Leto XXI!., št. I56 sobota 11. Julija 1942-XX Cena cent. 80 upnvoiiivoi Liusiiun, Kacanljcn iluj j. Teleloo ta. 11-22. 51-23 »-24 Uueracn, iddclek: Ljubi lana. fucanijeva oIV 5 - lelefoo H. 51-23 31-26 Pooiužnia Novo mesto > L rabi lanska cesta 42 laJunl: a Ljubljansko pokrajine pn poitno ilekovnetD ta vode It. 17.749. ta ostale kraje Italiir Sem Tir Contt Con Post. No 11-31 IZKLJUČIMO ^AMOFSIVO is OKlaac a Kj Italiic ta inozemstvi (mi Omon. ".ihhlirtr? Italiana V A MILANf, Izbija f lik d a o razen pooedeljks N i t o č n i n a znaša mesečno Lir 18.—v za inozemstvo pa Lu 22.80 Uredotitvo: Ljubljana. Puccmijeva alica 4ter. 5. be*. 31-22. 31-23. 31-24 telefon Rokopisi se ot vračajo CONCESSIONARLA ESCLUSIVA pet u poO bliciti di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO V Egiptu topniški boji Osem angleških letal sestreljenih — Potopitev 5«w tonske sovražne trgovske ladje Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 10. julija naslednje 773. vojno poročilo: Na egiptskem bojišču dvoboji topništva. Zabeležiti je vpad lahkih oklopnih vozil v naše zaledje. Nekaj tovornih vozil je bilo uničenih ali onesposobljenih, druga pa so naša letala obstreljevala s strojnicami in jih zažgala. Italijanski in nemški lovci so sestrelili 2 britanski letali v Afriki, 6 pa na Malti, kjer je bilo letališče pri Mikabi ponovno bombardirano. Eno naše letalo se ni vrnilo. V vzhodnem Sredozemlju je naše tor-pertno letalo napadlo in potopilo sovražno 5000-tonsko trgovsko ladjo v zavarovanem konvoju, ki je vozila tanke in motorna vozila. Napadi na Malta Berlin, 10. jul. d. S pristojne nemške vojaške strani je bilo objavljeno, da je nemško letalstvo v sredo zepet hudo oombardi-ralo britansko letališče Luka na otoku Malti. Nemški bombniki so napad izvršili po več zaporednih skupinah. Druga nemška letala so izvedla uspešne oborožene izvid-niške operacije in napadala britanske mornariške edinice v vodovju okrog otoka. Sov- ražnikova protiletalska obramba je bila samo lahkega značaja. Nemška lovska letala so v okviru teh operacij sestrelila sovražnikovo letalo tipa Spitfire. Izgube v juniju Glavni stan italijanskih Oboroženih sil objavlja: Izgube v mesecu juniju in one, ki niso bile vključene v prejšnje sezname, a so se o njih do 30. junija t. L prejeli predpisani dokumenti, so naslednje: vojska in prostovoljna milica v severni Afriki: padlih 849, ranjenih 1399, pogrešanih 868. Rusija (9. seznam): padlih 60, ranjenih 168, balkansko področje: padlih 466, ranjenih 496, mornarica: padlih 30, ranjenih 245, pogrešanih 825, letalstvo: padlih 35, ranjenih 70, pogrešanih 178. K temu seznamu je treba pripomniti, da so bili seznami padlih objavljeni v posebnem današnjem dodatku lista »Le Forze Armate«, seznam za balkansko področje pa vsebuje tudi 25 imen »Galilee«, ki niso bila objavljena v mesecu aprilu. Vsem slavnim borcem in njihovim družinam izkazuje domovina svojo globoko in večno hvaležnost. M a uri Funti Stilo Pred dvema letoma, v dnevih 9. in 10. julija, se je na Sredozemskem morju odigrala prva velika bitka med italijanskim in angleškim brodovjem. Znamenita bitka, v kateri se je italijanska vojna mornarica proslavila do najvišje mere, je peste j znana v zgodovini pod imenom zrnata pri Punti Stilo. Potek bitke in njen konec dokazujeta v najsijajnejšem blesku veliko sito brodovja nove Italije, ne prekosi j ivo hrabrost italijanskega naroda m izredno sposobnost vodstva italijanskih pomorskih oboroženih sil. Dne 7. julija je neka podmornica Ducejeve Italije bila na preži v kretskih vodah in pri tem opazila sovražno britansko brodovje, ki je od plulo iz Aleksandri je v smeri proti osrednjemu delu Sredozemskega morja. Budna straža je o tem obvest.la poveljništvo italijanskega brodovja Takoj je bilo odrejeno zasledovanje sovražnika V nepopisnem zagonu se je del italijanskega brodovja. sestavljen iz okiopnic »Giuho Cesa-re«. »Conte Cavour«. 6 večjih in 10 lažjih križark. kakih 40 lovcev, vrge' na zasledovani. Eskadra je bila ravno uspešno zaključila svojo spremijevalno službo prevoz- nih ladij v Cirenaiko ter se je z največjo brzino odpravila, da napade sovražni pomorski oddelek. Sovražnik je bil izredno jak. Njegova skupina je obsegala 3 linijske bojne ladje tipa »Warspite«, 1 nosilko letal, kakih 10 križark in več ko 30 lovcev. Prvi dan bitke, 9. julija, so bile italijanske ladje kakih 100 milj oddaljene od rta Stilo. Napadle so nadmočnega sovražnika z nepopisnim junaštvom in razvila se je ogorčena borba, v kateri so italijanski mornarji znova potrdili svoj visoki sloves pomorskih junakov. Napad italijanske eska-drn je b > 'tako silovit, da je bi: i,akoj v začetku razbit britanski bojni red, da so se angleške bojne enote razpršile in z največjo naglico bežale v svoje izhodišče. To je bila prva velepomembna zmaga v nizu sledečih ji akcij, s katerimi je brodovje Italije očistilo Sredozemsko morje ter za vse večne čase razbilo in o/vrglo bahato bajko o izključnem britanskem gospostvu. Vsa Italija se v pobožnosti in s ponosom spominja tega preslanmega čina svojih hrabrih sinov, ojeklenela v svoji neomajni veri v končno zmago. Kritičen položaj angleške plovbe Pomanjkanje brodovja lahko povzroči usodno krizo za Veliko Britanijo Rm, 10. jul. s. V Londonu so se odločili, da bo razprava v spodnji zbornici o izgubah brodovja takoj po razpravi o vprašanju vojne proizvodnja, ki bo zahtevala nekaj dni. Razprava bo za zaprtimi vrati. Ne ve se še. ali bo v tej razpravi nastopil tudi Churchill, izven dvoma pa je, da bo govoril minister za prevoze Salter, ki bo moral dati spodnji zbornici vsa potrebna pojasnila. List »Daily Express« piše. da je vojna na Atlantiku zavzela zelo nevarne oblike za zaveznike. Razlike v številu potopljenih i<5',novo zgrajenih trgovskih ladij so vedno večje in lahko povzročijo usodno krizo za Veliko Britanijo, kajti v primeru, da bi se to nadaljevalo. Velika Britanija ne bo mogla začeti nobene ofenzive in tudi ne bo mogla nadaljevati vojne. List »Daily Maily« pa zelo indiskretno objavlja naslednje zgovorne podatke: v mesecu juniju so ameriške ladjedelnice zgradile nad pol milijona ton prevoznega brodovja, britanske ladjedelnice na v istem času približno 180.000 ton. Tudi iz u-adnih priznanj v teku poslednjih razprav je razvidno, da izgube angleškega in ameriškega prevoznega brodovja ^v istem času daleč prekašajo celotno tonažo novih ladij. Iz tega bi se moglo sklepati, da so zavezniki izgubili v mesecu juniju najmanj milijon ton prevoznega brodovja, kar predstavlja približno povprečje mesečnih izgub v tem letu. V pretekli svetovni vojni nismo nikdar dosegli tako velikih izgub, saj so dosegle višek v aprilu 1917 z rekordom 849.000 ton. Ako ne bomo bolj pozorni in čuječi. zaključuje list. potem bodo drugo bojišče ustvarili nasprotniki, ne pa mi. Stockholm, 10. jul. d. Kakor javljajo švedski dopisniki londonskih listov je bila včeraj v Londonu napovedana tajna seja spodnje zbornice, na kateri se bo obravnavalo vprašanje izgub zavezniškega trgovskega brodovja. Švedski dopisniki pripominjajo k tej napovedi, da so očitno izgube zavezniške trgovinske tonaže tako ogromne, da se Churchillova vlada o njih ne upa javna razpravljati niti ne objaviti golih številk. Po švedskih poročilih tudi vsi angleški listi zmerom bolj poudarjajo kritičen položaj zavezniške plovbe in z zmerom večjim poudarkom zahtevajo, da je treba to vprašanje kakorkoli energično rešiti. Listi pri tem naglašaio. da sporedno z zmerom kritičnejšim položajem na drugi strani raste potreba po ladjah za transporte čet in vojnih potrebščin na mnogoštevilna zavezniška volna prizorišča. Brodovje, ki bi bilo toliko potrebno, pa se navzlic vsem naporom ameriške in angleške ladjedelniške industrije zmerom bolj krči. »Daily Express« naglasa, da resnost problema trgovske tonaže ne sme nihče več še nadalje ignorirati. Razlika med potopljeno trgovsko tonažo in novimi ladijskimi gradnjami je prinesla tako ostro krizo, kakor jo v teku dosedanje vojne Anglija še nikoli ni občutila. Ta kriza ni spravila v negotovost samo vse možnosti za kake ofenzivne akcije, marveč je napravila dvomljivo vobče vse nadaljnje vojskovale Velike Britanije. V Londonu so doslei zmerom zatrjevali, da je ta kriza samo prehodnega značaja in so napovedovali, da jo bo mogoče premagati z zboljšanjem pro-tipodmorniške vojne ter s povečanjem ladjedelniške proizvodnje, toda po trditvah švedskih dopisnikov se sedaj tudi v Londonu v polni meri zavedajo, da se mora položaj zavezniške plovbe smatrati za skrajno kritičen in težaven za nadaljevanje zavezniških vojaških operacij. Bern, 10. julija d. Londonski dopisnik švicarskega lista »Neue Ziircher Zeitung« objavlja podatke o zadnjih katastrofalnih izgubah zavezniškega trgovskega brodovja. Iz podatkov, ki so iz Zedinjenih držav dospeli v London im ki jih navaja švicarski list, je razvidno, da so zavezniške izgube trgovskih ladij dosegle letos v juniju se nikoli prej zabeleženi višek. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so zavezniki po teh poročilih, pri čemer ie seveda treba upoštevati, da gre za ameriške in angleške vire, po lastnem priznanju izgubili 590 trgovskih ladij, izmed katerih jih je bilo nad 330 potopljenih samo ob ameriški obali Dopisnik »Neue Zurcher Zeitung« dodaja k svojemu poročilu, da so tako tudi Američani s svojimi lastnimi podatki potrdili brtansko tezo, da je danes prav ob obali Zedinjenih držav najopasnejše za kretanje zavezniškega trgovskega brodovja. Bern, 10. julija s. Po vesteh iz Londona in Washingtona se je v tamkajšnjih pomorskih krogih pojavilo resno vznemirjenje zaradi vedno bolj občutnih izgub zavezniškega trgovskega brodovja. Prvič so celo objavili zelo vznemirljivo številko, češ, da so zavezniki v prvih 6 mesecih tega leta izgubili skupno 600 trgovskih ladij in sicer približno 330 ob svernoameriški obali samo zaradi drznosti italijanskih in nemških podmornic, kakor poudarjajo v W asih ki g-tonu. Santiago. 10. julija s. Severnoameriški veleposlanik v Santiagu, Bower, je uradno obvestil čilskega zunanjega ministra Parrosa Jairpo, da se bodo severnoameriške dobave petroleja Čilu zaradi vedno večjih izgub petrolejskih ladij moralie v tem letu zmanjšati za polovico v primeru s kontingentom iz L 1940. UMIK SOVJETSKIH ČET OB DONU Odbiti sovjetski protinapadi severnozapadno od Voroneža in severno od Orla — 390 sovjetskih tankov in 78 letal uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V južnem odseku vzhodne- fronte nadaljujejo nemške in zavezniške čete na široki fronti zasledovanje umikajočega se sovraž-žnika. Krajevni odpor sovražnika je bil zlomljen. Od tankov podpirani protinapadi sovražnika severnozapadno od Voroneža so bili zavrnjeni z velikimi izgubami. Močni letalski oddelki podpirajo obrambo proti tem protinapadom in obstreljujejo z velikim uspehom kolone umikajočega se sovražnika, ki se zbirajo na posameznih razdr tih prehodih. Severno in severnozapadno od Orla je ponovil sovnažnik svoje napade z močnimi silami, ki pa so bili zavrnjeni v hudih borbah. Poedini predori sovražnika so bili presekani in prodiranje ustavljeno. Število v uspešnem sodelovanji! vojske in letalstva uničenih tankov se jo povečalo na 390. V zaledju južnozapadno od Rževa so se izjalovili poizkusi prodora obkoljenih sovražnikovih skupin. Lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 78 sovražnikovih letal. Pet lastnih letal se ni vrnilo. Ostanek angleško-ameriškega konvoja na Severnem ledenem morju so včeraj bojna letala ifei podmornice ponovno napadla. V tem konvoju, ki je obstojal še iz 3 parnikov. katere so spremljali 3 rušilci in 2 stražni ladji, so bile potopljene 3 nadaljnje ladje. Dve izmed njih so potopile podmornice. Letalski napadi na letalska oporišča na Malti so se uspt&no nadaljevali podnevi in ponoči. V spopadih v zraku je balo sestreljenih brez lastnih izgub 6 angleških lovcev. Ob južni obali Anglije so bojna letala v včerajšnjih jutranjih urah potopila v angleškem konvoju, ki so ga že prej napadli brzi čolni,, trgovsko ladjo s 3000 br. reg. to nami in večjo stražno ladjo, poškodovala pa nadaljnjo trgovsko ladjo srednje velikosti V Rokavskem prelivu je čoln za odstranjevanje min,v noči na 10. julija potopil z zaletom angleško brzo topničarko. Nad Nemškim zalivom je sestrelilo mornariško topništvo 3 angleška letala. Boji pri Voronešu Berlin, 10. jul. s. Kakor izjavljajo v tukajšnjih vojaških krugih, sta na področju pri Voronežu samo dve nemški diviziji uničili 263 sovjetskih tankov. Mogočni oddelki bojnih in strmoglavnih letal so učinkovito podprli operacije pehote, ki je neprestano odbijala številne sovjetske protinapade severno od Voroneža. Nasprotne čete, ki so se v tem odseku zbrale, da bi se še nadalje upirale, so bile z vidnim uspehom obstreljevane s strojnicami. V nekem drugem odseku doneškega bojišča so nemške in zavezniške napadalne čete zasledovale sovražnika na umiku in globoko prodrle v smeri proti jugovzhodu. Tako so osvojile več utrjenih višin in več krajev, iz katerih se je moral sovražnik umakniti. Ob Donu so boljševiki o priliki poiz- Minister Riccardi v Nemčiji Berlin, 10. jul. s. Minister Riccardi se jei' po novih razgovorih z ministroma Funkom in Clodiusom o vprašanjih, ki se tičejo gospodarskih odnosov med Italijo in Nemčijo, podal včeraj v italijansko veleposlaništvo, kjer so se zbrali na povabilo veleposlanika Alfieria razen obeh nemških ministrov tudi zastopniki nemškega gospodarskega in finančnega sveta ter visoki zastopniki nemškega gospodarskega in zunanjega ministrstva. Nato je minister Riccardi obiskal državnega tajnika Werman-na, ki je ministra Riccardia sprejel v Rib-bentropovem iimenu. Zvečer je Eksc. Riccardi odpotoval v Monakovo. Saradzoglu predsednik turške vlade Ankara, 10. jul. d. Uradno je bilo objavljeno, da je turški državni predsednik poveril dosedanjemu turškemu zunanjemu ministru šiikriju Saradzoglu sestavo nove turške vlade. Berlin, 10. jul. d. Berlinski listi posvečajo vso pozornost mandatu turškega zunanjega ministra Saradzogla za sestavo nove vlade. Več listov objavlja tudi sliko novega turškega ministrskega predsednika. »Deutsche Allgemerte Zeitung« objavlja pregled o dosedanjem delovanju min. pred-sedenika Saradzogla in zlasti podčrtava, da je Saradzoglu lani podpisal nemško-tur-ški prijateljski pakt. List opozarja nadalje tudi na izredno energijo in odpornost, ki jo je Saradzoglu zmerom kazal napram močnemu pritisku iz Moskve. Tudi »Ber-liraer Lokalanzeiger« podčrtava, da je novi turški min. predsednik podpi3al nemško-turško prijateljsko pogodbo ter hvali zlasti njegovo daljnovidnost. Pogreb dr. Saj dama Carigrad, 10. julija s. Truplo predsednika turške vlade dr. Refika Sajdama je bilo prepeljano v Ankaro. V sprevodu, v katerem so bili zastopniki oblasti in glavne mestne osebnosti ter zastopniki oboroženih sil, je bila ogromna množica ljudstva, ki je spremila truplo do pamika nakar so ga prepeljali preko Bosporia na azijsko obalo. Vsii listi, ki so izšli s črnim robom, objavljajo dolge članke o pokojnikovi osebnosti. Pogreb Refika Sajdama je bilo popoldne v Ankara. kusa, da bi prekoračili reko, utrpeli izredno krvave izgube zaradi delovanja nemškega letalstva, ki je v zaporednih valovih in z bombami vseh kalibrov napadalo sovražnica. V letalskih dvobojih so nemški lovci sestrelili 35 sovjetskih letal. Prodor pri Rosošu Stockholm, 10. jul. d. Moskovska poročila o kritičnem položaju na vzhodnem bojišču ln priznanje sovjetskega vojnega po-veljništva, da osovinske čete prodirajo neprestano dalje ter pošiljajo v borbe zmerom nove sile ter neizčrpno množino vojnega materiala, izpreminjajo prvotni nemir angleške javnosti v razpoloženje, ki je prav blizu panike. In v Londonu računajo s tem, da moskovska poročila samo nepopolno slikajo resnični položaj, ki je po mnenju londonskih vojaških ekspertov še mnogo bolj resen. Današnje sovjetsko vojno poročilo, ki javlja o borbah na prostoru pri Rosošu, je povzročilo v londonskih političnih krogih največjo pobitost. Mestece Rosoš leži že skoraj 250 km vzhodno od Harkova ob Donu. S padcem mesta Rosoša si bodo nemške sile iz-vojevale že na dveh mestih kontrolo nad Donom. Ta silno nagli nemški prodor si skušajo v londonskih vojaških krogih tolmačiti na ta način, da je maršal Timo-šenko izgubil zaščito na svojih bokih pri poizkusu zadržati nemški prodor proti Voronežu, ki leži približno 180 km severnozapadno od Rosoša. Pri tem je moral Ti-mošenko žrtvovati čete, ki so krile njegove glavne oddelke na najjužnejšem odseku fronte. Posebno se po poročilih londonskih dopisnikov švedskih listov v londonskih vojaških krogih boje, da bodo nemške čete po prodoru proti Rosošu na tem mestu lahko z mnogo manjšimi težavami prekoračile Don ter nato po pričakovanem sunku v severno smer padle v boke in v hrbet sovjetskim silam. Madžarske čete ob Donu Budimpešta, 10. jul. s. Kakor poudarjajo v tukajšnjih pooblaščenih vojaških krogih, se napredovanje nemških in zavezniških čet v južnem odseku vzhodnega bojišča nadaljuje brez prestanlja. Madžarske divizije so pod poveljstvom generala Janya dosegle reko Don in strle poslednji sovražni odpor. Nemški general Weichs, poveljnik armij-skega zbora, ki operira na bojišču pri Donu, je poslal regentu Horthyju naslednjo brzojavko: čete 2. madžarske armade so pod uspešnim poveljstvom generala Janya in v okviru mojega armadnega zbora ob strani nemških tovarišev hrabro izvršile zaupano jim nalogo in dosegle reko Don. Prepričan sem, da bodo madžarske divizije v bratstvu orožja z nemškimi četami izvojevale tudi dokončno zmago za boljšo bodočnost Evrope. Madžarske divizije, ki so 28. junija juž-novzhodno od Kurska prešle v napad, so po srditih borbah predrle sovražne obrambne črte in izkoristile ta svoj začetni uspeh s tem, da so sovjetske čete prisilile k umiku. Med tem je 2. madžarska armada vzpostavila stik z motoriziranimi in oklop-nimi kolonami, ki so prodrle od juga in ki so v jeklenem obroču obkolile sovjetske divizije na umiku. Madžarske divizije so učinkovito pomagale tudi pri uničevanju sovjetskih obkoljenih čet ter pri zlomu poslednjih ostankov sovjetskega odpora. Posledice nemškega prodora Berlin, 10. jul. d. Pod naslovom »Ruska južna fronta se maje« objavlja po svojih zanesljivih informacijah »Dienst aus Deutschland« podatke o poteku nemške efenzive na južnem delu vzhodnega bojišča. Ti podatki so obsežnejši, kakor je pri navedeni korespondenci često slučaj, kakor pa so bili doslej objavljeni s pristojnega nemškega uradnega mesta. — »Dienst aus Deutschland« ugotavlja, da sovjetskemu generalu Timošenku proti sedanji nemški ofenzivi ni uspela tako zvana elastična obramba, marveč se je njegova fronta zamajala na vsej dolžini, ki sega do višine mesta Stalin na jugu. Kot posebne značilnosti v razvoju nemških ofenzivnih operacij je treba naglasiti predvsem naslednje: 1. Nasprotnik ni imel potrebne moči, da bi pravočasno pričel protinapade in da bi s pravočasno uporabljenimi rezervami zavaroval svoje boke in zadržal prodirajoče nemške sile med rekama Doncem in Donom. 2. Nemci niso bili doslej prisiljeni k nobeni vojaški operaciji, ki bi jo vsilili posamezni od tankovskih oddelkov zabiti klini, marveč jim je uspelo svoje sile potisniti naprej na najširši fronti preko vsega prostora med Doncem in Donom. 3. Premoč nemškega vodstva vojaštva in orožja je tolikšna, da so bile sovjetske sile na vsej južni fronti že v nekaj dneh tako razmajane, da so prišle v nered in bile prisiljene k begu. Posledice, ki jih bodo imele nemške ofenzivne operacije za nadaljnji razvoj, se že danes kažejo v prvih obrisih. Tako je bila presekana sovjetskim četam zveza med srednjim in južnim odsekom fronte. Stiki so bili v toliko pretrgani, da sovjetsko poveljništvo ne more več poljubno premikati čet med enim in drugim odsekom. Strateška posledica prekinitve glavne železniške proge Moskva—Rostov je v tem, da se bo moral v nadaljnjem maršal Ti-mošenko posluževati Ip še drugovrstnih železniških prog vzhodno od reke Dona, ako bo hotel vzdržati najnujnejše zveze med centralnim in južnim odsekom fronte. Razen tega je z nemškim prodorom direktno ogrožen poslednji ostanek ukrajinskega industrijskega ozemlja, v kolikor je še ostal pod sovjetsko oblastjo. Ni treba še posebej tolmačiti, kaj pomeni izguba tega industrijskega ozemlja za sovjetsko vojno industrijo, ki je bila že itak do skrajne meje omejena s prejšnjimi izgubami. Napadi nemškega letalstva Berlin, 10. jul. d. Nemško letalstvo je po poročilih s pristojnega nemškega vojaškega mesta v sredo učinkovito podpiralo ofenzivne operacije nemške armade med rekama Doncem in Donom. Uničevalo je sovražnikove oklopne oddelke, prevozna sredstva, skladišča materiala ter napadalo čete v obrambnih črtah, utrjenih postojankah ter bombardiralo in obstreljevalo sovražnikove kolone na pohodu. V letalskih spopadih, ki so se razvili v zvezi s temi operacijami, so nemška lovska letala na južnem delu vzhodnega bojišča sestrelila 25 sovjetskih letal. Druge skupine nemških bojnih letal so posebno uspešno napadle sovražnikove transportne kolone in uničile 220 vozil. Prometne naprave ob reki Donu so utrpele hude izgube. Letala so brez prestanka napadala mesta in vasi, v katerih so se zbirale sovražnikove čete, kakor tudi železnice za fronto. V srednjem odseku fronte so nemška lovska letala v borbah s sovražnikovim letalstvom sestrelila 21 sovjetskih letal. V severnem delu vzhodnega bojišča so skupine nemških bojnih letal napadale sovražnikove pehotne lfolone in skupine prevoznih sredstev. Napadi so bili osredotočeni tudi na sovražnikova letališča, kjer je bilo uničenih več nasprotnikovih letal. Na neki točki so bombe razbile 18 tovornih avtomobilov. Neko municijsko skladišče so letalske bombe direktno pogodile in je zletelo v zrak. V severnem odseku fronte so bili osredotočeni letalski napadi predvsem na sovražnikovo ladjevje in na pristaniške naprave v Murmansku. Po bombnih eksplozijah so piloti opazovali izbruh velikih požarov. V letalskih »popaaih sta bili sestreljeni dve sovražni letali vrste Hurricane. Vedno večje vznemirjenje v angleški javnosti Rim, 10. jul. s. Sedaj tudi v Londonu povsem odkrito priznavajo, da je pobuda v operacijah na vzhodnem bojišču prešla odločno v nemške roke in v Londonu ne vidijo, kako bi mogla za sedaj iz nemških preiti v zavezniške. Padcu Voroneža pripisujejo v angleških krogih velik pomen, saj smatra n. pr. vojaški sotrudnik lista »Daily Mail« zavzetje tega industrijskega središča kot veliko nemško zmago, »morda največjo, ki so jo Nemci v tem letu dosegli na tem ozemlju«. List nato še pripominja: Ako se bodo Nemci utrdili na osvojenih postojankah, bi to moglo odločilno vplivati na nadaljnji potek vojne. Ta domneva izhaja predvsem iz ugotovitve, da pomeni padec Voroneža presekanje železniške proge Moskva—Rostov—Kavkaz, tako da bodo odslej dobave Timošenkovi vojski vedno bolj težke in nevarne. Sotrudnik lista »Yorkshire Post« piše v zvezi s pohodom oboroženih sil osi na vseh bojiščih med drugim: Prodiranje Nemcev, ki traja že nad dva tedna po 10 angleških milj na dan, in osvojitev najpomembnejših britanskih in sovjetskih postojank, bi moralo razpršiti poslednje utvare onih, ki š« vedno izražajo dvome o učinkovitosti sovražnih armad na vzhodnem bojišču. Uspehi osi na ruskem in egiptskem bojišču bodo nedvomno resno ogražali nadaljnje dobavljanje vojnih potrebščin Rusom tudi preko Irana. Dobave po tej poti so mogle doslej le deloma nadomestiti, kar je sovjetska vojska izgubila z uničenjem vojne proizvodnje na ozemlju, zasedenem po Nemcih. Berlin, 10. jul. Razvoj operacij na vzhodnem bojišču sili Moskvo k priznanjem, ki zbujajo zaskrbljeno vznemirjenost v anglosaškem svetu, kakor ugotavljajo ber- linski opazovalci Po molku zadnjih dni je namreč anglosaška, javnost končno iz bolj-ševiškega vira zvedela, da je postal položaj prav tako dramatično resen kakor preteklo jesen, ko je bila v nevarnosti Moskva. Pri vsem tem pa sovjetska propaganda še ni priznala padca Voroneža, vendar pa priznava, da je »položaj zelo resen zaradi naraščajočega nemškega pritiska na severu in na jugu mesta in da so sovjetske divizije na več krajih utrpele »feredne hude izgube. Reuterjev poročevalec pa v svoji bOzojavki iz Moskve takole označuje mnenje boljše-viških voditeljev: Izven dvoma je, da se je položaj zelo neugodno zasukal in da je sedanji trenutek izredno resen. Po neprestanih in tesnih nemških napadih, ki se izvajajo z ogromnimi količinami orožja, lahko sklepamo, da pripisujejo Nemci operacijam odločilen pomen. Spričo takšnih in podobnih informacij, ki kažejo pesimistično razpoloženje, opušča angleško časopisje svojo dosedanjo rezer-viranost. Tako vzklika list »Daily Express«: Nemška vojska je dosegla najbrž svojo največjo strateško zmago. Nemške divizije so se polastile postojank, ki lahko odločilno vplivajo na potek in na izid vojne. Iz mnogih poročil je razvidno, da boljševiškim armadam primanjkuje predvsem orožja, najbolj pa vznemirja anglosaško javnost in anglosaške liste skrb, da ne bi nemški prodor v smeri proti jugovzhodu imel za posledico kake katastrofe za Timošenkovo vojsko. Agencija »United Press« pčroča n. pr. med drugim: Proboj, ki so ga jzvr$l-le nemške divizije, je zbudil občutek smrtne nevarnosti za Sovjetsko zvego. Bolj-ševiško vrhovno poveljništvo se očitno Nadaljevanje na IL str. ▼prašu je, zakaj de čakajo Angleži ln Američani s svojo intervencijo, ki so jo obljubili. Ako ne bo ustvarjeno drugo bojišče sedaj, bo morda jutri že prepozno. Berlinski listi beležijo vse te izjave kot zgovorno potrdilo ogromnih uspehov nove iiemške ofenzive v izredno kratkem času. To potrjuje v ostalem tudi dnevno povelje maršala Timošenka, ki je ukinil vse dosedanje oiredbe o obrambi vsake pedi zemlje za vsako ceno. Timošenko sedaj nasprotno izjavlja, da je treba prizadeti sovražniku čim večje izgube, istočasno pa se izogniti sleherni nevarnosti obkolitve. To je po mnenju maršala sedaj važnejše kakor pa braniti posamezne kose zemlje. Iz tega sledi, da sovjetski maršal ne more več tako slepo tvegati izgub ljudi in orožja, ker se zaveda, da bi vsaka taka izguba postala lahko usodna. Razen tega Timošenko s svojim dnevnim poveljem posredno priznava vse ogromne sovjetske izgube o priliki raznih obkolitvenih akcij nemških oboroženih sil. Vprašanje je le sedaj, ali bo novi Ti- mošenkov štetem tako zvane »elastična obrambe« kaj boljši od dosedanjega ostema trdovratnega in srditega odpora. Nekateri nepoboljšljivi kavarniški strategi ▼ Londonu so seveda mnenja, da se bo maršal Timošenko prav na ta način izognil vsem nevarnostim iti da bo ohranil svoje sile v glavnem nedotaknjene, kakor se mu je to baje deloma že posrečilo z umakni tvl-jo iz Kurska in iz Starega Oskola. Vse to smatrajo v Berlinu za navadnee izgovore v zadregi, ki meje že na smešnost. Dejstvo je namreč, da maršal Timošenko še nadalje meče v bitko vse svoje razpoložljive rezerve in da se navzlic vsemu temu napredovanje zmagovitih nemških sil ni niti lokalno nikjer zaustavilo. Vsi sovjetski poskusi protinapadov pa so klavrno propadli, kajti veljali so ogromne izgube ljudi ln orožja ne da bi z njimi kaj dosegli. V ostalem bo že bližnji razvoj operacij najbolj prepričevalno razpršil vse utvare anglosaških propagandistov. (Piccolo.) 0 ciljih vojne proti boljševizmu Berlin, 10. jul. Zelo zanimive ugotovitve o operacijah na vzhodnem bojišču, o ciljih teh operacij in o trajanju vojne na vzhodu objavlja Himmlerjevo glasilo »Schwarzes Korps« v posebnem uvodniku, v katerem piše med drugim: Tudi to leto bodo nemške in zavezniške vojske prizadejale sovražniku nove in zelo hude poraze, znova ga bodo bile ln udarjale nanj z vso silo, dokler ne bo končno odstranjena sleherna nevarnost za Evropo in Nemčijo. Kolko časa bo za to potrebno? Dobro vemo, da bo spopad med Evropo in novim Džingiskanom iz Kremlja odločil o usodi te druge svetovne vojne, vemo pa tudi, da se borba s Sovjetsko zvezo ne more tako končati, kakor so se vselej končale vojne med civiliziranimi narodi, namreč z zmago ene in z enostavnim porazom druge izmed vojnih strank, ki ji je tako omogočeno, da še nadalje živi. V sedanjem zgodovinskem konfliktu ne gre za to, da bi boljševizem izgubil samo eno igro. Nesmisel bi bil, ako bi se boljševizem priznal za poraženega, kajti mi se ne borimo proti Rusiji, proti ruski državi, temveč proti doktrini, ki misli, da bo lahko razširila na ves svet go-spodstvo, ki ga v Rusiji izvajajo njeni eksponenti. Ta ideologija ne more nekega lepega dne prostovoljno priznati posledi(^neprestanih porazov ruske vojske, kakor se ne more nikdar priznati za premagano. Ona se bo borila, dokler se bo mogla, in mi se moramo prav zaradi tega boriti toliko časa, dokler se ne bo zrušila, dokler ne bo prisiljena živeti navidezno življenje kje daleč v oddaljenosti. Kot činitelj moči in kot izvor nevarnosti pa m<^a biti dokončno izločena. Izkušnje so nas poučile, da računamo z vztrajnostjo tega nasprotnika. Zato ne bo nihče nepotrpežljivo beležil tednov borbe, ki minevajo, kvadratnih kilometrov novega ozemlja in imena zasedenih mest, število ujetnikov in količine vojnega plena. Sovražnik ima n?^ svoji strani veliko prednost, brezmejno razsežnost svojega prostora. Ta činitelj izključuje možnost operacij, ki bi kakor v Franciji, na Balkanu ali v Afriki stremele za tem, da se nasprotnik z enim samim udarom ,uniči, še tako velika napredovanja v bojih na vzhodu so samo delne akcije, kajti sovražniku vselej ostaja še zaledje, vselej ostajajo še človeške rezerve. Zato ga moramo uničevati kos za kosom s potrpežljivim in srditim delom, uničiti moramo njegovo orožje, odvzeti mu moramo njegova proizvajalna središča in vire njegovih surovin, onesposobiti življenjske žile njegovega gospodarstva. Strateške zahteve in možnosti te borbe ter njeni zakoni so povsem drugačni, kakor pa so bili v katerikoli dosedanji vojni. Ne samo nemški vojak, temveč ves nemški narod se je mnogo naučil. Privadili smo se posebnim značilnostim vojne na vzhodu in sedaj znamo ceniti tudf tehnični element te druge poletne ofenzive povsem drugače kakor doslej. Nam Evropcem se zdi včasih nerazumljivo, da boljševiški vojak ne ohrani le v napadu, temveč tudi v obrambi, navzlic svoji suženjski miselnosti, popolni prezir življenja. Kapitulacija obkoljenih armad ali obleganih trdnjav, ki je .normalen pojav v vseh vojnah, ni znana v vojni na vzhodu. Ujetnike običajno zajamemo samo tedaj, ko so sovražne formacije že v popolnem razsulu. Kako naj si razložimo to trdovratnost ? Vsekakor ne z moralnimi vrednotami, kakršne so pogum, smisel za čas, tovarištvo, junaštvo in drugo, kajti oni ruski socialni-sloji, ki bi mogli imeti te lastnosti, so bili premišljeno izkoreninjeni od boljševikov. čim bolj opazujemo boljševike, tem bolj razumemo, da predstavlja boljševizem samo sredstvo za dosego cilja, ki ga zasledujejo kremeljski voditllji, zasužnjenje množic. Težko nam je razumeti, da je bil narod, kakršen je sovjetski, ki živi zelo ravno življenje in ki zlasti v svojem življenju ne kaže niti najmanjše ljubezni za duhovne zadeve in za napredek, sposoben obvladati tako komplicirane stroje in sam uporabljati izgotovljeno orožje. Mogoče je, da to orožje ni tako popolno kakor naše, nikakor pa ne moremo zanikati, da predstavlja nedvomno presenetljivo realizacijo dejstvo, da so boljševiki zmogli ustvariti moderen vojni aparat, vse ono, kar je danes potrebno za ogromno moderno armado, in sicer navzlic temu, da niso imeli niti vodilnega sloja, ki bi bil na višini časov, niti tradicije, niti obstoječe industrije, na katero bi se naslonili, kakor je izven dvoma, da so bili v stanju postaviti preteklo poletje v borbo najmanj 25.000 tankov ln prav toliko letal, poleg vsega drugega orožia. Ta realizacija kakor sicer tudi zagrizena vztrajnost boljševiškega vojaka nista razumljivi samo zaradi uvedbe suženjstva, kajti z armado sužnjev je pač mogoče graditi kanale, nikakor pa ne izvršiti duhovitih podjetij. Prav tako bi ne bilo pametno ugovarjati, da so boljševiki v vojni proizvodnji posnemali druge in ustvarili samo plagiat. Ako bi bilo to resnično, bi se bil moral čangkajšek že davno odreči ameriškim vojnim dobavam, kajti tudi on bi bil lahko posnemal modele drugih. Spričo vsega tega moramo priznati, da je v boljševiškem človeku nekaj podobnega veri, kar mu daje nepričakovano energijo, seveda ne veri v našem smislu, temveč v smislu peklenske obsedenosti fanatizma sekt. Ta vera svoje vrste je tipčičen proizvod oboroževanja države, kakršnega je ustvaril boljševizem. V Sovjetski zvezi ne pomeni človek nič, kajti on nima niti časti, niti pravice, niti ne pravice do golega življenja. Država mu lahko vzame vse in ga lahko pretvori v sužnja Gre torej za krvoločno, besno in nevarno, toda vsemogočno državo, ki je prav zaradi tega v očeh množice vredna oboževanja. Boljševiško prebivalstvo smatra zato za pravično in naravno, da si država gradi zase pompozne palače in nebotič.nike, med tem ko moia samo živeti v barakah. To nam razlaga, zakaj se boljševik privadi še tako revnemu življenju, ko pa je v službi vsemogočnega boga in njegovega preroka Stalina. To nam končno razlaga, zaključuje Ust, zakaj vodi boljševizem s srdito vztrajnostjo vojno za svojo vero. (Piccolo) Hud udarec Ameriki In Rusiji Madrid, 10. julija s. Uničenje angleško-amariškega konvoja, namenjenega v Arhan-gelsk, označujejo tukajšnji listi kot hud udarec, ki so ga nemške podmornice istočasno zadale Z edin jen im državam in Rusiji. Listi nadalje pripominjajo, da lahko Amerika v svodi propagandi navaja kakršnekoli astronomske številke o svoji oborožitveni proizvodnji in da si lahko izmisli tudi kakršenkoli nove številke, da pa se končno le znajde vsslej pred istim perečim problemom prevozov, ki ga nobena propaganda ne more rešiti. Letailsko-pomorska protiblokada osii posluje odlično in Rusija vedno bolj uvideva, da lahko le malo pričakuje od svojih zaveznikov. Uspehi romunske mornarice Bukarešta, 10. julija d. Državni podtajnik v rumunskem ministrstvu za mornarico je objavil službene podatke o uspehih romunskih mornariških stirl prgiti sovjetski mornarici na Črnem morju. Iz teh podatkov je razvidno, da je rumunska mornarica, dasi petkrat manjša kakor sovjetska uspešno dovršila poverjene ji naloge Med drugim so rumunske mornariške edinice hudo poškodovale sovjetski rušiilec »Moskva« in potopile rušilec »Harkov«. Nadalje se. rumunske mornariške sile doslej na Črnem morju uničile 8 sovjetskih podmornic. Izmed uničenega transportnega brodovja je kot poseben uspeh treba omeniti potopitev sovražnikove 12.000-tonske transportne ladje. Na Dunavu so rumunske mornariške edinice hudo poškodovale ali potopile 7 sovjetskih motornih torpednih čolnov, dve pomožni vojni ladji in dva monitorja. Omejitev porabe plina v Braziliji * Buenos Aires, 10. julija s. Po vesteh iz Ria de Janeira je bila v Braziliji uvedena omejitev potrošnje plina za domačo uporabo. V najkrajšem času bodo uvedene tudi omejitve v potrošnji mesa. Kršitve Švedske nevtralnosti Stockholm, 10. julija s. Poslanec Hagber-ge je v drugi švedski zbornici vtodM kiter-peSacijo, v kateri zahteva od ^ade jasnih izjav glžde najnovejše kršitve švedske nevtralnosti, ki so jo zagrešile sovjetske podmornice in letala drugih narodov. V interpelaciji zahteva poslanec zlasti pojasnilo, ali je treba te kršitve smatrati kot znak. da nekateri vojujoči se narodi ne računajo več, kakor bi morali, s švedsko nevtralnostjo. Stockholm, 10. julija s. »Afton Maded« c/bjavlja nekaj informacij, po katerih ni bilo že dolgo časa opaziti v Finskem zalivu nobene ruske podmornice, češ da so prenesle svoje delovanje na samo Baltiško morje, kjer so Nemci pred nekaj dnevi zajeli in razorožili dve sovjetski podmornici prav v trenutku, ko sta si na morju izmenjavali zaloge. Po informacijah navedenega lista so baje sovjetske podmornice prejele od svojih poveljnikov nalog, naj se dobro založe s torpedi in začno torpeduati nemške prevozne ladje kjerkoli, če treba tudi v švedskih teritorijalnih vodah, kier se naj v skrajnem primeru predajo švedskim oblastem. Razlog za to povelje ie treba '"skati v pomanjkljivih zalogah podmornic, zlasti v pomanjkljivih zalogah živil, katerih nabava je za te podmornice vedno težja zaradi vedno večje nemške in finske kontrole v Finskem zalivu in Baltiškem morju. Siamski narodni praznik Bangkok, 10. julija 9. Po vsej državi so z velikimi svečanostmi proslavili 10. obletnico revoluci je v Ta ju. Nova narodna skupščina je bila otvorjena s prestolnim govorom, ki ga je čital predsednik regentskega sveta. Prestolna beseda podaja najprej pregled dela na vseh področjih v preteklem letu. nakar poudarja veliki pomen zavezništva z Japonsko, vstopa Taja v vojno na strani Japonske ter poglobitev prijateljstva € Italijo in Nemčijo. Predsednik vlade je na velikem sprejemu. ki ga je priredil ob 10 obletnici revolucije, napil na zmago sil trojnega pakta. Tudi zastopnik propagandnega ministrstva je poveličeval vedno tesnejše stike Taja s stilami osti fer koristi, ki jih bo imel od zavezništva z Japonsko. Bangkok, 10. jul. s. Predsednik vlade je resor zunanjega ministrstva prepustil dosedanjemu pomočniku zunanjega ministra Naju Vihtru Vadakalu. Listi pozdravljajo to spremembo. Nov statut bolgarske pravoslavne cerkve Sofija, 10. jul. s. Namestnik predsednika sv. sinoda nadškof Neofil je obiskal predsednika vlade Filova. kateremu je izročil osnutek novega statuta bolgarske pravoslavne cerkve. Po tem novem statutu bo poglavar bolgarske pravoslavne cerkve proglašen za patriarha. Ta radikalna cerkvena reforma se bo izvršila takoj po odobritvi osnutka tega statuta, ki je predložen vladi in sobranju. Zaposlitev nemške mladine v počitnicah Berlin, 10 jul. s. Poletne počitnice v nemških šolah ne bodo pomenile odmora za nemške dijake. Ze leta 1941 je bilo nad 33.000 nemških dijakov zaposlenih v vojni industriji, med tem ko bo letos večji del zaposlen v poljedelstvu, v civilnih in vojaških bolnišnicah ter v raznih okrožjih, vzhodnih, južnovzhodnih in zapadnih zasedenih pokrajinah. Med nemškimi dijaki bodo tudi inozemski dijaki, ki se v vedno večjem številu prostovoljno javljajo za poletno delo, zlasti v poljedelstvu. Boji na Kitajskem Tokio, 10. jul. s. Japonske čete, ki napredujejo v goratem področju Hvanshana v pokrajini čekijang in ko si predvčerajšnjim zavzele Sajkovšak, so dospele 32 km južnovzhodno od Lišuia. S sodelovanjem z drugimi japonskimi edinicaipi napredujejo zdaj proti jugu v smeri proti švangton-šanu. Gospodarstvo Obnova ukrajinskega gospodarstva Trnovski pristan — novo kopališče Ljubljana, 10. julija. Ker mestna občina nikakor ni mogla dokončati velikega novega ljudskega kopališča v Koleziji, je te dni tam uredila bazene in okolico vsaj za sončne kopeli. V vsej naglici je postavila tri prhe, ki že delujejo, da se kopalci lahko chlade in umi-jejo. V manjši bazen že vozijo mivko, da bodo posebno revmatiki bolj mehko ležali, otroci se pa do sitega naigrali na soncu. V velikem bazenu se bodo pa športniki in krepkejši cvrli na betonu ter zbirali sončno pripeko za zimo. Okoli bazenov bodo mestni delavci nasuli še belega peska, da bo ves veliki prostor za sončenje čim najbolj snažen in prijeten. Stranišče je v poslopju nekdanje gostilne, kjer stanuje tudi strogi mož, ki ima nalogo paziti na red in dostojnost. Vsa Kolezija je urejena seveda samo za sončne kopeli, vendar jo je pa sonca in zraka željno prebivalstvo pozdravilo z največjo pohvalo, saj je bila Kolezija že včeraj polna mladine in odraslih. Razkošraosti in komforta nikdo ne zahteva, saj je to mestno kopališče za sončne in zračne kopeli odprto prebivalstvu popolnoma brezplačno. Kopalci bodo mestu to skrb poplačali z dostojnim vedenjem. Pa tudi plavačem in neplavačem je županstvo pripravilo velilko veselje. V nedeljo bo namreč mestna občina izročila ljubljanskim otrokom in odraslim neplavačem veliko mladinsko kopališče, ki sega ob Prulah in Trnovskem pristanu od zatvornic na špici pa do Prulskega mosta. Prostor za sončenje na obeh bregovih Ljubljanice je dolg okrog 450 m! V 3trugi bo voda tako plitva in toliko prostora, da bodo v čisti mlačni vodi lahko hkrati čofali, bredli in se učili, plavati vsi ljubljanski otroci, saj je struga od zatvorniee do Prulskega mosta dolga 250 m in 25 m široka. Z visokega brega bodo hodili kopalci v vodo po dveh stopnicah na vsaki strani, ker bodo v vodo vodile štiri, stopnice. Ob Trnovskem pristanu postavljajo že tudi štiri preproste kabine za slačenje, seveda bo pa tukaj tudi stranišče. Prav tako bo na prulski strani preprosta kabina za slačenje in stranišče. Struga bo otrebljana kamenja, črepinj in alg, vse je pa tudi poskrbljeno, da v kopališče ne bo prihajala voda iz kanalov. Voda bo torej snažna ter je mestni fizilkat poskrbel, da bo v njej popolnoma varno zdravje kopalcev. Na dolgih kamnitih rampah se bodo kopalci sončili kot na stopnicah, na zelenih tratah bodo pa polegali in se razgibali na soncu. Posebno ob Trnovskem pristanu je dosti prostera za sončenje, saj je trata med strugo in cesto povprečno široka po 20 m. Spremljevalke najmanjših bodo pa lahko posedale po klopeh na trati ob vsem kopališču. Za plavače bo dovoljeno plavanje nad špico od zatvorniee tja do mestnega kopališča, prav tako pa tudi v Gruberjevem prekopu od Ivarlovškega mosta navzgor skoraj do špice, kjer je Ljubljanica kopalcem zaprta prav tako kot tudi breg na obeh straneh poslopij na špici. Zaprti prostori so kopalcem seveda označeni s tablami-Enako bo tudi na Prulskem mostu opozarjala tabla, da se nikdo ne sme kopati pod mostom samim niti dalje v strugi Ljubljanice skozi mesto, še danes pa opozarjamo, naj se nad zatvomico in posebno v Gruberjevem prekopu kopljejo samo popolnoma izurjeni plavači, ker mestna občina ne more pri kopališču prevzeti prav nobene odgovornosti, saj bo tudi to kopališče občinstvu na razpolago popolnoma brezplačno. Tako bo spet odprto nekdanje vojaško kopališče na Trnovskem pristanu predvsem otrokom in neplavačem, Ljubljanica nad zatvornico in Gruberjev prekop nad Kar-lovskim mostom bosta pa spet dovoljena dobrim plavačem. Za vse te pridobitve morajo biti Ljubljančani hvaležni Nj. Ekscelnci Visokemu Komisarju Grazioliju, ki je svojo veliko skrb za zdravje ljubljanskega prebivalstva spet pokazal z iniciativo za začasno ureditev najpotrebnejših kopališč, poleg tega si pa še bolj prizadeva, da za prihodnje leto Ljubljančani gotovo dobe v Koleziji veliko, sodobno urejeno ljudsko kopališče s športnimi igrišči, dostopno vsemu ljubljanskemu .prebivalsvtu za najnižjo odškodnino. V nedeljo 12. t. m. bo tudi opisano kopališče ob Prulah izročeno prbeivalstvu, vendar pa že sedaj opozarjamo vse kopalce in gledalce na najvestnejše upoštevanje napisov, zlasti pe na dostojno vedenje, da ne bo treba intervencij nadzornih organov. Letos spomladi je nemška vlada izdala važne ukrepe za obnovo ukrajinskega gospodarstva. Z agrarnim redom, ki ga je predpisal minister za zasedeno vzhodng ozemlje Rosenberg, je bilo ukinjeno kolektivno kmetijsko gospodarstvo ko se namesto kolhozov za prehodno dobo ustanavljajo zadruge za obdelovanje zemlje (kmetijski arteli). Poleg tega je bila posameznim kmetom povečana površina zemlje, ki jo svobodno obdeluje. Nadaljnja dodelitev zemlje kmetom bo odvisna od tega, v kakšni meri bodo sodelovali pri obnovi in v kakšni meri bodo oddali presežke pridelka. Tem zadrugam je zaenkrat predpisana minimalna količina pridelka, ki ga morajo oddati v obliki naturalne dajatve. Postopno bo obnovljeno Individualno kmetijsko gospodarstvo pri čemer bodo imeh prednost najbolj sposobni in delavoljni kmetje. Za upravo bivših sovjetskih državnih kmetijskih posestev je bila ustanovljena s sedežem v Konigsbergu posebna družba »Land-gewirtschaftung-Geselschaft m b H.« Da se organizira kmetijsko proizvodna o načrtu in po sodobnih načelih so bili postavljeni posebni upravitelji in svetovalci. Kakor poroča vodja oddelka za prehrano in kmetijstvo pri državnem komisarju za Ukrajino, je prvotno prišlo iz Nemčije nekaj sto takih upraviteljev in vojnogospo-darskih uradnikov, sedaj pa je v Ukrajini že okrog 7000 takih upraviteljev, ki so po večini nemški šolani kmetje. V vsakem okraju vodi načrtno organizacijo kmetijske proizvodnje okrožni kmetijski vodja, ki mu ie v večini primerov dodeljen še pomočnik. Poleg tega so za vodstvo kmetijske proizvodnje ustanovljene še posebna upravna in posvetovalna središča na vsakih 8 do 12 bivših kolhozov. Bivši nemški kmetje, W so v svoji domovini gospodarili na razmeroma majhnem posestvu, morajo tu nadzirati in voditi dela na področju, ki ustreza velikosti nemškega okraja, in so odgovorni, d ase obnova kmetijskega gospodarstva izvrši po načrtu. V ta namen so jim bile dodeljene znatne količine semen, pripeljati pa so morali še številno uprežno živino kot nadomestek za poškodovane ali uničene traktorje. S primitivnimi sredstvi je nemški upravi doslej uspelo obnoviti okrog 30.00 poškodovanih traktorjev, obnovljeni pa so tudi številni drugi kmetijski obrati, kakor mlekarne, tvornice sladkorja, klavnice, mlini, pekarne itd. Nemška vlada je z objavo novega agrarnega reda (Sala Ukrajincem zopet pogum za delo. Zlasti ugodno je vplivala na voljo za delo okolnost, da so kmetje dobili večjo površino zemlje za lastno obdelavo in da so bili ukinjeni kolhozi ter se ustanavljajo zadruge za cbdelovanje zemlje. Vodja kmetijstva v Ukrajini Korner navaja, da znaša površina zemlje, ki je že sedaj dodeljena kmetom za svobodno obdelavo 5°/o celotne površine obdelane zemlje. Navzlic pomanjkanju orodja in strojev ter škodi, ki sta jo povzročila vojna in huda zima s pozno pomladjo, je uspelo vrhu tega obdelati nadaljnjih 65»/o celotne površine orne zemlje. Sedaj prihajajo na trg še večje količine kmetijskih pridelkov, s čemer je bistveno olajšana prehrana nemške vojske na vzhodu. Za vse panoge kmetijskega gospodarstva v Ukrajini so bili postavljeni posebni načrti, tako za obnovo živinoreje, nbarstva, perutninaiTstva, za pridelovanje oljnatega semenja, bombaža, tobaka itd. Na področju kmetijstva je potrebno ogromno delo. kajti kmetijstvo v Ukrajini je zelo zaostalo. Pogosto je razširjeno mnenje, da je Ukrajina čudežna dežela, kjer vse uspeva brez posebnega truda in dela. Če pa si ogledamo statistike, tedaj vidimo, da je bil n. Gospodarske vesti = Nadaljnje povečanje hranilnih vlog v Italiji. Iz Rima poročajo, da se dotok novih hranilnih vlog v Italiji nadalje dviga in znaša sedaj mesečni presežek vplačil nad izplačili eno milijardo lir. Hranilne vloge, ki so znašale ob koncu leta 1941. 446 milijard lir, so se ob koncu aprila že približale sroro 50 milijardam. = žitna letina ▼ Italiji. Žetev v Jtaliji bo kmalu zaključena. Iz vseh delov države prihajajo poročila, iz katerih je raz\»dno, da bo imela Italija dobro letino. Korpora-cija za žitno proizvodnjo je te dni zasedala v Rimu in je ugotovila, da sedanja površina, posejana z žitom, docela ustreza potrebam italijanskega konzuma in da je treba v bodoče pospeševati predvsem proizvodnjo krompirja. Ker je sedaj tudi promet z ajdo in prosom vključen v predpise za oddajo žita, je skoro prenehal promet na svobodnem žitnem trgu> V kratkem bodo znani podatki o letini za vso državo, na kar bodo eventualno določeni novi obroki za moko in kruh, ki so bih, kakor znano, 15. marca zntžanL = Uvedba akordnih mezd v gradbeni stroki v Nemčiji. Nemški »Reichsarbeits-blatt« je te dni objavil tarifne predpise za nemško gradbeno stroko, s katerimi se uvaja sistem akordnih zaslužkov v vsej nemški gradbeni stroki. Od 1. januarja prihodnjega leta se bodo morala povsod, kjer je to mogoče, gradbena dela izvrševati po akordnem sistemu, v večjih obratih pa že od 1. septembra t. 1. Le tam, kjer to zahtevajo tehnični razlogi in pri manjših delih bo dopuščeno plačilo delavcev z urno mezdo. Ce se določeno gradbeno delo s skupno mezdno vsoto preko 3000 mark ne bo mogel izvršiti v akordu, bo moral podjetnik to prijaviti državnemu pooblaščencu za delo. Naredba vsebuje podrobne predpise glede lzračunanja akordnih zaslužkov delavstva = Bolgarska zunanja trgovina zopet aktivna. Medtem ko je bolgarska trgovinska bilanca v lanskem letu zabeležila zaradi vojne razmeroma znaten uvozni presežek v višini ene milijarde levov, kaže letos zopet znatnejšo aktivnost. V prvih štirih mesecih t. L je znašala vrednost izvoza 2.94 milijarde levov (lani v istem razdobju 1.73), medtem ko se je uvoz povečal na 266, lani 2.24). Tako je bil letos zabeležen izvozni presežek 250 milijonov levov, medtem ko je bila lani v prvih 4 mesecih trgovinska bilanca pasivna za 510 milijonov levov. pr. pridelek žita na hektar približno za polovico manjša kakor v zapadno evrop6kii» državah z intenzivnim kmetijskim gospodarstvom. Res je zemlja v Ukrajini izredno rodovitna, toda potrebno je tudi. da se obdela po sodobnih načelih. Ne more pa biti dvoma, da bo ta dežela v teku let dala prav znatne presežke. Hektarski donos se bo lahko pri intenzivnem obdelovanju postopno dvignil za 100% V dobi boljševiškega gospodarstva je imela Ukrajina je malo presežkov kmetijske proizvodnje, pred svetovno vojno pa je znašal letni presežek okrog 45 milijonov meterskih stotov žita. Za obnovo živinoreje, ki je številčno občutno nazadovala, zlasti po uvedbi kolhozov in obdelovanja s traktorji je bilo potrebno uvoziti iz Nemčije veliko število plemenske živine. Tudi na področju obrti, trgovine in industrije se kaže viden napredek. V Ukrajini so se naselile že številne nemške tvrd-ke, ki se bavijo zlasti s trgovino na debelo. Pionirsko delo teh tvrdk, ki so bile izbrane po skrbni presoji, se je že pričelo v znatnem obsegu. Predvsem so se v Ukrajini naselile velike trgovske tvrdke iz Hamburga in Bremena, ki so se prej bavil* • prekomorsko trgovino. Te tvrdke imajo izšolano osebje in vse potrebne naprave in izkušnje, izgubile pa so, vsaj začasno, svoje dosedanje področje. Te tvrdke oskrbujejo Ukrajino z raznimi industrijskimi izdelki, zlasti z orodjem in stroji, skrbijo pa tudi za razdelitev potrošnega blaga. Organizatorično je Ukrajina sedaj razdeljena na trgovinske okoliše. Postopno se obnavlja trgovinski promet, povsod pa nastajajo tudi zasebne detajlne trgovine. Državni komisar za Ukrajino je te dni uredil pravni položaj teh tvrdk s posebno odredbo o ustanavljanju nemških trgovinskih tvrdk v Ukrajini. Pri nemških sodiščih v Ukrajini se ustanovijo posebni trgovinski registri za nemške tvrdke. Ustanovitev tvrdk je dopustna, če so pri družbenih trvrdkah ali komanditnih družbah vsi osebno jamčeči družbeniki nemški državljani ali ukrajinski Nemci. Pri delniških družbah In družbah z omejeno zavezo pa mora biti polovica članov upravnega in nadzorstvenega odbora nemški državljani. V ta trgovinski register se vpišejo tudi podružnice tvrdk iz Nemčije in posamezni trgovci. Vzporedno se obnavljata tudi obrt in industrija. Sovjetski režim je oviral razvoj samostojne obrti in so bili obrtniki povečini združeni v kolektivne obrate, ki niso mnogo skrbeli za vzgojo naraščaja. Letos spomladi je bila izdana posebna naredba za obnovo obrti, ki predvideva glede na obstoječe razmere tri kategorije obrtnikov; popolnoma izučene mojstre, ki so sposobni voditi obrat, navadne mojstre in priučene obrtnike. Ta naredba predvideva tudi združitev obrtniških mojstrov v skupne obrate, tako zvane artele in ustanovitev vnovčevalnih zadrug. Tudi za obnovo obrti je prišlo v Ukrajino veliko število nemških mojstrov, upoštevajoč okolnost, da spričo razmer ne bo tako kmalu mogoče vzgojiti sposobne domače obrtnike. Veliki uspehi so bili zabeleženi tudi pri obnovi posameznih industrijskih obratov, čeprav je sovjetska vojska ob umiku porušila kar je mogla. Za kreditiranje novo razvijajočih se tvrdk in obratov je bilo doslej ustanovljenih v Ukrajini 17 gospodarskih bank, ki imajo skupaj 150 podružnic in plačilnih mest, ki so združene v Centralni gospodarski banki v Rovnu. Prav tako posluje tudi že Ukrajinska narodna banka in so te dni prišli v promet prvi bankovci, glaseči se na karbovance, ki se izdajajo v razmerju 1 rubelj = 1 kar-bivanec = 0.10 marke. Huda neurja v Franciji Pariz, 10. julija d. Silno neurje je v četrtek divjalo v francoskem departementu Nord, kjer javljajo iz vseh okrajev o hudi škodi. Neurje je spremljala toča. ki je opu-stošila polja in vrtove ter povzročila ogromno škodo. Posamezna zrna toče so tehtalja po več sto gramov. V mestih Roubaix in Tourcoing je toča razbila mnogoštevilne steklene strehe pri industrijskih zgradbah. Po stanovanjskih hišah je toča pobila pat sebno v Tourcoingu na tisoče šip. tako <«► se samo v tem mestu ceni škoda na zdrobljenem steklu na 3 do 4 milijone frankov. O toči, ki je uničila poljske pridelke, javljajo iz vseh okrajev departementa Nord, posebno veliko pa je bilo uničenje v okolici mesta Cambrai. kjer so nalivi povzročili tudi lokalne poplave. Zažigalne bombe v kinematografih Lizbona. 10. jul. d. Iz Johannesburga v Južni Afriki javljajo, da so v četrtek zvečer v petih tamkajšnjih kinematografih eksplodirale zažigalne bombe. Po prvih še ne preverjenih vesteh je bilo povzročene nekaj škode. Preiskava je doslej ugotovila, da so* bile zažigalne bombe enakega izdelka kakor tiste, ki so meseca maja razdejale danski paviljon na razstavi, ki je bila v Jo-hannesburgu prirejena pod imenom »Liber-ty Cavalcade«. Poročilo iz Južnft Afrike pravi, da doslej še ni bilo mogoče izvršiti nobenih aretacij. Velika eksplozija v ameriškem rudniku Lizbona, 10. julija d. Iz VVashingtona javljajo v petek zjutraj, da je prišlo v nekem rudniku pri mestu Morgantown v zvezni državi West Virginia do hude eksplozije in je bilo veliko število rudarjev v rovih zasuto. Eksplozija se je pripetila v četrtek zvečer in so reševalna dela. pri katerih sc»-delujejo sanitetne kolone in oddelki di-striktne policije, še zmerom v teku. Podrobnosti o številu žrtev še ni bilo mogoče zvedeti. Indijske čete v japonski armadi Čonan, 10. jul. s. Indijske čete, Id se ponudile svoje sodelovanje japonskim vojaškim oblastem, bodo uporabljene pri protiletalski obrambi otoka. Indijski oficirji, ki tem četam poveljujejo, so izjavili, da se je njih moštvo vežbalo v ta namen tri dolga leta. Visoki komisar Ekscelenca GrazloB in okrožni vodja dr. Reiner z "generaloma Eoesenerjem In Brennerjem na Vrbskem jezera če ne bo nesreče, bodo kašče polne Novo mesto, 10. julija. že nekaj let ni letina na Dolenjskem kazala tako ugodno kakor letos. Lepo, sončno junijsko vreme je kaj ugodno vplivalo na rast in vsi posevki in ostali pridelki so v najlepšem razvoju. Le žito je zaradi dolgotrajne zime precej trpelo in je dokaj poredčeno, zato ne obeta baš najbolje. Izredno zgodnja je letošnja žetev ječmena. Zlasti na vseh prisojnih legah so zgodaj pričeli žeti ječmen in so ga spravili v kozolce, kjer bo moral še nekoliko podvzoreti. Tudi košnjo so kmetje ugodno opravili in večina je spravila seno ob najlepšem vremenu pod streho. Po novomeških in okoliških vrtovih so že pričeli kopati prvi zgodnji krompir (ki- feljčar), Id je letos prav dobro obrodSL, vendar ga Dolenjci še vse premalo upoštevajo in ga sadijo le v neznatnih količinah. Izredno dobro so povsod obrodile češnje, da so se veje pod težo dobrega sadu kar šiibile. Zato se je letos tudi prvič zgodilo, da spričo obilice sočnega sadeža posebno brusmški kmetje delajo iz češenj mošt, s katerim se prav pohvalijo. Tudi prve domače marelice že dozorevajo na prisojnej-ših krajih, ki so letos po velikosti dokaj večje, vendar jih bo nekoliko manj kakor lani, ko je bila kar izredno ugodna letina za marelice. V splošnem kaže doslej letina prav dobro in če ne bo večjih vremenskih neprilik, se bodo kašče dolenjskih kmetov v splošnem prav dobro napolnile. Ze Ijisa meska ug4 Mlade zeljne rastline, zlasti pa rano zelje in rane karfijole uničuje neke vrste srčna gniloba. Nežni srčni lističi se najprej nekako zgrbančijo, zakme, potem odmrejo in prav v osrčju rastline se pojavi gniloba, ki brezpogojno ugonobi rastlino. To silno škodo v zeljnih in karfijolnih nasadih povzroča zeljna mešica (šiškarica, con-tarinia torquens), sama na sebi neznatna živalca, ki jo je zelo težko dobiti pred oči. Pojavila se je junija in legla jajčeca na dno srčnih lističev kapusnic. Ličinke, ki se izva-le iiz jajčec, objedajo nežno srčno lističje. S tem ustavijo rajst, listi odmrejo in na njihovem mestu se pojavi gniloba. Izpočetka škoie niti ne opaziš. Šele po natančnejšem opazovanju vidiš, da je srce rastline razdejano tako, da je vsaka nadaljnja rast in tvorba novih listov nemogoča. Ko je rastlina v talcem stanju, da že od daleč opazimo razdejanje, tedaj je ličinka že dorasla in že v zemlji pod rastlino, kjer se zabubi in. v kratkem pride spet na površje kot mešica, ki iznova stavi zalego v »srca« mladih kapusnic. Vendar pa je prvi zarod najbolj škodljiv, ker tedaj, ko se pojavi, so rastline še majhne in jim ličinke laže pridejo do živega nego starejšim, ki že bolj hitro rastejo in vsiljivca ja zelje in cvetačo odrinejo ali prerastejo. Obramba proti tem zajedavcem je zelo nezanesljiva, ker pridemo z njo navadno prepozno. Priporočajo prašenje s tobakom in prahom, z živim apnom, s sajami, kajni-tom, z apnenim dušikom in celo z naftalinom. Tudi tobačni izvleček v običajni raztopini z dodatkom mazavega mila in nekoliko vinskega cveta odganja mešico od rastlin. Pomniti pa je, da vsa ta sredstva le tedaj ugolno učinkujejo, ako jih uporabljamo prej, preden je mešica zalegla jajčeca na rastlini, oziroma preden so se izlegle iz jajčec ličinke. Ko je zalega že na rastlini in se je gniloba že zajedla v njeno osrčje, tedaj navadno ne pomaga več ne prašenje, ne škropljenje. Tudi je važno, da prašenje, oziroma škropljenje večkrat ponovimo, zlasti po dežju. še težavnejše je zatiranje zeljne me-šice. Predvsem je nujno, da čimprej populimo vse prizadete rastline in jih sežge-mo ali kako drugače zanesljivo v njih za-tremo ličinke. Ako čakamo, da nam uidejo v zemljo, nam nadlege ne bo konec, ampak bo vsako leto večja. Mnogo tega mrčesa poberejo kure, ako jih spomladi spustimo na zemljišče, ki ga obdelujemo. (»Sadjar in vrtnar«.) ■ :.':•'!-'■':->-" ■ ■'■ .v' v .' • >■> ■<'vy ■■•■... ■ V : :':>., Vv • ::...< V, ':•:> : M-i * t S •jvir ^ v / Sa V zlati luč! zorečega poletja Pohod italijanskih oklepnih edinic na egiptskih tleh Severnovzhodno Movnika zažari na hrib-lem grebenu skozi temno smrečje žtvordeč plamen, se razširja, vzpenja, zajame kmalu vrSlčfc dreves, nad katerimi Be zdajci vname v loku nebo, hosta, de ravno v plamenih naglo zatemni, nad njo se pa zmagoslavno prikaže ognjeni kolobar kralja dneva ' na rožnato odsevajočem obzorju. Skoz rahle megle Iščejo žarki svojo pot na široko, Se sanjajočo barsko ravan, kjer se za-blešče na vsakem bilju rosne kaplice nallk neštetim raznobarvnim draguljem. Kakor da bi sonce polagoma vsrkavalo ves ta blesk, ki ga je maloprej razkošno razsulo po zemlji, postane, prej rdeče, zdaj rumeno, svetlorumeno in naposled žareče belo; rosa spari, megle vzplavajo na rahlih krilih v sinje nebo in — prelestno poletno Jutro «e razliva čez hrib in plan. Na brezah, hrastih ln jesenikah mežikajo Se napol zaspane nepoboljšljive klepetulje aTske v mlado jutro. Iz temnega lesja na strmih pobočjih se utrinjajo s polglasnim kreketc-m vrane ln letč proti Barju. Sker-jančki gostole za stavo v sinje nebo svojo pesem o življenju. Prepeluh udarja zdaj v daljavi, zdaj v bližini, povsod navzoč in nikjer viden, na svoje strune. Vse se veseli življenja v naravi, pretkani z neštetimi lepotami. Človek, raduj se tudi ti teh prelesti, da bo pičlo odmerjeni sen tvojega življenja čim lepši in po množini užitkov v prirodi čim daljši! Više in više se dviga kralj dneva preplavljajoč ravan z bleščečo svetlobo ln ni je sence, ki je sonce prej ali slej ne zalije s svetlobo. 2e se je zbudil ves mali krilati ivet, ki mu sončna toplota vsakega jutra znova vliva silo življenja v napol otrpli život. Po vsej ravni brni in brenči in frfota polno teh malčkov, ki srkajo sladki nektar iz neštetih cvetnih majolčic. Tudi mlade lastovke križarijo po zraku, v kolikor ne sede utrujene po jutrnjem lovu na brzojavnih žicah, kjer razbere glasbe vešče oko mnrsikak napevčič z lastovičjih not. Na žice se pa zatekajo tudi drugi krilati pevci. Tu čivka ljubki, zeleno rumeni grilček, maihne konopljenke se s tenKim glaskom pomenkujejo, prikupna bistrooka črnoglav-ka si ogleduje, nagibajoč glavico zdaj levo zdaj desno, samotnega popotnika. Celo kak draž^stni lišček v pisani halji se ustavi na ž-ci in se razgleduje po paznikih, kjer so se rdečeglavi bodliikavi turki že razcveteli. Krajše in krajše postajajo sence, kosci in žaniice so odšli v senco h kosilu, ki ga je skrhna kmetica poslala v velikem jer-basu, v-~e se je umirilo pod žgočimi žarki, le kak zamujen vez še drdra proti vasi. Nad pšeničnimi polji, nad cestami trepeče razgreti r-rak, kakor da bi se neprenehoma prepletale steklene riti. Nežne rastline po-vešajo glavice. Stopimo čez senožeti mimo rumenih poljan in zelenih njfrv, saj nas vabi nedaleč košata osivela breza, ki se zrcali v majhni barski lokvi! Mir stvarstva, tišina naokoli Razmišljajoč o vsakdanjih skrbeh pridemo vzlig lepotam, ki nas obkrožajo, vendar do zaključka, da so trpkosti življenja boljše od groba brez trpljenja. Lokva ie obkrožena od dobrikajočih se spominčic, med njimi je nekaj bodalastih listov perunike, na zemlji se plazi ponižni slakar z rumenim cvetom. Sredi tega venca se pa beli na gladini cvet kralja Barje, cvet bareda ali lokvanja med okroglimi listi. Tako je lep, da si ga bo vila studenka gotovo nataknila v temne lase, ko bo zvečer, odeta v beli pajčolan, rajala na mehki obali. V vodi sami, ki ji je dno zaraslo z rmancem, je nekaj zelenohlačarjev, ki nas začudeno vprašujoče ogledujejo. Z dna izmed vejic vplavajo majhne, temne prikazni često h gladini Pupki so to ali vodni močeradi. Več vrst jih je tu, s pegastim, črnorumenim, z oranžastim in pa z rumenim trebuhom. S kačastimi migljaji repne plavuti priplavajo h gladini po požirek svežega zraka, zatem pa hite v globino. Majhni in večji hrošči pomaljajo v presledkih okrogle zadke iz vode in s svežim zračnim mehurčkom hite spet nazaj, kakor da bi jim bil kdo za petami. Rahlo se je zdaj dvignil podsončnik ln prijeten hlad veje izpod sonca. Prej negibni, se zdaj v krošnji breze mrmljajoče pomenkujejo lističi. Pa tudi kljunasti mali svet se je spet zbudil. Tam iz žita so ža-njicc spodile trumo prijaznih škorčkov, v Jatah rabutajo tudi zvesti človekovi spremljevalci drzni vrabci, saj zdaj je njih čas, da se preskrbe s tolščo za potovanje, .za zimo. — Na našo brezo se je zdajci vsedel mali čižek, pobiral med listjem, nas zagledal, malo nejevoljno začičikal in nekam odfrčal. Na trnju onstran jamice at zdaj natika ostrooki arakoper precejšnjega hro-Sča na kvlSku Strlečo vejico tn ga zatem počasi s očitnim zadovoljstvom pohrusta. 2e je za'.la senca vzhodne doline hrifr v-ja ln hlad se polagoma vali po njln na južni del Barja V daljavi se oglaSa kak kravji zvonec, rezki pok biča, vpitje, če se goved zateče na tujo njiva Pastirčki ln da se navzame v prirodi, prešinjen od teh lepot, srčne kulture, kajti le v njej ln samo v njej se skrivajo viri pravega, človeka vrednega življenja že se poslavlja kralj neba in krasna Je Slika njegovega zatona. Rumeni kolobar ae dotika nekje v daljavi grebena in se naglo pogreza v neznani svet. še polovica ga je, sence so se raztegnile po vsej ravni, po- ■Sm, * i / ; , ■ v -j i A %mm. i; ■ %A%\t k * ' \ . . . TStevStu ,v m -j,, f V',%, i/, m \ W" , - . . . iT & m pastirlce žen6 živino na pašo. Na stmSčfli so pridne žanjice postavile snope v kupe in že se polagoma pomikajo dolge lestve-niee, zaprežene s konji ali z govedom čez mehka poljska pota po žito, po vsakdanji kruh. častivreden je kmet, ki v sragah svojega obličja dela in gura na sveti zemlji svojih pradedov! Po mehkih lokah nas nosi urni korak. Vedno bolj se daljšajo sence proti vzhodu. V svežem pišu so si cvetice spet opomogle. Komarji rajajo v trumah nad obrobnim grmičevjem, se pa v tem času dvigajo iz vodic razne enodnevnice, ki so večji del svojega življenja preživele kot često prav grde ličinke v vodi, zdajci pa vzlete kot mični metuljčki proti zlatem soncu. Saj skrajni cilj vsega je lepota, je dovršenost, človeku s pametjo in srcem je pa dolžnost, stale medle, brezoblične. Zdaj še ozek rdeč lok, poslednji žarek še zablišči — in ravan je zajel prvi mrak. V vaseh se dviga dim navpično k nebu, v dolinah in na gričkih se zaporedoma oglašajo prijetni napevi zvončkov v slovo lepemu božjemu dnevu. Odnehale so ptice s svojim ljubkim petjem, cvetne majolčice so se, nasičene s svetlobo, napol zaprle, tema vsrkava vedno hitreje svetlobo, nad vodicami se pa zgrinjajo belo sive meglice. Pravkar rdeče oblačje nad Movnikom je zdajci že sivomodro, kmalu sivotemno, slepa noč je zagospodarila nad prirodo. Iz gozdov odmeva turobni ciuviii ciuviii. Podhujke in netopirji švigajo nalik veščam med drevjem. Barje pa sanja o lepem dnevu, ki je minul, in nam odsevajo v duši nepozabni prizori, polni življenja in pestrosti. Dolenjsko čebelarstvo napreduje Novo mesto, 9. julija. Že od nekdaj so Dolenjci znani kot umni čebelarji, saj pa tudi so za uspešno čebelarjenje dani na Dolenjskem vsi potrebni pogoji. Do prve svetovne vojne je prevladovala na Dolenjskem trgovina z živimi čebelami, katere glavni pobornik in organizator je bil svoječasni graščak v Pod-smreki pri Višnji gori, baron Rožič. V zadnjih desetletjih preteklega stoletja je baron Rožič jel organizirati čebelarje po vsem Dolenjskem in je opravljal vneto propagando za poživljanje tedaj še zaostalega čebelarstva. Baron Rožič je sam po doienj-sk'Ji krajih nakupoval čebel in jih nato kar na veliko izvažal v razne evropske države. Tako je razširil slavo kranjske čebelice po vsej Evropi. Poleg njega pa se je mnogo bavil z izvozom čebel znani dolenjski čebelar Franc Koša k z Grosupljega. Delo teh dveh čebelarjev se je torej v gjavnem omejevalo na trgovino s čebelami, zato sta oba propagirala kranjiče, ki so prikladnejši za izvoz. To je bilo v škodo naprednemu čebelarstvu, katerega glavna naloga je v č:im večjem donosu medu. Vse tedaj že delujoče čebelarske zadruge so se zaman borile proti kranjičem in tudi, ko je že trgovina z živimi čebelami skoraj popolnoma prenehala, so se dolenjski čebelarji še vedno krčevito oprijemali sta»ega načina čebelarjenja. Nikakor jih ni bilo mogoče pripraviti k napredku, šele v zad-. njih dvajsetih letih se je čebelarstvo tudi na Dolenjskem precej na široko razvilo in se postavilo na zelo umno in napredno podlago. Predvsem so se pričeli dolenjski čebelarji vedno bolj oprijemati žnidaršičevih panjev, le redki so še obdržali po nekoliko kranjičev, ki sicer niso toliko donosni, so pa zelo dobri za rojenje. Sporedno s tem razvojem se je pridelek medu kar posest oril. Okolica Novega mesta ima za čebelarstvo kaj ugodno pašo in podnebje. Vsa okolica in še prav posebno prostrana okoliška šmihelska občina je na gosto porasla z lepimi sadovnjaki, ki so posebno letos s svojim bohotnim razcvetom dali marljivim čebelicam obilno pašo. Jeseni pa dajejo izdatno pašo številna ajdišča. Spričo tega je čebelarstvo tod na lepi višini ter imajo nekateri čebelarji celo do 240 panjev, večina pa jih ima izpod 50. čebelarstvo je postajalo iz leta v leto donosnejše in mnogi čebelarji so si napravili že z njo nekoliko premoženja. Zadnjih pet let pa je bilo izredno slabih za čebelarstvo in so novomeški čebelarji samo lani izdali za pitalni sladkor kar 14.855 lir. Med sam je dosegel posebno letos zelo visoko ceno in se prodaja po 40 lir kg. Zaradi tega zdaj čebelarji večino medu prodajo in le manjše količine obdržijo za izdelovanje medice in za uspešno zdravilo. Lani je bila v splošnem kaj slaba letina, saj ajda niti ni medila. Kljub temu je baš v novomeški okolici znan primer čebelarja, ki je lani iz petih panjev pridelal kar 26 kg medu, kar dokazuje, kako donosno more biti napredno čebelarstvo. Dolenjski čebelarji so danes precej dobro organizirani in deluje na Dolenjskem že 34 čebelarskih podružnic s preko 700 čebelarji. Ta dobra povezanost čebelarjev pa je tudi mnogo pripomogla, da je upravno oblastvo izdatno podprlo marljivo delo dolenjskih čebelarjev in jim s preskrbo sladkorja za zimsko prehrano čebel in z večjimi prispevki za nakup čeblarskih priprav omogočilo čim popolnejše čebelarjenje. Obnovite naročnino! KULTURNI PREGLED Slovenski lesorez V teh dneh je izšla knjiga, ki se po značaju in opremi uvršča med najrazkošnješe slovenske edicije: »Slovenski lesorez« v bi-bliofilskl izdaji »Tiskovnega sklada Umetnosti« (Bibliofilske založbe) v Ljubljani, človeku, ki dobi v roke to knjigo, se zdi kakor razkošna roža tam, kjer skoraj ni več prostora za rože, marveč samo za drobne, skromne poljske cvetke. Ne le založnica, tudi Narodna tiskarna, ki je knjigo natisnila, je posvetila vso skrb opremi tega prvega reprezentantivnega izbora slovenskega lesoreza. Vsi, ki so pripomogli, da je dobila knjiga tako monumentalno zunanjost in pomembno umetniško vrednost, so lahko prepričani, da so opravili dobro in zaslužno delo. Izid »Slovenskega lesoreza« pomeni dogodek v slovenski kulturni kroniki, čeprav je izdaja bibliofilska, dostopna le ožjemu krogu in potemtakem za širši kulturni kon-zum brezpomembna. Toda to ne zmanjšuje njenega pomena za slovensko kulturo, ki s takimi, čeprav žal težko dostopnimi repre-zentantivni izdajami dobiva preglede in dokumente svoje rasti na posameznih področji duhovno-stvarjalne dejalnosti. Kdo je mogel pred izdajo te knjige tako na široko pregledati dosedanje uspehe slovenskega lesoreza? Poznamo številne domače le-sorezce, tudi nekatere knjige in ilustrcije ki predstavljajo posameznike, spominjamo se z razstav raznih lesorezov, toda celotnega vpogleda v uspešni razvoj ene izmed naših umetniških zvrsti in sicer ne ravno preveč popularne — doslej še ni bilo. Zbornik »Slovenski lesorez« je sedaj izpol- nil vrzel in izpričal tistim, ki hočejo na hitro pregledati višinske rezultate razvoja slovenske upodabljajoče umetnosti v teku zadnjega četrtstoletja, da smo tudi v lesorezu znatno uveljavili našo kulturotvorno voljo. V umetnostno podnetnem učinku take izdaje vidimo predvsem njen pomen iz druge strani pa je izdaja v sedanjih razmerah dokaz neugnanega kulta knjige, lepe domače knjige kot vidnega potrdila naše volje do kvalitetne kulturne stvarjalnosti. Knjiga »Slovenski lesorez« je izšla v formatu 34 X 25. Vezana je v črno platno z belim hrbtom in pri nas že vzpostavljen medsebo ni stik občinstva in leso-rezcev. Prav zbornik »Slovenski lesorez« nam kaže, da se umetniki lahko že opirajo na številčno skrrmno, a morda žp zvesto in navdušeno občino prijateljev slovenskega lesoreza. Uvodno besedo je spisal kompetentni poznavalec naše umetnosti, un'v. prof. dr. France Štele. Je to cela študija o lesorezu, njegovemu postanku in razvoju ter o vodilnih strugah, ki so tudi v tej grafični zvrsti uveljavile sveja estetska in idejna stremljenja. V drugem delu te študije prehaja pisec k pregledu slovenskega lesoreza v njegovih razvojnih stopnjah in v sedanjem stanju. Kot najvažnejša tečaja našega lesoreza označuje realizem in ekspresionizem ter karaktenzira obe skupini. Na { to prehaja k splošnemu pregledu dela slo- venskih lesorezcev ter razdeli vse naše le-sorezce v naslednje skupine: ralistično z dosledno stvarno podskupino, novo realistično in poetično realistično strujo ter z zastopnikoma tehnično stvarne smeri, kakor sta po piščevi sodbi M. Kambič in E. Justin; dalje v ekspresionistično z dosledno, biizu absolutne likovnosti stoječo strujo in s poetično ali vizionarno upodabljajočo smerjo. Tretja skupina je impresionistična, četrto pa označuje iskanje slovenskega izraza. Dr. Štele pravi ob koncu svoje študije: »Za pravo, obojestransko plodovitno razmerje med publiko in grafično umetnostjo so potrebne ustanove, ki omogočajo stalen stik publike z ustvarjalci; to so grafični kabineti z neprestano menjajočim se materialom, razstavljenim in ponudenlm interesentom tako, da ga lahko spoznavajo do vse intimnosti« Nedvomno bi tak stik bolj kakor vsa »vzgoja za grafiko« omogočil. da bi se potrebe in okus občinstva približale graf!čnim stvaritvam naših umetnikov. Razkošna kn.lga »Slovenski lesorez«, ki v izvedbi Narodne tiskarne krasno predstavlja tudi slovensko tiskarstvo, je na tej poti dober memento in ohet nedaljnjih uspehov. Giacomo Leopardi: Razgovor med Naravo in Islandcem (Konec) In kakor koli je že: čeprav sem se skoraj vedno in popolnoma odpovedal slehernemu uživanju, se nisem mogel izogniti mnogim in raznim boleznim; izmed njih so me nekatere spravile v smrtno nevarnost, druge povzročile, da nisem mogel^ rabiti tega ali onega uda. ali pa so zakrivile, da mi je bilo posihmal življenje težje kakor prej, vse pa so mi mesece in mesece tlačile telo in duha s tisoči stisk in tisoči bolečin. In čeprav si nam, kakor lahko izkusi vsak izmed nas, dala za bolezen dovolj novih, nenavadnih bolečin in večjo nesrečo kakor nas navadno zadeva (kakor da bi človeško življenje ne bilo že po sebi zadosti bedno), nisi privoščila človeku kot odškodnino za vse to dobe nenavadnega in prekipevajočega zdravja, časa, ki bi mu mogel nuditi po svoji kakovosti in veličini kakšno izredno zadovoljstvo. Skoraj bi bil oslepel v krajih, ki so večidel pokriti s snegom, kakor se dogaja Laponcem v njihovi domovini. Ljudje smo nenehno ogroženi od sonca in zraka, dveh življenjskih stvari, ki sta celo potrebni za naše življenje in zategadelj neizogibni. Zrak nas ograža z vlago, z mrazom in z drugimi stanji: sonce z vročino in celo s sšmo svetlobo. Tako se ne more človek nikdar predati ne temu ne onemu, ne da bi občutil večje ali manjše neugodje ali škodo. Naposled se niti ne spominjam, da bi mi kdaj potekel en sam dan življenja brez kakršne koli bolesti, medtem ko-ne morem dovolj naštevati dni, ki sem jih preživel brez trohice zadovoljstva. Vidim, da nam je prav toliko sojeno trpeti, kolikor neuži-vati; da nam je prav tako nemogoče živeti v miru. kakor živeti v nemiru brez bede. Zato sem jel sklepati, da si ti odkrita sovražnica človeka in vseh drugih bitij in vsega svoiega stvarstva: da nas loviš zdaj v past, zdaj nam žugaš, zdaj nas napadaš in zdaj zabadaš, zdaj tepeš, zdaj trgaš, a vedno nas mučiš in preganjaš. Dejal sem si, da si zaradi navade ali na ukaz krvnik svoje lastne rodbine, svojih sinov in tako rekoč svoje lastne krvi in lastnega drobovja. Tako mi ne ostaja nič več upanja, zakaj doumel sem. da ljudje nehajo preganjati onega, ki beži proč od njih ali se KAJ VEM? KAJ Z1NAM? 188. Kaj so iskalci min? 189. Kako učinkujejo vodne bombe T 190. Kaj je »zlati rez«? • 191. Crvivo jabolko. Ko rao zadnjič prerezali lepo jabolko, smo na svojo žalost opazili, da je bil v njegovi notranjosti gospodaril črv, tako da ni bilo za drugo rabo, nego da nam je dalo idejo za uganko: Poglejte si sliko, ki predstavlja naris poti, ki jo je izgrizla žival v jabolčnem mesu. Ali nam lahko poveste, kje je prišla v jabolko in kako je Sla iz njega? » 192. Problem z žico. Prijatelj našega lista ima na deželi posestvo in to bi rad priključil na električno omrežje bližnjega kraja. Posestvo je od kraja oddaljeno 1400 m. »Torej bom rabil žično napeljavo v dolžini 1400 m,« je menil naš prijatelj. Opozorili smo ga, da je njegov račun napačen in je to tudi uvidel. Zakaj bi 1400 m žične napeljave ne zadostovalo ? • • * Rešitve nalog 9. t. m. 183. Ofelija iz Shakespearovega »Hamleta se je utopila. 184. Vsota notranjih kotov v trikotniku znaša 180 topinj. 185. Anomalija (beseda je grškega izvora) pomeni vsako izjemo od pravila, nepravilnost, ,nerednost. Občno prirodno pravilo je n. pr., da ima vsako telo (vobče) pri višji temperaturi večjo, pri nižji temperaturi pa manjšo prostornino, to se pravi z drugimi besedami: telesa se z rastočo temperaturo raztezajo, s padajočo temperaturo pa krčijo. Voda pa dela neko izjemo, in sicer obstoji »anomalija vode« v tem, da ima voda med 0° in 4° C pri nižji temperaturi večjo prostornino. Prostornina vode je pri 3° približno tolikšna kakor pri 5°, pri 2° približno tolikšna kakor pri 6°, pri 1° ka- ko? pri 7°, pri 0° kakor pri 8°. Prostornina pri 0° zmrzujoče vode se zveča celo skoraj za 1/11- Prostornina ledu se s temperaturo pod 0° spet zmanjšuje. Pri 4» je prostornina vode najmanjša h} njena gostota je tedaj največja. Ta pojav je v življenju prirode velikanske važnosti. Ko se pri nizkih zračnih temperaturah voda v jezerih ohlaja in je njena temperatura še nad 4°, padajo na vrhu ohlajene vodne plasti kot specifično težje k dnu, specifično lažje pa se toliko časa dvigajo k površini, da dobi vsa voda temperaturo 4°. Ce se sedaj vrhnja plast še nadalje ohlaja, ostane zaradi manjše gostote še na vrhu,, ko že zmrzne. Ded ovira nižje plasti, da ne morejo tako hitro zmrzovati in se njegova plast zato le polagoma debeli. V globočini pa obdrži jezerska voda temperaturo 4°. Stoječe vode ne zmrznejo do dna, vodne živali se ohranijo žive — tu vidimo, kakšen pomen ima anomalija vode za življenje v priredi. Le malo živali, kakor n. pr. žabe, se ohranijo žive, če zamrznejo v led, velik del življenja v vodi pa bi moral v takšnem primeru poginiti. Tekoče vode se ohladijo pod nekimi pogoji pod 0° in zmrznejo ob trdih telesih, n. pr. ob kamenju, da se stvori tako zvani pritalni led. Plitve vode lahko zmrznejo do dna, n. pr. 1 m globok ribnik, šele pri večjih glo-bočinah dobimo vodo s 4° C, a v globočini kakšnih 100 m je ta vodna temperatura vse leto stanovitna. Ce je tesno zamašena steklenica napolnjena z vodo in ta voda zmrzne, razžene steklenico led. Enak pojav poznamo v obliki preperevanje: voda, ki zmrzne v ozkih razpokah skal, te skale razžene. Najprej drži led posamezne dele še kot nekakšna malta skupaj, ko pa se led stali, od-krušeni kosi odpadejo. Iz tega razloga se pojavljajo v visokem gorovju kameniti plazovi zlasti spomladi in v višinah večnega ledu po sončnem vzhodu. Voda v hladilniku motorja ne sme zmrzniti, da ga ne razžene! Proti temu se avto-mobilisti zavarujejo na ta način, da hladilni vodi primešajo snov, ,ki zadržuje zmrznjenje vsaj dotlej, da pade temperatura na —30°. * 186. Naša običajna šahovska naloga: 1. Lg5—d8!, Kd7xd8; 2. Kd5—d6, Kd8— e8; Ta5—f5 (2......Kd8—c8; 3. Ta5 — b5). Možne bi bile še sledeče variante: 1...... Kd7—e8; 2. Kd5—e6, Ke8—f8; 3. Ta5—g5 (2...... Ke8xd8; 3. Ta5—c5, ali: 1...... Kd7—c8; 2. Kd5—c6, KxL; 3. Ta5—e5. V vsakem primeru napove beli z naslednjo potezo mat. • 187. Nekaj za računarje. Možak je lahko bil utrujen, kajti preden je položil po svoji metodi zadnji kamen v vrsto, je prehodil nič manj nego 400 km! Welssmaana pozval k reda zaradi svojega dežnika. Ko je videl, da ima mož, ki je hotel malo prej odnesti njegov dežnik, pod pazduho kar tri dežnike, je poklical sprevodnika M mu naročil, naj opozori stražnika na nevarnega človeka, ki je očitno poklicni kavarniški tat. Brž nato je v voz vstopil stražnik ter s strogim uradnim obrazom izvlekel beležnioo, da si zapiše ime nosilca treh dežnikov. Ta je prišel seveda ▼ te, zadrego, dokazoval je zaman, da so to njegovi dežniki, ki jih ravno nese od popravila. Konec zadeve je bil ta, da so se tražnik in oba gospoda napotili kdežni-karju, kjer se je v veliko zadovoljstvo gospoda Weissmanna stvar ugodno pojasnila. Zdaj je bila vrsta na drugem gospodu, da se je vljudno opravičeval, ker je obdolžil gospoda Weismanna kraje dežnikov. Ker »ta oba moža dobro vzgojena, sta se kmalu pomirila, se nasmejala in odšla na pivo. Meh za smeh Nebesa in pekel Nekoč so se v družbi pogovarjali, kako mora biti po smrti v nebesih ali v peklu. Stara filmska irgalka Adela San-droekova je kratko rekla: »Zaradi podnebja bi bila rajši v nebesih, zaradi družbe pa v peklu.« Nekoč In zdaj On: »Škandal, kako slabo je tale ulica razsvetljena!« Ona: »Le nikar ne bodi krivičen! Ko še nisva bila poročena, si vedno pravil, da je razsvetljava te ulice neopravičljiva potrata luči.« • Ne ženi se zaradfi denarja Ameriška milijonarka stoji pred poroko. Pravi svojemu ženinu: »Tom — nekaj me muči. namreč to, da ves svet misli, da se hočeš poročiti z menoj zaradi denarja.« »Pusti, naj govori svet, kar hoče! Kaj bi se menila zanj?!« je lahkomiselno odgovoril ženin. »Ne, Tom! Hočem se prepričati, da je še na svetu nesebična ljubezen. Veš kaj — darujem tri četrtine svojega premoženja za misionarske namene.« Ženin nič ne odgovorič Vzame klobuk in gre proti vratom. »Kam greš, Tom?« »Proč. Misionar bom postal.« Mož s tremi Z Dunaja poročajo o nenavadni dogodivščini nekega gospoda VVeissmanna, zelo spodobnega moža, ki pa so ga ljudje zaradi treh dežnikov obdolžili za tatu in se mu je l^pmaj posrečilo, da je izpričal svojo poštenost. Gospod Weissmann je soliden uradnik v mestni službi, zelo previden in reden v vsakem pogledu. Oni dan je ogledoval svojo garderobo ter je pri tem opazil, da ima tri dežnike in da so vsi trije bolj ali manj pokvarjeni. Vzel je dežnike pod pazduho in jih odnesel v popravilo. Rekli so mu, da bodo dežniki popravljeni čez kaki dve uri in naj se takrat vrne ponje. Mož je šel za ti dve uri v kavarno, si naročil pivo in ves ta čas reševal križanke. Medtem se je kavarna napolnila, pa tudi vreme se je nekoliko pokvarilo. Gospod Weissmann je sodil, da je čas, da gre k dežnikarju, plačal je zapitek, stopil k obešalniku, vzel klobuk in v zamišljenosti obenem pograbil dežnik, ki je visel poleg klobuka. T^da že pri vratih ga je ustavil neki dobro oblečen gospod, češ da gre najbrž za pomoto, ker da je to njegov dežnik. Gospod VVeissmann se je ves rdeč opravičeval, ter nekoliko v zadregi odšel na cesto. Pri dežnikarju je dobil vse svoje tri popravljene dežnike in je stopil na tramvaj, da se čim prej vrne domov. Nesreča pa je hotela, da je v isti tramvaj vstopil isti gospod, ki je prej gospoda Mlado Jutro «8BHBI1HMIIHM Zgodba o malem Jaku Jako je bil opica. Doma je bil sredi velikega pragozda. Tam ga je ujel neki častnik, ko je bil Jako še tako majhen, da ga je lahko v nogavici odnesel domov. Častnikova gospa in mali sinko, ki sta ga imela, sta bila kaj veselo presenečena, ko se je prikazal iz nogavice tako zabaven gost. Dala sta mu lepo ime in kmalu je bil Jako ljubljenec vse hiše. Na žalost so se morali Jakovi redni-ki že prve dni prepričati, da reja mlade opice ni samo prijetna stvar. Jako je bil namreč poln bolha. Da bi mu jih pregnali, so ga od nosu do konca repka natrli z mazilom zoper bolhe. Jako pa ni bil te dobrote prav nič vesel. Narobe, strašno se je hudoval, ko so ga izpustili. V veliko radost svojih bolha se je jel lizati kakor nor in ni odnehal, dokler ni pospravil vsega mazila. Toda pomnite, otroci: ni vsako zdravilo za notranjo rabo! Huda maža je povzročila v Jakovem želodčku strašno homatijo. Več dni je živel med življenjem in smrtjo; ker je bil pa mlad in čvrst, ge je nazadnje vendarle opomogel. Zdaj se je začela nova muka: okopali so ga! Jako je pihal, pljuval in cepetal takisto kakor otroci, ki se bojijo vode. A bolhe, kolikor jih ni bilo pregnalo mazilo, so pri tem potonile. > Dobri redniki pa niso pomislili, da je opičje življenje brez bolha zelo pusto in žalostno. Ubogi Jako, ki se je prej 1 po cele ure zabaval s tem, da si je lo- | vil bolhe, je imel zdaj mahoma prazen 1 kožušček. Dolgo, dolgo se ni mogel ; utolažiti. Nu, kakor človek, se tudi opica vsemu privadi. Jako se je tako navadil snage, da je hotel imeti na svoji poste-ljivi vsak večer novo prevleko. Kadar je videl, da mu niso bili dali oprane rjuhe, je potegnil staro s postelje, jo vrgel na tla in zabavljal tako neznansko, da ga je bilo strah poslušati. Pri jedi je posebno čislal dobre reči. Najrajši je imel pečenko. Ker se POSVARILO Pr! sodni razpravi se je neki odvetnik razburil, da je zakričal na svojega nasprotnika: »Vi ste največji idiot pod soncem — večjega še nisem videl!« Sodnik ga je resno prekinil: »Ne pozabite, da sem tu še jaz!« INSERIRAJTE V „JUTRU"! tepel, se je dolgo časa delal, kakor da Jaka vobče ne vidi. Več dni ga ni ne pogledal ne pobožal. Vsi so videli, kako je šlo to zaničevanje grešniku do živega. Potrt je bil, da nikoli tega, nič več se ni igral, nobena jed mu ni šla v slast, in ko mu je deček položil v skledico košček pečenke, se je ni dotaknil. Nazadnje mu je častnik odpustil in Jako je od veselja nad tem prevračal take kozolce, da so ga komaj ugnali. Ugriznil pa ni nikoli nikogar več. Še nekoga se je bil Jako z vsem srcem oklenil: mladega prašička, ki je tekal po dvorišču. Tega je ljubil menda nad vse. Če si mu dal kolača, je meso v vročih deželah hitro pokvari, je prišla ta dobrota le redko na mizo in Jako je bil nanjo tem bolj pogolten. Nekoč so imeli častnikovi obisk; gostje so bili pojedli juho in kuharica je prinesla na mizo glavno jed — velik, slasten kos pečenega mesa! Častnikova gospa e že hotela vstati, da bi razdelila pečenko, kar plane izpod stropnega tramovja majhen škrat, popade pečenko in izgine, preden so mu jo utegnili vzeti. Bil je Jako! Zadovoljno se je držal za tram in tiščal pečenko k sebi, ne pazeč na omako, ki je kapljala od nje in gostom po oblekah. Tolikanj so se smejali, da —- tudi častnik ni mogel biti prehud na malega razbojnika. Kaznoval ga je sicer, a bolj radi lepšega kake«" zares. Častnfkovega sinka, ki se je z njim igral, je imel Jako zelo rad; tudi z gospo sta bila prijatelja, ker mu je zmerom dajala poslastkov; najrajši pa je imel častnika, in kadar je zunaj začni njegove ostroge, je pustil vse in mu stekel naproti. Da, kar ujezil se je, če si ga hotel ▼ takem trenutku zadržati. Najbrže in maral, da bi častnik videl, kako se njegovo opičje srčece oklepa tudi drugih ljudi. Nekoč sta bila sinko in Jako vsa zatopljena v igro s kositrnimi vojaku V tej zaverovanosti nista slišala častnika, ko se je vrnil domov in stopil v sobo. Šele čez čas ga je Jako opazil. V svojem presenečenju je ponorel. Kakor iz uma je podrl kositrne vojake in jel skakati po njih. In ne samo to: mahoma je planil na dečka ter ga grdo ugriznil v komolec. Častnik pa je bil kljub nejevolji in prepadenosti pameten mož. Namesto da bi malega neobrzdanea pre v — skrivaj odlomil košček, se splazil k prašičku in mu ga po drobtinicah stlačil v rilček. A tudi za prašička ni smel nihče vedeti, da sta prijatelja. Kadar ga je kdo zalotil z njim, je v jezi pahnil cvilečo živalco od sebe in jo ozmer-jal na vse pretege, kakor da mu ni prav nič do nje. Tako je živel Jako v častnikovi hiši precejšnjo vrsto let. Kakor pri ljudeh, so se tudi v njegovem življenju menjavali veseli in žalostni dnevi. Radi so ; ga imeli in dobro se mu je godilo, a vendar mislim, da je bil kdaj pa kdaj nesrečen. Kdo ve, morda bi bilo zanj bolje, da ga je častnik takrat pustil v domov. Kajti kakor ljudem, tako je tu-i pragozdu in ga ni v nogavici odnesel ] di živalim najdražja na svetu prostost! ANEKDOTA Razmerje francoske kraljice Marije An-toniette z lepim in bogatim grofom Ferse-nom je zbujalo nekoč mnogo pozornosti in o njem je krožilo vse polno anekdot. Ob neki priliki je kraljica grofa baje prosila, naj ji pošlje sliko tiste ženske, ki jo najbolj ljubi, j Grof ji je takoj ugodil. Po svojem slu-i žabniku ji je poslal majhen, s cvetjem okrašen zavitek in ko ga je kraljica odprla, je našla v njem — ogledalce. 7 § A K DAN ENA Zdravnik: »Analiza je pokazala, da imate sladkor.« Pacient prestrašeno: »O, gospod doktor, prosim lepo, ne govorite nikomur o tem, ne uničite me, saj gre samo za majhno zalogo!« skriva z iskreno voljo, da se jim izogne in se zavaruje pred njimi; toda ti nas brez vsakega razloga nikdar ne nehaš preganjati, dokler nas ne stisneš. In že vidim, da so mi blizu bridka in žalostna leta starosti, ki je resnično in očitno zlo, da, cela kopica zla in najtežje bede, pa nikakor ne slučajne, marveč po tebi določene preko zakonov, ki si jih naložila vsem vrstam živi in ki jih gleda vsak izmed nas že od otroških let dalje. Starost se neugnano pripravlja v nas; od svojega petindvajsetega leta dozorevamo zanjo s prežalgstnim izgubljanjem moči, in vse brez naše krivde. Potemtakem je samo tretjina človeškega življenja določena za cvetenje, neznatni trenutki za zrelost in za popolnost, vse ostalo pa za propadanje in za nevšečnosti, ki ga spremljajo. Narava: Mar si mislil, da je svet ustvarjen zaradi vas? Vedi, da sem v svojih delih, odredbah in postopkih — iz-vzemši neke malenkosti — imela vedno in še imam drugačne namene, kakor skrbeti za človeško srečo ali nesrečo. Če vas mučim kakor koli in s katerim koli sredstvom, tedaj tega niti ne opažam ali vsaj opazim zelo redko; po navadi ne vem, da vas razveseljujem in da vam storim kaj dobrega, saj nisem storila teh reči, kakor se zdi vam, in jih še nadalje ne počenjam zategadelj, da bi vas razveselila in vam pomagala. In če bi se bilo naposled zgodilo, da bi zbrisala ves vaš rod, bi se tega niti ne ovedla. Islandec: Vzemimo primer, da bi me bil kdo prostovoljno povabil v svojo hišo in me toliko časa vabil, da bi mu bil ustregel in šeL In postavimo, da bi mi dal za stanovanje revno, na pol podrto izbo. kjer bi bil v večni nevarnosti, da se sesuje strop name. Naj bi bila ta izba vlažna, umazana, odprta vetrovom ln dežju. In denimo, da me moj gostitelj ne samo ne bi hotel kakor koli zabavati ali mi nuditi kakršno koli udobnost, marveč da bi nasprotno skoraj niti ne poskrbel za najpotrebnejšo hrano, ter bi me mimo tega prepustil še sramotitvi, zasmehovanju, pretnjam in pestem svojih sinov in drugih iz svoje rodbine. In če bi se, postavimo, začel pritoževati zaradi slabega ravnanja z menoj, bi mi bil mož takole odgovoril: »Mar sem dal zgraditi za te to hišo: Naj mar vzdržujem svoje sinove in svoje ljudi zato, da bi tebi stregli? Imam pač polno glavo drugih misli, ne pa da skrbim za tvojo zabavo in da te dobro hranim.« Temu možu bi potlej odvrnil tole: »Glej, prijatelj; kakor nisi postavil te hiše za mojo uporabo, je bilo prepuščeno tvoji svobodni volji, da me povabiš ali ne. A ker si prostovoljno hotel, da bi stanoval jaz pod tvojo streho, mar ni tvoja dolžnost, storiti vse, kar je v tvojih močeh, da bi živel vsaj brez muke in nevarnosti?« Tako pravim sedaj tudi tebi. Dobro vem, da nisi postavila sveta za uslugo ljudem. Prej bi verjel, da si ga ustvarila in uredila nalašč tako, da bi se ljudje mučili. Sedaj te vprašam: »Mar sem te prosil, da me spraviš na ta svet? Ali sem vstopil vanj nasilno in zoper tvojo voljo? Toda če si me ti sama, po svoji lastni volji in brez moje vednosti, lastnoročno postavila na svet, mar ni potemtakem tvoja dolžnost, da preprečiš vsaj muke in trpinčenje, če že ne maraš, da bi bil v tvojem kraljestvu vesel in zadovoljen? In to, kar pravil o samem sebi, pravim o vsem človeškem rodu, o vseh živalih in o vsakem drugem stvoru. Narava: Ti samo kažeš, da se nisi ove-del tega: življenje na tem svetu je nepretrgani krogotok nastajanja in propadanja, oboje pa j« tako povezano med seboj, da neprestano služi nastajanje propadanju in propadanje nastajanju ter s tem ohranitvi sveta. Svet bi propadel v hipu, ko bi pre- nehalo to ali ono. Zategadelj bi bilo v škodo svetu, če bi se katera koli stvar sprostila zakona bolesti. Islandec: Slišim, da razpravljajo o tem tudi filozofi. In ker je na svetu tako, da oni, ki je uničevan, trpi in tisti, ki uničuje, ne uživa in je čez malo časa sam uničen, povej mi to, česar mi ne ume povedati noben filozof: Komu neki ugaja in komu je koristno takole nesrečno živlienie vesoljstva, življenje, ki ohranjuje s škodo in s smrtjo vse tiste stvari, iz katerih je sestavljeno? Med tem ko sta modrovala tako in podobno, pravijo, da sta se pojavila dva leva, oba tolikaj sestradana in oslabela, da sta komaj megla požreti tega Islandca. Ko sta to storla in se malce nasitila, sta si podaljšala življenje za ta dan. Toda nekateri za-nikujejo, da bi se b;lo tako zgodilo in pravijo, da se je dvignil silen vihar v hipu, ko je Islandec še govoril; prekobilil-ga .ie na tla in postavil nad njim ponosni mavzolej iz peska. Pod njim so mšli nekateri popotniki: bil je docela osušen in se je spremenil v lepo mumijo, ki so jo bili prenesli v muzej ne vem katerega mesta v Evropi.' Pomladanski zvezek revije »11 a 1 i a« P—ieli smo letošnji pomiadansk' zveztk kra o ilustriranega tromesečnika »Italia«, ki ga posebej v italijanski in posebej v nemški izdaji razpošilja »Ente Nazionale per le industrie turistiche« skupaj z upravo državnih železnic. Kakor vsak zvezek te revije, je tudi ta po vsebini in opremi v najboljšem pomenu besede reprezentativen. Izbrane, delno kolorirane ilustracije in skrbno sestavljena vsebina dajejo reviji značaj mikavne posredovalke lepot in umetnostnih zakladov dežele, ki jo zastopa. Prvi članek z naslovom »Pomlad v To-skani« je iz peresa člana Italijanske akademije Ardenga Sofficija, enega redkih predstaviteljev sodobne italijanske kulture, ki so enako pomembni na dveh umetnostnih področjih: v poetični literaturi in v slikarstvu. Njegovemu opisu toskanske pomladi se pozna, da ga je spisal za naravno barvitost občutljivi slikar, kakor kažejo Sofficijeve slike, ki ilustrirajo sestavek, da jih je slikal umetnik poetičnega nastrojenja. V obsežnem članku Angela Lipinskega »Zlati in srebrni oltarji srednjega veka« najdemo mnoge zanimive umetnostno zgodovinske podatke, ki jih izpopolnjujejo številne, okusno izbrane in skrbno reprcducirane ilustracije s primeri krasnih reliefnih antependijev. F. D. C. seznanja čitatelja z materinsko zaščito in dečjim skrbstvom v današnji Italiji. Gio-vanni Lerde-Olberg je prispeval članek o kupolah rimskih cerkva; oba sta seveda primerno ilustrirana. S tremi krasnimi slikami v barvah je opremljen kratki sestavek »Italijanske cvetlice«. Od makov, rož in tulipana gremo pod vodstvom Micheia Biancale k razvalinam Paestuma z njegovim Poseidonovim templjem, ki nam obuja vizijo Akropole. Prispevek Filippa Sa-chija obravnava — vedno z ilustracijami — zvezo med filmom in italijansko krajino: čudovito krajinsko ozadje filmskim dramam, nastalim iz fantazije in živi jen j-ske izkušenosti. Še ni zaključena serija zanimivih člankov. Arnaldo Fortini nas vodi v ognjišče frančiškanskega kulta v Assisi, domačijo velikega srednjeveškega svetnika. Pisec pripoveduje o pomladanski slavnosti ondotnih bratovščin, pri čemer spoznamo na podobah nekatere zna- čilnosti tega starinskega mesta z njegovimi bazilikami in samostani. Poseben prispevek pripoveduje o elektrifikaciji italijanskih železnic, drug pa o življenju v So-torskih toriščih mladine. Vmes so obilne informativne vesti in poročila, tudi te opremljene z ilustracijami. — Sofficijevi kolorirani toskanski motivi na obeh zunanjih straneh ovoja dajeta zvezku vabljivo zunanjost. Pravopisna reforma na Hrvatskem. Pravkar je izšla izvršilna naredba k zakonski odredbi o hrvatskem jeziku, njegovi čistosti in pravopisu Po tej naredbi bodo nastopile v književni, pismen; rabi hrvaščine nove spremembe, ki bodo ta Jezik spet nekoliko oddaljile načelom tiste jezikovne skupnosti, ki so veljale za hrvatski ali srbski jezik od Vukove reforme dalje. Sedanja uradno določena preosnova kaže tendenco, da naj se hrvaščina čim bolj oddalji ekavskemu govoru in nasloni na ikavskega, ki je bil vodilno narečje na tleh srednjeveške hrvatske države in ki je zastopan tudi med starimi pisatelju Tako se bo poslej pisalo namesto doseaa-njega bijel, cvijet, svijet. lijek — biel, cv/at, sviet, liek, pri čemer ie mišljen kot dvoglasnik in se ne sme več razlogo-vati. Določene so besede, v katerih postane dolgo ie kratko je (na pr. djetinski, liep — ljepši i. t. d.). Nadalje bodo pisali tako kot v hrvaščini pred pol stoletja vrabci (srb-skohr. vrapci), hrbta (prjj hrpta). obnovljene so oblike s končnico -čtvo (sgmačtva, vojničtvo. družtvo. knežtvo) in -žki (filo-ložki, požežki). potlej srdce, otca, sudca, dohcdci, sirotče. dočim so v zadnjih desetletjih d in t izpahovali. Pravopisno kaže ta službena reforma oddaljevanje prej veljavnemu fonetičnemu načelu: Piši, kakor govoriš! * Bivšemu princu Nikolaju Rumunskemu je vrnjeno rodbinsko ime. Bukareštanski uradni list objavlja zakonski dekret, s katerim je razveljavljen svoječasni odlok bivšega kralja Karla IL in se bivšemu princu Nikolaju dovoljuje v bodoče rabiti rodbinsko ime Nikolaj Hohenzollern. Kakor znano, biva princ Nikolaj, odkar je bil izgnan, v Firenzi pod imenom Brana. * Paketi za vojne ujetnike in vojne internirane©. Ker nekateri zadnjih navodil v nedeljskem časopisju niso razumeli pravilno, naj velja naslednje pojasnilo: Paketi se sprejemajo ves mcuec in to po že objav-, Ijenem dnevnem abecednem redu. * Rdeči križ poroča. Pošiljanje paketov vojnim ujetnikom in civJnim vojnim in-ternirancem v taboriščih v kraljevin Je poverjeno edino avtonomni sekciji Italijanskega Rdečega križa v Ljubljani. Opozarjajo se zaradi tega prizadeti, naj ne izročajo takih paketov drugim osebam ali ustanovam, ker imajo carinski obmejni uradi nalog, da zadrže vse take pošiljke, če niso bile poslane po R. K in če ni seznam pošiljk prej vidirala ljubljanska carinska uprava. * Pogrešana šolarka. Milena Meserkova, llletna učenka osnovne šole na Cojzovi cesti. je prejšnjo soboto odšla zdoma po spričevalo, nato paj je ni bilo več nazaj in s'arši od takrat nimajo več glasu o njej. Dekle je za svoja'leta krepko razvito, okroglega obraza, svetlejših, v kite spletenih las, na sebi pa je imelo rdečo obleko z dolgimi rokavi. Zelo je verjetno, da je krenila proti Mirni.' in proti Sv. Križu na Dolenjskem, kjer ima sorodnike. Kdorkoli bi kaj vedel o nji, se naproša, naj javi na naslov: Terezija Meserko, Hradeckega ce-sla 6, Ljubljana. * Dva velika meteorja nad Egiptom. Nedavno jutro so bili v Egiptu priče edinstvene prirodne igre. Tik pred sončnim vzhodom se je pojavil velik meteor, ki je hitel z dolgim repom čez ves nebesni obok. Nekaj trenutkov za njim je sledil drug meteor, ki je bil sicer nekoliko manjši, ki pa je prav tako močno žarel. Ko sta oba meteorja izginila, je še dolgo ostal na nebu pepelkasto siv oblak. Med lahkovernim ljudstvom je nenavadna nebesna prikazen vzbudila seveda mnogo ugibanj in prerokb, še zlasti spričo sedanje bitke pri El Alameinu. * Film o Garibaldiju. Legija »Garibal-d5« je z italijansko filmsko družbo »Lux« razpisala natečaj za filmske rokopise o Garibaldijevem življenju ali iz garibaldin-ske dobe. Razsodišču je predsedoval general Ezio Garibaldi, vnuk slavnega italijanskega borca za svobodo. Komisija je prejela vsega skupaj 54 rokopisov. Pet od njih je nagradila s honorarjem po 10.000 lir. * Proti uvozu ameriških filmov. Pod naslovom »Odločimo se vendar« piše »II Po-polo d'Italia«: Med Američani so nam'najbolj zagrizeno sovražne hollywoodske »di-ve«, ki nam ne morejo oprostiti, da smo jih z vojno prikrajšali za nekaj evropskega olimpa. Mi pa tudi nimamo nobenega razloga, da ne bi sovražili Američanov, pri tem pa bi nasproti »divam« delali izjemo. Nasprotno, mirne duše se lahko v Italiji od-povemo predstavljanju filmov, ki poveličujejo okus in duha naših sovražnikov. Vkljub temu pa filmska proizvodnja od onkraj oceana še sredi najbolj razbesnele vojne dalje kros n j ari po naših kinodvora-nah. Ko smo prvikrat opozorili na to, smo dobili odgovor, da gre samo za izpolnitev pogodb, ki potekajo h koncu. Ko so potem vnovič prišli bollywoodski filmi na platno, smo čuli, da gre tokrat za robo, ki se Je našla z vojno na Balkanu. V resnici do takrat nismo vedeli, da je balkanska vojna privedla do zavojevanja ameriških filmov. Zdaj pa bi bil vendar že skrajni čas, da izločimo iz prometa kinematografske izdelke naroda, ki nam je v izredni meri sovražen, ki nas prezira in se bori proti nam. * Posvetovalnice za raka bodo v Nemčiji ustanovljene v vsakem okrožju. Poročali smo, da so vse nemške organizacije za zatiranje raka strnjene v enotno združenje, ki bo imelo 3 odseke: za raziskovanje in statistiko, za borbo zoper raka in za zbiranje sredstev za to borbo. Organizacija bo v vsej Nemčiji docela nanovo urejena. V vsakem okrožju bo s posvetovalnico tudi preiskovalnica. Nemčija je dobila večje množine radija samo za zatiranje raka. Ni še odločeno, kje bo ustanovljen osrednji nemški raziskovalni zavod. Vsekakor pa izhaja pomen borbe zoper raka iz dejstva, da izkazuje statistika v Nemčiji vsako leto daleč nad pol milijona obolenj za rakom, smrtnih primerov pa je letno več kakor 150.000. Ze v miru so zato bile storjene priprave za velikopotezno borbo proti raku. Posebna pozornost bo posvečena začetnim obolenjem. Vsi nemški zdravniki, vse babice in sestre pomočnice dobijo primeren pouk, preko tega pa se bo razvila obširna propaganda, da bo ves narod poučen in posvarjen zastran raka. * Delavci iz Nemčije na dopustu. V poletnem času s0 številni italijanski delavci, ki so zaposleni v Nemčiji, prispeli v domovino na dopust. Delavci, ki žive leto in dan daleč od svojih družin, se — razume se — od srca vesele lepih sončnih dni, ki jih prebijejo med svojimi dragimi. Cas dopusta je odmerjen po dogovoru s pristojnimi delodajalskimj in delavskimi instancami v Nemčiji, v izjemnih primerih, izpričanih s potrebnimi dokazili, pa se lahko podaljša največ do 40 dni. za kolikor velja potni list. Dopustniki imajo plačano vožnjo v obe smeri, a kdor hoče uživati oddih preko določenega roka, mora vožnjo za povratek plačati sam. * župnik aretiral tatu. V Golasecci blizu Gallarate je župnik že delj časa opažal, da mu neznan zlikovec vlamlja v puščice v cerkvi in odnaša darove župljanov. Ko je pred dnevi slučajno stopil v cerkev, je zaslišal sumljiv šum iz kotička, v katerem se je nahajala ena izmed puščic, in ko je poi)liže pogledal, je zagledal neznanca, ki se je pravkar skušal izmuzniti, župnik je odločno pograbil sumljivca za ramo in ga kljub vsem njegovim poizkusom, da se iztrga in pobegne, zadržal toliko časa, dokler ni prišel občinski stražnik, ki so mu na to še orožniki prihiteli na pomoč. S pričami je bilo potem ugotovljeno, da je sum-ljivec večkrat zagrešil cerkveni rop. * 14 let ječe za umor dveh fašistov. V Genovi je bil te dni zaključen proces proti steklarju Ugu Bocgardiju iz Sarzane, ki je bil leta 1930. in contumaciam obsojen stika na 30 let ječe, ker je leta 1921. sodeloval pri umoru dveh fašistov v SarzanL Boc-cardi je pobegnil v Francijo, a ko se je nedavno vrnil, je bil na meji aretiran, nakar je bil sodni postopek proti njemu obnovljen. Državni tožilec je dokazoval, da je bil Boccardi vodja protidržavnih elementov v Sarzani ln da so drugi ravnali po njegovih napotkih. Treba ga je smatrati za moralnega krivca zločina, zato je državni tožilec predlagal 19 let ječe. Sodišče je obtožencu odmerilo 14 let zapora, od tega pa so mu 4 leta na podlagi svoječasne pomilcstivtve odpuščena. * Mezde se izplačujejo samo v gotovini. Ministrstvo korporacij je odredilo, da se morajo mezde izplačevati samo v gotovini in da je izključen vsak drug način (v obliki bančnih nakazil, bonov itd.). Fašistična zveza industrijcev je v tem smislu izdala navodila vsem podrejenim organizacijam, jam. * Potres v Laclju. V Nehiju (Lacij) so v ponedeljek ponoči ob 0.25 začutili močan potres. Prebivalstvo je preplašeno zbežalo iz hiš, vendar je valovanje zemlje kmaiu ponehalo, da ni bilo škode ne na stvaren ne na ljudeh. Ob istem času so tudi v Campagnanu čutili dva potresna sunka, izmed katerih je bil prvi precej močan. * Nenavaden ribiški plen. Ribiču Štefanu Vianellu iz S. Pietra in Volta pri Ve-nezij se je zadnjič sreča prav na široko nasmejala. Vrgel je mreže, a ko jih je začel vleči iz morja, je opazil, da je plen izredno težak. Med množico manjših rib, ki so migotale in gomazele, da je človeku jemalo vid, se je motala tudi večja riba — mlad delfin, ki se je z vso silo zaganjal, da se pretolče na svobodo. Ribič je bil vesel, ker je delfinovo meso zelo iskano in cenjeno, in se je potrudil, da se mu mladi nasilnež ne izmuzne. A ko je dvigal mrežo, je opazil, kako se je od zunaj zaganjala vanjo druga, izredno velika riba — del-finka, ki je prihitela, da reši mladiča iz zagate. S previdnim manevriranjem je nazadnje uspel, da je s pomočjo priprav ujel še njo. Dogodek je bil predmet velikega zanimanja na vsej obali in ribič je poleg tržne cene dobil že znatno nagrado, ker je delfin nevaren ne samo ribjemu zarodu, temveč včasih napade tudi samotnega čolnarja. * Strela je zade&a celo družino. V Ebersdorfu v Nemčiji je ob večerni nevihti treščila strela v hišo Fassvvaldove družine, ki je bila zbrana pri večerji, štirje člani družine so se ob tresku zgrudili s stolov na tla in so obležali nezavestni. Posodo je vso razmetalo. Takoj po tresku je stopila v sobo nečakinja, ki je prinesla ostanek večerje iz kuhinje. Ko je videla družino negibno na tleh, je menila, da so vsi mrtvi in se je od strahu še sama onesvestila. Hvala bogu pa so si vsi skupaj čez čas opomogli, samo gospodinja je nekoliko ohromlje-na. Prepeljali so jo v bolnišnico. * Žalostna zlata poroka. V normanski vasi Coqueinvilliersu so praznovali zlato poroko, ki se je pa žalostno končala. Vsa vas se je pripravljala na svečanost zakoncev Lesourdov, V jutru svečanega dne se je 76 letna zlata nevesta prvič v svojem življenju počutila bolno in je prosila, naj pošljejo po zdravnika. Ta je kmaiu prispel in ko je gospo preiskal. je kolikor le mogoče obzirno povedal možu, da ne upa v njeno okrevanje. 81 letni starček se je nato nezavesten zgrudil ob postelji svoje žene. Preplah zaradi njegove nezavesti je pospešil njeno smrt in je ženica umrla, preden se je mož spet osvestil. Mož pa se je samo toliko prebudil iz omotice, da je še enkrat videl svojo mrtvo ženo. Po > nekaj minutah ji je sledil v večnost. Izdihnil je tisti trenutek, ko so vsi občani pod vodstvom duhovnih gospodov prišli v pestrem sprevodu pred hišna vrata, da bi zlati zakonski par povedli s pesmijo in muziko v cerkev. * Enajst 801etnih nevest je v zadnji dobi stopilo v Turčiji v zakonsko zvezo. Njihovi ženini so po večini dosti mlajši. Eden izmed njih šteje komaj 30 let. * S češnje sta padla. V Preserju sta obirala češnje 14 letna hišarjeva hči Ana Mo-žekova in 17 letni sin krojaškega mojstra Gabrijel Intihar. Padla sta z drevesa in deklica si je zlomila desno roko, Intihar pa si je nalomil levico in se potolkel po glavi. * Tri nezgode. Silvestru Kernu, 601etne-mu posestniku iz Ribnice, je pri delu padel kamen na levo nogo, da mu je zmečkalo prste. Marija Šmalčeva, 801etna užit-karica iz Ribnice, je padla po stopnicah in si zlomila levo nogo. Marija Opekova, 9-letna delavčeva hčerka z Vrhnike, pa se je močno poparila s kropom. * Beračica je plačala dolgove rodnega mesta. V New Y0rku je umrla Etelka \Vhi-te, ki je živela tako bedno, da so ji sosede hotele večkrat pomagati. Po navadi je odklonila pomoč, češ da ima sama dovolj za življenje. Ko je umrla, se je izkazalo, da je pred leti dedovala po možu, lastniku velikega mlina nekje na deželi, prav znatno premoženje. Ker je kmalu za možem umrl tudi njen sin, se je neutolažljiva vdova odpravila v New York, kjer je živela najskromnejše samotarsko življenje. Našli so poroko, s katero je zapustila svoje premoženje svojemu rodnemu mesiu Albertsvilleu z naročilom, naj poplača vse dolgove in zgradi sirotišnico v njen spomin. * Najmodernejši nemški cirkus se imenuje »Feldzirkus Bush« in je bil te dni v Bre-slavi izročen svojemu namenu. To veliko podjetje bo največ potovalo po vzhodni in južnovzhodni Evropi. Propagandni oddelek vlade v poljski guberniji je obvezalo cirkus Busch k rednim gostovanjem v večjih poljskih krajih. IZ LJUBLJANE Krompir Trgovci z živili prosijo, da stranke takoj dvignejo pri svojemu trgovcu odmerjeno količino krompirja • * ♦ n— Poslednja pot dr. Pavla Avramoviča. Sredi lepega, sončnega popoldneva je Ljubljana v četrtek spremila dr. Pavla Avramoviča, šefa odseka za ljudsko zdravje pri Visokem Komisarijatu. na njegovi poslednji poti. Pred hišo žalosti v Beethovnovi ulici se je zbrala množica pogrebcev, ki je nazorno izpričala, kolikft prijateljev in spo-štovateljev je imel pokojni. Ko je pravoslavni prota opravil prve pogrebne molitve. je sprevod krenil v pravoslavno iupno cer- ke, kjer je imel prota le, v srce segajoč nagovor, v katerem je orisal dr. Avramoviča kot človeka in delo, ki ga je opravil med nami. Iz cerkve je žalni sprevod krenil na viško pokopališče, kjer so zemske ostanke blagega, zaslužnega zdravnika položili k večnemu počitku. Pogreba se je med drugim udeležil tudi odposlanec Eksc. Visokega Komisarja Emllia Grazzolla, pokrajinski zdravnik dr. Duce, ter številni predstavniki uradov in stanovalcih korporacij. u— Najlepši poletni dan smo imeli v četrtek. Medtem ko je oba prejšnja dneva zlezlo živo srebro na 30.5° C in je ob popoldanskem pooblačenju nastopala sopari-ca, je bil četrtek ves jasen, od ranega jutra do poznega večera. Sonce je veselo pri-grevalo, vendar pa ozračje nI bilo soparno, živo srebro je ostalo na 29° C. V noči na petek pa se je začelo nebo oblačiti ln včerajšnje jutro ni bilo več tako lep kakor prejšnje dni. Nebo se je prepreglo s tankimi belimi oblaki. Jutrnja temperatura je bila 14.5° C in se je v teku dopoldneva po malem stopnjevala. Vendar je bil tudi včerajšnji dan spet sončen ln topel. u— Kaj je novega v kuhinji ? Kadar imate ob sobotah košček govejega ali keštru-novega mesa, poizkusite morda naslednje navodilo Marije Remčeve za zelenjavno mešanico: Zreži 1 kg stročjega fižola na poševne rezine, ki jih stresi v lonec, prideni pest na kocke zrezanega korenja in 1 do 2 paradižnika ter prilij toliko vode, da jed prevrč. Posebej praži yK kg'po možnosti mastnega, na kocke zrezanega govejega ali koštrunovega mesa v 4 dkg masti z eno drobno zrezano čebulo. Ko se nekoliko za-rumeni, prideni polno žlico koruzne ali enotne moke in šč§p paprike. Ko se meso praži četrt ure, mu prideni zelenjavo z vodo vred, premešaj, osoli, pokrij in kuhaj do mehkega Navodilo velja za družino 4 do 6 oseb. če pripraviš kaj več, bo ostanek teknil tudi zvečer. n— Gostilničarji In mesarji ter vsi njihov! uslužbenci morajo biti po odredbi cepljeni proti tifusu. Ker je mestni fizikat že končal s prvo serijo cepljenja vseh, ki imajo opraviti z mlekom in molžo, ter je cepil tudi že vse perice, začne v ponedeljek 13. t. m. proti tifusu cepiti vse gostilničarje, mesarje ter sploh ki imajo opraviti z živili. Cepljenje bo vsak dan prihodnjega tedna od 7.30 do 9. ure v prostorih mestnega fizikata ter opozarjamo vse stranke, da marajo priti k cepljenju s praznim želodcem in popolnoma tešč, ker drugače zaščitne tablete ne učinkujejo. K zauživanju tablet je treba priti štirikrat, seveda vedno tešč, prosimo pa, naj vselej vsi pri-neso kozarce s seboj. u— Sezopa kislih kumaric se je včasih imenovala poletna doba, ko so ljudje hiteli na počitnice in je bilo urednikom po pisarnah in stavcem po vročih tiskarnah res hudo spravljati v list zanimive novice. Dandanes ne poznamo sezone kislih kumaric v prenešenem, marveč samo še v čisto realnem smislu. Kumare zorijo in so deležne velike priljubljenosti. O njih čitamo v glasilu sadjarskega in vrtnarskega društva: Trgatev kumar traja približno dva meseca, če puščaš, da narastejo plodovi čim večji, dob'"š manj skupnega - pridelka. Pri trgatvi ne dvigaj steblovja, ki se rado pretrga. če je potrebno, plodove takoj operi, preden se zemlja na njih zasuši, toda ne puščaj jih dalje v vodi; voda mora biti čista in bistra sicer kumare lahko postanejo sluzate in kmalu gnijejo. Prvovrstne kumare morajo biti enakomerne oblike, brez krivin in zarez. Solatna kumara tehta po pol kg in čez. Drobne kumarice za vlaganje v kis pa doblva^jp od posebnih sort (grozdne kumare), ki obrode same drobne in zelo številne plodove; pridelek je zgo-den pa ga moraš obirati vsak dan, da kumarice ne predore. Takšnih kumaric gre na 1 kg približno 90, če so 3 do 6 cm dolge in do 2 cm debele, ali pa povprečno 28 do 30 kumaric na 1 kg, če so dolge 6 do 9 cm in debele kvečjemu 3 cm. u— Vrvež na živilskem trgu. Včeraj zjutraj je bil naš trg obilno založen zlasti z uvoženim stročjim fižolom, ki so ga prodajali po 4.80 lir kg, na razpolago pa je "bilo tudi že nekaj domačega pridelka, zlasti nizkega fižola. Na Pogačarjevem trgu je bilo na prodaj mnogo borovnic. Marelice so bile po 12 lir kg. Bilo je na ponudbo tudi mnogo domače zelenjave, zlasti zeljnatlh glav, kumar in razne drobn;'ave, da so gospodinje, ki se zjutraj podvizajo, imele precej izbire. u— Na I. ženski realni gimnaziji se prič-no pismeni višji tečajni izpiti v ponedeljek. 13. julija 1.1. Ravnateljstvo obvešča o tem starše in pripravnice vseh treh oddelkov; slednje naj se zbero na spodnjem dvorišču bivše prisilne delavnice v ponedeljek zjutrai do polosmih. — Za nižji tečajni izpit naj pridejo učenke vseh četrtih razredov na dvorišče v Lichtenthurnovem zavodu v ponedeljek 13. julija do poldesetih. u— Nižji tečajni izpiti bodo na drž. klasični gimnaziji dne 13. in 14. julija od 8. do 10. pismeni, od 15. julija dalje ustni. Učenci naj se zbero (vsi) 13. julija ob 7.45 v telovadnici uršulinske meščanske šole. Vse drugo bodo izvedeli ondi. Isti dan se začno cb 8. uri tudi v'šji tečajni izpiti. Vsi kandidati naj se zbero ob % v pritličju uršulinske meščanske šole. — Ravnateljstvo. u— Vsa drva za julij je mestni preskr-bovalni urad že oddal, zato naj pa današnjo soboto in naslednje dni stranke vc ; ne prihajajo v Mestni dom, ker ne morejo več de biti nakazil. Kadar bo drva spet mogoče dobiti, bo objavljeno o pravem času. u— Davščina na nezazidane parcele v Ljubljani. Posestniki, ki so prejeli plačilne naloge za vodovodno ter kanalsko pristojbino za nezazidane parcele, vabi Prvo društvo hišnih posestn'kov v Ljubljani, da se takoj osebno glasijo v društveni pisarni dopoldne za potrebne informacije ter napravo morebitne pritožbe ali prošnje. u— V tajništvu Poizvedovalnega urada za vojne ujetnike, Puharjeva 2, naj se zglase: 1. Babnik Ana, 2. svojci Golana Janeza Franoa, roj. 1903. in dr. Tušek, .3. Krže Vekoslav ali Marija, 4. Lubetz Jožef, 5. Jovan Marek, 6. Miletič Dragica, 7. Mislej Gela, učiteljica, 8, svojci Ulje Po-ljanca, por, fregate. 9. svojci Vucinoča Vu-ka, 10. dr. Senekovič Ivo. u— Pečarske pomočnike, cementninarje, mehanike, strojne ključavničarje, elektro-monterje itd. vljudno vabimo na skupen sestanek, ki bo v nedeljo dne 12. julija ob pol 11. v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstropje, soba št. 5. Na sestanku bo re- ferent Oddelka industrijskih delojemalcev poročal o kolektivni pogodbi, ki naj se sklene za navedene stroke ln o drugih aktualnih vprašanjih. Vsi vljudno vabljeni! u— Krojaške ln čevljarske pomočnike, šivilje in m od Is tke vabimo na skupen sestanek, Id bo v nedeljo, dne 12. julija ob 9. v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstropje, soba št. 5. Na sestanku bo podano poročilo o že sklenjenih kolektivnih pogodbah, o izvajanju določb teh pogodb in o drugih važnih vprašanjih. Oddelek Industrijskih delojemalcev PDZ. u— Kar dve razstavi hkratu sta odprti še nekaj dni pri Obe^snelu na Gosposvet-ski cesti. V pritlični dvoranici razstavlja akad. slikar in kipar Nikolaj Pirnat obsežno kolekcijo risb, v zgornji dvorani pa akad. slikar Rajko Slapernik 33 oljnatih podob. Ker bo razstava odprta samo še nekaj dni, ne odlašajte z obiskom u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljala od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutrai mestna zdravnica dr. Jožica živko, Plerteršnikova ul. 13, telefon 47-64. Iz Novega mesta n— Cepljenje proti davicL Glede na na-redbo Visokega komisarijata bo obvezno zaščitno cepljenje v občini Novo mesto po naslednjem razopredu: obvezanci od A do G 16. julija, od H do R 17. julija in od S do Ž 18. julija. Cepljenje bo v prostorih šolske poliklinike (Zdravstveni dom) v označenih dnevih od 8. do 10. ure. Obvezno je za otroke obojega spola med 18 mesecem in 10. letom starosti. Cepljenja pa bodo oproščeni tisti otroci, ki se bodo izkazali s potrdilom, da so že bili cepljeni proti davicl, ali pa da so že imeli davico. n— Poizvedbe za majorjem Backorjem. Na prošnjo rimskega Rdečega Križa prosi mestna obična v Novem mestu vse, ki jim je kaj znanega o usodi majorja Ivana Ba-ckorja, rojenega 19. aprila 1881. v Donova-liju na Slovaškem, da jim to sporoče. Imenovani major je bil ob pričetku vojne 6. aprila 1941. v Ljubljani, od koder je odšel dne 9. aprila v Novo mesto in se je njegov zadnji naslov glasil: major Backor, mestna šola, Novo mesto. Kdor bi o pogrešanem kaj vedel, naj to sporoči mestni občini v Novem mestu. Z Gorenjskega Ob koncu šolskega leta je bil svečan zaključek v raznih gorenjskih šolah. Iz Mengša poorčajo, da je prišlo k prireditvi mnogo ljudi. Govoril je šolski vodja Hof-gartner, učiteljstvu pa se je zahvalil občinski komisar Hertle. — V Dobu pri Domžalah je bil zaključek šolskega leta na Krtini. Po razvitju zastave so šli gostje z učenci v okrašeno dvorano. Po pesmih ln govorilnih zborih je šolski vodja razieiil izstopajočim učencem odpustnice. Na Homcu je voliteljica otroških skupin Emi Baumgartnerjeva odprla 18. otroško skupino v kamniškem okrožju. Otroška skupina se imenuje prva skupnost, ki obsega dečke in deklice v starosti od 6. do 10. leta. Otroci se uvajajo s petjem in igrami v družabnost ter zbirajo zdravilna zelišča in jagode. Večina otroških krajevnih skupin v kamniškem okraju šteje okrog 100 dečkov in deklic. V Dvoru nad Kranjem je brambovski odielek priredil tovariški večer v korist nemškega Rdečega križa. Igrala je bram-bovska godba iz Šenčurja. Prireditev, ki jo je vodil brambovski vodja Murnik, je vrgla 1046 mark dobička in gorenjski tednik pravi, da je treba ta znesek tembolj vrednotiti, ker je Dvor izrazito podeželska in gorska občina. V Gozdu-Martuljku je bilo dvodnevno šolanje narodno-socialistične učiteljske zveze. Zbrali so se vsi vzgojitelji in vzgojiteljice iz radovljiškega okrožja. Poslušali so predavanja o narodno-socialističnem svetovnem nazoru in o rasnem vprašanju. Prva letošnja cestna zbirka za nemški Rdeči križ je na Koroškem in na Gorenjskem vrgla 363.000 mark. V primeri z lanskim leto mso nabrali okroglo 199.000 mark več. Gorenjska okrožja so darovala: Kranj 31.038 mark, Radovljica 13.000 in Kararak 14.000. V Medvodah je bila ob dnevu zbirke za nemški Rdeči križ prirejena vrtna veselica v gostilni Marjane Bohinčeve. Krajevni in šolski vodja Schwarz je z mladinskim šolskim zborom prepeval nekatere koroške pesmi. Prireditev je obiskal tudi okrožni vodja Kuss iz Kranja. Na vzhodni fronti sta paila: 21 letni pionirski podčastnik Karel Mayer in 22 letni podčastnik Jurij Schneeberger, ki se je boril že v Franciji in na Balkanu ter je bil odlikovan z železrrim križcem 1. in 2. stopnje kakor tudi z znamenjem za ranjence. Smrt pod lokomotivo. Jožef Turner, uradnik gradbenega vodstva pri državni avtobusni upravi v Beljaku, je po neprevidnosti prišel pod lokomotivo osebnega vlaka. Lokomotiva ga je silovito odbila in je obležal nezavesten s hudimi poškodbami. Na prevozu v beljaško bolnišnico je iziihnil. Tuje radijske postaje je poslušaj 45 letni Matija Kofer iz Beljaka. Pogostokrat se je na ta način pregrešil zoper nemško prepoved in se je zato moral zagovarjati pred posebnim sodiščem v Celovcu. Pokoril se bo leto dni v ječi, radijski aparat pa so mu zaplenLli. S Sp^fefs štafsrske O zdravilnih vrelcih na Spodnjem Štajerskem pravi mariborski dnevnik, da predstavljajo dragocene zaklade. Že dolga leta uživajo svetovni si!oves in venomer prihajajo na prekrasno Spodnje Štajersko bolniki iskat zdravja k številnim zdravilnim vrelcem. Člankar podrobneje opisuje radio termalno kopališče v Laškem, o katerem pravi. da je s svojimi vzornimi napravami najvažnejši vir dohodkov za trg Laško. Novi erobovi. V Partinju je umri 56Ietni vpokojemi občinski uradnik Stanko Šnuderi. V mariborski bolnišnici je umrla 291etna uradnikova žena Marija Jaroševa. Nadalje je umrl v Mariboru trgovčev sinček Karel Gottlich. Vrsta hudih nesreč se je primerila zadnje dni na Spodnjem Štajerskem, čletnj Lojzek Mandl iz Šobra je s svojim lOletnim bratcem Izidorjem pasel živino, starši pa so delali na polju. Lojzek ;e splezali na češnjo, da bi nabral slastnega sadu. Veja pa se je vlomila in je padel 3 m globoko. Počila mu je lobanja. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa je kmaJu izdihnil. — Dveletni viničarjev sinček Kan«! Bezjak iz ma» riborsfce ofcoiioe je pdH oetoro LkAiuo m « je smrtno nevarno opekeL Tudi 3Jetnn Mihec Skerget in njegovažletm. sestrica Marjeta izza Kal vari je sta ae zastrupila na doslej nepojasnjen način. Prepeljala so ju v mariborsko bolnišnico. — 31 letni vozač Maks Bračič se je n avožnji z avtom hudo poškodoval pod obema kolepoma. lTletrn Friderik Koblar iz Maribora se je podobno ponesrečil. — 41letna Matilda Križančeva, zaposlena v tovarni »Zlatorog« v Mariboru, se je pri dedu onesvestila. Trideset deklet z Gornjega Štajerskega je prispelo v mariborsko okrožje, da bodo pomagale pri žetvi. Sprejel jih je okrožni načelnik Doboczky. Zlato poroko sta včeraj praznovala v Mariboru višji nadzornik Jožef WaiLlis in soproga Marija. Jožef Wailtlis je bil svoj čas zaposlen v delavnici južne železnice. Oba zakonca, ki sta pri svojih 80 'letih še prav čila, bivata že dolga leta v Mariboru. Smrt pri kopanju. V Mošnji vasi na Srednjem Štajerskem je bil paš nekem kmetu na delu 181etni Martin Hribernik, doina s Spodnjega Štajerskega. V nededjo popoldne se je šel s tovariši kopat v potok Pinko. Čeprav ni znal plavati, se je upal predaleč v tolmun in je naenk rat izginili v globin L Čeprav so prihiteli gasilci in so ga iskali do poznega večera, trupla doslej še niso mogli najti. Kino v Središču. Krajevna skupina Hei-maitbunda v Središču ob Dravi je preteklo nedeljo odprla svoj kino. Otvoritev je opravili okrožni vodja Bauer iz Ptuja, ka je pohvalili središkega krajevnega voditelja Panterja. ker mu je uspelo urediti stalni kino. V Slovenskih Konjicah so imeli v nedeljo prvo »vaško popoldne«. Prireditev je pripravila miladina. v glavnem dekleta, ki so nameščena pri pomožnem delu Prvič so nastopili i konjiški gledališki prostovo';ci. lei so vprizorili enodejanko »Zamenjani ženin«. V Ptuju so zabeležili v času od 29. junija do 6. julija dve rojstvi. Poročili so se: Rudolf Voda in Angela Zupanova ter Ivan Petrovič in Marija Bezjakova. Umrla sta Valentin Lah in Anton Rodošek. Koncert v mariborskem parka. Jutranjo nedeljo priredi mariborsko gledališče v mestnem parku koncert v korist nemškega Rdečega križa. Mariborčan,! lahko pismeno izražajo svoje želje glede koncertnega sporeda. Pisma oddajo v poštni nabiralnik na gledaliških vratih. Izbirajo lahko arije iz vseh oper in operet, ki jih je letne vprizo-rilo mariborsko gledališče. Koncert bo dirigiraj operni šef Rihard Dieti. Umrl je Lojze Počivavnik Saj ni res — ni res! Tako se tolažimo, tako odlagamo misel na resnico, ki neizprosna izpričuje — da si odšel, Lojze, od koder ni vrnitve. Umrl je Lojze Počivavnik! — Mož in človek! Ki o ga ni poznal — njega, ki bila ga sama je dobrota? Mi, tvoji stanovski tovariši in prijatelji, ne moremo verjeti, da te ne bo več med nami, da ne bo več tvojega prijaznega in vedrega, vedno smehljajočega se obraza. Spomin nate nam bo prijeten, če pogledamo tvoje življenje — v službi in izven nje — vrste se kupi plodnega, nesebičnega dela. In, Lojze, ali se spominjal, kako si nekoč živel med mJadežjo ln ji kot njen veliki prijatelj nudil urice prijetne zabave s pomočjo mrtvih lutk? — Mrtvih? Ti si jim dal življenje, kakor si dajal svoji okolici polno življenja! O, Lojze, še marsikaj bl ti povedali. Toda ni treba. Saj vemo, kdo si bil in kaj si bil. Bil si poštenjak skozi in skozi in m padala senca na tebe l Hudo je, da umrjo prezgodaj taki ljudje, hudo je, da si moral umreti prezgodaj, Lojze, ravno ti, ki si vendar bil med najvrednejšimi. Hudo nam je, joj, Lojze, tako hudo! In zakaj res je usoda tako neizprosno kruta? Pri tebi bi lahko napravila izjemo. Saj si nam bil potreben, ker si nam bil živ zgled značaja, kakršnih je premalo. Usoda, usoda, danes pa si se nam kruto zamerila : Zakaj ga nam nisi pustila in zakaj si mu naklonila pred koncem še toliko telesnega trpljenja, da smo obnemevali ob poročilih, prihajajočih od njegove bolniške postelje. — Ti, ničvredna usoda, pa nisi imela usmiljenje z njim, ki je bil dobrotnik bednih. Ali veš, koliko je on pomagal — in ni zato zahteval povračila. Bila si neusmiljena z njim, ki je imel srce iz zlata. Prezgodaj — prezgodaj! In še to, dragi prijatelj. Ko se poslavljamo od tebe, želimo, da bi tvoj dobri jaz živel med nami. Da bi le imeli še nekaj takih ljudi, še nekaj takih značajev! Lojze, solzni smo in hudo nam je. Utrujen po težki bolezni si omagal. Zapustil si nas iznenada in se umaknil. Bilo ti je dovolj in prišel je konec. Le počivaj mirno, sladko spavaj, dragi naš Lojze! Naše gledališče DRAMA Sobota, 11. ob 17.30.: Poročno darilo. Red A Nedelja, 12. ob 17.30: Kralj na Betajnovi. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdoL Ponedeljek. 13.: zaprto. Giovaccbino Forzano: »Poročno darilo«. Komedija v treh dejanjih. Igrali bodo: Lucijo — Simčičeva, Karla — Jan, Ersilio — Nablocka, Annibala — Plut, učitelja — Gale, oflcijala — Brezigar, Castellija — Košič, župnika — Bratina, hišno — Ra-karjeva, zdravnika — Peček, letovlščarko — J. Boltarjeva, delavca — Raztresen. Režiser: prof. O. Sest, inscenacija: ing. E. Franz. OPERA Sobota, 11. ob 17.: La Boheme. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 12. ob 15.: Krišpin in njegova botra. Izven. Cene od 20 lir navzdoL Ponedeljek, 13.: zaprto. Glaccomo Puccini: »La Boheme«. Po prizorih iz H. Murgerjeve >La vie de boheme« spisala libreto za opero Giacosa in Illica. Prevel Niko štritof. Opera v 4. dejanjih. Zasedba partij je sledeča: Rudolf — Ll-pušček, Marcel, slikar — Janko, Schaunard, glasbenik — Dolničar, Collin, filozof — Be-tetto. Mimi — Vidalijeva, Musetta — Hey-balova, Benoit, hišni gospodar — Zupan, Alclnder — Anžlovar, Parpignol — Kri-stančič. Dirigent: D. žebre, režiser: C. De-bevec, zborovodja: R. Simoniti, ŠPORT Na milijone mladih športnikov vzgaja nemško mladinsko vodstvo sporazumno z državnim športnim vodjo in tako iz leta v leto dviga silo nemškega športa v vseh panogah Eden izmed voditeljev Hitlerjeve mladine dr. Schliinder je pred kratkim dal nekatere zanimive izjave o silnem številčnem porastu in sportnotehničnih metodah, ki so jih uveljavili pri vzgoji mladine v Nemčiji. Ta mladinski vodja je razkril o tej ogromni mladinski športni organizaciji naslednje podrobnosti: Športna vzgoja Hitlerjeve mladine je zelo mnogovrstna in je prav za prav razdeljena v tri ločene odseke, in sicer v obvezne športe, v neobvezne športe in v vo-jaško-telesno vzgoio. Zahteve v panogah, ki spadajo v prvo kategorijo, so zelo preproste in se v njih lahko udejstvujejo skoraj vsi. Leta 1937. se je vršilo prvo mladinsko športno tekmovanje za vso državo, in sicer v znamenju zmerom naraščajočega dotoka mladine v te organizacije. Kako je število nemške mladine, ki se je vse bolj posvečala športu in telesni vzgoji, naraščalo, kažejo najbolj nazorno tele suhe številke: Leta 19L3. je bilo te mladine obojega spola 1.5 milijona potem pa se je dvigalo leta 1934. na 2.3 milijona, 1.1935. na 3.4 milijona, 1. 1S36. na 5 milijonov, 1.1937. na 6.2 milijona, 1.1938 na 6.3 milijona in 1.1939. na 7 milijonov. Tudi potem, ko je izbruhnila vojna, so se ti športni nastopi nadaljevali, vendar so je število sodelujočih iz razumljivih razlogov nekaj znižalo, za 1.5 milijona od udeležbe iz leta 1939. Nemška mladina mora na teh vsakoletnih revijah pokazati, kaj je dosegla v glavnih treh disciplinah, ki jih gojijo v prvi kategoriji, in sicer v skoku, teku in v metu krogle. Tekmujoči se ocenjujejo po zelo praktičnem sistemu, ki upošteva seveda starostno dobo vsakega udeleženca. Najvišje število točk, ki ga lahko doseže tekmovalec, znaša 180 in za tem ciljem stremi vsak, kdor je čisto zdrav in krepak za svoja leta. Kot zunanji znak tega prvega športnega uspeha prejemajo posamezniki posebne značke. Pri tem športnem udejstvovanju pa polagajo voditelji posebno važnost tudi na to, da se ne razvijajo posamezni »zvezdniki«, temveč da dosežejo čim lepše uspehe cele skupine, kar vzgaja tudi tovarištvo. Od tekme do tekme se množi število zmerom boljših skupin, od katerih ima zmagovita pravico do naslova glavnega zmagovalca. Temelje za športno udejstvovanje nemške mladine sta sporazumno položila vrhovni mladinski vodja Baldur v. Schirach in državni športni vodja v. Tschammer und Osten. Za nastopanje mladine na prireditvah pravih športnih društev in obratno so urejene vse formalnosti. Samo tako je bilo mogoče, da se je že leta 1936. skoraj milijon mladih športnikov udeležilo športnih prireditev v okviru rednih športnih društev v najrazličnejših športnih panogah in je to sodelovanje prineslo najboljše uspehe. Tako se je na primer število nogometnih društev v sezoni 1936/37 od dotedanjih 11.000, povišalo kar za 3000 klubov. Veslaški šport šteje dandanes v svojih vrstah 12.000 mladih pristašev, medtem ko je bilo leta 1936. samo 600 aktivnih športnikov te vrste, še bolj viden je bil razvoj v rokometu, kjer se je število društev v zadnjih letih dvigalo za 300 do 400 na leto in jih je dandanes po vsej Nemčiji okrog 7500. Športni rezultati, ki jih je ta mladina dosegla v raznih panogah, so nadvse zadovoljivi in že leta 1940. so prve tri mesta, in sicer v skoku v višino in v treskoku, zasedli omladinci, med boksarji pa so tudi vsako leto najmanj 3 ali 4 mladeniči v tako dobri formi, da jih lahko jemljejo v državno reprezentanco. V bstalem pa se mladina tudi sama med seboj razvija nadvse razveseljivo. Na primer v teku na 100 m je leta 1939. 48 mladih atletov doseglo čase pod 11.4, toda že leta 1940. jih je bilo več kakor 50, ki so prišli na čase pod 11.3 in še eno leto pozneje je zabeleženih nič manj kakor 82 takih, ki so tekli pod 11.2. V teku na 400 m je leta 1940. eden iz mlade garde dosegel krasen čas 48.6. še boljši so bili izidi v teku na 800 m, v katerem imajo v kroniki zabeleženega mladega tekača, ki je dosegel čas 1:56.1. V troskoku je prav tako neki naraščajnik dobil naslov nemškega prvaka z znamko 14.71 m, drugi zastopnik mladega rodu pa je v daljino postavil izredno dobro znamko 7.16 m. V metu kladiva so znani trije primeri, da so mladi metalci prekoračili kar znamko 50 m. V skoku v višino je bilo mladih konkurentov, ki so leta 1939. preskočili 1.70 m, natančno 40, leto dni pozneje že 70, sedaj pa jih mladinsko športno vodstvo ima na razpolago celih 120. Mladinski rekord znaša 1.85 m, je pa v vrstah mladine tudi 10 takih, ki so preskočili 1.80 m. Med veslači se je najhitrejši mladinski osmerec približal za nič manj kakor dve desetinki sekunde nemškemu državnemu rekordu, plavalnemu športu pa se je število sodelujočih od 25.000 iz leta 1936. povečalo na današnjih 40.000. Dr. Schliinder je zaključil svoja izvajanja, da je vse to športno udejstvovanje mladine v bistvu le ločeno del vojaške vzgoje, Iti se izvaja čisto zase, je pa brez dvoma najboljša priprava za naloge, ki čakajo bodoče vojake. Q plavanju kakor je opisano v starem leksikonu in kakor je še zmerom najkoristnejše med vsemi športnimi panogami Kdor se premika po tekočini a/li v njej, ne da bi se potepal, o tem pravimo, da plava. Telo plava na tekočini, če je specifično 'lažje od nje. Olje in les plavata na vodii. železo plava na živem srebru. Ta fizikalni za.kon ima za osnovo Arhimedovo načelo, po katerem se plavajoče telo' potopi toliko, dokler ni teža izpodrinjene tekočine enaka lastni težii. Vse rastline in tudi živali plavajo, ne da bi morale pri tem gibati in enako velja tudi za človeka, dokler so njegova pljuča zadostno napolnjena z zrakom in tudi še potem, posebno v hrbtni legi. dokler dobivajo skozi nosnice dovolj zraka. To je pasivno plavanje. za plavanje v drugih legah, torej za aktivno plavanje pa so potrebne posebne kretnje. Ti stavki o plavanju so zapisani v nekem 50 let starem konverzacijsikem leksikonu in če jih zdaj pcmatiskujemo, nismo storili tega zato, da bi se nam kdo na tihem posmehoval zaradi naivnosti, temveč samo zato, da opozorimo na nekatera dejstva, ki so tudi danes še ostala kakor so bila. Skoraj dnevno se pri nas in povsod po svetu dogajajo nesreče pri kopanju, ki bi se dale v marsikaterih primerih preprečiti, če bi kopalci, plavalci in tudi slučajno navzoči gledalci vedeli nekaj malega o tem, kako se je treba «sprijazniti« z vodo. Pri tem ni važno, aln sio se vode privadili po Arhimedovem načelu ali pa takrat, ko jim je plar val ni učitelj ure in ure na dctlgem drogu vlačil po njeni površini. Vedeti bi morali namreč vsi, da človek ne utone, če se zna prav »obrniti« v vodi in prav dihati ter nikoli ne izgine na dno kakor kamen, niti tedaj ne, čeprav res ne zna plavati. To znanje, ki ga je večina živa® in bržkone tudi večina najbolj preprostih narodov prejela že ob rojstvu, se mora pri nas. ki smo vajeni hoditi samo po kopnem, šele pridobiti, in sicer po oni poti, ka smo jo prej omenilH, tO je š priučitvijo na vodo in njene posebnosti. Zato ni dovolj, če se znamo v jezerih in rekah ter zaprtih kopališčih šopirita v modernih oblačilih ter se sem in tja nekoliko omočiti s prho. Privajeni bi morali biti vode vsaj toliko, da bi tu in tam lahko nekaj metrov vzdržali pod vodo ali se v njej držali v taki legi, kakor jo zahteva pravo prsno plavanje z dihanjem vred. Plavanje, to najvažnejšo športno panogo, sedaj smotrno poučujejo v posebnih plavalnih šolah. Vse potrebne kretnje se mora začetnik naučiti na kopnem, na primernih napravah, potem pa jih šele ponavlja v vodi. V vodi ga najprej navežejo na drog, potem pa ga zmerom bolj prepuščati vodi in ga pripetega samo še na hlapni vrvi. Ko se je učenec že priučil novega okolja in ' se lahko že brez tuje pomoči premika po vodi, ga je treba kar prepustiti njej. Plavanje so že zelo gojili v starih časih, posebno1 Rimljani, ki so ga smatrali za eno izmed neogibno potrebnih vojaških sposobnosti. Koliko so zmogli stari plavalci, ni nikjer objavljeno natančno, toda v novejšem času so v vodi preplavali že ogromne razdalje, med katerimi je bila ena najbolj priljubljenih proga med Doverom in Ca-laisiqjn. Tudi to vse je zapisano v onem starem leksikonu in nihče mu ne more oporekati, da bi imel o plavanju slabe podatke. Tudi dandanes se začenja taka šola s plutovina-stim pasom, z drogom in vrvjo, kakor tudi z vežbami na suhem, vse večji pomen pa se pripisuje pravi uporabi dihalnih organov, ki dajejo plavalcu šele občutek pravega ugodja in varnosti v mokrem. Drobiž po svetu Drobiž po svetu Nemčija izstopila iz tekmovanja za rimski pokal Nemška teniška zveza je oficielno obvestila italijansko teniško federacijo, da se je spričo nerazpoložljivosti svojih igralcev v zvezi z vojaškimi obveznostmi odločila, da bo svojo ekipo umaknila iz tekmovanja za rimski pokal. Tako bodo v tem najpomembnejšem teniškem tekmovanju letošnja sezone ostale v konkurenci samo še reprezentance Italije, Madžarske in Hrvatske, katerim pa se pri končni oceni ne bodo upoštevali izidi srečanj, kolikor so jih bili že odigrali z Nemčijo. Trenutno stanje v tem tekmovanju brez upoštevanja neodločenega i-zida zadnjega srečanja med Madžarsko in Hrvatsko, ki še ni bil oficielno objavljen, je tako, da je Italija v vodstvu s 5 točkami, na naslednjih mestih pa sta Madžarska s 3 in Hrvatska brez točke. Ker je Madžarska v dvoboju s Hrvatsko izgubila še dragoceno točko, prav za prav sploh ni mogoče, da bi sedaj Italija prišla ob svoje sigurno prvo mesto. V skrajnem primeru, ki pa se zdi do 99% neverjeten, bi Hrvatska morda zmagala v zadnjem srečanju z Italijo na italijanskih tleh, toda tudi tedaj bi Italija z eno točko v dobro obdržala letošnjo zmago med teniškimi narodi Evrope. * Najmočnejši italijanski atleti so bili preteklih nekaj dni zbrani na skupnem treningu v Fi/renzi in so imeli ob zaključku tudi skupen nastop, ki je pokazal prav lepe sadove teh smotrnih priprav za skorajšnje mednarodne nastope. Najbolj vidni so bili uspehi treninga pri srednjeprogaših, ki jih je, kakor znano, vežbal siloviti madžarski specialist v tej stroki Szabo. Pri zaključnem nastopu so imeli voditelji treninga še posebno zadoščenje s tem, da jim je v teku na 2000 m odlični tekač Vitaile Guerrino iz Genove postregel z novim rekordom na tej progi, in siicer s časom 5:21.8. Novi rekord je za 5 sekund boljši od svetovnega, ki ga je leta 1937. v Helsinkih postavil ameriški Italijan San Romani in je bil enak Ladoumeguejevemu rekordu iz leta 1931. Najboljši italijanski tekač na tej progi Bec-caili je dosegel na njej najboljši čas 5:29, in sicer leta 1930 v Bologni. Italijanski listi poročajo, da je švedska atletska federacija stopila v stike z enako zvezo v Italiji, da bi za nekaj gostovanj pridobila znanega italijanskega atleta kot partnerja v teku na 800 m za nastop proti Gundarju Haeggu. ki je, kakor znano, v kratkem času po 1. juliju »zvrnil« že dva svetovna rekorda, in siicer na eno in dve mnilji, pa se zdaj v primerni konkurenci pripravlja na naskok še na druge. Ker smo že pri atletskih rezultatih, hočemo tukaj omeniti tudi nedavno prvenstveno tekmovanje v Parizu, ki je spet pokazalo, da so francoski atleti bolj aili manj še zmerom v zelo povprečni formi. Po mednarodnem merilu sta omembe vredna samo dVa uspeha s tega mitinga, in sicer skok v višino Lapom tea na 1.90 m in met krogle Deuhoursia do 14.39 m. Med naraščajem se je uveljavil neki 221etni Dolleans, ki je 400 m pretekel v času 49.3, kar je za francoske razmere tembolj razveseljivo, ker že od leta 1939. dalje noben francoski atlet na tej progi ni prišel pod 50 sekund. Nekaj rezultatov s tekališč je sedaj znanih tudi iz Španije, kjer so prav tako pred kratkim imeli atleti svoje prvenstvene nastope. Najbolj opažen je bil na tem mitingu v Madridu neki Roj o. ki je v teku na 5000 m postavili nov španski rekord s časom 14:53.6. Okrog te znamke pa je še v teku huda razprava, ker trdijo nekateri strokovnjaki, da je bila piroga silabo izmerjena in bo šele naknadna preiskava ugotovila, ali je rezultat realen. Po pokrajinah je zasedla najboljše mesto Cataionia pred Ka-stiilk,. Niti uspehi zmagovalcev niso dosegli mednarodne višine. Milanski športni tednik objavlja krajši razgovor z bivšo jugoslovensko plavalno prvakinjo Dragušo Finčevo, ki je bivala nekaj časa v Torinu in je med svojim bivanjem prišla tudi v stike s predstavniki tamkajšnjega športnega kluba Venchi-Unica. Razgovor, o katerem pišemo, se je v glavnem nanašal na prejšnje delovanje Finčeve, ne da pa se posneti iz njega, ali so pogajanja za njen vstop v novo ustanovljeno plavalno sekcijo omenjenega društva imela kaj uspeha. Zagrebški Gradjanski je sprejel vabilo za obisk Bukarešte, kjer bodo Hrvati v dnevih 11. m 12. t. m odigrali dve prijateljski tekmi proti večkratnemu državnemu prvaku Venusu iz Bukarešte. Škotska Neki Skot je sklenil, da se nsmrti. V poslovilnem pismu je prosil svojo prijateljico: »Pridi jutri ob štirih popoldne zapret plin!« Stane Molk: Na ozarah Ljudje kriče se zmerjajo in tepč, vse zaradi malenkosti, ki jim prihajajo pod nosove. Vsak hoče biti prvi in meni, da je posebej obdarovan s srečo in pametjo, ki jo mora uveljaviti To pamet da mu je da Bog že v prvih početkih bednega življenja. Komaj se spusti iz naročja, že je večina ljudi svojeglava, preponosni so, da bi se ponižali do mišljenja drugih. Zakaj ne bi prav oni več vedeli! Saj sosed ni učen. Ni hodil v šole. ne bere; zakaj bi potem raztezal svoje misli in pridigal, kako je prav in kako ne. ko ima vsak svojo pamet in ve sam ravnati z njo. Tako so nekoč modrovali v treh bajtah Na ozarah. Tri bajte so čepele v kameni-tem bregu pa niso pokazale, da bi v njih živeli ljudje. Edino živina je razbijala po hlevih in dokazovala na ta način da je plemeniti ozarški rod doma, le da se nihče ne pokaže izpod strehe. Bila je podoba, da so se sprli trije gospodarji in gospodinje so potegnile z njimi. Posledica pa je bila, da so bili otroci, eni kakor drugi, neusmiljeno tepeni in se niso smeli ganiti iz hiš. Na ozarah je vladala tišina. Kričanja otrok, ki so se prej neutrudljivo preganjali po bregeh ni bilo- Tudi Kopačka se ni spomnila, da ji nedostaja soli in olja in bi bilo treba skočiti k sosedi iskat na posodo ti prekonistni življenjski potrebščini. Malo pred kosilom je šele dognala, odkod slab okus fižola, kakor bi bil čisto voden, in je nagnala sina Lojza v vas. Ko je fant stopal čez prag in se obiral, je prilomastil Kopač in dvignil za njim svojo nogo, da je švignila v kratkem loku in potisnila fanta na cesto. Kopačev Loj z je bil kriv. da so se Na ozarah sprli. Pa kaj je to, dati sinu brco. ko se s tem ne da preprečiti mnenje soseda Strugarja. ki je včeraj pridivjal pred Kopača in kričal, da mu Loj z ne bo tresel orehov v gmajni. Dal bi mu še eno brco zaradi Me-Jača, ki je takisto prišel tožit, da mu je Lojz podkrepeHl kokoš. Ali brca ne pomaga. niti sto brc ne bi pomagalo. Mejač je šel še k Strugarju pa ga je dedec vznejevoljen zaradi Lojza nagnal čez prag. Njegovih otrok da ne bo dolžil. »Jaz sam vem«, je kričal Strugar. »kaj je prav in kaj ni. Vem. kaj je poštenje, in otroci vedo. Ne bodo mi drugi govorili, kaj smejo moji otroci. Dovolj imam svojih kokoši, je dejali. »Kaj me brigajo druge!« Tako so se sprli trije sosedje zaradi Lojza, ki je mepda otresel orehe v gmami in podkrepelil eno samo staro kokoš. Kopač je mrko pogledoval po otrokih Zdelo se> je. da bo zdaj zdaj spet pograbil katerega in ga premlatil zaradi sramote, ki so mu jo storili. Zdaj bodo vsi vedeli, da Kopačevi otroci kradejo. Kje drugje so se mogli naučiti kakor pri njem, saj je njihov oče in se vsega uče od njega! Podobno sta premišljevala Struga* in Mejač. Zdelo se jima je že, da bi bilo bolje končati jezo toda ob mislih, da ima samo on prav, je vsak zamoril plemenita čustva. Glavne misli vseh treh so bile: soseda sta razbojnika, ki jima je treba gledati na prste. Tu in tam se je kateri spomnil, da je bil včasih v gozdu hrastov štor, še čisto sivež pa skrbno zakrit, debla pa nikjer. Pozneje je bil na sosedovem dvorišču hrastov hlod Vsi davni dogodki so vstajali Ozar-janom v dušah in vsake nepravilnosti je bil kriv eden nasprotnih sosedov. Vse to pa zaradi Lojza, tistega molčečega in vase zakrknjenega fanta, kd ni nikdar toliko govorili kakor drugi otroci. Zakaj bi se tako obnašali, če ne zaradi vesti? Vse misli so se ustavljale na Lojzu. Mnenja vseh treh gospodarjev so bila. da je Lojz izprijeno seme, ki bi ga bilo treba premlatiti in mu izprašati vest. Ampak Kopač tega ni storil, že zato ne, ker bi s tem ustregel sosedoma. Ne, tuji volji se Kopač ne bo pokoraval! Pa. saj ne vedo, kdo je podkrepelil kokoš in otresel oreh v gmajni. Na ozarah je bila navada: kadar se je kaj zgodilo, je bil nesrečen tisti, ki je bil bližji. Tako je zdaj naneslo, da so se spravili na Lojza, ki »zaradi vesti ne mara govoriti«. kakor da se mu je jezik zataknil nekam v zobe. Tri dni so otroci Na ozarah posedali po kuhinjah in izbah ali rogovilili po podstrešjih. Jeza pa je ponehavala. k čemur so pripomogle ženske, ki so venomer govorile o krivici, ki se godi Na ozarah. »Saj ne vemo. kdo je storil«, so pravile možem Očitno so že pogrešali druga druge in težko čakale, da se pogovore o vremenu in ljudeh. »Pa če bi tudi vedeli,« je pravila Meja-čka, »kaj pa je taka kokoš! Orehov je še vedno dovolj!« Možje so pa le držali trmo in pogledovali po praznih bregovih, kjer je nedavno vse navzkriž tekalo in kričalo. Otroci 6o se čudili, zakaj ne smejo ven. Slutili so, da se je Na ozarah nekaj zgodilo, kar je seglo njihovim očetom v pa- met in jih spremenilo. Edina Lojz je razumel, kaj se godi, pa je gledal v tla in molčal. Niti tega na povedal, da je nedolžen, da ni bil vgmajni in tudi kokoši ni podkrepelil. Lojz je vedel, da se bodo umirili, kakor so se že mnogokrat. Videl je mater, ki je sem in tja pomerila, koliko ima olja in soli. Ko je pa hotela vrniti Strugarki, kar je bila že mesec dni dolžna, ji je uplah-nil pogum. * Cel teden je že minil. Postalo je že mrzlo, da skoraj ni bilo več misliti na bregove. Ali otroci so nekega dne pobegnili z domov naravnost na prvi breg. Med njimi ni nikoli bilo sovraštva. Zanje je bilo samo eno. tekati po klancih. Jeza in ločitev se ni pojavila med njimi, niti kadar se je zgodilo kaj nepričakovanega, da je Stru-garjevih eden smuknil Mejačevemu četr-tinko suhe klobase. To se je pozabilo in še mnogo drugega. Otroci niso bili, kakor očetje, ki so se sprli radi besed. Niso gledali na mero pameti in razuma. Tudi niso bili, kakor matere, ki so si izposojale sol in olje. Breg je bil vsa njihova sreča brez jeze in sovraštva. zato so pobegnili tja. Očetje jih niso šli iskat, ker jih je bito sram pred njimi. In tako je po malem spet zavladala Sprava Na ozarah. ali ©glas Dvo- ali večsobno komfortno stanovanje iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čim-preje«. 9168-21a 'I'I'flJ'1 Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za _šifro L 3.—. Ital. korespondenta veščega slovenščine In italijanščine, strojepisja, stenografije ter event. knjigovodstva, išče vele industrijsko podjetje v Ljubljanski pokrajini.— Lastnoročno pisane ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spreten«. 9178-1 Služkinjo ki zna kuhati, takoj sprejmem. Zaloška c. 44. 9151-1 Iščemo takoj šoferja s prepustnico k tovornemu avtomobilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oglje«. 9148-1 □□□□□□□□□□□one Vajenci (-ke) Beseda L —.50. taksa —.60. za daianie naslova ali za jifrO L 2.—. Vajenca sprejme špecerijska trgovina. Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »151eten«. 9039-44 ru» Beseda t —.30. taksa —.60, daianie naslova ali za šifro L 2.—. Otroške vozičke vseh vrst, nove in rabljene, dobite pri »Prometu« nasproti Križevni-ške cerkve (jih tudi zamenjamo). 9190-6 beseda L —.30. taksa —.60. '■» daianie naslova sli za šifro L Z.— Suhe borovnice in druga zdravilna zelišča kupuje Salus, d. d. Ljubljana, Cigaletova ul. št. 5. 9157-7 Sobo odda Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za žifro L 3.—. Sobo lepo opremljeno, s kopalnico, oddam takoj samo boljši osebi v Mal-gajevi 6, pritličje, levo. 9163-23 Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, ev. s souporabo kopalnice, v centru, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodična«. 9149-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru, s souporabo kopalnice, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Višji uradnik«. 9147-23a Beseda t —.60, taksa —.60, '.a daianie naslova ali za Šifro t 3.—. Prodam dva prašiča za rejo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9170-27 Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za žifro t 3.—. Eno- ali dvosobno stanovanje Išče Ivačič, »Elite«. 9126-21a Predam šivalni stroj Pfaff krojaški in en gospodinjski. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9185-29 Obrt Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Vaše slike za legitimacije naredimo v treh urah. Foto Tou-rist, Ul. 3. maja 10, preje Aleksandrova c., dvorišče, tel. 25-66. 9135-30 Enserstl v , Jutru" fmalo velik uspeh MIKI 22 V daljavi je ta čas Niva poln tesnobnega upanja neugnano capljal po Mikijevi sledi. Ob planoti, na majhnem, solnčnem travniku sta se srečala. Velikih ceremonij ni bilo; oba sta za trenutek obstala in gledala drug drugega, kakor bi se hotela prepričati, ali sta prava. Niva je zagodrnjal, Miki je pomigal z repom, i Drug je drugemu poduhal nos. Niva je zagnal kratek, rezek krik. Miki je zacvilil. Bilo je, kakor bi dejala: »O, Miki!« »Niva. dober dan!« Tedaj se je medved zleknil po solncu, pes pa ie legel ob njegovo stran. Konec koncev sta živela na burkastem svetu, ki se je vsak trenutek sesipal na kose, a se je vselej spet zacelil. In zdajle se jima je zdel njun zaceljeni svet kakor nov. Spet sta bila tovariša, spet sta bila srečna. XI. »Leteči mesec«, zaspani vrhunec poletja, ie vladal v vsej kivatinski deželi. Od Hudsonovega zaliva do Athabaske in od »visokih krajev« pa do roba Great Barrensov sta v teh solnca pijanih dneh in jasnih zvezdnatih nočeh kraljevala gozdom, ravninam in močvirjem mir in pozaba. Avgustov »muko-sovin« je bil mesec ploditve, rastoči mesec, v katerem dobi življenje divjine vso svojo moč. Kajti steze v tei pustiniski krajini, ki se širi od vzhoda proti zahodu in od severa proti jugu na tisoče milj v daljavo, so bile bolj ko kdaj prazne človeških bitij. Kakšnih tisoč lovcev z ženami in otroki vred se je bilo zbralo na postajah Hudson-bayske družbe, raztresenih po tem neizmernem carstvu krempljev in zob, da bi teh nekaj kratkih tednov vročine spali, kramljali in se zabavali, dokler ne pride čas, da se vrnejo v boje in žaloigre nove zime. Za te gozdovnike je bil »Muko-sovin« največja veselica vsega leta. Na postajah, kjer so se zbirali kakor na velik sejem, so delali nove dolgove in otvarjali nove kredite; vdajali so se ljubezni ali igram na dobro srečo, se ženili in debelili za neskončne dni pomanjkanja in dolgočasja. Tako so divje živali začasno spet gospodarile v svojem kraljestvu. Divjina se je bila očistila vsakršnega duha po ljudeh. Nihče jih ni več lovil; pasti jim niso več zevale pod nogami; zastrupljene vabe se niso več ponujale njihovi lakoti. Ob rekah in na jezerih so mrgolele in rasle povodne ptice, ne da bi jim bilo treba drhteti za mladiče, ki so čakali, da preizkusijo zmožnost svojih kril. Riska se je igrala ^ svojimi piščeti, ne da bi čutila v zraku človečji duh; košuta se je s svojimi mladiči brezskrbno kopala v hladnih jezerskih vodah; požeruhi in kune so se kakor nori lovili po strehah zapuščenih koč; bober in- vidra sta se premetavala in valjala po svojih temnih mlakah; ptiči so zadovoljno čivkali in vsa pustinja je mrmrala pesem prirode, takisto kot si jo je zamislil Vsemogočni ob prvi zori sveta. Novo pokolenje živali se je porajalo. Bil je čas mladosti, čas, ko je na desettisoče in na stotisoče mladih divjih bitij igralo svoje prve igre in naglo raslo, da bi moglo kljubovati nevarnostim svoje prve zime. Dobrotni duh lesov, ki je naprej videl, kaj bo, je bil vse ukrenil za njih blaginjo. Povsod je kraljevalo obilje. Borovnice, maline, jagode, vse se je oblilo v sočni zrelosti; veje dreves in rozge ovijalk so se šibile od plodov; po letnem dežju je bujno rasla nežna zelena trava; korenine so kar silile iz tal; bregovi rek in jezer so bili polni užitnega rastlinja. V takšnem kraju sta Miki in Niva uživala srečo brez konca in kraja. Nekega avgustovega popoldneva sta ležala na prisojni polici, s katere ie bil razgled na prečudno lepo ravan. Niva se je bil najedel borovnic in ie spal; Miki ie samo pripiral oči: poslušal ie skladno žuborenie potoka, ki ie skakljal čez kamenje in skalovje, in sladki, medle-či šepet vse doline. Za pol urice je tudi on zložno zadremal, nato pa so se mu oči nenadoma odprle, zletele proti dolini in se ustavile na Nivi, lenobi leni, ki je očitno mislil spati do noči. Zmerom je bil Miki tisti, ki ie moral zbuditi tovariša in ga spraviti na noge, in tudi danes ie dvakrat ali trikrat hripavo zalaial ter ga ugriznil v uheli. »Zdrami se!« ie to pomenilo. »Kai misliš, da boš tak krasen dan prespal? Hajdiva k vodi, da si uiameva malico.« Niva ie vstal, pretegnil zalito telo in zazehal. Niegove drobne, zaspane oči so pogledale v globino. Miki se ie vzdignil in s pritaienim. nemirnim cviljenjem pokazal tovarišu željo, da kreneta na pot. Niva mu ie ustregel, in sestop v obljub-lieno deželo se ie pričel. Dosegla sta bila starost šestih mesecev in sta bila zdai tudi že na oko do- cela podobna medvedu in psu, ne več medvedku in psičku. Mikijeve oglate šape so dobivale obliko, prsa so se mu bila napela, vrat ni bil videti več tako tenak v primeri z velikansko glavo in silnimi čeljustmi; život se mu je bil v dolžino in širino lepo razvil, tako da je bil na pogled dvakrat večji od večine psov svoje starosti. Medvedek je bil izgubil obliko krjgle, čeprav ie njegova podoba, boli kakor Mikijeva, še vedno pričala o nedavni izgubi rednice. Vendar ni kazal več tistega stalnega miroliubja, ki ie bilo njegovim prvim mesecem tako ugodno: Suminitikova kri se ie oglašala v njem, in kadar ie prišlo do boja, Niva ni več iskal skrivališča, razen če mu ie neizprosna nuia priporočala umik. Narobe, baš to, da je ljubil borbo, ga je razlikovalo od drugih medvedov. Vkljub svoji mladosti sta bila oba nokrita z brazgotinami, ki bi bil tudi star vojščak ponosen nanje. Kljuni krokarjev in sov. zajčji in mačji zobje in kremplji so iima bili zapustili svois sledove. in Miki ie imel na boku osem palcev dolgo plešo — spomin na nekega požeruha. V Nivovi smešni okrogli glavi se ie bila v tfku dogodkov porodila ničemurna želia, da bi se kak dan spo-priiel s članom svoiega lastnega ulen-.ena; a vse orilGŽnorti. ki so se oonudile. mu ie oilo izood-neslo to, da so imeli drugi medvedki matere za spremljevalke. In tako se Niva zdai ni pridruže-oal Mikiju na njegovih pustolovskih izletih zgolj iz vsakdanie želie po hrani, ki ie bila preišrye čase niegov edini nagib. To seveda ne pomeni, da bi ga bil tek do iedi minil Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. r— Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inaeratni deJ je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v LjubljanL