PoStnfna pTa&uui ▼ gotovini Leto XX., št« 17 Ljubljana, petek 20. |amiar]a 1939 Cena 2 Din UpravniStvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon 8t 8122 8123, 8124, 8125. 3126. Iriseratni oddelek: Ljubljana, Belen-burgova uL — TeL 8492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon fit 2450. Podružnica Celje: Kocenava allea 2, — Telefon 9t 190. Računi pri poŠt. ček. zavodih: LJubljana St 11.842, Praga tisk) 78.180 Wien 8t 105.241. Daljni vzhod Kakor niso stopili z optimizmom v novo leto v Evropi in v Ameriki, tako tudi niso v vzhodni Aziji. Po velikih osvojitvah, ki so se posrečile Japoncem v toku leta 1938., posebno v zaključnih mesecih, je princ Konoje še enkrat poskusil z mirovnimi pogoji. Računal je, da bodo morda vendarle vplivali na kitajske odločilne kroge ter jih pridobili za popuščanje. Konoje je japonske mirovne pogoje kolikor mogoče maskiral, da je tokijskim zahtevam dal videz novega urejanja, ki naj bi bilo v korist tako Japoncem kakor Kitajcem. Zlasti je pri tem podčr-taval vtis, da Japonski ne gre za teritorialne osvojitve. Toda ostala je želja, da garantirajo »novi red« japonske posadke v poglavitnih kitajskih mestih ter da Kitajska prizna neodvisnost Mandžurije in še marsikaj, kar se še skriva za milimi oblikami. Konojeve mirovne ponudbe niso napravile vtisa na Kitajskem in Čangkajšek ni imel težkega posla da je v kali zatrl mirovno razpoloženje, kolikor se ga je sploh pokazalo v lastnih vrstah. Vsa poročila soglašajo, da je japonska invazija zares neverjetno učinkovita. toda v smislu, ki si ga v Tokiu niso želeli, niti niso mislili nanj: nacionalizacija Kitajcev in napredovanje težnje po enotnosti in krepki politični povezanosti. Dopisniki zunanjih listov, ki delujejo na Kitajskem, poročajo iz najrazličnejših pokrajin o istem pojavu. Komaj je torej mogoče dvomiti o napredujočem preporodu silnih množic največjega naroda na svetu. Po zunanjem učinku danes ta preporod še malo pomeni. Zakaj vojni dogodki se odigravajo v razmerju do stopnje oboroženosti. ki z njo razpolagata obe stranki. In v tem pogledu so Kitajci sedaj še na slabšem nego pred meseci, odkar jim je presekana pot od Kantona. Razen kar dobivajo vojnega materiala iz Rusije, prihajata sedaj v poštev le dovoza iz francoske Indokine in britanske Birme, ki je na morsko stran zvezana z železnicami in odkoder prenašajo ter prevažajo vojaške potrebščine na novih cestah po gorati pokrajini Junnan. Da je ta pot silno dolga in zamudna, je razvidno na prvi pogled, ako si le nekoliko ogledamo zemljevid. Čangkajšek smatra, da je tudi z neenakimi silami borba Ilahko uspešna, čeprav mu ne prinaša neposrednih uspehov. Prepričan je, da zanj deluje Čas. Kak bo končni izid, je poglavje zase, veliko vprašanje, ki bo nanj odgovorila zgodovina. Za sedaj je gotovo le to, da povzroča Japoncem kitajski način obrambe velike žrtve, še večje finančne in sploh gospodarske kakor vojaške. Prav ob zaključku leta je morala japonska vlada napraviti nov program za podaljšanje vojnega gospodarstva, ki bo prebivalstvu naložilo še nadaljnje žrtve. Princ Kanoje je sicer odstopil, toda njegov naslednik pomeni izvrševanje iste politike. Saj ga popisujejo kot moža, ki se dosedaj v politične posle ni vtikal, marveč zvesto vršil svojo upravno funkcijo. Od njega in njegovih sodelavcev je tedaj pričako vati, da bodo slej ko prej vršili svojo nalogo v istem smista, kakor zahtevajo mogočni visoki vojaški krogi, opirajoči se na imperialistični in osvajalni duh v japonski armadi. Dovoljevati armadi kredite za izvršitev imperialnih načrtov na Kitajskem in puščati proste roke za konkretno politično urejanje na Kitajskem, to so poglavitne težnje onih krogov, ki odločajo v Tokiu. Zunanji minister je ostal isti, kakor je bil že prej. Prav v zunanji politiki pa nastajajo Japonski novi problemi. Z Rusijo se je razmerje znova poslabšalo. To pot se je spor poostril ob pogajanjih za pravice japonskih ribičev v morju na severu ob Sahalinu. Sovjetska Rusija se brani podaljšati dosedanjo pogodbo, ker ji postajajo ti japonski ribiči opasni. Po sovjetskih zatrdilih Japonci med ribiče pridno mešajo preoblečene oficirje z nalogami, da pregledajo morje in poročajo tudi o stvareh, za katere se resnični ribiči navadno ne zanimajo. Kdor pomisli, kako veliko vlogo imajo razmere na morju za eventualna bodoča oborožena obračunavanja med velikima sosedoma na Daljnem vzhodu, se ne bo čudil, da se Rusi trdovratno branijo pristati na japonske predloge in pripustiti japonske ribiče zopet v sporno področje ruskega morja. Zdi se sicer, da si bodo Japonci devetkrat premislili, preden izvršijo svojo grožnjo ter pošljejo svoje bojne ladje v zaščito ribičem, toda slejkoprej ostane tu poprišče za nove nesporazume, ki bi vzplamteli toliko bolj, čim bolj bi dobil5 Japonci proste roke v kitajskem področju. Na drugi strani se ponavljajo spori obeh anglosaških velikih sil z Japonsko. Pogosto se je že zgodilo v teku zadnjih dveh let, da so Japonci v zapletu in razpletu vojnih operacij na Kitajskem prišli v konflikte z Angleži ali z Ameri-kanci ali s Francozi, in to v konflikte, ki bi se iz njih v recimo normalnem času nedvomno razpletle večje reči. GROF CIANO NA BELJU Ob prihodu mu je prebivalstvo priredilo velike ovacije - Predsednik vlade dr. Stojadinovič ga je počakal v Belem Manastiru in se potem skupno ž njim odpeljal na Belje Beli Manastir, 19. jan. AA. Italijanski zunanji minister grof Ciano se je danes ob devetih dopoldne pripeljal v Beli Manastir, da se udeleži lova, ki ga priredi njemu na čast predsednik vlade dr. Stojadinovič. Dr. Stojadinovič se je pripeljal na železniško postajo pred prihodom posebnega vlaka grofa Ciana. Ze zdavnaj pred njegovim prihodom se je zbrala tam velika množica ljudi Skoraj vsi so bili oblečeni v prekrasno narodno nošo Cete mladine JRZ in Jugorasa so ob straneh zavzele svoje mesto, ženske in dekleta iz mesta in iz okoliških vasi so pa v svojih živopisanih narodnih nošah tvorile špalir Pot do postaje je bila pokrita s preprogami in okrašena s cvetjem Ko se je pojavil predsednik vlade dr Stojadinovič. ga je množica navdušeno pozdravljala, neka gospodična pa mu je izročila šopek cvetlic. V predsednikovem spremstvu so bili italijanski poslanik v Beogradu Mario Indelli. pomočnik zunanjega ministra Ivo Andrič. šef kabineta zunanjega ministrstva dr Dragan Protič, šef protokola Marinovič in tajnik zunanjega ministrstva Manojlo-vič Na peronu so se zbrali mnogoštevilni domači in tuji novinarji, med njimi italijanski tiskovni ataše Rizini, uredniki listov »Corriere della Sera«, »La Stampa« »Piccolo«. »II Resto del Carlino« itd Ko je privozil posebni vlak ministra grofa Ciana, je godba zasvirala italijansko himno. Grof Ciano je stopil iz vagona v lovskem kroju in se prisrčno pozdravil p predsednikom dr Stojadinovičem Dr Stojadinovič in grof Ciano sta dobre volje obhodila častne čete mladine JRZ in Jugorasa. V spremstvu grofa Ciana, ki ga je na meji sprejel v imenu dr Stojadinoviča in ga spremil do Belega Manastira svetnik zunanjega ministrstva Vladimir Sokolovič, so bili še poslanik Butti in Viccheti, ter več drugih uglednih osebnosti. Z njim se je pripeljal tudi naš poslanik pri Kvirinalu Boško Hristič z gospo. Ko sta korakala mimo častnih čet, sta bila grof Ciano in dr. Stojadinovič predmet burnih pozdravov. V imenu prebivalstva je grofa Ciana pozdravil poslanec Andrič. ki je v krajšem govoru poudarjal pomen podpisa italijansko - jugoslovenskega dogovora, ter orijateljstva med našo državo in Italijo. Za nagovor se je grof Ciano zahvalil v kratkih besedah in dejal med drugim: »Zelo sem srečen, da sem doživel tako lep sprejem in videl toliko simpatij. To mi ie nov znak, da bom v prijateljski in močni Jugoslaviji zelo prijetno prebil teh par dni Prosim vas, da tudi pri tej priložnosti sprejmete pozdrave, ki jih pošilja faši-stovski italijanski narod plemenitemu ju-goslovenskemu narodu.« Nato je italijanskemu zunanjemu ministru izročila hči upravnika Belja krasen šopek cvetlic, potem pa so mu po stari šegi ponudili kruha in soli v znamenju dobrodošlice. Italijanski zunanji minister ie bil s sprejemom zelo zadovoljen njegovo veselje je pa dosegel vrhunec, ko mu ie neko dekle Izročilo v dar v narodnem slogu izdelano vezenino, mu jo obesilo čez '■amo in jo pričvrstilo na suknjo z jugoslovensko trobojnico. Grof Ciano in dr. Stojadinovič sta odšla s kolodvora s svojim spremstvom v mlekarno državnega posestva Belja. kjer so jima servirali zajtrk. Na poti do mlekarne so ju dekleta kar obsipala s cvetjem Upravnik mlekarne Kovačevič je po- zdravil italijanskega gosta v imenu uprave državnega posestva, po zajtrku pa je predsednik dr. Stojadinovič razkazal svojemu gostu veliko in moderno urejeno mlekarno. Po ogledu so odšli s posebnim vlakom v Aleksandrov dom na Belju. Na lovu Belje, 19. jan. AA. Danes je italijanski zunanji minister grof Ciano v spremstvu predsednika jugoslovanske vlade dr. Stojadinoviča bil na državnem posestvu Belje trikrat na lovu. Lov je potekel v prijetnem razpoloženju. V prvih dveh partijah, pri katerih je sodelovalo okoli 30 lovcev in 100 gonjačev. ki so bili razporejeni v krogu, je bilo ustreljenih več sto zajcev. Tretji lov je bil prirejen v gozdu BušilidL Tudi tu je bilo Število ubite divjačine znatno. Na povratku iz gozda na posestvu Belje je imel grof Ciano s predsednikom dr. Stojadinovičem političen razgovor, ki je trajal poldrugo uro. Odmevi v tujem tisku Berlin, 19. Jan AA. (Stefani). Nemški časopisi pripisujejo velik pomen sestanku grofa Ciana z dr. Stojadinovičem V svojih komentarjih o tem sestanku naglašajo realno politiko sodelovanja, ki jo vodita Italija in Nemčija. Obenem poudarjajo, da je ta sestanek tudi izrednega pomena za ureditev odnošajev v Srednji Evropi. London, 19. jan. AA. Angleško časopisje posveča posebno pozornost obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana pri jugoslovenskem predsedniku vlade dr. Sto-jadinoviču ter v posebnih poročilih svojih Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.—_ Urednidtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123. 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo dopisnikov omenja važnost tega obiska za ureditev razmer v Srednji Evropi. Posebno poudarja dejstvo, da med Jugoslavijo in Italijo ni nikakega spora, nikakega političnega vprašanja več ter da obstoje tesni gospodarski stiki med obema sosednima državama. London, 19. jan. AA. (Stefani). Listi pišejo z največjim zanimanjem o obisku grofa Ciana v Jugoslaviji. Reuter je zvedel iz Beograda, da bo Cianov obisk uvedel novo fazo v sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo in da bo to sodelovanje postajalo čimdalje intinmejši. »Daily Express« pravi, da bo novi politični sistem, ki ga gradi fašistovska diplomacija, imel svoje glavno jedro v tesnem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Pariz, 19. jan. AA. Včerajšnji »Journal des Debats« in »La Croix« objavljata sliki dr Stojadinoviča in grofa Ciana, obenem pa prinašata tudi poročila o Cianovem prihodu v Jugoslavijo ter izjavo, ki jo je italijanski zunanji minister dal o priliki, ko je stopil na jugoslovenska tla. Poleg tega listi objavljajo tudi komentarje italijanskih, madžarskih in bolgarskih časopisov. Sofija, ig. jan. AA. (Stefani). Bolgarski listi komentirajo Cianov obisk v Jugoslaviji in poudarjajo, da je ta obisk čisto političnega značaja ter da atmosfera prijateljstva med obema državama šele sedaj jamči dosego ciljev, ki jih žele doseči. Aktivnost Italije in Nemčije Budimpešta, 19. jan. AA. (Stefani). Vsi časopisi pod velikimi naslovi objavljajo poročila iz Rima Beograda in ostalih evropskih prestolnic, v katerih poudarjajo velik pomen sestanka med grofom Cianom in predsednikom jugoslovenske vlade dr. Stojadinovičem. časopis »Magyar Menzet« poudarja da bosta Italija in Nemčija še bolj razvili intenzivno delavnost v srednji in vzhodni Evropi. To se vidi tudi iz potovanja grofa Ciana v Jugoslavijo in Skorajšnjega obiska češkoslovaškega zunanjega ministra v Berlinu ter potovanja v, Ribbentropa v Varšavo. Okrepljena akcija angleške opozicije Laburisti hočefo brez razlike strank zbrat£ vse, ki so nasprotni Chamberlainovi politiki Kratek zastoj v Kataloniji Neugodno vreme je onemogočilo večje operacije — V boj posega tudi nacionalistična vojna mornarica London, 19. jan. o. V laburistični stranki je nastal pokret, čegar posledice sedaj še ni mogoče oceniti. Listi ga v svojih današnjih poročilih kvalificirajo kot pravi odpor proti dosedanjemu vodstvu iaburl-stov. glede na razpoloženje, ki je zavlada^ lo v Angliji pa ga splošno smatrajo za povsem razumljivega. Kakor znano, se v vseh angleških krogih pojavljajo elementi, ki se bore proti zunanji politiki Nevil-la Chamberlaina. V socialističnih vrstah je pokret zavzel posebno velik obseg Vodi ga sir Stadford Cripps, ki je bil član poslednje laburistične vlade. Cripps je brez vednosti izvršnega odbora laburistične stranke razposlal vsem lokalnim organizacijam in sindikatom spomenico, v kateri zahteva ustanovitev skuipne fronte z vsemi političnimi in drugimi skupinami, ki so proti Chamberlainovi politiki. Novi pokret v Angliji, ki se opira na novoletni Rooseveltov govor v ameriškem kongresu, na najnovejši razvoj državljanske vojne v fepaniji in še na druge mednarodne pojave, se je v zadnjih dneh pričel z vso intenzivnostjo organizirati. Za prihodnjo nedeljo so njegovi voditelji napovedali politična zborovanja v 48 angleških mestih. Opozicija zahteva Sklicanje parlamenta London, 19 jan. br. Vodja angleške parlamentarne opozicije major Attiee je danes ponovno poslal predsedniku Chamber-lainu pismo, v katerem zahteva nujno sklicanje spodnje zbornice, opozarja na vedno bolj kočljiv položaj v Španiji in nujno zahteva nagle odločitve. Slej ko prej smatra, da Anglija ne sme čakati, marveč, da mo-ra takoj poseči v razvoj dogodkov, da prepreči nepopravljivo katastrofo. Možnost novih pogajanj z Nemčijo London, 19. jan. h. V angleških vladnih in diplomatskih krogih čuvajo strog molk glede informacij, ki so se pojavile v tujem tisku o tem. da namerava Anglija v kratkem pričeti nova pogajanja z Nemči- jo. V poučenih krogih pa smatrajo za verjetno. da bo angleška vlada najprvo počakala, da zavzame kancelar Hitler v svojem govoru, ki ga bo imel na obletnico svojega režima 30. t m. v državnem zboru, »tališče do evropske pomirjevalne politike, ki jo vodi Chamberlain. Šele nato bo prišlo do odločitve, ali bi bila pobuda za obnovo pogajanj z Nemčijo v sedanjem trenutku primerna ali ne V veliki meri je to odvisno tudi od pogajanj, ki se vodijo sedaj med nemškimi in angleškimi industrijskimi krogi. Dentanti vesti o Göringo-vem potovanju v London Berlin, 19 jan br. Na merodajnem me stu demantirajo vesti o skorajšnjem potovanju maršala Göringa v London Razen .potovanja v Rim. kamor se bo maršal Go-ring podal v začetku prihodnjega meseca, ni za bližnjo bodočnost nameravano nobeno potovanje maršala Göringa v inozemstva Tudi Francija protestira v Tokiu Tokio, 19. jan. br Francoski poslanik je danes izročil japonskemu zunanjemu ministru noto svoje vlade, v kateri opozarja japonsko vlado, da smatra enostransko spremembo pogodbe devetih velesil za nedopustno. Nota ugotavlja dalje, da je japonska politika na Kitajskem nezdružljiva z določbami te pogodbe. Obenem naproša japonsko vlado, da dostavi vsem podpisnikom omenjene pogodbe svoje predloge za primer, da smatra izpremembo te pogodbe za potrebno. Izrecno pa svari Francija Japonsko pred politiko izvršenih dejstev, ker bi taka politika naletela na Složen odpor sveh ostalih podpisnikov washingtonske pogodbe. Dejstvo, da sta sličen protest vložili tudi Anglija in Zèdinjene države, je zbudilo v tokijskih krogih prepričanje, da se pripravlja skupna akcija omenjenih velesil proti Japonski. Marsikako ponižanje je bilo združeno z njimi za navedene tri velesile, a vse so vtaknile v žep. Jasno se je videlo, da jim rastoča evropska napetost veže roke na Daljnem vzhodu. Zadnje tedne imamo priliko opazovati, kako se je spor ponovil, a to pot poglavitno na trgovski podlagi. Amerika in Anglija opazujeta z rastočim nezadovoljstvom, kako je Japonska na delu, da uspehe svoje okupacije na Kitajskem prevrže v trgovsko formo. Napram Kitajcem si s tem postavlja videz, da ščiti, odnosno obnavlja kitajsko suverenost, ki da jo opragča zunanjega nadzorstva. V to smer meri japonska pobuda, da se odpravijo zunanje koncesije in z njimi v zvezi drugi, pred vsem gospodarski privilegiji, ki so tvorili skozi desetletja osnovo gospodarskem občevanju med Kitajsko in zunanjimi silami. Jasno je na prvi pogled, na Japoncem ne gre za podporo Kitajski, marveč za cilj, da sami stopijo na mesto evropskih držav in Amerike ter vzamejo v roke monopol kitajske zunanje trgovine in sploh kontrolo nad kitajskim gospodarstvom, pred vsem nad izkoriščanjem kitajskih surovin, kar bi ogromno pomenilo za japonski ekonomski sistem, ki mu prav surovine najbolj manjkajo. V tem stremljenju pa zadevajo na gospodarske pozicije zlasti Britanije in Amerike, ki sta ob rastočem pritisku smatrali čas za primeren, da stopita iz rezerve ter posežeta v borbo za ohranitev tako imenovane politike odprtih vrat, ki pomeni, temelječa na sporazumu med vsemi prizadetimi silami, prosto konkurenco na osnovi enakopravnosti. Z britansko in ameriško demaršo, izvršeno v začetku leta, se začenja borba zoper japonske težnje po privilegijih na Kitajskem na račun drugih, v ostrejši obliki. Simpatije za Cangkajškov odpor z ameriške in britanske strani postajajo na ta način tudi povsem materialno podprte. __ London, 19. jan br Na katalonski fronti se položaj danes ni mnogo spremenil Neugodno vreme je onemogočalo, da bi nacionalisti dosegli kakšne nove uspehe ali zavzeli kakšna večja ozemlja, čeprav bi se jim republikanci zaradi splošnega umika na nove obrambne postojanke najbrž ne upirali. Le severno-zapadno od Tarragone so zavzeli pomembnejše cestno križišče. V zadnjih dneh je bila medtem draga obrambna črta republikancev popolnoma dograjena in so se na njej z novimi ojačenji iz Barcelone ie razvrstili Tudi letalskih napadov na republikanska letališča in mesta danes zaradi slabega vremena ni bilo Mesto Igalado je pričelo civilno prebivalstvo zapuščati. Barcelona. 19. jan. o. Po lanskih borban za baskovska pristanišča so nacionalistične vojne ladje včeraj prvič zopet posegle neposredno v Špansko državljansko vojno. Pojavile so se pred malim mestecem Al-tafullo ki je 10 km severno od Tarragone. Tri vojne ladje so se približale mestecu na nekaj kilometrov in pričele obstreljevati republikanske postojanke. Republikanci so bili prisiljeni k umiku. Takoj zatem so te postojanke zavzele maroške čete, že ponoči pa so jih republikanci z več protinapadi prepodili Davi se je pričela borba za te postojanke znova. Na obeh straneh je bilo mnogo izgub. Lerida, 19. jan. o. Kljub slabemu vremenu prodirajo nacionalisti po obalni cesti iz Tarragone proti Barceloni. Davi so zavzeli vas, ki je 12 km oddaljena od Ven-drella. Burgos, 19. jan. AA. (Havas). Nacionalistične čete so na katalonskem bojišču napredovale ter zavzele vas Monfalco, približno 2 km severovzhodno od Cervere. Salamanca, 19. jan. AA. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva potrjuje vesti o prodiranju nacionalističnih čet. V včerajšnjih borbah so padli štirje višji republikanski častniki, ujetih pa je bilo nad 2.000 republikanskih vojakov. Med zaplenjenim vojnim materialom je tudi pet tankov. Na madridski fronti vlada po ponesrečeni republikanski ofenzivi popoln mir. Nacionalistično letalstvo je bombardiralo več krajev, kjer so tovarne vojnega materiala. Madridske čete za Katalonijo Pariz, 19. jan. br Po poročilih iz Barcelone je vrhovno poveljstvo republikanskih čet sklenilo poslati v Katalonijo z madridske fronte 60.000 mož, da ojači katalonske postojanke In ustavi nadaljnje prodiranje frankovcev. 12.000 mož je že prispelo v Barcelono, 48.000 pa jih je že na poti. Barcelona se mrzlično pripravlja za obrambo Očividci poročajo, da se nikjer ne opaža malodušnost, marveč prevladuje povsod odločna volja za obrambo do skrajnosti. Oblasti so rekvirirale vse radijske sprejemnike civilnemu prebivalstvu, da bi na ta način preprečile propagando frankovcev po radiu. Ministrstva se selijo iz Barcelone Salamanca, 19. jan. AA. (Stefani). la popolnoma zanesljivega vira se je zvedelo, da so španski republikanci po padcu Tarragone zahtevali intervencijo francoskih divizij, vendar so jim to zahtevo doslej odklonili. Ker je padec Barcelone neizogiben, so republikanci sklenili preseliti notranje ln kmetijsko ministrstvo v Albaceto, v Madrid pa finančno in prometno ministrstvo ,le predsedništvo vlade ln zunanje ministrstvo bi imelo do zadnje, ga trenutka ostati v Barceloni. Francija ne bo intervenirala v Pariz, 19. jan. o .Politična javnost je čim dalje bolj v skrbeh zaradi problemov, ki nastajajo za Francijo v zvezi z njeno dosedanjo politiko, posebno glede na razvoj državljanske vojne v Španiji. Vsekakor se bo Francija te dni odločila, ali naj priskoči španskim republikancem na pomoč ali ne. Kakor zatrjujejo nekateri poučeni, je vlada to vprašanje prav za prav že rešila na svoji včerajšnji seji, ko je pooblastila Bonneta, da naj jutri poda v poslanski zbornici posebno uradno izjavo o nadaljnji francoski politiki. Kljub veliki vznemirjenosti in raznim odločnim zahtevam tako ljudske fronte kakor tudi njenih nekdanjih radikalnih zaveznikov kaže vse, da bo Bonnetova izjava imela ta smisel, da bo Francija še nadalje vztrajala pri politiki nevmešavanja, ker bi francoska akcija v prid republikancev v Španiji mogla izzvati le najresnejše dogodke, Francija pa mora biti z vso svojo vojaško silo pripravljena, da v danih primerih brani predvsem francosko ozemlje. Pariz, 19. jan. br. Francoska zbornica je danes ves dan nadaljevala debato o zunanji politiki vlade. Levičarski govorniki, pa tudi več radikalnih socialistov, se je zavzemalo za bolj odločno politiko, nagla-šajoč, da ai bo Francija le na ta način lahko znova pridobila stare prijatelje in zaveaiike. Skoraj vsi govorniki so zahtevali, naj Francija opusti nadaljnjo politiko nevmešavanja in se odloči za intervencijo v korist republikancev. O tvori naj a» franooifikfi-Spaoaka meja in tevsiU špan- skim republikancem svobodna nabava orožja, mimici je in drugih potrebščin. Za debato je prijavljenih še 19 govornikov. Zunanji minister Bonnet bo govoril jutri popoldne. Daladier in Bonnet Pariz, 19. jan. o. Davi je bila službeno deman tirana vest levičarskih listov, po kateri naj bi se bila sprla Daladier in Bonnet zaradi dosedanje francoske politike v španski zadevi. Komunike pravi, da vlada med obema francoskima državnikoma tudi glede odnošajev med Francijo in Italijo popolno soglasje. Trgovinska pogajanja Poljske z Rusijo Varšava, 18. jan. h. Danes je odpotovala v Moskvo poljska gospodarska delegacija pod vodstvom šefa trgovinske sekcije zunanjega ministrstva Lihnovskega. Pogajanja v Moskvi, ki natf dovedejo do sklenitve nove trgovinske pogodbe, bodo trajala okrog 10 dni. V poljskih gospodarskih krogih računajo z izdatnim povečanjem medsebojnega blagovnega prometa» Postani in ostani član Vodnikove družbe? Prvo delo nove skupščine VeriKkacijska debata bo končana v začetku februarja Potem pride na vrsto proračun — Sodelovanje opozicije Demetroviceva skupina — Seja vodstva JNS Beograd, 18. januarja. p: Narodna skup-sčina pripravlja svoje konstituiranje Ve-rifikacijski odbor pregleduje sedaj volilne rezultate in overovlja mandate izvoljenih poslancev Opozicija ima v verifikacij-skem odboru dva člana in razprave o po sameznih mandatih so zelo živahne Ker so te dni pravoslavni prazniki Bogojav Ijenja, je verifikacijski odbor svoje seje prekinil in jih bo nadaljeval v ponedeljek Računa se, da bo verifikacijsko delo v odboru in plenumu skupščine opravljeno do začetka meseca februarja nakar si bo skupščina izvolila svoje predsedstvo. Sele potem, ko se bo predsedništvo skupaj z že izvoljenim predsedstvom senata predstavilo kraljevemu namestništvu. bo zasedanje otvorjeno z ukazom in se bo pričelo redno parlamentarno delo. Kakor sedaj kaže. bo to v drugem februarskem tednu Narodno predstavništvo bo na ta način imelo še skoraj cela dva meseca na razpolago, da spravi pod streho proračun za leto 1939-1940 Ker so prilike v parlamentu zelo poenostavljene, bo proračunska razprava lahko prav kratka — saj šteje opozicija v narodni skupščini samo 20 poslancev — in ne bo nobene stiske za čas Napoveduje se. da bo poleg proračuna spomladi predložen in sprejet tudi zakon o samoupravah V času, ko se vrši verifikaciiska razprava organizirajo izvoljeni poslanci tudi svoje klube: Opozicijski poslanci bodo imeli svoj skupni izvršni odbor, ki bo skrbel za enotno parlamentarno taktiko Zadnje dni se je mnogo ugibalo o pomenu dejstva, da je del opozicije prišel v narodno skupščino, dočim je Kmetsko demokratska koalicija tudi tokrat ostala izven parlamenta V prejšnji narodni skupščini so kakor znano, vsi poslanci z dr Mačkove liste sklenili, da se parlamentarnega dela ne udeležujejo Kakor se zatrjuje z dobro poučene strani, je sedanja sprememba v taktiki opozicije rezultat soglasnega sklepa vseh skupin, ki so sodelovale na opozicijski listi. Opozicijski poslanci v narodni skupščini bodo aktivno sodelovali v verifikacijski razpravi, nadaljnjo taktiko pa so si še pridržali. Kakor je znano, je bilo v savski banovini izvoljenih na listi dr Milana Stojadi-novica tudi 7 poslancev, bivših pristašev JNS. ki so si nadeli ime »Jugoslovenska grupa«, (Demetroviceva skupina) Računalo se je, da bo ta skupina v narodni skupščini tvorila po«ebno edinico aktivi-stične opozicije Voditelj te grupe je poslanec dr Lavoslav Hanžek Medtem se sedaj čuje. da je vseh 7 poslancev te grupe prijavilo svoj vstop v poslanski klub IR Z. kar je prirodna posledica svoj čas sklenjenega volilnega aranžmaja Politični odbor .JNS je imel včeraj sku-oai s poslanci in senatorji stranke sejo. na kateri ie razpravljal o političnem položaju in parlamentarni taktiki Odobreno je bilp poročilo pred*edni5tVa stranke o dosedanji njegov" akciji za nčuvanie in oiačenie solidarnosti opozicijskih skupin in sklenjeno je bilo. da se ta akcija sistematično izgrajuje. Nemčija pričakuje od ČSR še večje prilagoditve Pclslužbeno glasilo nemškega zunanjega ministrstva o obisku dr. Chvalkovskega v Berlinu Praga, 19. jan. h. Veliko pozornost v vseh tukajšnjih političnih krogih je izzva komentar, ki ga posveča bližnjemu poto vanju zunanjega ministra Chvalkovskega v Berlin oficiozna »Deutsche diplomatisch politische Korrespondenz«. V daljšem članku se bavi z nastalimi spremembami v Srednji Evropi zlasti v ÓSR in piše med drugim: »Slovaki so že od vsega početka zavzemali povsem drugačno stališče kakor Cehi Oni niso imeli nobenih konfliktov z Nemci in zato je bil s sklepom monakovske konference odvzet Slovaški le majhen teritorij. Razmerje med Nemci in Čehi je bilo povsem drugačno. Čeravno je sedaj ostalo v Češki ie okrog 100.000 Nemcev predstavlja Češka staro nemško kulturno področje. Sedaj gre za to, da se na tem ozemlju namesto dosedanjih nacionalnih bojev ustvari nova osnova, upoštevajoč pri tem nove prilike in nov red, ki je zavladal v tem delu Evrope. Oba tabora, to sta nemški in češki, imata sedaj priliko, da si ustvarita mirno sožitje. Izločiti se morajo vsi predsodki in napačni pojmi iz preteklosti, Cehi pa morajo upoštevati tudi svoj geopolitični položaj. Pred tem dejstvom ne smejo več zapirati oči, marveč morajo to povsem realno upoštevati. Na naši strani je dovolj dobre volje za sodelovanje v novi češkoslovaški državi Cehi ne smejo zamuditi prilike ln ne smejo odkloniti roke. ki jim jo nudimo, prav tako pa naše dobre volje tudi ne smejo zlorabljati.« Berlin. 19 jan. br. Berlinski tisk obširno komentira bližnji obisk češkoslovaškega zu ranjega ministra dr. Chvalkovskega in mu pripisuje velik pomen ter pričakuje od raz govorov, ki jih bo imel Chvalkovski z dr Ribbentropom in drugimi nemškimi držav niki, nadaljnjo poglobitev političnih in go spodarskih odnošajev med obema država ma. V zvezi s tem podčrtavajo nemški listi zahteve nemške narodne manjšine v ČSR in zlasti poudarjajo potrebo, da češko slovaška vlada čimprej reši židovsko vprašanje ter omogoči nemški narodni manjšini neovirano udejstvovanje na političnem, kulturnem in gospodarskem področju. Priprave za cesto Vratislava—Dunaj Berlin. 19. jan. AA. (DNB) Priprave za graditev avtomobilske ceste Vratislava Dunaj preko češkega ozemlja so skoraj končane tako da se računa da se bodo gradbena dela začela že spomladi V ne katerih krajih na češkoslovaškem ozemlju so začeli že zdaj postavljati skladišča za gradbeni material ter zidati hiše za stanovanja delavcev. Olajšanja avtomobilizma m«if čp, Nemčijo Berlin, 19 januarja AA Prometno ministrstvo je obiavilo pogodbo ki «ta jo sklenili Nemčija in Češkoslovaška ta olajšanje avtomobil-kega prometa med obema drža vama Po tej pogodb' je dovoljen prehod avtomobilov z obeh strani [vez mednarod nih voznih dokumentov za vozila ali voznike. Beležke Pri »Slovencu4 so razburjeni V sredo so bile na ljubljanski univerzi ponovne volitve v Društvo slušateljev juri-dične fakultete. Poročali smo že na kratko o njihovem izidu in o vzroku njihove ponovitve. Izkazalo se je bilo, da so se pri prvih volitvah zgodile netočnosti in da je bilo oddanih več glasov, kakor je sploh bilo glasovalcev. Ta ugotovitev se je izvršila na podlagi uradne preiskave, ki jo je vodil prodekan prof. dr. Sajovic. Dočim je pri prvih volitvah zmagala tako zvana lista katoliških akademikov s 142 glasovi, ln so združeni napredni in nacionalni juristi dobili 132 glasov, levičarji pa 49. je pri ponovnih volitvah zmagala napredna in nacionalna lista s 184 glasovi, dočim je lista katoliških akademikov dobila 167, levičarska pa 45 glasov. Gospodo pri »Slovencu« je ta rezultat, ki v ostalem odgovarja tradicionalnemu razmerju v Društvu slušateljev juridične fakultete, tako razburil, da poroča o izidu volitev pod naslovom »Nove metode ljubljanske univerze«. Za Izid volitev dela odgovorne ne dijake volilce, temveč prode-kana. in univerzitetni senat ter nam'guje. da so akademske oblasti favorizirale napredne in nacionaine akadem'ke! Kdor količkaj pozna razmere na naši univerzi, ta bo vedel primerno oceniti izliv »Slovence ve« onemogle jeze Celo njegovi opoldanski Izdaji »Slovenskemu domu« se «s metoda starejšega brata zdela prenaivna. Zato si je pomagal na drug način da si da duška. »Sloven ski dom« psuje napredne in nacionalne akademike z mladimi pogorelci in opisuj*-niihovo volilno manifestacijo na sledeči način: »Izpred univerze so 1o mahnili na Kongresni trg. Spet 90 šli za »praporom« Vsak ie imel svojega pa v žepu. Vanj se ponavadi vsekuiemo. Peli so in riuli vzklikali in vpili. Potem 90 se razlezli po gostilnah. kjer so pretoniP v pijačo še preostanek voljnega fonda itd.« Mi bi sicer z lahkoto zavrnili ta natolcevanja in te surovosti s stvarnimi kon sta tac'lami toda mislimo da ie najboljša polemika v tem primeru citiranje. Trumbicev muzej v Splitu Te dni je bila otvorjena v splitski mest ni knjižnici Trumbičeva soba V njej s« nahaja knjižnica pokojnega državnika k' je zapusti! okoli 2000 knjig pretežno poli tične vsebine Poleg knjižnice je v *ob' tu d' arhiv pokojnika, ki obsega dragoceno gradivo o političnem živlienju Dalmacije od 'eta 1895 do 1913 V arhivu so mnog' važni politični dokumenti, ki bodo služil-poznejšim zgodovinar'em pri opisovanju nacionalnega preporoda naše Dalmacije Značilna slika iz Bratislave Arabci zahtevajo neodvisno arabsko Palestino Angfija na usodnem razpotju — Sklepi vsearabske konference v Kairu » SporočUo egiptovske vlade angleški London, 19. jan. konference, ki naj nosti še ta mesec ali najkasneje v" začetku februarja, še vedno ni odločena. Angleška vlada čaka na končne sklepe arabske konference, ki zaseda v Kairu, kjer so se zbrali delegati vseh arabskih držav V dobro obveščenih krogih trdijo, da je egipt-ska vlada v imenu arabskih držav, ki so zastopane na konferenci v Kairu, neofi-cielno predložila angleški vladi predloge, ki naj bi služili za osnovo razprav na londonski konferenci. Po teh predlogih zahtevajo Arabci, naj se takoj ustavi vsako nadaljnje priseljevanje Zidov v Palestino, kateri naj se prizna politična avtonomija. Angleški mandat naj bi se omejil na dobo največ petih let, po poteka tega roka pa naj bi postala Palestina samostojna in neodvisna republika, s katero naj bi sklenila Anglija slično pogodbo, kakor jo je sklenila z Irakom. To so, kakor naglaša egiptska vlada, minimalne zahteve Arabcev. Angleška vlada je na svoji včerajšnji seji proučevala te predloge in prišla do naziranja. da bi bila v takih okoliščinah nameravana konferenca v Londona bi naj bi dovedls do kompromisne«» sporazuma med Arabci in 2idi. brezpredmetna Zato je obvestila egiptsko vlado, da bi bila orisiljena odpovedati loniaasko konferen- br. Usoda palestinske co, če bodo arabski voditelji vztrajali pri bi se sestala po mož- | svojih minimalnih zahtevah, ki niti v naj- ------- — manjši meri ne upoštevajo stališča 2idov in interesov Anglije. Angleška vlada se je obenem obrnila na velikega muftija kot vrhovnega voditelja arabskega nacionalnega pokreta in ga skušala pridobiti za svoje stališče. Veliki mufti pa je zavrnil vsako posredovanje. Veliko ogorčenje je med Arabci izzvala tudi vest, da je svetovna židovska konferenca, ki zaseda v New Yorku poslala angleški vladi ultimativne zahteve za primer, če bi Anglija ukinila Balfourjevo deklaracijo. Za Arabce je ukinitev te deklaracije, ki priznava Zidom velike pred-pravlce, sploh pogoj vsake nadaljnje razprave z angleško vlado. V zvezi s tem komentirajo v Londonu tudi včerajšnjo izjavo angleškega delegata Buttlerja, ki je na seji mandatne komisije Društvu narodov napovedal, da bo Anglija prisiljena pcdvzeti zelo dalekosežne ukrepe, če bo ostala londonska konferenca brez uspeha V tem vidijo odkrito grožnjo Arabcem. Kairo, 19 jan. AA Po drugem sestanku irabskih vod'teliev je bilo danes objavljeno poročilo, ki pravi: Pri razgovorih se je pokazalo popolno soglasje. Prihodnji sestanek bo v soboto. V San Domingu se bo lahko naselilo sto tisoč židovskih beguncev iz Evrope London, 19 januarja b »Times« poročajo. da je vlada republike San Domingo v Sporazumu z emigrantskim odborom evi *nske konference sklenila naseliti na w iem ozemlju 100.001) evropskih Zidov in drugih emigrantov Generalni konzul re oublike v Londonu maio» Frederick F Sharie? je izdelal podroben načrt za izved ^o te vselitve ki ga je že predložil svoj-vladi Načri predvideva med drugim pri znanje posebnih samoupravnih pravic vse tjenim emigrantom. Emigranti bi razen tega prejeli od vlade v San Domingu formalna zagotovila, da jih oblast ne bo čez čas spet izgnala s področja republike Načrt nadalje predvideva, da bi emigranti zasedli doslej povsem neobijudene predele San Dominga in si tam zgradil, svoje nove domove. vasi. trge in mesta. Republika San Domingo je približno dvakrat tako velika kakor Palestina. Formalna d emisija slovaške vlade Bratislava. 19. jan br Slovaška avtonomna vlada je imela danes opoldne iz redno sejo na kateri je oklenila da poda kolektivno ostavko Ostavka pa je le formalnega značaja Po zakonu o avtonomiji Slovaške predlaga člane avtonomne vlade slovaški avtonomni parlament Ker se je slovaški parlament včerai konstituiral in s tem pričel svoje redno poslovanje je vlada hotela s to ostavko dat' parUmentu pn iiko. da uveljavi svoje pravice Pedsednik vLade dr Tiso je obvestil o ostavk' pred tednika parlamenta dr Sokola ki je za 17 uro sklical sejo predsedstva in sejo ustav nega odbora k skupni konferenci, na katen so bili sestavljeni predlogi za imenovanje nove slovaške vlade Te predloge bo jutri dopoldne predsednik slovaškega parlamen ta dr Sokol predložil v odobritev preži dentu republike dr Hachi V glavnem bo ostala sestava slovaške vlade neizpremenjena Slovaške poštne znamke Praga, 19. jan. h. Osrednja vlada je potrdila sklep avtonomne slovaške vlade, da % izdajo za ozemlje Slovaške posebne poštne znamke. Vološin obolel Chust, 19. jan. AA. Predsednik vlade Vološin je laže obolel vendar še sprejema obiske. Moč italijanske in nemške mornarice Rim, 19. jan. b. V polemiki s francoskimi listi navajajc italijanski listi naslednje podatke o moči italijanske mornarice, kakor je razdeljena po posameznih kategorijah: velike bojne ladje: 6 po 35.000 ton (Cavour. Giulio Cesare, Doria, Duilio, Littorio. Vittorio) ter 2 v gradnji (Roma in Impero); križarke: 7 po 10.000, 12 po 5000 do 8000 ton modernega tipa ter 3 starejšega tipa, a še vedno uporabne; lahke vojne ladje: 21 izvidnic po 200< ton, 12 oceanskih izvidnic v gradji, 56 ru-šilcev in 60 torpedovk raznih tipov ter 32 najmodernejših torpedovk; podmornic: 107 izgotovljemh ter večje število v gradnji Razen navedenih glavnih edinic pa ima italijanska mornarica, kakor mornarice ostalih velesil, tudi večje število raznih pomožnih ladij. Istočasno objavljajo italijanski listi tudi pregled razporeditve italijanske suho-zemne vojske, ki je razdeljena na slede, če zbore in poveljstva: 5 armadnih poveljstev, 17 normalnih armadnih zborov, 4 po sebne armad ne zbóre (oklopne edinice. planinci, nagle edinice in übijskf armadn zbor), ki obsegajo 51 pehotnih divizij, 14 posebnih divizij ter 7 poveljstev obmejni? straž In tri otoška in mestna poveljstva Berlin, 19 jan b Te dni je izšel »Leto pds nemške vojne mornarice« ki objavlje podatke o tonaži nove nemške vojne mornarice. Nemčija ima danes 61 ie zgrajenih, ali pa x delu se nahajajočih podmornic. Vseh 61 bo sposobnih za službo že s prvim avgustom tekočega leta Od tega je 30 podmornic po 250 ton; namenjene so predvsem za operacije blizu obale. 31 podmornic ima tonažo od 500 do 700 ton in bodo lahko operirale tudi v Atlantskem oceanu; njihova brzina znaša do 30 km na uro. Oborožene so s po 6 cevmi za lan-siranje torpedov. Dalje ima nemška mornarica 2 bojni ladji po 26.000 ton in tri oklopne križarke po 10.000 ton. Sedaj grade še dve bojni ladji po 35.000 ton in dve križarki po 10 tisoč ton ter dve matični ladji za letala s tonažo 20.000 ton. Obe bosta zgrajeni na podlagi izkušenj, katere so si stekle druge države s sličnimi ladjami. V gradnji je še tudi 26 torpednih rušilcev in 18 torpedovk. + Lindberghova mSsija v Parizu London, 19. jan. o Polkovnik Lindbergh se incognito mudi v Parizu. Znano je, da se je pred nekaj tedni mudil v Ameriki. Bil je tudi v Washingtonu in je prezidenta Roosevelta podrobno informira! o nemškem letalstvu Lindbergh je v tem svojem poročilu predočil ogromni razvoj nemških !etal">kib sil. ki so po njegovem mnenju tehnično na višku Spričo tega mu ie preži dent Roosevelt jjoveril posebno misijo Lindbergh ima v Parizu nalogo dogovoriti se. s francoskimi vojaškimi krogi o dobavah ameriških letal za Francijo. V torek zvečer sta se pr'rveljala v Rrati slavo predsednik češkoslovaške vlade Be ran in vojn* minister genera Svrovv d« prisostvujeta otvoritvi prvega avtonomne ga slovaškega parlamenta Na koi>>dvon> je pričakovala oba državnika množica bra tislavskih Čehov ki so ju pozdravil' t vzkliki »Na zdar!« Niso se pa še dobrr polegli njihovi klici ko je prih-tela Hlin kova garda in aretirala vse ki jih ie videla klicati Odvedli so jih na policijo kjer st) jih kaznovali zaradi motenja lavnega mi ru Postopanje Hlinkovih gardistov ie vzbu dilo med češkimi krog' razumljivo nevo I jo. ki je tem večja, ker ni nobena «kriv nost. da čuvajo slovaške meje pred vpad-madžarskih teroristov po velik- večini češki granièarji in aktivni vojaki Imredyjevi arij ski izkazi Madžarska opozicija je v zadnjem času trdila da ima ministrski predsednik Imre dy v svojih žilah najmanj tretjino židovskt krvi. češ da je bilo med njegovimi pred niki nekaj Zidov Pred dnevi ie Imredv iav no zavračal te očitke v svojem govoru v Raj kjer je izjavi! med drugim »Ni toč no da se i e oče mi,je stare matere 'meno va laki>b ker se je dejansko itnenova Mavricij To ime bi moglo bit' sicer tud dvomljivo toda k «reč- je v krstnem 'isti moje stare matere zabeleženo tudi a, prosta snega, v nevarnosti, da ji nenormalen presledek sredi zime povzroči, s prezgodnjim prebujenjem škcdo kakor v neobičajno topli zimi l. 1936. Toplo vreme je po godu raznim opravkom in delavci, ki so pravkar še vihteli lopate snega na vozove, so se preselili v Tivoli. Zdaj nadaljujejo z izkopom zvezne poti iz Rožne doline v Šiško, tik za železniško progo. V Rožniku so danes pod šišenskim vrhom delavci zastavili lopate in pričeli s trasiranjem nove poti, ki bo krožno pot okrog hriba vezala z Mostecem in dalje na Večno pot. Za ljubitelje Rožnika se bo tako odprla nova, senčna izprehajal-na pot. Litija, 19 januarja Jugovina zadnje dni je po Zasavju in Dolenjskem pobrala ves sneg. V dolini imamo tako toplo, da 60 mnogi že odložili zimske suknje. Saj je domala prava pomlad ... Šolarji prinašajo trobentice in zvončke. Tudi hrošči lezejo iz zemlje. Stari vremenarji hočejo vedeti, da je letošnja zima že pri kraju. Zakaj neki? I no, tako pač sodijo po močeradih, ki so se zdaj, ko imamo toliko vlage in toplih vetrov, prikazali in s« plazijo v veselje vsem. ki so prepričani, da smo res že v glavnem zlezli iz zime... Sicer pa je nevarni mraz napravil pri nas dovolj škode in nevšečnosti. Postani in ostani član Vodnikove družbe! i ! ess MONUMENTALNI FILM — BISER FRANCOSKE PRODUKCIJE! Premiera! Danes ob 16., 19. in 21. uri! NAJ G ANLJI VE JŠI LJUBA VNI ROMAN PRETEKLOSTI ! — Ta prekrasni film se godi v Benetkah, v Petrogradu, na morju itd. Katarina Velika — najmogočnejša nnouiniu i »r^M^nnvvfl Tel. 22-21 KINO UNION ruska carica je iz ljubosumnosti obsodila na smrt grofa Orlova — svojega ljubimca in lepo kneginjo Tarakanovo — svojo rivalinjo. rail M. JLWM-J JL UlftJUV KJ * • --vn> O -- * ------ -9 — Kneginja Tarakanova PIERRE R. WILLM, ANN JE VERNA F in SUZY PRIM. tC-Jl Trust najboljših šahistov Odličen sprejem Vasje Pirca v Amsterdamu Amsterdam, 17. januarja Iz Hastingsa so skoraj vsi inozemski udeleženci turnirjev odšli za nekaj časa v London. Szabo in jaz sva ostala v Londonu teden dni. Za šahovsko udejstvovanje pa je bilo tam malo prilike. Kljub ogromnemu velemestnemu življenju v Londonu, ki pač nima primere nikjer na svetu, je šahovsko življenje razmeroma majhno. Seveda ima London nekaj sto šahovskih klubov, toda to so večinoma samo ekskluziv-ni klubi posameznih podjetij, velikih trgovin, bank itd. ter poslujejo večinoma samo po dvakrat na teden. Dnevno so odprti samo trije ali štirje šahovski klubi. Svojevrsten pojav je tako zvani Gambit Chess Club sredi City ja. To je šahovska kavarna, v kateri po nekaj tucatov šahistov drug poleg drugega cele popoldneve igra samo šah. včasih kar v plaščih in klobukih. Za vse šahiste, ki imajo v Cityju opravka, je tu pač prilika, da se v odmorih med delom našahirajo po mili volji. V tej »kavarni« se sestajajo večinoma tudi skoro vsi inozemski šahisti. Sicer sino si ogledali v Londonu nekaj in sličnih prireditev, , , medklubskih tekem ženko, še dolgo užival jasne razglede sirom Szabo pa je priredil tudi simultanko, v enl- pokrajine, ki je bila vselej tako prisrčno največjih londonskih trgovin. Nastopili so ozko povezana z njim, kakor on z njo. h oroti njemu nameščenci trgovine s šefom da bi mu leta še dolgo ne branila obi d: o na čelu, ojačeni z nekaj gosti. Rezultat vati gore Lisce nad ljubim Razboioml k 19 zmag, brez remija in poraza, v manj nego dveh urah, govori menda bolj za nemoč Szabovih nasprotnikov nego za znanje, ki ga je moral Szabo ob tej priliki pokazati. V Londonu sva dobila s Szabom vabili holandske šahovske zveze, da obiščeva Ho-landsko. Kljub temu sva imela težave, preden sva v Londonu dobila holandski vizum. Konzulat je najprej telegrafično vprašal za dovoljenje na ministrstvo v Haag in od tam so se telefonično informirali pri vseh šahovskih naslovih, ki sva jih navedla. preden so vizuma izstavili! Tako stroge mere uporabljajo Holandci, da se ubranijo vedno bolj naraščajočega dotoka ilegalnih beguncev iz raznih dežel, ki jih je baje v srečni Holandski že nekaj sto tisoč. V nedeljo sva s Szabom dospela v Amsterdam. Po Londonu kakšna razlika! Amsterdam ima gotovo več življenja nego Dunaj, Budimpešta, Praga ali Varšava. Po Londonu pa se nam zdi miren skoraj kakor vas. Na drugi strani pa je tu neprisiljeno, iskreno zanimanje za šah, ki Anglijo in vse druge evropske dežele, morda razen Rusije, daleč prekaša. Sprejem na kolodvoru, zanimanje časopisja, intervievi z zastopniki vodilnih listov, vse priča o tem. Sedajle nas ravno pričakujejo zastopniki radijske družbe »Avro«, da posnamejo za večerni radio-žurnal razgovor z nami. Holandska šahovska zveza priredi za nas dve zanimivi šahovski tekmi, ki se obe I po ! začneta v četrtek, 19. t. m. Szabo bo igral Srni match 10 partij z Landauom, ki se bo najbrž vršil v raznih mestih. Jaz pa bom nastopil v turnirju, ki se ga udeleži še pet holandskih mojstrov (predvidoma v. Scheltinga, Cortlever in Spanjaard iz Amsterdama ter po en mojster iz Haaga in Rot-terdama). Tri kola turnirja bodo v Amsterdamu, po eno v Haagu in Rotterdam u. Turnir bo igran najbrž vsak drugi dan, tako da bo končan šele konec meseca, ravno tako tudi match Szabo—Landau. Tu pridno zasledujemo tudi dogodke po ostalem šahovskem svetu. Eliskases in Bo. goljubov sta 3. januarja začela match 20 partij, ki se vršni v raznih nemških mestih. Po 5 partijah je stanje 2% : 2% (vsak je dobil po eno partijo, 3 so biJe remis), v šesti, ki je prekinjena, stoji Bogoljubov bolje. — Se več zanimanja je za turnir, ki se je 2. januarja začel v Ljenin-gradu. (Poleg inozemcev Keresa, Flohra, Reshevskega in Lillenthala igTa 14 najboljših ruskih mojstrov, razen Botvinni-ka). Se iz Hastingsa smo telefonično izmenjali pozdrave od turnirja do turnirja. Holandski listi imajo dnevno telefonična poročila o tem turnirju ter vedno tudi najnovejše partije, z originalnimi glosami udeležencev. Senzacija je bil najprej Ke-resov slabi start. Izgubil je proti Rusom tri partije ter bil ob polovici skoro med zadnjimi. Sedaj pa izgleda, da »e začenja popravljati. V 9. kolu, ki je bilo včeraj igrano v Moskvi (kjer ae bo vršila vsa druga polovica turnirja), je v sijajnem stilu porazil Levenfiäa. Stanje turnirje je 9. kolu: Rabinovič 6, Makagonov 5, Smislov 4% (2), Ragozdn 4% (1), Bjelav-jenec 4 (2), Kan 4 (1), Keres 4 (1), Res-hevsky 3% (4), Goglidze 3% (2), Toluh 3Vi LevenfS 3 (3), Konstantinopolski 3 (2)', Lilienthal 2% (4), Flohr 2% (3), Bo-nelarevskij. Alatorcev 2Vi (2), Panov 2 (2), RomanovSki (2). Radi mnogih prekinjenih partij je stanje dokaj nepregledno, vendar še vedno kaže, da igrajo Rusi tokrat zopet izredno dobro. Zlasti najmlajši udeleženec, 18-Ietni Smislov, je dal doslej izredne rezultate. Naj končno Se omenim, da so bila v Ha-stingsu nedavno zaključena pogajanja za ustanovitev kluba, ali prav za prav »tru-sta«. najboljših šahistov sveta, ki hoče v svoje roke prevzeti kontrolo nad organizacijo vseh večjih turnirjev in matchev za svetovno prvenstvo ter na ta način menda tudi omejiti delokrog svetovne šahovske federacije FIDE. Kot člani bodo v ta klub pripuSčeni udeleženci lanskega AVRO turnirja (torej dr. Aljehin, Keres, Fine. Bct-vinnik, Reshevsky, dr. Euwe, Capablanca, Flohr) ter poleg njih samo Se dr. Lasker. V bodoče naj bo v klub povabljen samo de vsak mojster, ki ga bo klub smatral za resnega kandidata za svetovno prvenstvo. V Hastingsu je Sir G. Thomas pristal, da prevzame kot častno mesto predsedstvo tega kluba. Dva nadaljnja angleška mojstra, med njima Milner-Barry, pa bosta poslovodeča člana odbora. Ta novi »klub« bo v šahovski svet prinesel pač marsikatero bistveno izprememho, vsaj v crgan'zn-tomem aziru. Vasja Pire. I Domače vesti Oblika lista v zrcalu * Poslovilni večer živinozdravnlka Do- ll)ii>nrcb0II/i I 5enca v Mokronogu. V torek so se zbrali I Mestna občina, ki daje dovoljenja'za nove l ; i-»mim;i|B številni znanci in prijatelji živinozdravnika stavbe, je objavila zdaj svojo statistiko, v • Beograd Je doba lani nad 3000 novih stanovanj. Lani so v Beogradu dosti zidali- Najbolj živahna je bila stavbna delavnost v ožjem središču mesta, kjer so zgra, dili precej visokih stavb. Zidali pa so tu-' di v širšem središču in na periferiji mesta. V svoji rubriki »Pisma naših čit atei jeva objavlja ugledni švicarski list »Neue Zürcher Zeitung« z dne 18. januar fa tega leta zanimiv prispevek nekega svojega čitate-Ija o »čuvanju švicarskega kulturnega obraza v listih«, iz katerega posnemamo nekaj tudi za nas zanimivih mest: »Najvišja in najlepša naloga lista se mi zdi v tem, da javnost v stvarni obliki in kolikor mogoče objektivno pouči o vseh perečih vprašanjih in političnih dogodkih ter vso svojo poročevalsko službo posreduje na kar najbolj neprisiljen način. Kjer se zanemari načelo stvarnosti in resnosti v celotni ureditvi lista, kjer se preko potrebne mere operira z udarnimi naslovi, z mastnim tiskom in z »v oči udarjajočimi črkami«, obstoja vselej nevarnost, da list kaj kn alu izgubi na svojem dostojanstvu in na svoji resnosti; kakorkoli list začenja polagoma vplivati reklamno. Na samega čitate-Ija morda vpliva tak list do neke mere zunanje privlačno, prav zato pa tudi v toliko slabo, ker se znabiti nehote, duhovno preveč osredotočuje na naslove in zunanjo ureditev in se tako povsem logično izgubi interes na čit an ju in obdelavi vsebine. Kolikor bolj je vsebina prepletena z vmesnimi naslovi in mastnin tiskom, toliko bolj od vrača čit atei ja od miselnega zasledovanja članka, kar mu samo otežkoča njegovo mirno dojemanje in stvarno presojo. Ako se temu pridruži še senzacionalno usmerjeno poročanje tako v vsebinskem kakor stilističnem pogledu, z raznirr i udarnimi besedami itd., potem je mogoče govoriti o neposrednem zamreževanju čitatelja. Tako urejevan lisi pa ne more več v nobenem primeru služiti najplemenitejšj in bistveni nalogi novinskega tiska in se izpostavlja nevarnosti, da zdrči vedno niže na višino pouličnega škandalskega lista.« Dolenca v restavraciji pri Devu v Mokro, nogu. živinoadravnik Dolenc odhaja po dveletnem službovanju v Mokronogu, kjer si je izbral življensko družico in si ustanovil prijetno domače ognjišče. Nastopil bo službo v bohinjskem kotu. Poslovilni večer je še posebno pokazal, kako priljubljen je bil odhajajoči in koliko toplih src si je prido- kateri pa seveda niso one stavbe, ki so bile postavljene z dovoljenjem ministrstva za zgradbe. Po občinski statistiki je bilo lani zgrajeno 441 novih poslopij, med katerimi je 57 dvoriščnih. Vrednost vloženega kapitala v te stavbe je dosegla 189 mi lijonov 866.760 din. V vseh teh novih poslopjih je nad 2000 stanovanj. Blizu 500 SAMO SE DANES! — Kino Matica 21-24 ob 1&, 19. In 2h uri! Ne zamudite! K NINO MARTINI Nepozabni pevski ln glasbeni film tuo m, m uni ne nunuaiusi ■ Pesem slave | bil s svojo značajnostjo. Govorniki so lepo novih stanovanj je v ožjem središču me. izrazili čustva bratskih src. Na poslovilnem ' s^a< ORGIJ REGISTRATUR« OrnOGOČfi RED in TOČEn PREGLED, VSE ZA ARHIVE in PISflRnO POTREBŠČiriE ZA PISALTIE STROJE iv.boiwč, ÌELEnBURòOVA • Nj. kr. Vis. kraljevič Tomislav je včeraj praznoval svoj 11. rojstni dan. Vrhovni pokrovitelj našega gasilstva je deležen velike priljubljenosti med vsem prebivalstvom Jugoslavije. Je krepak za svoja leta ter telesno in duševno v najlepšem razvoju. Naj dočaka mnogo srečnih let! * Ob grobu gospe Lunačkove. Iz Mokronoga nam pišejo: V ponedeljek smo položili v št. Rupertu na Dolenjskem gospo Lu-načkovo vdovo po šolskem ravnatelju, k večnemu počitku. Pokojnica je bila blaga, dobrosrčna gospa, ki je vzgojila svoje sinove v pravem narodnem duhu. Kakor je bila sama značajna, tako je znala utrditi značaj tudi v svojih sinovih, ki zavzemajo ugledna mesta v naši družbi. Svoja poslednja leta je preživela na Mirni, kjer je tudi odšla v večnost. Na žalost se ji ni izpolnila zadnja želja, da bi ji pevci ob grobu zapeli žalostinko. V št. Rupertu namreč ni drugega pevskega zbora kakor cerkveni. Ta je bil pripravljen zapeti žalostinko, vendar tega ni smel, ker so se pogreba udeležili Sokoli v krojih, saj je bila pokojnica zvesta članica Sokolskega društva in njegova podpornica. , ' ' 1 * » ' •,«*.-»,»>. ' h 1 r » v f » ) rt i-« « • v * v ir . * V f * ' r ."VS / .J- »Ji i i V I »v * » T »' . -V i" -"r j « K * 1 . V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grenčica užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. Ogl reg S. br. 15. 485-33 # Uglednemu podjetniKu v spomin. V včeraj objavljeni posmrtnici, ki je bila oddana po telefonu, je bilo ime g. Franca Faltnerja, ki je 17. t. m. umrl na Dunaju, popačeno v Saltner, kar s tem popravljamo. Pokojni g. Franc Faltner je bil družabnik in ravnatelj tvrdke »Universale«, tovarne klobukov in slamnikov, d. z o. z. v Domžalah. Po rodu Nemec, po srcu pa ves naš, je posvetil vse svoje moči za povzdigo in razvoj podjetja, v katerem je deloval skoraj ves čas od prevrata dalje. Vkljub hudi bolezni, kateri je zdaj podlegel. tudi v zadnjih letih ni klonil, marveč je vneto prispeval svoje bogate izkušnje organizaciji in obnovi podjetja. Smrt ga je pokosila sredi dela. Nad njegovim prezgodnjim grobom se klanjajo v nemi boli tovariši in delavci, ki ga bodo ohranili v najlepšem spominu. MIRKO RUPEI. govori jutri v soboto 21. t. m. ob 18.30 v Knjigarni Akademske založbe (Selenburgova ulica 4, dvorišče) o JANEZU SVETOKRIŠKEM. * Bivši poveljnik »Vile Velebite« je umrl V Bakru je umrl upokojeni poveljnik šolske ladje »Vile Velebite« prof. Niko Gerechtshammer. Zadela ga je srčna kap in je vest o njegovi smrti globoko pretresla številne prijatelje, njegove nekdanje učence in pomorce. Pokojni Gerechtshammer se je rodil leta 1870 v Bakru in je bil tudi njegov oče znan pomorščaK Kapetanski Izpit je položil na Reki ter petem služboval kot poveljnik na brodovih društva »Adrie« do leta 1912., ko je deželna vlada v Zagrebu razpisala službo poveljnika šolske lad e »Vile Velebite«. Izmed vseh tekmovalcev je imel kapetan Gerechtsham-mer najboljšo kvalifikacijo. Postal je poveljnik šolske ladje, istočasno pa tudi profesor na nautični šoli v Bakru. Svojo službo je vzorno vršil do upokojitve leta 1937 Pokojni profesor Niko je bil med vrstniki in učenci zelo priljubljen, največjo popularnost pa je užival v svolerci rojstnem kraju, za katerega je mnogo storil. Udej-stvoval se je v vseh narodnih in dobrodelnih organizacijah in priznanje za njegovo nesebično delo mu je bilo izkazano z izvo.. litvijo za občinskega svetnika. Ohranjen bo v čatnem spominu. večeru je ves čas vladalo izvrstno razpoloženje, zapeta je bila tudi marsikatera pesem, samo to so vsi obžalovali, da zapušča g, Dolenc Mirnsko dolino, želimo mu v bodočnosti mnogo sreče in zadovoljstva! * Banovini institut za novotvorbe v Ljubljani, Lipičeva ul. 2, sprejema zaradi pomanjkanja prostorov izključno le tiste bolnike, ki bodo na podlagi predhodnega vprašanja na zdravljenje v zavod pozvani. Ambulatorično zdravljenje po obsevanju z röntgenom, radijem itd. se vrši nespremenjeno. * Uvedba novega popoldanskega vlaka na Gorenjsko. Kakor znano, se je na intervencijo nekaterih tujskoprometnih ustanov kljub ugovorom Slovenskega planinskega društva za zimo preložil odhod popoldanskega vlaka lz Ljubljane na Gorenjsko od 15. na 15.45 uro Na svoječasno predstavko, da se v interesu pospeševanja planinstva in tujskega prometa uvede vsaj ob sobotah ugodnejša popoldanska zveza na Gorenjsko, je prejelo Slovensko planinsko društvo pravkar odlok generalne direkcije, ki se glasi: »Po predmetu pred-stavke Slovenskega planinskega društva z dne 30. novembra 1938 generalni direkci. ji državnih želznic je čast saopštiti, da je odobrila, da za vreme letošnje sezone sa-obrača od Ljubljane do Jesnice sa vezom za Bistri cu Boh Jezero i Rateče svake subote i dana pred praznikom izletnički voz sa odlaskom iz Ljubljane oko 14.40 sati. Za slučaj, da frekvencija kod o*rog voza ne bude povoljna biče njegov saobra-čaj obustavljen«. " tem bo ustreženo želji planincev ln upamo, da bo ugodna frekvenca te železniške zveze v tem času. ševnost. Potreba vzgojne posvetovalnice se je pokazala ob slehernem pedagoškem predavanju za starše ki so željno iskali informacij in nasvetov za vzgojne težko-če pri lastnih otrocih. Dokaz potrebe je tudi zanimivo dejstvo, da so dnevni časopisi objavili ustanovitev takšne posvetovalnice pri Pedagoški Centrali v Mariboru vprav v času ko je Pedagoško društvo na redni seji že ustanovilo enako institucijo. Prepričani smo. da bo vzgojna posvetovalnica pomagala marsikateri materi in mnogemu očetu iz zamotane problematike današnje vzgoje. * Skupščina BokeljSKe mornarice. Po predpisih svojega statuta, ki je star dolga stoletja, je imela Bokeljska mornarica te dni v Kotoru v občinski posvetovalnici svojo glavno skupščino, na kateri je biro izvoljeno častništvo za letošnje proslave sv. Tripuna, patrona kotorskega in Bokeljske mornarice. Skupščine so se udeležili tudi predstavniki kotorske in okoliških občin Skupščino je otvoril podadmi-ral mornarice Rudolf Giunio ter potem po starem običaju prepustil predsedstvo predsedniku kotorske občine. Skupščina je g. Giunija spet izvolila za podadmirala, kot mali admiral pa bo letos pri slavnostih nastopal 14 letni Anton, sin kotorskega trgovca Težaka Slavnosti sv. Tripuna se bodo po stari tradiciji začele 27. t. m., glavna slavnost Bokeljske mornarice, ki slavi letos 1130 letnico svojega obstoja, pa bo 2. in 3. februarja. * Pisma nacionalnega revolucionarja Luke Jukica so na prodaj. Marijan Alko-vič, publicist, ki se je nekdaj udejstvo-val v Sarajevu, a živi zdaj prav bedno v vasi Bukoju pri Brodu, je ponudil nemškemu konzulatu naprodaj svojo korespondenco s pokojnim Lukom Jukičem ki je v Zagrebu ob začetku balkanskih vojn izvršil atentat na bansksga komisarja Cu. vaja. Alkovič je bil od mlad;h let Jukičev prijatelj in pred atentatom sta si mnogo dopisovala. Baje bo nemški konzulat zanimiva pisma odkupil za svoj arhiv. * Občni zbor podružnice SPD v Gorjah pri Bledu bo v nedeljo 29. t. m. ob 3. popoldan v šolskem poslopju v Zg. Gorjah z dnevnim redom: Poročilo predsednika, poročila društvenih funkcionarjev, volitve novega odbora in raznoterosti. Vsi člani Gorjanske podružnice SPD so vabljeni da se polnoštevilno udeležijo navedenega občnega zbora. * Kriza premogovnikov Monte promina. Rudarjem v Dalmaciji preti velika nevarnost dolgotrajne brezposelnosti. Pri premogovnikih društva Monte Promma so se nakupičile velike zaloge neprodanega premoga in namerava društvo zu dalje čas«» ustaviti ves obrat. Ze ìani v novembru so v obratu v Velušiču odpustili 200 rudar lev, zdaj ob novem letu pa je bilo odpuščenih 400 rudarjev, ki so delali v rudniku Siveriču. Na ta način je na delv od 1.100 delavcev zdaj samo še 500 rular-jev. Društvo je prišlo v krizo zaradi kou, kurence tujih rudarskih pt Ujetij. Društvo je dobivalo prej velika narr čila iz Italije, zdaj pa so tam dalmatinske rudnike izpodrinili Nemci. Nameravana ustavitev obrata pomeni veliko socialno zlo. saj cc ostalo brez zaslužka 1100 rudaijev, ki imajo nad 5000 rodbinskih članov. * Obrtna delavnica v skalnati votlini. V Malem Zvorniku na desnem bregu reke Drine je revni čevljarski mojster Uroš Ta-nasič namestil svojo delavnico v skamati votlini. Spredaj je napravil steno in vrata iz desk, znotraj pa je tapeciral stene s papirjem. V tej svoji delavnici, ki ga ni stala niti sto din, dela mož ie nekaj tednov in v njej tudi spi. Od nenavadne delavnice pa ima koristi. Zdaj ima več obiskov kakor poprej v svoji raztrgani bajlL * Pevski zbor rodbinske zadruge. V pravoslavni cerkvi sv. Trojice v Zemunu na, stopa vsako nedeljo in ob vsakem večjem prazniku mešani zbor, ki je nekaj nenavadnega za Zemun in za današnjo dobo sploh. Vsi pevej in pevke tega zbora so člani velike okoliške kmečke družine, ki ima od starih časov še zdaj svojo rodbinsko zadrugo. Pevski zbor je bil ustanovljen pred več ko 50 leti in prehaja članstvo od očetov na sinove in hčere. Rodhin-skl pevski zbor pa se ne udejstvuje samo v cerkvi, marveč prireja večkrat svoje koncerte tudi po raznih krajih Srema. Iz Lfnbl]ane Topovski streli v proslavo bogoj»v-ljenja. Včeraj opoldne je odjeknilo z ljubljanskega gradu več topovskih strelov. Izprva so ljudje mislili, da v mestu gori, a kmalu so izvedeli, da so naši bratje pravoslavne vere proslavili praznik bogojav-ljenja, ko po starem običaju vržejo ledeni križ v vodo. Slovesnost je tudi letos zelo uspela. u— Predavanje o Ivanu Cankarju. Drevi ob 20. bo na državni trgovski akademiji (Bleiweisova cesta) predaval o Ivanu Cankarju g. dr. Anton Slodnjak; odlomke iz njegovih del pa bo recitiral režiser Narodnega gledališča g. Ciril De-bevec. Predavanje priredi Slavistično društvo. Vstopnine nI Vljudno vabljeni! u— Predavanje Piirodoslovitega društva. V torek 24. t m. bo predaval v mineraloški predavalnici univerze g. univ. prof. dr. inž. Alojzij Kràl o temi: »Foto-elastične metode v tehniki«. Predavanje se bo vršilo z eksperimenti. Začetek ob 18.15. Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica vabi ponovno članstvo in goste k predvajanju strokovnega filma o spoznavanju in zatiranju škodljivcev na sadnem drevju, ki bo drevi ob 19. v fizikalni dvorani prve drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici. Izposojanje okrasnih reStlln lz uiest- a— Sodba v zanimivem procesu. Leto dni se je vlekel proces med mariborsko mestno občino in bivšim najemnikom Grajske kleti gosp. Basletičem v zvezi s tožbenim zahtevkom toži tel j a g. Basletiča zaradi 65.000 din odškodnine. Pri številnih nadaljevanjih razprave so bile zaslišane tudi vidnejše osebe mariborskega življe- ne vrtnarije je po pravilniku dovoljeno | nja. Sedaj je izšla pismena razsodba v CMD DRUŽABNI VEČER S PLESOM dne 21. jannarja 1939 v veliki dvorani Kazine Obleka promenadna. Predavanje v »Soči«. V soboto 21. t. m. bo predavaj v salonu pri Levu ob pol 21. naš dobro znani odlični predavatelj prof. in primarij g. dr. Alojzij Zalokar o zgodovini ljudskega zdravja v Jugos'aviji Ko se je kovala usoda naše mlade države, je neizprosno pobirala tisoče žrtev španska bolezen, pozneje je jetika morila ljudi. V zadnjih časih se razširja rak. O bolnišnicah tožimo, bojimo se bolezni, zato bo zelo zanimivo izvedeti, kaj smo v svoji svobodi storili, da se ubranimo najhujših in najnevarnejših škodljivcev človeškega zdravja. O vsem tem bo g. predavatelj govoril v poljudnih besedah. Vabimo vse naše člane in prijatelje društva k važnemu in koristnemu predavanju. Vstop je vsem prost. o— pevski zbor Glasbene Matice Uub: Ijanske bo imel drevi izjemoma pevsko vajo in sicer ženski zbor ob pol 20., moški zbor ob 20. uri. u— železniško strokovno filmsko predavanje bo danes od 10. do 12. dopoldne v kinu »Sloga«, kjer se bodo predvajali strokovni tehnično-kulturno poučni filmi, kot so bili objavljeni v letakih. Vabimo vse železničarje na to zanimivo predavanje. Oblastni odbor UJN2B Ljubljana. u— Vzgojna posvetovalnica v Ljubljani je začela posLvati na državnem učiteljišču, Resljeva cesta 10, moška stran, v prvem nadstropju, tajniška soba. Poklicni vzgojitelji in psihologi bodo na razpolago staršem, ki bi se želeli z njimj posvetovati o težjih vzgojnih primerih v rodbini vsak dan od 10 do 12. dopoldne, ob četrtkih pa tudi od 8. do 10. Posvetovalnico je ustanovilo Pedagoško društvo v Ljubljani, ki bo pridobilo k sodelovanju strokovnjake za vzgojo slabo nadarjenih in čutno defektnih otrok (gluhonemih, slabovidnih itd.). Sodeloval bo tudi zdravnik, ki dobro pozna mladino, njene teles-no-razvojne težkoče in njeno posebno du- u— Darila za mestne reveže. Za kuhinjo najrevnejših v stari cukrarni je darovala ga I. Strojanšek, trgovka Pred škofijo. 20 m flanele. g. Andrej Jovanovič, carinski posrednik. Livarska 3., 300 din, ' g. Legat Anton, trgovec na Miklošičevi cesti 28., 200 din, a z Dunaja je mestnim revežem poslal za božič upokojeni direktor g. An. drej Vrečko 200 din. Nadalje sta darovala ga. Jožica in g. Joško šubert, obrato-vodja kemične tovarne v Mostah, 200 din, manufakturna tvrdka *alamun & Lampe v Frančiškanski ulici št 4., je pa poslala 125 m blaga, naposled pa popravljamo tudi že objavljeno darilo 100 din g. Janka Cirma-na, trgovca in gostilničarja v Mednem, da je bil znesek darovan namesto venca na krsto g. Josipa Verliča. V počaščenje pokojne ge. Ane Skubicove je za mestne reveže daroval 200 din g. Vladislav Zajec, trgovec, Tavčarjeva 1., mestni socialni urad je pa v znamenje tega darila položil na krsto dva venca s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo se dobrotnikom revežev najlepše zahvaljuje. Počastimo rajne z dobrimi deli! u— Šentjakobsko gledališče ponovi v soboto in nedeljo zvečer izborno uspelo Haškovo satiro na vojno »Dobri vojak švejk«. V delu se vrste slike kot v filmu. Pisatelj vodi švejka iz kraja v kraj, da izrabi priliko in nam tako predoči predvojno in vojno Avstrijo kot sliko perverzno sti, omejenosti ter moralnega siromaštva izmozgane dobe. Režiser g. Battelino je dal delu skladen'okvir in potreben tempo. Uspešno je podčrtal ono, kar je bitno v delu. Radi izrednega zanimanja, ki v'ada za vse predstave, se občinstvo naproša, da si nabavi vstopnice že v prodaji na dnevni blagajni na dan predstave od 10. do 12. in od 3. do 5. ter eno uro pred pri-četkom. u— Umrla je v Pražakovl ulici 12. gospa Ana Krančeva, po rodu Pucova.. Bla, go mater bodo jutri ob 16. spremili k večnemu počitku. Lep ji bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! samo za prireditve in slavnosti mestne občine, kakor tudi mestnih ljudskih in meščanskih šoL Izjemo se sme napraviti samo pri prireditvah državnih in samoupravnih uradov ter javnih prireditev kari ta tivnih društev v karitativne namene. Dovoljenja za take primere izdaja predsednik mestne občine na podlagi kolkova-ne, pravcičasno vložene in utemeljene prošnje. Čeprav je prosilec mnenja, da izpolnjuje vse pogoje dobrodelnosti, vendar mu to še ne jamči ugodne rešitve. Prošnji je treba priložiti pravila ali overovljen izpisek, ki dokazujejo namen društva, poleg tega pa še izjavo, s katero se društvo po svojih pooblaščenih zastopnikih obveže prepeljati rastline na svoje stroške tja in nazaj ter nositi vse stroške poškodb itd. če pa prireditveni odbor želi, da rastline prepelje mestna občina, mora hkrati vplačati pri mestni blagajni kavcijo 100 din, ki se po prepeljavi obračuna z društvom. u— žive meje In drevje ob cestah. Zaradi zaščite cest in varnosti prometa mestno poglavarstvo ponovno opozarja vse posestnike v mestu na člen I/l iz na-redbe o zaščiti javnih cest, ki se glasi: žive meje, nasadi in grmovje, ki stoje bliže kot 2 m od zunanje meje cestnega zemljišča, ne smejo segati više nego 1.50 m nad cestni nivo in se morajo odsekati ali obstr>C3, kadar presežejo to višino. Nobena ograja, nasad ali draga naprava v razdalji 50 m od železniških križišč, daije ob cestnih križiščih ter ob ozkih ovinkih ne sme zastirati preglednosti križišč in ovinkov Drevje in vejevje ne sme segati v zračni prostor cestnega zemljišča, niti ovirati prometa ali zastirati pregleda na javni cesti. Drevje in vejevje ki visi na zemljišče javne ceste, ovira promet ali zastira pregled, se mora brez poziva odstraniti. u— črno bela — Klub Primork. Reprezentativna prireditev ki bodo na njej sodelovali naV mladi znani in neznani ametniki ln umetnice — Imena držimo zaenkrat v tajnosti — se bo vršila 1. februarja v »Zvezdi« Znana je po opremi in izbranem programu, ki ne bo vsakdanji in običajen Mnogoštevilen obisk zasluži tudi zaradi tega ker je prireditelj žensko-kulturno društvo, ki bo kmalu praznovalo 20letnico svoiega uspešnega delovanja in ker gre ves čisti iobiček za šolanje dijakov in njih propagandno delo - Odbor u— Metulji «redi zime Dijak Egon štrukelj je prinesel v uredništvo pokazat citrončka. ki ga je ujel na nekem vrtu v Rožni dolini. u— S strehe je padel. Včeraj so pripeljali na kiruršk) oddelek 331etnega delavca Franceta Tofa, zapos.enega pri lesnem trgovcu Vinku Jalnu v Kranjski gori. V Ratečah je popravljal streho, pa je po nesreči padel v globočino in si zlomil nogo. dolgotrajnem procesu, ki zavrača upravičenost tožbenega zahtevka g. Basletiča napram mariborski mestni občini. a— Bogojavljenjske slovesnosti je obhajala tukajšnja pravoslavna cerkvena občina tudi letos na zelo svečan način. Iz meljske vojašnice se je razvil po Aleksandrovi cesti do Trga svebede velik sprevod z vojaško godbo in častno četo s pol-kovnim praporom. Prota Ivoševič je opravil na Trgu svobode prelepe bogojavljenjske obrede ob navzočnosti številnih pravoslavnih vernikov in odličnih predstavnikov mariborskega javnega življenja, med katerimi je bil podpolkovnik Jevrem Stojkovič kot namestnik poveljnika vojnega okrožja in zastopnik vojaške oblasti, višji obmejni komisar S. Krajnovič, sre-ska podnačelnika dr. Brolih in Modrijan, magistratni direktor Rodošek. Sredi obredov je odjeknila salva častne čete ter topovski streli. a— Sprememba pravilnika o plačevanju kanalske pristojbine. Kakor se čuje se ba-vijo na mestni občini z načrtom, da spremenijo prav^nik o plačevanju kanalske pristojbine, tako da jo bodo morali plačevati tudi lastniki številnih in obsežnih nezazidanih parcel, ki se nahajajo v središču mesta in ki onemogočajo načrtno strnjeno zazidavo notranjosti mesta. Iz Celja Iz Maribora a— Učiteljsko zborovanje. V soboto dne 21. t. m zboruje v šoli v Krčevini sresko učiteljsko društvo za Maribor levi breg. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje o spoznavi šolskih novincev iz predšolske dobe Predaval bo društveni predsednik g Mirko Vauda. a— Pokvarjena mladina. Orožniki so aretirali komaj 161etnega Martina V iz Zavrča, ker je ukradel posestnici Mariji Furbas iz Nove vasi čevlje, perilo, obleke in druge predmete v skupni vrednosti preko 1000 din Mladi pokvarjenec je prodal ukradene predmete za smešno nizko ceno, izkupiček pa je zapravil, Martina so iziočili sodišču. a— Zopet tatvine koles. Po krajšem presledku so spet tatvine koles na dnevnem redu Delavcu Francu Krepeku iz Vurberga je izginilo izpred neke hiše v Ciril Metodovi ulici kolo znamke »Opel« z ev št. 165 181-25 Viničarju Janezu Gai-serju iz Vinskega dola 173 pa so odpeljali izpred neke hiše na Slomškovem trgu moško kolo znamke »Duca« z ev. štev. 136.672. a— Incident. V nekem tukajšnjem večjem javnem lokalu so odjeknili predsnoč-njim streli in povzročili pravcato paniko med gosti V posebnem kotu lokala je bila zbrana vesela družba, sredi katere je nenadoma počil strel iz samokresa Poklicali so policijo, ki je zajela tri člane dotične družbe ter jih zaslišala Neki 251etni Z., doma iz Ptuja, je priznal, da je imel pri sebi samokres, ki da se mu je po nesrečnem naključju sprožil Goste se je posrečilo po omenjenem incidentu pomiriti. a— Vlom v selniško občinsko pisarno. V zvezi z nedavnim poročilom v tej zadevi se je izkazalo, da je zadeva precej drugačna in da sta ugledna Selničana Josip Žunko st. in Jos'p 2unko ml. pri vsej stvari popolnoma neprizadeta a— Iz gledališke pisarne. V soboto 21. t m. bo v gledališču ob znižanih cenah prva letošnja delavska predstava »Kralja na Betajnovi«. V nedeljo 22. t m. popoldne e— Filmsko predavanje o Hamburgu. Olepševalno in tujskoprometno društvo ter Združenje trgovcev za mesto Celje bosta priredila pod okrTjem Tujskoprometne zveze »Putnika« v Mariboru in Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino drevi ob osmih v risalnici meščanske šole brezplačno predavanje o »Hamburgu s poseba nim ozirom na svetovni promet in pomen te luke.« Predavanje bodo spremljali filmi. Predaval bo naš rojak g. Leo Potočnik, vodja potovalne pisarne »Jugoslavije« v Hamburgu. To predavanje je recipročno predavanje za številna predavanja o Sloveniji. ki jih je imel g. Potočnik lani v severni Nemčiji. e— Koncert zbora kromatičnih harmonik bodo prire-i'H dijaki iz Celja in Ptuja v nedeljo 22. t. m. ob 16. v celjskem gledališču. Za ta koncert, ki bo gotovo nudil lep užitek, vlada živahno zanimanje. Vstopnice sn v prodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. e— Na ljudskem vseučilišču bo preda, val v ponedeljek 23. t. m. ob 20. dooent dr. Fran Zwitter iz Ljubljane o »Predhodnikih sodobnega (nemškega) nacionalizma.« Opozarjamo na to zanimivo in poučno predavanje. e— Sestanek staršev gojencev Glasbene Matice v Celju bo v četrtek 26. t m. ob 20. v prostorih Glasbene Matice. Po uvodnem predavanju ravnatelja g. Karla Sancirla o stanju današnje glasbene vzgoje bo volitev zastopnika staršev. e— Napad s sekiro. Ko se je vračal 18 letni posestnikov sin Alojz Krajnc iz Vo-glajne pri Slivnici v sredo okrog 21. domov in prišel do hiše posestnika Mihaela Novaka, se je pojavil Novak pri vratih svoje hiše s sekiro v roko. Novak je skočil proti Krajncu, ga udaril s sekiro po glavi in ga hudo poškodoval. Krajnca so oddali v celjsko bolnišnico. e— Dva usodna padca. V torek je padel 10-letni rudarjev sin Stanko Denovnik iz Hrastnika v šoli po stopnicah in si zlomil levo nogo v stegnu. Ko je šla 8-letna pos sestnikova hčerka Cita Slapnikova iz Tr-novelj pri Celju v sredo zjutraj v šolo, se je oprijela nekega voza. Izgubila pa je ravnotežje in je padla tako nesrečno, da si je nalomila desno nogo pod kolenom. Otroka se zdravita v celjski bolnišnici. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v SoKolsKem domu bo predvajal danes v petek in jutri v soboto, obakrat ob 20.15 ter v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zabavni film »Njena velika matura« (Neopravičena ura). Predigra: Paramountov zvočni tednik. Prihodnji film: »Ljubavne noči velikega kneza«. Iz Šoštanja š— Legija koroških borcev. Ob prav lepi udeležbi — od 131 je bilo navzočih 120 članov — se je v nedeljo vršil redni občni zbor Legije koroških borcev za Šoštanj in okolico. Vodil ga je predsednik g. Kozlev-čar Josip, o delovanju in stanju organizacije pa sta poročala zastopnik Glavnega odbora g. Kr'stan in tajnik krajevnega odbora g. Srečko Majer. Legija je v teku enoletnega obstoja dosegla lep razmah, šo-štanjski odbor je v minulem letu pridno sodeloval pri raznih kulturnih in narodnih prireditvah, na svojih sestankih pa je članstvo obveščal o organ izatorn'h in splošnih narodno-obrambnih nalogah in problemih. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Koelevčar-jem in tajnikom g. Majerjem. V šaleški dolini potrošnja tobaka ponovijo priljubljeno opereto »Boccaccio« ob znižanih cenah. V nedeljo zvečer pa se prav tako ob znižanih cenah poslovi od letošnjega repertoarja Nušičev zabavni »Pokojnik«. a— Skrivnostna inienjerjeva usoda. 28- letni inženjer Anton Ljubeč, ki je stanoval v Ribniškem selu št. 1, je pustil doma poslovilno pismo, v katerem pravi, da poj-de v smrt in da bo ostal v večni tajnosti vzrok te njegove odločitve. Inž. Ljubeč je bil zelo bolehen. Manjkala mu je desnica, bil je brez posla. Življenjska trpkost mu je očividno vsilila pero v roke, da je napisal poslovilno pismo. Orožniki poizvedujejo sedaj, če je Ljubeč izvršil samomor. nI majhna. Na območju oddelka finančne kontrole, ki obsega šoštanjski sodni okraj, so dali kadilci za tobak in za tobačni papir lani n'č manj ko 2,347.522 din. V primeri s predlanskim letoim je ta vsota nar" s1 a za 29.461 d n. Poraba samega toba^-ga papirja je iznašala lani 35.225 din. DONAČKA GORA PRI ROGA" U Na splošno željo občinstva ponovi Društvo kmetskih fantov in deklet pod Donačko goro v nedeljo 22. t. m. ob pol 20. v prenovljeni špornovi dvorani od'ično uspelo narodno igro »Divji lovec«, pridite! Danes premiera velike in po svoji zamisli In izvedbi edinstvene filmske revije Režija: H. Zerlett — Glasba: Leo Leu* V ZARJI SLAVE kino sloga, tel. 27-30 mB^amammuam^umummmmm La Jana, Vera Bergmann, Ernst Fritz Fürbrlnger. Rezervirajte si vstopnice ! Reprezentativno filmsko delo. razkošne lnscenaclje. prekrasne glasbe ln izredno zanimive in napete vsebine. Senzacijonalne točke svetovnih revijskih gledališč, fascinlrajoče scene čudovitega baleta ln temperamentni šlagerjl bodo zadivili slehernega gledalca! V tem filmu sodelujejo priznane osebnosti lz športa ln vsi odlični filmski zvezdniki, med njimi: Jenny Jugo, Willy Forst, Gustav Fröhlich, Luis Trenker, Luise Ulrich, Anny Ondra, Hans Söhnker, Olga Cehova, Paul Kemp, Hans Moser, Paul Hörbiger. Karl L. Diehl, Ida Wüst, Theo Lingen in številni drugI. To odlično filmsko delo si mora vsakdo ogledati! Gospodarstvo - v v "N -t « - VI - • * Se 20 let, odkar je ustanovljena naša država, se pri nas razpravlja o možnosti pridobivanja nafte in o izkoriščanju odnosno izsledovanju petrolejskih ležišč. "Uspehi tega prizadevanja so bili doslej malenkostni. Ko pa so lani na madžarski strani Mure in Drave, ne daleč od naše meje pri kraju Lispe (v bližini Velike Ka_ niže) izslediti bogate vrelce nafte in ko so atropovnjaki na podlagi teh uspehov spoznali, da je tudi na desnem bregu Mu, re in Drave pričakovati, da bodo vrtanja prinesla enake uspehe, se je pojavilo od vseh strani veliko zanimanje za petrolej-ska ležišča v Jugoslaviji Tako je bila lani spomladi ustanovljena s sedežem v Beogradu »panonija«, petro-lejska d. d., z glavnico 6 milijonov din. Ta družba je bila ustanovljena na osnovi pogodbe, ki je bila sklenjena pred 18. leti med ministrstvom za gozdove in rudnike ter g. Radom Pašičem in jo je 17. aprila 1920 odobril ministrski svet. Nova družba si je nadela nalogo, da bo pričela s poiz-kusnim vrtanjem za nafto na desni obali Drave od Medjimurja do Osijeka. O priliki ustanovitve je država dobila 25% delnic. Ameriški in švicarski kapital Medtem tudi inozemski kapita1 ni miro, vài. Družba MedjimursKa petrolejs^a d. d. v Selnici pri Murskem Središču, ki obsto, ja od leta 1924. in je že izvršila nekaj poskusnih vrtanj v Medjimurju, je lani prešla v švicarske roke. V tej zvezi je bila delniška glavnica te družbe povišana od 2.5 na 12.5 milijona din. Nove delnice je prevzela švicarska Holdinghand A. G. v Churu. Novi lastniki družbe so takoj pričeli z obsežnimi raziskovanimi deli. Za poiskusna vrtanja pa bo družba dobHa obilna sredstva od švicarske Holdinghand A. G. Proti koncu lanskega leta pa se je pojavil tudi ameriški kapital, že leta 1936 je bila ustanovljena v Beogradu Jugoslovenska družba za izslcdovanje petrolejskih ležišč, pri kateri je glavni delničar ameriška družba Standard Oil of New Jersey, ki spada v Rockefellerjev petro-lejski koncem. Lani ob koncu leta je pris šlo med to družbo in državo do pogodbe, po kateri se je družba obvezala investirati v poizkusna vrtanja 4 milijone dolarjev, to je preko 200 milijonov din. Družba se je zavezala, da bo od dobljene nafte odstopila državi 12 do 15%. Kakor je razvidno iz uradne statistike ministrstva za gozdove in rudnike, se je naiia produkcija nafte pričela že lani naglo dvigati in se giblje sedaj na višini 12 do 15 vagonov mesečno, medtem ko je znašala v prvem polletju lanskega leta po-vprečno le okrog 4 vagone mesečno, predlanskim v prvem polletju pa manj nego 1 vagon mesečno. Ta količina je še razmeroma majhna, toda vsi znaki kažejo, da bodo vrtanja v veliki globini prinesla prav lepe uspehe. Tudi na madžarski strani so v prejšnjih letih vrtanja prinesla le razmeroma nezadostne rezultate. Ko pa so vrtali naprej in dosegli okrog 2000 m globine, so se pojavili prav izdatni izvori, tako da pridobivajo sedaj na tem terenu dnevno okrog 10 vagonov nafte. Gotovo je vsako investiranje kapitala za poizkusna vrtanja riskantno, toda v našem. primeru je glede na madžarske uspe, he riziko v resnici majhen. Zato se čudimo, da se privatni kapital v Jugoslaviji ni v zadostni meri zanimal za naša ležišča petroleja, odnosno da ni pričela s poizkusnimi vrtanji država sama. Kakor vse kaže, bo tudi na tem področju izkoriščanja naših zemeljskih zakladov odnesel levji delež dobička inozemski kapital. Omenili smo že, da je Medjimurska petrolejska d. d. prešla v last švicarskega kapitala, medtem ko je Jugoslovenska družba za izsledovanje petrolejsk'h ležišč čisto ameriško podjetje. Ce se je ta družba odločila investirati takoj v početku 200 milijonov dinarjev, je jasno, da pričakuje od poizkusnih vrtanj velike uspehe. Nemški kapital pri »Panoniji« Po najnovejših informacijah iz Beograda pa se je tudi lani ustanovljene družbe »Panonije« polastil inozemski kapital. Že prejšnji mesec so se čule v Beogradu informacije, da se vodijo pogajanja med predstavniki družbe Panonije na eni strani in neko nemško finančno skupino zaradi udeležbe nemškega kapitala pri izsledovanju in eksploataciji petrolejskih ležišč in pri izkoriščanju pravic, ki jih ima »Panonija«. Sedaj poročajo iz Beograda, da so ta pogajanja zaključena in da bo v kratkem podpisana pogodba Družba »Panonija« bo svojo glavnico zvišala le od 6 na 10 milijonov din in bo nove delnice prevzel nemški kapital, ki pa bo vrhu tega dal na razpolago še znatne denarne zneske za poizkusna vrtanja. Iz prakse je znano, da v takem primeru končno pride podjetje docela v last tuiega kapitala. V poučenih krogih vedo, da si je nemška finančna skupina iznoslovala velike ugodnosti od strani nemške vlade in v tej zvezi celo za-trjuiejo, da bo nemška država krila 50% stroškov za poizkusna vrtania. Če bodo vrtanja uspešna, pa bo družba Panonra pri izvozu nafte v Nemčijo uživala posebne ugodnosti. »Panonija« bo v MnHboru zgradila rafinerijo Nadalje poročajo iz Beograda, da namerava družba Panonija, čim bo pogodba podpisana, zgraditi v okolici Maribora rafinerijo za predelavo surove nafte. Ta rafinerija naj bi bila urejena tako, da bi izdelovala le polizdelke nafte. Nadalje se čuie. da bo družba »Panonija« prevzela tudi terene okrog Bujavice, kier se. kakor znano, pridobiva zemeljski plin. Na teh terenih je bila doslei interesirana Prva hrvatska štedionica v Zagrebu. Tečaji deviz v svobodnem prometu Na svobodnem deviznem trgu je v zadnjih dneh nastopilo pomirjenje, zlasti odkar Narodna banka ne reflektira več na eno četrtino izvozni ških deviz po specialnem tečaju 238 din za funt in lahko izvozniki prodajo 75% svojih deviz po svobodnem tečaju. Svobodni tečaji deviz se ravnajo po tečaju za angleški funt, ki pa je že prejšnji teden popustil od 262 na 258 din za funt. Na tej osnovi (258 din za funt) se gibljejo sedaj srednji tečaji najvažnejših svobodnih deviz kakor sledi: 1 angleški funt 238 din 1 švicarski frank 12.45 din 1 dolar 55.20 din 1 francoski frank 1.47 din 1 holandski goldinar 29.90 din 1 češkoslovaška krona 1.89 din Tečaj ameriškega dolarja (55.20 din) se je torej približal stari zlati pariteti med dinarjem in dolarjem, ki je znašala do devalvacije dolarja: 1 dolar = 56.77 din. To pa pomeni, da je devalvacija dinarja dosegla v svobodnem prometu skoro enak obs>eg kakor devalvacija dolarja. Kakor je znano, so oficielni tečaji deviz izračunani tako. da je vračunan oficielni premijski dodatek 28.5% na tečaje v ne-devalviranih zlatih dinarjih. Tako notira angleški funt oficielno 207 din. Pri svobodnem tečaju 258 din za funt znaša torej premi jski dodatek na tečaj v nedevaJvira-nih dinarjih nekaj nad 60%. Gospodarske vesti =» Novi kovanci pridejo kmalu v promet Iz Beograda poročajo, da so v kovnici Narodne banke v Beogradu izdelali že precejšnjo količino novih kovancev, s katerimi bodo zamenjani kovanci, ki so sedaj v prometu. V promet bodo prišli novi kovanci po 2 din, 1 din, 50 par, 25 par in 10 pai:. Ti kovanci bodo iz aluminijevega brona. Nadalje bodo prišli v promet novi kovanci po 10 din, ki bodo iz niklja, in novi kovanci po 20 in 50 din, ki bodo vsebovali 75% srebra in 25°/» bakra. Narodna banka bo v doglednem času pričela puščati v promet te nove kovance in bo obenem vzela iz prometa stari kovani denar. — Premogovnik Motnik pride na dražbo. Pri okrožnem sodišču v Ljubljani bo 20. februarja dražba premogovnika Motnik, sestoječega iz 4 dvojnih jamskih mer in premogovnika Bela-Motnik sestoječega iz 4 dvojnih in 2 enojnih jamskih mer (ce-nilna vrednost 812.436 din). Poleg tega pridejo na dražbo tudi zemljišča (v cenil-ni vrednosti 57.500 din) in rudniški prosto-sledi (v cenilni vrednosti 35.300 din). == Rezultat licitacije za nabavo 2.000 avtomatskih telefonskih aparatov. Dne 13. t m. je bila v Beogradu licitacija za nabavo 2.000 avtomatskih telefonskih aparatov na petletno odplačilo. Licitacije so se udeležile štiri tvrdke, tri nemške in ena ameriška. Nemške tvrdke so aparate ponudile po enaki ceni okrog 15.50 mark za aparat in znaša razlika pri ponudbi posameznih tvrdk le 2 do 3 pfemge. Vrhu tega zahtevajo Nemci 9.25 do 10 din od aparata za obresti. Ameriška tvrdka Autelco pa je ponudila aparate po 250 din s 5% obrestmi. . . _ I. = Nova banka v Beogradu. V Beogradu I bo v kratkem ustanovljena nova banka pod imenom Privredno-kreditna banka, a. d. Družba bo imela 10 milijonov dinarjev glavnice in bo prevzela Privredno kreditno zadrugo z o. z. v Zemunu. = Načrt češkoslovaško - jugoslovenske trgovinske družbe. Pred daljšim časom so v Pragi razpravljali o ustanovitvi češkoslovaško-jugoslovenske trgovinske družbe, vendar so se ponovno pojavile težkoče in je bila pozneje stvar odložena. Sedaj poročajo iz Prage, da je to vprašanje znova stopilo v ospredje, in sicer glede na povečano jugosiovensko zanimanje za češkoslovaško blago in glede na dejstvo, da so bile slične družbe z uspehom ustanovljene v Nemčiji in Italiji. V prihodnjih dneh se bodo v Pragi pričeli razgovori med izvoznimi tvrdkami glede sodelovanja pri ustanovitvi take trgovinske družbe. = Češkoslovaška družba Bat'a kot filmski producent Iz Prage poročajo, da je družba Bat'a vzela za tri leta v zakup več filmskih ateljejev, kjer namerava pričeti z izdelovanjem filmov, tako propagandnih in kulturnih kakor tudi zabavnih. V praških gospodarskih krogih pričakujejo, da bo s posegom tvrdke Bat'a na področje filma znatno oživela filmska produkcija. = Kliringt V H. tednu januarja se je saldo naših terjatev v Poljski se je zmanjšal za 0.7 na 3.7 milijona din, naše terjatve v Turčiji so ostale na skoro nespremenjeni višini 18.5 milijona din, stanje naših terjatev v Bolgariji pa je le nebistveno nazadovalo na 1.8 milijona din. Med pasivnimi kliringi zaznamuje kli-ring z Češkoslovaško zmanjšanje salda našega dolga za 5.8 na 137.7 milijona Kč. Saldo našega dolga v Rumunlji je narasel za 1.0 na 15.9 milijona din, saldo našega dolga v Madžarski pa se je zmanjšal za 0.4 na 19.2 milijona din. Likvidacijski klirinški račun s Svico le polagoma nazaduje in se ji na tem računu saldo našega dolga v preteklem tednu zmanjšal za 0.17 na 3.17 milijona švicarskih frankov. Likvidacijski račun z Belgijo pa izkazuje nespremenjeni saldo našega klirinškega dolga v višini 2.47 milijona belg. — Pristojbine Zbornico za TOI v Ljubljani. Banska uprava dravske banovine je odobrila spremembe in dopolnitve pristoj-benika Zbornice za TOI v Ljubljani. Te spremembe so objavljene v »Službenem listu« od 14. t m. _ Licitacije. Dne 21. t. m. bo v inten-danturi štaba moravske divizijske oblasti v Nišu licitacija za dobavo 795 kg čaja in 8.520 kg sladkorja. Dne 7. februarja bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 30.600 kg žebljev in 17. februarja za dobavo raznih spojnic za potrebe tobačnih tovarn. Dne 10. februarja bo pri upravi policije v Zagrebu licitacija za dobavo 10.000 kg bencinske mešanice. Dne 18. februarja bo pri direk, ciji drž. železnic v Sarajevu licitacija za dobavo 6 kompletnih skretnic. Dne 22. februarja bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo 181 zimskih plaščev Dne 25. februarja bo pri vojno-tehničnem zavodu v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo raznega usnja in usnjenih jermen za stroje, — Dobave. Dravska delavnica v Ljub- I ljani, Kobaridska ulica 43, sprejema do 1 23. t. m. ponudbe za dobavo jeklene žice, jekla, železa, brona, bakrene pločevine, cina, svinca, solne kisline, salmjaka, karbida, kisika, klingerita, smlrkovega plat- j na, zakovic, vijakov, bakrenih cevi, krp za čiščenje i. dr. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 2. februarja ponudbe za dobavo 2 komp'etnih jamskih telefonov. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 6. februarja ponudbe za dobavo mavca, alabastra, azbesta, ke, ramitnih plošč, medenih očic, lanenega in bombažnega platna, sukanca ter lepila za linolej, do 13. februarja pa za dobavo namizne posode lz stekla in porcelana. Borze 19. januarja Na jugoslovanskih borzah je tečaj nemške klirinške marke spričo intervencije Narodne banke ostal na nespremenjeni višini 13.80. Tudi specialni klirinški tečaj Londona znaša nespremenjeno 238, svobodni tečaj Londona pa kakor zadnje dni 258. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 17.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škcda pri prijazni tendenci notirala 472—473. Do zaključka je prišlo v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 89 do 89.50 in v delnicah Gutmanna po 45. ofr.v l/.f LJubljana. Amsterdam 2384.70—2422.70, Berlin 1765 32 — 1783.08, Bruselj 742.50 — 754.50, Curih 995 — 1005, London 205-80 — 209. New York 4376-75—4436-75 Pariz 115 85 — 118.15, Praga 150.75 — 152.25, Trst 231.45 — 234.55. Curih. Beograd 10, Pariz II.7O5O, London 20-74, New York 442.8750, Bruselj 74.86, Milan 23.30, Amsterdam 240.3250, Berlin 177.65, Stockholm 106-80, Oslo 104.2250, Köbenhavn 92.60, Praga 15-16. Varšava 83.60, Budimpešta 87-50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. < t r.HTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 472 — 473, 40/0 agrarne 60 50 — 62.50, 4°/o severne agrarne 60 — 60.50, 6°/o begluške 89-50 — 90, 6°/» dalm. agrarne 89 — 89.25, 7o/o stabiliz 97 den., 7°/» Invest 99.50 — 100.50, 70/0 Seligman 99 den., 7»/« Blair 91-50 den., 8®/o Blair 96 — 07-50; delnice: PAB 224 den., Trboveljska 186 — 190, Narodna šumska 18 bi, Gutmann 44.50 — 45.50, šečerana Osijek 100 bi., Osiječka Ijevaonica 160 — 175, Isis 28 — 35, Jadranska 320 den. Beograd. Zaradi pravoslavnega praznika borza danes ni poslovala. Dirke v Monte Carlo Na poti čez Slovenijo je Slo brez nezgod Blagovna triiSta «ITO 4. Chicago, 19. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 69.50, za julij 69.75, za sept. 70.6250; koruza: za maj 52.25, za julij 53-25. za sept 53.50. + Winnlpeg, 19. januarja. Začetni tečaji: pšenica : za maj 62.50, za julij 63.3750, za okt. 63-50. -f- Novosadska blagovna borza (18. t. m) Tendenca neizpremenjena. promet srednji. Pšenica: baška, sremska in slavonska 78 — 79 kilogram 150 — 152. Bž: baška 142.50 — 145. Ječmen: baškl in sremski, 64,65 kg 149 - 15!t jari, 68 kg 180 -185 Oves: baškl, sremski ln slavonski »62 — nariteta [ndjija in Vršac 101 — 102; baška, pariteta Indjija in Vršac, sušena 113 — 114 Moka: baška in banatska »Og« ln »Ogg« 242.50 — 152.50; »2« 222.50 — 232.50; >5« 202.50 — 212.50; »6« 282.50 — 192.50; >7« 152.50 — 162.50; »8« 112.50 — 115. Fižol: baškl in sremski beli, brez vreč 287.50 — 292.50. otrobi: baški, sremski in banatski 95 — 100. -f Budimpeštanska terminata borza (19. t m ). Tendenca stalna. Koruza: za maj 15.20 — 15.22. Osnutki za kraljev spomenik v Ljubljani Ljubljana, 19. januarja V ponedeljek je potekel termin, v katerem je bilo treba predložiti osnutke za postavitev likovnega spomenika kralju Aleksandru Zedinitelju v Ljubljani Razpis, o katerem se je še do najnovejšega časa bila živahna borba, je bil med našimi umetniki deležen nadvse živahnega odziva. Predloženih je bilo 25 osnutkov, in kakor kaže, so v natečaju sodelovali domala vsi slovenski kiparji — nekateri izmed njih celo s po več osnutki — nekaj del pa je prispelo tudi iz Zagreba in Beograda. Jutri se sestane žirija, katere predsednik je pesnik dr. Alojzij Gradnik Udeležencem razpisa je določenih 10 nagrad. Nepojasnjen dogodek v Novem mestu Novo meato, 19. januarja že kaka trt leta služi pri uglednem novomeškem dimnikarskem mojstru 39-let-ni dimnikarski pomočnik Jože 2arn, doma iz Dela pri Hrastniku. Fant je v mestu, kjer je imel vedno dovolj opravka s strankami percej znan. Snoči je žarn sedel v neki tukajšnji gostilni v družbi nekaterih moških, ki jim je plačeval za vino. Ob policijski uri so vsi zapustili lokal ln se razšli na svoje domove. Ko se je žarn na Florijanskem trgu poslovil, jo je mahnil preko trga mimo orožniške postaje po Seidlovi cesti in nato proti pokopališču. Okrog 2. zjutraj je v bližini pokopališča nenadno odjeknil strel, kmalu nato pa sta prihitela na stražnico dva fanta in povedala, da leži žarn na cesti blizu pokopališča. Z avtomobilom »o nevarno ranjenega prepeljali v bolnišnico usmilejnih bratov. Oblastva so uvedla preiskavo, ker sumijo, da gre pri skrivnostnem degodku za zločin. Aretirane so bili trije fantje iz žarnove večerne družbe v gostilni, žarn sam pravi, da se je po nesreči obstrelil. Danes dopoldne so ga operirali 5n je operacijo še dobro prestal, čeprav Ima prestreljena jetra in žolčni mehur. Ljubljana, 19. januarja. Kakor smo že včeraj obvestili našo javnost so bili danes na poti skozi Slovenijo udeleženci XVIII. avtomobilskega Rallye Monte Carlo, ki so imeli izhodišče v Pa-lermu v južni Italiji. V ne manjši meri, kakor se je zanje zanimala vsa svetovna športna javnost so tudi predvsem Ljubljančani posvetili tem odpornim avtomobilskim tekmovalcem precej svoje pozornosti. Posebno okrog poldneva se jih je na Kongresnem trgu pred Kazino, kjer ima svoj sedež Jugoslovenski Avtomobilski klub, zbralo veliko število. V ostalem pa niso imeli varnostni organi in člani Avtomobilskega kluba, ki so skrbeli za red, nič posla z gledalci, ker niso ovirali vozačev, ki so začeli prihajati že pred poldnem. Pred Kazino je dirkače pričakovala kontrolna komisija, sestoječa iz članov Avtomobilskega kluba pod vodstvom klubove-ga tajnika ravnatelja Birimiše. Prvega izmed osmih tekmovalcev (ostalih 10 prijavljenih je deloma odpovedalo udeležbo, deloma pa so zaradi večjih možnosti za dosego prve nagrade in zaradi boljših vremenskih razmer prenesli start v Atene), ki so 17. januarja ob 13.40 uri startali v Palermu, je mogia kontrola pozdraviti Švicarja F. Delmarca, ki je vozil na Lancii in prispel na Kongresni trg ob 11.35. Za njim je v predpisanem času kmalu prispelo še šest vozačev, izostal pa je Francoz J. Cel-lier de Buriane, ki se je na svojem vozilu Minervi ponesrečil že pri Rimu in je moral opustiti nadaljnje tekmovanje. Tekmovalce, ki kot pravi športniki niso kazali kdove kakšne utrujenosti po naporni vožnji, so v prostorih kluba pogostili s kosilom. Potem jim je ostalo še nekaj časa za počitek pred novim startom. Točno ob 15.26 uri pa je že prvi tekmovalec startal in nadaljeval po Tyrševi cesti svojo predpisano pot proti Dunaju, drugemu kontrolnemu mestu na progi Palermo - Padova - Ljubljana - Dunaj - Monakovo -Ulm - Strasbourg - Dijon - Lyon - Grenoble - Monte Carlo. Maribor, 19. januarja. Mariborsko občinstvo se je danes zbralo v velikan številu na Kralja Petra trgu in na Glavnem trgu, da vidi mednarodne dirkače in udeležence zvezne vožnje v Monte Carlo. Prvi avtomob'list je prispel na Kralja Petra trg ob 17.47, nakar so sledili v presledkih vsi ostali. Občinstva je z zanimanjem sledilo poteku tekmovanja. Povsod po Mariboru so bila znamenja z na-značeno smerjo. Na meji je pozdravil av-tomobiliste v imenu Avtomobilskega kluba g. Pueelj. k; je tudi skrbel, da so mejo prestopili gladko in brez zaprek. SOKOL Smučarski odsek sokolske Cupe Kranj javlja vsem edinicam. da so župne smučarske tekme, ld bi se morale vršiti to soboto i nnedeljo v Bohinjski Bstrici zaradi neugodnih snežnih razmer preložene na pozne ja čas, ^ __ : .... ' ^ -«l.___«_«__«*_ " Iz Trbovelj i Sokolsko društvo Trbovlje priredi v soboto 21. t m. ob 20. v Sokolskem domu predavanje »O dobrovoljskem pekretu in njegovem pomenu za osvobojenje«. Predaval bo g. prof. Josip Jeras, predsednik dobrovoljske organizacije v Ljubljani. — Predavanje nas bo povedlo v dneve osvobodilnih borb, ki so jih naši dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije, vodili v globoki gorečnosti in samoza tajevanju zanacionai no dobro. K zanimivemu in poučnemu predavanju vabimo vso trboveljsko javnost, ki naj s številno udeležbo pokaže zanimanje za dobrovoljske napore in izreče s tem tudi priznanje zaslužnemu do-brovoljskemu pokretu. t— šahovski klub Trbovlje je v vrsti tekem za prvenstvo slovenske šahovske zveze priredil v nedeljo tekmo s šahovskim klubom Radeče. Tekma je bila v klubskih prostorih rudniške restavracije. Igre se je udeležilo od vsakega kluba po osem igralcev. Poleg članov domačega kluba se jo prireditve udeležilo lepo število prijateljev šahovske igre, ki so z zanimanjem sledili vneti borbi tekmovalcev. Predsednik kluba g. dr. Baumgarten je bil kot vedno pazljiv domačin in z dobro organizacijo je osigural brezhiben potek tek movatnega turnirja. Ob izidu šahovske bitke so Trbovlje beležile v igri 4Vs : 3%. šahovski klub Radeče je v nedeljo povabil Trbovlje na revanžno tekmo. Domačemu klubu želimo na prihodnjem šahovskem srečanju mnogo uspeha, s katerim naj se pri zveznih tekmah uvrsti na dostojno mesto. O Igralskih uspehih v Radečah bomo poročali pravočasno. t— Trboveljske bielKliste obveščamo, da se mora izvršiti do 31. t m. registracija biciklov za leto 1939. Vsi lastniki biciklov natf prijavijo svoja vozila pri občini do 31. t m. in prinesejo s seboj din 21 za takse. Za fijakerska vozila je taksa za državni cestni sklad din 75 Vsako izpremembo lastnine biciklov je treba prijaviti v teku 15 dni Zamudniki bodo morali plačati denarno kazen. Iz Konjic nj— Poledica je tudi pri nas zahtevala svoje žrtve. Na državni cesti pred Sutter-jevo gostilno je padla 72-letna M. Jevše-nakova ter se občutno poškodovala na glavi. Izprva je kazalo, da poškodba ne bo tako resna, a na večer se je njeno stanje močno poslabšalo in vse kaže, da ima sirota pretresene možgane. Pri sankanju pa si je zlomil nogo nad kolenom 7-letni sinček sodnega zvaničnika g. femancerja. Zdravi se v mariborski bolnišnici. nj—Avto mu je odpeljal ln razbil. Ko se je v nedeljo zvečer odpeljal tukajšnji mehanik ln avtoprevoznik g. Henrik Dob-nik ml. v Oplotnioo, je bil kaj razočaran, ko ni več našel svojega avta pred gostilno, kjer ga je bil pustil. Takoj je javil zadevo orožništvu ln začeli so po sledovih gume slediti avto. Pot je vodila skoraj do Konjic. Pri odcepu državne ceste pa jo je nepoklicani šofer zavil proti Tepanju, kjer SD kake 3 km izven trga našli prazni prevrnjeni avto. Streha je bila vsa raztrgana. blatniki zviti in luči polomljene, gkoda znaša 5 do 6 000 din. Orožnikom se je tudi posrečilo Izslediti nepridiprave. Je to neki delawec Celcer iz Oplotnice, ki je svoječasno pomagal g. Dobniku pri nakupu jabolk. Tako je imel priložnost, da se je nekoliko seznanil z mehanizmom avtomobila in si je hotel privoščiti nedovoljen Izlet pri čemer pa je Imel smolo, da je zavozil v jablano in avto razbil. Sam nI odnesel nobenih poškodb, pač pa bo moral fant pred sodišče. nj_ Dravinjska podružnica SPD je Izkazala na svojem občnem zboru prav lep napredek. Poleg inventarja, ki predstavlja prav izdatno vrednost, izkazuje že tudi lepo vsotico čistega imetja. Vsa pota h koči na Pesku so odlično markirana, za kar gre glavna zasluga gospodarju Ma-lenšku. Pa tudi ostali člani odbora so prav marljivo delovali. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen prejšnji odber z neumornim predsednikom g. Wagnerjem, ki nas je sicer v preteklem letu za kratko dobo zapustil, ker je bil premeščen v Celje, a nam je obljubil, da se v kratkem «asu vrne za stalno med nas, kar vsi prav iskreno želimo. Iz Morske Sobote ms— V Krogu je gorelo. Prijazno vasico Krog pri Murski Soboti je razburil opoldanski ogenj, ki je izbruhnil v hiši skromnega sezonskega delavca. Hiša je bila šele lani zgrajena in krita z opeko. Sezonski delavec si jo je postavil za sebe in družino s prihranki iz trdega dela v tujini. Goreti je pričelo v podstrešju, ki ga je ogenj hitro objel. K sreči so bili takoj na mestu domači gasilci, ki so z naglo in premišljeno akcijo zatrli ogenj ln predvsem preprečili, da se ni razširil na komaj par metrov oddaljeno slamnato streho sosednje hiše. škoda je precejšna ln Je tem bolj občutna, ker hiša ni bila zavarovana. ms— Hud vihar divja 2e tri dni nad Prekmurjem. Vihar je zelo topel in je v kratkem času pobral ves sneg, da ga že nikjer ni več videti. Ceste so se ponekod že tako izsušile, da bomo imeli v dveh ali treh dneh na njih prah. Iz Radgone javljajo, da Mura nevarno narašča ln preti prestopiti bregove. Topli jug je razstopil sneg v Zgornji štajerski in napolnil strugo Mure. Upajo pa, da poplave ne bodo zavzele tak obseg kot lansko spomlad, ko smo utrpeli tako škodo. Iz Ptuja j— Odlikovanje šefa na Vurbergu. V nedeljo je bdi prjnariju sanatori ja Ruskega rdečega križa na Vurbergu, šefu protitu-berkuloznega dispanzerja v Ptuju ter predsedniku Krajevne protituberkulozne lige na Vurbergu g. dr. Boleslavu Okolo-Kulaku na slovesen način izročen red Sv. Save UL stopnje. Odlikovanje mu je izročil ptujski sreski načelnik g. dr. Vidic v slavnostni dvorani zdravilišča na Vurbergu. Prisostvovali so zastopniki vseih javnih humanitarnih ustanov iz Ptuja in VuTberga ter cerkveni dostojanstveniki. Vsi zastopniki so v svojih govorih in čestitkah poudarjali odlikovančeve zasluge in vrline. Čestitkam se pridružujejo vsi Vurberžani z željo, da mu bodi odlikovanje upravičeno priznanje za njegovo človekoljubno delo, ki ga opravlja med njimi že polnih 15 let. j— Narodni dom preurejajo. Narodni dom, katerega lastnica je Narodna čitalnica v Ptuju, te dni spet preurejajo. Iz spodnje gostinske dvorane bodo napravili dve sobi, v katerih bo občutil prijetno domačnost tudi najbolj razvajeni gost. j— škoda po viharju. Vihar, M je v zadnjih dneh razsajal po Ptuju in ptujski okolici je prizadejal prebivalstvu mnogo škode. Več poslopij je poškodovanih, in mnogo streh kaže svoja rebra. Poleg tega pa je potrganih več telefonskih žic in ulična razsvetljava po mestu na več krajih ne deluje. j— Dober plen. V torek zvečer se je pojavil v Dravski ulici s sodi težko obložen tovorni avto, ld je bil namenjen v Ormož. V sodih je bilo 3600 litrov vina. Voznik pa se ni mogel Izkazati s predpisanim kontrolnim listom, oziroma, s potrdilom, da je trošarina plačana. Zato so finančni organi vino zaplenili in ga oddali v shrambo mestni občini, dokler se zadeva ne razčisti. j— Vročekrvni kvartoplrci. Pri Sv. Kun-goti sta kvartala med drugim Janez Sr-dinšek in Jože Sagadin, oba iz Sv.Kungo-te. Ker pa sreča nI bila vsem enako naklonjena, so se seveda med seboj stepli. Pri tem pa sta bila najbolj bojevita imenovana ln sta drug drugemu prizadejala z noži precej hudih ran. POLJE OB SOTLI. V veliko radost naših otrok je Božička zanesla pot tudi v našo vas. Polje ob Sotli je oddaljeno od železnice in leži med hribi poraslimi z vinsko trto. Revni smo v naši dolini saj se še poznajo rane, ki jih je vsekala toča 1937. leta, mislili smo, da si ne bomo več opomogli, a leta 1938. nam je mraz pomoril, naš up, vinsko trto. Beda je pri nas doma, zato smo tembolj hvaležni Božičku, da nas je obiskal v ljudski šoli v Polju. Gospodu upravitelju ,pa se zahvaljujemo, za vso njegovo vnemo ob pripravljanju božični ce. Hvale pa smo tudi dolžni vse p. n. tvrdkam za vso njihovo pomoč, posebno tovarni Hutter v Mariboru, zahvaljujemo pa se tudi banevini in senatorju Ivanu Puclju za pomoč. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. urj Petek 20. zaprto. Sobota 21. Upniki na plan! Premiera, pre. miersW abonma. Nedelja, 22. ob 15.: Pikica In Tonček. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20. Hollywood. Izven. Znižane cene. »Upniki — na plan!« je naslov zabavne veseloigre, katere avtor je Ceh Karel Pi-«kor Igra prikazuje zmede, ki jih povzroči pošten uradnik v svojem poslovanju. Delo obsega tri dejanja, ki se vrše v pisarni advokata in banke. Režijo ima prof. šest Premiera bo 21. t m. za premierski abonma. O P E B A Začetek ob 20. uri Petek, 20. ob 15.: Bohème. Dijaška predstava. Cene od 16. din Sobota 21. Roxy. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Na dijaški predstavi v petek bodo peli Puccinijevo opero »Bohème« in ne kakor je büo prvotno javljeno »Boris Godunov«. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 20.: Zaprto. Sobota, 21. ob 20.: Kralj na BetajnovL Znižane cene. Delavska predstava. Nedelja, 22. ob 15.: Boccaccio. Znižane cene. Ob 20. Pokojnik. Znižane oene. Zadnjič. Najnovejša pridobitev francoske mornarice Kalij nadomestuje sonce Koliko je jezikov Francoska Akademija znanosti je skušala dognati število mrtvih in živih jezikov na zemlji ter je ugotovila, da je teh jezi, kov nič manj ko 6760. Vendar se govori danes samo 2796 jezikov. Pri belem plemenu je najbolj razširjen jezik angleščina, za angleščino pa nemščina. Na tretjem mestu je ruščina, potem se vrste španščina, portugdščina, francoščina in italijanščina. Med barvastimi plemeni govori največ ljudi kitajski jezik, šele potem pride na vrsto japonščina, arabščina, hindustanščina in perzijščina. V Berlinu so v prvi polovici januarja izročili svojemu namenu novo palačo nemških kancelarjev. To hišo smatrajo za najbolj reprezentativno zgradbo novega nemškega stavbarstva. Pot k novi kancelarje-vi palači gre skozi dvorišče, ki je 66 m dolgo in 26 m široko. Obdajajo ga proče. lja s stebri. Napušč doseže višino 18 m, stebri sami pa so visoki 12 metrov. Na straneh vhoda stojita dve plastiki, ki predstavljati nar. soc. stranko in nemško vojsko. Skozi majhen vestibul se pride v vežo iz mozaika, ki meri v dolžino 146 m in je 12 m široka. Potem sledi 16 m visoka kupola. Šele cd tam se odpre obiskovalcu pogled v ogromno vežo, dolgo 146 m, 12 metrov široko in 9 m visoko, ki v svojih dimenzijah presega slovito zrcalno dvorano v Versaillesu. Iz te veže drže vrata v sobano državnega kancelar ja. Ta prostor je 27 m dolg, 14 m širok in 10 m visok ter ima nad vrati črki A. H. Stene so obložene z dragim lesom in marmorjem, tla so lz marmornih skladov. Dvorano pokriva ena sama preproga v vsej dolžini in širini. Na koncu kancelarjeve pisarne stoji sprejemni ca za diplomatski zbor, zraven je salon za seje nemške vlade. V zgradbi se nahaja tudi restavracija, nad kancelar-jevo pisarno pa je velika knjižnica. Nov ameriški zrakoplov Prvi oddelek senegalskih strelcev ob prihodu v luko Francoske Somalije Dve pojmovanji »Poglej, Avgust, kako dražestni miški!« »Da — in tako sladki!« ( »Oehnström-c ) Senegalci v Džibutiju Velika uganka Kako je bankir nasedel sleparjem Lažni izdelovatelji umetne gume - Laboratorij zletel v zrak Praška kriminalna policija se bavi s skrivnostno sleparsko afero največjega sloga. Pred letom dni so prišli k ravnatelju neke tamkajšnje velike banke možje, ki so trdili, da so odkrili postopek za izdelovanje umetne gume. Bančni ravnatelj se je dal prepričati, da je stvar resna in opremili so poseben iabo-ratorij, v katerem je vodil delo neki bolgarski inženjer za mesečno plačo 15.000 čeških kron. Resnih uspehov pa ni bilo in ko je začel ravnatelj kazati znake nepo-trpežljivosti, so mu dejali, da bodo poskusi v nekoliko dneh končani. Namesto tega pa je laboratorij naslednji dan zletel v zrak. Kakor po čudežu ni bil pri tem nihče poškodovan. Sleparji so znali v ostalem tako pre- pričljivo govoriti, da so laboratorij znova zgradili, šele v zadnjih tednih se j® pojavil naj resnejši sum, da gre za slepar-stvo. Zgraditev laboratorija so za sedaj ustavili, istočasno je banka stvar prijavila policiji. Ko je pa ta hotela prijeti »izumitelje«, nI našla več nobenega. Banka je fiorala svojo lahkovernost drago plačati. Za »poskuse«, lei niso dali nobenega uspeha, je potrošila skoraj milijon češkihi kron. i Škrlatinka v Kodanju V Kodanju razsaja škrlatinka. Bolnišnice so prenapolnjene in otroci morajo ostajati zaradi izrednega obsega bolezni v do« mači oskrbi. Nova francoska križarka „Richelieu" ima 35 tisoč ton in bo oborožena z 38 cm topovi Te dni so v Brestu spiovili novo francosko 35 tisoč tonsko križarko »Richelieu«. Gradnja križarke je povzročala izvestne težkoče, kajti trup ladje meri v dolžino 244 v širino pa 33.1 m. Ladjedelnica, kjer je bila ladja v delu, je urejena za ladje manjšega formata. Zato so najprej izgo-tovili štiri petine ladijskega trupa šele potem so ladjo spustili v morje, kjer so jo dogradili do kraja z raznimi tehničnimi pripomočki. Križarka »Richelieu« bo opremljena z 38 cm topovi, njen oklep bo iz plošč v te. ži 15 tisoč ton. Vozila bo predvidoma z brzino 33 vozlov ali 61 km na uro. Sestrska ladja »Richelieuja« bo križarka »Jan Bart« ki jo grade že od 1936. Pri spuščanju nos ve križarke v morje so bili poleg državnih predstavnikov navzoči tudi delavci, med njimi gospa Monsova, delavka v ar-zenalu, z možem in otroki. Led je vklenil ladjo Tla iz lesnih oöptadkov Neka tvrdka v Nürabergu je začela izdelovati nove pode iz lesnih odpadkov, ki jih doslej niso uporabljali. Nova tla sestoje iz zelo trde plasti z mehkejšo izolirano plastjo. Površina je gladka in podobna površini linoleja, odbija vodo in se ne sprevrača. Ker v tej masi ne nastajajo razpoke, se v njih tudi ne more zbirati zdravju škodljiva nesnaga. Hoja po novih tleh je zelo mehka, (razen tega so tla tuoi topla. Nov rekordni polet Angleško letalo tipa Spitfire, ki je bilo pred kratkim razstavljeno na letalski raz, stavi v Parizu, je na svojem povratku v Anglijo doseglo nov rekord na progi čez rokavski preliv. Preletelo je progo v 41 minutah, kar odgovarja povprečni hitrosti 480 km na uro. Francov general Moscardo, čigar čete so vkorakale v novoosvojeno Tarragono Množestveni umori V Botnlškem zalivu so ledene mase vklenile neko ladjo, da ni mogla naprej ne nazaj. Ladji so poslali zaradi tega v pomoč letalo Zločin vseučiliskega profesorja V černovicah se je odigrala grozna družinska tragedija. 241etna žena ondotnega univerzitetnega profesorja Nicolesca Bra-teaca je prišla okoli božičnih praznikov v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljenih več reber, a tudi druge hude notranje poškodbe. Ranjenka je dolgo molčala in ni hotela povedati, kje je dobila poškodbe, šele ko so zdravniki silili vanjo, je izdala, da jo jie njen 20 let starejši mož v navalu ljubosumja podrl na tla, ho, dil po nji ter jo pretepal s palico. To je počenjal tako dolgo, dokler ni žena popolnoma omedlela. Žena je po SOdnevnem trpljenju v bolnišnici podlegla. Proti nečloveškemu možu je uvedena kazenska preiskava in bo obtožen umora. I Navzlic slabim izkušnjam, ki so jih imeli doslej z zrakoplovi v Ameriki in Nemčiji, je ameriško mornariško ministrstvo sklenilo zgraditi nov velezrakoplov. Dovršili so ga v Akronu (Ohio) in ga bodo napolnili s helijem Okrog 1. 1800. je neki londonski zdravnik za očesne bolezni operiral nekčmu krojaču očesno mreno s tako velikim uspehom, da je pacient kmalu potem lahko mirno opravljal svoje delo. Zdravnik pa je opazil, da krojač ničesar več ne more razločevati, čim mu postavijo knjigo pred oči. Vsi londonski očesni zdravniki so se zbrali, da bi se pogovorih o tem nenavadnem primeru in ga pojasnili. Seveda se niso mogli zediniti in so objavili v listih kratko poročilo o njem. Nato se je javila krojačeva sestra in sporočila, da nje brat sploh ne zna čitati... roparske tolpe Po mnogomesečnem trudu je bukovinskim orožnikom uspelo prijeti člane petdeset-glave razbojniške tolpe, ki je skoraj petnajst let strahovala prebivalce čeraovic in drugih bukovinskih mest. Tolpa, ki je bila pod poveljstvom zloglasnega zločinca. Danila Vlada, je izvršila veliko število umorov, nad sto težkih roparskih napadov, 55 vlomov in dva požiga. Na svojih zločinskih pohodih je uplenila po cenitvah okrog 10 milijonov lejev. Orožniki niso prijeli samo zločincev, temveč so našli tudi že nekoliko velikih skladišč naropanega blaga in veliko skladišče orožja. Nesreča vojaškega letala V Rüdesheimu se je te dni ponesrečilo nemško vojaško letalo. Treščilo je v skalovje in se razbilo. Pri tem so se ubili trije možje. Vlak padel v reko V južnoameriški provinci Cordoba imajo velike poplave, radi katerih so morali ves cestni in železniški promet ustaviti. V bližini Santiaga Estera je padel v reko Colorado cel tovorni vlak. Trinajst želeničar, jev je pri tem utonilo. Nova palača nemških kancelarjev Stavba, ki presega po razsežnosti zrcalno dvorano v Versaillesu V Brestu so spiovili križarko »Richelieu«, prvo vojno ladjo s 35 tisoč tonami Ce imajo rastline premalo sonca, je mogoče to pomanjkanje do neke mere izena/-čiti z obilnejšim gnojenjem s kalijem. Profesor Schropp je ugotovil, da povečuje kalij količino rastlinskega zelenila, tako da more rastlina bolje izkoristiti svetlobo. Ta ugotovitev je v skladu z opazovanjem, da imajo rastline, ki rasejo v senci, pogosto več rastlinskega zelenila nego normalno. najproduktivnejši stroj Plesanje je napornejše od drvarjenja — Gospodinja porabi več energije nego kovač Malokateri izmed gledaliških obiskovalcev si je svest nenavadnega dejstva: igralec je od triurnega igranja tako truden, da se komaj še drži pokonci, odrski delavec, ki je nosil težke dekoracije, pa ni niti približno tako izmučen. Kako bi pojasnili to stvar? Znanost se že dolgo bavi s takšnimi pojavi in pred kratkim se je priznan fiziolog znova spravil na ta problem. Rešiti ga je hotel z vrsto poskusov, pri Čemer mu je ra bilo šest žensk in šest moških. Fiziolog je opazoval zadržanje njihovega organizma v treh stadijih, in sicer kadar so poskus, ne osebe ležale budne in duševno sproščene v postelji, potem kadar so bile zaposlene s kakšnim telesnim delom, in konč no ko so bile zaposlene s kakšnim duševnim delom. Naporno duševno delo pospešuje utrip, poglobi dihanje in poveča porabo kisika v telesu. Porabljena energija pa je pri tem tako majhna, da bi zadostoval majhen kos banane, da nadomesti tisto energijo, ki jo telo porabi z eno uro napetega duševnega dela. Zakaj pa ni poraba energije v nobenem razmerju z utrujenostjo, je uganka, ki jo še rešujejo. Fiziolog Tigerstädt z vseučilišča v Helsinkih je s posebnimi pripravami preiskoval zastopnike raznih poklicev, da bi ugotovil, koliko kalorij porabijo pri svojem delu. Baletka, ki se vrti na koncih nog preko odra, potroši več enrgije nego dr, var v gozdu, öe bi uporabili silo, ki jo porabi človek normalne teže pri plesanju valčka, za ogrevanje, bi z njo lahko zavreli tri litre vode. Zelo naporno delo je gospodinjsko delo, ki zahteva izmed vseh poklicev največjo porabo energije. Oblačenje malih otrok, zlasti če vpijejo in se upirajo, je sedemkrat težje nego pripravljanje jedi. Gospodinja, ki je ves dan na nogah, porabi več energije nego kovač. če ležimo v postelji, porabimo vsak dan 1700 kalorij, če sedimo pri delu, se poveča vsakdanja uporaba kalorij na 2500. Drvore zec potrebuje toliko hrane, da mu lahko razvije 7000 kalorij. Kolesarski dirkač porabi do 10.000 kalorij dnevno, človek, ki poje vsak dan povprečno dva in pol kilograma hrane, poje v teku enega meseca svojo lastno telesno težo. Z začudenjem stojimo pred ogromnimi jo hranilne snovi, predvsem sladkor, in se ne zavedamo, da imamo v našem telesu samem dosti zmogljivejše kemične labo, ratorije. To so mišice. V njih se predelujejo hranilne novi, predvsem sladkor, in se dovajajo krvi. Mišica je najproduktivnejši stroj na svetu. Pred kratkim pa so ugotovili, da je mišica opice z isto težo kakor človek, tri do štirikrat krepkejša nego človeška mišica. Spor zaradi Kopernika Kaj je bil veliki astronom po narodnosti: Poljak ali Nemec? ANEKDOTA Skladatelj Engelbert Humperdinck je bil ne samo izredno raztresea in pozabljiv človek, temveč tudi brezobziren nasproti» svoji ženi. Nekega dne je sedel na terasi nekega hotela v večji družbi in je ženi nenadno dejal: »Povej mi, prosim, ali na tvojem mestu tam vle5e?« Gcspa Hum-perdinckova je bila veselo presenečena naa to neobičajno pozornostjo svojega moža in je odgovorila: »Ne, prav nič ne vleče.« — »Nu, potem bodi tako dobra in zamenjaj-va mesti,« je dejal Humperdinck. VSAK DAN ENA Ponovitev poljskega stratesfernega vzleta V Varšavi mnogo govore o načrtu za nov poljski vzlet v stratosfero. Poskus bodo napravili spomladi. Kakor znano, se je lansko jesen stvar ponesrečila zaradi eksplozije. Vnel se je plašč balona in ogenj je napravil velikansko škodo. Pravijo, da je pomlad za takšne podvige ugodnejša kakor jesen, zato bodo poskus zdaj ponovili. Trenutno si Poljaki prizadevajo, da bi dobili za stratosferni polet potrebni helij iz Ame, rike. Borba za dobavo helija pa bo najbrž zelo trda. Klobuk z „dežniki" Neka Angležinja si je izmislila originalno dekoracijo na svojem pokrivalu. Klobuk je okrasila z majhnimi dežniki Varšavski listi poročajo, da se pripravlja v Bydgoszu neobičajen proces, ki se bo bavil z osebnostjo velikega poljskega astronoma Kopernika, ki si ga, kakor znano, prisvajajo tudi Nemci. proces se naslanja na spor, ki se je začel 1. 1937 o priliki svetovne razstave v Parizu. Takrat je namreč izbilo na dan vprašanje narodnosti velikega astronoma. Poljaki so pokazali Kopernika kot svojega Zavzel je Tarragono narodnega pripadnika, Nemci pa so izvesi, li sliko astronoma v svojem razstavnem paviljonu. V zvezi s tem pojmovanjem je izdal vodja nemške manjšine na Pomor-janskem dr. Ernest Hohner razglednice s sliko velikega astronoma. Pod sliko je bil napis, ki pravi, da je bil Kopernik »največji duh nemške narodne skupine na Poljskem«. Poljska viada je te razglednice zaplenila, nakar je vložil dr. Hohner tožbo proti državi. Na procesu, ki se obeta, bodo nastopili zgodovinarji, ki bodo dokazali, kakšne narodnosti je bil Kopernik. Razprava bo, kakor kaže, zelo zanimiva. Kulturni pregled Okrog Kresalovega »študenta Štefana« Beograjka »Pravda« je priobčila 14. ■t m. obširni prikaz romana Rudolfa K r e, sala »študent Stefan«. Prikaz je spisal njen stalni ljubljanski dopisnik Milan Rakočevič. V zvezi s tem Clan» kom nam je poslal pisatelj Rudolf Kresal pismo, v katerem nas prosi, da objavimo njegov odgovor g. Rakočeviču v obliki naslednjega epigrama: Verjemi, dal Ti bom po grbi s svojimi možgani, da boš »herojstvo duha« lepše čutil v lastni glavi. Pa če se kdaj čez »dve sto« let dotakneš spet Ljubljane, nam daj i Ti — »jezikom pravih filozofa« vredne hrane. V posebnem dopisu pravi g. Kresal, da odgovarja na očitek g. Rakočeviča, češ, da tako »intelektualno in socialno razvite mladine«, kakršno je prikazal g. Kresal v svojem romanu, ne bo niti čez dve što let. »Ta očitek«, piše g. Kresal, »ne prizadeva le mojega osebnega ponosa, ampak ga smatram, kot žaljivko slovenske» mu ljudstvu. G. Rakočevič ne ve, da sem hodil v šolo v Ljubljani in ne na Cetinju, ne ve, kako silna trenja so bila med dvaj- Rudolf Kresal setletniki v letih 1920—1930, ne ve, da imamo v svoji kulturni zgodovini nemalo dvajsetletnikov, ki so govorili »jezikom pravili filozofa«, pa tudi tega ne ve, da nima pouk o psihologiji nič opraviti s psihozo mladostnika in njegove inteligence. Skratka, on zelo malo ve. Prebral je 200 strani romana in se ustavil tam, kjer se za resnega človeka »cirkus« prične. G. Rakočevič nam je izročil odgovor g. Kresalu, iz katerega posnemamo: Ne bi tokrat izkoriščal Vaše znane ljubeznivosti, če g Rudolf Kresal, avtor romana »študent Štefan«, ne bi falsificiral smisla mojega članka o njegovem romanu in ga tolmačil kot žalitev slovenskega ljudstva. Osebne žalitve me ne zadenejo v toliki meri, ker sem prepričan, da se tudi to pot nisem izneveril objektivni resnici, v kolikor mi je le;ta dostopna. Sicer je morda res. kar pravi g. Kresal, da jaz zelo malo vem, vendar ni to moja krivda, kajti »da sam imo boljeg učitelja, to bih i ja danas bolje pisa«, kakor pravi Njegoš. Ne drži, da moje mišljenje o intelektualni in socialni zrelosti junakov Kresalovega romana vsebuje »žaljivko slovenskemu ljudstvu«, razen če slovensko ljudstvo vidi tako kakor g. Kresal v vsaki kritiki, ki ni polna superlativov, neko žalitev. Med tem pa g. Kresal s svojim podcenjevanjem Cetinja ne žali samo sodobne črnogorske mladine, ki ji g. Kresal in vsi .njemu enaki niso niti izdaleč dorasli, marveč tudi slav« no preteklost črnogorskega ljudstva, ki je zvezana s Cetinjem. Vzlic temu nas to ne žali, ker nam Je znano, da podobna duhovna sansküotstva ne morejo zmanjšati vrednosti Cetinja, njegove kulturne ln nacionalne vloge. G. Kresal, kakor se zdi, sam dvomi, da bi se bil lahko danes našel kdo, ki je tako močan, da bi bil do kraja prebral njegov roman, saj pravi, da sem se tudi jaz ustavil nekje okrog 200. strani. Temu se nikakor ne čudim, kajti več ljudi me je že Iskreno vpraševalo, kje neki sem vzel toliko »duhovnega herojstva«, da sem prečL tal do konca ta roman, ki ga niso mogli prebaviti niti najboljši ljubitelji knjige. Toda jaz sem roman res prečital — pri« mam, samo enkrat in sicer s precejšnjim duševnim naporom. Zato se mi je moglo posvetiti v glavi, da ta Štefan Peternel, revolucionarec m neuravnovešen tip, ni posnet iz okolja sodobnih srednješolcev in da med njegovimi idejami in dejanji (Štefan pogine kot član tujske legije) ni logične zveze. Prav tako tudi Ana Gorni-kova, ta revolucionarka in preporoditelji-ca ženske v življenju, ki se da zapeljati za dve steklenici šampanjca, nikakor ni v harmoniji z življenjsko logiko. Pa profesor Zelenec! G. Kresal je dejal, da sem s svojo opombo o teh srednješolcih užalil slovensko ljudstvo. Ali pa g. Kresal ni s svojim Zelencem užalil ne samo slovenske ga ljudstva, marveč tudi vse nositelje nje, gove prosvetne in kulturne stavbe? Kajti profesorji, ki zapeljujejo svoje učenke, ne morejo biti tako kulturnemu narodu kakor so Slovenci, v čast in ponos! V našem omalovaževanem Cetinju takih eksemplar-jev nimamo in če so bili taki med vzgojitelji g. Kresala, tedaj samo pomilujem slovensko mladino in slovenski narod. Vendar ne verujem, da so taki profesorji kdaj bili v Ljubljani. če g. Kresal misli, da psihologija »nima nič opraviti s psihozo mladostnika in njegove inteligence«, tedaj ga vprašamo, kakšen smisel naj sploh ima vsa sodobna pedagogika in psihologija mladosti? Kot kulturni kronist sem obvezan, da po svoji vesti in vednosti referiram jugoslov. kulturni javnosti o kulturnih zadevah tako, kakor jih jaz vidim. Zaradi tega ni, sem mogel drugače pisati niti o romanu g. Kresala Ce g. K. meni, da nisem intelektualno kos globini in kvaliteti njegovega romana, tedaj se moram potolažiti samo s tem, da so vsi čitatelji tega romana v isti zablodi kakor jaz. In vendar podpisujem svojo prejšnjo sodbo, da v tem romanu nekaj ni v redu. Da, v njem je prav malo reda in narod, ki bo Imel take sred. nješolce, bo res najsrečnejši na svetu, sas mo, če vsi ti ne poginejo pri Bizerti ali se ne zatečejo h ginekologu kakor gdč. Ana Gornikova, ta ženski apostol družabne in narodne morale. Epigram in njegove duhovitosti pa lahko mirno prepustim čitateljevi oceni. Milan KakoCevič Jeruzalemske gorice Po žgečevi sociaLno-gospodarski študiji o Haozah, po Möderndorferjevi izčrpni knjigi »Slovenska vas na Dolenjskem« in še nekaterih poizkusih znanstvene analize gospodarskih in socialnih osnov našega narodnega življenja je izšla kot ponatis iz mariborskih »Obzorij« študija Jožeta Ke. r e n č i č a »Zemljiški odnosi v Jeruzalem, skih goricah« (Maribor 1939, 48 str. vel. 80, z zemlj skico Jeruzalemskih goric in okolice). Pisec obravnava v tej razpravi kulturne in gospodarske odnose v Ormo-ško^jLjutomerskih goricah, najvzhodnej-šem predelu Slovenskih goric, ki ga pravilno imenuje Ljutomerske gorice. Ta slikoviti del slovenske zemlje je ena naših najbolj vinorodnih pokrajin (na vinograde odpade 21.65% celotne produktivne površine). Pisec je podrobno obdelal zemljiške odnošaje in iz njih izvirajočo socialno-gospodar-sko razčlenjenost prebivalstva. Pokazal je, da ima od vseh vinogradov v Jeruzalemskih goricah gospoda 57.36 odstotkov in sicer cerkve 11.32 odst., grofje 8.74 odst., drugi 37.30 odst., 397 okoliških kmečkih družin poseduje 19.62 odst., 557 kmečkih družin iz Jeruzalemskih goric pa 23.02. Lastniki največjih vinogradov bivajo izven tega okrožja Za naš nacionalni polo« žaj je posebno važno, da 233 ha ali 17.13 odst. vse vinogradne posesti odpade na lastnike izven države, a tudi med lastniki, ki bivajo v državi, je mnogo neslo-vanskih posestnikov. Socialni problem teh krajev je v veliki meri tudi njih nacionalni problem. Pisec prihaja k sklepu, da je potrebna temeljita zemljiška reforma, kajti v sedanjih razmerah slovensko prebivalstvo, ki izključno naseljuje te kraje, nezadržno propada. »Med osnovnimi vzroki pa so zemljiško lastninski odnosi, ki silijo k splos šnemu propadanju življa v Jeruzalemskih goricah. Najbogatejše dohodke iz zemlje pobere zemljiška gospoda, ki je lastnica najrodovitnejše zemlje, najštevilnejši med to gospodo pa so potomci večstoletne ljudstvu in narodu, ki mu to ljudstvo pripada, po krvi in po zavesti tuje in sovražne gosposke.« Vsi podatki so statistično podprti in številne razpredelnice osvetljujejo piščevo razglabljanje. Kerenčičeva študija je plod smotrnega proučevanja in zato va. žen prispevek k socialni, gospodarski in nacionalni problematiki slovenskih krajev med Dravo in Muro. Pisec, kakor že zabeleženo, vidi rešitev samo v popolni zemljiški reformi, kar pa ni več regionalne vprašanje, marveč zade« va obče agrarne in socialne politike v vsej državi. Spričo današnjega razvoja je malo verjetno, da bi se problem teh krajev rešil v doglednem času po tej poti. Treba bi bilo opozoriti na možnosti olajšanja in ublažitve sedanjega stanja brez radikalnih posegov, na ukrepe, ki bi bili ob dobri organizaciji izvedljivi in učinkoviti, tako n. pr na ureditev vinskega trga, sezonsko zaposlitev, kreditno pomoč, razširjenje nekaterih kultur glede na terenske in klimatske razmere, ureditev viničarskih odnosov, nacionalno zaščito posesti itd. Prav te bonifikacijske možnosti so bile v zadnjih dvajsetih letih zelo zanemarjene in zaradi njih je nastala psihološka raz-položenost, ki nikakor ni v skladu z na, šimi narodnimi interesi. — Zapiski VESTEN ŽIVLJENJEPISEC V novejšem času je zavladala moda živ-Ijenjepisnih romanov in tako zvanih toma-niziranih biografij •V zapadnih književnostih izide skoraj vsak mesec kakšna knjiga te vrste in tekma založnikov kaže. da je povpraševanje še vedno veliko in izdajanje takih del hvaležen posel. Koliko že pozabljenih oseb, doživljajev, dogodkov, ki so nekoč razburjali ljudi in za katerimi so ostale samo zaprašene listine v arhivih sto pa zaradi te slovstvene mode iz temne po zabel Kolikim znamenitim možem preiskujejo skrivnosti njihovega življenja, nabadajo na peresa njih ljubezenska pisma, stikajo za rečmi, ki so jih nekoč spretno prikrivali in ki so ostale nedotakljiva zaiebna zadeva. Današnji človek je sila radoveden, kako so živeli znani in neznani ljudje v preteklosti in modni pisci teh življenjepisov morajo stikati po spalnicah, ki jih zdavnaj ni več, pogrevati zadeve in škandale, za katerimi je ostalo le malo sledov. Mnogi si pri tem pomagajo z domišljijo Marsikate ri izmed obravnavanih prednikov bi se ob upno prijemal za glavo, če bi bil po nekem čudežu oživel in prečitaI romanizzano biografijo o samem sebi. Nekoč so bili živi jen jepisci vestne jši in natančnejši. Pri A G Matošu smo pravkar brali tole zgodbo, ki se zdi dandanes skoraj kakor pravljica: V Göttingenu je živel mlad doktor filozofije po imenu Hans Go4tlob Wachtel. Hotel je spisati študijo o Goetheju. Ker je bil nenavadno vesten človek, ni maral kritizirati Goetheja, dokler ne bo znal vsega, o čemer je sklepal, da je znal Goethe. Tako si je začel pridobivati Goethejevo znanje, češ, kako naj bi nevednež kritiziral vedneža, zlasti še takega, kakor je bil Goethe? Predvsem se je naučil mnogih jezikov in ko je jel proučevati plastične umetnosti in prirodne vede, je bil že sivolas in star. Nekega dne je začel vendarle pisati študijo o svojem izvoljencu, toda srce mu je na mah prenehalo utripati in žolta, osemdeset-letna roka je klonila preko prvih besed: »Goethe se je rodil v Frankfurtu na Maj-ni...« Dr. Josip Mal, Vodnik po ljubljanskem Mestnem muzeju. V knjižici na 26 straneh (+ inserati) prikazuje znani zgodovinar ureditev Mestnega muzeja, ki je bil v septembru 1. 1037 izročen javnosti. Pregled razstavljenega gradiva je spisan po štirinajst dvoranah; vsaka je prikazana posebej in iz opisa dobi obiskovalec najvažnejše podatke in opozorila na zgodovinski ali umetnostni pomen razstavljen'!! predmetov. Ob koncu je kratko poglavje o mestnem arhivu in njegovi ureditvi. Knjižica, Id jo je izdal in zalofll Mestni muzej v Ljubljani, bo dober vodnik slehernemu obiskovalcu tega. novega ljubljanskega muzeja. Besedilo izpopolnjujejo ilustracije, ki kažejo značilne poglede v posamezne dvorane. Dr. Miroslav Hirt», Rječnik narodnih zooloških naziva. Lota 1928 je izdala Jugoslov. akademija v Zagrebu prvo knjigo obsežno zasnovanega leksikografskega dela znanega prirodaznanskega pisatelja prof. dr. Miroslava Hirt za »Rječnik narodnih zooloških naziva«. Ta zvezek je obsegal dvoživke ln reptilije. Sedaj je Jugoslov. akademija objavila med svojimi rednimi publikacijami drugo knjigo Hirtzevega slovarja, ki obravnava ptice. Je to samo prvi del slovarja o pticah, ker obsega gesla od ačko do ki on j a. Učeni pisec, ki ga poznamo tudi kot urednika »Prirode«, navaja pri vsakem nazivu poleg latinskega in nemškega imena tudi vse njegove inačice v hrvatskosrbskem jeziku in citira literaturo, ki izpričuje rabo tega naziva; takisto so v slovarju zabeležena rekla, ki se odnašajo na posamezne ptice, dalje glagoli, ki označujejo njihove glasove (n. pr. cu vikati, cviljeti i. dr.) in drugi izrazi, ki so v zvezi s pticami in njih življenjem. Vestno sestvaljeni slovar bodo sprejeli hrvatski zoologi s posebnim zadoščenjem in hvaležnostjo, saj bo — ko bo zaključen — olajšal sleherno javno delo na tem področju. »PORT Konec L kola tekem za zimski pekal V vzhodnem pasu bodo igrali dalje: BSK, Jugoslavija, Bask in Jedinstvo Današnji praznilk Bogojavljenja so v tako imenovanem vzhodnem pasu, torej v naših južnih krajih, izrabili za odigranje še zaostalih revanžnih tekem za zimski pokal med osmimi udeleženci beograjskega, kragujevškega in skopljanskega podsaveza. Beograd, 19. januarja Tudi danes je bilo vreme tekmam za zimski pokal izredno naklonjeno. Na idealnem igrišču BSK je bilo preko 3.000 gledalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili obema tekmama, zlasti oni med Jugoslavijo in Radničkim iz Kragujevca. BSK : Slavija (O) 6:1 (3:1) O izidu prve texme ni bil nihče v dvomu, saj je BSK porazil svojega nasprotnika že v Osijeku s 3 :1. Toda Slavija vendarle ni bila tako slaba kakor se zdi po rezultatu. Moštvo je nudilo močan odpor in je tudi večkrat ogražalo vrata domačinov, toda napad je bil pred golom — lahko rečemo — naravnost naiven. V moštvu se je odlikoval srednji krilec Kolar, dalje desni branilec Majer m pa vratar Wolf. BSK je igral zaradi svoje večje rutine prav dobro in za njegovo zmago ni bil nihče v strahu. Lepe kombinacije so rodile Sest uspehov, in sicer v 10. min. po Vujadinoviču, v 18. po Podhrackem in v 29. po Valjareviču do odmora, po odmoru pa v 25. min. po Valjareviču, v 34. min. po Vujadinoviču in v 44. po Božoviču. častni gol za Slavijo je v 20. min. prvega polčasa zabil Adamovič. Tekmo je sodil g, Mika Popovič. Jugoslavija : Radnički 41 o <0 : o) Gostje iz Kragujevca bi bili danes skoraj priredili neprijetno presenečenje »rdečim«. Do 67. min. te tekme se je morala Jugoslavija boriti, da je prišla do vodstva. Kragujevčani so pravo borbeno moštvo, ki je svojo današnjo igro usmerilo predvsem na obrambo. Da Jugoslavija kljub neprestanim napadom tako dolgo ni prišla do zgoditka, je predvsem zasluga vratarja Miloševiča. To Je odličen in srečen vratar, ki se odlikuje z lepim pregledom igre ter veliko požrtvovalnostjo in odločnostjo, če bi ne bilo njega, bi bili Kragujevčani lahko j to igro zgubili tudi z 0 : 10. Dobra sta bila tudi oba branilca, katerima je odlično pomagal levi krilec Morenovič. Napad nikakor ni zadovoljil, zlasti ne pred golom. Jugoslavija je zaigrala zelo učinkovito. Njen napad Je bil izredno nevaren, imel pa je tudi smolo pri streljanju. Zelo dober je bil to pot Perlič na levem krilu, pa tudi srednji krilec Brocič je ugajal. Do 67. min. je bila igra brez gola. šele v 22. min. drugega polčasa odda Aca Petrovič na levo in Perlič strelja neubranljivo 1:0. V 30. min. spet lep napad J.; 2ogo dobi desno krilo šarič in že je 2 :0. V 35. min. prosti strel z desne, ki ga strelja šarič. Vratar R. odbije, toda Brocič je na mestu in poviša na 3:0. V 44. min. strelja Brocič prosti strel proti R. žogo dobi Perlič in plasira v mrežo ter postavi končni rezultat. »Golgeter« Aca Petrovič, ki Je moral zaradi poškodbe za nekaj minut zapustiti igrišče, je v tej igri ostal brez zgoditka. Tekmo Je sodil g. Tomič. Jedinstvo : Zemun 0 : 0 V Zemunu sta igrali revanžno tekmo za zimski pokal enajstorici Jedinstva in Ze-muna. Bila je to drugorazredna tekma na skromnem športnem nivoju. Jedinstvo se je to pot odlikovalo z zelo ostro igro, zlasti srednji krilec Lončarevič. Tudi branilec Vukčevič je bil slab. Tekmo je sodil g. Veljanovič — tudi slabo. Gradjansld (S) : Bask 3 : 2 V Skoplju je domača enajstorica Gra-djanskega zasluženo zmagala nad Baskom, vendar pa je Bask iz prve igre dobil toliko naskoka da mu današnji poraz ni mogel preprečiti vstopa v drugo kolo teh tekem. Po današnjih izidih bodo v vzhodnem pasu ostali v tekmovanju za zimski pokal BSK, Jugoslavija, Jedinstvo in Bask, torej vsi štirje beograjski ligaši, medtem ko so morala moštva Zemuna, Radničkega, osješke Slavije in Gradjanskega iz Skop-lja dati slovo. Nas hokej na svetovnem fvvenstm Jugoslovenski drsalni savez se je letos prvič prijavil kot udeleženec za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Glavna težava je bda tudi letos — vprašanje sredstev. Proračun vseh stroškov potovanja, opreme in bivanja reprezentance 16 ali 17 članov je znašal 25.000 din. Jugoslovenski olimpijski odbor je dal podporo 10.000 din in predujma 6 m pol tisoč dinarjev, minister za telesno vzgojo pa je odobril drsalnemu savezu za to udeležbo še posebno podporo 10.000 din. Tako drsalni savez z materialne strani nima več nobenih ovir. Za to svetovno in evropsko prvenstvo, ki bo letos že šestič v Švici, se je prijavilo 14 narodov, in sicer Kanada, Anglija, češkoslovaška. Nemčija, švedska in Švica (to je vrstni red oo anskem plasmaju v svetovnem prvenstvu) ter dalje Holand-ska, Italija, Latvija, Poljska, Madžarska, Amerika in slednjič dva novinca — Finska in Jugoslavija, ki bosta letos prvič nastopila na turnirju za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Če bo ameriška ekipa, ki je prijavljena, res tudi prišla, bo direkcija mednarodne lige za hokej na ledu odredila vod lne države za Stiri skupine takole: Kanada Anglija. Amerika in češkoslovaška. Ostali bodo določeni po žrebu v posamezne skupine. Tekme bodo na umetnih drsališčih v Baslu in Curihu od 3. do 12. februarja t. 1. Prvo- in drugoplasrano moštvo vsake skupine (torei vsega 8) bo igralo dalje v drugem kolu tega zapletenega turnirja. Zadnje tri dni bodo finali za šest najboljših mest na svetu. Od relativnega uspeha in od tega, kar se bodo naši drsalci v hokeju naučili pri tem prvem nastopu v mednarodni areni, je od-v'sno, ali bodo potem še nastooili na V. zimskih olimpijskih igrah leta 1940 v St. Moritzu. žal ima naš državni prvak Ilirija, ki bo zastopal Jugoslavijo v Švici, prav te dni z vremenom veliko smolo, tako da moštvo nikakor ne more priti do pravega treninga. Sicer pa je tako po vseh državah in za vse hokejske reprezentance ki nimajo na razpolago umetnega drsal:šča! Klubska prireditev gustanj-koteljskega kluba Ob ugodnih snežnih razmerah je izvedel SK GuStanj—Kotlje preteklo nedeljo svoj klubski dan, in sicer s tekmovanjem v alpskih kombinaciji, torej v smuku in slalomu. Start za smuk je bil pod UrSljo goro z višinsko razliko 250 m in na dolžino 3.5 km s ciljem v Kotljah. Na startu se je ja. . vilo 8 tekmovalcev s starim rutiniranim tekmovalcem Miho Konečnikom na čelu, ki Je po daljšem pres'edku spet tekmoval in dokazal, da je še zmerom stari mojster. Rezultati so bili kljub trdemu in po, ledenelemu snegu odlični, ln sicer 1. Ko-neönik M^« 6:50, 2. PleSnik Ernest 7:54 to 8. Trboviek $tafl 8:10. Dober kilometer nižje pr! Jane tu «o startale na 2.5 km dolgi progi dame ln je i dosegla Haber Tončka čas 9:03 kot prva in Pokeršnik Gretka čas 9:48 kot druga. Popoldne je bil v okolici Guštanja slalom z višinsko razliko 80 m na 300 m dolgi progi. Vratic je bilo 24; trasa je bila zelo težka in jo je bik) treba prevoziti dvakrat. Najboljši čas dneva je dosegel Dolinšek Makso (2:03 1/5) pred Kolar jem (2:11.8), Trbovškom (2:13) itd. Po gornjih rezultatih je postal klubski prvak za leto 193'J Konečnik Miha s 180 točkami pred Trbovškom s 164 in Kolar-jem s 147 točkami. Pismo iz Helsinkov Prireditveni odbor XII. olimpiade potrjuje prejem naše prijave za udeležbo Kakor znano, se je naša država med prvimi prijavila za udeležbo na XII. olimpiadi v Helsinkih Predsednik Jugoslovenske-ga olimpijskega odbora dr Stevan Hadži je prejel od prirediteljskega odbora v Helsinkih potrdilo o naši prijavi v naslednji obliki: »Moj dragi predsednik! Bili ste tako prijazni in me obvestili, da je vaš odbor sprejel naše povabilo in se bo Jugoslavija udeležila XII. olimpijskih iger Prirediteljski odbor, ki sem mu hitel sporočit to radostno vest, me je pooblastil, naj vam, moj dragi predsednik, sporočim izraze navdušenja, s katerim je sprejel vašo odločitev, in veselje, ki ga je navdalo v svesti, da vas bomo lahko v dveh letih pozdravili na Finskem. Posebno mi je na tem, da se zahvalim vsemu Jugoslovenskemu olimpijskemu odboru za veliko zanimanje, s katerim spremlja naše delo za olimpijske igre 1940 in gojim nado. da bomo s svoje strani uspeli in dali proslavi XII olimpiade dostojen okvir in pravo slavnostno obeležje v skladu z navdušenjem za olimpijsko misel, ki nas je prevzela in kakršno tudi zasluži. Zeleč vam že sedaj dobrodošlico v Helsinkih za leto 1940 vas prosim, dragi moj predsednik, da sprejmete izraze mojega posebnega spoštovanja.« Predsednik prirediteljskega odbora XII. olimpijskih iger J. W. Rangell, s. r. LZSP (službeno). Zaradi slabih vremenskih prilik se preloži podsavezno prvenstvo v klasični kombinaciji, ki je bilo razpisano za 21. in 22. t. m. v Zagorju, za nedoločen čas. — Tajnik. SK Ilirija, (hokejska sekcija). Drevi ob 19. bo strogo obvezen članski sestanek za« radi zadnjih priprav za potovanje v Svioo. pridite točno vsi! — Načelnik. Ljubljanski športni klub sporoča svojim članom, da bo redni občni zbor danes v petek dne 20. t. m. ob 20. v lovski sobi restavracije Slamič z običajnim dnevnim redom. Odbor. SK Mars. V ponedeljek dne 23. t m. točno ob 20. bo strogo obvezni članski sestanek vseh verificiranih igralcev v gostilni Predovič. Udeležba obvezna. — Vse člane kluba obveščamo in opozarjan«», da bo na Svečnico dne 2. februarja t. L VI. redni letni občni ztoor, to sicer v gostilni Predovič, Mesarska cesta št. 4. Priče tek toteo ob 8.30. Zaradi velike važnosti občnega zbora bodi dolžnost vsakega člana kluba, da se ga udeleži točno. KHASANA RDEČILO za USTNE daje Vašim ustnam takoj svež izgled in polepša Vaša usta. Khasana rdečilo za ustne ne pušča barve, je odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube ; enkratna uporaba dnevno zadostuje. Med 8 različnimi barvnimi tom izbere lahko vsaka dama za svoj *tip primerno rdečilo za ustne. KHASANA RDEČILO ZA LICA je lepotna krema dame, ki daje licem živahen in mladostno svež izgled. Khasana rdečilo za lica se prilagodi individuelno vsakemu barvnemu tonu kože. — Tudi Khasana rdečilo za lica je odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube. STK Moste. Redni letni občni zbor bo v nedeljo dne 5. februarja t. L ob 9. dop. v gostilni g. Bajca z običajnim dnevnim redom, če občni zbor ob napovedanem času zaradi premajhnega števila navzočih ne bi bil sklepčen, bo nato pol ure pozneje na istem mestu, ki pa bo sklepčen ob vsa. kem številu navzočih. Kolesarska podzveza v Ljubljani bo imela svojo predajno sejo v petek 20. t. m. ob 19. v kavarni Vošpernik, Stari trg št. 34. Obvezno za vse kandidate izvoljene na občnem zboru in sicer Vošpernik, Pogačar, Gašperšič, Teršan, Butinar, Pre. da'ič. Pleško, Lazar, Bezlaj, Sancin, Va-lant, Frkolj, Mo-Ser, Gregorčič, Prodan, Gärtner in Zorman. Vsj klubski delegati, ki se udeleže občnega zbora Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije dne 22. t. m. se obveščajo, da .imajo 50% popusta na potniških in brzih vlakih od 18. do 25 ja, nuarja. Delegati kupijo celo vozovnico do Zagreba in legitimacijo št. K13, katero dajo potrditi predsedništvu občnega zbora. Vsak delegat mora imeti člansko izkazni« co s sliko. Občni zbor SK »Kovinarja« na Jesenicah. V nedeljo 22. t. m. ob 15. bo redni občni zbor SK »Kovinarja« v prostorih Delavskega doma na Jesenicah. Odbor poziva vse članstvo, da se zbora polnoštevilno udeleži. Vabi pa tudi prijatelje sporta, da s svojo udeležbo in pristopom moralno podpre idealno stremljenje našega kluba. Iz Kranja r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob pol 21. in v nedeljo ob 16. pol 19. in pol 21. uri Inkišinova v krasnem ruskem velefilmu »Ej uhnjem«. Predstava v soboto zaradi akademskega plesa odpade. R D Petek 20. januarja Ljubljana 11: šolska ura: Pri zobozdravniku (dialog — g. Mirko Demšar). — 12: Iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi — 18: ženska ura: Kaj mora vsaka žena vedeti o zavarovanju (ga. Vida Peršulh). — 18.20 Dvospevi Udovičeve in Laušetove (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19 50: 10 minut za planince: O zimskih planinskih turah (prof. M Lipovšek). — 20: Iz sveta opere (Radijski orkester). — 21.15: Cimer-manov kvartet. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plešče. S°bota, 21. januarja Ljubljana, 12: Pester spored s plošč. — 12.45. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Nadaljevanje otroške povesti in kramljanje Mance Komanove. — 17-50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (g- F. S. Finžgar). — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Vesel živalski krog (člani rad. igralske družine, vodstvo in sestava: Ježek in Ježek). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski, orkester. Be°grad 16-45: Plošče in plesna muzika. — 20: Pester glasbeni spored. — 17.15: Koncert orkestra. — 20: Petje, lahka godba in ples. — 22.20: Plesna muzika. — Prag® 19.35: Lahka glasba. — 21.10: Vojaška godba. — 22.20: Plošče in plesi. — Varšava 21: Plesna muzika in zvočne slike. — 23.15: Ples. — Sofija 16.30: Komorna glasba in narodni napevL — 19: Orkester mandolin in petje. — 20: Klavirske skladibe. — 21.45: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra, — 16: Koncert po željah. — 18: Vesela urica. — 19: Pesmi. — 20.10: Plesni večer. — 22.35: Lahka glasba. — Berlin 19: čajkov siki j e ve skladbe. — 20.10: Vesel sobotni večer. — 22.30: Sotobni ples. — München 19: Kabaret in ples. — 20.10: Pester tirolski večer. — 22.30: Go<5ba za ples. — Pariz 19.30: Lahka glasba. — 20.40: Zvočne slike in plešče. — 21.30: Orkestralen in pevski koncert. —. 22.50: Variete. -— 0.15: Ples. PREUTRUJENOST Znanstven» je dokazano da regulira »KA-LEFLUID« sekretarno delovanje vaeh Sle», krepJ ceu organizem ln uravnoveša živini «Istem, tako da postane Slovek zopet krepak to sposoben m delo ln borbo ze «voj obstanek. Brezplačno detajlno literaturo Zahtevajte •Beograd Ma&arykova 9 MlloS Markovld. »KALE FLUID« se dobiva v lekarnah m drogerlfah. Beg. 8. br. 10537/». F. G. 39 Strel u grajski knjižnici Roman Priča (komaj slišno): »Sedel sem za svojo pisalno mizo — « Nekdo izmed porotnikov je napravil kronskemu sodniku znamenje, češ da ni razumel besed lorda Colchestra. Kronski sodnik: »Prosim, lord Colchester, govorite nekoliko glasneje.« Priča (z rahlo nagrbančenim čelom): »Sedel sem za pisalno mizo in prevajal star italijanski rokopis.« Kronski sodnik: »Italijanščine ste zmožni v govoru in pisavi?« Priča: »Sicer ne razumem, v kakšni zvezi naj bi bilo to s predmetnim slučajem, ali, če sem reva-jal iz italijanščine, je menda jasno, da pišem in govorim ta jezik.« Gospod Mallaby, ki se je močno zavedal svojega dostojanstva, ni bil pripravljen na ta nepričakovani obregljaj visdkorodne priče in je zardel. Kronski sodnik: »Vzlic temu, vas moram prositi, lord Colchester, da odgovarjate na vsa vprašanja, ki vam jih zadajamo.« Priča: »Prosim. Italijanščine sem zmožen v govoru in pisavi.« Kronski sodnik: »Hvala. Nadaljujte!« Priča: »Sir Gerald je stopil v knjižnico — « j Kronski sodnik: »Imenujte ga, prosim, preminulega.« John Meredith in strelski strokovnjak Bellamy sta se spogledala. Oba ju je mikalo, da bi sunila kronskega sodnika v trebuh. Priča (vzdihne): »Preminuli je stopil v knjižnico ...« Kronski sodnik: »Skozi vrata?« Priča: »Kako pa drugače?« Kronski sodnik: »Kakor slišim, vodijo steklena vrata na obzidani vrt.« Priča: »Seveda. A po tej poti ni mogel v knjižnico, kajti lesa — edini vhod — je zaprta, da me pri delu nihče ne moti.« Kronski sodnik: »Ce prav razumem, lord Colchester, je vrt obdan z neprestopnim zidom?« Priča: »Da je neprestopen, ne bi rekel. Kake tri metre bo visok. Leso bi bilo prej mogoče imenovati neprestopno, ker je skoraj dva metra visoka in zgoraj obsajena z ostrimi bodicami.« Kronski sodnik: »Preminuli je torej vstopil skozi vrata. Kdaj je bilo to?« Priča: »Kolikor se morem spomniti, nekako minuto čez četrt na šest.« Kronski sodnik: »Odkod veste to tako natanko?« Priča: »Pravkar sem bil naravnal svojo uro po cnjižniški.« Kronski sodnik: »Ali povsem zanesljivo veste, da preminuli ni vstopil šele dvajset minut do petih?« Priča: »Povsem zanesljivo, ker vem, da je policija dobila moje telefonsko sporočilo dvajset minut po petih.« Kronski sodnik; »Torej smemo smatrati, da je trajal v es usodni dogodek ali prepir, kakor ga pač imenujemo, tri ali štiri minute?« Priča (si trudno potegne z roko po obrazu): »Mislim da.« Kronski sodnik: »Zdaj nam, prosim, povejte, kaj se je godilo med vami in preminulim.« Priča: »Jaz... jaz... na žalost se mi vse to kar meša v glavi« Kronski sodnik (dobrohotno): »Docela razumemo, kako mučno vam mora biti, ali — opišite nam kratko in malo, kaj se je zgodilo!« Lord Colchester je prekrižal roke na ozkih prsih in nekaj časa strmel v tla, potem pa z vidnim naporom nadaljeval. Priča: »Vedel se je nezaslišano nesramno.« Kronski sodnik: »Kako mislite? Kaj je rekel ali storil?« Priča (še vedno strmeč v tla): »Približal se je... in... sedel na mojo mizo.« Kronski sodnik: »Tega si vendar skoraj ni moči tolmačiti kot nesramnost? Prej kot zaupljivo ali domače vedenje. Ali vam je bil preminuli oseben prijatelj?« Priča (nejevoljno): »Ne razumete me. Trpeti ne morem, da mi kdo sede na mizo. To mi je neznosno.« Kronski oodnik: »A to pač menda ni vse, kar je storil preminuli?« Priča: »Ne dovolil si je nezaslišano nizkotno opazko.« Kronski sodnik: »žaljivo?« Priča: »Da.« I Kronski sodnik: »Za vas?« Kronski sodnik: »Na kakšen način vas je raa* žalil?« Priča: »Nu — da.« Priča (prvikrat vzdigne glavo): »Dotaknil se j« moje osebne časti« Meredith se je zvedavo ozrl na Pamelo Colche-strsko. Njen lepi obraz je bil zelo bled; sedela je naslonjena nazaj, in njene nežne roke so počivale med širokimi krepkimi rokami grofice vdove na krilu stare gospe. Kronski sodnik: »Na kakšen način? Ali je rekel kaj — eh — nizkotnega o vas osebno?« Priča: »Ne.« Kronski sodnik: »Kaj je torej rekel?« Priča: »Tega ... tega ne morem povedati.« Kronski sodnik: »To pomeni, da se branite izpovedati?« Priča (zelo odločno): »Da, če dovolite!« Kronski sodnik (se nagne naprej): »Tedaj vam povem, lord Colchester, da preminuli svoje opazke ni napravil o vas, ampak o lady Colchestrski.« Earl se je vznemirjeno ugriznil v spodnjo ustnico in se bolestno ozrl na Pamelo. Priča (komaj slišno): »Na to vprašanje ne morem odgovoriti.« Kronski sodnik (mirno): »Torej lahko smatramo, da ste nanj odgovorili in ga potrdili Ali mar talite? Lord Colchester, treba je, da odgovorite na o vorašanje!« Priča (z zastajajočim glasom): »Ne morem se spomniti.« MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 din. davek < din, za äilro aU dajanje naslova 5 din Najmanj Si znesek 17 din. Krojaške pomočnike prvovrstne, za velike in male kose, iščemo. Ponudbe pod »Prvovrsten« na ogl. odd. Jutra. 1109-1 Sobarico spretno in vestno, v starosti 20 do 24 let, z znanjem šivanja na stroj, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Vestna sobarica«. 1099-1 Trgovski pomočnik manufakturist, z najboljšimi referencami, dobi mesto 15. marca pri A. Zlender, Ljubljana. Samo pismene ponudbe z navedbo referenc. 1107-1 Fotografskega pomočnika ali pomočnico, potrebujem resnega, po možnosti fami-lijarnega, samo dobro iz-vežbanega in skozi odličnega v negativu v zrnu re-tušerja. Mora biti zelo uren v retuši in kopiranju, samo za ateliersko delo. Zapomnite si, da pridejo v poštev samo prvovrstne moči, ki bi ob vsaki priliki lahko nadomeščale šefa. Začetna plača 2000 do 3000 din mesečno. Oglas ni reklamni, mesto je resno in stalno. Ponudbe takoj ali pozneje na : Svetozar Miljkovič, Hartwigova 41, Beograd. 1081-1 Gospodično [ Gostilno s hišo veščo nemščine, sprejmem «t - ». k fantku. Ponudbe na ogl. V Varazdmu odd Jutra pod šifro »Po- nsokopritlično. obstoječo iz poldanske ure«. 6 hP2 kuh;n(, lepe*C?rta IU/y'1 j velikega dvorišča, kegljišča in kleti pod vso hiše — prodam, ker zaradi starosti opuščam gostilno Gostilna ____ie dobro > /edena že mnogo Beseda 1 din, davek 3 C^na *j? 00° din din, za šifro aH dajanje I - Yafaid.'?. Vrazova nI naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Steklenice Franc Jožef, čiste kupimo. Drogerija Kane, Židovska 1 Ljubljana. 1023-7 Kupim i. F. Pavlovič. 167-20 Avió,moto Beseda 1 din, davek din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj 6i enusek 17 din Avto malo rabljen, limuzina, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dodge«. 1104-10 Sobarica ki je služila v boljših hišah, snažna, ki zna servirati in lepo likati, dobi mesto k mali rodbini v Kranju. Na-stop 1. februarja. Ponudbe pod »Sobarica« na ogl odd. Jutra pod »Sobarica«. 1080-1 Korespondentko »prejmemo. Natančne ponudbe z navedbo šolske izobrazbe, stenografije, dalje glede dosedanje prakse in zahtevkov pošljite na tovarno Vidmar, Savi j e 18, Ljubljana. 1074-1 Stenotipistko tli slovensko in nemško korespondenco, s perfektnim znanjem stenografije, išče veliko industrijsko podjetje v Zagrebu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalnost in sigurnost«. 980-1 Prodajalka špecerijske stroke, nad 21 let stara, z večletno prakso, dobi mesto. Predpogoj nekaj nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prodajalka«. 982-1 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din. Kdo posodi din 20.000 na nezadolženo posestvo, zemljišča 6 johov, nova hiša, vknjižba na prvo mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pod značko »Lep kraj«. 1090-16 Lokali Besed? 1 din, dav-sk 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Delavniške prostore | večje, oddam takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Skupno ali posamezno«. 1108-19 ÖEBB325 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. 3 prazne podstrešne sobe oddam posamezno ali skupaj. Parket in par minut od tramvaja. Vprašati Rožna dolina, Cesta 11-14, pekarna. 1097-23 Sobe išče Beseda 1 din, davek 3 din, za ŠUro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din. Separirano sobo souporabo kopalnice, v centru mesta ali njega bližji okolici išče za takoj pošten mlac gospod. Ponudbe ca ogl. odd. Jutra. 1053-23a r/J Vsaka beseda 2 din, da vek 3 din. za dajanje naslova S din, najmanjši znesek 20 din. Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe. Brezhibna, Brezhiben, Bolj ša dama, Dom 666, Dobro dekle Diskretno, Dober zaslužek, Donosno, Dobro-idoča, 1. februar 1939, Fe bruar, Galanterija, Januar, Jesenska pomlad, Iniciativna, Kolo, Ljubliana 69, Marljiva kuharica. Pisalni stroj, Plačljivo v denarju Pošten in zanesljiv, Proda jalka, Poglejmo pod streho, Prijateljstvo, Pridna in hvaležna, Poštena in revna, Prometnik 28 let, Resni re-flektant, Razgledna točka, Pod srečno zvezdo Samostojen in dober »rtnar, Srečna boaočnost j Srčna milina, Sigurna, Spretna n agilna, Sreča vas čaka. Sreča 48, Snažna obrt Sigurna naložba, Severe, Samostojna moč, Siguren, Senior, Služba dobra, Stalna stalna, Točen plačnik. Takoj 313, Trajen prijatelj, Takoj, Trnovo, Tiha sreča 329, Tujka, Tujski promet, Tudi koncesija, Udoben miren dom. Ugodno prodam. Ugodno 787, Ugodna prilika, V Ljubljani Val morja, Verziran, Vestna moč, Veselje do trgovine, Voz, Velik promet. Zelo ugodno. Za strica, 5 1. 1939 7. I. 1939, X. XI. 1939, 41-38, 600. INSERIRAJTE V »JUTRU« ! Razno Beseda 1 din. davek 3 din, za SUro all dajanje naslova S din Najmanjši znesek 17 din Pot do sreSe knjigo in ostale informaciie dobite zastonj, ako se obr nete na poznanega psiho-grafologa Karmaha, Žalec. 81-37 Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, boks, suha drva ondi I. Pogačnik BOHORIČEVA & Telet 20-59 Od Vas je odvisno, da tmat* obleko vedno Njen prvi nastop Tujka je bila v mestu. Od daleč jo je če jim morda ka jne bo všeč ? Da bi bila prineslo na študij. Delala je izkušnjo za ta prezikušnja že za njo, da bi morala izkušnjo in se drugače skoraj ni zmenila I že zdaj stopiti pred mikrofon. Potem se .. i za ljudi okoli sebe. Od doma so ji pošiljali ne bi več bala, novo ie malo, komaj za življenje, in vedela je, zato jo pustite redno | da bo mogla tudi tisto malenkost dobivati le še leto dni ali pa še toliko ne. Razmere so bUe pač take, da se ni dalo drugače narediti Ona pa je vedela, da svojih študij ne bo mogla končati prej kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnic« — Sv«t!oMcalnlc Pa vendar ni bilo nič hudega. Ljudje, ki jih je videla med petjem okoli sabe, so bili prijazni, na njihovih obrazih je videla, da ji ne žele slabega. To ji je dalo poguma, da je izpela iz sebe vse, kar je mogla, še ploskali so ji, in kar srečna je Najslajša in najboljša krepllna pijača je BERMET-VINQ ČRNINA IZ FRUSKE GORE. Sremski Karlovcl — Gostilničarji nudite to dpecijaliteto svojim gostom V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja B. MARINKO V, Sremski Kar I ovci, Fruška gora. Trgovsko podjetje išče v centru Ljubljane pisarniške prostore od 1 do 2 sob. Pismene ponudbe na Interreklam, Zagreb, Ma-sarykova 28 pod »P-5759«. 1085-19 ENSERIRAJ V „JUTRU"' Seseda 1 din, davek i din. za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din. Hišo do 100.000 v ali blizu Ljubljane, kupim. Opis na po- j družnico Jutra pod šifro j »Ugodno 1959«. 1098-20 I Dotrpela je naša zlata mama, stara mama, sestra in tašča, gospa KRANC ANA roj. PUC Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 21. januarja 1939 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Pražakova ul. 12, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. januarja 1939. žalujoče rodbine: dr. Krapež, ing. Hanns, notar Mejač kakor v dveh letih, če bi še tako pridno bila. Potem je zvedela še nekaj, kar ji delala. Od česa bo potem živela? je bilo kakor izpolnitev njene najgloblje Nekaterim ženskam na takšno vpra- želje. Postaja bo začela oddajati šlagerje šanje ni težaver odgovor. Njej je bil. s petjem. Njen glas bi bil za to prime-Dolgo je iskala. Da bi poučevala kakšen ren. če se bo pri prvem nastopu dobro tuj jezik? Znala jih je nekaj. Toda kdo obnesla, bodo vzeli njo, da bo pela :e-bo vzel za učenje tujko? In to jemlje frene. še nikoli ni bila tako srečna kakor samo čas, kruha pa ne da dosti. Da bi tisti dan po izkušnji, pisala? Kam? Kaj? ge deset dni je bilo do nastopa. Kako Potem se je nekega dne spomnila svo- si je želela, da bi jih nekako preskočila, jega glasu. Da, če bi se ji posrečilo... prespala! če bi mogla peti... v radiu! Prepričana je bila, da bo smagala, a Imela je dober glas. Kako rada jo je vendar se je čedalje bo J j bala, čim bolj časih poslušala mati, zvečer, tam daleč se je bližal njen usodni dan. Takrat v za-doma. Mati je lepo pela, a ona je znala četku si je mislila, da bo igrača peti pred še boljše, to ji je zmerom pravila. mikrofonom, ko ne bo nikogar blizu, ra- Toda kako naj dobi zvezo z radijem ? zen pianista, ki pa mu bo njeno petje S pomočjo prijateljice se ji je to posre- prav tuje kakor mikrofonu, zdaj pa jo je čilo. Preizkusili so njen glas. Lepo je prav zaradi te samotnosti skrbelo. Spoiii-zvenel, so rekli Globok, mehek, nekoliko nila se je, kakšno tremo je imela pred zamolkel glas, kakor so zdaj moderni. Da leti, ko je nekoč igrala na nekem odru. morda bi se dalo kaj narediti. Besede ni mogla izdaviti iz sebe... Sporočili ji bodo. čakala je, upala, ob- Prišel je njen dan. Cez dan je snežila, upovala... Potem so ji nekega dne spo- pod večer se je zjasnilo in veter je vlekeL ročili. — Srce ji je zaigralo, ko je dobila že dobre pol ure pred začetkom je prišla pismo, — da bodo napravili večer narod- v studio, sedla v čakalnico in poslušala nih pesmi iz njene domovine. Naj se na- I radio, kjer je nekdo predaval. Temu je uči deset pesmi Id jih bo pela, in naj se šlo dobro, gladko je govoril in poznalo zglasi čimprej na radijski postaji za iz- se mu je, da je vajen takšnih reči. Potem kušnjo. je vzela svoje note in začela brskati po Koliko Izkušenj na vseučilišču je 'mela njih, da bi odvrnila misli od svojega straže za sabo ,pa se nobene ni bala. Toda ko hu, da bi čim prej prišel trenutek, ki bi je šla nekega dopoldneva s šopom not odločil njeno novo pot ali t>a jo zaprl pred pod roko proti radijskemu študiju, je njo. To pesem bo pela, pa to tale je naj-skoraj drhtela. Tu jo bo poslušalo več lepša... Tu zadaj je pesem, Id se je je ljudi, svoje mnenje bodo pripovedovali, in | bila naučila od matere in ki jo je morala VELIKA TOVARNA IŠČE izvežbane elektrovarilce I ki imajo prakso v varenju vagonskih kon-[ štrukelj. — Javiti se pismeno na »Propaganda« a. d. prej Jugosl. Rudolf Mosse a. d., Beograd, pošt. pret. 409 pod »1077«. ZAHTEVAJTE BRE5PLAÉNI CENIK NAjPUPDLNEJÉE generalno za5t0p5tvö Schneider ZAGREB nikoliCeva io £ • a. • . m « • m — Čitajte in siritr » J U T R O < G. Ih. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit Zahvala Vsem prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, spremljali našo predobro soprogo, mater in staro mater na njeni zadnji poti in ji pokrili grob s cvetjem, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Svete maše zadušnice se, bodo darovale v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani, v soboto, dne 21. U m, ob pol 9. uri in v farnih cerkvah: Rova, Palovče, Homec, Mengeš, škocjan, in šmihel v ponedeljek, dne 23. t, nu Na Kolovcu, dne 19. januarja 1939* Počitek in krepka hrana z levjim mesom in koruznimi pogačami sta ga kmalu okrepila, in čez nekaj tednov je bil še lepše zalit kakor prej. »Vesta kaj,« je vzkliknil nekega dne, »v Južno Afriko pojdemo; tam so levi, žirafe in zebre; lovili jih bomo žive in jih prodajali živalskim vrtom, da se nam bo kar kol calo od bogastva!« Stare, soprog Heia, Ninka, Dora, hčere Vladi, Sašo sinova zmerom peti njej, kadar je bila žalostna. Zakaj ni izbrala te pesmi? Toko lepa je in tako nežna. Pisala je domov, da bo danes pela. Mati pojde poslušat radio in jo bo čula. Kako bi bila mati vesela, če bi ji to pesem zapela najprej... Zakaj ni na to prej mislila? Predavanja je bilo konec. Sluga je prišel v čakalnico in jo poklical: KJospodična, čez tri minute pridete vi na vrsto ...« Vstala je. Ves pogum je zbrala. Veliki studio je bil prazen, njenega spremljevalca še ni bilo. Pač, zdajle je prišel. Kako hitro gre čas. Napovedovalec že pripoveduje njeno ime. Kakor v omotici ga je poslušala in razlagala note na pultu. »Prva pesem. Oblaki so nebo zakrili. .c Zdrznila se je. öutila je, kako suho je njeno grlo, kako jo nekaj žge, duši. Od teh pesmi je odvisno, ali bo lahko še kdaj pela. Tam daleč nekje jo posluša mati, ob aparatu drhti in se boji zanjo. Poslednja minuta je tako neskončno dolga. Kako je zavidala napovedovalcu, da je njemu mikrofon prijatelj, da se mu ga ni treba bati. Zdaj je nastal molk. Začeti mora. Ona. Tisto pesem pesem o črnih oblakih. Nekaj jo 6itiska. Vidi, da ne bo mogla. Ne, ne gre. Uresničil se je njen strah. Ozre se v stran. Spremljevalec igra prve akorde, ne meni se zanjo. Zdaj že zavlačuje, ponavlja, čaka. Tedaj se je zdrznila, kakor bi se bila zdramila. Na slepo je obrnila zvezek not in odprla pesem svoje matere. Pianist je začuden pogledal, pa Jo je takoj razumel. Zaigral je začetek ... Glas se ji je sprostil, kakor bi ji ga bil nekdo razvezal. Tam daleč nekje je njena mati. Sedi pri aparatu, za mikrofonom je, samo videti je ne more, kakor bi bila za špansko steno. In pela je. Pela tako lepo, tako lz srca kakor še nikoli Materi, nikomur drugemu. Ne tistim tisočem, ki so jo poslušali po svetu, samo materi. »Mati, kdo prinese v noči sanje, mati, kdo zapira nam oči ...« _ Solze si je morala obrisati, ko je* končala. Potem Je imela deset minut oddiha. Kar ušla je iz študija. Na hodniku jo je srečal ravnatelj. »Gospodična, čudovito ste peli! Potem pridite v pisarno, da podpiševa dogovor za redne nastope.« Nasmehnila se je. »Zakaj pa ste peli nekaj drugega?« jo je vprašal, toda videlo se je, da ga to skoraj ne zanima, povedala mu je vse. Zdaj se nI več bala. »Nič ne de,« samo to ji Je rekel in ftel svojo pot Tudi ona se je marala vrniti v studio, devet pesem jo je še čakalo, pa se je smeh ljala. Zdaj ji mikrofon ni bil več sovražnik, ko je poslal materi njeno pesem Zdaj naj jo pošlje še drugim tisočem, Id čakajo. BORIS RIHTERŠI0. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranU — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Ysi £ Ljubljani, Ji