fi
v tarak, MiM i« mV*M
iiliaja in ulju » II ar i-lotu itn |...Hiljjnu na
ilOIII II ¥■**. leto H i»l. - k,
/a pi.l let* . . I , - . .a Mri lita . I .. Si> .,
Po pošli
/a »je letu 10 |L - k.
IX let*  .   S   ..     — ..
m Mrt MU i .. H
Vrnlni'ti'1 in "|>r.iviiiet»i> j« v KCNtjiinkih uli.ali (BttmgMM) »t. 117.
*—it. 81.
1111
ftztinnllm
Z.i MTO4m   11 .t. i i
\l -t • - ■ pl.i. uj,
4 kr. |t ve titku .'lkr.it-re.'e pnuioiilc.' »e |>l.i. u ■ j*jo ft |ir...t..ru.
Za wk 11 || j,, pla.at,
UU\ (»t.v..|ielj, /a M k.
K.Aoi.iii m m »rj.-iijii, fra li kuj ejo.
\r Mariboru tO. oktobra istis.
Slovenci /Hliiiimo se!
v.
A. I). P.  Iz dolenje Kranjske.
Potoni še le, kedar so bo obče zahtevanje naroda Blovenskega uslišalo in ko so bo že vpeljal slovenski jezik v šole in urade, potem še le naj lii sena prošnjo za nemške šole. kar jih ho še ostalo, obzir jemalo, zdaj puk morale bi se take prošnjo brez usmiljenja pod klop metati. Mesto tega so pa prošnje tistih neitiškutarjov, ki pri svetlem dnevu,v t<-nii, \ ktero nas jo nemščina treščila, za dragu, nedosegljivo si ceo nemškega jezika prosijo, neprenehoma povdarjnjo in milostljivo uslišujejo — a prošnje onih, ki slovenskemu narodu iz teme na svetlo pomagajo in na slovenski zemlji slovenskemu jeziku vsestransko obveljava zahtevajo, da bi Slovenec pri svetlem dnevu t. j. v svoji domovini no bil Več prisiljen po sreči tujega jezika zdibovati. razen kolikor dotika s sosednimi Nemci ali Italijani, ali viša omika zahteva, se zn-inetujejo, z 20.000 podpisi previđene prošnje in obče zahtevanje naroda našega po slovenskem uradovanji so prezira in pod klop meče, in nemščina, opiraje se nn publo prošnjo kratkovidnih ali od par nemških besed omamljenih sebeljuhov več ali menj povsod, zlasti pa na Koroškem in Stilskom med trdim slovenskim ljudstvom po stari navadi ošabno po konci glavo nosi in na slovenski zemlji v šoli, v uradu in deloma tudi pri cerkveni vladi ne brigajo se za 19. §. tako absolutno gospodari, kakor v sredi trde Nemčijo. To nas uči med drugim tudi vladni odgovor na Vosnjakovo interpelacijo. Pri čeških Nemcih pa vlada V šoli, cerkvi in uradu od najniže do najviše stopinje povsod le nemški jezik, kterega jim nikdo ne krati; češki Nemci nimajo torej nobenega vzroka od Cehov so trgati in historične zveze rušiti ali historičnemu pravu krone sv. Venceslava se zoperstavljati, sicer bi tudi Slovaki, ktorih je dvakrat I oliko ko čeških Nemcev, še laže zdaj pri predstoje« čili novih volitvah izrekli, da tudi oni historičnih pravic krone sv. Štefana priznavati no morejo, dokler si; češki Nemci puntarijo zoper historično državno pravo krone sv. Venceslava. Ako je dopuščeno češkim Nemcem, kterim se v nobenem obziru nič k'ivice ne godi , zoperstavljati se starodavnim pravicam krone sv. Venceslava, se sme Slovaku šc menj braniti upor zoper Ma-gjare, kteri BO Slovaka iz najlepšo, rajsko dežele silovito pregnali, na beraško palico ga spravili in ga zdaj še zu človeka priznati nočejo — nem ember 'Poth! — Ako bi potom Cehi svoje Nemce s sorodnimi Slovaki zamenili. bi gotovo zadovoljni bili. Ločitev po narodnosti torej ne bi za Cehe toliko po-gubljivii bila. Razen tega vodo Cehi prav dobro, da se Slovenci v skupni deželni zbor in deželno zvezo z Dunajem. Liuccin, Salcbnrgoni in Inshrukoni po zgodovinskem pravu tako malo siliti morejo, kakor Cehi, Hrvatje ali Ma-gjari, nasproti pak da imamo Slovenci no le narodno, prirojrno ampak tudi starodavno historično pravo do skupno samostojnosti, to je, do združenja štirske. koroške, kranjske in primorski' dežele v ono samostojno celoto: take historične podlage do samostojnosti češki Nemci kratko malo pokazati ne morejo. Cehi tudi dobro vedo, da se nam Slovencem ni treba bati nemške večine (zgornjih in srednjih Stirccr in Korošcev) v tej zvezi v ktero nas silijo v zatiranje naroda našega ker je znano, da v to staro zvezo z nami stopiti nočejo; ali tajiti vendar ne morejo, da imamo pravico do njo in da Slovenci, ki so bili nekdaj gospodarji cele koroške in šlirske dežele, zdaj vsaj tisto zemljo še svojo imenovati smejo, kolikor jim je še ostalo. To vse Cehi dobro vedo, zatorej tudi skoro brez izjeme niso protivniki. marveč še goreči podporniki združenja in samostojnosti Slovencev. — Pa če bi tudi češki ali poljski narod res tuko neusmiljen bil, da bi le na se gledal, nas pa brez
SOČUtjfl nemškim krempljem prepuščal, ne bi smelo to ..Novicam" in slovenskim poslancem v potuho, ampak v »prehudo hiti. oni morali bi si zavoljo
tf>8;l ne .....nj ampak  še veliko  bolj prizadevali, da bi nam k samostojnosti
pripomogli ju obvarovali, da se ne bi zdaj z našim slovenskim narodom zarad D«ilgO(lne prošlosti njegove v primeri z drugimi narodi tako godilo, kakor se je nekdaj z vsakim človekom godilo, ki ni imel diplome, da je žlahtnega stanu. Ako torej Nemci, ki nas toliko poznajo, dane nehajo Ljubljane na Koroško prestavljati, ako bi tudi Cehi in Poljaki ne bili vneti za politično združenji- 81ovenc«?> pod samostojno, skuj..... deželno vlado, na tem ni toliko ležeč.'. Ramo če jo narod naš vnet za to združenje. In da je naš narod za to rei vnet, pokazal je enoglasno v taboru ljutomerskem, pokazal jo v še veliko večcin št>vilu v taboru žavskem in pokazal lio to. ako inu bodo dovoljeno, Upamo tudi \ drugih taborih. ,.No\ice" same že to priznavajo in plavijo, da niso zarad tega zdaj več v toliki skrbi, kakor so bile leta lh|s j„ vendar - glejte čuda golemogal -- vendar podpirajo zapečkarsko politiko tistih slovcii-kili poslancev, kteri so v poslednjem Času tako čudno slovenski postali, da od združenja Slovencev v eno politično celoto nič več slišati nočejo, kteri pri predolavnnji Avstrije na Dumi j i ni besedice o tem pregovorili niso , in v celoti deželnega zbora nimajo liikacogn sklepa, in le za sklepe nam je s tem pokazati, kakor da bi se njim enako za tako „sanjarije", kakor neki oni združenje imenujejo, nikdo več ne brigal. Narod sani je že govoril in pokazal, na kteri strani tudi v tem obziru stoji, pokazal je, da se ni izneveril ideji, za ktero so že leta 1848 vsi pravi Slovenci od Mure do Adrije gordi, da se ni izneveril ideji, za ktero smo se leta 188J po vseh krajih ^ razkosane Slovenije podpisovali, ideji, ktero smo mislili, da bodo vsi slovenski "» poslanci od prvega do zadnjega po padcu nemške ScbmerlingOVe centralizacije kot oonditio sine qun noil na prvo mesto svojega programa postavili in jo uresničiti si prizadevali ali pa svoj mandat položili; tej ideji je tudi priprosti naš narod, spoznavši da ga sicer ne čaka drugo, kakor še nekoliko časa revno, zaničevano življenje, potem pa gotov pogin, zvest ostal; to se je očitno v Ljutomeru inZavcu pokazalo in iz teh taborov se lehko na vse druge posname; vsaj zdaj se lehko reče, da so silno zugazili tisti slov. poslanci, ki so se raji dunajsko-neniški nadvladi na milost in nemilost vdali. Namesto da bi smelo zahtevali kot prvi pogoj duševnega in materijalnoga blagostanja našega: politično z odi n je n je Slovencev, zanašajo se na to, da neobhodno potrebo zedinjenja tega ves razumni narod slovenski živo čuti,— vendar sedanje „Novire" še zdaj rade iidrihnejo čez tiste našince, kteri v imenu naroda zedinjonje zahtevajo, češ da ne smejo v imenu naroda kaj t a eo ga govoriti ali pisariti. ,,ker jim narod ni dal za to sporočila". Kes je sicer, da nam narod slovenski za to sporočila ni dal, ali žalibože, da se tisti kranjsko slovenski poslanci, kterim je narod za to spo-ločilo dal, vtem obziru tako obnašajo, da se mora vsak pravi Slovenec z jo-kajočim srcem od njih obrniti in veselje nad njih ravnanjem „Freradenblattu", „Prewil" in vsem tistim nemškim hegemonom prepustiti, kteri delajo z novo Ustavo, kakor se sami babajo, mosl čez ..ljudsko sddrgo" od nemške Mrave do nemške Adrije. —
Iz dc/Hiiili zborov,
KI. 9. seja (if/.ciiH'ga /Imuni gorlikega i. o k t«
Seja se zažne o ■">. uri zvečer. Ni poslancev pl. Pretisa, Hosmana, VViiiklerja in knjezonadškota.
Dr. Deperis bero to-lo interpelacijo: Kolikorkrai so zastran pre-naredoh v pol i tiski, sodnijski ali finančni administraciji  uradniki v drugih
Iz Švicarske. |Izv. dop.|
Veliko število ljudi hodi v Švicarsko na gore plazit iu od njihovih vrhuncev si svet ogleda vat; med te pogorjance sem tudi jaz stopil, pa kmalu sem se prepričal, da ni velik razloček med tem iz dolin na gore ali z nad-gor v doline gledati; odločil sem se zato v naprej rajšo hoditi po dolinah iu lepili krajinah, ktero bi z nad gor videl in tam ogledoval, in od tod na gorske vrhunce gledati, naj še lVtcr toliko vabi, da bi Pavel gori plazil in doli glodal. Pa kaj najdem na gorah V nič nego težave in sitnosti, nadlegovanje od vseli strani; kaj imam, ko na goli vrhunec dospem? razgled na snežnike, na led. na pečevje iu prepade, gledani solnčni vshod in zahod, da se mi oči blišče, solze in slabe; po vročeni potu imam se gor v hladnem zraku, kterega nisem vajen, varovati, da ne dobim katara in revmatizina ali jetike, samo nadloge ki mi potem glavo teže, oči kale, nos žare, grl. parijo, pleča zvijajo, kolena krčijo, pluča krulijo, a pri vsem tem imam svojim tovarišem in tovarišicam na desno in levo kazati, da imam vzvišen okus za divjo romantično naravno krasoto; treba mi je zato vedno jihovemu občudovanju in zamaknjenemu vsklikovanju entusiasno pritrjevati iu sam vsklikovati: magnifigue, — superb — beautiful, glorious — prekrasno, nebeško in tako naprej, vse mogoče besede, ki pričajo kako zlo jaz snežno lepoto občudujem in kakšen „o.vjuisito taste", izvrsten okus imam. Pa kako s tem ljudi foljuiam! tukaj se zato apovem, da moj okus ni zu I "d in
izvzeniši vroče letne dni v kakšnem hotelu. Moj okus ni za divjo romantiko, tam gori za golo pečevje iu črno prepade, moj okus je zdolej za prijazne vinograde, kjer dobrega vina steklico po dobri ceni dobim; sanje o lepili planinarkah ali „sennerinen" so mi po vsem minile, od kar so se mi ideali poprejšnji v prav budava dekleta in babure spremenili: tedaj zapustivši gore se mudim v dolinah, na bistrili jezerih, v prijaznih vaseh, trgih iu mestih, kjer ljudstvo dela in posluje od jutra do noči. — Dragi čitatelj, ki bi za menoj na Švicarsko došel, ne zameri mi. da nimam gorsko- ledeno- snežno-prepadno- pečevnega okusa, ako te peljam na lemansko ali genovsko jezero in okoli po njegovih ohalih. Stopimo v Yevcy-u U. p. na brod in med tem ko ta pO jezeru kot riba plava in eno mestice ali kraj za drugim obiskuje, ra/.glediijva si prekrasno okolico in veseliva se prijetne vožnje; tam pa tam ■r vstavimo n. pr. v Clarens-u, znamenit kraj zavolj svoje lepote proslavljen po Rousseau-jevi „La nouvelle Heloiso", potem ogledamo si Chillon, ječo Bo-nivard-ovo, kterega je LordBvron s svojo pesmijo „Thc prisoner of Chillon" za veke proslavil. Naprej na savojski obali je prijetno mestice za drugim, kakor Meillorie, zopet nama zanimiv kraj zavolj RousBean-jeve Heloise, ktero sva nekdaj, dokler sva še sentimentalna (?) bila, z velikim entuziazmom čitala: dalje dojdenia v Kvian-lesdiains. kjer se v dobrih kopelih kopljcva in lepega kraja veseliva itd., naprej v (ienevo. V tem mestu se ve da, se je par dni muditi treba, a potem jo zopet odriniti naprej po jezeru iu po švicarski obali ali obkraji. Ta stran jo mnogo lepša od savojske iu polna znamenitih krajev, stanovanj in asilov znamenitih oseb n. pr. : Coppet, \yoii, Si     1 'e BotlgV, ltollc itd.   V Oucliv, podmestji lozanskein zapustiva, pa-
deželah brez služeb ostajali, — poslalo se jih je k nam navadno obilo število, in se ve da tudi taki, ki niso poznali ni jezikov ni potreb deželnih; naši domačinci pa so vedno za ptujci zaostajali. Posebno po vojski 1. 1859 in vslcd polit, prenaredeb I. 1860 v translajtanskih kronovinah so je po tej sistemi ravnalo.
Da hi se no bilo Primorsko tudi po zadnji laški vojski  napolnilo z beneškimi uradniki, podal je bil dež. odbor 14. nov. 1866 prošnjo vis. c. k. , držav, ininisterstvu, naj bi se pri podeljevanji služeb uradnikom, ki so prišli iz Beneškega, oziralo na take osebe,  kterim so našo deželne razmere bolj znane , in zlasti na domačine.
Vis. ministerstvo pa, da si je bila prošnja zmerno sestavljena in pohlevna v svojem sklepu, se vender ni na-njo oziralo, tudi ne odgovorilo z. besedo, odgovorilo je pa djansko s tem, da je nadaljevalo, drže se stare navade, prednost dajati ptujceni.
Tako so tudi še dendenes predsedniki viših sodnij I. in II. stopinje, načelniki viših in veliko tudi nižih, politiško-administrativnih oblastnij, na« mestništveni in finančni svetovalci — tujci, tako dajo sreča izjemno ugodna tistemu Primorčanu, ki doseže po .'»() letnem trudu količkaj dobro službo. Oziraje se pa posebno na namestništvo, ktero ima morda še preobilo osebja, zapazimo s žalostjo, da ga ni niednega Primorčana mod njogovimi viširai uradniki.
Pa tudi v spodnjih službah se no godi boljša našim domačinom, ker pri vseh uradih nahajamo preveliko število tujcev. C. k. finančno ministerstvo veleva v dveh razpisih, izdanih marca meseca 1. 1867 in marca 18(58, naj se podeli vsaka druga služba, ki se izprazni takraj Lajte, uradniku, prislonili z Ogerskoga. Ali so tudi druga ministerstva enake ukaze razposlala ni znano, znano je pa, da se dostikrat drže tega krivega načela.
S takimi naredbami zbuja se nevolja med ljudstvom in med uradniki in aspiranti. Da znajo sodnijski in politiško-administrativni uradniki jezike, ki se govore v deželi, da poznajo razmere tistih krajev, kamor so postavljeni, z eno besedo, da so sinovi dežele, jako koristi oskrbljencem in vladi; prvi se sinejo zanašati, da se njih potrebo ne prezirajo, vlada je pa zagotovljena, da pdzvedtlje deželne potrebe iz zanesljivih virov, in le po tem takem jim zamore pomagati iz popolno prepričanosti.
Kolike škodo pa je bila in je še vedno omenjena sistema domačini uradnikom in aspirantom, kako neugodne so za-nje te razmere, kako jim jemljejo srce in veselje do službe, ni treba dalje popisovati; gotovo je pa, da jih ne morejo nikakor spodbadati, da bi se skazali v svojem delokrogu, ker so ne morejo nadejati dospeti do viših ali vsaj nekoliko boljših služeb.
Da bi se že sploh oziralo primerno na sinove naše deželo, in da bi so jim podeljevale službo nekolike važnosti v drugih deželah, da bi bili ne-kteri pri najviših oblustnijnh , naj bi že bili z Bogom! Pa ker ni vsega tega, ne smemo molče prikimavati.
Podpisani, ker smo prepričani, da ta nesrečena sistema je bila vselej na škodo našim domačinom, pa ne vselej na korist deželi in vladi, štejemo si v dolžnost podati po gosp. dež. glavarji do gosp. ees. komisarja to-le interpelacijo:
1. Ali še namerava vlada prezirati primorsko aspirante pri podeljevanji javnih služeb v lastni domovini, iu sprejemati V više sodnijske in po-litiško-administrativne urade ptujce, ki ne poznajo ni jezikov, ni razmer naše deželo.
2. Kteri javno-koristni uzroki nagibajo vlado, da nasprotuje v tej zadevi ljudskim željam, in kaj misli s tem doseči, da se drži stanovitno omenjenega načela, s kterim izbuja prej nevoljo, nego sočutje deželanov.
Podpisani so skorej vsi poslanci (razen uradnikov). Cos. komisar obljubi, da  naznani interpolacijo nemudoma visoki vladi, ne ve pa, ali mu bo moč že v sedanji sesiji odgovoriti,  ker se ima ta kmalo skleniti.
Sedaj poprime dr. Tonkli besedo in bere slovensko interpelacijo 0 ravnopravnosti slovenskega jezika v uradu in v šoli. kakor jo že znana bralcem „Slov. Xar."
Cos. komisar (slovenski): Odgovorim na interpelacijo gosp. dr. Tonklija , če bo mogoče, še v sedanji sejni dobi.
robrod, in to prekrasno jezero, od kterega nama je zlo zlo težko se ločiti, ker vožnja po njem je najprijotneja: voda jezera je globoka, zeleno-niodra in čista kot jasno nebo, prekrasni so obkraji njegovi iu veličasten pogled na snežnike savojske; vse to res lehko človeka navdušuje in nekako sentimentalnega a la Rousseau stori. Lausanne, urhs in tribus collibiis, se mnogim zlo dopada, prav vzvišeno je to mesto nad lemanskiin jezerom; kar se zopet mojega mestnega okusa tiče, temu mestu nobene hvale peti ne morem: če človek v vetru tje dojde, gorje mu, praha se ni mogoče braniti, pri tem pa so vsi poti ali ulice zlo sitne in težavne, ker so vse navbreg in navzdol. — Od Lausanne do novograškega jezera (lac de Neuchatel) nima nič zanimivega, pa to jezero, da si z lemanskim se nikakor ne primerjati ne more, je vendar za popotnika v Švicarski vredno obiskanja. kakor tudi temu bližno bi-ensko (lac de Bienne). — V Neuohatelu je precej prijetno, in razgled posebno na večer na Berner-Oberland je krasen; a da omenim neuehatelski sir, ki daleko po svetu slovi — nesrečen ! doma se nikdo ne proslavi, tako se tudi neuehatelski sir v Ncuchatclu malo pozna, jaz harem sem za svojo radovednost tam tako slab sir dobil, da če zopet v Neuchatel pridem, gotovo po njem prašal no bodem. Od Neuchatela do hienskega jezera in mesta Bienne je pokrajina kaj lepa rodovitna in z velikim pridom obdelana posebno okolica St. Blaise in Landeron. V bienskem jezeru pa je posebno Petcrski otok prav zanimiv, na kterera je llousseau nekoliko časa bival, ko je proganjan bil. (Kon. pr.)
Prestopivši k dnevnemu redu odobri so brez opazek račun deželnega zaloga za 1. 18GC in 1S67.
Na to sporočajo Murne ič v imenu šolskega odseka o vladnem predlogu zastran realk.
Maruš ič bore sporočilo o vladnem predlogu zastran realk, ktero sklene z nasvetom, naj se potrdi dotični načrt postave s spremembami, ktero jc odsek naredil. Naj važnejše spremembo so tc-le : Na Coriški realki naj bo učni jezik za Italijane italijanski iu za Slavjane, slovenski. Dokler se pa ne izda, nova postava o tej zadevi, naj ostane v slovenskih .'5 viših razredih učni jezik — nemški. — Število učiteljev naj se zarad paralclk primerno povekia. Nemški jezik hodi obligaten, angležki pa prosti predmet. Ravnatelj mora dobro znati oba deželna jezika.
Pri glavni debati se oglasi dr. Doljak. On je nasproten nasveto-vani postavi, ker je že zoper princip, da se loči šola od cerkve, sicer so pa tudi ne prilega našim deželnem razmeram. Realne gimnazije bi bile veliko boljše in praktičnišo, ker bi se po njih ložej in z manjšimi stroški ustreglo obema narodoma, ki bivata v naši deželi; nasvetuje tedaj naj so zavrne vladin predlog zastran realk in naj se naprosi vlada, da ho podpirala naša državna poslanca, kedar bosta stavila predlog, da se združite Goriška realka iu gimnazija v eno učilišče. v ktorem naj se ho podučevalo v paralelnih razredih v obeh dež. jezikih.
Dr. Pa jer spodbija Doljakove razloge, češ. da obravnava zarad gimnazij spada v pristojnost drž. zbora, in da se je treba za sedaj tega malega poprijeti, kar nam vlada po dolgem trkanji in čakanji v narodnem zinislu ponuja.
Dr. Doljak o v nasvet pade, ker ga nobeden ne podpira; sprejme se pa postava brez posebnega ugovora tudi v zadnjem branji.
Di. Pajer sporočuje v odborovem imenu zarad dolga od 10.890: (i'2% kterega dolžna jo Istra Goriški grofiji. Nasvet so glasi: 1. Spozna se, da je Istrski deželni zalog dolžan plačati Goriškemu obresti od ostalega dolga, ki znaša 10.890: 02'/« in sicer za pretekla leta in za naprej. 2. Dež. odbor naj to naznani Istrskemu dež. zastopu s tem, da ako bi on ne privolil v zahtevano plačilo obresti, se bode tirjal brez odlašanja kapital z obrestmi vred. Odobreno.
Gorju p predlaga v odborovem imenu preudarek Koboridske občine. Potrdijo se zaprošeni občinski nakladi iu sicer za katast. občino Kobarid 22H, za Suzid 228 in za Svino 183 odstotkov na izravne davke, ki se bodo porabile zraven navadnih občinskih stroškov tudi za zidanje novega farovža. Se potrdi tudi v zadnjem branji.
Potrdi se enako občinski naklad š8°/0 llft izravne davke v katast. občini Voglje.
Dr. Pajer predlaga v odborovem imenu, naj se potrdi kupno-pro-dajalna pogodba zarad prodanega dež. zemljišča Groblje pri Solkanu. Se potrdi.
O zadnjem predmetu dnevnega reda sporočuje dr. Pajer zastran zakupne pogodbo, ktero je podaljšal dež. odbor z Jožefom Louvierjeni za dež. vrte na Goriškem gradu in zastran oskrbovanja nepremakljivega premoženja provincijalnoga zaloga. Odobre se vsi dotični nasveti. Konec ob 8. zvečer.
I) o p i s i.
Gradec D. oktobra. [Izv. dop.| (Konec.) Nemški poslanci se zbirajo po celih kupih v sredi zbornice in glasno debatirajo. Resnice, ktero so zopet morali poslušati, so jih strašno razkačile.
Zdaj se k besedi oglasi dr. Vošnjak. Dalj časa mora čakati, prodno se zbornica le nekoliko umiri. Ivaiserfeld in vsi njegovi prijatelji okoli njega, kakor razdraženi sršeni mrmrajo in jeza jim šviga iz oči.
Dr. Vošnjak najprej razvija zgodovino ideje zedinjenja Slovencev od I. 1848 sem. Pripoveduje od rajn, nadvojd, Janez-a, Ko hi še zdaj živel, bi se lehko prepričal, da jo ves slovenski narod za zedinjonje. To ni romantična doniišlija, ne umetno zahtevanje, ampak celo naravno. Slovenec je praktičen, torej spozna, da sedanja razdelitev na (i kosov je za njega težka veriga in zavira vsakemu napredku. (Kaiserfeld, Lohninger iu njegovi prijatli se zmerom med seboj na glas pogovarjajo, da govornik zdaj reče g. predsedniku:) Co Vi, g. predsednik, ne morete mira zdržati v zbornici, potem svobodna beseda nima prostora v tej hiši. (Se zmerom nemir. G. govornik se obrne proti Kaiserfeld-u in njegovim tovarišem:) Kaže se, da me nočete pustiti govoriti, /a tako liberalnost se zahvalujem. (Nemci obmolknejo , nekteri med njimi pritrdijo govorniku.) Nadaljuje, da štirski Slovenci še enega UČilnega zavoda s slovenskim jezikom niso dobili na deželne stroške. Vinorejna šola, ki sploh nič ni vredna, je nemška, /a ptujsko realgimnazijo smo beračili šest let; koda j dobimo zgornjo realko na Slovenski Štajar, to samo Bog ve in naš vsegamogočni deželni odbor. (Občna pohvala, smeh iu veselost.) Zakaj nas vezete na sebe, ker sami pravite, da morate doplačati vsako leto na mariborski okrog. Pustite nas bežati z našim deficitom ; mi si bomo že sami pomagali. (Smeh.) Odgovor vlade na našo interpelacijo ni samo razžalil nas Slovence, ampak vse Slovane Avstrije in bo pomagal , da se tem hitreje prekucne sedanja vlada, ki svojo moč (force) v tem išče, da zaničuje iu nazaj tira slovansko narodnost. (Nemir. (i. predsednik opominja govornika, da po oprav, redu ne smo odgovoriti na vladin odgovor.) Dr. Vošnjak: Saj le kritikujeni. Predsednik: To ni dovoljeno. Dr. Vošnjak dokazuje, daje bila interpelacija skoz resnična. Tujstvo zopet kaže svojo moč. „Kdor čuti in se bori za svoj narod, tega preganjajo ti tuji vsi-Ijenci s sovraštvom, ki se od korzikanske osvete le v tem loči, da narodnjaka na enkrat ne zakoljejo, ampak ga počasi uničujejo, ropaje mu njegovo občansko čast in bitje". (Velik nemir. Lohninger in Schmidt planeta kviško, kakor hi jih kdo od zadaj bil dregnil z iglo, in vpijeta, naj se beseda prereže govorniku.)   In potem se čudite, da se gane isti del naroda, ki ga tuj-
stvo še ni popolnama spravilo ob vso zavest. ..Tujčeva pe<a nas je dosti dolgo teptala. Zbudili so se Slovenci, Slovani". Tudi mi vemo, da nas je 80 milj., ki slovanski govore, ki slovanski mislijo in čutijo. (Zmerom bolj nemirno, da mora govornik na glas vpiti, da se sliši njegova beseda.) Na mesto kultur, ki so prišle na kant. stopila bo nova. slovanska. (Smeli.1 Svoboda in čl o v ečans t v o!
Slovaristvo jih ho v veljavo vpeljalo. (Zmerom veČi nemir in smeh Nemcev.) Naprej in slovansko! to je identično. (Krohot Nemcev. Dr. Vošnjak počaka, da se umirijo kolturonosci in nadaljuje, i Slovenci Ifl morajo in se bodo zedinili. Federalizem, ki edini še utegne rešiti Avstrijo, bode napravil na tej strani štiri skupine: gališko. češko, nemško z sedežem v Beča, in slovensko s sedežem v Ljubljani. (1'govor Uechbauerja: kaj še.   Dr. Vošnjak: Da! da!)
Ljubljana je naravno središče slovenske zemlje, je duševno središče celega slovenskega naroda. Ločitev Slovencev od Nemcev na Št irskem ni težka. Pri Spielt'eldu stoji severni mejnik, in slovanski Trst je južni. Kar se tiče deželnega premoženja. Vam mi radi pustimo vse hiše. zavode, staro iu novo zidanje z gradom v Gradci, Vi pa nam pustite Slatino iu Dobrno. (Velik nemir iu nasprotni klici.) Ko bi tudi prosti narod še ne bil povsod za zedinjenje, pa je zanj vsa narodna inteligencija in vsi narodni časniki, hi tem gotovo ni za to, svojemu narodu škodovati. Dr. Vošnjak sklene svoj krepki govor s temi besedami: „Z našo inteligencijo, z našim narodnim časnpistvom Vam še enkrat kličem v imenu celega naroda: „Ločitev in potem zedinjenje, zedinjenje vseh SlovencevI"
Zdaj vzameta gg. Herman in dr. Vošnjak svoja klobuka in odideta iz zbornice, v kteri sta tolike muke morala pretrpeti. Ker Sta oba odšla, drugih slovenskih poslancev pa nobenega ni bilo pri tej seji. so prazne stole slovenskih poslancev pred seboj videli Nemci. Ali jim ni prišla misel, da morebiti ti stoli za vselej ostanejo prazni V
Odločilo se je, da se slovenske peticije oddajo dež. odboru ki naj jih izroči vladi, da se ona prepriča o slovenskih tirjatvah.
G. predsednik še spregovori nekoliko besed iu deželni zbor je za letos končan.
Iz itirske Loke smo poslali dež. zboru graškenui to le adreso: Visoki deželni zbor!
Podpisana srenja s tem izreka, da je v popolnem soglasji z interpelacijo, ktero so zarad narodne ravnopravnosti v šoli iu uradu in zarad ze-di n j enja v se h Slovencev visoki vladi podali slovenski poslanci, in prosi naj bi visoki deželni zbor vse storil, da so vresniči ta splošna želja slovenskega naroda.
Srenjski zastop Loka 25. sept. 1868.
Mart. Potočin, župan.; Jož. Skerta, svetovalec; And. Jurkovič, sveto valeč; Kari Ford. Ripscld, odb.; Jož. Bunček, odo.; Kaspar Lesjak. odb.j Frana Kaitna, odb.; Jakob Morine, odb,; Jan. Kocuvan, odbor. nam.; Jernej Kaitna, odb.; Andreas Voučak, odb.; Valentin Jenčič, odb.; Toni. Sivec.
Gornjogradske občine adresa se glasi: Visoki deželni zbor!
Nobeden narod nima pravice druzega zatirati , vsak ima naravnu pravico se v svojem krogu razvijati, da doseže pravi namen človečanstva.
Tudi mi Slovenci, akolih za se le majhen narod, imamo ne samo na ravne, ampak tudi od presvitlega cesarja potrjene pravice, z drugimi avstrijskimi narodi enakopravni živeti.
Pa to kar nam ohečajo naše postave, se ne spolnuje zniiraj tudi djanji, da postave so teptajo od oseh, ki imajo ravno sveto dolžnost nad spoluovanjeiii postav paziti.
Podpisani občinski odbor Gornjegraškega trga ima za sveto dolžnost tudi v tej zadevi svoje mnenje izreči; pred vsem on vidi v svojih na rodnih poslancev edino pravo zastopnike slovenskega naroda in mora prote štovati proti mnenji drugih, ki si pridrznejo to tajiti.
Cisto po našem mnenji je tudi interpelacija, ki so jo naši slovonsk poslanci stavili dne 1!». t. m. na visoko vlado, iu v kterej prosijo pomoč od vlade.
Da so še zmerom naše šole nenarodne in naši uradi v tujem jeziku uradujejo, je žalostna resnica; tudi v tem so naši poslanci pravo zadeli . in to je uzrok, da ž.c večina štirskih Slovencev želi zedinjenje vseh Sli. vencev v eno narodno pol i tiču o skupino.
Podpisani občinski odbor Gornjegraškega trga. glede na vse te oko liščine, prosi tedaj:
Visoki deželni zbor naj blagovoli pri visoki vladi priporočati, da • naše blagostanje in enakopravnost tudi v djanji izpelje.
Občinski odbor Gornjegraškega trga 28. sept. 1868,
Franjo Fišer, Martin Vcrtod, Jaka Spende, J m i Žehol, Janes Mach-tig, Peter Mavric, Ignacij ŽniftUO, Prane Toustoveršnig, Prane Perne, Ferd. Findeisen, Jože Mikuš, France Frajnc, Blaž Sporiu.
Rečinski trg piše dež. zboru v Gradcu: Visoki deželni zbor!
Na vso strani se zdaj pretresuje narodno vprašanje, in ker se je tega tudi visoki štajarski zbor lotil, spoznava podpisani občinski odbor re-čiškega trga za dolžnost, tudi v tej zadevi svoje misel izreči.
Vsak narod želi do narodno omike in blagostanja priti, in ker so to le samo more doseči na narodni podlagi, odobravlja podpisani odbor čisto postopanje slovenskih poslancev v visokem zboru, kajti le oni so pravi zastopniki štirskih Slovencev.
Iz srca žalilo je nas, da so nekteri poslanci iz. dolenjega St irskega to zanikali, kar so naši narodni poslanci zahtevali, pa gotovo le za temi stoji slovensko ljudstvo in slovenski trgovi, za onimi k večenni birokrati in ponera-čeni meščani.
Tudi moremo tukaj hvalo izreči slovenskim poslancem za interpela eijo od 10. t. m. kajte te so besedo resnične ako lih za naš narod žalostn
; Heinrieli Staucer. odb.: Nace Ma-Jaio z Zupanek, nam.; Tone Slatin-
I lustracija za ji. 1'.'. dude po naši okolici, kteri
ker se še res povsodi tuji jezik in tujstvo sploh širi. kar je pa domačega, se pa za peč stavlja.
(dede  na vse  to (trosi ponižno podpisani občinski odbor rečiškega trga :   Visoki  deželni  zbor štirski naj blagovoli  visoki  vladi naše želje in potrebe razložiti, da se \endar enkrat povrne v lj'hijeno Avstrijo mednarodni mir, ki je za blagostahiost avstrijskih narodov tako potreben. Občinski odbor rečiškega trga 98, sept. 1868,
A. Jeraj ,  župan;   Matija Jeraj .  svetovalec;  Anton Sternt, svetov. Andrej Jug,,, odb, : Janes Kollenc, odb.: čeradnik, odb.; Matevž llu.lalcz. odb.;
šek, namestnik.
Iz Črnomeljskega okraja. [Isv Ni še dolgo tega, kar je r.....al dopis si. dež
nam pripoveduje, da so se m ktero srenje zoper to pritožile, da se nemško v šolah ne podučuje. Na to je c. k. okrajna gosposka VSO župane sklicala, da lasliši njihove želje. Zupani i/, Semiške m Polanske županije so tirjali nem« ščino. ravno tako tudi župan iz fanfce gore v Dragntuški Županiji m /n-pan rribuškh adleščki županiji, župani iz Črnonieljeke županije so izrekli, da naj šola taka ostane kakoršnu je, ker je glavna šola. ravno tako župani Metliški, kjer se že itak nemško podučuje. Zupan Podzemeljski, Dragotuški in Vinički za Vinico in Preloko in Adlešički tirjajo slovenske šole. - Posebno se je Viuiski župan, kolikor nam je znano prav možato obncsel, povedal, da se ne d.nno potujčiti in tirjal slovenščino v šolah in po uradih. Na te tirjatve je si. c. k. deželna vlada odločila, da se ima v Semiško in Poljansko šolo nemudoma nemščina upeljati. — Kolikor nam je znano iz prvo le nikoli popolnoma izključena ni bila. - V Metliški ostane nemščina m Cmoineljski kot glavni šoli pa se posebno še uk nemškega jezika ostro zabičuje, ker sicer se pritožujejo noktero ('rnomeljske občine, da niso njihovi sinovi na gimnazije bili sprejeti zarad pomanjkanja nemščine. To sadnje je pa očitna laž. Od leta 1860 kar obstoji (''rnoineljska glavna šola. je šlo le malo dečkov iz nje naprej študirat in kolikor je znano niso bili od-vrneni od gimnazije, ako mi le prišli na njo z dobrimi spričevali . nego so bili sprejeli, so se dobro učili, se celo odlikovali: kdor ne veruje pa naj gre V NovomcstO pogledat. V šoli Crnomeljski se je vedno podučevalo po načrtu za glavne šole kakor po drugih krajih, od nižje strani je bila pohvaljena, kdor jo pozna ne tudi, da svojo nalogo izvršuje kakor druge, akoravno so njine okoliščine za od procentov nianihje kakor drugim. Koliko razumu pa Imnjo ravno tisti županiošoti . ki so jo tožili, se vidi iz. tega: Letošnje leto sta jih nagovarjala c. k. predstojnik iu vodja na glavni soli, naj bi srenje pripomogle, da bi se vrt . od nemškega reda šoli podarjen, ogradil. Ali župani iu njihovi svetovalci modre glave, so izrekli, da ne potrebujejo nikakn-Vega poduka oil imenikov, niti v sadjereji niti v kmetijstvu, ker že sami zadosti znajo. Kaj bi pa vi župani, k temu rekli, ako vam povem, da je bil letošnjo spomlad med vami gorenjski kmet . ki si je malo vaš svet ogledal iu nazadnje rekel: Ko bi mi imeli ta svet, drugači bi ga obdelali. Ako že gorenjski kmet tako govori , kaj bi še drugi rekli, ki še več vejo o kmetijstvu kol on.
Pri vsem tem je se ve da Grnonieljsko mesto še svojim rodoljubnim razumnim županom in zastopoin, slavna izjema, kteri so šoli, ne z neopravičenimi tožbami pri rokah , nego s pomočjo ali vsaj z dobrimi sveti. Tako imamo tedaj nas okraj obrobljen z. nemškimi šolami, ker so slavni pedagogi od kteri h nekteri se črk ni' poznajo - izrekli svoje mnenje v tem smislu, tehtno! Ko se pri prihodnjih volitvah morda drugi možje izvolijo, morali se bodo dosledno zopet ti pooraševati, morda bodo ti zopet vse narobe izrekli in tako bo vsem vstreženo . tistim ki hočejo nemško in tistimi ki slovensko. Ali si' bo pri tem namen ljudske šole. dosegel V
Iz Goriškega. |Izv. dop,] Edino pravo politiko ste štajerski Slovenci zadeli, da ste zapisali na prapor, ki se mora po vseh deželah razviti, kjer se govori naš jezik, za pisali mogočno, nas vso navdušujoče geslo: zedi-niino se. Zares je poslednji čas da se zavemo kaj hočemo, da si pomagamo iz tega polovičnega življenja, ki ga živimo zdaj. ko nas je zdramila po V86J Evropi proglašena misel: zedinjenje individualnosti, po zedinjonji krepost in po kreposti in na naravni podlagi izobraženja - - svoboda. Tudi naši goriški Slovenci so se jeli gibati in misel zedinjenja. ktero so jeli rodoljubi med narodom oživljati nahaja veselo sprejemljiva tla. Le nekoliko besedi je treba govorili s kmeteiu in njegov bister razum precej zapopade važnost te ideje, da si ravno jo cisto nova. Pametno je bilo. po moji misli, -da so napravljalci našega tabora prej tla sondirali, dobro pripravili sebe in ljudstvo iu potem ŠO h' določno sklenili postaviti med resolucije prihodnjega tabora v Goriškem, Lavno tako pa trdim, da bi bila grozovito velika napaka, ktere bi ustanovljitlcem ne odpustili, ko ne bi bili postavli te točke v program prihodnjega tabora.
O našem deželnem zboru ste prinašali obširna sporočila. Sodba o njeni so si vasi bralci gotovo že naredili. Naj vam kratko povem, da boljši rodoljubi pri nas nikakor niso posebno zadovoljni z mlačnim postopanjem naših Slovencev v goriškem zboru. Vsi Bino si želeli, da bi bili bolj energično za slovenstvo in njegove pravice na noge stopiti. Za zedinjenje Slovencev ni bilo nobenega glasu čuti. temuč neka presentimentalna sloga z Italijani vlada tudi pri nas, sloga, ki nam za bodočnost samo škodo obeta. Dr. Tonkli, skozi in skozi poštenjak, je stavil interpelacijo zarad ravnopravnosti našega jiizika.   Hvala možu zato.
Ali zdi se mi, da bi jo bil moral malo drugače, ostreje slaviti. O državnopravnih  rečeh  tudi nismo čuli besedice; temin' kaže se da Btoje na
podlogi deoemberske ustave. To se ve, ljubljanskih Slovencev politika Be odseva tudi pri nas, s tem razločkom da so v Ljubljani vsaj svojim narodnim   nasprotnikom  bolj  energični kakor smo mi.   Kedar m- v Ljubljani reci
remene, bode tudi pri nas bolje, Dela pa imamo gotovo se mnogo, mnogo ■eba še agitirati med narodom , da se vzbudi. Da bi vsak rodoljub v svojo dolžnost storili
V Londonu, S, oktobru, [Tzv. Jop.]   Volilci! volite mene, jaz sem
konservativen, jaz N hočem boriti z DUmcU-JBtD za našo staro konstitucijo, za našo stare pravice, /a nase protostantovskc interese in cerkvo. ki je \ najveći nevarnosti potopiti se \ papinstvu. Volite inene. jaz sem liberalen, jaz Mm /a liladstona in njegove predloge, jaz sem za napredek. Eto Vam glasov ki zdaj na j bol j ne samo v Londonu, temne po celi Hritaniji done in vsestransko odmevajo, liorba je rcMia. vprašanje določim, kdo zmaga iu kdo pade, konservatizern ali liberalizem. Volitve so po takem precej burne, iu vsem liberalcem je res treba biti na straži in ne bo jim tako lebka zmaga, kakor se je sprva mislilo, ker konservativci so dobro organizovano telo iu ne puste koraka brez trdovratne iu bralne borbe. I)rngi ropot, ki je zadnji' dni v Londonu bil. je „Brotber Ignatiiis"; brat Ignacij, to vam je kaj poseben inožek. Bntl Ignacij je bil duhoven anglikanske cerkve, pa nezadovoljen steni, hotel ie postati početnik ali osiiovatclj nekega ineniškega reda za anglikansko cerkvo, celo po izgledu katoliških Frančiškanov. Postal jo tedaj menih in pridružil si nekoliko „bratov", ki so vsi skupaj v IIarwich-u za nekaj časa po samostansko živeli; pa njegovi brati so se brž tega življenja in osnova-teljovih pravil naveličali ter brala zapustili. Ubogi Ignacij je sam. kaj mu storiti! pa ker je izvrsten govornik in prodigar po svoji vesti, pride v London, v to „grešno" mesto, da tukaj ljudem s Sodomo in domom ter s peklom žuga; vendar njegove predige in vse žuganje padlo je na ceste ali ulice, ter se ni taino samo poteptala in od neporednib ptic pozobalo, temuč te ne-poredne ptice so se nad bratom Ignacijem, ker je precej grenkega zrnja razsojal ktero so pozobati imele, tako razsrdile, da bi ga bilo na ulici celo sklu-vale, ko bi so ne bil še o pravem času jim v cerkvo v kteri je predikal otel; jegove prodike se iz radovednosti tako obiskujejo, da gnječa bi lehko človeka zadušila, pa ne morejo se nikakor brez policijske pomoči v redu opravljali.
O ceiuiir se pa zdaj največ govori in raduje, je pad bombonov iu zmaga revohu.'ijska na Španjskem; ni ne enega edinega glasa časnikarskega, ki bi kraljico Izabelo II. obžaloval, ali ktero prijazno in poinilujno besedo /a Bourbone imel, Ta kraljevna rodbina, ki zdaj odkar je Izabela na Francosko pobegnila, nobenega trona več v Evropi nima po preteklem SOOletjem
vladanji, je svojo sedanjo osodo popolnoma zaslužila, zato jih anglcžka journa-listika blizo sledeče obsodnje. V dolgi vrsti potomcev kraljice Margot in Henri Ouatre skoro ni enega vladarja ki bi ne bil svetu kakoršnega zlega spomina zapustil: llourboni so bili nezvesti svojim prijateljem, nelojalni svojemu ljudstvu, okrutni v sreči, servilni v nesreči, brez sposobnosti za vladanje, brez poguma svoje boje sami bojevati, napiišni, sebični in hinavski, za življenje drugih ljudi jim je malo bilo mar, pa največa skrb za svoje lastno — takošni so Boorbotli, kakor jih svet že za tri stoletja spoznava, /daj je konec ž njimi iu prej ko ne dolgo izginuli bodo tudi iz ,. Ahnanach iloGothft", kteri še v žalosten niinhus imena nekterih ncvladočih vladarjev ogrinja.
Silni potres v Peruju in Ekvador-u je tudi tukaj mnogu sensaeije storil, posebno med onimi, ki ž njim materijalno škodo trpijo ali pa svojih žlahtnikov zgube. /daj nastajajo ekvinokeialne burjo in precej nesreč se godi na morju blizo britanskih obali; Vreme je zdaj tukaj tudi se celo pre-drugačilo, dežuje in hladno je. Suša ni toliko škede načinila, kakor sejo poprej pričakovaloj peki so kruhu ceno znižali, ker je zrnju in moki ceha mnogo juda.
Nitinii razgled.
Slovenski tabor na Primorskem je dobil uradno dovoljenje, Odbor se je obrnil zdaj do želežničnega vodstva na Dunaji, da bi se za to priliko znižala vožnja cena. Ljudstva se pričakuje od vseh strani. Fpaino. da pošljejo tudi štirski taboriti svojega zastopniku.
4000 na taboru v Mukarovskem zbranih Čehov kliče poslancema Hermanu in Vošnjnku gromovito slavo in njima po brzojavu nuznanje svoje soglasje /. njima. - V Mariboru zbrana duhovska konferencija se za-hvaluje posl. Hermanu za njegovo hrabro vedenje. - Brati je, da je tudi ljudstvo pri zadnjem Praškem taboru slovenskima govornikoma v štirskem zboru navdušeno nazdravljalo.
Neposredne volitve v državni zbor je deželni zbor 1 j u h I j a n s k i v kratko zavrgel in vladnega predloga ni niti odboru v pretres izročil.
Policijska direkcija v Trstu je novo oklieala predpise, ki določujejo, kdo in pod kterimi pogoji sme orožje nositi.
V zadevah niinisterske krize še nismo prišli, nego do praznega vgibanja. Adolf Auersperg, dosedanji deželni maršal na Češkem, grolTraiit-mannsdorf, grof Werbnn jun. to so imena, kterili lastnikom se neki minister-sko predsedstvo obeta. Verjetno ni ne eno, ne drugo, kajti nobeden teh mož hi v ministeistvo ne prinesel seboj, da bi bilo kuj povedati, /a to pa menda ministersko predsestvo menda vendar ni, da bi le ta ali oni aristokrat sedel na tem važnem mestu.
Minister Bcrger nima zdaj menda dražega opravila, kakor pobijati, kar se po zunajnih iu domačih časnikih neprijetnega bere o cislajtan-skem ministerstvu. Zdaj pripoveduje svetu, da niso po Bergerjeveni nagonu pisani članki, kar jih je bilo brati zadnje dni proti Herbstu. Auersperg je menda dobro vedel, zakaj je priporočal pri odhodu svojim prejšnjim tovarišem slogo in še enkrat slogo.
Državnem zboru se bodo hitro druga za drugo predložile osnova postave o redu zemljiščnjih knjig, o državni sodbi, vojaškem pravosodji, disciplinarnem postopanji pri odvetnikih itd.
Posadno stanje, po kterein deceniberska svojbina neusmiljeno kriči, proti kteremu pa česki listi ni trohice no ugovarjajo, menda ne ho za zdaj še delalo pomirja na Češkem, prvič se sedanja liberalna era pred zunajniui svetom sramuje takih drakoničnih sredstev, ker bi dozdevni liberalni niiiibus avstrijski pred njimi moral zginiti, kakor ptiči pevci pred kraguljem, drugič pa tudi za to uo, ker si od posadnega stanja ni ničesar obe« Izdntelj in odgovorni vrednik Anton Tomšič Lastniki:
tati razen tega. da bi postala češka opozicija tem čvrsteje. s tem pa tudi straslneja. Kolikor je /a č.;s,i (.pravilo posatlno stanje na Ogerskem, toliko bi opravilo na Češkem, kjer je ljudstvo vsaj /a nekoliko odstotkov politično bolj izobraženo in zrelo nego ogersko. - V r('orr." je brati, da je Heibst predložil v ininisterskein svetu, naj bi ie cesarju nasvetOValo, da nt i,a Češkem ob moč dene pravica do zborov in društev. 8vetova)stV0 ni temu pritrdilo, čemu tudi. teh piavic na 1'eskem laktično že dolgo več ne poznajo. Ker se pa vendar nekaj moia strniti, če tudi ne ono, kar hi edino do pomirja dovedlo, odvzela se hode mestu srenjska policija in jo zopet prevzela vlada. Rasen tega se bo vojaštvo v Pragi zelo pomnožilo iu dobilo povelje, da ima pri prihodnjih prilikah, ko bi se ljudstvo zbiralo, svoje orožje rabiti, a ne dopuščati, da hi ga ljudstvo s kamenjem oinctavalo. Homo videli, ali bo ics nOVM era na bajonetih bolje slonela, nogo je slonel Hach. Naj poskusi, Bog vedi kaj to itak ne velja!
Iz Lvova in Bukarešta se poroča o preganjanji Židov.
,.1'ešt. Hud. Ved." razglašajo odprto pismo do ogerskih Slovakov, kterim se v očigled novim volitvam priporoča, naj se v vsakem volečem okrogli ustanovi iz najboljih rodoljubov volilen odbor; temu bi bila naloga, za vsak okraj zanesljivega rodoljuba priporočati in volilno gibanje njemu na korist voditi, s kratka paziti na vse, kar se tiče volitev in volileev; torej naj bi se osnoval tudi centralen odbor, ki bi v dotiki stal s posameznimi okrajnimi odbori.
Cesar je menda 7. t. m. sprejel deputacijo in ž njo adreso uradniškega „deželnega zbora" hrvaškega.
Protest, kterega je poslala izgnana španjska kraljica v svoje nekdanje kraljestvo, nikakor ne moti mirnega razvoja. Začasna vlada bo ali je že protest dala v tisk in ga bo povsod javno nabila. Pristavila mu je uvod: Kraljica je namenila španjskeinu ljudstvu nek protest. Začasna vlada uoče o tem nikakor soditi, španjsko ljudstvo, ki je samovbistno sodilo kraljičina dela. sodilo bo tudi njene besede. Ves punt je dozdaj popolnoma složen in oni. ki so meščansko vojsko prerokovali , varali so se do živega. Zdaj so tudi oni generali , ki so se borili proti liberalni armadi, pripoznali revolucijo. Gen. Priin je prišel v Madrid kjer je bil slovesno sprejet. Na Portugalskom niso čutili nikakoršnega upljiva vsled španjsko revolucije.
Te dni se je pričel danski državni zbor v Kopenhagnu. Kralj je pri tej priliki govoril besede, iz kterili se razvida srd proti Pruski, kakor tudi, da bi se Danska za slučaj vojske postavila v vrsto pruskih sovražnikov.
Francoski listi so se tega kraljevega nagovora tekoj lotili iu ,.1'atrie" že v posebnem članku razklada Prusiji dolžnosti, ktera je ona prevzela glede severnega Slezviga in jej naznanja, da Prusija nikakor no bo brez kazni prelomovala dolžnosti praškega pomirja.
H is mark si je zopet premislil iu se še nekoliko časa ne povrne v Berolin.   Novo diploniatično vgihanjc po vzrokih.
V Turčiji so zasačili zaroto, kije imela namen spraviti sedanjega sultana ob življenje in na njegovo mesto posaditi njegovega vnuka Munita Effeildijfl, kteri se približuje oni stranki mladih Turkov, ki hočejo onemogli državi z reformami zopet na noge pomagati.
N a pole o n o v a politika je izgubila po španjski revoluciji eno svojih podlag. Mesto izgubljene zaveznice španjsko bo treba iskati namestnika. Nekteri hočejo vedeti, da je v to že izbrana Italija. „()p. Nat." v Parizu že piše: V političnih krogih se trdi, da bo vsled španjskih dngodeb Francija svojo politiko proti Italiji spremenili in jej nekoliko po volji storila. Od druge strani zopet trdijo, da za bližnji čas ni misliti, da hi Francija svojo posado iz Hima poklicala. Hrez tega pa ni prijateljstva med Francijo in Italijo.
K uska vlada bolj in bolj vničuje vsak spomin na nekdanjo poljsko samostojnost in vse poljske urade centralizuje v Peterburgu ali jih združuje s sosednimi ruskimi. Po nagovoru ruskega ministra za poduk ninratudi poljski jezik bolj in bolj izginiti iz šol in se umekniti ruskemu.
Kužne novice.
* (/lato sadje nemških šol.) Te dni nam je prišlo v roke jako zanimivo naznanilo nemškutarskega župana, ki prekosi gotovo vse, kar se je v tej struki doslej spravilo na dan. Da ne kratimo svojim č. bralcem veselja, podamo ovo naznanilo tu-le od besede do besede:
An dem
Marin K....scheg Realitaten besizerin vonOemeindeVorstehung F.istihnen ansagen vvegen diese fas 5 Eitner dem Martin 0...sohnig sin miissens diese Fasl bine s Tage dem (>...šnik zurik beschtcllt. Wen gehens niks dami vvird von Gemeinde Amt abgefoders zu nehmen binnen 8 Tuge ist auftrag Auftrag.
Gemeinde Amt F... am 15. Sept. 1868. B. F.
Ko bi kteri p. n. čitateljev ne hotel verjeti, pokažemo mu lehko izvirnik z občinskim pečatom, ko bi pa še kdo no vedel, komu so ima slovenski narod zahvaliti za take „dušne izdelke", pokažemo mu jih vso s prstom. Germanizatorji, na noge, vaše delo rodi — dozdaj le še gnjusoho.
Odprla llsstuloa.
fl^T" Ceitite'naie dopisnike, kteri hi svojih spisov no iinšli v prihodnjih listih, prosimo potrpljenja: pri hišni preiskavi so se nam premetali in pomešali stari in novi rokopisi, pismu in časniki.   S časom vso spravimo v red in na dan.
Sejo drž. zbora kranjskega prinesemo že v prihodnjem listu.
S|. slov. Iii-idii v (■rudni prosimo natančne uilrcse, ker se nam naročeni listi vračujejo z prisluvkom „vvird nicht angenominen."
Dunajska lior/a od 9. oktobra.
'-"„ motaliko   :>7 ti. 30 kr. Kreditne akcijo '.'1)7 fl. Mkr.
.ri°/0 inctalike ■/. obresti v maji in nov. .",7 fl.90 London   110 ti. 40 kr. ■V',, narod, posojilo   (>"i fl. 10 kr. Srebro   114 H". — kr.
1800 drž. posojilo   82 ti. 90 kr. Cekini   5 ti. 45 kr.
Akcije narod, banko   70a (I. — kr.
Dr. Jože Vnšnjnl; in drilu,i Tiskar l.dtinrd Jiiii/.ič.