215. štnllta. * ____________ mu. ino ________ . _______ ____ , _____ *_____ .Slovenski Narod" velja v &|«M|aal na dom dostavljen: celo leto naprej • . • • K 24*— pol leta „ • • • • • 12*— Četrt leta m ■ • • • m 6*— ca mesec m | • # • * *"■ v apravntštvu prejenum: celo leto naprej ♦ t . • K 22*— pol leta p, •••• .11 — Četrt leta m • • . • . 550 na mesec M • • ■ i ■ 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CMdnistro: KnaOovt mllci *t 5 (v pritltfju levo,) Ultfea It M. Hm mm «— mmkm lAirmtl — irtji ta pwiwS Inserati veljajo: peterostopna petit Vita za enkrat po 16 vin., xa dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat p
ke v nevtralni - odi. Ponoči se je parniku posrečilo, da ie neopazen zapustil svoje skrivališča
Rusi so previdnejši kakor Angleži.
London, 14. oktobra. (Kor. urad.) 3 Monringpost poroča o uničenju križarke »Palača^: Oklopna križarka -Bajan«-. ki se je nahajala v neposredni bližini »Palade ^e je strogo
rala zadobljenih navodil ter ni skušala pomagati >Paladi . da sama ne
stane žrtev nemškega torpeda. Na ta način se je Bajan izognila usodi 3 potopljenih angleških križark ter se nahaja na varnem v Severnem moriu.
* * •
Neresnične ruske vesti.
Berolin. 14. oktobra. (Kor. urad.) \\olffov burean javlja uradno: Vest ruskega admiralnega štaba, da sta j.ri uničenju križarke Palade« bila potopljena tudi dva nemška podmorska čolna, ie v vsakem oziru netočna.
Berolin, 14. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov bureau javlja: Petrograd-ska brzojavna agentura razširja vest* da je Nemčija utrpela tako velike izgube, da mora preklicati vse določbe o vojaških olajšavah, oziroma osvoboditvi od vojaške službe in da pokopava svoje padle junake brez škorenj in brez uniforme. Te vesti so zlagane.
*
TURCUA IN TRIPELENTENTA.
Iz Carigrada poročajo: Poziv angleškega veleposlanika na dame veleposlaništva, da naj zapuste Carigrad, in večja aktivnost ruskega črnomorskega brodovja. pomeni, da ie dosegla napetost med Turčijo in iripelentento višek tako, da ie izbruh sovražnosti skoraj neizogiben. — ^Frankfurter Zeitung« poroča zopet: Ruski diplomatični krogi zatrjujejo, da imajo admirali črnomorskega brodovja, ki je v nedeljo zapustilo Sebastopol in ki se nahaja sedaj na višini Varne, strogo povelje, izogniti se vsakemu stiku s turškimi vojnimi ladjami in sploh vsakemu dejanju, ki bi je mogla Turčija tolmačiti kot sovražnost.
Turki o deaoofttracHI ruskega fa*t» morskega brodovja.
Carigrad, 14. oktobra. (Kor. ur.) >Tasvir i Efkiar« smatra, da Je rusko črnomorsko brodovje zato priplulo ob romunjsko in bolgarsko obal, da izvrši na te dve državi primeren pritisk. List meni, da se Romunija in Bolgarija ne bodete dali zapeljati. Nobena balkanska država ne more danes kake akcije pričeti, ne da bi vpoštevala turško armado m mornarico, izvzemši, ako bi Turčija tako akcijo odobravala. Turško brodovje ščiti prostost izhoda v Črno morje, ruske demonstracije torej Turčijo prav nič ne interesirajo.
Odnošaji med Rusijo in Turčrjo so Še vedno nejasni. Rusija bi storila najbolje, ako bi spravila one k pameti, ki so krivi, da so Dardanele zaprte. vServet i Funum < smatra, da bo ruska demonstracija napravila v Romuniji in Bolgariji slab vtis.
Kako }e v Lvovu?
V krakovski »Novi Reformi čitamo:
Pne 23. septembra je sprejel generalni gubernator« za Galicijo, grof Jurij Bobrinskii, ki je šele pred kratkim dospel v Lvov, v veliki dvorani namestniške palače pred^tavite-lje poljske inteligence — posvetne in duhovne. V imenu mesta je govoril poljsko dr. Rustovvski, mestni župan. V svojem govoru je izrazil nado, Ua bodo Rusi vzeli v varstvo Lvov in niegovo prebivalstvo ter čuvali zgodovinske spomenike.
Govor dr. Rustovvskega je bil preveden na ruski jezik, na kar je odgovoril £rcf Bobrinjskij v daljšem govoru, v katerem je naglasa! med drugim: »Zahvaljujem se vam, gospodje, da ste poskrbeli za to, da vlada v mestu mir in red. Nadejam se. da me boste tudi v bodoče podpirali v mojem delu. Od tega vašega sodelovanja je odvisno moje zaupanje do vas. Potrebno se mi zdi nagla-šati to-Ie: Vzhodna Galicija je del ruske zemlje. Zato mora uprava te pokrajine temeljiti na ruskih interesih. Vladal bo torej tu ruski jezik, rusko nravo in ruski sistem. Vendar pa je v interesa prebivalstva, da se ne zavira normalni razvoj življenja v teh pokrajinah. Zato se bo ruska uprava omejila na to, da imenuje ruske okrajne glavarje, okrajne načelnike in policijske uradnike. Občinska samouprava ostane v veljavi, toda ta uprava je pod vladnim nadzorstvom. Zasedanje deželnega zbora, seje mestnih in občinskih svetov so prepovedane. Do konca vojnih operacij je ustavljeno delovanie vseh društev, zvez in klubov-. Izjeme v tem oziru se dovoljujejo samo na posebno prošnjo in v posebnih slučajih. To velja za kraje, ki so po večini rusinski. Preteklost Zahodne Galicije je popolnoma druga, tu je prebivalstvo docela poljsko. Ako prispe tjakaj ruska armada, bodo tam z veseljem uvedene reforme, ki jih je obljubil v svojem manifestu vrhovni armadni poveljnik veliki knez Nikolaj Mkolajevič. seveda samo, ako bo poljsko ljudstvo zavzelo prij^zr^ stališče napram — ruski vladi in armadi.
Končaje svoj govor, ie gro: grozil, da bo s str. gostjo postopa! oroti tistim, ki se ne bi brezpogojno oko-rili njegovim poveljem. Rekel je, da bo v tem slučaju kaznoval vs: ogar z vso strogostjo vojnega prava in vojnih sodišč.
Da ta govor na navzoče ni napravil posebno dobresra vtiska se razume samo ob ^ebi.
»Oeaferafni gubernator« grof Bobrinskii je govoril dne 2.3. septembra v Lvovu. kakor dp bi bili R11-si že absolutni gospodarji Galicije, toda od tega časa so se m pozorišču vojnih dejstev v Galiciii in v kraljestvu Poljskem izvršile velike spremembe. Ruska armada se umika na vseh točkah in slavi svoj triumfalni I ohod« preko tisoč in tisoč mrtvih in ranjenih svojih vojakov. A sam > generalni gubernator* grof Bobrinskii se že pripravlja, da čim nainreie zbeii iz namestniške palače in iz Lvov a.
Belgija.
Z zavzetjem Anverse (Antvverp-na) so Nemci dobili celo Belgijo v roke in je zlomljen odpor belgijske armade proti navalu nemškega vojaštva čez nevtralna tla na Francosko ozemlje. Zapadno od Genta Je sicer še nekaj belgijskega vojaštva, a neverjetno je, da bi se moglo izdatno ustavljati nemški sili. Boji belgijske armade na zapadnem bojišču zaslužijo, da se nanje posebe ozremo. Znano je, da Nemčija v tej vojni ni imela namena, se Belgije polastiti, pač pa je Nemčija hotela čez Belgijo spraviti svojo armado na Francosko. Sele, ko se je belgijska vlada temu uprla, so si Nemci odprli pot čez Belgijo s silo. Konflikt, ki je radi tega nastal, se je sicer med obema str.au-
kaama dobojeval * orožjem, veadar je položaj v pravem oziru ves drugačen, kakor je na primer položaj med Praaifrj aH med Nemčijo ki med Rusija. Kaj ima volna kakršenkoli konec, pri sklepanju miru se bo vse-kako uvafevalo, da Je Belgija podlegla pri obrambi svoje nevtralnosti. Seveda ie danes o tem prezgodaj razmišljati, aktualnejše pa je vprašanje, kak pomen so imeli boji v Belgiji za sedanjo vojno. Stvar se mora presojati z dveh stališč, z nemškega in z belgijskega. Nemci so prekršili nevtralnost Belgije, ne da bi to državo zasedli, nego da bi dosegli zmago nad Francozi, hitre zmage pa od druge strani niso mogli pričakovati, kakor samo od belgijske. S tem, da so se Belgijci ustavili Nemcem, so ustvarili njihovemu namenu velike težave. Nemci so se morali najprej zamuditi z boji za Liege (Liittich), Namur in Oivet, morali so poslati znatne sile proti Bruselju in Mali-nesu in končno so morali koncentrirati velike sile pred Anverso (Ant-\verpen), da bi zavojevali to trdnjavo in zlomili odpor belgijske armade. Te operacije nemške armade so zahtevale dva meseca časa in sicer so se morale vršiti na prostoru, ki nima odločilnega pomena za Nemce. Premaganje teh težav je stalo Nemce mnogo žrtev. Najmanjši vseh nasprotnikov Nemčije je s tem. da je zadrževal del nemške armade, dva meseca in ji provzročil znatne izgube, provzročil Nemčiji velikansko težavo, ki je zadržavala Nemčijo, da se nI mogla z vso svoio močjo lotiti francoske armade. Vojaški je torej Belgija v veliki meri izpolnila naloge, ki jih jej je naložila tripelententa.
V okopih.
Fhilipp Gibbs, angleški vojni korespondent. opisuje življenje v okopih tako-le:
Gospodi doma na Angleškem bi privoščil, da bi vsaj za kratek čas lahko opazovali življenje tu v okopih na Francoskem, da bi dobili vsaj mal pojem, kakšne so žrtve naših vojakov, ki se borć tu za čast svoje done vine. Strašna nevihta divja preko pokrajine, vihar maja v gozau smrekova in bukova drevesa, oti ?sa rumeno !;s;je in je meče v okope, kjer žde naši vojaki. Gost dež pada in pada, prep'avija naše okope 'er ruši ::n urICuje. kar je preje človeška roka, trudeč se noč in dan. ustvarila, da bi junaški borci vsaj za irenotek imeli mir pred artiljerijskim ognjem sovražnika, ki meče proti nam granate v toliki množini, kakor da bi železo in jeklo deževalo z neba.
Strašne ure preživljajo naši vojaki. Govoril sem z vojaki, ki so se pravkar vrnili iz okopov. Naprav-liajo vtisk, kakor bi se vračali iz mučilnice, kjer so preživeli neizrečne in nepopisne grozote. Pokriva jih blato, kakor pošasti se plazijo. lica so prstena, zamazana od ilovice, mokri so do kosti in kože. kolena se jim tresejo, zobje jim šklepetajo. In če jih vprašaš, kako jim je, samo vz-danejo: »Oh. grozno je v teh okopih, granote in šrapneli bodo uničili naše živce. Ne sramujejo se priznati svoj strah in trepet in se vesele kakor otroci, da smejo ven iz okopov, da spremljajo častnika, ki ga je poveljstvo poslalo nekam drugam na bojišče. Zde se jim nebesa, da smejo samo trenotek vživati mirno in svobodno božji zrak. Takšni so vsi naši tovariši, ki leže tam zunaj v blatu in krvi v okopih in strelskih jamah. Tu ni nobenega, ki bi se bahal s svojim pogumom in s svojo hrabrostjo, kadar jamejo padati nemške granate, toda nikdar v zgodovini se niso naše čete s tolikim junaštvom in s toliko vztrajnostjo borile, kot ti naši vojaki v mrzlih in mokrih okopih.«
Kako so se Ru i pripravljali, da udarijo na — Pešto.
Madžarski listi poročajo to-le o kratkotrajnem bivanju Rusov v Marmaros Szigetu: ^Ko je bil mestni odbornik Dobav. ki je zastopal mestnega župana, poklican k ruskemu polkovniku, poveljujočemu takratni ruski marmarošszigetski posadki, je dobil v izvršitev več ukazov. »Pred vsem ne dovoljujem«, je rekel ruski poveljnik, ^nikomur, da bi točil opojne pijače. To velja tako za meščane, kakor za moje vojake, kdor se ne bi pokoril, ga dam takoj ustreliti. Želim ohraniti sigurnost mesta in osebno sigurnost prebivalcev. Ako bi bili prišli nekoliko trenotkov kasneje ponuditi predajo mesta, bi bil dal bombardirati mesto. Obenem bi vas, velecenjeni gospod, prosil, da z nami častniki stanujete v istem poslopju in da tudi jeste pri naši mizi^
»Zakaj to?« je vprašal Dobav.
»Ako bi se slučajno prigodila kakšna eksplozija, potem veste, da bomo skupno poginili!« je odgovoril polkovnik,
Ma to je polkovnik zahteval, da mu mesto izroči 180.000 K. Dobay je izjavil, da jih nima, ker so državno blagajno odpeljali iz mesta.
»Če nimate denarja, potem ga naravno tudi ne morete dati,« }e rekel poveljnik, »dali pa nam boste konje, razno blago, kave, sladkorja in cigaret.«
Tuđi od teh zatevanih stvari niso Rusi vsega dobili.
Prebivalstvo jim je izročilo samo nekaj blaga, sladkorja in precejšnjo množino cigaret.
Dobay je dva dni stanoval in Jedel skupaj z ruskim polkovnikom in z njegovimi častniki. Ko so nekoč povečerjali, so častniki razpoložili na mizo vojaški zemljevid ter ga jeli pozorno motrivati.
Na to je polkovnik pripomnil: »Naš prihodnji cilj je torej — Budimpešta. Koliko železniških postaj imamo do Budimpešte?
Ko je Dobav hotel odgovoriti na vprašanje, mu je polkovnik dal znak, naj molči in je rekel: »Ne trudite se, mi vemo prav natančno za naše postaje. To so Szatmar, Debreczin in Budimpešta.
V dveh tednih bomo v Pešti!« je smeje poudarjal polkovnik, ko je opazil otožno Dobavjevo lice.
Toda že drugi dan so kosili Rusi že ob 10. dopoldne, a popoldne so izginili, ne da bi se — poslovili.
Mestni odbornik Dobay se je izrazil napram setrudniku »Az Es ta« o Rusih tako-le:
> Rusi so se v vsakem oziru vedli kavalirsko. Puščali so v miru ženske in tujo lastnino. Samo nekaj vojakov je zagrešilo izgrede, a to so bili samo osamljeni slučaji.« Kakor je znano, ni sedaj nobenega Rusa več na ogrskih tleh,
*
PRI BATERIJI.
Pri po vest ranjenega artiljerijskega častnika.
V priprostem šotoru, ki je dobro maskiran s kupi sena in grmičevjem sedimo častniki artiljerijske baterije pri večerji. Vstopi podčastnik, ki ima službo pri telefonu ter javlja: »Po-veljništvo sporoča, da se vrši jutri ob zori splošni naskok na sovražne pozicije. Baterija mora z vso silo podpirati našo pehoto.« »Dobro.« Raz-govarjamo se o svoji nalogi. Delo ne bo lako; obdani smo od strmih bregov, zaraščenih, skalnatih in naši topovi se ne dajo spraviti tja gor. ne s konji in ne z volmi. Naše pozicije v dolini pa so izvrstne in treba bo pač od tu podpirati infanterijo.
Poveljnik baterije izdaja povelja: Vi gospod poročnik odidete še ponoči na breg cote 45S, patrulje naj napeljejo telefon. Komandirali bodete ciljanje baterije.« Mladi poročnik salutira. Še enkrat trčimo z našimi pločevinastimi kozarci. Dolžni smo Srbom še krepak odgovor, ker so nas bili pred par dnevi hudo vzeli na muho.
Predno se je zdanilo, je bil poročnik na strmem bregu, odkoder se nudi krasen razgled po okoliških brdih in cehneah. »Lepo \č lam,« pravi humorist naše baterije, >toda javne varnostne razmere so precej slabe.« Spretno in naglo polagajo naše patrulje telefonski kabel, ki bo vezal baterijo z našim opazovalcem na bregu. Pričenja se daniti.V sovražnikovih pozicijah se pojavijo srbski opazovalci, ki se radovedno in vztrajno interesirajo za našo baterijo. 2e zagrmi iz kritega položaja tu pa tam kaka krogija srbske baterije. Treba je nadaljno opazovanje preprečiti, predno bodo srbski topovi naravnani na naše skrite položaje. Brž par šrapnelov. Naši topovi za-grmijo. Učinek je dober. Srbske patrulje so se poskrile.
Kabel je napeljan, telefon za-brenči. Naš poročnik - opazovalec podaje svoje prvo poročilo. Skozi svoje petnajstkrat povečalno steklo je zapazil na bregu, kjer se nahajajo Srbi, katere moramo pregnati, celo vrsto okopov, enega nad drugim; sovražnik se nahaja le v spodnjih okopih.
»Torej spodnje okope pravi naš poveljnik — igra začenja. Prvi naših 6 topov odda prvi strel. Na zemljevidu smo izmerili daljavo. Toda ti prvi streli niso imeli namena sovražnika zadeti, ker še niti natančno ne vemo, kje da so njegove pozicije. Ti prvi streli so le orijentačni. Beli oblaček nad hribom kaže nam in našemu opazovalcu, kje da je šrapnel eksplodiral/Telefon zabrenči; »Na strani sto manj, vizir 20 manj.« Pri topovih par premikov in že zagrmijo streli. Naši šrapneli morajo padati sedaj 600 m bolj na desno in 100 m nižje. Telefon brenči: »Vizir deset več, padajočo granato —« Dum! »Eleva-cija pet več> Bum. »Prav. ŠrapneL Tri strele.«
Sedaj pričenja peklenski koncert. Naši vrli kanoni sipalo šrapne-lfi» da je vej&clle. 2e se kaic učinek.
Srb? zapuščalo svofe najnižje ležeče okope ter se selijo — višje. Naša in-fanterija je pričela delovati. V presledkih slišimo pokanje pušk, rojne Črte naših pešcev se pomikajo vedno boH naprej. Naenkrat grdo bučanje, v globokem basu se oglasi srbski top. Telefon poroča: »Srbi streljajo na našo infanterijo.« »Kje?« »Še ne vidim. Takoj.«
Napeto pričakujemo nadaljnega poročila. Toda, kaj pa je to?
Prav blizu nas je završčelo, dva poka, ostra in jasna — ti preklicani Srbi so nas že izvohali? Smehljaje pokaže stotnik na grič poleg nas. Tja frčijo srbski šrapneli točno eden za drugim — v našo »artiljerijsko maškarado«. Tam na griču so bili naši artiljerijsti »montirali« baterije in za naglo napravljenimi in navidezno prav dobrimi okopi stojijo kanoni z glinastih cevi in desk. Dolgo sip-Ijejo Srbi svoj ogenj v te glinaste cevi; mi pa se čutimo varne v svoji skriti poziciji. Telefon javlja: »Še ena srbska artiljerija. Strelja menda na nas. 400 na levo, 1500 nazaj, elevačija 40 več.« Dva naša topa obstreljujeta še dalje srbske infanterijske okope, štiri pa naravnamo na srbske artiljerijske pozicije. Vsak šrapnel jim prihaja bližje. Toda tudi oni so spoznali, da so streljali v glino in njihovi šrapneli se nam opasno približujejo. Telefon poroča: »Našli so našo opazovalno pozicijo ter nas obstreljujejo. Moramo se od Časa do časa skriti.« Srbski šrapneli ne žvižgajo le na naše opazovalce, glej 6 korakov pred našo baterijo je ena vražja srbska kroglja razpočila in nam zagnala peska v obraze ter po telefonskem aparatu, kjer se ravno oglaša zvonec z vso silo. »Jih že imam. Za grmovjem sredi brega tičijo« kliče naš opazovalec in že nam diktira nove cilje. Streljamo sedaj v trt smeri. Častniki in moštvo napnejo vse svoje sile. Poveljstvo infanteriie nam telefonsko sporoča ukaze, želje, opomine, vzpodbuja nas, kara, se jezi in nas zopet hvali. Strašno naglo bučijo in grmijo naši topovi, v nas so napete vse žile in zdi se mi, da smo vsi skupaj eden sam trepetajoči živec, ki reagira na vsak migljaj poveljnika. Prvi utihne srbski top, ki je streljal na našo pehoto. Par naših šrapnelov mu je zamašilo usta. Naenkrat prenehajo tudi topovi, ki so obsipavali naše baterijo... Znova brenči telefon, znova obračamo svoje topove, streljamo brez presledka in niti ne zavedamo se, da nam opazovalec diktira vedno večje elevaci-ie in da se pomikajo naši infanterijski roji vedno višje po sovražnem bie-gu. »Ustavite ogenj, naši so na vrhu.« Ura. »Ustavite ogenj. Odmor.« Zmagali smo. Solnce se nagiba k zatonu. Črni. izmučeni se podajamo častniki zopet k svojemu šotorju. kjer nas pozdravlja veseli obraz našega kuharja: * Javljam, da je obed že gotov.«
Dnevne vesti.
—- Jastično ministrstvo o novem moratoriju. Justično ministrstvo Je izdalo odredbo, v kateri izraža svoje mnenje o nekaterih točkah novega moratorija. Po mnenju just. min. je smatrati za »postranske stroške« v smislu § U odst 2, 1 e one, ki so nastali pred procesom. Procesni stroški zapadejo Se 1& ako ie sodiSž* o
245. štev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 15. oktobra 19)4.
Stran 8*
njih povrnitvi odločilo. Izraz »61 dni po preteku moratorija« je tolmačiti tako, da je plačati zapadle zneske na dan. ki odgovarja prvotnemu dnevu plačljivosti. Ako je torej n. pr. zapadla tirjatev 18. avgusta, potem jo je v kolikor za njo moratorij ne velja več plačati na 61. dan t. j. 18. oktobra. V smislu § 3. odst. 2. ima zavarovalec pravico zahtevati od zavarovanca izjavo, ali hoče da traja zavarovalna pogodba še naprej ali ne. Ako zavarovanec ne odgovori izrecno negativno, potem traja zav. pogodba naprej in zavarovanec je dolžan plačati premijo za tekoče zavarovalno leto. Moratorij ne velja za ono premijo, glede katere ima zavarovalec že tožbeno pravico, torej zlasti ne za l*rvo zavarovalno leto. Podaljšanje roka za menične proteste velja tudi za šeke. Ako v smislu meničnega prava ni treba protesta, potem ga tudi ni treba v slučaju § 8. odst. 5. naredbe o moratoriju. Zak. o vis major gledemeničnopravnih dejanj z 30. novembra 1912 ne velja, ako se uporablja § 9. ces. nar. o moratoriju. Ju-stično ministrstvo je nadalje sodišča opozorilo, da naj sodniki ne bodejo ^eozkosrčni pri izvrševanju trojega prava priznati tudi onim obvez-nostnim moratorij, ki so sicer izvzete. Gledajo naj predvsem na to. da se gospodarska eksistenca dolžnika ne uniči. Tudi se naj skrbi, da bodo sodniki enega in istega sodišča čim najbolj enakomerno postopali.
— Nova akcija urada za vojno preskrbo. Eden najtežjih problemov, ki jih je vojna sprožila, je podpiranje vojakov na bojiščih in preskrba tistih, ki so vsled smrti svojih rediteljev postale vdove in sirote. K temu pripomore lahko vsakdo, če podpira novo akcijo urada za vojno preskrbo. Funkcijonarji tega urada so namreč pridobili mnogo tvrdk, bank ter
ndustrijalcev, da na svoje pisemske rapirje in računske formularje dajo ^atisniti v uradu za vojno preskrbo poseben kolek, ki velja ali 4 v. ali 10 vin. ali 1 K. Velike firme so dale tudi na svoje računske bloke natisniti te kolcke. Taki koleki se tiskajo tudi na privatni pisemski papir in na vizit-
- ;e. Ta vojni kolek postane gotovo • :a-u popularen. Kdor ga želi dobiti,
se obrne na urad za vojno pre-^rbo (Kriegstiirsorgeamt, Dunaj, Berggasse 16.)
— Najvišje priznanje za hrabrost pred sovražnikom je dobil Slovenec Karel pl. L a v r i č , ki je bil dne 1. avgusta t. 1. izvežban na Marije Terezije akademiji v Dunajskem Novem mestu. Poročnik Karel pl. Mavric je sin feldmaršallaitnanta Iv. L a v r i č a rl. Zaplaskega, našega znanega rojaka.
— Pogreša se vojak Andrej B o] ć 97. pespolka, 6. kompanije.
' ie zadniič 24. avgusta. Kdor kal ve* naj blagovoli sporočiti niegovi reni Alojzij Bole\ Zalog št. 19 pri
Postojni.
— Pogreša se vojak 17. peš-
polka, 11. stotnije Štefan Skulj, ki je odšel iz Ljubljane na severno bojišče. Ker so vsa poizvedvoanja za njim od 30. avgusta zaman, se prosi njegove 5otovariše, če vedo kaj o njem, da bi blagovolili sporočiti njegovemu bratu Fran Skulju, učitelju v Ljubljani, Tržaška cesta 29.
— Sanitetni vojaki in ranjenci v 27. vojašnici v Ljubljani se tem porom iskrene zahvaljujejo g. kantinerju !. Samplu, ki vzlic današnji draginji ranjn ni povišal nobene cene niti pri ;estvinah niti pri pijači.
— Princ W1ed. bivši albanski knez je v ponedeljek odšel kot major :a nemško fronte.
— Znameniti ruski pisatelji v
vojni. Od znamenitih ruskih pisate-iev se nahajajo deloma po svoji dolžnosti, deloma prostovoljno v vojni: Arcibašev. Kuprin, Skitalec. Rika-čov, Vasiljevski, Kreče vtov, Anič-