ter vse druge okraske za grobnice in grobe. Priporoča na veliko in malo cvetne krlzanteme — različnih barv — rezane In v loncih tertekoracije palm, lovorjev in drugo. —Vsakdo naj si ogleda pred naročilom našo zalogo pri tvrdki
Fran Šimenc, vrtnarstvo
Gradišče Stev. 12.
Naprodaj hiša
v Mežiški dolini, v industrijskem kraju ob želez* niči. primerna za trgov* Ci- ali obrtnika. Hl?a ima Iri sobe in kuhinjo, * podstrešji! dve sobi, klet in c'cktrično razs-.vrl * o Pri hiši f« vrt in vo> da. Toslopje je v do* brem stanju in krito z opeko. Cena 88.000 Dir. Interesenti naj sc obrne* jo na ip»avo »Slovenke* rU \ t roda«. (-575
: x
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako« vec 52/T
Deteljno seme
fižol in gobe kupuje 6236
SEVER & K0 K P.
5 \ LWana. BMfan u'»n 5t 12
Resnim kupcem
vil. stanovanjskih, trgov: skih, gostilniških in obrt* nih hiš in posestev, gra* ščin, kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — n«idi največjo izbiro Realitetna pisarna »POSEST«, d. z o. z. ▼ Ljubljani, Sv. Petra ce* sta 24 55/T
Trboveljski pramog
drva, koks
angleški premog šlezijske brikete
dobavila DUBIJA tur  Kralja Petra trg 8.
Tet. 220. — Plačilo tudi na obroke. 70 T
Zaloga klavirjev
in pianinov
najboljših tovarn Bosen* dorfer,   Czapka, Ehrhar,
Holzl, Sch\veighofer, Ori* ginal Stingl itd. — Tudi na obroke! — Jerica Hi>* bad, roj. Dolenc, Ljub* Ijana, Hilšcrjcva ulica 5.
50
Pristna  ljutomerska na* mi zna in prvovrstna
buteljčna vina
letnika 1921 in 1923 — nudi za takojšnjo doba« vo iz svoje zaloge — po ugodnih cenah. — Gjuro Valjak, Maribor. 6572
Mehanična mama. teiiinita lann in konnplli tir predilnica ANTON ŠINKOVEC d. d.
- GROSUPLJE pri LJubljani =
nudi
6543
JUTA . MOTVOZ..............
VREČ
po najnižjih cenah,
Mehanično
umetno vezenje
perila, za štorov, toalet, obšivanje (entlanje^ vložs kov. motivov in čipk — predtiskarija naimoder* nejših vzorcev za ročna dela — izgotavlja Matck & Schcin, Ljubljana, po* leg hotela Štrukelj. 6462
Moderne damske cilindr* ske oblike došle v klobu* čevini (filcu), baržunu in plišu raznih barv. Cena od 1 Din 300; baržun in klo* \ bučevina (filc) od 160.— \ dinarjev naprej.
M. Horvat,
modistka, Ljubljana, Sta; ri trg 21. 63/T |
Naznanilo !
Večja množina raznih otroških in igračnih otroških vozičkov (ostankov posameznih vzorcev) to* varne »Tribuna« — se po no znatno znižani ceni proda. — Ljubljana, Kablovska cesta št. 4. 80/T
L Magdić, krojač,
Ljubljana. Gledališka uli^ ca 7 — se priporoča za kJoeo sezono. °7 T
Odda se soba
^ hrano ali brez — ene* mu ali dvema gospodoma. — Xaslov pove uprava »Slov.   Naroda«'. 6574
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
»VRTV, D i? a m o n j a in drugovi, družba z. o. Z.. Maribor. — Največji izbor raznovrstnih ple* menitih sadnih dreves (cepov) v najplemcnitejs šib vrstah in v vseh obli* kah — Plemenite vinske trte nn amerikanskih pod* logah. kakor tudi cene in podloge istih. — Seme zelenjave, cvetja in go* spodarskih rastlin. Cvet* je v loncih in razno okusno grmovje in drev* je imamo celo leto! — Zahtevajte cenike I 6274
Znanstvo !
Gospod, samotarec, ro* dom Slovenec, srednje starosti, zdrav, simpati* Cen. mirnega značaja, tr« govsko na obra/en. — z manjšim kapitalom v gc tovini, želi vsled pomanj« kanja znanja, ako mogo* če / jednako gespo ali gospodično — znanja, skupne sreče, ljubezni in cvent. poročitve. — Taj^ nost strogo zajamčena in le resne in ne anonimne ponudbe s sliko, knja se na zahtevo vrne takoj. Vse drugo v koš. — Cc* njene ponudbe pod »Src* Ča in ljubezen 6569« na upravo »Slov. Naroda«-.
Slovensko bralno društvo
naznanja, da je umrl njegov častni in dolgoletni zaslužni predsednik, gospod
RIKO MALLY
Slava njegovemu spominu!
V Tržiča, dne 23. oktobra 1924.
6578
Dve duši v Bc?u r?razvezni tesneje le tc zd"iži smrt!
Naša miljenka, gospodična
Franci Dobršek
je danes ob 17. un v 18. letu starosti, vsa udana v kruto usodo, odhitela k svoji mamici.
Le malo dobrega jej je dalo kratko življenje, zato naj jej bo prihodnje tem veselejše.
Nepozabno sestrico, vnukinjo in nečakinjo spremimo jutri ob 14 V2 uri iz držav, bolnice k Sv. Križu.
Kdor jo Je poznal, naj je ne zabi!
Žalujoči rodbini Dobršek In Ekar.
Lastnina  in tisk  »Narodne tiskarne«.