215. štnllta.
*                                          ____________
mu. ino
________   . _______                 ____                                                   ,           _____                                                              *_____
.Slovenski Narod" velja v &|«M|aal
na dom dostavljen:
celo leto naprej   •   .   •   •   K 24*—
pol leta       „       •   •   •   •    • 12*—
Četrt leta      m        ■   •    •    •     m    6*—
ca mesec    m      | • # •   *  *"■
v apravntštvu prejenum:
celo leto naprej ♦ t . • K 22*— pol leta p, •••• .11 — Četrt leta       m        •   •    .    •     .    550
na mesec    M      •  •   ■   i   ■   190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CMdnistro: KnaOovt mllci *t 5 (v pritltfju levo,) Ultfea It M.
Hm mm «— mmkm lAirmtl — irtji ta pwiwS
Inserati veljajo: peterostopna petit Vita za enkrat po 16 vin., xa dvakrat
po 14 vin., za trikrat ali  večkrat p<p!2 vin.  Parte in zahvale vrata 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri *lbčjih inaercijah po dogovoru.
UpravniStvu naj se posilijo naiftčnine. reklamacija, inserati L t d,
to je administrativne stvari.
■                  PrMirMiM fUvilfca velja M vlaarla«.   ———
Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. fUrt<ra,i Utkana" ttMea it §!•
.Slovenski Narod" Teli« po poiti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej     •    K 25*—
pol leta       „        „     •   •     • 13*—
četrt leta      „          „      .    .     .    6-50
na mesec    „                 .   .     .    '230
za Nemčijo:
celo leto naprej        .   .   .   K 30-
za Ameriko in vse druge  delete:
celo leto naprej    •   .   •   »   K 35.<
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. PpraTiiistvo (spodaj, dvorišče levo), Kntnora ulica it 5, telefon it 85.
Svetovna vojna.
Belgijci se umikajo h Genta proti morski obali. — Nemci so zasedli Lille in zajeli 4500 Francozov. — Novi boji pred Reimsom.
—   Nemci zopet osvojili Lyck. — 11.000 Rusov vjetih. — 51 topov vplenjenih. — Rusi se utrdili na črti Stary Sambor-Medyka. — Pričela se je bitka med našo armado in Rusi.
—  V Karpatih je naša armada zopet zavzela
Toronyjo.
BOJI V GALICIJI. — ŠTIRIDNEVNA BITKA V KARPATIH. — ZO-PETNA   OSVOJITEV   TORONTJE.
Dunaj. 14. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Dne 14. oktobra opoldne. V črti Stary Sambor-Me-d.vka se nahajajo utrjene sovražnikove pozicije. Naše Čete napadajo. Ti boji pridobivajo na obsegu. V Karpatih smo po 4 dnevnih bojih zavzeli Toronvjo in zasledovali Ruse proti Wyszkowu. Manjši uspešni spopad! z umikajočimi se sovražnimi oddelki so se vršili v dolini Visso.
Namestnik      šefa     generalnega
štaba pl. Hofer, generalni major.
•                 a
NAŠE PRODIRANJE PROTI VARŠAVI.
Listi poročajo: Na vzhodno-pruskem bojišču je bila ruska ofenziva sedaj popolnoma ustavljena. Dne 12. t. m. uvedeni poskus, prijeti nemške pozicije pri Schirwindtu od strani, se je popolnoma ponesrečil. Nemci so izvršili protinapad in Ruse odločilno porazili. Tudi napad Rusov preko Lvcka in Bialle se je ponesrečil. Močen vpliv na položaj v Vzhod-nji Prusiji bo imelo prodiranje nemških čet proti Varšavi. Iz dejstva, da fe bilo pred Varšavo pred kratkim vjetih 2000 In sedaj zopet 8000 Rusov, je sklepati na prodiranje močnih
nemških oddelkov proti Varšavi. Dejstvo, da so se Nemci nenadno prikazali pred Varšavo, je Ruse popolnoma presenetilo. Zato tudi Rusi seda] zbirajo pri Varšavi močne Čete.
Ob srednji VisK so združene nemške in naše Čete na več krajih dosegle precejšnje uspehe. Poskusi Rusov pri Ivangorodu in južno od tega mesta, pretrgati našo črto, so se izjalovili.
Na gališkem bojišču so Rusi pritegnili močna ojačenja na črti vzhodno od Przemysla in Chvrova ter poskušajo naše pozicije omajati. To se jim do sedaj ni posrečilo nikjer, nasprotno so imele naie čete na več krajih prav bistvene uspehe in je le vprašanje časa, kdaj bodo Rusi popolnoma   pregnani iz teh   pokrajin.
Napadi na utrjene srbske pozicije v Zahodni Srbiji ugodno napredujejo. Pričakovati je v kratkem dobrih poročil s tega bojišča.
RUSI   O   PRODIRANJU   AVSTRIJ-_ SKE IN NEMŠKE  ARMADE.
Berlin, 14. oktobra. Lis* javljajo čez Rotterdam: Ruski vojaški strokovnjaki menijo, da je matrati poskus nemške in avstrijske armade prekoračiti Vislo v smeri n Lublin za pripravo na frontalni napad proti Varšavi. Ako se Nemcem ne posreči prodirati istočasno tudi iz    Vzhodne
Prusije, potem da do tega napada sploh priti ne more. Ruskih načrtov ni mogoče razkriti. Silo avstrijske armade, ki stoji v zapadni Galiciji cenijo Rusi jako visoko.
Junaštvo avstrijskih  vojakov.
V krakovski »Nowi Reformi« čitamo: Korespondent »Birževih Vjedomosti«. oprsujoč boje pri Ja-no\vu. Zamošču, Frampolu in To-maszowu, piše: »Avstrijci so se po-vsodi borili z nepopisno hrabrostjo in trdovratnostjo. Na poziv, naj se uda-do, so odgovorili s salvami in so raje poginili, kakor da bi se dali vjeti.« To priznanje nam sovražnega lista je najlepše spričevalo o junaštvu naših vojakov, borečih se kakor levi na vseh bojiščih.
i Pismo   armadnega poveljnika Boro-jeviča.
Iz Košic poročajo, da je pisal ar-madni poveljnik Boroievič nekemu svojemu prijatelju v Košicah to-le pismo: »Povejte prebivalstvu v Košicah, da lahko gleda s popolnim zaupanjem v bodočnost. Samo neumni trgajo nezrele sadove, mi Čakamo, da stvari dozore, da je potem uspeh tem večji. Zato potrpljenje*«—
Grof  Tarnowsky    v   ruskem    vjet-ništvu.
Krakov, 14. oktobra. Listi javljajo: Rusi so odpeljali s seboj člana gosposke zbornice, tajnega svetnika grofa Tarnow^kega, ki se ie nahajal na svojem gradu pri Tarnobrzegu. Njegova soproga je ostala v gradu.
[ NEMCI ZAVZELI LILLE IN VJELI 4500 FRANCOZOV. — LYCK JE ZOPET V NEMŠKIH ROKAH. — NA VZHODNEM BOJIŠČU SO NEMCI VJELI SKUPAJ 11.000 RUSOV IN VPLENILI 51 TOPOV.
Berolln, 14. oktobra. (Kor. urad.) VVoIffov urad javlja: Veliki glavni stan dne 14. oktobra opoldne. Iz Genta se umika z veliko naglico sovražnik, pri katerem se nahaja tudi del antwerpenske posadke, proti zapadu k morskemu obrežju. Nase čete ga zasledujejo. Zasedli smo mesto Lille. Tam smo vjeli 4500 Francozov.
Oblasti so proglasile Lihe napram nemškim četam kot odprto mesto. V kljub temu je sovražnik pri obko-Ijevalnem poskusu iz Dunkerque potisnil svoje čete semkaj z naročilom, na] se tu drže do prihoda obkoljeval-ne armade. Ker ta naravno ni dospela, je imelo to za posledico, da je bilo brezsmotreno branjeno mesto poškodovano ob osvojitvi po naših četah. Z armadne fronte nimamo ničesar poročati. Dognali smo, da ste tik katedrali v Rheimsu postavljeni dve težki bateriji. Nadalje smo opazili, da se dajejo svetlobni znaki s cerkvenega zvonika. Samoobsebi se razume, da moramo pobijati vse našim četam škodljive sovražne odredbe in bojna sredstva, ne oziraje se na zgodovinsko katedralo. Francozi so tore] slejkotprej krivi, ako bo za Francoze čestita zgradba žrtev te vojne.
Na vzhodnem bojišču smo pri Schirvvindtu odbili Ruse, vjeli 3000 mož ter vplenili 26 topov in 12 strojnih pušk.
Lyck je zopet v naši posesti. Iz Biale se je sovražnik umaknil. Ko smo južno od tu odbili ruske predčete proti Varšavi, smo zajeli 8000 Rusov in vplenili 25 topov.
Francoski  komunike  o položaju dne. 12. oktobra.
Pariz, 13. oktobra. (Kor. urad.) Ob 3. popoldne izdani uradni komunike javlja:
1.  Na našem levem krilu so pričele naše čete izpred tlazenbroucka proti sovražniku, ki je prihajal večinoma iz črte Bailleul-Estaires-La Basses. ponovno ofenzivo. Lille. ki ga je držal oddelek naših teritorijalnih čet so Nemci napadli in zavzeli. Med Arras in Albert smo napredovali.
2.   V centrumu, v pokrajini Ber-ry-Au Bac napredujemo tudi. Prodrli smo nekoliko proti Sounain zapadno od Argon in severno od Malan-courta med Argonarai in reko Maas. Na desnem bregu Maas so prodrle naše Čete, ki držijo bregove ob Maas vzhodno od Verduna, južno od ceste Verdun-Metz. V bližini Apremonte smo na našem desnem krilu pridobili nekoliko terena. Na levem krilu smo zavrnili sovražni napad.
3.  V Vogezih in v Alzaciji ni sprememb.
Zaključno se lahko reče, da so imele naše čete včeraj na raznih točkah bojišč uspehe.
Ob 11. ponoči izdano poročilo pravi: Sporočiti je le. da prodirajo naše čete pri Berry-Au Bac. Sicer nič novega.
*
Kako   velika   je   nemška armada na zapadu.
London, 14. oktobra. (Kor. urad.) »Times« smatrajo, da ima Nemčija v Belgiji in na Francoskem en in pol milijona vojakov ter trdijo, da je armada zaveznikov številnejša.
Nove indijske čete v Marzitiji.
Listi poročajo, da se je v Marzi-11 ji zopet izkrcalo 30.000 indijskih vojakov. Transporte dirigirajo častniki angleškega generalnega štaba, ki se nahajajo v Marzilji.     < -
PRODIRANJE NEMCEV NA1 FRAN-COSKO. — ANOLEŠKO-BELGIJ-SKA ARMADA UNIČENA. — _ NEMCI V PAS DE CALAISU.
Glasom poročil s Holandskega so bile belgiisko-angleške čete pri Lokerenu skoraj popolnoma uničene. Kar jih je ostalo, je zbežalo proti Ostendu, Kamor so, kakor znano, dospele tudi že prve nemške čete. Iz Berolina poročajo tudi, da je belgij-sko-angleška armada zbežala v Ostende na 600 avtomobilih.
Iz Berolina poročajo: Kodanjskl listi so izvedeli, da je železniška zve* za med Ostendom in Diinkirchnom vsled prodiranja nemške kavalerije pretrgana. — Amsterdamski »Tele graaf« poroča, da je osobni promet Pariz-London zopet ustavljen, ker so se prikazale nemške čete v de-partementu Pas de Calais.
Nemške   čete so dohitele umikajočo se belgijsko-augleško armado.
Rotterdam, 14. oktobra. (Kor. urad.) »Courant« poroča: Nemške čete so dohitele še sinoči belgijsko-angleško armado, ki se umika čez Gcnt na Briigge.
Vrednost belgijske armade.
Kristanija, 14. oktobra. (Kor. ur.) »Tagebladet« sodi, da belgijska armada   sploh ne pride več v postev.
LISTEK.
Rusin v gozdu.
(Crtica z bojišča.)
Dne 28. avgusta 1914, ravno na petek je bilo. Imeli smo krasen dan. Niti oblačka ni bilo na nebu, tako da so se na daljnem vzhodu potapljale v neskončnost neizmerne ravnine kakor morje, kadar ga gledaš s par-nika. Solnce je že prekoračilo pol-dnevnico in čez ravan se je sipala precejšnja vročina, ko se je premikal naš vlak skoro s polževo hitrostjo v vzhodnji smeri proti Przemyslanim, izpostavljen vsak hip nevarnosti, da nas pozdravijo ruski topničarji po svoje. 2e prejšnji večer nam je bilo povedano v Lvovu — tam so nas itak prvokrat med vožnjo obsuli od raznih strani z vznemirjajočimi vestmi — da trčimo lahko nenadoma na sovražnika. Zato smo se že tam pripravili na vse možnosti, nabili puške ter se nemalo razburjeni odpeljali v negotovo noč. Sedaj sta nam pa čakanje in negotovost že presedala in želeli smo splošno, da bi bilo temu že skoro konec.
Vlak pripelje v neznatno postajo in se ustavi. Nakrat se čuje pridušeno povelje*  »Izstopiti!c    Povelje je
izvršeno na mah, brez vsakega hru-šča in trušča. Med železniškimi vozovi stopamo počasi mož za možem, da se formiramo vzhodno od kolodvora v posamezne bojne čete. Korakamo mimo dveh vlakov, v katerih enega donašajo naše ranjence in invagonirajo ruske vjetnike, iz drugega pa skladajo vojne potrebščine, kakor: zaboje s strelivom, prepečen-cem i. dr.
No, sedaj imamo pa menda res že sovražnika pred seboj! Vsaj zamolklo grmenje topov in na nebu mali oblački razstreljenih šrapnelov, ki se pojavljajo zdaj tu, zdaj tam, nam spričujejo to. Vendar je kljub večurnemu pričakovanju prišel ta trenotek preveč nenadoma. Brez vsakega pravega prehoda pridemo torej po 92urni nepretrgani vožnji takoj na bojišče, naravnost pred žrela smrtonosnih topov. Neki čudni občutki, neznani mi do tega trenotka, se me polaste, ki se nič kaj ne skladajo z velikim vojnim razpoloženjem in bojnim razposajenjem ravnokar preteklih dni. Kaj tudi čuda, saj gre za življenje!
Postajo imamo že za seboj. V tem trenotku prično drveti tik pred nami od severa proti juga naši topovi, ki jih par sto korakov jugozahodno od postaje postavijo v nove pozicije m ki par trenotkov   nato   fe
prično sipati ogenj med sovražne vrste. Nasprotno pa se zadirajo sovražne granate samo par sto korakov pred nami v zemljo in se razle-tavajo s peklenskim pokotn in vmes vznemirjajo zrak še šrapneli, ki označujejo svoj prihod z malimi, sivimi kolobarčki.
Pred seboj imamo ozemlje, ki je vzhodno in severovzhodno od nas sama nepregledna ravan, posejana semtertja s seli in vasmi, ki so pa menda vsa, kakor daleč sega oko, v plamenu, zapadno in iužnozapadno pa prehaja ta ravan polagoma v valovito, nizko, toda z gozdovi pokrito gričevje.
Nismo še vsak na svojem mestu in že se glasi povelje našega vrhovnega poveljnika, da moramo zasesti malo gozdno višino nad nekim kamnolomom, oddaljeno dobrih tisoč korakov v južnozapadni smeri od nas. Takoj se čujejo nadaljna podrobna povelja in prodiranje se prične; v ko-likortoiiko kriti teren tedaj! Toda, j kdo je tam? Kaj doživim ie danes, ako dan sploh preživim? AH je ozemlje, ki naj ga zavzamemo, morda že zasedeno od sovražnika? h ali nas morda ne čaka kje iz zasede presenečenje? Kdo ve?
Komaj napravimo par korakov v označeni smeri ie zapazimo, da se ud kamnolomom nekaj pregiblje.
Kdo je tam? Hitro doženemo s pomočjo daljnogledov, da je par civilistov, ki menda opazujejo od tam razvoj boja. Ko se še bolj približamo višini, na katere vzhodnjem pobočju leži skrita mala vas. tako da jo opazimo šele sedaj, zginejo nam hitro izpred oči ti nepoklicani opazovalci naših premikanj. Gotovo se jim vsled našega prihoda ne zdi več varno na tem mestu. Morda so izginili tudi iz drugega vzroka. Kdo ve?
Niti pol ure nismo rabili, da smo prispeli brez vsake nezgode na vrh, kjer smo obležali nekaj časa vsi potni in zmučeni. Pot čez razne, z žitom posejane in s krompirjem zasajene njive ter druge, še težavnejše zapreke te že samo po sebi izznoji; ako imaš pa razen tega Se svojih 30 kilogramov na hrbtu, nad seboj žgoče solnce, za seboj 92urno vožnjo v živinjskih vagonih, od leve sem pa sovražnikove svinčene pozdrave, potem te taka pot še botj zmuči. Zato se nam Je kratek odmor v senci dreves prav pošteno prilegel.
Pred nami leži sedaj precej zaraščen gozd. Kako daleč se razteza? Odgovora ne vem, ker ni podrobnega zemljevida pri rokah. In kai je v nJem, kaj za nJim? Kmalu pa mi Je položaj vsled pojasni! višjega poveljnika precej Jasen. Na levo od nas že leže naše čete v strelski vrsti, med
temi in nami nase topničarstvo in naša naloga je, prodreti skozi gozd, podaljšati desno krilo teh vrst ter, iskati zvezo z divizijo iužnozapadno od nas.
Prodiranje skozi gozd, glede katerega nič natančnega ne veš, kaj je lahko v njem, zahteva zlasti v resnem času precejšnje previdnosti. Za tako prodiranje se izloči pred vsem redka veriga opazovalcev, katerim sledi na kakih 30—50 korakov strelska črta in šele za to prodirajo glavne čete v različnih formacijah.
Najodgovornejši, pa tudi najopaznejši je posel opazovalcev. Pri nas se je to zlasti lahko trdilo glede levega krila. In moja stotnija je bila ravno na levem krilu. Do sem so namreč še prav lahko dosegali sovražni šrapneli in granate, pa tudi brez pravega cilja oddane krogle iz pušk, ne bi bilo nobeno presenečenje. Vendar se mi položaj še ni zdel tako nevaren in zato sem se prav rad javil prostovoljno za posel opazovalca, posebno, ker sem že opažal, da oženjenim mojim tovarišem in srečnim očetom naravno nič kaj ne diši, hoditi že takoj spočetka po najnevarnejših potih. Odkrito pa tudi priznavam, da me Je k tema precej gnala tudi radovednost; že tako] prvi dan, da, že prvo uro sem hotel nekaj več videti in doživeti.        (Dalje prib.)
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD«, tac 15. oktobra 1914.
245. Štev.
»Aftenposten« priobčuje pod naslovom: »Kaj so izvedeli na Francoskem o padcu Antvverpna« francoski komunike, ki pravi, da je Še 24 for-tov v belgijskih rokah in da so Nemci zasedli le neko predmestje.
Vojna kontrlbuciia za Bruselj.
O sedanjem stanju vprašanja glede vojne kontribucije za BruseH poročajo: Prva armada, ki je prišla skozi Bruselj, je določila kontribuci-jo na 50 milijonov frankov. Od te vsote je plačal župan Max najprej 20 milijonov in sicer 3 in pol milijona v denarju, za ostalo vsoto je dal bone, ki jih pa v danem trenotku ni hotel izplačati. O ostalih 30 milijonih pa sploh ni hotel ničesar vedeti. Nato ga je dal baron Liittvv itz. vojaški gubernator v Bruslju, aretirati in spraviti na neko nemško trdnjavo. Sedaj ho prišlo najbrže glede osialih M) milijonov frankov do kompromisa in ni izključeno, da se bosta zedinili obe stranki na 20 milijonov.
Parižani   so ogorčeni nad nemškimi golobi.
Kodam, 14. oktobra. (Kor. urad.) »National Tidende* poroča iz Pariza: Tu vlada splošno ogorčenje nad drznimi obiski nemških avijatikov. I :sti vprašujejo, ali so francoski avi-iatiki na počitnicah in zahtevajo od vlade, da kaj energičnega ukrene.
BRIGADA      MAROC 4NOV      UNIČENA.
V pismu na svoje sorodnike v M ona kovu piše neki toptričarslri častnik bavarskega prvega armadnega zbora: Veliko junaštvo je izvršila naša četrta pehotna brigada ki je v hudem spopadu popolnima uničila eno maroško brigado. Tudi strojne puške 3, pehotnega polka so se odlikovale. One 25. septembra zjutraj je presenetil ta oddelek 9. francoski ki-
irski polk v bivaku ter ga uničil. Častnike, ki so bili ravno    na    bliž-
;i gradu pri zajtrku, so vjeli. Z i/bornimi kirasi*rsk:mi konji smo nadomestili svoje lastne izgube.
Kako ie ubežala nemška križarka »Karlsruhe«.
Berolin, 13. oktobra. »Daiiv .M a i l- poroča, da se je nemška križarka »Karlsruhe- zasledovana od ■neke angleške križarke približala Santiagu. Nenadno se je Karlsruhe-obrnila direktno proti obali, ne da bi se brigala za peči v morju ter se tako rešila za male o*r>ke v nevtralni - odi. Ponoči se je parniku posrečilo, da ie neopazen zapustil svoje skrivališča
Rusi so previdnejši kakor Angleži.
London, 14. oktobra. (Kor. urad.) 3 Monringpost poroča o uničenju križarke »Palača^: Oklopna križarka -Bajan«-. ki se je nahajala v neposredni    bližini »Palade     ^e je strogo
rala zadobljenih navodil ter ni skušala pomagati   >Paladi . da sama ne
stane žrtev nemškega torpeda. Na ta način se je Bajan izognila usodi 3 potopljenih angleških križark ter se nahaja na varnem v Severnem moriu.
*      *      •
Neresnične ruske vesti.
Berolin. 14. oktobra. (Kor. urad.) \\olffov burean javlja uradno: Vest ruskega admiralnega štaba, da sta j.ri uničenju križarke Palade« bila potopljena tudi dva nemška podmorska čolna, ie v vsakem oziru netočna.
Berolin, 14. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov bureau javlja: Petrograd-ska brzojavna agentura razširja vest* da je Nemčija utrpela tako velike izgube, da mora preklicati vse določbe o vojaških olajšavah, oziroma osvoboditvi od vojaške službe in da pokopava svoje padle junake brez škorenj in brez uniforme. Te vesti so zlagane.
*
TURCUA    IN    TRIPELENTENTA.
Iz Carigrada poročajo: Poziv angleškega veleposlanika na dame veleposlaništva, da naj zapuste Carigrad, in večja aktivnost ruskega črnomorskega brodovja. pomeni, da ie dosegla napetost med Turčijo in iripelentento višek tako, da ie izbruh sovražnosti skoraj neizogiben. — ^Frankfurter Zeitung« poroča zopet: Ruski diplomatični krogi zatrjujejo, da imajo admirali črnomorskega brodovja, ki je v nedeljo zapustilo Sebastopol in ki se nahaja sedaj na višini Varne, strogo povelje, izogniti se vsakemu stiku s turškimi vojnimi ladjami in sploh vsakemu dejanju, ki bi je mogla Turčija tolmačiti kot sovražnost.
Turki o deaoofttracHI ruskega fa*t» morskega brodovja.
Carigrad, 14. oktobra. (Kor. ur.) >Tasvir i Efkiar« smatra, da Je rusko črnomorsko brodovje zato priplulo ob romunjsko in bolgarsko obal, da izvrši na te dve državi primeren pritisk. List meni, da se Romunija in Bolgarija ne bodete dali zapeljati. Nobena balkanska država ne more danes kake akcije pričeti, ne da bi vpoštevala turško armado m mornarico, izvzemši, ako bi Turčija tako akcijo odobravala. Turško brodovje ščiti prostost izhoda v Črno morje, ruske demonstracije torej Turčijo prav nič ne interesirajo.
Odnošaji med Rusijo in Turčrjo so Še vedno nejasni. Rusija bi storila najbolje, ako bi spravila one k pameti, ki so krivi, da so Dardanele zaprte. vServet i Funum < smatra, da bo ruska demonstracija napravila v Romuniji in Bolgariji slab vtis.
Kako }e v Lvovu?
V krakovski »Novi Reformi čitamo:
Pne 23. septembra je sprejel generalni gubernator« za Galicijo, grof Jurij Bobrinskii, ki je šele pred kratkim dospel v Lvov, v veliki dvorani namestniške palače pred^tavite-lje poljske inteligence — posvetne in duhovne. V imenu mesta je govoril poljsko dr. Rustovvski, mestni župan. V svojem govoru je izrazil nado, Ua bodo Rusi vzeli v varstvo Lvov in niegovo prebivalstvo ter čuvali zgodovinske spomenike.
Govor dr. Rustovvskega je bil preveden na ruski jezik, na kar je odgovoril £rcf Bobrinjskij v daljšem govoru, v katerem je naglasa! med drugim: »Zahvaljujem se vam, gospodje, da ste poskrbeli za to, da vlada v mestu mir in red. Nadejam se. da me boste tudi v bodoče podpirali v mojem delu. Od tega vašega sodelovanja je odvisno moje zaupanje do vas. Potrebno se mi zdi nagla-šati to-Ie: Vzhodna Galicija je del ruske zemlje. Zato mora uprava te pokrajine temeljiti na ruskih interesih. Vladal bo torej tu ruski jezik, rusko nravo in ruski sistem. Vendar pa je v interesa prebivalstva, da se ne zavira normalni razvoj življenja v teh pokrajinah. Zato se bo ruska uprava omejila na to, da imenuje ruske okrajne glavarje, okrajne načelnike in policijske uradnike. Občinska samouprava ostane v veljavi, toda ta uprava je pod vladnim nadzorstvom. Zasedanje deželnega zbora, seje mestnih in občinskih svetov so prepovedane. Do konca vojnih operacij je ustavljeno delovanie vseh društev, zvez in klubov-. Izjeme v tem oziru se dovoljujejo samo na posebno prošnjo in v posebnih slučajih. To velja za kraje, ki so po večini rusinski. Preteklost Zahodne Galicije je popolnoma druga, tu je prebivalstvo docela poljsko. Ako prispe tjakaj ruska armada, bodo tam z veseljem uvedene reforme, ki jih je obljubil v svojem manifestu vrhovni armadni poveljnik veliki knez Nikolaj Mkolajevič. seveda samo, ako bo poljsko ljudstvo zavzelo prij^zr^ stališče napram — ruski vladi in armadi.
Končaje svoj govor, ie gro: grozil, da bo s str. gostjo postopa! oroti tistim, ki se ne bi brezpogojno oko-rili njegovim poveljem. Rekel je, da bo v tem slučaju kaznoval vs: ogar z vso strogostjo vojnega prava in vojnih sodišč.
Da ta govor na navzoče ni napravil posebno dobresra vtiska se razume samo ob ^ebi.
»Oeaferafni gubernator« grof Bobrinskii je govoril dne 2.3. septembra v Lvovu. kakor dp bi bili R11-si že absolutni gospodarji Galicije, toda od tega časa so se m pozorišču vojnih dejstev v Galiciii in v kraljestvu Poljskem izvršile velike spremembe. Ruska armada se umika na vseh točkah in slavi svoj triumfalni I ohod« preko tisoč in tisoč mrtvih in ranjenih svojih vojakov. A sam > generalni gubernator* grof Bobrinskii se že pripravlja, da čim nainreie zbeii iz namestniške palače in iz Lvov a.
Belgija.
Z zavzetjem Anverse (Antvverp-na) so Nemci dobili celo Belgijo v roke in je zlomljen odpor belgijske armade proti navalu nemškega vojaštva čez nevtralna tla na Francosko ozemlje. Zapadno od Genta Je sicer še nekaj belgijskega vojaštva, a neverjetno je, da bi se moglo izdatno ustavljati nemški sili. Boji belgijske armade na zapadnem bojišču zaslužijo, da se nanje posebe ozremo. Znano je, da Nemčija v tej vojni ni imela namena, se Belgije polastiti, pač pa je Nemčija hotela čez Belgijo spraviti svojo armado na Francosko. Sele, ko se je belgijska vlada temu uprla, so si Nemci odprli pot čez Belgijo s silo. Konflikt, ki je radi tega nastal, se je sicer med obema str.au-
kaama dobojeval * orožjem, veadar je položaj v pravem oziru ves drugačen, kakor je na primer položaj med Praaifrj aH med Nemčijo ki med Rusija. Kaj ima volna kakršenkoli konec, pri sklepanju miru se bo vse-kako uvafevalo, da Je Belgija podlegla pri obrambi svoje nevtralnosti. Seveda ie danes o tem prezgodaj razmišljati, aktualnejše pa je vprašanje, kak pomen so imeli boji v Belgiji za sedanjo vojno. Stvar se mora presojati z dveh stališč, z nemškega in z belgijskega. Nemci so prekršili nevtralnost Belgije, ne da bi to državo zasedli, nego da bi dosegli zmago nad Francozi, hitre zmage pa od druge strani niso mogli pričakovati, kakor samo od belgijske. S tem, da so se Belgijci ustavili Nemcem, so ustvarili njihovemu namenu velike težave. Nemci so se morali najprej zamuditi z boji za Liege (Liittich), Namur in Oivet, morali so poslati znatne sile proti Bruselju in Mali-nesu in končno so morali koncentrirati velike sile pred Anverso (Ant-\verpen), da bi zavojevali to trdnjavo in zlomili odpor belgijske armade. Te operacije nemške armade so zahtevale dva meseca časa in sicer so se morale vršiti na prostoru, ki nima odločilnega pomena za Nemce. Premaganje teh težav je stalo Nemce mnogo žrtev. Najmanjši vseh nasprotnikov Nemčije je s tem. da je zadrževal del nemške armade, dva meseca in ji provzročil znatne izgube, provzročil Nemčiji velikansko težavo, ki je zadržavala Nemčijo, da se nI mogla z vso svoio močjo lotiti francoske armade. Vojaški je torej Belgija v veliki meri izpolnila naloge, ki jih jej je naložila tripelententa.
V okopih.
Fhilipp Gibbs, angleški vojni korespondent. opisuje življenje v okopih tako-le:
Gospodi doma na Angleškem bi privoščil, da bi vsaj za kratek čas lahko opazovali življenje tu v okopih na Francoskem, da bi dobili vsaj mal pojem, kakšne so žrtve naših vojakov, ki se borć tu za čast svoje done vine. Strašna nevihta divja preko pokrajine, vihar maja v gozau smrekova in bukova drevesa, oti ?sa rumeno !;s;je in je meče v okope, kjer žde naši vojaki. Gost dež pada in pada, prep'avija naše okope 'er ruši ::n urICuje. kar je preje človeška roka, trudeč se noč in dan. ustvarila, da bi junaški borci vsaj za irenotek imeli mir pred artiljerijskim ognjem sovražnika, ki meče proti nam granate v toliki množini, kakor da bi železo in jeklo deževalo z neba.
Strašne ure preživljajo naši vojaki. Govoril sem z vojaki, ki so se pravkar vrnili iz okopov. Naprav-liajo vtisk, kakor bi se vračali iz mučilnice, kjer so preživeli neizrečne in nepopisne grozote. Pokriva jih blato, kakor pošasti se plazijo. lica so prstena, zamazana od ilovice, mokri so do kosti in kože. kolena se jim tresejo, zobje jim šklepetajo. In če jih vprašaš, kako jim je, samo vz-danejo: »Oh. grozno je v teh okopih, granote in šrapneli bodo uničili naše živce. Ne sramujejo se priznati svoj strah in trepet in se vesele kakor otroci, da smejo ven iz okopov, da spremljajo častnika, ki ga je poveljstvo poslalo nekam drugam na bojišče. Zde se jim nebesa, da smejo samo trenotek vživati mirno in svobodno božji zrak. Takšni so vsi naši tovariši, ki leže tam zunaj v blatu in krvi v okopih in strelskih jamah. Tu ni nobenega, ki bi se bahal s svojim pogumom in s svojo hrabrostjo, kadar jamejo padati nemške granate, toda nikdar v zgodovini se niso naše čete s tolikim junaštvom in s toliko vztrajnostjo borile, kot ti naši vojaki v mrzlih in mokrih okopih.«
Kako so se Ru i pripravljali, da udarijo na — Pešto.
Madžarski listi poročajo to-le o kratkotrajnem bivanju Rusov v Marmaros Szigetu: ^Ko je bil mestni odbornik Dobav. ki je zastopal mestnega župana, poklican k ruskemu polkovniku, poveljujočemu takratni ruski marmarošszigetski posadki, je dobil v izvršitev več ukazov. »Pred vsem ne dovoljujem«, je rekel ruski poveljnik, ^nikomur, da bi točil opojne pijače. To velja tako za meščane, kakor za moje vojake, kdor se ne bi pokoril, ga dam takoj ustreliti. Želim ohraniti sigurnost mesta in osebno sigurnost prebivalcev. Ako bi bili prišli nekoliko trenotkov kasneje ponuditi predajo mesta, bi bil dal bombardirati mesto. Obenem bi vas, velecenjeni gospod, prosil, da z nami častniki stanujete v istem poslopju in da tudi jeste pri naši mizi^
»Zakaj to?« je vprašal Dobav.
»Ako bi se slučajno prigodila kakšna eksplozija, potem veste, da bomo skupno poginili!« je odgovoril polkovnik,
Ma to je polkovnik zahteval, da mu mesto izroči 180.000 K. Dobay je izjavil, da jih nima, ker so državno blagajno odpeljali iz mesta.
»Če nimate denarja, potem ga naravno tudi ne morete dati,« }e rekel poveljnik, »dali pa nam boste konje, razno blago, kave, sladkorja in cigaret.«
Tuđi od teh zatevanih stvari niso Rusi vsega dobili.
Prebivalstvo jim je izročilo samo nekaj blaga, sladkorja in precejšnjo množino cigaret.
Dobay je dva dni stanoval in Jedel skupaj z ruskim polkovnikom in z njegovimi častniki. Ko so nekoč povečerjali, so častniki razpoložili na mizo vojaški zemljevid ter ga jeli pozorno motrivati.
Na to je polkovnik pripomnil: »Naš prihodnji cilj je torej — Budimpešta. Koliko železniških postaj imamo do Budimpešte?
Ko je Dobav hotel odgovoriti na vprašanje, mu je polkovnik dal znak, naj molči in je rekel: »Ne trudite se, mi vemo prav natančno za naše postaje. To so Szatmar, Debreczin in Budimpešta.
V  dveh tednih bomo v Pešti!« je smeje poudarjal polkovnik, ko je opazil otožno Dobavjevo lice.
Toda že drugi dan so kosili Rusi že ob 10. dopoldne, a popoldne so izginili, ne da bi se — poslovili.
Mestni odbornik Dobay se je izrazil napram setrudniku »Az Es ta« o Rusih tako-le:
> Rusi so se v vsakem oziru vedli kavalirsko. Puščali so v miru ženske in tujo lastnino. Samo nekaj vojakov je zagrešilo izgrede, a to so bili samo osamljeni slučaji.« Kakor je znano, ni sedaj nobenega Rusa več na ogrskih tleh,
*
PRI BATERIJI.
Pri po vest ranjenega artiljerijskega častnika.
V  priprostem šotoru, ki je dobro maskiran s kupi sena in grmičevjem sedimo častniki artiljerijske baterije pri večerji. Vstopi podčastnik, ki ima službo pri telefonu ter javlja: »Po-veljništvo sporoča, da se vrši jutri ob zori splošni naskok na sovražne pozicije. Baterija mora z vso silo podpirati našo pehoto.« »Dobro.« Raz-govarjamo se o svoji nalogi. Delo ne bo lako; obdani smo od strmih bregov, zaraščenih, skalnatih in naši topovi se ne dajo spraviti tja gor. ne s konji in ne z volmi. Naše pozicije v dolini pa so izvrstne in treba bo pač od tu podpirati infanterijo.
Poveljnik baterije izdaja povelja: Vi gospod poročnik odidete še ponoči na breg cote 45S, patrulje naj napeljejo telefon. Komandirali bodete ciljanje baterije.« Mladi poročnik salutira. Še enkrat trčimo z našimi pločevinastimi kozarci. Dolžni smo Srbom še krepak odgovor, ker so nas bili pred par dnevi hudo vzeli na muho.
Predno se je zdanilo, je bil poročnik na strmem bregu, odkoder se nudi krasen razgled po okoliških brdih in cehneah. »Lepo \č lam,« pravi humorist naše baterije, >toda javne varnostne razmere so precej slabe.« Spretno in naglo polagajo naše patrulje telefonski kabel, ki bo vezal baterijo z našim opazovalcem na bregu. Pričenja se daniti.V sovražnikovih pozicijah se pojavijo srbski opazovalci, ki se radovedno in vztrajno interesirajo za našo baterijo. 2e zagrmi iz kritega položaja tu pa tam kaka krogija srbske baterije. Treba je nadaljno opazovanje preprečiti, predno bodo srbski topovi naravnani na naše skrite položaje. Brž par šrapnelov. Naši topovi za-grmijo. Učinek je dober. Srbske patrulje so se poskrile.
Kabel je napeljan, telefon za-brenči. Naš poročnik - opazovalec podaje svoje prvo poročilo. Skozi svoje petnajstkrat povečalno steklo je zapazil na bregu, kjer se nahajajo Srbi, katere moramo pregnati, celo vrsto okopov, enega nad drugim; sovražnik se nahaja le v spodnjih okopih.
»Torej spodnje okope pravi naš poveljnik — igra začenja. Prvi naših 6 topov odda prvi strel. Na zemljevidu smo izmerili daljavo. Toda ti prvi streli niso imeli namena sovražnika zadeti, ker še niti natančno ne vemo, kje da so njegove pozicije. Ti prvi streli so le orijentačni. Beli oblaček nad hribom kaže nam in našemu opazovalcu, kje da je šrapnel eksplodiral/Telefon zabrenči; »Na strani sto manj, vizir 20 manj.« Pri topovih par premikov in že zagrmijo streli. Naši šrapneli morajo padati sedaj 600 m bolj na desno in 100 m nižje. Telefon brenči: »Vizir deset več, padajočo granato —« Dum! »Eleva-cija pet več> Bum. »Prav. ŠrapneL Tri strele.«
Sedaj pričenja peklenski koncert. Naši vrli kanoni sipalo šrapne-lfi» da je vej&clle. 2e se kaic učinek.
Srb? zapuščalo svofe najnižje ležeče okope ter se selijo — višje. Naša in-fanterija je pričela delovati. V presledkih slišimo pokanje pušk, rojne Črte naših pešcev se pomikajo vedno boH naprej. Naenkrat grdo bučanje, v globokem basu se oglasi srbski top. Telefon poroča: »Srbi streljajo na našo infanterijo.« »Kje?« »Še ne vidim. Takoj.«
Napeto pričakujemo nadaljnega poročila. Toda, kaj pa je to?
Prav blizu nas je završčelo, dva poka, ostra in jasna — ti preklicani Srbi so nas že izvohali? Smehljaje pokaže stotnik na grič poleg nas. Tja frčijo srbski šrapneli točno eden za drugim — v našo »artiljerijsko maškarado«. Tam na griču so bili naši artiljerijsti »montirali« baterije in za naglo napravljenimi in navidezno prav dobrimi okopi stojijo kanoni z glinastih cevi in desk. Dolgo sip-Ijejo Srbi svoj ogenj v te glinaste cevi; mi pa se čutimo varne v svoji skriti poziciji. Telefon javlja: »Še ena srbska artiljerija. Strelja menda na nas. 400 na levo, 1500 nazaj, elevačija 40 več.« Dva naša topa obstreljujeta še dalje srbske infanterijske okope, štiri pa naravnamo na srbske artiljerijske pozicije. Vsak šrapnel jim prihaja bližje. Toda tudi oni so spoznali, da so streljali v glino in njihovi šrapneli se nam opasno približujejo. Telefon poroča: »Našli so našo opazovalno pozicijo ter nas obstreljujejo. Moramo se od Časa do časa skriti.« Srbski šrapneli ne žvižgajo le na naše opazovalce, glej 6 korakov pred našo baterijo je ena vražja srbska kroglja razpočila in nam zagnala peska v obraze ter po telefonskem aparatu, kjer se ravno oglaša zvonec z vso silo. »Jih že imam. Za grmovjem sredi brega tičijo« kliče naš opazovalec in že nam diktira nove cilje. Streljamo sedaj v trt smeri. Častniki in moštvo napnejo vse svoje sile. Poveljstvo infanteriie nam telefonsko sporoča ukaze, želje, opomine, vzpodbuja nas, kara, se jezi in nas zopet hvali. Strašno naglo bučijo in grmijo naši topovi, v nas so napete vse žile in zdi se mi, da smo vsi skupaj eden sam trepetajoči živec, ki reagira na vsak migljaj poveljnika. Prvi utihne srbski top, ki je streljal na našo pehoto. Par naših šrapnelov mu je zamašilo usta. Naenkrat prenehajo tudi topovi, ki so obsipavali naše baterijo... Znova brenči telefon, znova obračamo svoje topove, streljamo brez presledka in niti ne zavedamo se, da nam opazovalec diktira vedno večje elevaci-ie in da se pomikajo naši infanterijski roji vedno višje po sovražnem bie-gu. »Ustavite ogenj, naši so na vrhu.« Ura. »Ustavite ogenj. Odmor.« Zmagali smo. Solnce se nagiba k zatonu. Črni. izmučeni se podajamo častniki zopet k svojemu šotorju. kjer nas pozdravlja veseli obraz našega kuharja: * Javljam, da je obed že gotov.«
Dnevne vesti.
—- Jastično ministrstvo o novem moratoriju. Justično ministrstvo Je izdalo odredbo, v kateri izraža svoje mnenje o nekaterih točkah novega moratorija. Po mnenju just. min. je smatrati za »postranske stroške« v smislu § U odst 2, 1 e one, ki so nastali pred procesom. Procesni stroški zapadejo Se 1&  ako ie sodiSž* o
245. štev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 15. oktobra 19)4.
Stran 8*
njih povrnitvi odločilo. Izraz »61 dni po preteku moratorija« je tolmačiti tako, da je plačati zapadle zneske na dan. ki odgovarja prvotnemu dnevu plačljivosti. Ako je torej n. pr. zapadla tirjatev 18. avgusta, potem jo je v kolikor za njo moratorij ne velja več plačati na 61. dan t. j. 18. oktobra. V smislu § 3. odst. 2. ima zavarovalec pravico zahtevati od zavarovanca izjavo, ali hoče da traja zavarovalna pogodba še naprej ali ne. Ako zavarovanec ne odgovori izrecno negativno, potem traja zav. pogodba naprej in zavarovanec je dolžan plačati premijo za tekoče zavarovalno leto. Moratorij ne velja za ono premijo, glede katere ima zavarovalec že tožbeno pravico, torej zlasti ne za l*rvo zavarovalno leto. Podaljšanje roka za menične proteste velja tudi za šeke. Ako v smislu meničnega prava ni treba protesta, potem ga tudi ni treba v slučaju § 8. odst. 5. naredbe o moratoriju. Zak. o vis major gledemeničnopravnih dejanj z 30. novembra 1912 ne velja, ako se uporablja § 9. ces. nar. o moratoriju. Ju-stično ministrstvo je nadalje sodišča opozorilo, da naj sodniki ne bodejo ^eozkosrčni pri izvrševanju trojega prava priznati tudi onim obvez-nostnim moratorij, ki so sicer izvzete. Gledajo naj predvsem na to. da se gospodarska eksistenca dolžnika ne uniči. Tudi se naj skrbi, da bodo sodniki enega in istega sodišča čim najbolj enakomerno postopali.
—  Nova akcija urada za vojno preskrbo. Eden najtežjih problemov, ki jih je vojna sprožila, je podpiranje vojakov na bojiščih in preskrba tistih, ki so vsled smrti svojih rediteljev postale vdove in sirote. K temu pripomore lahko vsakdo, če podpira novo akcijo urada za vojno preskrbo. Funkcijonarji tega urada so namreč pridobili mnogo tvrdk, bank ter
ndustrijalcev, da na svoje pisemske rapirje in računske formularje dajo ^atisniti v uradu za vojno preskrbo poseben kolek, ki velja ali 4 v. ali 10 vin. ali 1 K. Velike firme so dale tudi na svoje računske bloke natisniti te kolcke. Taki koleki se tiskajo tudi na privatni   pisemski   papir in na vizit-
-  ;e. Ta vojni kolek postane gotovo • :a-u popularen. Kdor ga želi dobiti,
se obrne   na  urad za vojno pre-^rbo    (Kriegstiirsorgeamt,      Dunaj, Berggasse 16.)
—  Najvišje priznanje za hrabrost pred sovražnikom je dobil Slovenec Karel pl. L a v r i č , ki je bil dne 1. avgusta t. 1. izvežban na Marije Terezije akademiji v Dunajskem Novem mestu. Poročnik Karel pl. Mavric je sin feldmaršallaitnanta Iv. L a v r i č a rl. Zaplaskega, našega znanega rojaka.
—    Pogreša se vojak Andrej B o] ć    97. pespolka,    6.  kompanije.
' ie zadniič 24. avgusta. Kdor kal ve* naj blagovoli sporočiti niegovi reni Alojzij Bole\    Zalog št. 19   pri
Postojni.
—   Pogreša   se   vojak   17.   peš-
polka, 11. stotnije Štefan Skulj, ki je odšel iz Ljubljane na severno bojišče. Ker so vsa poizvedvoanja za njim od 30. avgusta zaman, se prosi njegove 5otovariše, če vedo kaj o njem, da bi blagovolili sporočiti njegovemu bratu Fran Skulju, učitelju v Ljubljani, Tržaška cesta 29.
—  Sanitetni vojaki in ranjenci v 27. vojašnici v Ljubljani se tem porom iskrene zahvaljujejo g. kantinerju !. Samplu, ki vzlic današnji draginji ranjn ni povišal nobene cene niti pri ;estvinah niti pri pijači.
—  Princ W1ed. bivši albanski knez je v ponedeljek odšel kot major :a nemško fronte.
—  Znameniti    ruski   pisatelji v
vojni. Od znamenitih ruskih pisate-iev se nahajajo deloma po svoji dolžnosti, deloma prostovoljno v vojni: Arcibašev. Kuprin, Skitalec. Rika-čov, Vasiljevski, Kreče vtov, Anič-<ov in Nabokov.
—  Na južnem bojišču je bil ra-Hen tudi črnovojnik Albert Gaber,
oslovodja   tvrdke Feliks Urbane v ubijani. Nahaja *e poleg drugih ra-" encev našega domačega črnovoini-iega polka v Zagrebu.   Iz Zagreba e pisal prijatelju pismo, iz katerega osne mamo:    »Dne 5. oktobra smo r0&i!i visoko v hribih na neprijatelje n vnela se je huda in buta bitka. Na-a stotnija je morala prva v ogenj in e    bila ves dopoldne    izpostavljena lajhuišemu ognju.    Zato so bile tudi nafe izgube precej znatne.    Vrhunec srditosti je dosegla tu bitka ob 4. po-roldne. Ob tem času je naša stotniia zavzela strm holm, nakar je nasprot-r k nameril na na* vse topove in puke.    Prasketalo ie, kakor da bi se svet podiral. Na desni od mene je pa-uel častnik M o d e s,    rojen  DunaJ-<an. zadet v glavo, takoj na to je zadela puškina krogla dr. P o m p e t a
— komaj en meter za mano — v tre-h in v sklep leve noge. Noga mu takoj otrpnila. Priskočil sem takoj
t. Pompetu ter ga brzo nesel iz bojne vrste na varno. Ko sem se vrnil v bojno črto, mi je svjnčenka prodr-
la pri rami roko. Sedaj se lečim tu v Zagrebu, kamor so nas prepeljali. Pripormnjam, da se je vršil boj v gorovju, visokem kakih 1500 metrov. Prav takrat je nas zapadel sneg, ki je bil debel 30 centimetrov.
—  Cepljenje uroti koleri v armadi. Dunajski bakterijologični institut je odposlal v Galicijo 120.000 paketov seruma proti koleri. Pod vodstvom strokovnjaka, dr. Busso-na, ki je deloval svoj čas na Balkanu, se je pričelo cepljenje vojakov proti koleri. Cepljenje ne povzroča nika-kih bolečin ali neprijetnosti. Učinek traja prilično tri mesece. Novi serum sicer ni popolnoma sigurno sredstvo in ne obvaruje popolnoma zanesljivo pred nalezenjem, toda vsekakor povzroči, da poteče bolezen za cepljenega prav milo in ne konča smrtno. Cepljenje izvršujejo posebne zdravniške komisije, ki potujejo od armade do armade.
—    Seznam Izgub št. 26 z dne 14. oktobra 1914 je nabit na deski pred glavnim vhodom mestnega magistrata.
—  Javna zahvala. Ga. Lid. Petri, soproga c. in kr. podpolk. Viktorja Petrija je pisala 1 j ubij. nNar. čitalnici", daje v Šopronju, Ogrsko, mnogo ranjenih Slovencev, ki bi za kratek čas in zabavo radi čitali slovenske časopise event. knjige. — Na prošnjo predsednika Nar. čitalnice je blagovolil podariti g. Franc Pretnar, blagajnik mestne hranilnice ljubljanske okolo 40 raznih knjig, ki so že došle v Šopronj na svoje mesto —- Tudi sta določili na posebno prošnjo slav. upravništvi „Slov. Naroda* in „Slovenca", da se za čas vojne pošilja brezplačno po en izvod domačim ranjenim junakom za razvedrilo. — V imenu ranjencev v Šopronjskih bolnišnicah, ki so se poslanih jim razvedril izredno razveselili, izreka blagodušna gospa Petri naj-iskrenejšo zahvalo. Bog plati! — (Op. ured.: To se ob sebi razume, da pošiljamo naš list brezplačno na vse bolnice, koderkoli so slovenski ranjenci.)
—  Seja magistralnega gremija se vrši jutri v petek ob 5. popoldne v mestni posvetovalnici.
—  Seja c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega dne 13. oktobra. Srednješolskih profesorjev je mobiliziranih 45, ljudskešolskih učiteljev 90, nadzornika 2. — Nadučitelj Piki je prestavljen iz Suhorja v Vrbovo. — Denarne premije iz Franc Metelkove ustanDve za učitelje na deželi, po 80 K 41 vin., dobe nad-ucitelji, oziroma učitelji: Josip Dolgan. Studeno: Fran Štefančič, Velike Lašče; Pirkovič Ljud., S vidno: Karel Trost. Št. Jernej: Karel Perko, Jezica; Mirko Dermeli. Višnja gora; Fran Silvester. Boh. Bistrica; Fran Tratnik, Črni vrh: Viljem Gebauer, Šmihel; Valentin Klemente, Nevlje; Anton UrbanČič, Igavas; Atanazij Avser. Novo mesto. — Denarne premije iz imetia svofečasnega društva za grajenje vrtov, po 12 K 16 vin., so dobili nadučitelji, oziroma učitelji: Josip Bergant. Turjak; Aleksander Lunaček, St. Rupert; Franc Rojina, ^mirtno pri Kranju; Ivan Cepon, Polhov gradeč; Peter Jocif, Dobrava pri Kropi; Urh Konjar, Motnik. — Na ljubljansko realko sta imer >vana suplenta dr. Ivan Hussl in Oskar Gruszeckv; na gimnazijo v ' ranju pa Josin Rus.
—  Iz šolske službe. Mesto a dopustu se nahajajoče učiteljice J. Zem-lianove je nastavljena na V' u kot suplentinja Julijana Torlikar. — K brezplačni šolski praksi so prinušče-ne: Albina Malovašič na Vrhniki. Frvina Poras v Virčni vasi. M. Pun-čuh v Vrhpoliu, Jožefina Blumauer v Št. Vidu pri Vipavi. — Katehet na šoli mestnega *Schulvereina< v Ljubljani je postal pater Rafael Orobljar.
—  Družba sv. Cirila in Metoda naznanja, da bo v petek, dne 16. oktobra 1914 ob 9. dopoldne v Kopališki ulici št. 6 prostovoljna sodna dražba v zapuščino zamrlega župnika Fran Škrianca spadajočih premičnin, obstoječih iz dragocenosti, različne hišne oprave, oblek in perila ter različnih drugih stvari.
—  Hrabri spodnieštaterskl fant-)e. Stotnik celiskega *7. p-:špo!ka Koczian je pisal riesfncmu svetu v Celju z južnega bojišča (kier se kakor znano nahaja del 87. pešnolka in sicer bataljon, ki je bil detaširan v Skadru) pismo, v katerem pravi: Veliki napori bojev proti Srbiji ne morejo zadržati uspehov našega orožja. Naš vrli celjski domači polk si je pridobil v vseh dosedanjih bojih že slavno ime. Naš poveljnik major Peter je obogatil 14 septembra zgodovino našega polka za prekrasen list slave. Tvorili smo rezervo. Popoldan zapazi major Peter, da utrjujejo Srbi visok breg na desnem krilu. Poprosil je. da sme zavzeti to postojanko z naskokom. Ta prošnja ni bila uslišana. Pač pa sta dobila dva voda moje kompanije pozneje ukaz, da gresta rekognoscirat. Zašla sta v strašen ogenj. Srbi so ju obstrei&vali
s pušk in mitraljez ter obmetavali z bombami. Nadporofinik Holub Je bH ranjen. Dobil sem povelje, da pomagam svoji četi iz ognja. Toda fantje so prosili, da naj se Jih pusti, kjer so in da naj se jim pošlje le ojačenje in pa municija. Major Peter se je naglo odločil. Zapovedal je, da pričnejo strojne puške obsipati 500 m dolge sovražne okope s kar najsilnejšim ognjem, nagovoril je 13. in 16. kompanijo z navdusevalnimi besedami in že smo drli kakor vira in z urnebes-nimi Ura - klici proti sovražniku. Vjetniki so nam pozneje pripovedovali, da še niso videli s tako bravuro izvršenega naskoka. Odpor sovražnika je bil kmalu strt in Srbi so panično bežali. Čez 300 jih je ostalo mrtvili, mi smo vplenili 2 strojni puški, mnogo municije, konje, puške. Srbske čete so štele 3 bataljone. Naš uspeh bo tudi 7a nadaljne akcije odločilnega pomena. — Marsikateri naših fantov je moral plačati ta uspeh s svojim življenjem — toda to je že tako. Drugi dan smo pokopali 31 naših — po vojni jim postavimo lep spomenik.«
—  Poštni paketi. Zasebni zavitki iz Avstrije in v Avstrijo izvzemši Ga-liško, Bukovino in Dalmacijo so zopet dopuščeni do teže 20 kg brez dosedaj obstoječe omejitve dimenzije na Ogrsko in iz Ogrskega izvzemši komitate Abuaj-Torma (Kassa dovoljeno), Bereg, Borsod, Hajdu, Heves, Maramaros, Szabolcs, Szatmar, Szilagv, Ugocsa, Ung, Zemplen. Izključeni so: obsežno blago (Spertgut), ekspresni in nujni zavitki. Zavitki s knjigami in drugimi tiskovinami se smejo pošiljati le v sledeče ogrske kraje in iz njih: Buda-pest, Arad, Gyoer, Kassa, Koloszvar, Marosvasarhelv, Pecs, Sopron, Szekes-fehervar, Nagy Varad, Baja Szabadka, Ujvidek, Zombor, Hodmozoevasarhelv, Szeged, Selmeczbava, Komarom, Kecs-kemet. Pozsonv, Temesvar, Fiume, Alsokuben, Besztercze, Nagvszalonta, Brasso, Mako, Esztergom, Fogaros, lpolysag, Erzsebetvaros, Tata, Lipto-szentmiklos, Nagvszombat, Kaposvar, Torda, Turocszszentmarton, Szekelv-udvarhelv, Gvulafehervar, Nagyenyed, Obecse, Zenta. Koermoeczbanya, Leva, Bekescsaba, Gyula, Szarves, Csiksze-reda, Gyergyosszentmiklos, Szentes, Mindszent, Rimaszombat, Rozsnvo, Kezeivasarhely, Septiss*ntgyoergy, Deva, Szaszvaros, Jaszberenv, Karczag, Kisujszallas, Mezoetur, Szolnok, Ka-ransebes, Lugos, Oraviczabanxa, Med-gves, Segesvar, Balassagvarmat, Lo-sonez, Ersekujvar, Nyitra. Czegied, Karlocsa, Kiskunfelegvhaza, Nagvkoe-roes, Ujpest, Vacz, Bartfa, Eperjes, Nagvszeben, Szaszebes. Iglo, Kesntark, Lokcse, Des, Szamosujvar, Ehertem-plom, Versecz, Bonvad, Szekszard, Trencsen, Zsolna, Koeszeg, Szomba-thely, Papa, Verzsprem, Csaktornya, Keszthely, Nagvkanizsa, Zsalaegerszeg, Beszterczobanva in Zolvom. — Vsebina takih zavitkov se na Ogrskem pri oddaji preišče. Ce obstoji glede vsebine zadržek, se zavitek In poštna spremnica povrneta na odpošiljalni kraj s pripombo: vsebina prepovedana, nedostavljlvo. — Zavitki v Bosno in Hercegovino, izvzemši ekspresne in obsežne pošiljke — so sedaj dopuščeni čez (via) Ogrsko do 20 kg brez dosedaj obstoječe omejitve glede dimenzije. — Zavitki s knjigami in tiskovinami so tudi vzanaprej izključeni iz prometa.
—  Umri je v Ljubljani gospodu deželnemu zdravstvenemu nadzorniku in c. kr. polkovnemu zdravniku vitezu dr. Demeter Blei\veis-Trste-niškemu komaj ISletni sin S e r g e j. Težko prizadeti rodbini iskreno so-žalie!
—  Umrl ie v Gradišču h. št. 3 železniški strojevodja v p. g. Juri T o n k e. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne. Blag mu spomin!
—  Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani ima v nedeljo dne 18. oktobra ob in. uri v kapeli Leonišča mašo za prospeh društva.
—   »Slavčeve« plesne vaje se prično v nedeljo, dne 18. oktobra, ob X popoldne in se vrše nadalje vsako nedeljo in praznik od 3. do 7. v veliki dvorani »Narodnega doma«. — Vodstvo istih je prevzel koncesijoni-rani plesni učitelj gosp. L. Č e r n e. Damam so se vabila že razposlala. One cenjene dame, ki niso pomotoma dobile vabila — in one. ki žele nanovo pristopiti, naj javijo to odboru, da jim dostavi vabila. Gospodom se vabila ne bodo pošiljala. — 'sem ceni. plesalkam in plesalcem i riporočamo rednega in polnoštevil-i-ega obiska.
—    Pomožna odbora obfiine Novomcsto in Šmihel-Stopiče za zaostale v vojsko poklicanih priredi v petek 16. oktobra v kapiteljski cerkvi v Novem mestu s prijaznim sodelovanjem c. kr. dvornega opernega pevca g. Julija Betetta cerkveni koncert Začetek ob pol 6. uri popoldne.
V Kranju so dobili stalno kino-gledaHšče.
Uflfjitvo v Loiketn potok« priredi v nedeljo, dne 18. t. m. popoldne g
v društvenem dotnu veselico s petjem, igro in deklamacrjami na korist Rdečemu križu.
Iz Celja. Iz zaporov so bili izpuščeni: trgovca Priča in Kramar v Celju ter bratje Mahne iz Trnovelj. Ovadbe proti vsem so se izkazale za neutemeljene.
Drobne novice s Štajerskega. Iz davčne službe. Asistent Anton Petek je prestavljen iz Maribora v Marijino Celje. — Iz zaporapri deželnobrambnem sodišču v Gradcu so nadalje izpuščeni: poštni uradniki: Fr. Zmazek, A. Vaupotič in I. Siebenreich iz Zidanega mosta; Andrej Bračič, župnik v Lembachu; Mirko Volčič, župnik v Breznem; kaplana: Škof iz Kamnice in Razbornik iz Jarenine; nadučitelj Kopic od Sv. Lenarta; nadučitelj Kranjc od Sv. Barbare. — Dva požara na Dravskem p ol j u. V Racah je dne 7. oktobra zgorelo gospodarsko poslopje Alojza Marčiča z vsemi premičninami vred.
V  Terničah je zgorelo hišno in gospodarsko poslopje posestnika Ca-fute in hlev posestnice Kumrič. Za-žgal je osemletni deček.
Velik proces zaradi goljufije pred izjemnim sodiščem v Trstu. Proti židovskemu -bankirju« Samuelu Neumannu in njegovemu uradniku Janowitsu se vrši sedaj v Trstu zanimiv proces. Neumann se je največ bavil s prodajanjem srečk na obroke. Ta kupčija je pa šla slabo in Neumann je dogovorno s svojim kompanjonom začel že prodane srečke — zastavljati. Pozneje je počel še huje. Prodajal je eno in isto srečko na obroke po dvakrat in trikrat. Njegov soobtoženi uradnik mu je pri tem pomagal. Obtožnica ju dolži 786 slučajev goljufije v skupnem znesku 183.942 K 92 v ter 108 slučajev po-neverjenja v znesku 7001 K 64 v. Vrh tega je Neumann še posebe ob-dolžen 16 drugih goljufij v znesku 8212 K 50 v, Janowits pa zase več goljufij v znesku 1140 K. Obravnava bo trajala osem dni.
»Pariz v plamenu« ali »Človeške usode« je naslov krasne drame v petih dejanjih, ki se predvaja v petek specijalnem večeru v kinematografu »Ideak. Slika nam tragedijo pariške malomeščanske rodbine za časa obleganja Pariza v zimi leta 1870/71. —
V soboto >Med sovraštvom in ljubeznijo« ali »Mrtvac
Na trgu je bilo včeraj precej živahno. Pripeljali so 14 voz krompirja ter ga prodajali 100 kg po 9 K. Zelja je bilo na trgu 35 voz ter so ga prodajali 100 glav začetkom po 8 K, pozneje pa glavico po 4 v. Prav malo je bilo pa jajc in še okoli teh je bila taka gnječa. da je bilo hipoma vse razprodano in so jih kupovalke same med seboj dražile. Tu bi bilo svetovati pač nekoliko potrpljenja. Poleg druge perutnine so prignali tudi 150 puranov in so jih prodajali po 4 K.
Nezgodi. Delavec Ivan Kaštrun si je včeraj pri sekanju drv presekal na levi roki palec in ie odšel v deželno bolnico. — Delavec Jožef Teran je v pivovarni Union prenašal zaboje s pivom ter je pri tem padel in si rebra tako poškodoval, da je postal za delo nezmožen.
Na včerajšnji semeni so prignali 58 glav živine in sicer 48 volov, tri krave in 7 prašičev.
Brzojavna poročila.
Praznovanje cesarjevega sodu na južnem bojišču. Duna}, 14. oktobra. (Kor. urad.) iz vojnega poročevalnega stana javljajo uradno - O navdušenosti in zaupnosti, ki navdaja naše v Srbiji se rahajajoče čete, pnea način, kako so te čete. ki stoje noč in dan sovražniku nasproti in ga korak za korakom potiskajo nazaj, praznovale Najvišji god Njegovega Veličanstva cesarja. Natihoma so dospele zjutraj dne 4. oktobra pol kovne godbe v pozicije svojih polkov in se namestile v zakloniščih. Kjer je bilo mogoče, je imel polkovni poveljnik, kratek slavnosti primeren nagovor, ki je izzvenel v trikraten navdušen »hura« na Njegovo Veličanstvo. Med grmenjem topov so vojaške godbe, obrnene proti sovražniku, zaigrale cesarsko pesem, ki so jo častniki in vojaki sprejeli z nepopisnim navdušenjem. Viharno oduševljenje so vzbudile tudi koračnice »Moch Habsburg«, »Princ Evgen«, »Radetzkv« in druge patri-jotske pesmi. Ta preprosta svečar nost svoje vrste je napravila na častnike in moštvo globok vtisk. Pokazala Je tudi sovražniku, kakšen duh in kakšna hrabrost navdaja naše čete.
SPLOŠNI POPIS ZALOG ŽITA IN MOKE V DRŽAVI. Dumi, 14. oktobra. (Kor. urad.) Notranje ministrstvo je na podlagi ces. nar. z dne 1. avg. t. 1. odredilo, da se izvrši splošni popis obstoječih zalog žita in moke po celi državi Proti onim,   ki   bodo  svoje zaloge
skrivali   se bo postopalo kazenskim potom.
Henrik Sienkiewitz.
Dunaj, 15. oktobra. (Kor. urad.) Korespondenca »Wilhelm« poroča, da je poljski pisatelj Henrik Sienkie-vvicz, ki se mudi že nekaj časa na Dunaju, izjavil, da je vest časopisja entente, kakor da bi bil pozval Poljake, da naj se bojujejo za Rusijo, popolnoma neosnovana.
Betfunann-Hoihveg.      »  '
Bruselj, 14. oktobra. (Kor. urad.) Državni kancelar Bethmann-Holl-weg je dospel, spremljan od šefa ce* sarjevega civilnega kabineta pl. Va-lentija, poslanika pl. Trentlerja in velekoslaniškga svetnika pl. Mutin-sa, danes opoldne sem.
SARAJEVSKI PROCES.         1
Sarajevo, 15. oktobra, (Kor. urad.) Princip nadalje izpoveduje: Na dan atentata je porazdelil Ilić rned zarotnike orožje in vsak je odšel na svoje mesto. Ko je Princip opazil, da so po eksploziji bombe, Cabrinoviča prijeli in odpeljali, ga je hotel ustreliti in na to še sebe, da bi ničesar ne prišlo na dan. Toda gnječa je bila prevelika, zato ni mogel svoje namere izvršiti. Takoj na to je cul, da se je atentat ponesrečil. Postavil se je zato na Appelovem obrežju na ogel Franc Jožefeve ceste ter čakal, da se vrne nadvojvoda Fran Ferdi« nand z rotovža. Ko je krenil nadvojvodov avtomobil v Franc Jožefovo cesto je oddal Princip iz daljave 4 do 5 korakov 2 strela iz svojega brow-ninga, da usmrti prestolonaslednika. Oba strela sta bila smrtonosna. Ta* koj po dejanju so Principa aretirali. On ie priznal, da je bit v zvezi z »Narodno obrano■■ v Belgradu. Zglasil se je pri tej organizaciji in se je pri kr. srbskem majorju Vasiču dal vpi" sati med četase. V tem koru so ga za časa balkanske vojne poučevali, kasneje pa so ga radi bolezni odpustili. Bombe je Ciganovič rade volje obljubil Principu, glede preskrbijo nja z revolverjem in denarjem pa mg je obetal, da se bo obrnil na neka drugo osebo. Kmalu na to je Ciganovič sporočil Principu, da hoče major Tankovic videti enega izmed družbe. Ker se je Grabeč najbolje reprezentira!, so le-tega poslali k Tankosiču, O čem je Tankosič govoril s Grab* cem, bo Grabeč sam povedal.
Novi Šef francoske a via tik e.
Ženeva, 13. oktobra. Namesto odstavljenega šefa francoske aviati< ke generala Bernarda je bil zopet imenovan za šefa francoskega zra< koplovstva bivši Šef general Hirscfo auer.
Boji s turškimi in bolgarskim} komi« taši pri Skoplju. Solun, 14. oktobra. (Kor. urad.) Kakor javljajo iz Skoplja, se je vršil v vasi Kotsik (?) Ijut boj med Srbi ter neko turško-bolgarsko komitaško četo. Vas je deloma zgorela Na obeh straneh je mnogo mrtvih in ranjenih.
Na smrt obsojeni albanski častniki. Carigrad, 14. oktobra, (Korf urad.) Sedem Albancev — turških častnikov, ki so se izza balkanske vojne nahajali v srbskem vjetnistvu ter so se pozneje dali pridobiti za srbsko propagando v Albaniji, je bilo in contumaciam na smrt obsojenih* .
Upor in kuga v Egiptu.       ^
Basel, 14. oktobra. Iz Egipta iz« gnani Nemci, ki so dospeli sem, pri« povedu jejo, da vlada med prebival« stvom in domačim vojaštvom huda gibanje proti angleškemu gospod« stvu. V Kairu so se uprli domači voJ jaki. Angleži so pripeljali v Egipt 40.000 Indijcev. Ti so zanesli v Egipt kugo. V Kairu je en dan umrlo 48 oseb. V Palestini in v Egiptu }e pre« bivalstvo navdušeno za Nemčijo. V Monco je dospel neki italijanski inženir iz Kaira, ki potrjuje, da računa Anglija s turškim napadom na Egipt in da je pripravljena na vojno. Kolera.
Dunaj, 14. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se poroča: 14. oktobra so bili dognani naslednji novi slučaji kolere: 3 v Kromerržu (na Nižje Avstrijskem), 1 v Pardorfu (na Morav-skem). 1 v Bielitzu (v Šleziji). V Kra-kovu sta 2, v Pilznem (v Galiciji) 6 novih slučajev. Vsi bolniki so vojaki.
3aušoH list <*$Ma 4 shrani
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar.
Lastnina In tisk »Narodne tiskarne««
Ustna *o*m
T.M»«»».l
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 15. oktobra 1914.
245. Štev.
—                                                               ■       '" "                               —                ——epe*
MeteorolotKno porodio.
Tiilu at4 mer]«« )M.'             Utšml\ tratil tlak ?M mm
scpt   II	Čas opazovanja	Staajt bara-metra v mm	Ž« S.-*- —	1 Vetrovi |    Nebo 1
14. 15	2. pop. 9. zv. 7. zj.	738 8 J 739-9 7406	121 8*3 68 1	si. jvzh. j    jasno si. szah  del. jasno crezvetr.', megleno
Srednja   včerajšnja   temperatura    6*6°, norm.   10*8'    Padavina v 24 urah   mm 0*0.
Trpki »Mik
specerist, starejša moč, vojaSčine prost s prima referencami, ieli mesto menjati. Reflektira se samo na dobro in stalno službo. Prijazne ponudbe se prosi na unravn. »Slov.   Naroda«   pod   šifro    „K.   B. 3510".
3810
Vinski mošt
26 do 38 K, rizlingov mošt 44 do 56 K, stara voljna vina 56 do 76 K, pristna   slivovka   in   tropinovec
140 K za  100 litrov  prodaja
J. KRAVAGNA
v   Ptuju,    Štajersko.
Stanovanje
z dveh ev. treh sob, kopalnico in pri-
Naslov   pove   upravništvo   »Slov
Naroda«.                                                  3097
Prodajalko ii m
petrebaje ■«*■■ trgettai P.   Magdic,    LJaMJaii :.
Pismene ali osebne ponudb in naznanilo mogočega vstopa je vp ^slati takoj.                                                       3535
IMA  IZBIRO pošilja tudi na  si želo; Krasne                                       3528
BLUZE
krtin, ko   turno, noćno It/iljo, »orilo i « onako) modno blago-
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trn 9. Lastna kisa.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
ss in krstni opravi, u
Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani.
Vabilo.
Prihodno nedeljo, dne 18. Oktobra 1914 Ob 10. mri dopoldne   se   bode V kapeli   LeonidČa  kot cerkvena obletnica
našega društva v smislu pravil darovala sv. maša za prospeh društva kakor tndi za dnino zveiičanje vseh umrlih članov in dobrotnikov istega.
Podpisano ravnateljstvo se usoja najvljudneje povabiti k tej maši vse gospode častne, podporne in prave člane, kakor vse dobrotnike in prijatelje društva.
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega Jrnitva.
LJubljana i one 15. oktobra 1914.
Ravnatelj                                                                        Tajnik
Alojili LHleg.                                  Ivu Volk.
IZA NOTRANUET IN KIRLRGlCNE -fiOLEZNl. li PORODNIŠNICA
I LUUBLUANA koi^nskega ulica 4 fi bef-zdrm* ffirvrtj & FR DERGANC \1
Dvo mlado psa
4akel|aa,   ptenltae    barve,    m protesta take).
K)e,    pove    upravništvo    »Slov. Naroda«.                                                3515
KIJ C
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 480. — Edina zaloga:
Br.   Novaković,
veletrgovina   vina,   Vermoutha,   Maršale, —— Malage, Konjaka, žganja itd. =
—™^— - -                                                                            -
Dr. Demeter vitez Bleivreis-Trsteniikl, c. kr. polkovni zdravnik in deželni Zdravstveni nadzornik na Kranjskem naznanja v svojem in v imenu svoje soproge Rosy pl. Bleiweis-Trsteniftke, svojega sina FOdorJa in vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njegov iskreno ljubljeni sin oziroma brat, vnuk in nečak
v Četrtek, dne 15. t, m. ob V*6. uri zjutraj, previden s t ,lazili sv. vere, po dolgi, mukepolni bolezni, v 16. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspa.
Blagoslovi} en je nepozabnega otroka bo v soboto, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne v hiši žalosti, Kongresni trg št 15, odkoder se prepelje na pokopališče k Sv. Križu k vernemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 19. t m., ob 9. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega oznanenja.
V  Ljubljani,  dne  15. oktobra  1914.
Prosimo za tiho sožalje.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
Kaiosia
vešča slovenske in nemške korespondence, tesnopisja in dobra računarica, SO Sprejme taksi- — Ponudbe pri rostem stanovanju, kurjavi in luči na Železarno ie elektrarno JL Pogačnik,
Baio pri Maribora.                    3534
Krepki 15 letal deček, ki je dovršil 1. gimnazijo, bi rad vstopil kot
vajenec
v trgovino z mešanim blagom, najraje v kraj z obrtno šolo.
Prijazne ponudbe   na   upravništvo »Slov. Naroda«.                                   3513
Lepo, zračno
stanovanje
v    I.    nadstropju,    tri   sobe   s   parketi, s  predsobo,  kuhinjo, kletjo,    drvarnico,
obsežen   vrt   z uto.   se   odda  takoj
na   Cesti    na    fnino   železnico
štev. 32.                3526
Mesarskeoa pouka
■ufjr    sprejme     ~V|
J. Zrimec. mesar, Bled.
Plača po dogovoru.                    3525
Trgovina
mešane stroke na Spodnjem Štajerskem, z letnim prometom 50—60 tisoč kron, na križišču cest in pol ure od žel postaje, se c novembrom aH decembrom pod zelo ugodnimi pogoji odda. Potrebne gotovine 10—15 tisoč kron.                                   3516
Ponudbe   pod „Lepa bodočnost"  na
upravn?štvo »Slov. Naroda«.
Kavama J. Zalazi
prinorata vsem IjubljaoftM in gostom z dežela
najboljši zajtrk
kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, kakao,  čaj, fine  likerje  in  najfinejše  pecivo.
_____________A
Glavno razpečavanje
dveh zak. varovanih, umetniško izvedenih
„vojnih   spominskih    listov1*
S6 Oddd podjetni lirmi na   trden račun. — Oglasiti se je   v četrtek, 15. t. m.
od 9. ure naprej v Ljubljani, hotel Bavarski dvor, CUmann.              3530
Zalci klobuki redno v zalogi. — Popravila a sprejemajo in točno izvršujejo.
Priporoča se   — ^J«   ^M|AM solidna tvrdka   ITlOCini   5^"^**
damskih    in   otroških    klobukov   v   najnovejših oblikah,   vseh   vrst   in   raznih   športnih   čepic.
parija Q6tzl Židovska ulica flei. i
: Zceanja naročila a razpenjajo z obratno poRo.
:: največja izbira 1 ::
:: najnižje gaj::
Št. 5125.                                                                                                                          3529
j   Jubilejne ustanove.
Trgovska  In   obrtniška   zbornica   za   Kranjsko razpisale
za leto 1914 s
a) osemnajst cesarfa Frana Josipa ustanov (S po 50 K in 10 po 20 K)
za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; b) Štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; e) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter d) pet cesarja Frana Josipa UStanOV  po 20 K za  uboge onemogle vdove kranjskih obrt*
nikov in trgovcev. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani dO 15. novembra 1914. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog oziroma da je prositeljica onemogla vdova bivšega samostojnega Obrtnika alt trgovca.
PRVA DUU HIl DROGERIJA i
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
~~    i DtUeio tasta« prodaja stropni.
Ustanovljena leta 1897«
Jnton r\«ne
LJubljana, Židovska ulica 1.
Ceniki na razpolago.              Ceniki na razpolago.
Telefon itev. 16.                                                                                                         Tesefno) fttov. 10.     129
onv   Let« 107S. aiatnnovlienn  oelnlnkn dražba   "nO
Kranjska itnilnii rinila i Ljitljni
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči  in v Opatiji. —
== Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.           ,
___________—                                         __________________________                                                               ____                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           -■
i™ mleko
smetana  itd.  se  oddaja v večji množini v
centralni mlekarni Skofja Loka.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovretnejilh homblna cijah pod tako ugodnimi  pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanja m doživeti« In smrt s manjinjnfhsi et 12                     vplačila.
„SLAVIJA"
••• • ■■•   vzeiessae zavarovalna beake v Prask   ••« • ••■ nssMil ssavZ K eejse-fSv-lS — laulaiuui sasvimajna m bapttnll|e B iat,M'-**4-19
H velikosti draga najemal marmlnlca sale države s tvakozi slovaosko-naredao spravo.
sur javan admUi i Ijnvll'S^.if mVal đtilšTil -—
Zavaruje poslopja la premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje;
Ponori  Sprejema tudi zavarovanja
I proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji — Zahtevajte prospektel;