Poštnina plačana v (otovluL
Leto XVII., št. 157
Ljubljana, petek tO. ]ufifa I936
Cena 2 Din
upnivmsivo: Lgumjana, tuu&iijeva ulica 6. — Telefon št. 8122, 3123. 31^4, 3125, 3126* Lnaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova ul S. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11- — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: tiocenova ulica St.
2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842. Praga čisto 78.180, Wien 8t. 105.241.
Izhaja vsak dan, razen pooedeljka Naročnina znaša mesečno Dm 25.— Za inozemstvo Dm 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulice 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1 _Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Dardanelska konferenca v zagati
Načelna nasprotstva med Anglijo in Rusijo — Rusija hoče na vsej
črti uveljaviti načela Društva narodov
Blumova socialna zakonodaja
Oa nasitopa Blumove vlade dalje doživlja Francija težke notranje pretres-ljaje, ki niso samo prehodnega značaja. Boj med levico in desnico, ki je kazal zelo ostre konture že pod prejšnjimi vladami, se sedaj nadaljuje v neprimerno bolj napetem ozračju, ker si prava nasprotnika stojita prav za prav šele sedaj nasproti. Dokler so bile na krmilu vlade tako zvanega levičarskega kartela, katerih os je bila kolebajoča radikal.no-socialistična stranka, ki se je odločala zdaj za levico, zdaj za desnico, kakor ji je to pač narekoval njen politični opor-tumizem, so se nasprotja med obema skrajnima taboroma izživljala predvsem na ulici, kjer je prišlo že do resnih dejanskih spopadov, ki so močno ogražali javno varnost. Dosedanje vlade so skušale ostati v tej borbi »nevtralne«, to je iznad ulice, kjer sta si stali nasproti obe fronti: nacionalna in ljudska. V istočasni odvisnosti od desnice in levice je bila ta »nevtralnost« seveda podvržena vplivu zdaj ene, zdaj druge fronte.
Blumova vlada pa je po svoji sestavi še bolj pa po svojem programu, izrazita emanacija »ljudske fronte«, kakor je "to takoj po njenem nastopu in večkrat pozneje podčrtal tudi sam njen rf Blum. Razumljivo je torej, da je že zaradi tega svojega izvora prevzela ase tudi del poulične borbe, kjer je tvorila že doslej enega izmed obeh ekstremmh taborov, ne da bi se mogla tedaj povsem istovetiti z vladami levičarskih kartelov, ki niso bile odvisne samo od njene podpore. Ce trde danes nasprotniki sedanjega režima v Franciji, da uvaja Blum ulico na krmilo državne uprave, imajo v toliko prav, v kolikor je sedanja vlada izraz hotenj »ljudske fronte«, ki je doslej manifestirala svojo voljo samo na ulici, kjer je seveda nastopala s skrajnimi bojnimi gesli, ne da bi za svoje delo prevzemala odgovornost. S prevzemom oblasti je sicer prenesla politično dinamiko najširših slojev tudi na državno krmilo, toda z istim aktom je prevzela tudi odgovornost, ki bo tem večji korektiv njenega začetnega razmaha, čim dlje bo na vladi.
Položaj v Franciji je v vsaikem po-g>ledni preveč resen, kakor je to v svoji uivodini deklaraciji poudarila tudi sama vlada, da bi se širše mase mogle zadovoljiti samo z raznimi eksperimenti, ki bi utegnili morda popolnoma spremeniti lice današnje Francije, ki pa ne bi prinesli dejanskega zboljšanja sedanjih težkih razmer. Nova vlada se je že takoj ob svojem nastopu znašla pred tolikimi problemi, katerih eden se zdi bolj nerešljiv od drugega, da je morala brž zgrabiti za delo. Stavka dveh milijonov delavcev jo je spravila v težko začetno zagaito. Po napornem posredovanju, v katerem se je morala odpovedati marsikateri pretirani ekstremni zahtevi, če je hotela spraviti v sklad interese delavcev in delodajalcev, jo čaka še niz težkih socialnih in gospodarskih problemov, glede katerih bo težko doseči soglasje celo v samem kabinetu, kaj šele pri parlamentarni večini, ki jo veže sicer volilni program »ljudske fronte«, ki pa je po doktrinah sestavnih grup zelo heterogena. Taka neskladnost pogledov se je n. pr. pojavila, ko je 72 komunističnih poslancev predložilo parlamentu poseben načrt zakona »o odtegljajih na velika bogastva« in tako zvani »taiksi krize; na premoženja, katerih dohodki znašajo nad 100.000 fr., načrt, ki ga je sam finančni minister Auriol v svojem ekspozeju zavrnil kot neumestnega in presegajočega okvir reform po programu »ljudske fronte«.
BLum je nameravane reforme vlade ljudske fronte — v smislu skupnega volilnega programa — določil že v svoji nastopni deklaraciji. Tam je napovedal tudi onih pet socialnih zakonov, ki sta jih zdaj že sprejela parlament in senat. Za temi prihajajo še zakon o nacionalizaciji vejme industrije, zaikon o reformi Narodne banke, zakon o javnih delih, o ureditvi kmetskih dolgov in reformi fiskalnega sistema ter zakon o organizaciji kredita. Priznati moramo, da Blum ta svoj program dosledno izvaja, in to s parlamentarnim uspehom, ki preseneča, saj je bila opozicija pri nekaterih zakonih neznatna. Še bolj preseneča tempo uvajanja te nove socialne zakonodaje, kar dokazuje, da je prišel Bhim pripravljen na oblast. Seveda je tajko naglico zahtevala predvsem stiska in — ne v najmanjši meri — širši sloji naroda, mimo katerih vlada »ljudske fronte« nikaikor ne more. Navzlic tem zunanjim okoLnostim pa ne smemo prezreti vrednosti nekaterih novih zakonov, izmed katerih naj navedemo zlasti zakon o kolektivnih pogodbah in zakon o 40-urnem tedenskem delu, ki pomenita nedvomno odločen poseg vlade na polje privatnih odnošajev, poseg, kakršnega »5 si do sedaj dovoljevali samo tako zvani avtoritativni režimi, ker se je demokratskim vladam načelno odrekala takšna avtoritativnost. Zato so tudi nasproti Blumovi vladi padali očitki, da stopa v svojih reformah po poteh fašizma in komunizma, ki sta s silo uveljavila vse svoje reforme. Generalni
Montreux, 9. julija, r. Težkoče, ki eo se pojavile na dardanelsiV i konferenci, še vedno niso odstranjene. Razprava, ki se je razvila o spornem členu 16 angleškega predloga in ki se nanaša na zaporo darda-nelskih morskih ožin za primer vojnih konfliktov, je presegla okvir te konference in dovedla do načelne razprave o mednarodnih od noša ji h.
Gre v bistvu za dvoje različnih stališc. Dočim zastopa Anglija mnenje, da so v vojni v*e države enakopravne, se sklicuje Rudija na povojne nazore, ki smatrajo vsako vojno za mednarodni zločin. Rusija je, sklicujoč se na pakt Društva narodov in na druge povojne pogodbe, mnenja, da zasluži podporo le ona država, ki je napa.
dena. dofim je treba proti napadalcu uporabiti vsa sredstva, da se ga onemogoči. S tega stališča zahteva Rusi ja tudi v darda-nelskih morskih ožinah režim, ki bo upo. števal to njeno stališče, dočim zastopa Anglija stališče, da morejo biti dardanelske morSke ožine za vse vojskujcrfe se države ali odprte ali pa zaprte. Moskovska vlada je naročila Litvinovu, naj zapusti konferenco, če stališče Rusije ne bo prodrlo. Na prizadevanje Ttulesca in Ruždi Ara=a pa je Litvinov ostal v Montreujcu in nada. ljeval p<ga;ania. Ta pogajanja dosedai niso dovedla še do nkakega sporazuma. Stališče Litvinova podpirajo Francija. Grčija in Rumuniia, dočim se Turčija nagiba k Angliji, ker ji angleški predlogi daje:o več. je pravice.
O tem spornem vprašanju se vrše sedaj pogajanja med posameznimi delegacijami, ki so v neprestani zvezi s svojimi vladami. Da konferenca ne bi tratila časa, so se na današnji seji obravnavali drugi členi, glede katerih je bil v načelu dosežen sporazum Pri členu 18., ki določa pravice Turčije za primer, da njej sami grozi vojna, pa je prišlo do novih težkoč. Po predlogu člena 18 bi moglo Društvo narodov z dve-tretjmsko večino sprejetim sklepom zahtevati od Turčije, da prekliče vse ukrepe, ki bi jih izdala za zaščito svoje varnosti.
Turčija se protivi vsem omejitvam glede ukrepov v dardanelskih ožinah za svojo lastno varnost.
Tudi pri členu 21. je prišlo do spora.
Turčija zahteva ukinitev mednarodnega odbora, ki je doslej vodil upravo in nadzorstvo nad dardanelskimi ožinami. Jugo-slovenski delegat je stavil kompromisni predlog, naj bi se funkcije tega odbora v omejenem obsegu prenesle na konzularni zbor v Carigradu, ki bi* vodil te posle ob sodelovanju Turčije. Turčija je tudi ta predlog odklonila. Seja je bila nato prekinjena in se bodo sedaj vršila neoficielna pogajanja, ki naj bi dovedla do sporazuma v vseh spornih vprašanjih.
London, 9. julija. AA. V angleških diplomatskih krogih nc pripisujejo pretirane važnosti nasprotjem, ki so se pojavila v Montreuxu med angleško in sovjetsko delegacijo Računajo, da se bodo težave vendarle odstranile.
Nemška vlada je že obvestila angleško vlado da bo morala zahtevati revizijo angleško - nemškega pomorskega spora/uma z dne 18. junija 1935, če bi se zaradi dar-danelskega sporazuma ojačil položaj vojne mornarice Sovjetske Rusije. V Londonu menijo, da je to nemško stališče popolnoma nesprejemljivo.
Sporazum Dunaj—Berlin
Po italijanskih informacijah je sporazum z odobritvijo Mussolinija že dosežen in bo objavljen Se ta mesec
Rim, 9. julija, r. Italijanski listi, ki so o dogodkih v Avstriji dobro obveščeni, poročajo o pogajanjih med dr. ScKuschnig-gom in nemškim poslanikom Papenom. Pri tem naglašajo, da gre za dogovor, ki naj zajamči neodvisnost Avstrije. Pogajanja so po informacijah italijanskih listov v glavnem že končana in bodo podrobnosti sklenjenega dogovora objavljene najbrže 22. t. m., t. j. na predvečer lokarnske konference v Bruslju. S tem sporazumom bo zagotovljen status quo v Avstriji. Sporazum se nanaša na priznanje neodvisnosti Avstrije s strani Nemčije in na obveznost Nemčije, da se ne bo več vmešavala v notranje avstrijske zadeve. Sporazum bo odobren z izmenjavo pisem med Hitlerjem in Schusch-niggon«. S tem sporazumom hoče Nemčija dati vidnega dokaza svoje miroljubnosti. V teku pogajanj je bilo načeto z nemške strani tudi vprašanje povratka Habsburža-nov, toda avstrijska vlada se je postavila na stališče, da je to notranja zadeva Avstrije, ki se Nemčije ne tiče. O vseh teh pogajanjih in o doseženem sporazumu je Mussolini podrobno poučen. V kratkem pride kancelar dr. Schuschnigg v Rim, da dobi končno odobrenje s strani Mussolinija, nakar bo sporazum podpisan.
Vsebina dogovora
Praga, 9. julija, g. »Lidove Noviny« javljajo i z Budimpešte, da je avstrijska vlada po podkancelarju Baar Baarenfelsu, ki se mudi sedaj v Budimpešti, sporočila madžarski vladi vsebino v soboto na Dunaju sklenjenih pogajanj med Schuschniggom in Papenom. Doseženi dogovori bodo sukce-sivno stopili v veljavo. Na Dunaju so z rezultati teh pogajanj zelo zadovoljni, javnost pa bodo o tem informirali kasneje, najbrže šele jeseni z gotovimi odredba-mi. Sporazum med Berlinom in Dunajem temelji na naslednjem:
Avstrija prizna kljukasti križ kot znak nemške suverenosti. Za. avstrijske državljane pa je kljukasti križ še vedno prepovedan. Nemčija bo nato ukinila takso 1000 mark za potovanja v Avstrijo. Emigrantom politična agitacija ne bo dovoljena. Av-
strijske legije v Nemčiji se bodo postopoma likvidirale. Zato pa bo avstrijska vlada izdala splošno amnestijo za politične obsojence. zlasti za narodne socialiste. Nemčija prizna avstrijsko samostojnost, in neodvisnost v sedanji obliki ter se odreka pravici, da bi se v bodoče vmešavala v notranje zadeve Avstrije. Kar se tiče restavracije Habsburžanov, je Papen, kakor se doznava, izjavil v imenti Hitlerja, da ne bi nasprotovalo celokupnim nemškim interesom, ako bi se Habsburžani vrnili v Avstrijo. Zato pa je dr. Schuschnigg dal zagotovilo. da to vprašanje sedaj sploh ni aktualno. Za vse koncesije Hitlerja ponuja Avstrija Nemčiji svojo podporo v vseh zn-nanje-političnih vprašanjih. V vseh posameznih primerih pa. glede katerih bi Nemčija v zunanje-političnem oziru prosila za pomoč Avstrije, bi se avtomatično vpraša! Mussolini. ki bi dal svoje mnenje. Isto velja tudi za Budimpešto. Avstrija bi v vseh ba'kan?kih zadevah posedovala med Italijo i« Nemčijo Smisel tega dogovora je torej sodelovanje med Berlinom. Dunajem. Budimpešto in Rimom.
Sramežljiv demanti
Dunaj, 9. julija, r. V zvezi s poročili inozemskega tiska o pogajanjih med Dunajem in Berlinom za normalizacijo odnošajev med Avstrijo in Nemčijo objavljajo vsi današnji avstrijski listi uradno vest, ki naglasa, da so vse vesti o že doseženem sporazumu preuranjene. Zaradi dobe dopustov pa ni pričakovati, da bi prišlo do kakih važnejših političnih pogajanj pred jesenjo. V ostalem pa se osnovne smernice avstrijske politike v ničemer ne bodo spremenile.
Ta objava je zbudila v političnih krogih veliko pozornost. Avstrijska vlada je doslej skrbno prikrivala, da se pogajanja sploh vrše. S tem komunikejem prvič priznava, da so pogajanja v teku. Zaradi odpora v gotovem delu konzervativnih klerikalnih krogov pa je smatrala vlada za potrebno, da zaenkrat demantira razširjene vesti o že doseženem sporazumu
Poljska demarša v Gdansku
Poljska odklanja vsako spremembo gdanskega statuta Pred sestankom Becka z Greiserjem
Varšava, 9. julija, r. Komisar poljske vlade v Gdansku Papč je včeraj z letalom prispel v Varšavo, kjer je imel daljšo konferenco z zunanjim ministrom Beckom. Takoj nato se je z letalom vrnil v Gdansk. Danes je imel daljši razgovor s predsednikom gdanskega senata Greiserjem, kateremu je pri tej priliki sporočil, da poljska vlada ne bo pristala na nikako izpremem-bo gdanskega statuta in državno-pravnega položaja Gdanska. Greiser je vzel to izjavo na znanje. Ni še odločitve, ali se bodo razgovori med poljsko vlado in gdanskim senatom nadaljevali po diplomatski poti govori pa se, da bo najbrže že prihodnji teden prišlo do osebnega sestanka med poljskim zunanjim ministrom Beckom in narodno socialističnim predsednikom gdanskega senata Greiserjem.
V nasprotju s pričakovnjem poljskega vladnega tiska, da se bo Greiser odpovedal vsaki nadaljnji akciji, so v poljskih opozicijskih krogih prepričani. da bo Greiser izvedel do kraja načrt, ki je bil sestavljen že pred več meseci v sporazumu z Berlinom. Temu cilju naj bi služilo tudi popolno onemogočenje opozicije in opozicijskega tiska, tako da bi se mogli narodni socialisti polastiti neomejene oblasti v Gdansku. V Varšavo so prispele vesti, da bodo že v bližnjih dneh razpuščene vse opozicijske stranke in prepovedani vsi opozicijski listi. Greiser namerava po teh informacijah postaviti Društvo narodov pred izvršeno dejstvo Po popolni izločitvi opozicije v gdanskem senatu bodo mogli narodni socialisti po mili volji spremeniti gdansko ustavo in razveljaviti tudi pooblastila za-
tajnik delavskih sindikatov Jouhaux, ki se sam zavzema za monopol teh sindikatov, zavrača ta očitek in pravi, da so vse te reforme le »izraz svobodnega francoskega duha«, ki ne posnema, temveč ustvarja, kakor je ustvarjal v revoluciji leta 1791. in 1848.
Tak zanos pa v sedanjem razvoju gotovo ni utemeljen, saj se težnja po monopolizmi ji vsega javnega življenja pojavlja pri »ljudski fronti« v enaki meri kakor pri fašizmu ali komunizmu. Kakor mnoge druge države, preživlja tudi Frajncija težko notranjo krizo na vseh poljih življenja, iz katere šele išče pravega izhoda. Blumove reforme bodo k temu iskanju izhoda prinesle nedvomno dokaj pozitivnega, njih končni uspeh pa
je odvisen od uresničenja mnogih pogojev in odstranitve mnogih ovir, s katerimi bo moral zlasti na finančnem polju v kratkem računati.
V tem smislu je izzvenela kritika Blu-movih reform v francoskem parlamentu in senatu. Ne gre za načelo, ki ga sprejema tudi opozicija, gre za način. Znani francoski finančni strokovnjak Marcel Bertrand je to misel izrazil v lepi primeri: Državi so za boj proti krizi potrebna prav tako sredstva, kakor so ji potrebna aa boj proti vojni! Finančnega vprašanja pa se Blum še ni lotfl in tudi Auriol ni v svojem ekspozeju napovedal nobenih taldh reform na tem polju, ki bi ne bile znane že po vzgledih od drugod.
stopnika Društva narodov.
Pariz, 9. julija, e. »Journal« poroča r zvezi s francosko angleško demaršo v Berlinu, da je politični direktor zunanjega ministrstva Dickhoff izjavil, da Nemčija ne misli na vkorakanje nemških čet v Gdansku in da tudi ni pričakovati nikakega narodno socialističnega prevrata. Značilno pa je, piše list. da gdanska vlada v popolnem sporazumu z Berlinom docela ignorira Društvo narodov, zlasti v primeru, ko poskuša Ženeva zaščititi opozicijske stranke v Gdansku Greiser je izjavil, da bodo v bodoče romale vse note Društva narodov v koš. Ni dvoma, da bodo narodni socialisti v Gdansku poskušali z vsemi sredstvi do-
biti na svojo stran večino prebivalstva in so zaradi tega na delu, da po fiolnoma zat.ro ves opozicijski tisk. kakor &e je to zgodilo svoječasno tudi v Nemčiji. Vsako udejstvo-vanje opozicijskih strank je spričo stališča narodno socialistične vlade v Gdansku onemogočeno.
Poljsko obvestilo Franciji
Pariz, 9. julija, o. Novi poljski poslanik v Parizu Lukasijewicz je bil snoči pri Del-bosu in mu po nalogu svoje vlade sporočil, da Poljska ne bo dovolila revizije gdanske. ga statuta. Če bi Nemčija vendarle zahtevala tako revizijo, si poljska vlada pridržuje pravico staviti predlog, da 6e pridna Gdansku popolna neodvisnost.
Postopna likvidacija
sredozemskega spora
Anglija bo umaknila svoje vojne ladje s Sredozemskega morja — Italija pa zahteva tudi preklic sredozemskega
pakta
London, 9. julija. AA. V poučenih krogih izjavljajo, da namerava angleška vlada zaradi pomirjenega položaja, ki je nastal z ukinitvijo sankcij v najkrajšem času umakniti domovinsko brodovje iz Sredozemskega morja in na ta način omejiti efektive angleškega sredozemskega b rodov ja na normalno stanje. Navzlic temu pa bo, kakor so izjavili v spodnji zbornici, stanje angleškega brodovja v Sredozemskem morju, po številu vendarle večje, kakor je bilo pred italijansko-abesinsko vojno. Okrepili bodo samo sredozemske bro dovje kot tako.
Rim, 9. julija, o. Merodajni politični krogi so bili obveščeni, da bo angleško brodovje, kar ga je na Sredozemskem
morju odveč, v kratkem odplulo nazaj na svoja oporišča v Angliji in vzhodni Aziji. Ta vest je bila v Rimu sprejeta z velikim zadovoljstvom. Službeni krogi ga tolmačjo kot prvi konkretni korak za likvidacijo italijanako-angleškega spora Italijani pa kljub temu še niso zadovoljni. Sedaj zahtevajo še, da Anglija prekliče vse garancije, ki jih je dala glede izvajanja 6ankcjj proti Italiji ostalim sredozemskim državam za primer kakega napada v sredozemskem bazenu. Potemtakem zahtevajo Italijani ukinitev znanega sporazuma o vzajemni pomoči, ki je bil sklenjen med Anglijo in štirimi drugimi sredozemskimi državami.
Eden se ne vrne več?
Njegov naslednik bo lord Halifax, ki je prijatelj Nemčije — Zadovoljstvo v rimskih krogih
Rim, 9. julija, o. Vest, da se je odpravil zunanji minister Eden iz zdravstvenih razlogov na daljši dopust in da je njegovo mesto začasno prevzel kot n:egov zastopnik Ha!ifax, je napravila v Rimu najugodnejši vfcis- Listi so jo srprejeli z zelo zanimivimi komentarji.
»Tribuna« pravi, da zdravstveni razlogi stvarno ne prihajajo v poštev in da so le izgovor za druge razloge. Eden se je s svojo politiko proti Italiji po mnenju italijanskega lista popolno na blamiral. Ukinitev sankcij, ki jih je on v Ženevi sam zahteval, je moral sedaj sam predlagati in to je izpodkopa:lo njegov ugled i v Angliji i v mednarodnih političnih krogih. Poleg tega pa se tudi v politiki napram Nem-
čiji mi nič kaj izkazali. Na njegov znara memorandum iz Berlina še zmerom ni odgovora. »Tribuna« zaključuje, da se Eden spričo vsega tega bržkone siploh ne bo več vrnil na svoje mesto.
»Popodo d1 Italia« pravu, da je imenovanje HaKfaxa za Edenovega zastopnika posebnega pomena zaradi tega ker velja Ha-Pfax za velikega prijatelja Nemčije in bo baš soda j treba spraviti tudi vprašanje nemških prekrškov loka-rnske pogodbe z mrtve točke. Hai!ifax bo vsekakor poskusil obnoviti nemško-angleško sodelovanje. Glede na Edenov memorandum je baje že debil nalog, da se postavi baš na nasprotno sftaillšče in tako Nemce pripravi do besede.
Kralj Boris odpotoval v Italijo
Sofija, 9. julija. AA. Danes ob 14.30 je kralj Boris odpotoval z orient-ekspresom v Italijo, da obišče tamkaj kraljico Jovano. ki se mudi že od velikonočnih praznikov s princeso Marijo Luizo pri svojih roditeljih, italijanski kraljevi dvojici.
Na sofijski železniški postaji so kralja pozdravili in se od njega poslovili princ Ciril, ministrski predsednik in zunanji minister Kjoseivanov. minister vojske general Lukov, kraljevi prvi pribočnik general Tanev. minister dvora Panov, ravnatelj sofijskega redarstva polkovnik Kirčev in ( rqre uradne osebnosti.
Povišanje poštnih pristojbin
Beograd, 9. julija AA. Z odlokom poštnega ministra od 4. julija 1936. je izpremenje. na poštna tarifa za tujino takole:
1. Pristojbina na navadna pisma v tujino do 20 gr teže znaša 4 Din (dosedaj 3.50), za vsakih nadaljnjih 20 gr nad to težo še po 2 Din.
2.	Pristojbina za navadne dopisnice v tujino je 2 Din (dosedaj 1.50).
3.	Ekvivalent za plačilo paketnih pristojbin v prometu s tujino znaša 15 Din za 1 zl. frank (dosedaj 14.50).
Izpremembe po točki 1 in 2 ne veljajo za pisma in dopisnice v Italijo, češkoslovaško, Grčijo, Rumunijo in Turčijo; sedanje pristojbine za pisma in dopisnioe v te dežele ostanejo neizpremnjene. Sklep o navedenih jzpremembah stop; v veljavo 1. avgusta t. 1.
Drobiž z vseh strani
Havana. 9. julija. .AA. Havas poroča: Uradno se objavlja, da je politična policija v zvezi z odkrito zaroto proti predsedniku Batisti doslej aretirala 70 oseb.
Varšava, 9. julija. AA. Havas poroča: V vasi Cekovi pri Lvovu je eksplodirala granata iz svetovne vojne. Pet oseb je bilo ubitih, dve pa so težko ranjeni.
Praga, 9. julija. AA. CTK poroča: V Prostjejevu na Moravskem se je dvignil vojaški balon 6 km visoko. V tej višini ga je zagrabil vihar in nevihta. Začela je padati toča in od mraza so pilotom načele zmrzo-vati roke. Ko je balon padel na tla, so bili vsi štirje letalci težko ranjeni, roke pa 90 jim zmrznile. Med ranjenimi je tudi en častnik.
Stritarjeva proslava
Iz Velikih Lašč smo prejeli naslednji dopis:
V nedeljo je priredilo »Prosvetno društvo« proslavo stoletnice rojstva Josipa Stritarja. Dasi smo brali svoječasno »Dvanajst večerov«, podlistke »Slovenca« iz leta 1886. in vse poznejše napade dr. Antona Mah niča v >Rimskem katoliku« na tega našega kulturnega delavca in poleg Simona Gregorčiča gotovo enega najkrepkejših javnih mož, dasi nismo pozabili borbe za prostor o priliki postavljanja spomenika Francetu Levstiku leta 1889., fesN »pred cerkev ne spada, saj ni bil cerkven mož« in tudi ne bor. be zoper odkritje spominske plošče Primožu Trubarju leta 1908. ob štiristoletnici rojstva, vendar smo bili odločitve »Prosvetnega društva*, da samo priredi proslavo stoletnice rojstva resnično veseli. Sicer so Trubar, Levstik in Stritar odpirali vrata slovenski kulturi v našem narodu v drugem duhu, kakor je duh Prosvetnega društva in morda bi bili Baraga in Slomšek primernejši za ponovno afirmaeiio Prosvetnega društva, nego so naši trije velikani, vendar smo misel toplo pozdravili, češ: naj vsaj zdaj dajo malo zadoščenja možem za vse, kar so predniki današnjih »prosvetar-jev« zagrešili nad našimi kulturnimi ro-botniki od Hrena mimo Pavška, DagarHia, dr. Mahniča pa do sežiganja Cankarjeve >Erotike«. Zato yv Laščah ni bilo nikogar, ki bi jim slavnost ne bila pogodu«, kakor se glasi po večini netočno prikrojeno »Slo-venčevo- poročilo minulega ponedeljka. Ni pa za take prilike dostojno in častno za slavljence same, če se skriva firma, ali kar je še hujše, njen glavni namen. Dasi je iz : Slovenčevega« poročila od ponedeljka in iz uvodnika od torka danes razkrinkano in razgaljeno vse to, kar so ves čas tako dosledno in trdovratno prikrivali in ne bi bilo potrebno, da se tudi z naše strani čuje kakršnakoli beseda o tej stvari, vendar izzvani po nespodobnostih omenjenega poročila, podajamo slovenski javnosti naslednje kou-stataci je:
Zaradi večje udeležbe in ker je dokazano. da pri Slovencih nobena večja kulturna prireditev brez sodelovanja vseh, torej pred vsem naprednih in nacionalnih krogov, uspeti ne more, so aranžerji proslave svojo prvotno zamisel zapustili, skrili firmo in maskirali svojo strankarsko prireditev kot splošno slovensko javno zadevo. In to je tisto, kar jim v Laščah ni bilo pogodu.-? Že nad vse sumljiva je stvar z imenom odbora. Enkrat govore o »odboru za proslavo stoletnice rojstva Josipa Stritarja«, drugič pa o - pripravljalnem odhoru za proslavo Stritarjeve stoietnice.: Štampiljka uporabljena skupno z ono Prosvetnega društva, ■no^-i gorenji naslov, nekatere tiskovine m >Slovenčevo poročilo pa spodnjega. Zato ugotavljamo, da nikoli nihče takega odbora ni javno sklical, niti sestavljal, niti oblastem prijavil. Ciril-Metodova podružnica. _ najstarejša naša kulturna organizacija v Laščah. — ni bila povabljena v odbor, tudi Sokol ne in ne Gasilsko društvo, ne napredni in nacionalni tržani. Prosvetno društvo je naročilo ploščo in jo tudi že vzidalo — seveda v hišo, v kateri Josip Stritar ni bil rojen. — sestavilo program in uredilo vse čisto samo. Kakor se čuje, je bil pred kakimi štirimi meseci »privzet« v odbor samo en vatikanski gost, ki še ni bil ofieielno član Prosvetnega društva in ta je imel nalogo, da predstavlja »napredne in nacionalne ljudi. To svoje ^članstvo« pa je tako spretno skrival ves čas. celo pred svojim najbližjim prijateljem, da niti temu ni zaupal svoje tajnosti. Šele ko se je slavnost že bližala, t. j. 7. julija, so dobili trije !a-
kozvani napredni ljudje _ dva uradnika in
en staroupokojenec — vabilo od Prosvetnega društva, naj pridejo ob 14, uri popoldne v Vatikan : zaradi razširjenja odbora. Dva sta se vabilu odzvala, tretji pa no. Navzlic temu. da je Prosvetno društvo samo zaprosilo za dovoljenje prireditve, samo zaprosilo za polovično voznino na železnici in tudi samo žigosalo vozne listke, so še zadnje dni vabili nacionalne in napredne ljudi z geslom; Vsi prirejamo in vsi sode-
lujemo, stvar je splošno nacionalna, slovenska. ter kulturna, kakor je bila pred petimi leti Levstikova proslava. S tako izjavo so pridobili za sodelovanje tudi mladinski zbor iz Ribnice in še marsikaterega drugega udeleženca. Navzlic temu pa so prireditelji doživeli velik moralen fiasko. Pred petimi leti je Levstikova proslava, resnično vsenarodna kulturna prireditev, zbrala v Laščah po sodbi vseh časopisnih poročevalcev nad 12 000 ljudi. S sobotnim vlaki pa ie prišlo v Lašče kakih 80 poini-kov, v nedeljo zjutraj s kočevske strani okoli 50. z ljubljanske pa vsega 412 duš. In vsi tisti med njimi, ki so prišli neinlor-mirani o pravem stanju stvari in niso ne klerikalci, so debelo gledali ^ in se držali daleč od vatikanskega dvorišča.
Ta silni, od vseh strani priznani polom pa skušajo prireditelji zakriti z netočnim in deloma nespodobnim poročilom v »S'0-vencu« od prošlega ponedeljka. Tako n. pr. ni res, da je pobudo za slavnost dalo Prosvetno društvo nego ie to storil č. g. župnik v p. F. S. Šeluga iz Maribora, ki na nekoliko pisem, naslovljenih na neko >zeio požrtvovalno osebo« ni dobil niti odgovora, kakor sani piše- Drugič je prav debela laž, da je bilo že prejšnji večer >med akademijo opaziti, da nekaterim ljudem v Vel. Laščah slavnost ni po godu, kajti nekateri so jo skušali motiti z žvižganjem in izzi-vajočim petjem«. Informirali smo se povsod in dognaili smo to-le: niti en pravj Veli-koiaščan ni s prstom mignil zoper prireditev, temveč so jo navzlic takemu postopanju vsi celo podpirali. Neki pevci, ki so bili pridobljeni iz sosedne fare za sodelovanje pa kljub prigovarjanju »voditeljev« proslave niso hoteli na oder, ker so bili medtem kruto napadeni in po krivici obla-teni v »Domoljubu«. Čeprav so prireditelji celo v »Domoljuba« zatajili in se mu odrekli. pevci vendar v znak protesta ;nso hoteli nastopiti, marveč so v sosedni gostilni zapeli svojo pesem. Prav grdo je tudi zlagano v poročilu, da nekatere hiše v Laščah niso hotele izobesiti zastav. Kdor jo je imel, jo je izobesil. Kdor pa nima zastave in taki so skoro enako podeljeni na oba tabora, je pa seveda ni obesil.
Višek pa dosega poročilo ob koncu v naslednjih stavkih: »Ponoči ob tričetrt na eno pa je nenadoma zazvonilo v Laščah plat zvona. Pričela je goreti prostorna kašča Franceta Perharja, ki leži kakih 50 m proč od »Vatikana«. Kljub temu, da so bili gasilci kmalu na me9tu in da je bilo kljub jx>zni uri na ulicah še mnogo ljudi, kašče niso mogli več rešiti. S kaščo vred je zgorelo mnogo poljedelskega orodja in nekaj drv. Dosedanja preiskava je dognala, da je bil ogenj podtaknjen, najbrž še podne-ten s kako gorljivo tekočino, kajti opazili so ga šele, ko je bila vsa kašča v plamenih. Tako je šel slavnostni sprevod tik še svežega pogorišča. Komentarja ne dodajamo nobenega, ustvarili so si ga že udeleženci današnjega slavja«. Ko smo prvikrat prebrali te vrstice, svojim očem nismo verjeli. Česa takega tudi v naših razmerah doslej nismo doživeli. Najpoprej ustvarijo kroge, ki »jim slavnost ni po godu«, potem pa kratko in malo oldolže te kroge — hudodelstva požiga in še celo hudodelstva požiga pri možu ki ni pristaš ^prosvetar-jev« v Vel. Laščah. Mimo tega ne pojdemo tiho in mirno. Če se je res vršila kaka preiskava in če je res kaj ugotovljenega, potem s celo zadevo na dan! če se preiskava ni izvršila, potem zahtevamo, da se nemudoma izvrši in rezultat objavi! Sumničiti in dolžiti hudodelstva požiga, da bi se prikril neuspeh nerodnih aranžeriev. pa je podlost, tudi pri nas neznane vrste. Tu gre za čast ne samo Velikih Lašč, nego vse slovenske javnosti in mislimo, da je ludi »SIo-venčeva« redakcija sama dolžna, da doprinese dokaze za svoje poročilo ali pa da stvar popravj tako, kakor takšno podlo obrekovanje zasluži. Drugo nas s te proslave ne zanima; nekaj si pa bomo le obdržali v spominu za takrat, kadar bo napadena kakšna sokokka. ali drugačna napredna in nacionalna prireditev.
Delna demobilizacija italijanskih čet
V Afriki pa ostane kljub temu še 230.000 mož za obrambo proti Abesincem
bombardirala vso okolico kraja, kjer se je napad izvršil.
Napadi na železnico Adis-Abeba—Džibuti
Rim, 9. julija, r. Kakor uradno poročajo, je abesinski podkralj general Graziani odredil delno demobilizacijo v Afriki koncentriranih italijanskih čet. Predviden je odpust okrog 100.000 mož, in sicer na ta način, da bodo v večjih ali manjših skupinah poslani začasno na dopust. Popolnoma odpuščeni iz vojaške službe bodo oni vojaki, ki se nameravajo naselitj v Abesiniji. Skupno z že prej izvršenimi odpusti iz vojaške službe bo na ta način reducirana italijanska armada v vzhodni Afriki na 215.000 mož. To števiio pa se za enkrat pod nobenim pogojem ne more zmanjšati, ker hoče Graziani polagoma zasesti vso Abesinijo.
Pokol italijanske vojaške misije
Rim, 9. julija, r. V zvezi s pokol jem italijanskih oficirjev v Abesiniji se doznavajo naslednje podrobnosti: Dne 26. junija je pristala v bližini kraja Lekenti v provinci Volega italijanska vojna misija, ki je potovala s tremi letali. V tej misiji so bili visoki italijanski oficirji. Domače prebivalstvo jih je sprejelo zelo gostoljubno. Dva dni po njihovem prihodu pa je napadla kraj skupina abesinskih četnikov, ki so bili poprej člani redne absinske vojske, so se pa po razsulu abesinske armade pridružili abesjnskim četnikom. Abesinci so vse člane te misije razen nekega misionarja pomorili. Umorjeni so med drugimi letalski general Magiiotti, generalštabni polkovnik Calderini, major Locatelli ter inž. Prezzo. Po poročilu agencije Štefani se je napadena vojaška misija junaško branila, vendar pa je naposled podlegla premoči abesinskih četnikpv. Le pater Burella se je rešil in obvestil italijanske oblasti 5. julija o tem na padu. Italijanske vojaške oblasti so takoj poslale večje število vojnih letal, ki so
Džibuti, 9. julija, r. Istočasno z vestmi iz Rima, ki potrjujejo pokol italijanskih oficirjev v Abesiniji, prihajajo Semkaj vesti o napadih iregularnih abesinskih čet na železniško progo Adis Abeba—Džibuti. Abesinci so na več krajih porušili progo ter pognali v zrak več železniških mostov. Večje število Italijanov je bilo pri tem ubitih. Gverilska vojna zavzema po teh vesteh vedno večji obseg in opažati je, da se na več krajih zbirajo močni oddelki iregularnih abesinskih čet.
Kazenska ekspedicija
Rim, 9. julija, o. Po nalogu italijanske vlade je Graziani odposlal iz Adis Abebe v .pokrajino Uolego v zapadni Abesiniji kjer je bilo umorjenih 8 znanih italijanskih letalcev kazensko ekspedicijo, ki jo sestavljajo dve diviziji f>klopnih avtomobilov in tankov ter eskadra napadalnih letal. Sto oklopnih avtomobilov in tankov ter 60 letal se je že odpravilo proti zapadu. Ekspe-dicijfc bo morala nastopiti z vso strogostjo nele proti napadalcem, nego tudi proti prebivalstvu dotične pokrajine, ki ščiti napadalce.
i talija povabljena na lokarnsko konferenco
Rim, 9. julija. Odpravnik poslov belgijskega poslaništva v Rimu je danes posetil italijanskega zunanjega ministra grofa Cia-na ter mu izročil noto belgijske vlade, s katero vabi Italijo k udeležbi na konferenco lokarnskih držav, ki se sestane 23. t. m. v Bruslju. Zunanji minister grof Ciano je izjavil, da bo italijanska vlada zadevo proučila in sporočila svojo odločitev.
Beležke
Konferenca med Uzunovičem in Banjaninom
Častnega predsednika JNS g. Nikolo Uzunoviča, ki se nahaja na oddihu v Jago-dini, je obiskala zadnje dni cela vrsta politikov. Tako so ga med drugim posetili prvi podpredsednik JNS, g. senator Jovan Ba-njanin, predsednik kluba narodnih poslancev JNS g. dr. Vasa Jovanovič, bivši blagajnik glavnega odbora JNS g. narodni poslanec Ilija Mihajlovič in drugi. UzunoviC je z gosti napravil krajši izlet ter jim priredil nato skupno kosilo v vili jagodinske-ga župana g. Trifuna Čurica. Ob tej priliki je bila važna konferenca o nadaljnjem delu za poživitev delovanja JNS.
Zasluge JRZ
Beograjska »Samouprava« nadaljuje z napadi proti JNS, ki ji posveča cele kolone. Ostali prostor prepušča razumljivo gigantskemu napredku in naraščanju Radikal-ske zajednice. Tako razmišlja o tem. kaj je resnica o JRZ ter prihaja do sledečih zaključkov:
»Smelost nekaterih ljudi, ki se nahajajo na vrhovih JRZ, je bila celo več kakor največja hrabrost. Oni so imeli pogum, zamenjati dolgoletni diktatorski in fašistični režim, ki je do viška rszdražil narod, s polno demokracijo in polno svobodo. JRZ je kot politična formacija nekaj novega. Toda JRZ je samo prifoden plod dolgoletnega formiranja prave jugoslovenske nacionalne ideologije, ki ne pozna oviranja državljanske svobode pri formiranju njegovega političnega jaza, pa najsi bo potem že v kateremkoli političnem pravcu. Tu ni mesto, da govorimo o impozantnih figurah Stojadinoviča, Korošca in Spaha. O njih, kot takih, bo rekla svojo odločilno besedo zgodovina... Ali je mogoče najti danes enega samega človeka v državi, ki bi trdil, da JRZ ni zahteval sam narod ter jo željno pričakoval in stvoril?«
Članek je napisal znani beograjski odvetnik /Miloš Stankovič, 2. julija 1936. leta v Beogradu.
Dr. Maček pojde na občinske volitve
Kakor smo že javili, se bodo vršile jeseni občinske volitve v vseh banovinah po starem zakonu o občinah. Po zakonu se morajo vršiti občinske volitve vsake tri leta. Ker so se vršile zadnje občinske volitve 1. 1933, in sicer v moravski in vrbaskl banovini 6. avgusta v drinski, savski, du-navski in primorski banovini 8. oktobra v dravski, zetski in vardarski pa 15. oktobra, je pričakovati, da se bodo vršile letos občinske volitve v vseh teh banovinah v teku septembra, oktobra in novembra.
Za občinske volitve se pripravljajo Ju-goslovenska nacionalna stranka, JRZ in združena opozicija, ki bo imela v teku prihodnjih dni sestanek o organiziranju skupnega nastopa vseh opozicijskih skupin. V zvezi z bližnjimi občinskimi volitvami eo. včeraj obiskali novinarji dr. Mačka ter ga vprašali, če bo bivša HSS sodelovala pri občinskih volitvah. Dr. Maček je odgovoril: »Zakaj ne bi šli na občinske volitve? Če bodo občinske volitve, pojdemo v volilno borbo. In še kako pojdemo! Pri volitvah bomo nastopali, kakor bo najbolje kazalo. Ponekje bomo nastopili samostojno, drugod kot Kmetsko demokratska koalicija ali pa kot združena opozicija. Na volitve pa gremo vsekakor.«
O zlorabljanju fašističnega imena
Sarajevski nacionalistični list »Pobeda« objavlja članek o sistematičnem žigosanju jugoslovenskih nacionalistov s pridevkom »fašiti.« V uvodu list ugotavlja, da ni v Jugoslaviji niti ene resne politične skupine, ki bi imela v svojem programu fašistične tendence. »In vendar je kampanja proti fašistom v Jugoslaviji tako bučna, kakor bi bil sleherni drugi Jugosloven fašist. Vsi ti napadi pa se obračajo samo proti jugoslo-venskim nacionalistom. Prišli smo danes že tako daleč, da se žigosajo s fašisti vsi, ki iskreno izpovedujejo svojo privrženost idejam jugoslovenskega nacionalizma. Zanimivo je pregledati vrste tistih, ki se danes pojavljajo med nami kot poborniki demokracije in narodne svobode. Devetdeset odstotkov te gospode je bilo v časih, ko se je bilo res treba boriti za narodno svobodo in tvegati za to tudi najtežje žrtve, na drugi strani. Ko so jugoslovenski nacionalisti v tistih težkih časih propovedovali z besedo in dejanji idejo svobode, so sedeli ti gospodje pod okriljem vsemogočne avstrijske monarhije ter služili idejam najstrašnejše tiranije in suženjstva. Sedaj pa se pojavljajo kot propovedniki narodnih svoboščin ter nas uče, kako moramo spoštovati svobodo in demokracijo. Očetje teh ljudi so nas proglašali za veleizdajalce v naši borbi za osvobojenje naroda, danes pa nas oni kot njihovi sinovi psujejo s fašisti. Toda jugosiovenska misel je preživela njihove očete, pa bo preživela tudi sinove. Danes doživljamo, da se v naprej obsoja vsako zbiranje jugoslovenskih nacionalistov kot fašistični pokret, dočim vidimo, kako se proglašajo povsem fašistično organizirani plemenski bloki, prežeti z brezpogojno disciplino do voditelja, za po-bornike svobode in demokracije.«
»Domoljub" o kongresu JNS
O kongresu JNS je napisal uvodnik tudi »Domoljub«, ki pravi o novem predsedniku JNS, generalu Petru Živkoviču naslednje:
»Gospod Peter Živkovič je kot diktator že nekaj let vodil usodo naše države. S svojim delom v politiki je dokazal, da je morda dober vojak, kot politik pa ni imel srečne roke. Dvomimo, da bo kot vodja stranke imel srečnejšo roko.«
Kaj, ko bi »Domoljub« le povedal s kom je g. Peter Živkovič vodil nekaj let usodo naše države. Saj ga spomin kljub poletni vročini le še ni toliko zapustil, da ne bi vedel, kako so bile sestavljene diktatorske vlade g. Petra Živkoviča. Sicer pa bo že še prišel čas, ko bodo postavljene marsikatere stvari na svoje mesto in ko bodo objavljeni drugačni dokumenti, kakor so okrožni-dr. Marijana Zajca o volitvah v Sčav-
Katastrofa zaradi suse v Ameriki vedno hujša
Vročina vedno bolj pritiska — Ljudje in živina ginejo zaradi žeje in lakote — Milijarde kobilic uničujejo
zadnje ostanke
Newyork, y. julija, r. Že dva tedna trajajoča vročina, ki sc giblje med 35 in 50 stopnjami Celzija, traja dalje in še vedno ni rikakih izgledov na spremembo vremena. Suša, ki je zaradi tega nastala, je povzročila pravo katastrofo po vsem severnem in srednjem zapadu Amerike. V zadnjih petih dneh je nad 160 ljudi umrlo za solnčarico, nad 50 smrtnih žrtev pa je bilo zabeleženih pri kopanju, ker zaradi silne vročine vse hiti v vodo.
V	državah Wyoming, Montana in Dakota so nastali ogromni gozdni požari. Vse prebivalstvo se trudi, da požare omeji, a doslej zaman. Na pomoč je bilo poslano tudi vojaštvo.
V	najhujše prizadetih pokrajinah je nad 200.000 kmečkih rodbin izgubilo vse ter trpe lakoto. Nastalo je pravcato preseljevanje narodov. Vlada je poslala letala, ki prevažajo živila, da jih dele med najbolj prizadete. Organizirani so tudi posebni transporti za prevoz beguncev, ki morajo zapustiti docela opustošeno ozemlje. V ska-loviti pokrajini zapadnega Kcntukija znaša temperatura ponoči 50 stopenj, po dnevi pa se povzpne celo do 70 stopenj Celzija, tako da je vse zelenje skoro dobesedno zgorelo.
Škoda znaša po povprečni cenitvi že nad 300 milijonov, boje pa se, da bo presegla pol milijarde dolarjev. Zaradi silne vroči-
ne se v mestih topi celo asfalt na ulicah.
Newyork. 9. julija. AA. (DNB) Vročinski val, kakršnega že dolgo vrsto let ne pomnijo, je pritisnil malone čez dve tretjini ozemlja USA. V Newyorku se je dvignila temperatura na 42 stopinj Celzija v sepci. Trpljenje prebivalstva, zlasti v srednjem zapadu, je nepopisno. Pripeka je tamkaj povzročila smrt 152 oseb. česar pa sonce ni moglo uničiti, so uničili sedaj še milijoni kobilic, čikaška borza je biia zadnje dni kakor v mrzlici. Mernik koruze in pšenice je poskočil v zadnjih dneh v ceni za 20 centov.
V Bolgariji toča in poplave
Sofija, 9. julija, r. Zitorodne pokrajine severne Bolgarije je uničila toča. Med silnim neurjem je skoro dve uri padala za oreh debela toča, tako da je bila vsa pokrajina spremenjena v zimsko pokrajino. Ledena zrna toče so ležala po poljih do 30 cm visoko. V južni Bolgariji pa je istočasno razsajal strahovit vihar, ki jc rušil hiše, tako da so ljudje v strahu zapuščali svoje domove. Na tisoče in tisoče sadnih dreves je vihar izruval. Marica je zaradi nalivov zadnjih dni zelo narasla ter je ponekod izstopila in poplavila velike predele. Škoda je zelo velika.
Nemčija zahteva
revizijo konkordata
Nemška vlada hoče imeti popoln vpliv in nadzor nad samostani in udejstvovanjem verskih organizacij
Berlin, 9. julijd. r. Nemška vlada je po diplomatski poti zahtevala od Vatikana iz-premeinbo svoječasno sklenjenega konkor-data.Nemška vlada zahteva, da se pripadnikom katoliških redov obojega spola v bodoče zabrani vsako udejstvovanje na poiju šolstva in mladinske vzgoje. Ta prepoved hi se nanašala ne samo na vse samostanske Sole, marveč tudi na rama vigojevaiišča za slaboumne, manj nadarjene, siromašne 1. t. d. Razen tega xahteva nemška vlada pravico soodločanja v vseh finančnih zadevah samostanov.
Nota nemške vlade načenja tudi vprašanje nadaljnjega obstoja katoliških poklicnih in stanovskih organizacij, pri čemer naglasa, da predstavlja obstoječa delavska fronta kot instrument nacionalne politike do-voljno jamstvo za zaščito interesov delojemalcev," tako da ni več nobene 6tvarne po-
trebe, da bi poleg te organizacije obstojale še kake druge stanovske organizacije na verski podlagi. Nemška vlada hoče tudi za vsako ceno preprečiti, da bi se razpušče-ne verske stanovske organizacije zooet pojavljale pod okriljem čisto verskih kongre-gacij, ki zahtevajo zase zaščito konkordata. Nemška vlada v zvezi s tem opozarja na primer organizacije katoliških učiteljic v Nemčiji. Nemška vlada zastopa stališče, da bi mogla taka organizacija obstojati izključno le kot čisto verska kongregacija, ki pa se ne bi smela udejstvovati na strokovno tehničnem polju. Zato tudi nima nikake pravice vmešavati se v sestavo učnih knjig.
V političnih krogih so prepričani, da namerava nemška vlada odpovedati obstoječi konkordat, če Vatikan na te njene zahteve ne bo pristal.
ce
niči.
Naša vojska dobi nove lahke topove
Beograd, 9- julija. AA. V teku včerajšnjega dne sta predsednik vlade dr. Milan Sio-jadinovic in vojni minister general Maric prisostvovala poizkusnemu streljanju z novimi lahkimi pehotnimi topovi^ Poizkusno streljanje se je vršilo na voiaškem strelišču Buban-istok. Navzoči so bili dalje poveljnik Beograda general Tomič, zastopnik načelnika glavnega generalnega štaba Ba-lič, načelnik artiljerijsko tehničnega oddelka ministrstva vojske in mornarice Terzi-bašič in inšpektor državne obrambe Maksi-movič. Predsednik vlade je z ostalimi gospodi ostal na strelišču dve uri in spremljal z velikm zanimanjem ves potek strel Janja.
Sodba v beograjskem komunističnem procesu
Beograd, 9. julija. AA. Z razsodbo državnega sodišča za zaščito države od 9. •julija 1936. je obsojena beograjska skupina komunistov zaradi zločina in propagande komunizma po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, in sicer: Stamen-kovič Trajko, absolvirani pravnik iz Le-skovca na 6 let ječe in trajno izgubo častnih pravic; Bunbulovič Mihajlo, mizar iz Brčkega na 6 let ječe in trajno izgubo častnih pravic; Demajo Naftali, uradnik Državne hipotekame banke v Beogradu na 5 let ječe in trajno izgubo častnih pravic. Ostali so kaznovani z ječo in strogim zaporom od 5 let do 4 mesece.
Dopusti za agronome
Beograd. 9. julija. AA. Kmetijski minister je dovolil agronomom kmetijskega re-sora, ki žele sodelovati pri znanstveni odpravi po Nemčiji .dopust od 10. julija do 5. avgusta t. 1. Na prošnjo Udruženja jugoslovenskih agronomov je kmetijsko ministrstvo dovolilo za to potovanje 15.000 Din podpore. Udruženje samo pa je dalo 10.000 Din.
Sporazum v Hrastniku dosežen
v	Hrastnik, 9. julija
Pred dvema dnevoma je izbruhnila v hrast r»iške»n premogovniku stavka rudarjev zaradi interpretacije kolektivne pogodbe-Med rudarji in podjetjem je namreč -prišlo do različnega gledanja na vprašanje izvrševanja pogodbe v točki o minimalni dnini. Danes popoldan se je vršila v Ljub-Detii v prostorih generalnega ravnateljstva TPD konferenca med zastopniki TPD pod predsedstvom ravnatelja g. dr. \ inka Vrhunca tn zastopniki rudarjev, ki jim ie na-čeloval predsednik druge rudarske skupine g. Pliberšek- Konferenco ie vodil rudarski glavar g. inž. Močnik. Po dolgotrajnih razgovorih je bil dosežen med zastopniki TPD in rudarjev sporazum ter je računati s tem. da bo z jutrišnjrm dnem nastopilo v hrastniškem premogovniku normalno stanje,
Minister Rogič pride v Ljubljano
Beograd, 9. julija. AA, Minister za telesno vzgojo naroda dr. Josip Rogič odpotuje danes v Zagreb .kjer se bo udeležil tekme za Davisov pokal. Pojutrišnjem bo minister v Ljubljani, kjer bo obiskal razne ustanove. V nedeljo se vrne v Zagreb.
Dopusti za olimpiado
Beograd, 9. julija. AA. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je odobril dopust od 29. julija do 18. avgusta vsem državnim uslužbencem, ki se hočejo udeležiti olimpijskih iger v Berlinu, v kolikor to dopušča interes službe. Dopust se ne bo vračunal v redni letni dopust.
Prenos olimpijske zastave iz Amerike v Berlin
Newyork, 9- julija. AA. Danes so odpeljali olimpijsko zastavo iz Los Angrelesa v Berlin, župan Los Angelesa Frank Cheaux je izročil zastavo najstarejšemu članu ameriškega olimpijskega odbora Williamu Macdarlanu, ki jo bo v Berlinu izročil nemškemu olimpijskemu odboru.
Turnir v Podjebradih
Žreb je določil naslednji vrstni red udeležencev: 1. Menčikova (Češkoslovaška), 2. Petrov (Letska), 3. Flohr (Č.), 4. Eliskases (Avstrija), 5. Zinner (Č.), 6. Riehter (Nemčija), 7. Steiner (Madžarska), 8. Thomas (Anglija), 9. Fazekaš (Č.), 10. Foltvs (Č.), !L dr. Skalička (Č.), 12. Frvdman (Poljska), 13. Pelikan (Č.), 14. Pire (Jugoslavija), 15. Opočenski (Č.), 16. dr. Aljehin (Francija). 17. Stahlberg (Švedska), 18. dr. Treybal (Č.)
V izpopolnilo naših poročil o turnirju navajamo celotne rezultate II. kola: Trevbal je podlegel Foltvsu. Skalička je porazil Fa zekaša, Frydman Thomasa, Aljehin Eliskase-sa. Pelikan je izgubil proti Steinerju, Menčikova pa proti Petrovu. Partije Pire—Riehter, Opočenski—Zinner in Stahlberg—Flohr so bile remis.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Vedro in toplo vreme po vsej državi, le na Primorju in v severozapadnih krajih prevladuje oblačno vreme. Temperatura je padla v za-padnih in severnih krajih. Minimalna temperatura Mrzle vodice 12, maksimalna Jaša Tomič 38 stopinj.
Vremenska napoved; Pričakovati je ob-lačitve v zapadni polovici in v severnih krajih, kjer bodo krajevne nevihte in plohe, v ostalih krajih bo prevladovalo vedro vreme. Temperatura bo padla. Sonce izide ob 4.01 in zaide ob 19.24
Zagrebška vremenska napoved za danes: Spočetka bolj oblačno in morebitne krajevne nevihte. Vroče.
Dunajska vremenska napoved za petek:
Hladno, vetrovno in deževno vreme. Na vzhodnem robu Alp in na jugu v taku dneva razvedrtfev.
Naši kraji in Ifudje
Zbor slovenskih učiteljev
Pregled dela, stremljenj in težav -
Danes se bo pričela v Ljubljani banovin-ska skupščina JUU, ki se bo nadaljevala še naslednji dan. Letošnja skupščina bo pridobila na važnosti iz razloga, ker so pred dnevi stopila v veljavo nova pravila, ki jih je podpisal 3. t. m. prosvetni minister g. Sto-šovič. Zato bodo na dnevnem redu tudi volitve novega upravnega, nadzornega in strokovnih odborov, finančnega odbora, članov glavnega odbora, ki ima svoj sedež v Beogradu, ter članov stanovskega častnega razsodišča. Prav ta točka bo prinesla v skupščinsko poslovanje razumljivo zanimanje.
Preteklo poslovno leto je bilo izredno živahno, saj je iskalo pri sekciji okrog 600 članov intervencij in zaščite. Opravilni zapisnik beleži 110 okrožnic in 2928 opravilnih številk. Med letom je povabila banovin-ska sekcija predsednike posameznih sreskih društev — ki jih je v naši banovini 34 — na izredne posvete v Ljubljano, Maribor in Rogaško Slatino. V dravski sekciji je včlanjenih 3360 učiteljev in učiteljic in je torej JUU največja slovenska inteligenčno-strokovna organizacija. Kljub lepi številki pa je tekom leta padlo število članov za 159, vzrok so občutne redukcije plač. Tekom leta so imela sreska društva 135 zborovanj in ravno toliko predavanj. Največji obisk na zborovanjih beleži sresko društvo Šoštanj. Vseh učiteljev v dravski banovini pa je 4113, torej je izven JUU še 753 učiteljev in učiteljic.
Doslej je bila premajhna povezanost med vsemi učiteljskimi in profesorskimi organizacijami v naši državi. Trenotno pa se dela na ustanovitvi učiteljske unije, kjer se naj bi včlanile vse vzgojiteljske kategorije: to je osnovno šolski in meščansko šolski učitelji in profesorji.
Vse učiteljstvo čuti za hud udarec § 40 finančnega zakona, ki dela razliko med poročenimi in neporočenimi učiteljicami, čeprav opravljajo vse iste posle. V zaščito poročenih učiteljic, prav tako kakor tudi vseh ostalih državnih uradnic bo morala ta razlika odpasti. Čemu sicer slavimo na eni strani materinstvo, na drugi strani ga pa ponižujemo in odrekamo državnim uradni-cam-materam iste pravice, kakor jih imajo samske državne uradnice.
JUU povdarja ob vsaki priliki potrebo stalnosti -vseh učiteljev. Le tisti, ki se vži-vi v razmere svojega kraja in spozna prebivalstvo, lahko vrši učiteljsko in vzgojno službo uspešno. Službena mesta pa se naj oddajajo le na podlagi razpisov, vpošteva-joč službeno kvalifikacijo, starostno dobo službovanja in družinske razmere. Oddajanja službenih mest pod roko ali pa na podlagi privatnih pozivov so nemoralna. Letos poteka že drugo leto, da sploh ni nikakih uradnih razpisov službenih mest, za Ljubljano pa niso razpisovali mest že več kot polno desetletje.
Lčiteljstvo trpi zaradi prevelikih razredov, saj ima posamezen učitelj po 100 in še več učencev. Prosvetni minister je prejel pooblastilo finančnega zakona, da maksimira število učencev na enorazredni-cah na 50, na večrazrcdnicah pa po 40 učencev, delitev v paralelke pa nastopi še le takrat, če je za posamezne razrede nad 65 učencev. Vsi pedagogi pa so soglasni, da so te številke previsoke, če hoče razrednik posvetiti dovolj brige posameznikom v razredu in vršiti individuelen pouk.
Ponekod, zlasti v večjih mestih — med drugim tudi v Ljubljani — je izvedena ločitev šolske uprave od politične. V ostalih podeželskih srezih pa je šolstvo podrejeno političnim upravam, kar je velik nedostatek in ovira pravilen razvoj šolstva. V ostalih državah je šolstvo ločeno od političnih uprav in spada pod samostojne prosvetne direkcije. Tudi naloga naših učiteljskih
.KINO UNION, teL ZZ-Ztm
DANES POSLEDNJIC ob 19.15 in 21.15 uri
2 x ZAROČEN
Burka, pri kateri se mora smejati tudi najresnejši človek. V gl. vlogah: FRITZ KAMPERS Lien Peyers in J. Tiedtke PRIDE!	PRIDE!
Nemški Chapttn — priljubljeni PAUL KEMP
Sramežljivi Casanova
predstavnikov bo posvečena v bodoče šolski osamosvojitvi.
Neredna napredovanja zadevajo učiteljstvo v živo. Z zakonom so ustavljena vsa napredovanja, nove postavitve, pa tudi prevedbe kontraktualcev in reaktivacije. Vpro-svetnem ministerstvu leži 4500 prošenj za napredovanje, prostih mest pa bo le kakih 1500. Da ne bo prišlo do zapostavljanj upravičenih, se bodo morale sestaviti razne liste. Seveda je tak izhod le začasen, vpeljati bo pač treba avtomatično napredovanje, kakor smo ga imeli že prejšnja leta.
Monopolsko vprašanje učnih knjig in zvezkov prinaša dovolj skrbi učiteljski organizaciji, kajti oboje ovira pedagoško delo v razredih. Prav tako kakor so proti vsaki monopolizaciji kulturne ustanove, tako je proti njej tudi JUU.
Za poglobitev zveze med šolo in domom je bil sprožen predlog, naj izdaja slovensko učiteljstvo posebno revijo, kjer se naj obravnavajo vzgojna in šolska vprašanja. O tem predlogu so razpravljala doslej že vsa sreska društva, ki so se v veliki večini izrekla za stavljeni predlog.
V naši banovini je še okrog 550 brezposelnih učiteljskih abiturijentov. Značilno je, da čakajo na namestitev celo nekatere abiturijentke še iz leta 1931. in 1932. Od abiturijentk lanskega leta pa sploh še ni nobena nameščena.
Za strokovno usposobljenost pri javnem udejstvovanju učiteljstva je bilo prirejenih več tečajev med drugim tudi kmetijski tečaji. Kajti le strokovno usposobljeno učiteljstvo lahko s pridom sodeluje pri strokovnem izvenšolskem delu.
JUU za dravsko banovino je izdajalo stanovski tednik »Učiteljski tovariš«, ki izhaja približno v 4000 izvodih in ga prejema vsak organiziran član. Prav tako je prejemal vsak član JUU tudi pedagoško glasilo »Popotnik«. Učiteljski pevski zbor, ki obstoja letos pod predsedstvom najbolj popularnega slovenskega skladatelja, bivšega učitelja profesorja Emila Adamiča 10. leto, podpira slovensko učiteljstvo z redno podporo, ki znaša od člana po 10 Din letno.
Za Iajše opravljanje številnih poslov je bilo pri sekciji JUU več odsekov: gospodarski odsek, šoisko-upravni odsek, odsek za šolski radio, ki je prirejal tedensko po dvoje učnih ur v Radiu-Ljubljana. Odsek za trgovske in obrtno nadaljevalne šole je skrbel za napredek navedenih šol. V začetku prihodnjega šolskega leta pa bo sklical veliko zborovanje vseh slovenskih učiteljev. Ekskurzijski odsek je prirejal poučne in strokovne ekskurzije in gojil stike z inozemskimi organizacijami. Mladinska matica je med najbolj delujočimi mladinskimi književnimi zadrugami. Za cenen denar je dala 20.000 malim naročnikom 100.000 knjig Izdala pa je poleg rednih tudi več izrednih knjig, med drugim uspele »Pirhe«, izbrano mladinsko literaturo iz bratske bolgarske književnosti. Kljub grdim napadom je Mladinska matica izšla zmagovita in bo še v naprej bogatila našo literaturo.
Ribnica kralju Uedinitelju
Sokolski dom t Ribnici
V nedeljo se bo naš trg na viden način vrstah zbrali potrebna sredstva. V naj-oddolžil spominu velikega kralja Uedini- J krajšem času smo bili s pripravami pri
telja. Na prostoru pred Sokolskim domom mu odkrijemo na slovesen način spomenik, ki naj za vse čase priča, da je napredna Ribnica vsžkdar spoštovala in cenila njegovega velika dejanja in se bo tudi za vse čase ravnala po naročilu njegove oporoke.
Brez posebnih priprav ln besedičenja, ▼ kakršna naši ljudje kaj radi ovijajo svoje namene, smo ee ribniški Sokoli odločili, da postavimo blagopokojnemu viteškemu kralju spomenik. Brez velikih, razpredenih nabiralnih akcij smo v lastnih
kraju, kar je zmogla edino sokolska zavest, odločnost in požrtvovalnost, z delom smo poverili akademskega kiparja Fr. Repiča., ki se je nedavno naselil v trgu. Spomenik bo v zasnovi prav monumentalen. Na dva metra visokem podstavku iz podpeškega kamna bo stal bronast lik kralja, visok 1 meter. Kralj je opravljen v pohodni plašč, levo roko ima ob boku. desnica pa je v govorniški pozi k narodu, ki ee bo zbiral okrog njega to hodil mimo. Dve stopnici iz kraškega apnenca bosta spodaj zaključevali podstavek, v katerega bo na sprednji strani vdelana bronasta plaketa z napisom: Viteški kralj Aleksander I.
Kakor smo že poročali bo slavnostno odkritje spomenika v nedeljo 12 .t. m. pod pokroviteljstvom namestnika kraljevih namestnikov g. senatorja Pera Zeca, Slavnosti se prično že v soboto z akademijo v Sokolskem domu, v nedeljo popoldne pa se bodo zaključile s sokolskim nastopom na letnem telovadišču. Napredna Ribnica velika ribniška dolina in okolica bodo v nedeljo z udeležbo pri slavnostnem odkritju spomenika dokazali svojo ljubezen do nesmrtnega kralja in države ter spoštovanje do njegove poslednje volje: Cuvajmo Jugoslavijo!
ALBUS DOMAČE MILO
ČUVA VASE PERILO! Dobiva se povsod!	Pazite na ime Albus!
Poravnan spor v rudniku
Ljubljana, 9. julija
V	hraStnkskem rudniku je, kakor znano, v torek opoldne prišlo do stavke, ker je ravnateljstvo rudnika odbilo delavske zahteve. Ves spor in vse zahteve so bile lokalnega značaja. Tako n. pr. so se rudarji pritoževali zaraidn načina zaposlitve na separaciji. Kadar je potrebno, kličejo tja delavce na delo le za nekaj ur. a ko je delo opravljeno jih spet pošljejo domov z naročilom, naj bodo pripravljeni, da jih cez nekaj ur, če bo potrebno, spet pokličejo-Taiko morajo delavci doma čakati v negotovosti po ves dan in samudijo s tem ka; ko drugo priložnostno	Prosili so tudi za spregled kazni, ki so bile naložene tudi v primerih, ko mnogi delavci zaradi onemoglosti niso mogli kaikega dela v polnem obsegu izvršilt i. Danes je bila pri ban-ski upravi in pri TPD depuitacija hrestm-ških rudarjev. Posredoval je poslanec g. Pleskovič. Popoldne so bila pogajanja pod vodstvom rudarskega glavarja v sporazumu končana in je tako spor v hirastniskem
rudniku poravnan.
Pri banski upravi pa se je danes zg tešila tudii deputacija iz Zagorja, ki je posredovala v ikorist delavcev na cesti pri Slačniku- Deputecije sta se udeležnla poslanec g. Pleskovič in zagorski podžupan g. FiiselL
Gospodarska razstava v škof ji Loki
V	samopomoči je rešitev! Tega gesla so se oprijeli gospodarski krogi v škofjeloškem območju in organizirali obrtno-indu&trijsko razstavo, ki bo slovesno otvorjena v nedeljo ob 8.30 pred novo šolsko zgradbo. Otvoril jo bo g. ban dr. Natlačen ob prisotnosti mnogih gostov. Predstavniki oblasti in gostje si bodo kot prvi ogledali razsežne razstavne prostore, ki zavzemajo pritličje, obe nadstropji in telovadnico impozantne-ga šolskega poslopja. Razstava pomeni prvi smeli in krepkejši poizkus, prikazati javnosti škofjeloško območje z vidika njegovega gospodarskega udejstvovanja.
Na razstavi bodo udeleženi Škofja Loka, Poljanska in Selška dolma ter občina Žiri. Obseg razstave naj tolmači dejstvo, da bo razstavljalo okrog 60 predstavnikov v8eh strok in panog našega gospodarskega področji. Razstava bo razdeljena na 13 skupin. Poleg lesne in tekstilne industrije bo zastopana strojna in kovinska obrt, v posebni skupini bomo gledali izdelke h kkv bučarstva, čipkarstva, pletarstva in konfekcije, zastopano bo tudi višje šolstvo, dalje domače obrt, radijski aparati m glasbila. Videli bomo tudi izdelke osrednjega zavoda za ženski domači obrt, v posebnem oddelku se bodo predstavljali cehi itd. To bo za Skofjo Loko prva revija visoke stopnje naših obrtniških delavnic m industrijskih podjetij.
Zvečer pred otvoritvijo razstave bo škofjeloški grad lepo razsvetljen, v mesto pa bo bakljada. Ob otvoritvi razstave bo 8vira! a godba. Razstava bo odprta do 16. avgusta, dnevno od 8. do 19. Med razstavo bo prirejena velika tombola z glavnim dobitkom 10.000 Din. Tombolske karte se že prodajajo. Vstopnice za ogled razstave bodo služile pri žrebanju dobitka v znesku 1000 Din in jih naj zaradi tega vsak obiskovalec dobro shrani.
Beseda tehničnih strokovnjakov
Občni zbor Komiteja tehničnega dela — širokopotezen, moderen načrt za izvajanje javnih del
Ljubljana, 9. julija.
V	prostorih Združenja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov v Kazini so se snoči zbrali zastopniki vseh znanstvenih in praktičnih tehničnih panog k občnemu zbora Komiteja tehničnega dela. Zborovanje je vodil predsednik univ. prof. inž. Go-stiša, izčrpno delovno poročilo pa je podal tajnik inž. Pečenko. Komite ima šele dobo pripravljalnega dela za sabo, pa ni čuda, da je moral prebresti mnogo začetnih težav, ki so mu bile stavljene kot čisto svojstveni novi ustanovi. Komite namreč sestavljajo razne tehnične organizacije kot pravne osebe: Združenje jugoslovenskih in-ženjerjev in arhitektov, Združenje diplomiranih tehnikov, Združenje rudarskih in to-pilriiških inženjerjev, Združenje geometrov in geodetov, Jugoslovensko šumarsko združenje. Organizacija praktičnih tehnikov ter tehniška fakulteta in tehnična srednja šola. Razveseljivo je dejstvo, da so se vse zastopane panoge, katerih interesi se stikajo. a obenem marsikdaj tudi križajo, našle v harmoničnem sodelovanju, ki je rodilo mnogo sveže pobude, pa tudi konkretnih uspehov.
V	glavnem je komite kot nekak posredovalni organ skrbel za stalne stike med našimi tehničnimi strokami in poklicanimi oblastvi. Med drugim je na odločujočih mestih interveniral o zaposlitvi tehničnih mo-
či po občinah, o reorganizaciji inšpekcije dela, o vprašanju inozemskih dopisnih šol, o vprašanju vstopa diplomiranih tehnikov na univerzo in o njihovi pravici do napredovanja v peto skupino. Na posebnih anketah se je obravnaval zakon o pooblaščenih inženjerjih, ki je izprva dvignil mnogo prahu, in doseženo je bilo popolno soglasje. Banski upravi je komite predložil posebno spomenico o bednostnem fondu z zahtevo, da se ta fond ukine v skladu z načelom, da s podporami ni mogoče nagrajati dela in da je treba za finansiranje javnih del sredstev iz rednih kreditov. Ob drugih prilikah je komite stavil zainteresiranim instancam konkretne predloge o pobijanju šušmarstva pa o zaposlitvi tehnikov v upravni službi, pri cestnih delih in na železnici. Blagajniško poročilo je podal praktični tehnik Škofic, nakar je bil ponovno izvoljen ves dosedanji izvršilni odbor. V njem so predsednik univ. prof. inž. Kral, inž. Dimnik, tehnik Brili ter prvi tajnik inž. Pečenko in blagajnik Skofic. V širši odbor odpošlje vsaka pridružena stroka še po enega zastopnika.
Inž. Melhijor, senior slovenskih inženjerjev, je v toplih besedah pozdravil svoje mlajše tovariše in sodelavce in jim dal mnogo iskrene pobude še za bodoče delo, na koncu pa so bili sprejeti nekateri konkretni predlogi, ki se tičejo raznih special-
Točno plačuj »Jutru« naročnino VariH svojcem zavarovalnino
nih stanovskih vprašanj. Komite naj sproži iniciativo za ustanovitev gospodarskega sveta, ki bi na zasebni podlagi obravnaval praktične tehnične in gospodarske probleme naše ožje domovine. Določila obrtnega zakona naj bi se striktno izvajala. Mladim tehnikom in inženjerjem, ki so zaposleni pri javnih delih, naj bi se tudi doba t« zaposlitve štela v priznanje prakse. Vprašanju tujcev, ki so zaposleni pri nas, naj bi odločujoča oblastva prosvet.il a nekaj več pozornosti. Izvedla naj bi se revizija obratovodij in poslovodij električnih central v tem smislu, da bi bile pripuščene k delu samo resnično kvalificirane moči. Pravtako bi bilo treba podvzeti odločne korake proti navideznemu poslovodstvu, ki je v navadi po nekaterih podjetjih. Določila socialnih zakonov naj se strogo izvajajo. zlasti pa je treba varovati minimalne mezde tehničnega nameščenstva. V zaščito gradbene in elektrotehnične stroke naj oblastva odrede, da morajo vse tvrdke. ki vrše kakršnakoli dela po stavbah, izvešatl svoje napise. Prav tako naj se uvedejo posebne legitimacije za vse strokovno osebje. Diplomirani tehniki so obenem dali pobudo, naj bi vnovič prišel v pretres zakon o srednjih šolah tako. da bi bilo poskrbljeng za izpopolnitev njihove izobrazbe.
Posebne pozornosti pa je brez dvoma vredna obsežna, izčrpna spomenica o organizaciji javnih del. ki jo je občni zbor sprejel z živahnim odobravanjem in ki navaja med drugim: V državi je ogromna brezposelnost., še večja je nezadostna zaposlenost in splošni življenjski standard je obupno nizek. Vlada naj se z vso resnostjo
škodljive ovire tujskega prometa
Sv. Ana pri Tržiču, 9. julija. | Ljubeljska cesta je zelo prometna cesta. Po njej pridejo avtomobilisti iz Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške, Anglije, Danske, Holandije in od drugod. Večkrat se iz nevednosti ali pa zaradi tega, ker inozemci računajo na to, da dobe lahko vizum tudi na jugoslovenski meji, kakor je to tudi na avstrijski meji, primeri, da pridejo inozemci brez vizuma, in jih zato orožnik zavrne, da morajo nazaj v Celovec. Carinski urad pri Sv. Ani nima telefona, čeprav je
loti izboljševanja tega stanja. Eno najvažnejših sredstev so javna dela, če so širo-kopotezno in smotrno organizirana po enotnem projektu, določenem od strokovnjakov. Javna dela imajo nalogo, vse zaposliti in vsem dvigati življenjski standard. Izvajajo naj jih banovine in država: banovine ona dela, ki so bolj lokalnega značaja, država pa mora vršiti Velika investicijska dela zlasti v času gospodarske depresije, kakršna vlada danes, da nudijo zastajajo-čemu gospodarskemu stroju potrebnega pogona. Vlada naj izda novo uredbo o javnih delih in pravilnik o njih izvajanju. Za sestavo uredbe in pravilnika naj pritegne k sodelovanju strokovne organizacije, predvsem Združenje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov. Uredba naj vsebuje naslednja osnovna načela:
Pri javnih delih morajo biti zaposlene načelno le brezposelne moči in vršiti se morajo v pretežni meri z domačim materialom. Javna dela se ne smejo smatrati za kakšna milostna ali zasilna dela niti 7.a podpore temveč za prava, gospodarstvu koristna in potrebna dela. Vršiti se morajo zato le z vidika največje potrebe in koristnosti. Ugotoviti je treba mezde in delovni čas. da lahko postanejo javna dela tudi mezdni regulator, a ne s tendenco navzdol, kakor je to danes po večini, temveč navzgor. Delavci in nameščenci morajo biti zavarovani za bolezen in nezgode. Vsa javna dela se morajo vršiti pod nadzorstvom banske oziroma državne oblnsti. a s pripadajočim fondom naj tvorijo bolj ali manj samostojno ustanovo, ki se ne gme vezati v togi okvir državne uprave.
podpisani predlagal finančni direkciji že ponovno, naj si brez stroškov napravi od mojega telefona (Tržič 14) progo za carinski urad. 2iavoljo tega se večkrat primeri, da pridejo inozemci k meni in telefonirajo v Kranj na sresko načelstvo. če se jim posreči, da dobe zvezo z ustrežljivim sre-skim načelnikom g. dr. Gregorinom, dobe dovoljenje, da potujejo naprej do Kranja, kjer si potem pri sreskem načelstvu preskrbe naknadno potrebni vizum.
Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in ob praznikih pa, ko so vsi uradi zaprti, je nemogoče dobiti telefonsko zvezo in je nemogoče intervenirati pri sreskem načelstvu. In prav ob takih dnevih je promet največji in mnogi izmed inozemcev se morajo po nalogu orožnika vrniti. Ob takih prilikah se slišijo izjave, da spričo postopanja ne bodo nikdar več prišli v Jugoslavijo.
Navajam en primer: Znani dunajski operni pevec Fritz Werner je prišel v soboto popoldne s svojo družino do carinskega urada pri Sv. Ani; nameraval se je peljati na Bled, kjer bi ostal štiri tedne na letovišču. Ni pa imel vizuma in orožnik ga, ni pustil naprej, čeprav je na carinskem uradu g. Werner pokazal zlato dozo za cigarete z inicijalkami blagopokojnega kralja Aleksandra I. in z njegovo posvetitvijo.
Taki primeri se potem pripovedujejo po vsem svetu in zelo škodujejo imenu in tujskemu prometu Jugoslavije. Zakaj to. Ce že ne more dajati tukajšnji organ v takih primerih potreben vizum, bi bilo vsaj neobhodno potrebno, da se inozemcem dovoli, da potujejo naprej do Kranja, eventualno tudi s spremstvom, da dobe potem v Kranju pri sreskem načelstvu vizum.
Na carinskem uradu pri Sv. Ani je v poletnih mesecih tudi carinski uradnik od glavne carinarnice v Ljubljani, ki bi lahko odločal, odnosno spoznaval, katere tujce sme in katerih ne sme pustiti do Kranja do sreskega načelstva, da si preskrbe vizum.
Baron Friderik Born
Zločini in nesreče
Maribor, 9. julija Maribor in vse obmejno ozemlje stoji pod vtisom šestih smrtnih primerov, povzročenih od zločina in nesreče. Poleg žrtve roparskega umora v Mejni ulici Ivana Stranjška in skrivnostne smrti 68-letne hišne posestnice Helene Kranjčeve na Rad-vanjski cesti so nenavadni in zelo tragični še 4 smrtni primeri.
V mestnem parku so našli davi blizu neke klopi ustreljenega 25-letnega brczposel-
Umorjeni Ivan Stranjšek
nega natakarja Ferdinanda Milerja iz Maribora. V smrt je šel očividno zaradi brezposelnosti. Milerjevo rodbino zasleduje zla usoda. Ferdinandovega očeta so ustrelili, sestra pa je našla konec na železniški progi.
V	Fikšincih ob avstrijski meji so našli graničarji na neki jelši od črvov in ptičev razjedeno glavo obešenca, dočim je truplo ležalo na tleh. V mriiču so spoznali 23-let-nega Antona Potzingerja. Njegov brat je pripovedoval, da je imel pokojni pri sebi večjo vsoto denarja, kakih 500 šilingov. Ker denarja niso našli, je verjetno, da je postal Anton žrtev roparskega umora.
V	plitvi mlaki pa sta utonila dva otro-čička. V Mahovcih pri Apačah je utonil 17 mesecev stari sinček posestnika Franca Pi-ferja. Njegova mati je stopila v hišo po dar za nekega berača, sinček pa se je tedaj splazil do mlake in v nji utonil. V Mur-ščaku pa je v mlaki utonila 3-letna Ana Hvalenčeva.
Uredba naj uredi imenovanje komisije, ki določuje načelni načrt banovinskih javnih del in sodeluje pri načrtu državnih investicijskih del, v nji naj bodo poleg banske uprave zastopane še strokovne organizacije. Pri banskih upravah naj se ustanove odseki za javna dela, finansiranje pa naj se vrši iz posebnih fondov za javna dela.
V banovinski fond naj se poleg drugih stekajo še naslednja sredstva: že v prejšnji uredbi določene takse na alkohol, davščine. pobrane pri javnih delih, dohodki od javnih del. dotacije državnega fonda, dotacija rednega državnega in banovinskega proračuna in prispevek za javna dela. kt naj bi se pobiral namesto prispevkov za bednostni sklad in za kuluk. Od tega davka naj bi bili oproščeni le dohodki, ki ne dosegajo eksistenčnega minima. a odstotek prispevka naj bi rasel z višino dohodkov. Banovinska javna dela naj bi si nadela naslednji program: preskrba s pitno vodo. zidanje in adaptiranje cenenih higienskih stanovanj za manj premožno prebivalstvo, sanacija vasi. osuševanje močvirij in stalno poplavljenih ozemelj, ureditev sadnih drevesnic, pospeševanje zadružne obrti in industrije, graditev zadružnih mlekarn in sirarn. ureditev pašnikov in planšaFStvo. pogozditev goličav. graditev hiralnic in zavetišč, graditev higienskih domov in kopališč. graditev važnih komunikacij, regulacija hudournikov in potokov. V področje državnih investicijskih del pa spadajo v prvi vrsti gradnja železniškega in cestnega omrežja, regulacija rek in pristanišč, elektrifikacija železnic in splošna elektrifikacija-
Domače vesti
•	Park Nikole Tesle na Pfitvicah. Društvo za ureditev in olepšanje okolic® Plitvičkih jezer v Zagrebu je soglasno sklenilo, da bo za obletnico Nikole Tesie del parka okrog nove hidroelektrične centrale dobil ime Park Nikole Tesle.
•	Cankarjev »Hlapec Jerneje v esperan-tu. Ob priliki jugoslovenskega esperantske-ga kongresa so ljubljanski esperantisti pred svojimi gosti iz drugih delov države prvikrat izvajali Cankarjevega »Hlapca Jerneja« po Delakovi dramatizaciji in v prevodu prof. Frana Modrijana v mednarodnem jeziku. Delo, ki je takrat doživelo prav lep uspeh, je izšlo tudi v lično opremljeni knjižici, ki jo je izdal Esperantski klub v Ljubljani. Knjigo krasita reprodukciji fotografije Ivana Cankarja in Pilonovega portreta Ferda Delaka v tekst pa je uvrščena še serija Ravnikarjevih ilustracij, ki dajejo knjigi svojstveno umetniški poudarek. Z iz-daio dramatizacije, ki nosi v mednarodnem jeziku naslov »Servisto Jernej kaj lia raj-to«. so naši esperantisti napravili propagandi slovenskega slovstva pred tujim kulturnim svetom lepo uslugo.
•	Diplomirana sta bila na svobodni šoli političnih ved v Pragi gdč. Vlasta Tancigo-va s prav dobrim uspehom in g- Marijan Furhs. oba iz Ljubi jame
juliju
LETNO BLAGO
PO IZREDNO NIZKIH
CENAH:
MANUFAKTURA
C

* Dela za modernizacijo gorenjske ceste in za preložitev klanca pri Mednem, ki Mi pod tehničnim vodstvom g. inž. Kleindien-sta vrši podjetje inž. g. Dedka, z vso živahnostjo napredujejo, in ko bo ministrstvo odobrilo še oddajo del za zgradbo viadukta preko železniške proge, bodo vsaj v svoji prvi fazi na tem odseku po vsej priliki zaključena. Nova cesta, ki se nad Cirmanom odcepi od stare, je v glavnih obrisih tra-sirana že daileč proti Medvodam. Klanec, ki teče brez najmanjšega ovinka izprva s precej rahlim padcem, se onkraj projektiranega viadukta povesi v znatno ostrejšo strmino, nakar doseže cesta onkraj Seničice Medvoško ravan. V prvem delu ceste je spodnji ustroj v glavnem že dovršen. Za dovoz proda z levega brega Save in kamenja iz kamnoloma v Pirničah je podjetje zgradilo preko Save provizoričen most, ki ima 8 po 16 metrov širokih odprtin. Za utrditev cestnega temelja ob mednaskera klancu to treba okrog 10.000 kub. metrov kamna in okroa 15.000 kub. metrov proda. V celem je v Mednem zaposlenih zdaj okrog 250 delavcev, a ko bo prišla še gradnja viadukta, bo število naraslo na 280. Pred kratkim so se pričela dela tudi na odseku pri Jeperci. kjer ie našlo zaposlitev prav tako okrosi ioo ljudi.
vrst vonjev
ROLI^KE VODE 14 litra samo Din 12a—
I>rosertia KAJIO IVA*. Nebotičnik tel. št. 35-20
*	Dar Jadranske straže pomorski šoli na Korfuli. Jadranska straža je uvedla že več akcij v pomoč ustanov, ki vzgajajo naraščaj naših mornarjev. Najnovejša akcija hoče nabaviti potrebna sredstva za velik čoln, ki bo poklonjen pomorski šoli na Korčuli. Pri tej nabiralni akciji bodo sodelovale vse organizacije Jadranske straže.
*	Zveza obrtnih društev dravske banovine t Ljubljani vabi članstvo in ostale obrtnike, da se v čim večjem številu udeleže otvoritve obrtne razstave v Škofji Loki v nedeljo 12. t m. dopoldne. Nas veže k temu dolžnost in stanovska zavest.
*	Ponovno opozarjamo na veliko ljudsko prireditev krajevne protituterkulozne lige iz K rižev pri Tržiču, ki se bo vršila v nedeljo popoldne na Golniku. 0 prireditvi bomo še poročali.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
*	Katastrofa pri Rogaški Slatini je pahnila v strašno bedo dve družini. Klepar Maks Osrečki iz Rogatca je zapustil ženo in dvoje malih otrok, trgovski nameščenec Hauc iz Zagreba pa je zapustil ženi tri nepreskrbljene otroke. Najstarejša hčerka je stara 16 let, zasluži pa mesečno pri nekem zdravniku komaj 300 Din. lžletni sin hodi v šolo in je dober učenec. Najmlajše dete je staro komaj 4 leta. V Vojniški ulici je imel Hauc uialo barako, za katero je plačeval na leto 1000 Din. Zemljišče je last nekega kmeta, hišico pa je zgradil Hauc, Če vdova ne bo mogla plačati dolga, bo hišica izgubljena, veliko škode pa je imela revna družina tudi pri nedavnih poplavah. Zagrebški listi pričakujejo, da bo tvrdka podprla obitelj svojega zvestega uslužbenca, ki ie v službi na tako tragičen način izgubil življenje. Šofer Viktor Svoboda, ki leži v celjski bolnišnici, ne more verjeti, da sta bila njegova sopotnika takoj mrtva, ko je vendar on ostal živ. čeprav hudo poškodovan. Če ne bodo nastopile kake komplikacije. bo prebolel hude rane. Preiskovalna komisija je zaslišala delavca Verka in steklarja Jugovana. ki sta bila priči katastrofe. Oba in še mnogi drugi so izjavili, da šofer ni mogel videti prihajajočega vlaka, ker je križanje eeste z železniško progo zelo neprikladno in ker zastira pogled na progo tudi vrt neke vile. Menijo sicer, da bi moral šofer pred nezavarovano progo vedno obstati tako dolsro. da bi se prepričal, dn jc proga prosta. Tega pa noben šofer ne stori in tako je seveda tudi nesrečni Svoboda opustil to dejanje previdnosti.
*	Strašna železniška nesreča. V Majuru
pri Novem Sadu je brzovlak naletel na kmečki voz posestnika Borčanskega. Vlak je voz zdrobil, nesrečnega kmeta pa razmesaril. Do nesreče je prišlo zaradi tega. ker prehod preko proge ni bil zaprt z zatvornicami. Železniškega čuvaja so zaprli, ker domnevajo, da zatvornice niso bile spuščene po njegovi krivdi. Čuvaj pa trdi, da so bile zatvornice pokvarjene in da jih ni bilo mogoče spustiti. Bate je zatvornice pokvaril malo pred strašno nesrečo neki zagrebški avtomobilist. ko se je vozil preko proge. Zatvornice so se tedaj polagoma spuščale :n avtomobil se je z vso močjo zaletel vanje-
UPINSKAJA
velika umetnica gostuje v soboto 11. t. m.
v „CASINO" - BLED
Kot zaključek elitna plesna zabava.
• Orožnik, ki je postal hajduk. V naselju Šupkovcu pri Kosovski Mitrovici je, kakor smo že poročali, bivši orožnik Vislim Baj-gora ustrelil kmeta Jusufa Mehmeda in njegovega sina. njegovo ženo pa tako hudo ranil, da je pozneje ranam podlegla v mitro-viški bolnišnici- Morilec, bivši orožnik Baj-gora, je doma iz iste vasi, kjer je izvršil svoje krvavo dejanje. Njegova in Mehmedo-va rodbina živijo že dolga leta v sovraštvu in že nekajkrat je bila prelita kri v krvni osveti. Bajgora je postal orožnik že pred leti. ko so arnavtski razbojniki plenili po Ko-sovem. Takrat so sprejeli v orožniško službo nekaj Arnavtov in med njimi je bil tudi Bajgora, ki je požrtvovalno vršil naporno orožniško službo. Lani je njegov brat ubil star-šega sina Jusufa Mehmeda in je bil zaradi tega obsojen na 20 let robije- Bajgora je takrat že služboval kot orožniški podnarednik v Murski Soboti. Ko so ga nedavno iz službe odpustili, se je vrnil v domačo vas in tam se je takoj krvavo znesel nad Mehmedo-vo družino. Kakor vse kaže, bo skušal pobegniti v Albanijo, kjer ima sorodnike.
PRI OSEBAH, KI JEM NI MOGOČE MNOGO KJKJETAT1, PA ZARADI TEGA TRPE NA ZAPEKI EN MOTNJAH V PREBAVI, SPREMLJANIH NA ISTOČASNEM POMANJKANJU TEKA, nudi večtede.nsua kura z naravno
FBANZ - JOSEFOVO
grenčico zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena cela čaša
FBANZ - JOSEFOVE
vode zjutraj na tešče ln zvečer, predno ležete spat
Ogi. res- 8- <*. UM85/35
Iz Ljubljane
u— Stara remiza last mestne občin«. V
zemljiški knjigi sreskega sodišča k. o. Pe-
tersko predmestje II. del je bil izvršen te dni prenos lastninske pravice do stare _re-mize. last Splošne maloželezniške družbe, na mestno občino ljubljansko. Zadevna kupna pogodba je bila podpisana	junija Mestna občina je kupila od Splošne maloželezniške družbe kompleks remize v izmeri 2711 m2 za 800.000 Din. Ta kupnina pa je bila kompenzirana s protiterjatvijo občine, ki izhaja iz omenjeni družbi danega posojila v znesku 16,204.500 Din in sicer v kritje anuitete in obresti za 1. 1034 v skupnem znesku 1,171.033 Din Kakor je videti, je bila terjatev občine proti družbi z navedeno kupnino le delno krita.
u— Izvedba agrarne reforme na Fužinah. V zemljiški knjigi sta zaznamovana odloka komisije za likvidacijo agrarne reforme in poljedelskega ministrstva s katerima so bile razdeljene parcele graščine Fužine, katere Lastnici sta Mariia Paumgartner in madžarska državljanka Josipina Wenkheim. Parcele spadajo pod k- o Zgor. Kašelj in k. o. Dobrunje. Osmim agrarnim interesentom v k. o. Zgornji Kašelj je bilo priznano 2 ha in 5421 m2 sveta za celotno odškodnino 10.602 Din, v k. o. Dobrunje pa 3 in teresentom 1 ha 3520 m2 za odškodnino za 5638 Din.
u_ Opozorilo. Obveščamo gospodinje, da se vrši v6ak petek zvečer ob 20. v radion-ski posvetovalnici na Mestnem trgu predavanje o pravilnem pranju z Radionom. Vabimo vse tiste gospodinje ki so čez dan za-posljene, da se v lastnem interesu udeleže teh večernih predavanj in da pridejo drevi ob 20. v radion6ko poslovalnico.
KINO IDEAL
Cary Cooper, Franchot Tone
v filmskem veledelu
8ENGALI
Pustolovski film o bajnostih in čarih Indije.
Predstave ob 16., 19. in 21.15 ari
u— v nedeljo 12. t. m. izlet v romantično »Dolino gradov« na Dolenjskem; gradovi Klevevž, Kostanjeviški, Tolsti vrh, Vr-hovo, slovenske Benetke — Kostanjevica> dolenjska metropola Novo mesto, samostan Pleterje. V prijetni zabavi z godbo na celem izletu, prvovrstni predavatelj dolenjskih krasot in znamenitosti, nepozabni uti-si, ki jih naj nikdo ne zamudi. Cena vožnji iz Ljubljane in prvovrstno kosilo 90. Din-Prijave in informacije, dokler je še prostor, v trgovini Tičar, šelenburgova ulica.
u—. Pošta Ljubljana 6 (Cesta 29. oktobra štev. 31) bo v torek 14. t. m zaradi beljenja in čiščenja prostorov zaprta za stranke.
u— Pozor. Drevi ob 24. na svidenje v Radion predavalnici, Mestni trg 23. Predavanje — kino _ darilo, brez vabil — brezplačno.
u— Dve žrtvi dela. Na kirurški oddelek 5o včeraj pripeljali 441e<tnega progovnega čuvaja Antona Cota iz Notranjih goric, ki je imel doma opravka v hlevu, pa je tako nerodno sprožil koso nase, da mu je porezala žile na desni roki. Prav tako je moral v bolnišnico 32letni posestnik Jakob Ku. naver iz Kleč, ki je na Ježici padel pod voz in dobil precej nevarne notranje poškodbe.
u— Za vosek je prodajal parafin. V
sredo popoldne je prišel v neko trgovino na Sv. Petra cestj starejši, srbsko govoreč možak jn ponujal precejšnjo kepo lepega, belega voska na prodaj Izprva ga je ponujal po 25 Din kg, nazadnje pa je našel kupca, prijatelja nekega svečarja, ki mu ga je plačal po 20 Din. Bil je v resnici dober kup, saj 6e vosek sicer prodaja po 25 do 30 Djn kg. Neznani prodajalec je tedaj povedal, da ga ima v nekem lokalu v Kolodvorski ulici spravljenega še okrog 40 kg, in tudi tega je pri svečarju kmalu spravil v denar. Tedaj se je izkazalo, da ga ima Se okrog 200 kg v skladišču na kolodvoru. Tudi to zalogo je svečar prevzel in mu na roko izplačal blizu 6.000 Din A ko je po prodajalčevem odhodu malo pobliže pogledal robo. ga je zbodlo bridko razočaranje. Vosek, ki je imel obliko siru podobnih hlebcev, je bil namreč samo na vrhu podoben resničnemu vo6ku, a če je 61ovek hlebec prelomil, je našel sam navaden, najslabše vrste parafin, ki ima 4krat ali 5krat manjšo ceino od voska. Osleparjeni svečar jc brž alarmiral policijo in po njenem naročilu so orožniki v Zidanem mostu aretirali nepoštenega kramarja. ki se je z brzovlakom vračal proti Beogradu. V njem so spoznali 49-letnega voskarja Dragutina Randjeloviča iz Velike
Kako je Ml umorjen Ivan
Maribor, 9. julija.
Ob pol 6. zvečer je bila v posebnih prostorih mestnega pokopališča na Pobrežju obdukcija trupla umorjenega Stranjška. V komisiji sta bila preiskovalni sodnik dr. Turato in sodni zdravnik dr. Zorjan. Ugotovitve obdukcijske komisije se bistveno popolnoma strinjajo z domnevami, ki smo jih izrekli v svojem včerajšnjem poročilu. Ugotovili so naslednji potek kriminalnega dejanja:
Neznani moški je najprej Ivana Stranjška z grebačo udaril po temenu in po čelu. Stranjšek se je očividno hotel braniti s tem, da je dvignil obe roki. Zločinec pa je reagiral in mu z grebačo zadal tri udare«-po levi in desni podlebtnici. Ti udarci so napol omamljenega Stranjška napotili k begu, o čemer pričata dva udarca po Stranj-škove-m hrbtu, ki sta očividno povzročila, da se je nesrečni mož zgrudil in obležal. Zaradi lažjega značaja vseh teh poškodb, pa bi morda Stranjšek ostal še pri življenju, da ga zločinec ni napadel od zadaj, z rokami zgrabil za goltanec. o čemer priča-
jo sledovi krvi od temena proti očem, in
ga tako dolgo stiskal in davil, dokler Stranjšek ni umrl. To dokazujejo globoki odtiski zločinčevih nohtov v Stranjškovem grlu in ob goltancu. Za vsak primer je bil
zločinec še toliko previden, da je z obvezo zadrgnil Stranjška okrog vratu, da ne b! mogel priti več do sape ali trenotne zar-vesti.
Mariborska policija in vse okoliške orož-niške postaje so včeraj in danes izvršile intenzivne poizvedbe, da bi iztaknfle pravega zločinca. Mariborska policija je izvršila celo vrsto aretacij in so se vršila danes ves dan na policiji zasliševanja. Imen aretirancev zaenkrat zaradi preiskave nočejo izdati. Policija je zaprla dve osebi, ki se jima doslej še ni posrečilo navesti alibija. Domneva se. da zločina v Mejni ulici n? izvršil rn sam zločinec, nego da gre za, skupino zločincev. Dejanje samo je sicer izvršil le eden izmed njih. Vsa pripravljalna dela., opazovanja. načrti in brisanje sledov po izvršenem dejanju pa pripada celi vrsti njegovih pomočnikov.
Bojnice v vardarski banovini. Pri nj°m so našlj še ves denar, tako da bo svečar dobil povrnjeno svojo škodo, voskarja pa bodo izročili sodišču
Iz Celja
e— Gradnja delavskega doma v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Tukajšnji mestni svet je v svoji seji dne 3. VTI. 1936. sklenil, da bo mestna občina celjska najela za gradnjo delavskega doma. v katerem bo razen ekspoziture javne borze dela in delavskega azila za moške in ženske nameščeno tudi javno kopališče, pri javni borzi dela v Ljubljani še posojilo v znesku 500.000 Din. Celotno posojilo za gradnjo delavskega doma bo torej znašalo 2.000 000 Dih, Zgoraj navedeno dodatno posojilo v znesku 500.000 Din se bo najelo kakor ostalo dosedaj sklenjeno posojilo istotako brezobrestno in vračljivo v 25 letih. Proti temu sklepu, ki se objavi v zvezi s tuk. razglasom od 23. I. 1936. štev. 948/1936 s katerim je bilo razglašano, da bo mestna občina najela pri javni borzi dela v Ljubljani brezobrestno posojilo v znesku 1,500 000 Din, so v smislu § 143. zakona o mestnih občinah dopustne pritožbe na kr. bansko upravo dravske banovine v Ljubljani, ki jih je vlagati potom podpisanega mestnega poglavarstva v roku 15 dni. Ta rok začne teči po preteku 5 dni po dnevu objave prič. razglasa na tuk. uradni deski, to je od 14. t. m. dalje Pravica pritožbe pritiče članom mestne občine celjske.
e— Pod vozom. Xo je vozil 31-letni posestnikov sin Jakob Teržan jz Vezovja pri Slivnici v sredo drva v št Jurij ob juž. žel., se je na cesti prevrnil voz nanj in mu zlomil levo nogo. Teržana so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Z vrelim mlekom se je opekel po obrazu v torek triletni posestnikov sinček Peter Paražuh iz Dobrteše vasi pri St. Petru v Savinjski dolini. Hudo poškodovani otrok se zdravi v celjski bolnišnici.
Iz Maribora
a— Zlati jubilej račkih gasilcev. Gasilska četa v Račah proslavi 19. t. m. 50-let-nico obstoja. Proslava je zamišljena v velikem obsegu ter se vrši istega dne tudi zlet gasilske župe Maribor desni breg. O priliki proslave se vrši razvitje in blagoslovitev gasilskega prapora. Obenem bo blagoslovitev novo postavljenega Gasilskega stolpa. O priliki proslave si lahko ude-ležniki proslave ogledajo zgodovinski podzemeljski rov, ki je vodil iz graščine Race v graščino Vurberg za časa zarote Zrinske-ga in Frankopana ter Tattenbacha.
a— Razstava učit na Mariborskem tednu. Prireditev Mariborskega tedna, ki je postala za Maribor že tradicionalna, ima predvsem dve bistveni strani, gospodarsko in kulturno. Kuturno življenje bodo prikazale razne prireditve, kongresi in zborovanja ter razstave, med njimi zanimiva razstava naših učil. Ta razstava bo Mariboru popolnoma nova in ne dvomimo, da . bo to velika privlačnost za obiskovalce MT, zlasti za naše pedagoge. Razstavo učil priredi zadruga »Učiteljski dom« v Mariboru, ki bo javnost opozorila na delo in namen te institucije. Na razstavi bosta mnogo pozornosti vzbujala tudi velika reliefa Slo-
venskih goric in Ptujskega polja. Razstava bo odprta ves čas V. mariborskega tedna od 1. do 9. avgusta.
a— Večer mariborskih sabljačev. V sredo zvečer je priredil Mariborski sabljaški klub v spodnjih prostorih na Slomškovem trgu intimno slovesnost na čast častnima članoma g. direktorju Antonu Krejčiju in g. podpolkovniku Rudolfu Rajzncrju. Slovesnosti so prisostvovali zastopniki nacionalnih organizacij ter vojaških in civilnih oblasti. Poslevodeči podpredsednik g. dr. Tominšek je otvoril slovesnost in pozdravil vse navzoče, podčrtal zasluge obeh imenovanih za razvoj sabljaškega kluba, nakar jima jc inž. Šlajmer izročil umetniško izdelani diplomi in častna znaka. Intimno slovesnost je zaključil nastop članov in članic in prosta zabava.
a— Ogenj uničuje. V ŠSkolah pri Prager-skem je uniči! požar gospodarsko poslopje posestniku Jožefu Kacu. Povzročena škoda je cenjena na 35.000 Din in je delno krita z zavarovalnino. Na mesto požara so prihiteli vrli gasilci iz Bohove, Pobrežja, Ho-tinje vasi in iz Device Marije v Brezju in omejili požar, da se ni razširil na sosednje objekte. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen.
Iz Laškega
1— Letni nastop Sokoiskega društva * Laškem je potekel nad vse častno z velikim moralnim, pa tudi zadostnim gmotnim uspehom. Domače društvo, ki se je vidno okrepilo s pridružitvijo vrlih Hudo-jamčanov kaže razveseljiv napredek in nezlomljivo notranjo silo, ki se osobito odraža v krepkem naraščaju, številnemu občinstvu je ugajala predvsem laška telovadna ura, pri kateri je nastopalo preko 150 pripadnikov društva. Vzorno izvedene proste vaje vseh oddelkov, Murnikov Naprej prednašan brezhibno, skladna orodna telovadba naraščaja in članstva ter celoten pester spored je izvabil burno pritrjevanje gledalcev, ki so vsi brez izjeme izrekali samo hvalo in priznanje izvajajočim. Kdor se je udeležil tega nastopa in prijetne, neskaljene prijateljske zabave sledeče telovadbi, se je odločil, da bo tudi v bodoče prišel' med Laščane. Iskreno čestitamo članstvu in njega vodjem!
Iz Ptuja
j_ Telesna poškodba. V nedeljo se je v Krževini prepiralo več fantov, med katerimi je dobil 251etni delavec Franc Brodjak z nožem poškodbo v hrbet Pripeljali eo ga v bolnišnico.
j_ Ciganski vlomilci. Nedavno noč soDe-znani vlomilci v Bukovcih pri preužitkarja Francu Pevcu in odnesli razno meso ia druge reiči. Gotovo isti tatovi so hoteli v.o-miti tudi v trgovino Justine Štumbergerje-ve, pa so bili pravočasno pregnani- Ker v tej' vasi niso imeli sreče, so šli proti Dor-navi in posestniku Araušu Martinu vlomili v shrambo Od ropota ee je prebudil lastnik hiše in tatove pregnal. Eno žensko pa eo domači prijeli. Orožni ška patrulja, kije bila poklicana, je aretirala to žensko, ki je izpovedala, da je ciganka Ilonka Horvaiova iz Murske Sobote. Ciganko so izročiLi sodišču. Ostale cigane zasledujejo.
j— Kino Ptuj. V soboto in nedeljo »Ljiv
bimec žene*. V glavni vlogi Jan Kiepura-★
KINO BLED predvaja danes ob pol 9. zvečer krasen film dunajske filharmonija »Zadnja ljubavc. V soboto: Lilian HarveV in Willy Fritch v filmu -Črne rože t. <>d nedelje 12. t. m. dalje velefilm >Carjev selc.
Za novo osrčje Ljubljane
Pasaže od Kongresnega trga do Prešernove ulice In od Knafljeve do trimostja — Prostor za kraljev spomenik, katerega temeljni kamen bo položen 9. oktobra
Ljubljana, 9. junija Ves junij je bil na mestnem gradbenem uradu razgrnjen načrt za preureditev stavbnega kompleksa med Kongresnim trgom ter Selenburgovo, Prešernovo in Wol-fovo ulico, da se zainteresiranim hišnim posestnikom nudi možnost eventualnih pritožb- O načrtu, ki ga je izdelal mojster Plečnik in ki na širokopotezen način rešuje enega najvažnejših problemov regulacije Ljubljane, se je v naši javnosti že nekajkrat razpravljalo, zdaj pa smo dobili končno formulacijo, ki bo po vsei priliki izvedena v življenje, kakor hitro bodo dani stvarni predvsem finančni pogoji. Načrt je doživel odobritev vseh domačih instanc: mestnega gradbenega odbora, mestnega sveta in ban«ke uprave — tem se mora pridružiti še odobritev ministrstva. Ker nobeden izmed pri zadkih posestnikov tri v določenem terminu prijavil prigovora, ie vsa zadeva v Ljubljani torej do konca urejena-
Načrt obsega predvsem regulacijo stavbnega bloka med Kongresnim trgom in Prešernovo ulico, mimogrede pa preureja tudi stavbne črte v nekaterih sosednjih ulicah. S celotnim zasnutkom ie v zvezi tudi regulacija parka Zvezde, sredi katerega bo v skladu z zasnovanim prehodom proti T •eSernovi uflioi im dalje tekel 45 metrov širok pas Preko vrta restavracije Zvezde d®
naslednjih parcel bo v enaki širini šla ulica. ki bo na kraju, kjer se nahajata zdaj Siamičeva prodajalna in pa Suttnerjev lokal, vstopila v Prešernovo- Pravokotno na ta prehod je v podaljšku Knafljeve ulice preko Scagnettijevega dvorišča zasnovana j>asaža, ki bo na prosrtoru sedanjega Belega volka dosegla Marijin trg Obn ta dva rvre-hoda bosta za poživitev prometa v najstrožjem središču mesta vse drugačnega pomena kakor pasaža pod nebotičnikom, sai bosta tekla vzporedno z ulicami, ki so prometno najbolj obremenjene. Lastniki parcel, ki jih zadeva celotni regulacijski načrt, bodo za svet, ki ga bodo odsitopili mestu do neike mere odškodovanj z dejstvom, da bo ob obeh prehodih na prebitek prilike za zgradbo dragocenih brez dvoma dobro frekventirani h lokalov, obenem pa bodo tudi sicer sftavbišča izrabljena na najbolj ekonomičen način- Na obeh straneh nove ulice »o v načrtu predvidene stavbe v dveh pasovih in sicer bodo hiše ob Šelenburgovi ie Wolfovi ulici t rima d-stropne, v obeh notranjih pasovih pa dvonadstropne. Doslej so imeli lastniki hiš ob Šelenburgovi in Wolfovi ulici na svojih dvoriščih vse polno nizkih zgradbic in zasilnih paviljonov, po katerih so bila nameščena razna skladišča, manjši lokali in nekaj preprostih stanovanj. Po novem načrtu se bodo marali vsi ti stari, preživeli objek-
ti umakniti velikim, svetlim, modierao zidanim stavbam.
Medtem ko se dosedanja stavbna črta ob Šelenburgovi ulici krije s črto novega osnutka, bodo ob Wolfovi ulici potrebne precejšnje korekture. Tam bo rob bloika tekel ob Oražmovi in Dolenčevi do Frische-ve hiše na Marijinem trgu, tako da se bodo morale hiše od Golobove pa do Belega volka in Šmalčeve hiše umakniti. Na drugi strani ceste bo moral odipasti del Mayerjeve hiše. ki bo deležna nekaterih manjših korektur tudi ob Ljubljanici. V skladu s celotnim načrtom so se pred kratkim pričela že manjša dela za poslopjem Filharmonije, ki ga bodo razširili z arkadam^ in stebriščem. Najvažnejši in najaktualnejši del načrta pa je vsekaikor predlog mojstra Plečnika, naj bi se spomenik blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. o katerem je bilo že toliko vroče polemike v listih, postavil na sredo vstopa v novo ulico torej na rob Kongresnega trga, kjer je zdaj vrt restavracije Zvezde- S to odločitvijo je rešen problem ki je tako dolgo vznemirjal duhove naše umetniške in kulturne javnosti in sicer na način, ki mu ne moremo odrekati širokopote znos t/j in monumen-talnosti. S tem se je vsaj Prvi ddl izvedbe celotnega načrta tesno približal realizaciji, saj se odbor za postavitev spomenika intenzivno bavi s pripravami, da bi mogla Ljubljana 9. oktobra za drugo obletnico kraljeve smrti praznovati položitev temeljnega kamrna. Prej pa bo treba seveda še rešriti množico lastninskih vprašani s prizadetimi posesitniki, kar v teh časih skope finančne krize nikakor ne bo majhna reč.
Dolenjci razstavljajo
Novo mesto, 9. julija.
Lepo razstavo imajo naši obrtniki. Velika zgradba osnovne šole, kjer je razstava nameščena, ponosno vabi tujca k ogledu. 2e takoj pri vstopu v razstavni prostor je videti okusno izložene izdelke naših obrtnikov. Na razstavi ima svoje izdelke okrog 50 obrtnikov iz 25 obrtnih strok. Pridružili so se jim še kmetijska šola z Grm,i s podučno razstavo, Kmetijska družba in čebelarska podružnica z raznimi proizvodi, Tujskoprometno društvo in pa naši šolski zavodi z ročnimi deli in risbami. V teh oddelkih je opaziti prav lične izdelke obrtnega naraščaja in druge šolske mladine, kar je tudi znak požrtvovalnosti učiteljev.
Zlasti je treba omeniti keramične izdelke, ki jih razstavlja g. Klemenčič. Te ročne umetnine, ki se lahko merijo s tujimi izdelki, bi človek neprenehoma ogledoval. Isto lahko trdimo o izdelkih naših mojstrskih mizarjev. Odlični so krojaški izdelki, sodi vseh velikosti, čoln (Kielboot). smučke, sanke in drugi izdelki. Posebna atrakcija na razstavi je ljubljanski nebotičnik, ki ga je izdelal rudarski invalid Razboršek Franc iz Gornje Hudinje pri Celju. Izdelek, ki je stal eno leto truda, je sestavljen iz sto-tisoč vžigalic, ki bi merile v dolžini 8 km; visok je 1.65 m. Ne da bi se spuščali v podrobnosti lahko rečemo, da vsi razstavljal-ci zaslužijo najlepšo pohvalo.
Vse priznanje gre razstavljaleemu odbora, zlasti njegovemu predsedniku g. Aloj-
ziju Mirtiču, ki je to težavno nalogo izvrstno izvedel. Vsa čast novomeškim obrtnikom
V dveh sobah je improviziran nekak bodoči mestni muzej. Namen te zgodovinske razstave je v prvi vrsti, zbuditi med meščani in Dolenjci zanimanje za znamenite starine, da vsaj njih zadnje ostanke zbero in shranijo v muzej. V prvi sobi so zbrani portreti nekaterih znamenitih novomeških proštov, tako Polvdora Montagnane, ki je za kapiteljsko cerkev nabavil slovitega Tin-torettovega »Sv. Nikolaja«, dalje Marotti-ja, ki je dal naročilo Metzigerju za vrsto oltarnih slik, potem Slatkonje in Jerneja Arka, ki se ga stari meščani še spominjajo. V vitrinah in omarah so shranjeni rokopisi in inkunabule iz novomeške frančiškanske knjižnice in gimnazijska kronika iz L 1746. Sosednja soba je posvečena predvsem spominu Načeta Hladnika in Frana Šuk-ljeta. V posebnih vitrinah so shranjene njune diplome, rokopisi in posmrtni maski, na stenah pa visita portreta obeh velikih krajanov: Šukljetov od Vesela in Hladni-kov od Jakca Pod ogromno oljnato sliko Novega mesta (delo slikarja Jakca) so razložene mestne listin, na posebni mizici pa rokopisi Ketteja. Trdine, Puglja in drugih. V eni izmed omar so dokumenti iz mestnega arhiva in meščanski gardi je posvečen kotiček.
Umetnostni del razstave je okrnjen zaradi nespoznavno6ti nekaterih odločilnih
ospodarstvo
K razširjenju železarne v Zenici
Din
Rada se peni,
Se boli osvežuje,
Izdatna pri uporabi.
NI VE A PASTA z* ZOBE
Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din.
G
Ze ponovno smo na tem mestu poročali o razširjenju državne železarne v Zenici, kjer so že v polnem teku gradbena dela za novo valjamo. V naši javnosti, zlasti med delavstvom jeseniške železarne Kranjske industrijske družbe je mnogo zanimanja za to vprašanje, saj je razumljiva bojazen delavstva in nameščenstva, da bo šlo razširjenje zeniške železarne na škodo jeseniške. Na seji senata dne 25. marca je ministrski predsednik dr. Stojadinovič na nujno interpelacijo senatorja Ivana Hribarja pojasnil. da bo tehnična ureditev železarne v Zenici, ki se pripravlja, takega obsega, da ne bo prizadeto obratovanje drugih železarn. kolikor izdelujejo manjše profile, kakor jih bo v bodoče železarna v Zenici. Nadalje je ministrski predsednik pojasnil, da bodo v Zenici izdelovali nosilce za mostove, in tračnice za železnice velikega profila, ki jih doslej v naši državi nismo izdelovali. Tudi smo že poročali o svečanosti pri polaganju temeljnega kamna za novo zgradbo v Zenici, ki je bila 21. junija t.. 1. Ob tej priliki je minister za šume in rudnike g. Djura Jankovič med drugim dejal, da bo Zenica proizvajala na leto okrocr 1 R0.000 ton železa najrazličnejših profilov, od žice in pločevine do najtežjih železniških tračnic in raznih traverz ter železnih konstrukcij. V Zenici pa se bodo proizvajale tudi najboljše vrste jekla, brez katerih si ne moremo zamisliti nacionalne varnosti. Tudi ministrski predsednik je imet ob tej priliki daljši govor, v katerem je poudaril, da bomo v bodoča naše zaklade rud sami predelavali. Na koncu svojeira govora je poudaril, da bomo v zeniški železarni. če bo treba — kar nns Bog obvaruj — lahko proizvajali posebno vrste železa in jekla za obrambo naše domovine od zunanjih neprijateljev.
Pogodba s tvrdko Krupp iz F.ssena je bila podpisana 25. marca. Istočasno je Industrija železa d. d. v Zenici, pri kateri je imela že prej država večino delnic, izvedla povišanje delniške glavnice od 1.25 na 13.75 milijona Din. in sicer z znatnim ažijem. tako da so se lastna sredstva družbe z emisijo novih delnic povišala za 45 milijonov. Ker pa bo razširjenje valjarne skupaj s postavitvijo nove crohe proce stalo v celoti okrog 128 milijonov, je bilo družbi za-sigurano še posojilo pri Državni hipotekar-ni banki. Z emisijo novih delnic se je odstotek državne udeležbe pri družbi še povečal. ker je skoro vse nove delnice prevzela država.
Nova zgradba, v kateri bo postavljena groba proca za valjanje profilov do 250 mm premera bo imela zelo velik obseg. Dolga bo 300 m. široka pa 51 m. Gradbena dela so so pričela v polnem obsegu. Za gradnjo novih objektov iz armiranega betona bodo potrebovali okrog 700 vagonov cementa. V kakšnem obsegu bo izvršeno povečanje železarne je razvidno tudi iz podatkov, ki jih je navedel minister za šume in rudnike, ko je dejal, da bodo v tej železarni na leto proizvajali 180.000 ton železa najrazličnejših profilov. To je za naše razmere ogromna količina, če pomislimo, da je znašala doslej največja produkcija železarne 33.870 ton (leta 1012). V zadnjem letu pred krizo, t. j. v letu 1020. je znašal povojni produkcijski rekord 20.477 ton.
Železarna je imala doslej tri Siemens-Mar-tinove peči za proizvajanje jekla, v valjar-ni pa eno grobo progo (s premerom valjka 550 mm), eno srednjo progo (s premerom valjka 450 mm) in dve fini progi. Za oskrbovanji1 železarne s potrebnim plinom je imela železarna doslej 15 generatorjev. Lani je bila zgrajena posebna tvornica žice in žebljev. ki ima sedaj štiri stroje za vlečenje žice in 15 strojev za proizvajanje žebljev. Naročili pa so še štiri stroje za vlečenje žice. Poleg tega imajo v železarni st-Toj za proizvajanje bodeče žice in naprave za pocinkanje žice. Doslej je znašala kapaciteta železarne okrog 4000 vagonov raznih vrst. valjanega železa letno.
Nadaljnji program
»Jugoslovenski kurir« prinaša sedaj v zvezi z razširjenjem železarne v Zenici naslednje informacije: Zgraditev Zenice ima brez dvoma ogromen znašaj za naše gospodarstvo in za našo obrambo, kar je razvidno tud:i iz oko! nos ti, da je ves svetovni tisk posvetil temu vprašanju svojo pažnjo.
činiteljev, ki so vse premalo upoštevali velik pomen tega dela razstave. Poudarit! je treba, da ta razstava ni samo lokalnega pomena. Manjka mnogo slik, zlasti Tinto-rettov »Sv. Nikolaj«, ki je posebno slovita stara umetnina našega mesta. Potem manjka tudi precej del slikarja Metzigerja.
Izrazito baročna Marija iz gradu Otočca s pripadajočimi slikami (Obisk sv. Ane in Marijino Oznanjenje: slednja je na žalost poškodovana). Med drugimi baročnimi umetninami je omeniti Sv. Roka in Miklavža. Najlepši izmed teh lesenih kipov je hudo okrnjeni, še vedno impozantni Sv. Jurij.
V	istem oddelku je razstavil svoja dela novomeški podobar g. Vodnik. Med ostalimi razstavljalci zbujata največjo pozornost s svojimi deli Jakac in prerano umrli Gorjup. Jakac je razstavil 25 oljnatih in pastelnih slik in večjo število grafik. Na odličnih Jakčevih delih se opaža izrazit vpliv novomeškega okolja. Pozornost zbuja oljnata slika njegove matere. Izredno delo, ki je prvikrat razstavljeno, in pa France Pre-šern, posebna rekonstrukcija vseh prejšnjih slik in podatkov. Slika naj bi bila de-finitivna podoba pesnika za Kidričevo monografijo.
V	oddelku preseneča razstavni material prerano umrlega Gorjupa, katerega obilno zapuščino čuva njegova rodbina. Dela tega umetnika obsegajo oljnate slike, grafike in kiparska dela. V njegovi zapuščini se križa mnogo vplivov, vendar pa je nadarjeni umetnik obdržal izrazito svoje posebnosti. Med kipi je važen njegov avtoportret in Cankar z vihrajočo pelerino.
Prvič razstavlja, če se ne motimo, novomeški profesor in slikar g. Mežan, po rodu
Oseb nosit, ki je poučena o bodočem programu racionalizacije naše rudarske in topi Iniške industrije, je izjavila., da predstavlja Zenica nekaj kar ne bo imela nobena država v Evropi. Instalacije v Zenici bodo najmodernejše. Uporabljeni bodo novi tehnični izumi taiko da bomo imeli v resnici najbolje urejeno težko industrijo na višku sodobne tehnike. Razširjenje Zenice je samo del velikega programa, ki se ima izvesti v treh do petih letih v okviru naše rudarske in top Iniške industrije. Znano je, dia imamo v Ljubijo rudnik železne rude, ki spada med največje in najboljše v Srednji Evropi. Za dobro kakovost te rude priča okolnost, da so Nemci pripravljam kupovati velike količine železne rude v Jugoslaviji. Rudo smo doslej predvsem izvažali. Sedai se pripravlja načrt za gradnjo velikega plavža za surovo že e-zo v Ljubiji in načrt za racionalizacijo rudnikov železne rude v Ljubiji in Vare-šu. Z gradnjo modernega plavža se bo Jugoslavija emancipirala od uvoza surovega železa. Vrhu tega nam je zasigurano tudi tržišče v inozemstvu za višek surovega železa, ki ga ne bomo mogli sami porabili- Nemci so pripravi leni da odkupijo od nes viške produkcije surovega železa ker Nemci i a nima dovoli železne rude in ji deloma konvenira da uvaža surovo železo namesto rude Važno ie pri tem vprašanje koksa Proučuje se možnost, da bi se koks za plavže proizvajal iz domačega premoga. Potrebno bi bilo le odstraniti gotove količine žvepla in pepe'a Kemična industrija ie danes toliko napredovala, da zapreke zaradi koksa ne predstavljajo več nepremagljive ovire- V zvezi s >em programom bo rešeno tudi vprašanje normaliza. cije železnice od Bosanskega Broda do Sarajeva. Spodnji ustroj te železnice je deloma že zgrajen za normalni tir Prvi material, ki ga bo izdelala razširjena žele-žarnici v Zenici, bo material za normalni tir na železniški progi Brod — Sarajevo. Skupno bodo investicije za izvedbo gernje-
Našička pod sekvestrom
Kakor poroča beograjska »Politika« je okrožno sodišče v Zagrebu na zahtevo državnega erarja stavilo pod sekvester Na-šidko d d., tvorrnico tanina in parno žago v Zagrebu in sicer zaradi terjatve v znesku 59.7 milijona Din, ki je nastala zaradi neplačanega družbenega davka in taks. Sekvestru se je pridružila tudi zagrebška ob Sina. Državni erar je prvotno ter jal 120 milijonov Din za dolžne davike. Med Na-šičko in finančnim ministrstvom je potem prišlo do sporazuma, po kaiterem bi morala Našička plačati 46 milijonov Din v treh obrokih, in sicer v maju juniju in juliju. Navzlic tej olajšavi Našička nii plačala dolžnega davka in je bila stavljena v sekvester. O priliki proučitve imovinskega stanja Našičke d. d„ je bilo ugotovljeno, da je vsa njena imovina zastavljena tvrdki Atlantic Trading Corp Ldt v Montrealu, in sicer zaradi terjatve v višini 7.7 milijona švicarskih frankov. Ker pa je bila vsa imovina Našioke zastavljena imenovani tvrdki šele v novembru lanskega leta in so predstavniki Našičke obenem tudi predstavniki te firme iz Montreala. je skrbnik sekvestra dr- Stornberg predložil finančnemu ministru predlog, da se proti upnikom iz Montreala vloži protitožba, ker bi drugače terjatev državnega erarja lahko prišla v nevarnost. Sekvester je doslej od dohodkov Našičke na račun državnega erarja položil vsoto 1-5 milijona Din.
Gospodarske vesti
= Izvajanja uvozne kontrole nasproti Angliji. Kakor smo že poročali je Narodna banka doslej odklonila vse prošnje za uvoz blaga iz .Anglije, kolikor gre za blago, ki je podvrženo uvozni kontroli. Te dni pa je bilo izdano prvo uvozno dovoljenje za uvoz angleškega tekstilnega blaga v vrednosti 2000 funtov. Takoj po uvedbi režima uvozne kontrole, ki je stopil v veljavo 25. junija, je Narodna banka pozvala uvoznike, da prijavijo uvoz blaga, ki spada pod uvozno kontrolo, iz nekli-rinških držav, in sicer ločeno za lansko ieto in za letošnje leto do 25. junija. Te prijave je Narodna banka sedaj v glavnem zbrala in je odbor za kontrolo uvoza pri Narodni banki postavil načelo, da daje uvoznikom uvozna dovoljenja za uvoz iz Anglije do 50% lanskega uvoza, pri čemer pa je upoštevan že letošnji uvoz, tako da bodo uvoznik; letos lahko v celoti uvozili 50% lanske vrednosti uvoza. Konkretno se bo ta omejitev izvajala takole: uvoznik, kii je lani uvozil iz Anglije n. pr.
Gorenjec, ki pa se v svojih motivih bavi z novomeško okolico. Največjo pozornost zbuja posrečeni portret mladega dekleta, s katerim delom je slikar pokazal svoje znanje. Večje število svojih del je v posebni sobi razstavil znani novomeški slikar starejše generacije profesor g. Germ. Obilen na romantičnih motivih je razstavil figuralne in pokrajinske slike, ki ga delajo priljubljenega pri našem občinstvu. Samo dve veliki sliki je razstavil novomeški rojak g. Vavpotič (portret Nik. Zupaniča.) In sliko svoje hčerke plesalke Rut.)
Banovinsko šahovsko prvenstvo
V	9. kolu ni bil nikakih presenečenj. Šiška je že v 23. potezi dobil partijo proti Singerju, kateremu je vjel figuro. Vidmar je v kraljevsko indijski obrambi premagal Berčiča po 36 potezah. Lešnik je partijo proti Klanjščku odločil šele v končnici v svoj prid. Tudi Šorli je šele v končnici nadigral Mareka in zmagal. Preinfalk in Weiss še nista končala. Cibic je bil prost in dobil točko proti Kranjcu. Partija \Veiss in Berčič iz 8 kola je bila prekinjena v boljši poziciji za Weissa, ki ima premoč dveh kmetov.
Stanje po 9. kolu: Šorli 8, Šiška 6V2 (1), Lešnik. Vidmar in Cibic 5'/2, Marek 5, Preinfalk 4Vs (1), Weiss 3»/« (3), Singer 3«/«, Berčič 3 (1), Klanjšček 1/i, Kranjec 0.
V	10. kolu igrajo Klanjšček—Weiss, Vidmar—Preinfalk, Marek—Berčič, Singer—Šor li, Cibic—Šiška, Lešnik je prost.
ga programa znašale preko 600 milijonov Din.
H gornjim informacijam »Jugoslovenske-ga kurirja« je treba dostaviti še naslednje:
Načrt za Zgraditev težke železne industrije v Bosni datira že iz leta 1928., ko je država prevzela večino delnic Industrije železa d. d. v Zenici. V središču tega načrta je bila prvotno zgraditev velikega in modernega plavža za proizvodnjo surovega železa, ki na i bi se zgradil v Ljubiji ali v Varešu Že 1. 1925 je znana angleška tvrdka NVickers stavila svoje ponudbe, dve leti kasneje pa je bil pri nas izdelan načrt, po kaiterem naj bi se izgraditev težke železne industrije izvršila na račun reparacij. Nemška firma Krupp je tedai stavila svojo ponudbo za izvedbo celotnega programa, ki jo je obnovila 1- 1928- Takrat je Tvrdlka Krupp zahtevala za same instalacije brez gradbenih in del 45 milijonov zlatih mark, t. j. okrog 800 milijonov Din. Tudi Škodovi zavodi v Plznu so isto leto stavili svojo ponudbo. Ti načrti pa ni-:o prišli do realizacije, ker so obstojali pomisleki proti zgraditvi težke industrije v bližini železnih rudnikov, k.ier n: nikjer primernega premoga za izdelovanje plav. žarskega koksa, ki ga je treba uvažati iz inozemstva, kar zelo podtraži celotni produkcijski proces. Osnova naše železarske in železu predelujoče industrije pa mora biti cenena surovina, to je surovo železo. L. 1930 je prišlo do konkretnih pogajanj s tvrdko NVitkovice ki ie nudila ves instalacijski materi jal z* 617 mili ionov Din- Isto leto je stav«la tudi tvrdka Krupp novo ponudbo za dobavo instalacij v nekoliko povečanem obsegu 680 milijonov Din Ta Kruppova ponudba je bila takrat sprejeta in je bilo dano naročilo na račun reparacij. vendar smo prišli prekasno. ker so bde reparacije ukinjene in je reparacijska komisija to zahtevo odbila. V celoti je znašal gradbeni program 1. 1931 skupaj z gradbenimi deli 1 milijardo Din od tega bi znašale instalacije 680 mili;onov. _
Kakor je iz vsega iznešenega razvidno ostane tudi v bodoče najvažnejše vprašanje, kako zasigurati v vse i naši industriji ceneno surovo železo, kajti tudi najmodernejše instalacije za predelavo železa nam ne bodo mogle prinesti koristi, če bo proizvod predrag zaradi drage surovine-
za 1000 funtov blaga, ki spada pod uvozno kontrolo, bo letos lahko uvozil do 500 funtov, če do 25. junja t. 1. ni tega blaga nič uvozil; če pa je v času od začrtka leta že uvozil določene količine. se ta uvoz odbije, v primeru da je uvoz do 25. junija že prekoračil vrednost 500 funtov, tedaj do konca leta ne bo dobil nikakega dovoljenja za uvoz. Ta 50 odstotna omejitev uvoza iz Anglije seveda še ne pomeni, da bo ves naš uvoz iz Anglije sedaj za polovico manjši, ker se na polovico reducira le uvoz onega blaga, ki spada pod uvozno kontrolo, dočim se ostalo blago lahko nadalje neomejeno uvaža.
= Pred znižanjem železniške tarife za kmetijske in gozdne proizvode. Na poslednjem sestanku tarifnega odbora, ki se je vršil v Sarajevu, ie bilo sklenjeno, da se tarifni odbor k nadaljnjim razpravam sestane 30. t. m. v Zagrebu. Na sarajevskem sestanku' je bilo nadalje sklenjeno, da se do 30. t. m. pripravi načrt za znižanje in reformo tarife za prevoz kmetijskih in gozdnih proizvodov, ki naj bi se pričelo izvajati že v jesenski izvozni kampaniji. Gl^de znižanja in reforme tarife za prevoz gozdnih proizvodov in lesa so predvidene znatne izpremebe. O priliki sklepanja o tem vprašanju bo tarifni odbor upošteval tudi škodo. ki jo je lesna industrija utrpela zaradi sankcij in bo do skrajnih možnosti upošteval interese te industrije. O splošnem znižanju blagovne tarife se ne bo tarifni odi.or zaenkrat razgovarial, ker zahteva taka reforma vsestransko proučitev.
= Izgraditev kemične industrije v Drva-ru. Že včeraj smo poročali, da je naša država odkupila delnice Celuloze d. d. v Dr-varu, ki tako prehaja v celoti v državno last. Sarajevski listi sedaj poročajo, da bodo naprave za proizvodnjo celuloze modernizirali in da bo država zgradila v Drvaru industrijo za kemično izkoriščanje lesa. za izdelavo papirja in za proizvodnjo raznih razstreliv.
— Eksploatacija državnih gozdov v državni režiji. Ministrstvo za gozdove in rudnike je izdalo odlok, ki ne dovoljuje več, da bi privatne tvrdke same sekale državne gozdove. V bodoče bo država v lastni režiji sekala gozdove in bo hlode potem prodajala lesui industriji neposredno ali na podlagi licitacij. Do tega odloka je prišlo zaradi tega, ker se je ponovno izkazalo, da privatna podjetja ne sekajo državnih gozdov na racionalen način in ne pazijo dovolj na mlado drevje, ki ni primerno za sečnjo. Državni gozdovi se zlasti v Sloveniji in Slavoniji že sedai sekajo v državni režiji. Sedaj to to načelo izvedeno v Bosni, pozneje pa tudi v Srbiji in Cmi gori. Ministrstvo tudi ne bo več obnavljalo starih pogodb za sečnjo državnih gozdov od strani privatnih podjetij. Doslej je že potekel rok za dve tretjini takih pogodb.
Borze
9. julija
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali skoro nespremnjeni. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.81, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.8050 in v grških bonih po 27.75, dočim je bilo za španske pezete povpraševanje po 6.60. Angleški funti so bili v beograjskem privatnem kliringu zaključeni po 238. Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani trgovali po 13.80. v Beogradu po 13.69 in v Zagrebu po 13.68 odnosno za 15. avgust po 13.60 in za konec avgusta po i 13.65. Italijanske lire so se danes v beo-i grajskem privatnem kliringu nudile po 320. j Na zagrebškem efektnem tržišču je bil zabeležen tečaj v vojni škodi le za september in oktober 365 denar (v Beogradu promet po 365 — 365.50) Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa je bil zabeležen promet v delnicah Trboveljske po 130 in 135.
Oeviz<
Ljubljana. Amsterdam 2961.01 — 2973.61. Berlin 1752.05 — 1965.93. Bruselj 734.4« — 739.53 Curih 1424.22 — 1431.29. London 217.84 — 219.90, Newyork 4313.60 — 4349.91. Pariz 288.39 — 289.83, Praga 180.76 — 181.86.
Curih. Beograd 7. Pariz 20.2535, London 15.33. Newyork 305.375. Bruselj 51.6250. Milan 24.10 Madrid 41.95, Amsterdam 207.95.
Berlin 123.20, Dunaj 57.90, Stockholni 79.05, Oslo 77. Kobenhavn 68.45, Praga 12.70, Varšava 57.70. Budimpešta 00.50, Ateue 2.90, Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: vojna škoda, za sept. _ okt. 375 den., 4% agrarne 46
—	49, 6% bealuške 68.50 den., 6°.'o dalin. agrarne 66 den.. 7°/» invest. 83 dea., 1% stabiliz. 82.50 — 83.50. 7°/o Drž. hip. banka 85.50 — 87, 7% Blair 74.50 - 75, Sn » Blair N3.50 _ 85: delnice: PAB 232 — 234.
Trboveljska 135 _ 140, šečerana Osljekll5
—
Beograd. Vojna škoda 364 50 — 365 (365 _ 365.50), 4"/o agrarne 48.25 — 49 (48.-5 _ 48.50) 6% beuluške 69.25 — 60.75. 7'V a invest. 83.50 _ 84. 7% stabiliz. 82.50 — 83 (82.50). Blair 74.75 _ 75.50. Narodna banka 625(j den. PAB 233 - 235 (235
-	236).
Blagovna tržišč?
7.ITO
-fChicago. 9. julija. Začetni tečaji; pšenica; za julij 105.50, za sept. 104.375, za dec. 105: koruza; za sept 78. za dec. 7150.
+ Nivosadrka blagovna borza. (9. t. m.) Tendenca prijazna. Pšenica (st ra): baš'<a, sremska in banatska 120 — 122: baška. okolica Sombor 119 - 121: ladja Tisa 123
—	125; ladja Begei 122 — 124: slavonska 121 — 123 Ječmen: baški in sremski novi 64 kg 78 — 80. Ove^: baški, sremski in s'a von s ki 10:) — 102 K'ruza: b;iška in banatska 99 — 100. Moka: bašica, sremska, slavonska in bana'ska »Og« in »0gg« 197 — 207 50: »2« 177.50 — 187-50: »5« 157.50 — 167!.50; »6-< 137-50 _ 147.50: »7« 117.50 — 127.50: »8-< 105 — 107.50. Oirobi baški, sremski in banatski 85 — 90
BOMBAŽ
-I- Liverpool. 8. julija. Tendenca čvrsta. Zaključni tefaii- za julij 7.01 (prejšnji dan 6.70), za dec. 6.49 (6.27).
-f Ncwyork, 9. iuliia. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaii: za julij 13.13 (12-59). za dec. 12.45 (11.85).
Sokol
Sokol L;ublj:ina — Šiška je svoječasno pokrenil nabiralno akcijo za stare in odložene knjige, pa vendar še porab ne za društveno knjižnico- Ta akcija je sedaj zaključena in je dosegla popoln uspeh. Vsem darovalcem lepih knjig in revij prisrčna zahvala. — Kakor pre'šn;a leta tako bomo tudi letos poslali našo sokolsko mladino na Gorenjsko na letovanje. Voda, solne e in zrak so najboljši prijatelji zdravja. Da se mladina naužije vsega tega, jo bomo poslali na taboren je v prijazno okolico Mojstrane na Gorenjskem- Odhod mladine bo v soboto 11. t m. s popoldanskim gorenjskim vlakom. Potrebni denar za letovanje je zbrala nekaj mladina sama, ostalo pa se je nabralo od raznih oblastev, ustanov, korporacij zasebnih podjetij in privatnih oseb. Vsem tem dobrotnikom najlepša hvala. Prosimo na še za nadaljnjo naklonjenost. Obenem obveščamo starše, ki bodo poslali otroke na taborenje, da bo oficielni obisk taborišča v nedeljo 26. t. m-— Že danes na kratko obveščamo ljubljanska in okoliška sokalska društva, da razvije naš Sokol 6. septembra nov sokolski prapor. Načrte za prapor je izdelal naš član po najnovejših izkustvih sodobne arhitekture. Vsak del prapora, kakor Sokol, drog in zastava, bo umetnina zase. V zvezi z razvitjem prapora bodo razne sokolske prireditve- Natančen spored bomo še sporočili.
Nastop viškega Sokola v nedeljo 12. t. m. ob 16. na letnem telovadišču na Glincah bo zopet velika manifestacija Tvrševe sokolske misli. Vse priprave so končane in bo nastop kakor doslej nudil vsem posetni-kom lep užitek. Pri javni telovadbi bosta sodelovala tudi jezdna odseka Sokola Ljubljana III in Vič, pri telovadnem in zabavnem delu prireditve pa bo igrala naša neumorna godba Sokola I. Tabor. Vse brate ljubljanskih in okoliških sokolskih društev vabimo, da se našega nastopa udeležijo v sokolskem kroju. Zbirališče vseh bratov v kroju, bo ob ]>ol 16. v Sokolskem domu na Viču, odkoder bo skupen odhod na telovadišče k pozdravu državne zastave. Po telovadbi bo na telovadišču zabava s plesom. sTečolovom itd. Cenjeno občinstvo, ki ceni sokolsko delo, vljudno vabljeno. V nedeljo vsi na Vič!
Sokolski praznik na Ježici. V nedeljo 12. t. m. ob pol 16. priredi sokolsko društvo na Ježici svoj 16. redni letni javni nastop. Sokol deluje deloma na področju Ljubljane, deloma pa na področju ježiške občine že nad 16 let ter vzgaja narod v nacionalnem in državnem duhu. Požrtvovalno gradi pot k onim svetlim ciljem, ki nam edini morejo nuditi zadostno jamstvo naše narodne svobode in državne samostojnosti. Prepričani smo, da bo nacionalna javnost Ježice in vse širše okolice pohitela v nedeljo k manifestaciji ježiškega Sokola. Pri prireditvi bo sodelovala narodno-železničarska godba »Sloge« iz Ljubljane.
Sokolsko društvo Mengeš bo imelo v nedeljo 19. t. m. svoj javni nstop. Vsa okoliška, kakor tudi ljubljanska društva vljudno vabimo, da se naše prireditve udeleže. Pred nastopom bo ob 15 zbirališče članstva v krojih na letnem telovadišču za povorko. Zato prosimo vsa društva, ki imajo prapor, da ga prineso 6 seboj. Pri povorki in na telovadišču bo igrala mengeška godba, na plesišču pa priznani jazz iz Ljubljane, železniške zveze so jako ugodne. Odhod iz Ljubljane ob 13.46, povratek iz Jarš-Mengša pa ob 21.17
SOKOLSKA ČETA ZALOG priredi v nedeljo 12. t. m. ob 15. na vrtu ge. Sicheri javni nastop, pri katerem poda sliko svojega telovadnega dela. Po nastopu je istotam ljudska veselica s sodelovanjem godbe :z Polja. Četa je nabavila tekom leta več potrebnega telovadnega orodja. Njena blagajna. ki boluje v splošnem na pomanjkanju
dohodkov, je pojx>lnoma izčrpana, zato je morala združiti nastop tudi z veselico, od katere pričakuje okrepitve blagajne za potrebe, ki so četi za delovanje neizbežne. Vsak, ki želi. da se narod in sokolstvo narodno vzgaja, bo z udeležbo pri nastopu moralno in gmotno podprl naše sokolske napore. K nastopu vabimo vsa sosednja so-kolska društva kakor tudi somišljenike So-koistva v obče
Radio
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Sobota 11. julija
Ljubljana 12; Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13; Čas. spored, obvestila. — 14: Vremenska napoved. — 18; Za delopust igra Radio orkester. — 18-40: Pogovor s poslušalci. — 19: C as, vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30; Nac. ura. _ 19-50: Mas. senet: Slike iz Alzacije (plošče). — 20.10: Zunanjepolitični pregled (dr. Aloiz Kuhan-_ 20.30; Pester s}x>red. Nastopijo gdč. Jelka Igličeva z Radio jazzoni, g. Ciril Raku-ša s šalami in harmoniko, vmes plošče in skeč Huda krk (člani rad. igr. druž-). — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.20: Radio jazz.	o
Beograd 17.20: Narodne in umetne pesmi. — 20; Operetni večer. — 2-2-20: Lahka m plesna muzika. — Zagreb 17.45; Koncert godbe na pihala. — 20: Orkestralen in pevski koncert. _21: Pester program. —22.15; Godba na harmoniko. — Praga 19.15: Iz opere »Cigan barona. — 20.50: Pevski koncert na ploščah. — 21.15; Zvočna igra. — 22.15; Orkestralen koncert. _ Varšava 19-' Orkester in solisti. — 21: Klavirske skladbe. — 21.30; Humoreska. — 22.15; Plesna muzika. _ Dunaj 12; Plošče. — 15.45: Koncert moškega pevskega zbora. — 16.50: Plošče po željah. _ 18.30: Pesmi ameriških zamorcev. — 19.40: Klavirski koncert. — 2o,20; Pester program za srečno pot. — 22.10: Budim pest ans ki univerzitetni zbor poje. — 22.50; Koncert vojaške godbe. — 24: Angleško-ameriški jazz. — Berlin 20.10; Prenos Lortzingove opere -Orožar«. — 22.:',0: Zabaven program iz Leipziga. — 24: Plesni orkester. _ Miinchen 19.40; Lisztova Tarantela. _ 20.10; Cirkus in variete. — 22/V>: Kakor Berlin. — Stuttgart 20.10: »Poletni dam na velemestnem kopališču«. — 21: Večer romantične glasbe. — 2.2.30; Iz operet in zvočnih filmov. — 23: Plesna glasba. — 24: Nočni koncert vedre glasbe.
Novo mesto
Obiščite
prvo dolenjsko
obrtno gospodarsko
in
umetnostno razstavo
v Novem mestu
ki traja še do 12. julija 1936. Razstavo je priredil razstavni odbor obrtnega društva in Okrajne obrtne zveze za srez Novo mesto pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena. — Razstava ima sledeče oddelke: obrt in umetnostna obrt. kmetijstvo, čebelarstvo vrtnarstvo, zgodovinska in sodobna likovna umetnost.
OBISKOVALCEM OBRTNO-GOSPODARSKE RAZSTAVE
V POSLOPJU OSNOVNE ŠOLE V NOVEM MESTU, SE PRIPOROČAJO NASLEDNJE NOVOMEŠKE TVRDKE:
BEVC ADOLF, stavbeno in umetno mizarstvo, Novo mesto Zagrebška cesta št. 11. Razstav, ljeni predmeti: moderna jedilnica iz korenine kavkaškega oreha in fina kuhinjska kredenca, v sobi št. 67, II. nadstr. Spreje mam vsa v to stroko spadajoča dela po nizkih, solidnih cenah. FRANC BARBIč, stavbeno in pohištveno mizarstvo Drska pri Novem mestu, izdeluje vse od naj pri proste j še do najfinejše izdelave. — Razstavlja v sobi št. 68, H. nadstropje. »KERAMIKA«, tovarna peči in Samotnih izdel kov d. d. v Novem mestu, izdeluje vseh vrst peči in najmodernejše keramične izdelke. Prevzema vsa popravila po najnižjih in solidnih cenah. Odplačevanje na mesečne obroke. — Oglejte si razstavljene pred. mete na razstavi soba št. 31, pritličje desno. j—IDOFER ALOJZIJ, krojaško podjetje. Trg kralja Petra H., izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela po nizkih cenah. Razstavljene predmete si oglejte v sobi št. 74, II. nadstr GAZVODA JOŽE, splošno mizarstvo. Gotna vas. Novo mesto izdeluje po naročilu modem spalnice, jedilnice, kuhinjske opreme, solid no ln po nizkih cenah. Oglejte si razstav Ijeno fino, moderno spalnico in kuhinjske opremo na razstavi v sobi št. 68. II. nadstropje.
Vso družino lahko dobro in poceni oblečete. akc zaupate delo vseh oblek in plaščev za dame ln gospode kakor tudi za Vaše malt priznano solidni krojaški delavnici na bv Florjana trgu št. 9 PELKO FRANC, modn atelje za dame ln gospode. Razstavljene predmete si oglejte na razstavi v sobi št 72, H. nadsropje. 6KEDELJ VEN CEL, .splošno kolarstvo. Novo me. sto, Ragoroka c. 3. izdeluje lično' to solidne po zelo zmernih cenah vsa v kolarstvo spadajoča dela, čolne različnih velikosti ir oblik smučI ln sanke. Na razstavi si lahke v sobi št. 32, pritličje levo, ogledate vse raz stavljene predmete nafie delavnice. ALOJZIJ KOŠIR, Brod 15, Novo mesto, pohlštv stavbena, mizarska delavnica, izdeluje od lično opremo stanovanj. Brezplačni proraču ni in načrti vedno na razpolago. Razstavlje ni predmeti se nahajajo v sobi št. 65. n nadstropje. Oglejte si jih! PIRNAR JOSIP, tapetnlk. Novo meto, Izdeluj najmodernejše couch-zofe. žimnice. otoma ne. fotelje. Izdelava solidna, oene konku renčne! — Razstavljeni izdelki v sobi št. <Sf n. nadstropje. ELEKTROPODJETJE FRANC KOŠIR. Ljubljar ska c. 16, izviftuje vsa v to stroko spadajoč dela naj točneje tn najsolidneje. — Zastoj: sbvo tn popravila radio-aparatov. Razstavlje id predme« V sot* St. 32, pritličje levo.
Osivel v delu za napredek človeštva
Nikola Tesla, naš slavni učenjak, praznuje danes osemdesetletnico svojega rojstva. Opozarjamo na zanimiv članek o Tesli iz peresa prof. Mir. Adlešiča, ki izhaja v »Življenju in svetu« (redni prilogi ponedeljskega Jutra)
Muhasta strela
Nenavadni primeri: bliski zdravijo in uganjajo šale
Zgodovina neviht poroča o mnogih strašnih katastrofah, ki so se zgodile po bliskih, kakor L 18&4-, za časa ameriške državljanske vojne, ko je treščilo v neki polk, ubilo 18 osel' in večino drugih težje ali l&žje ranilo-Znani pa so tudi številni primeri, da se je na videz strašna sprožitev strele končaia zelo nedolžno in je bilo včasi videti, kakor da si je hotela nevihtna sila privoščiti samo šalo. Poročajo celo o primerih, da so ljudje, ki je treščilo vanje, doživeli izboljšanje svojega zdravstvenega stanja, da so revma-tiki izgubili svoj revmatizem, da so jecljači začeli gladko govoriti, da so glušoi dobili zdrav duh, slepci spregledali i. t. d Po-gostoma se zgodi, da uniči strela samo vse lase, dlake in kocine na telesu brez drugih posledic.
Bliski utegnejo, kakor znano, razstopiti kovine. Tako se je zgodilo v nekem dekliškem penzionatu v Bordeauxu, da se je neki dami raztalila zlata verižica, ki jo je imela okrog vratu, sama pa se je čez nekaj časa zbudila iz nezavesti brez najmanjše poškodbe. Nekoč ie treščilo v dve ženski, ki sta pleli. Blisk jima ie odnesel enostavno
človek bodočnosti
Pravi estetski gnus, vsaj za naše današnje pojme
V popolni opreki z junaškimi postavami bodočega človeka, kakor ga vidi H. G. \Vells, je človek, kakor ga opisuje angleški fiziolog Barker. Bodočnost, v kateri bo živel ta človek, je precej blizu, okrog 1. 5000. Že takrat bodo možje takšni, kakršni niso danes nobeni lepi možje.
Namreč: človek bo izgubil svoje lase. Čemu bi jih še potreboval, ko bo pa nosil vedno klobuk? Narava skrbi sama /.a to, da izgine vse, kar je nepotrebno. Na žalost bodo tega razvoja deležni tudi zobje. Bodoči človek bo imel po Barkerju v ustih samo še okrnele zobčke ali pa sploh nobenih. Saj jih tudi ne bo potreboval, ker bo užival hrano v njeni najudobnejši, kemično preparirani obliki, ki je ne bo treba šele drobiti. Že sedaj ima 75 odstotkov londonskih šolarjev nedostatne /obe, v 3000 letih pa jih bo že 100 odstotkov.
Kar se tiče oči. bo zelo žalostna. Kratkovidnost bo »normalna«, brez naočnikov lju-
dje sploh ne bodo več jasno videli. To prihaja od tega, da zapirajo velemestne perspektive široki razgled, in od večnega prebiranja malega tiska, ki bo napravil oči nesposobne za večje naloge. Najbolj čudne pa bodo noge, ki bodo imele spredaj samo en prst, in sicer prav velik. Hoja v modernem obuvalu prelaga namreč težo noge in telesa na nožni palec. Drugi prsti postajajo odveč in bodo izginili. Hoja bo zavoljo tega zelo nerodna. Poleg vseh teh nesreč — ki se jim bodo zdele morda lepe — pa bo bodočemu človeku manjkalo nekoliko reber, ki počasi okrneVajo, nohti na ročnih prstih pa bodo kot nepotrebni istotako odpadli.
Takšen bo torej bodoči človek, če pojde narava po svojih zakonih: pravi estetski gnus (vsaj za naše današnje pojme) brez zob, brez las, brez nohtov, brez reber, kratkoviden in z enim prstom na ploski nogi...
orodje, drugače pa se ni nič zgodilo. V večerni družbi je neka dama stegnila roko skozi okno, nakar ji je nenadna strela posnela zapestnico in nič drugega.
Na podoben način se je neštetokrad zgodi, lo, da je blisk iztrgal pivcu v gostilni kozarec iz rake, ali pa jezdecu bič, ali pa mlademu dekletu pri šivalnem stroju Škarje. V nekem takšnem primeru je blisik škarje odnesel. dekle malo zavrtinčil po zraku in io položil zdravo, toda od strahu na pol mrtvo na šivalni stroj. Posebno noro šalo sd je privoščila nekoč strela v vili nekega stotnika
v Dunquerqueu. Ko je prevrnila dva dimnika in balkon, ne da bi kaj zažgala, je vdrla v salon, kjer je 6edela družina, gospodinji je odnesla dva glavnika z glave, ne da bi ji lase osmodila, razbila je nekaj orodja, prevrnila nekaj pohištva, raztreščila okna in zagnala vetrnice daleč stran, raztataka vso kovino, preluknjala pod in končala nazadnje v bližnjem vodnjaku, kjer je za slovo še popolnoma raztreščila veliko kamenito ploščo. Ovcam se je že dostikrat zgodilo, da jim je strela posnela volno, s samo mehanično silo, ne da bi se volna osmodila.
Bivši kralj se zabava Angleška inteligenca
Nova zgodba o kislem grozdju
Tansko jezero za Anglijo ni važno?
Marsikdo se čudi, da so postali Angleži nenadno tako popustljivi glede problema Tanskega jezera, ki je bilo glavni vzrok, da so tako nasprotovali italijanski zasedbi Abesinije.
Toda to njih zadržanje pojasnjujejo sedaj neki britski strokovnjaki, ki pravijo, da vsakokratni lastnik Tanskega jezera nikakor nima možnosti v rokah, da bi po mili volji povzročal sušo ali poplavo v Egiptu in Sudanu. Sicer prihaja iz tega jezera Modri Nil, toda ta dobiva iz jezera le 109 kubičnih metrov vode na sekundo. Pri Kar-
tumu, kjer se združita Modri in Beli Nil, vodi prvi povprečno 1936 kubičnih metrov vode na sekundo s seboj in ogromno večino te vode ne dobiva iz Tanskega jezera. Tansko jezero oddaja celotnemu Nilu torej zelo omejeno količino vode, komaj 5 odstotkov.
Če niso to samo tolažbe po vzgledu zgodbe o kislem grozdju —? Iz zgodovine je namreč točno znano, da so abesinski vladarji ob raznih prilikah zaprli Egiptu dotok vode iz Tanskega jezera in vsakokrat je bila posledica velika suša v Egiptu.
Bivši siamski kralj Prajadhipok s svojo ženo na neki športni prireditvi na Angleškem
Nekaj za izumitelje
Neki ameriški milijonar, ki je postal milijonar z važnim izumom, je nekemu re-porterju označil deset izumov, ki so ta čas baje najbolj potrebni in ki bi izumitelja spremenili v milijonarja. Ti izumi so:
1.	Dieselov motor /.a transportna letala.
2.	Ceneno letalo po načinu avtogirov, ki bi ga lahko imeli vedno pripravljenega v vrtu in s katerim bi se lahko ne[>osredno pred vrati dvignili v zrak ter bi pristajal isto tako pred vrati.
3.	Pridobivanje sile iz sončnih žarkov, plime in oseke ter zemeljske notranje toplote.
4.	Luč. ki bi prodirala skozi meglo.
5.	Proizvajanje električne sile neposredno v premogovnikih, od koder bi se dovajala v mesta za kurjavo, pogon in svetlobo.
6.	Izum mrzle luči. kakršno proizvajajo kresnice.
7.	Govoreče knjige.
8.	Papir iz trave namesto iz lesa. Gozd rabi petdeset let. da rzrase. potem pa napravijo iz njega v podobi papirja v nekoliko dneh makulaturo.
9.	Avto brez stikanja.
10.	LTmetna hrana, ki bi upoštevala vse znanstvene ugotovitve.
Maurois in kraljica Viktorija
Znani francoski pisatelj Atidre Maurois predeluje ta čas neko ameriško dramo, ki postavlja angleško kraljico Viktorijo na oder. Gre za dramo »Victoria Regina«, ki je napravljena po romanu Laurencea Hau-semana.
Nekemu reporterju je pisatelj povedal, da bo neke lirične prizore iz ameriškega gledališkega dela nadomestil s prizori političnega značaja. Američani se nagibajo k liriki, Francozi imajo močnejši čut za ironijo.
Drama je na Angleškem prepovedana, in sicer zato, ker neki zakon ne dovoljuje, da bi spravljali člane kraljeve družine na oder. Ameriški roman pa tam lahko vsi mirno berejo. Maurois meni, da bodo Angleži, ki se zanimajo za to dramo, prišli v Pariz, da si jo tam ogledajo.
Doživljaj smrti
Kaj pripoveduje na operacijski mizi prebujeni mrtvec
Neki statistik je zbral podatke k vprašanju, kakšnega izvora so zastopniki inteligenčnih poklicev na Angleškem.
Iz te statistike je razvidno, da izvira 12.8 cdstotka duševne vrhnje plasti iz velemesta, 42.5 odstotka inteligentov je prišlo iz malih mest, relativna večina, to je 44.7 odstotka pa z dežele. Le pri vodilnih inteli-genčnikih, kakor vseučiliških profesorjih, državnikih itd., je mož ugotovil, da izvirajo po več nego 60 odst. iz velemest.
h tega bi se dalo sklepati, da daje podeželje glavno množico inteligenčnikov, med tem ko je velemesto bolj ustvarjeno po tem, da daje najodličnejše moči.
Za pilote 9 padali
Na češkoslovaškem so po sovjetskem vzorcu postavili prvi stolp za odskoke s padali
Ameriške Benetke
Bodočnost New Yorka zaradi taljenja snega in ledu iz Arktide — Zemlja se počasi ogreva — Površina morij
se bo povečala in dvignila
Vodja amer-škega vremcnoslovnega urada v New Yonku dr. Humphrev je odkril o taljenju snega in ledovja v Arktidi stvari, ki zbujajo v Ameriki veliko pozornost.
Po njegovem nadziranju se ameriška metropola pripravi lahko na to, da postame druge Benetke. Nebotičniki tega mesta bodo sta.lr v bodočnosti do dvanajstega nadstropja v vodi. Toda ta nesreča ne bo do'etela Nov Yonka samega, temveč celo vrsto nižje ležečih mest. do katerih bodo 6egaile nekoč vode iiz Arktide.
Humphrev- pravi, da je zemlja sedaj v stanjai, ko se počasri. toda neprestano ogreva in to povzroča taljenje arktičnega ledovja. Opazovanja v Grenlandiji, ki sicer umevno ne morejo bifei preveč natančna, so mu pokazala,,da je cen"ti maso polarnega ledovja na 24 milijonov kubičnih kilometrov. Ko se bo vsa ta masa staHila, se bo površina zemlje bistveno spremenila,
morja bodo zavzemala vse večjo ploščino.
Tudi siloviti nemški raziskovalec Grenlandije Alfred \Vegener je cennl ogromno maso polarnega ledovja m je prišel do prepričanja, da ga je samo na Grenlandiji za. najmanj 3 miillijone kubičnih kilometrov. To je toliko vode, kolikor je imata Severno m Vzhodno morje skupaj. A če bi se vse to ledov j e stalilo, tedaj bi se svetovna, morja dvignila za osem metrov, talko dia bi nastala v vseh nižjih predelih zemtlje ogromna jezera. Katastrofa ameriške metropole, ki jo napoveduje dr. Hunnphrev, bi bila torej prava svetovna katastrofa. Stvar je le ta, da se vrš: to, če se že vrši. silno počasi, v s>to tisočih in milijonih letnih, talko da bi ljudje o kakšni katastrofi sploh ničesar ne opazili. Kje bo tedaj že New York! In koliko stvari se lahko dotiej prav narobe obrne, bolj nego sč predstavljajo današnja ljudje!
Za dame
Bolezen J. P. M organa
Kakor poročajo ameriški listi, je 69-letni finančni magnat John Pierpont Morgan obo lel za težkim živčnim vnetjem, ki mu je ohromilo noge. Spravili so ga v neko new-vorško kliniko.
V abruškem mestecu Tagliacozzu je umrl pred kratkim kmet Filippo Pascucci za pljučno embolijo. V tamkajšnji kliniki pa je zdravnikom s hitro operacijo uspelo, da so »mrtveca« obudili znova. Mož pripoveduje sedaj o svoji prehodni smrti tako-le:
»Čeprav se nisem prav zavedal, kaj se dogaja z menoj, sem imel za kratke trenutke vtis hude lolečine v srcu- Imel sem v glavi tudi občutek, da padam v strašen prepad, med tem ko 60 mi plesale pred očmi na črnem ozadju neštete točkice in so se vrtinčili drugo v drugo naokrog velika rumena in rdeča kolesa. Pri tem sem občuMl potrebo, da bi kričal. Zdelo se mi je, da sem udaril z glavo ob tla. Čisto jasno se spominjam dveh vtisov, ki sta se me čudno dojmila. Med tem ko sem ležal, mi je nekdo otipaval žilo. Spominjam se tudi svojega ponovnega poskusa, da bi odprl oči. Vedno pa sem imel občutek, da mi manjkajo veke-Od tega, kar je sledilo, se spominjam, da sem slišal okrog sebe neko šepetanje in občutil mogočno svetlobo. Toda pomnite, da je bila to mrzla luč brez toplote, brez barve.
Na smrt sem mislil samo neki trenutek ko mi je skočil nenavaden mrzel občutek do 6rea. Ta misel na smrt me pa ni prestrašila. Nasprotno, spominjam se razločno svoje-
ga začudenja, da nisem občutil niti strahu niti groze, pač sem imel teman občutek, ki ga ne morem določneje opisati, ki pa je bil zeio soroden radovednosti. Verjamen v Boga in to mi je dajalo moč. Morda sem imel zavoljo tega namesto občutka strahu občutek miru in pokoja. Za trenutek sem mislil na svojo družino. O dogodkih pri svoji oživitvi se ne spominjam ničesar. Bilo mi je le, kakor da sem se prebudil iz dolgega, krepilnega spanja. Bila je noč- Ker sem navajen vstajati zgodaj ob svetlem jutru, me je to malo mešato. vendar sem se čutil zelo svežega. Veljalo pa me je dolgega napora, da sem razumel, da sem v neki kliniki«.
Postani inostaničlan " Vodnikove družbe !
Neki mehanik v Los Angelesu je skonstruiral za dame posebno motorno kolo, ki se ga že pridno poslužuje filmska zvezdnica Avis Taune (na sliki)
Spomenik holandski kraljici
V La Haye so odkrili spomenik kraljici materi. Ob vznožju: kraljica Viljemina
polaga venec
Primas in njegova učenka
Beg nemuzikalnega dekleta iz očetove hiše
Romantična ugrabitvena zgodba zbuja ta čas pozornost ameriške javnosti.
Hči nekega odličnega fotografa v San Franciscu, muhasto dekle, ki je Imelo mnogo občudovalcev, je svojim sta rte m nekega dne sporočilo, da se hoče učiti violine. Stvar je prišla precej nenadejano, kajti dekle se je bilo dotlej izkazalo za prilično nemuzi-kal.no. Nje klavirski učitelj je bil galantno izjavil, da se mu še ni primerilo tako dra-žestno in netalentirano dekle. Koncerte obiskuje le tedaj, če se ne more izogniti in 5e gre za to, da se pokaže v novi obleki. In sedaj naj bi se učila violine? Toda muhe so muhe, in starši se jim ne znajo upreti. Dekle Mabel Flandersonova si je tudi takoj poiskala črnolasega, živookega učitelja, Španca ali Italijana Pedra Galezza.
Mabeline prijateljice pa imajo novo snov. za pogovore, kajti vedo prav dobro, da ni Galezzo niti Španec niti Italilan, temveč ciganski pri maš, ki igra vsak večer nežne in zaljubljene viže v neiki kavarni in v katerega se je 17-letna fotografova hči zagledala do ušes-
In nekega dne se je idila končala, kakor se je morala končati. Mabel in nje prijatelj sta izginila, kakor da sta 6e vdrta v zemljo. Njeni starši so fc-ili spočetka vsi iz sebe. ker so menili, da je postalo dekle žrtev kakšnega zločina. Toda pred nekoliko dnevi so prejeli pismo iz New Yorka, v katerem jim je priznala svojo ljubezen do primaša in jih obvestila, da hoče ž njim v Kanado, kjer bosta počakala, da prejmeta njiju privoljenje za poroko. Sedaj čaka javnost z napetostjo. ali se bosta starša vdala ali pa nagnala oblasti na ubežnika. Mister Flanderson
je sicer izjavil, da mu gre v prvi vrsti za to, da bi bila njegova hči srečna. Toda odločiti se ne more, ker ne ve, ali je cigan samo izsiljevalni lovec na doto ali pa res zaljubljen v lepo, netalentirano dekle.
Manija plinskih mask
Kakor poroča londonski >Daily Telegraph« je napočila v sovjetski Rusiji prava manija plinskih mask. Tri študentje ln neka študentka v Leningradu so v tem pogledu dosegli rekord, kajti nosili so plinske maske 242 ut nepretrgoma. Z maskami na obrazu so spali, obiskovali predavanja ln zahajali celo v opero
Glavni zdravnik največje moskovske bolnišnice nosi ob V6aki operaciji pravo vojaško plinsko masko na obrazu in taksne morajo nositi tudi njegovi asistenti in Dolničarke. So ženske, ki prisegajo, da bodo svoje dojenčke držale vedno pod plinsko masko in prav tako male otroke v času med obedi. Po šolah stopajo otroci cele dni z maskami na obrazih. Neki učitelj v Moskvi je svoje učence s plinskimi maskami na oorazih poved el v kino-
V cev
Opice delavke
britsko-malajskih plantažah kokosov-v Kelantanu uporabljajo že dolgo časa opice z velikim uspehom za obiranje teh dreves. Opi-ea neke posebne vrste, ki so jo nalašč zdresirali za to delo, more na dan utrgati do 1000 kokosovih orehov, to je več. nego zmore najbolj spretni človeški delavec.
Opica je privezana na dolgo, tenko vrv okrog vratu in malajski paznik, ki stoji pod kokosovo palmo, jo pošlje na drevo. Čim zgrabi žival sad. ki je videti še nezrel. potegne paznik za vrv in ji da na ta način razumeti, da ji ga ni treba utrgati Če potegne paznik dvakrat za vrv. tedaj pomeni to. da mora žival na bero na drugo drevo. Opice uvažajo iz Singapura in je treba velikega potrpljenja, da jih navadijo tega. dela. Izvežbana žival predstavlja utb njenega lastnika veliko vrednost in lastnik jo za primerno odškodnino posoja drugim plantažnikom.
A N E K D O TA
Malherbe. dvorni pesnik Henrika IV_ ki je imel nalogo sestavljati 7-a kralja ljubezenske pesmi na lepe dvorne dame. je bil dovtipna glava. Ko se je nekoč zaman tro-dil, da bi nekemu mlademu možu razložil Ovida. mu je dejal: »Dragi prijatelj, poslušajte me, postanite junak — za kaj drugega niste sposobni.«
Če so berači govorili o Malherbu. da bodo zanj molili, jim je dejal, da nima % mirom na njih vnanjost in stanje nobenega, pravega zaupanja v to. da bi bili pri Bogu dobro zapisani. Bolj bi mu ugajalo, 6e bi finančni minister molil zanj.
VSAK DAN ENA
25 podpisov za enega
Filmska divn in operna pevka Grav-Moore se je mudila te dni v Koden ju. Ob tej priliki so na av4og.rarp.ski borzi tega mesta zamenjavali po 2i avtogramov Sfau-ninga, danskega ministrskega predsednika, za en podpis ameriške umetnice.
»Moj mož mi je pred poroko vedno zatrjeval, da se bo oženil le tedaj, kadar bo srečal pravo nevesto.«
»In kdo mu je povedal, da je srečal pra-
vo?«
»Kdo drugi, kakor jaz!«
(»Sondagismisse Strbcc}
Pred veliko borbo v Zagrebu
V evropskem finalu za Davisov pokal se srečata danes, v soboto in nedeljo Jugoslavija in Nemčija — Ogromno zanimanje za borbo naših belih mušketirjev
Danes popoldne bo ves športni svet osredotočil na Zagreb, kjer se bo popoldne pričela borba v evropskem finalu za Davisov pokal med Jugoslavijo in Nemčijo. Stoti-soči bodo sedeli pri svojih radijskih aparatih ter zasledovali gigantsko bitko, ki se bo bila med mladimi zastopnik; malega jugoslovenskega in preizkušenimi borci velikega nemškega naroda
Napredek, ki so ga pokazali naši teniški igrači v letošnjem tekmovanju za Davisov pokal, je presenetil ves svet. Nihče ni pričakoval, da bodo Jugosloveni, ki dosedaj v teniškem športu niso ravno biLi na prvih mestih, po težkih borbah s čehoslovaki, Francozi in Avstrijci prišli v evropski finale, za katerega so se plasirali poleg Jugoslavije tudi Nemci. To je bil največji uspeh, ki ga kedaj dosegel naš mladi šport. Ponosni smo lahko na zastopnike našega teniškega športa, ki so proslavili ime Jugoslavije po vsem svetu, neglede na izid finalnih iger z Nemčijo, ki se pričnejo, kakor rečeno, danes popoldne.
Kako smo prišli do finala
Pc-t, ki so jO morali prehoditi naši teniški prvaki, da so prišli v finale, je bila zelo težka ,lahko rečemo trnjeva. Žreb nam ni bil naklonjen. Za nasprotnike smo dobili države, ki slovijo kot najboljše v teniškem športu, ki imajo za seboj tradicijo in — last not least — na razpolago mnogo več sredstev za razrvoj in napredek svojega športa kot mi A ne samo to. Prišla so razna očitanja po igrah s češkosovaško, ki so jih pa naši fantje že v naslednjem nastopu s Francijo s svojo zmago odločno dementirali. Tudi po zmagi s Francijo so se pojavile težkoče. Našim čitateljem je znano, v kako težkih okoliščinah so morali naši zastopniki takoj po pariški zmagi brez odmora odpotovati na Dunaj ter utrujeni nastopiti proti močni avstrijski reprezentanci. A tudi na Dunaju niso klonili in ako jim je domovina pri njihovem po-vratku priredila prisrčen in sijajen sprejem, so to naši mušketirji gotovo zaslužili.
Punčec
Na kratko hočemo ponoviti potek dosedanjih zmag Jugoslavije v letošnjem tekmovanju za Davisov pokal.
Najprej so nastopili v Zagrebu proti Češkoslovaški, katero so porazili s 3:2. Levji delež na tej zmagi gre Punčecu, ki je porazil Sibo in Hechta. Palada je izgubil proti Hechtu, premagal pa je Sibo. Točko iz doublea je morala naša dvojica Kuku-iljevič—Punčec prepustiti češkoslovaškemu paru Hecht—Maleček.
- j J ikP i
- f$m fMMŠ ■
M
Palada
Z iskrenimi željami vseh jugoslovenskih športnikov, toda ne s prevelikimi nadami, je odpotovala naša teniška četvorica v Pariz. In glej čudo! Tudi v Parizu so zmagali :nad Francijo in sicer s 3:2. že po prvi igri, v kateri je Palada porazil najboljšega francoskega igralca Boussusa, je prisluhnil svet ter postal pozoren na jugoslovenski teniški šport, čeprav je Punčec prvi dan izgubil proti Destremauju. Drugi dan je Francija vodila z 2:1 ker je francoska dvojica Borotra—Bernard nadvladala naš par Kukuljevič—Mitič. Naša igralca pa sta izgubila šele po zelo ostri borbi. Višek uspeha nam je prinesel tretji dan. Palada in Punčec sta porazila svoja nasprotnika Destremeauja in Boussusa.
Pa hajd takoj na Dunaj! Velike nade so stavili Avstrijci v svoja zastopnika, o katerih so bili trdno prepričani, da bodo kos utrujenim Jugoslovenom. čeprav so bili Avstrijci razočarani zaradi svojega poraza 1:4, so vendarle vsi listi v superla-tiVih hvalili naše igrače, ki so s to zmago dosegli naš največji športni uspeh, že prvi dan so naši vodili 2:0. Punčec je nadvla-dal Metaio, Palada pa Grofa Bavvarovske-ga. V doubleu so si Avstrijci priborili svojo častno točko s tem, da se njihova dvojica Bawarovski—Metaxa porazila Kuku-ljeviča in Mitiča. Po tej zmagi v doubleju so se zopet dvignile avstrijske nade- Toda zadnji dan je v prvi igri Palada premagal Metaxo in 3 tem je bila jugoslovenska zmaga zagotovljena. Zaradi tega v zadnji igri proti Bawa.rovskemu kapetan našega moštva ni nitj smatral več za potrebno, da bi postavil Punčeca, katerega je hotel šte-diti za finalni nastop proti Nemčiji. Pa je igral Kukuljevič in evo. zmagal je tudi on. Z zmago 4:1 se je naše moštvo vrnilo v domovino.
... in kako Nemci
Nemčija si je priborila vstop v evropski finale z zmagami nad Španijo, Madžarsko, Argentino in Irsko. Kakor vidimo, je imela lažje nasprotnike, kot mi. Zato pa so bile njene zmage tudi bolj prepričevalne. Edinole Španija si je izvojevala častno točko, ostale tri države pa je Nemčija porazila s 5:0.
Naši igrači
Kdo jih ne pozna, naše dečke, naše fante, naše mušketirje Punčeca, Palado, Kuku-Ijeviča in Mitiča? Njihov životopis smo objavili že v eni prejšnjih številk. Naša želja je samo ta, da bodo v tem hudem srečanju z Nemci častno zastopali Jugoslovenski šport. Tudi ako bodo poraženi, bodo ta imena zapisana na prvih mestih zgodovine našega mladega športa.
Kdo bo igral za Nemčijo
V Zagrebu se nahajajo naslednji nemški igrači: von Cramm, Henkel, Lund in Men-zel. Nastop najboljšega nemškega igrača von Cramma je bil še pred par dnevi negotov, ker si je, kakor je našim čitateljem znano, v \Vimbledonu nategnil mišico. Vendar se je njegovo zdravstveno stanje popolnoma popravilo in naša specialista za sin-gle igre Punčec in Palada se bosta torej morala boriti proti temu najmočnejšemu orožju nemškega teniškega športa. Von Cramm pa bo tudi igral v doubleu in si-
cer s Henklom. Lund in Menzcl sta samo
rezervi.

' §1 lil '
.............• ■■<"-
von Cramm
Prognoza
Hudo težka zadeva ! Dajemo sicer prednost Nemcem, toda mogoče bodo še najboljše prorokovanje besede Punčeca, ki je dejal: 3 : 2 za nas ali za Nemčijo.
Zagreb je pripravljen
Teniški stadion v Zagrebu je pripravljen. Borbe bo gledalo okoli 7000 ljudi. Na stadionu je postavljenih 11 telefonskih prog, od teh nekatere za radio prenose. Tudi Nemci bodo prenašali v radiu potek iger, naravno pa tudi naše postaje Ljubljana, Zagreb in Beograd, in sicer Beograd na srednje in kratke valove. Ljubljanski prenos je prevzel naš znani teniški igrač g. Ernest Nagy. Prenosi ljubljanske radio-postaje se bodo vršili v petek in nedeljo, vsakikrat od 16.30 do 19. ure, v soboto pa od 16. dalje.'
Žrebanje
Včeraj so žrebali pare za tekmovanje. Danes igrajo von Cramm—Palada in Henkel—Punčec, v soboto ob 16. von Cramm— Henkel : Punčec—Kukuljevič, v nedeljo ob 14.30 pa Palada—Henkel in von Cramm—Punčec. Mitič torej ne bo igral.
Železničarski nogometni turnir
y soboto ob 16. Železničar, Maribor : Železničar, Sarajevo, ob 17.45
Hermes : Železničar, Niš
V soboto in nedeljo se bo vršil na igrišču Hermesa velik nogometni turnir želez-ničarskih klubov. Sodelovali bodo oni železničarski klubi, ki so se za te finalne tekme kvalificirali v izbirnih tekmah. Športna zajednica železničarskih klubov prireja zaključni turnir vsako leto ob priliki kongresa jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev. Letos se vrši ta kongres v Ljubljani in bo našemu športnemu občinstvu dana prilika, da prisostvuje reviji nogometašev železničarskih klubov.
Za zmagovalca na tem turnirju je prometni minister daroval krasen pokal. Do-plej je dvakrat zmagal mariborski Železničar, prej pa je tudi dvakrat odnesel trofejo subotiški Žak. Ako letos zopet zma-
gajo Mariborčani, preide pokal v njihovo last. Za klub, ki se bo plasiral na drugem mestu, je odbor IJJNŽB podaril lep pokal. Zaradi lepih daril je pričakovati lepe borbe in bodo posetniki tekem gotovo prišli na svoj račun.
V	nedeljo dopoldne pa bo s ciljem pred Narodnim domom ob 11.30 motociklistična dirka. Na cilju bo igrala železničarska godba. Ob 15. pa bo na igrišču Hermesa razglasitev rezultatov motociklistične dirke, nato častni krog vseh motoristov. Nato bodo nastopili premaganca iz sobotnih nogometnih tekem in sobotna zmagovalca.
V	odmoru med prvo in drugo tekmo bodo lahkoatleti startali na 1500 m. Vstopnina je zelo nizka.
Logar bo igral proti Bolgariji
Že v svojem poročilu o zadnji tekmi med BSK in Ljubljano v Beogradu, smo poročali o sijajni igri, ki jo je pokazal vratar Ljubljane Logar. Tudi vsi beograjski listi so naglašali njegove izredne sposobnosti. Kakor znano? se vrši v nedeljo v Beogradu mednarodna tekma med našo in bolgarsko reprezentanco. Upoštevajoč odlike Logarja, je savezni kapetan določil njega, da bo branil v nedeljo jugoslovenska vrata. Logar je že včeraj dobil brzojavni poziv saveza, naj takoj odpotuje v Beograd. Poleg njega so določeni za to tekmo kot igralci ali kot rezerva še naslednji igrači: Urch, Mitrovič, Lukič, Beloševič, Stevovič, Djokič, Jazbinšek, Pleše, Deklinger, Lešnik, Božovič, Kokotovič, Kovačevič in Zečevič.
Amater (Trbovlje) : Slovan
V	nedeljo ob 10.15 se bo vršila na igrišču Slovana v Mostah prva kvalifikacijska tekma za vstop v podsavezno ligo med prvakom Zasavja trboveljskim Amaterjem in prvakom n. ljubljanskega razreda Slovanom.
Predtekmo igrajo ob 9. juniorji Marsa in Slovana.--
Službene objave LNP
(36. seja p. o. 8.VII. 1936)
V	Ljubljani, igrišče Slovana ob 10.15 Slovan-Amater, službujoči Strah, Slovan rediteljstvo; pri tem se je upoštevala prošnja Amaterja, da se prva tekma igra v Ljubljani, povratna pa 19, t. m. V Trbovljah, toda z izrecnim pogojem, da Amater poda jamstvo, da se bo povratna tekma res mogla odigrati 19. t. m. v Trbovljah, sicer bo p. o. povratno tekmo odredil na nevtralno igrišče po svojem prev-darku. čim Amater v Ljubljani nastopi, se smatra, da je z gornjim pogojem sporazumen. --V Celju, igrišče Olimpa, ob 17.
Olimp-Laško, službujoči Jegrišnik, Olimp rediteljstvo.
Odobri se turnir železničarskih klubov 11. in 12. t, m v Ljubljani: 11. t. m. Her-mes-železničar, Niš, železničar, Mrb, r—:
železničar, Sarajevo; 12.t. m. premaganca in zmagovalca. — Dalje se odobri prijateljska tekma 12. t. m. Sora - Reka.
Službeno iz SO LNP. Delegirajo se k tekmam 12. t. m. Slovan : Amater, Vrhov-nik (sporazum), Olimp : Laško Seitel, Sora : Reka Erlih, Železničarski turnir Hermesa Lukežič in Macoratti. Odobri se dopust: ss Joksiču do 31. avgusta, pss šti-gliču do 31. avgusta, pss Strausu do 15. avgusta.
Zagrebška Concordia bo gostovala v Celju. V nedeljo ob 16.30 bo na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju prijateljska nogometna tekma med bivšim večkratnim državnim prvakom SK Concordio iz Zagreba in celjskimi Atletiki. Tekma bo gotovo izredno zanimiva. Za njo vlada v Celju veliko zanimanj«. Ob 15. bo pred-tekma. Moštvo Concordie bo prispelo v Celje z mnogimi izletniki in člani »Merkurja« iz Zagreba v nedeljo dopoldne z izletniškim vlakom. Del čistega dobička tekme je namenjen fondu »Merkurjevega« sanatorija. Pričakujemo velike udeležbe.
Odbor lahkoatletskih sodnikov JLAS. V soboto ob 17. in v nedeljo ob 16. se vrši na igrišču Primorja lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva Sodelovanje vseh saveznih sodnikov obvezno. Sodniški zbor se bo konstituiral na licu mesta. Zbor v soboto najpozneje ob 16.15,
v nedeljo ob 13.15. Prineste seboj ure časomerilke
Ljubljanski plavalni podsave*. Opozarjamo vse v JPS včlanjene klube področja LPP, da poteče rok za prijave za drž. prvenstvo moštev 12. julija. Prijave morajo biti opremljene z zdravniškim spričevalom, ki je lahko kolektivno. Pravjco starta imajo samo oni klubi, ki so zadostili svojim obveznostin napram savezu in podsavezu.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Za ju-niorski miting Železničarja v Mariboru se določajo: Carnelutti, Rihtar. Bratov? Zor-man, Kotnik. Odhod v nedeljo ob 7.20 z glavnega kolodvora.
Odbor za Izvedbo lahkoatletskih dvoma teh e v. Sestanek klubovjh delegatov danes ob 21. v restavracija Slamič. Delegati klubov, članov JLAS so naprošeni, da prinesejo seboj pooblastila. Na sestanku se bo izvolil nov odbor
ŽSJC Hermes (nogometna sckcija). Pozivata se igralca Primar in Mokorel, da se v soboto dopoldne gotovo javita na igrišču.
Sestanek" I. moštva danes ob 20. v klubskem lokalu, mitnica pri Nab. zadrugi, gor. kol.
SK Svoboda Zaradi nedeljske tekme s Grafiko za prvenstvo DNSP se zberejo vsi igralci v klubovi garderobi, kjer se bo vršil po treningu obvezen članski sestanek. Vso opremo je oddati novemu gospodarju. Prinesite članarino.
Kulturni pregled
Kreftovi »Celjski grofje" v Zagrebu
Zagreb, julija.
Zadnja dramska premiera letošnje sezone v velikem gledališču so bili Bratka Krefta »Celjski grofje«, ki so imeli tudi v Zagrebu prodoren uspeh. Predstava je bila izven abonmaja in vzlic hudi vročini zelo dobro obiskana. Gotovo se bo ta uspeh še stopnjeval pri reprizah v jeseni. Srbsko-hrvatski prevod Tomislava Tanhoferja, doslej pomočnika ravnatelja zagrebške drame, od prihodnje sezone pa glavnega režiserja novega gledališča Dunavske banovine, je bil res prvovrsten. S svojimi radikalnimi nazori in borbenostjo je avtor žel priznanje zlasti mlajšega občinstva, tako da v Zagrebu ni bilo skoraj uprizoritve, pri kateri bi bilo toliko navdušenja in kjer bi se toliko ploskalo pri odprti sceni, kakor prav pri tem delu slovenskega dramatika. Pritrjevanje publike je pričevalo, da so »Celjski grofje« aktualni tudi v današnjem času.
Zagrebška kritika je sprejela Kreftovo delo prav dobro. Toda zaradi avtorjevega apriorističnega stališča, doktrinarstva in temperamenta so zastopniki fevdalizma prikazani v preveč črnih barvah, medtem ko so zastopniki novega, humanističnega pravca sami heroji; zr-^-atelj je splošno človeški značaj, ki ni*^jzna tako velikih nasprotij, prikazan močno nepopolno, tako da moramo tu misliti na romantiko. Kritika je opazila, da je Krefta pri pisanju te dra-. me inspirirala Shawowa »St. Joana«, ki se tudi bori proti angleškim osvajalcem v dobi celjskih grofov in husitskih bojev. Toda Shaw s svojo sijajno dialektiko gleda z višnne svojega humanizma objektivno na Devico Orleansko in predstavlja svoje junake bolj človeško in ne s tolikimi na-sprotstvi kakor Kreft. Edino »Hrvatski Dnevnik« je zameril avtorju, da je nekoliko preveč tendenciozno osmešil srednjeveško duhovništvo in tako ustvaril vtis proti-eerkvene tendence. Naj navedemo doslov-no nekaj citatov iz značilnih kritik zagrebških dnevnikov. Tako piše Josip Horvath v »Jutarnjem listu«: »Celjski grofje« pričajo o eminentno dramatskem, gledališkem talentu. Po svoji scenski vrednosti, sigurnosti kompozicije, jasnosti izražanja. kTep-kosti dramatškcga oblikovanja se Krefto-
vo delo dviga nad višino del književnikov-dramatikov najmlajšega naraščaja. Kreft ima instinkt za gledališko realnost in za gledališko aktualnost«. V »Novostih« piše Branko Mašič; »Toda navzlic nekaterim nedostatkoin (ki smo jih prej omenili) moramo glede na ogromni umetniški obeeg dela priznati avtorju lepo tehnično znanje in sposobnost, kakor tudi mnoge zelo uspešno prikazane podrobnosti. Prav te podrobnosti govore o njegovem neizpodbitnem talentu, ki pa je nekako bolj naklonjen komediji nego drami. Po vsem tem kaže, da je treba od mladega slovenskega pisatelja pričakovati še večjih iu zrelejših dramatskih del«. Naposled je zanimivo tudi mnenje kritika »Hrvatskega Dnevnika« drja. Mate Hanžekoviča, ki pravi: »Avtor je z znanjem obdelal eno najbolj zanimivih razdobij slovenske preteklosti ter je dobro uspel v predstavljanju hajduškega in degeneriranega fevda, toda krenil je s pota ter imel še nesrečo, da mu je pri nas re-žiral delo Ka Mesarič«.
Vse vloge so bile dobro zasedene ter je celotna igra še stopnjevala uspeh'Bela, čeprav smo težko pogrešali Viko Podgorsko. Režija Ka Mesariča je bila adekvatna delu in povsem v tendencah avtorja, kar pa mu je del kritike zameril, ker je to borbenost. še potenciral, namesto da bi jo bil omilil. Vsekako kritik »Hrvatskega Dnevnika« močno pretirava. Pravidača je izvrstno igral Vjekoslav Afrič, ki mu posebno pristoja ta tribunska vloga, s katero je žel pri publiki viharno odobravanje. Drugi glavni vlogi, grofu Hermanu II. je bil popolnoma dorastel Ivo Badalič, ki jo silnega fevdalca prikazal prav človeško. Predrag Milanov je izborno igral degeneriranega fevdalca mladega grofa Friderika. Gvardijana celjskih minoritov je poda! Branko Tepavac, ki je sijajno karikiral grešno srednjeveško duhovništvo. Veroniko je prikazala Božena Kraljeva res pretresljivo, medtem ko se je Ela Hafnor-Gjermanovič popolnoma vživela v koketno kraljico Barbaro. Premieri je prisostvoval tudi avtor, ki je bil lahko z zagrebško vprizoritvijo svojega dela prav zadovoljen. __
Dr. Oton Ambrož.

Osmi letnik „šalduvega zapisnika
S pravkar izišlo 9.-10. številko je zaključen osmi letnik časopisa »Saldov zapisnik« (1935-19:36, Melantrich a. s. Otto Girgal, Praga.) Kot glasilo izredne osebnosti, je ta revija skoraj nepogrešljiv mentor slehernega prijatelja češke književnosti. >Zapisnik« ne nudi toliko pregleda češke slovstvene proizvodnje, kolikor kritičen vpogled v njene najvišje ali najznačilnejše plasti, v temeljne umetniške in idejne vrelce njenih proizvo-dov in sploh v važne časovne probleme, kakor se odražajo v duhu enega najpomembnejših Čehov. Zame je sleherni zvezek le revije majhen dogodek: posredovalec duhovnega stika z velikim mojstrom sodobne kritike in estetike, pričakovana ura nedvomnega duševnega užitka- Zakaj F. X. šalda ne razočara niti tedai, ko li s 6vojim ^napa. dalnim pogledoma, da se poslužim njegovega pojma, preluknja na videz trdne nazore in sodbe, saj te na drugi strani odškoduje z novimi, prodornejšimi vidiki. -Zapisnik.. ki ga, kakor znano, piše samo F. X. Salda, je hrbtenica celotne šaldiane, ki ima tudi po količini že znaten obseg.
V osmem letniku je izšlo več razprav, ki presegajo ožji okvir literature in umetnosti in predstavljajo Šaldov tribut političnemu duhu časa. Sem sodijo »Češko-nemški spor v češkoslovaški republik k, »Novi prezident« in ^Češkoslovaško vprašanje v novi osvetljavi«. Nemalo zanimiv je tudi Šaldov prispevek k masarykiani: ocena Čapkovih ^Razgovorov« in knjige Emila Ludwiga, pri čemer je Lud\vigova reportažna knjiga postavljena I na pravo mesto, ki je dokaj nižje od Čapko-ve.
Izmed književno zgodovinskih razprav sta v tem letniku vredni posebne pozornosti dve: »O tujem in domačem literarnem baroku« in :0 smislu češke literarne zgodovine«. V prvi je F. X. Salda vrgel novo luč na celo vrsto malo znanih pojavov, ki se slovstveno-zgodovinsko zgoščujejo v ohlapen pojem baroka; opozoril je na nadaljevanje baroka tesno v naše dni (n. pr. v prozi Ja-roslava Durycha). Sodobne baročne pisatelje imenuje Šalda barociste; zasleduje jih tja v najmlajšo poezijo ter odkriva celo v kritiki (A. Nov^k, Gdtz). Vsekako zanimiv vidik, ki bi ga kazalo prenesti tudi v slovensko slovstvo; v tem primeru bi se pokazalo, da na« Pregelj ni edin slovenski barocist, marveč da sodi sem dobršen del sodobne katoliške literature. Prav tako podnetna je druga razprava, ki na osnovi najnovejših zgodovinskih izsledkov razglablja smisel češkega literarnega razvoja in se dotika vrste problemov, n. pr. ena ali več narodnih tradicij, vrednost tradicije, kai je znak prave sintetičnosti, zakaj so se 6tari Čehi odločili za zapadno kulituro in ne za vzhodno, vzhodni duh v novejši češki literaturi (pri čemer je zanimivo, da se ta duh drži predvsem | Moravske), vpliv baroka na Češko literaturo, vprašanje nacionalizma" in ifflernSclb-nalizma itd. Prav posebno zanimjvo je poslednje vprašanje: F. X. Šalda dokazuje na podlagi pesniških in literarnih glasov najboljših čeških pesnikov, da češki nacionalizem ni bil nikdar napadalen in osvoje-valen; tudi pri nairadikalnejših predsiavi-teljih, kakor je Viktor Dvk, se zaveda svoie-2a poslanstva, svoje mesijanske naloge; biti hoče orodje človeškosti (stran 302). V Čehih živi in nenehoma učinkuje »žeja svetovno-stk, nagib k univerzalizmu; Gothejeva be-
seda o svetovni literaturi ni nikjer padla na rodovitnejša tla kakor med Čehi. Odtod tudi 4ako vneto presajanje tujih literarnih plodov v češčino. Ali naj pri nas isti psihološki razlog opraviči »poplavo prevodov Ob koncu svoje razprave ugotavlja F. X. Šalda, da 6e v novi češki poeziji, pa nai gre za vezano besedo ali za prozo, uveljavlja rastoči kult zemlje, ki postaja »sidro v morju dvomov in v plimi nasprotnih tokova. ^Zemlja izravnava sredobežne sile in daje sredotežnim globlji metafizični smisel, ki preprečuje stagnacijo « >Kier je ljubezen do zemlje, je tudi ljubezen do forme, prava ljubezen do prave forme; zemlia ne uči samo tvornosti, marveč tudi trdnosti in določ<>_ nosti, ki sla vir nravne odločnosti.« - Poslanstvo češke literature je torej; svetovnost. stremljenje po svetovnosti. izravnano in usmerjeno po ljubezni do zemlje kot sidru varnosti, k velikemu središču človekove celotne dejavnosti«.
Izmed literarno kritičnih člankov pa naj posebej opozorim na tele: »Trije češki moderni Hriki« (Zahradniček, Hrubin, Renči, »Dvanajst novih čeških romanov«, »MjjchQvo gorčično zrno«, >Božena Beneševa«, dai.e nekrologa Ignatu Herrmannu in Barbussu in Članek >Pesniški in miselni tip Romaina Rollanda«. >Spomin na E. Fillo in njegov krožek« pa nam kaže Šaldove nazore o umetnosti predstavitelia čeških kubistov.
S tem kajpak ni izčrpana vsebina osmega letnika tega najosebnejšega češkega časopisa: mnogo zanimivega je tudi v beležkah, kjer se zlasti iskri Šaldova dovtipnost in bliska njegova ironija, medtem ko lirične pesmi kažejo njegovo umetnost bleščečega izražanja naisubtilnejših pesniških doživetij. Tudi ob »Zapisniku« moramo misliti na čudež šaldovega mladostnega elana ob 69 letih, na mnog06tran^ko razgledanost in svetovno širino, na neomagujoči kritdcizem in čudovito delavnost; svetel primer sodobnega aktivista brez aktivist ičnega programa!	—»
Zapiski
Novo znanstveno delo prof. 'A. Bilimo-viča. Profesor ljubljanske univerze dr. Aleksander Bilimovič je izdal med Posebnimi izdanji Geografskega društva v Beogradu razpravo »Centar teritorije i centar stanovništva u Jugoslaviji.« Poslužujoč se primera Zedinjenih držav ameriških, kjer že od 1. 1790. vsakih deset let izračunajo center prebivalstva in primera ruskega kemika M. D. Mendelejeva, ki je 1. 1906 izračunal za Rusijo površinski center in center prebivalstva, si je prof. Bilimovič zastavil enaki matematični problem za Jugoslavijo. V "Svoji razpravi označuje Men-delejevljevo metodo in oba pojma, nato pa razlag^ matematični postopek in rezultat. Po zapletenem reševanju tega vprašanja prihaja do izsledka, da je središče ozemlja Jugoslavije v okraju Vlasenici (drinska banovina) in sicer blizu vasi Kraljevo Polje, središče prebivalstva Jugoslavije pa je takisto v drinski banovini in siT cer v okraju Tuzla blizu vasi Vukovlje. PH sec pristavlja ob koncu razprave, da je njegov izsledek samo prva aproksimacija in da bi bilo želeti, če bi na osnovi teh metod natanko izračunali središče prebivalstva slehernega posameznega okraja. Seveda imajo taka raziskavanja samo teoretični značaj.
ZANE GRET:
16
BETTY ZANE
Zgodovinski roman n ameriške revolucije
Serec se je bil spotakniil ob sv°jo lastno težo. Ko je Alfred dospel na ono stran močvirja, kjer je bingliaila z ve.ie steklenica, je tekmecev konj še vedno brezupno klobuštral sredi za-vra<tne močave. Ostali trije jezdeci, ki so se bili med tem približali in izprevideli, da je vsako nadaljnje prizadevanj zaman, so zadržali svoje živali na trdnih tleh. S prijaznimi vzkliki so priznali, da so premagani. Pri tej dirki ni bilo treba sodnika, za-ka dobil jo je zmerom tisti, ki je prvi dosegel steklenico.
Vseh pet jezdecev se je vrnilo tja. kjer so bili začeli, in glasno vpitje je pozdravilo zmagovalca.
Ženin je dobili prvi požirek iz steklenice, za njim so prišli na vrsto njegovi svatje in- po teh zaporedoma vsi ostali, nakar so deli steklenico v kraj, da bi >o spravili v spomin na današnji dan.
Svatovska druščina je zda; krenila v vas in odkorakala k nevestini hiši. Poročni obred ie t>M tik pred kosilom. Ko ie prišel ženin do nevestine hiše. }o je našel pr pravl.ieno. Zala in lubka je bila Alisa v svoji sivi volneni obleki, čeprav je bila preprosta, brez lišpa in brez trakov. In kar ponosno je gledai
nien fant, ko jo je prijel za roko in jo odvedel k čakajočemu duhovniku. Ko je šepetanje potihnilo, je pridigar vprašal, kdo vodi nevesto k poroki. Ali-sin oče je odgovoril.
»Ali hočete vzeti to devico za svoo zakonsko ženo, da jo boste ljubili, negovali in varovali vse žive dni?«
»Da,« je odvrnili globok bas.
»Alti hočete vzeti tega moža za svo;ega zakonskega soproga, da ga boste ljubili, častili in ubogali vse žive dni?«
»Da,« je s tihim glasom rekla Alisa.
»Torej sta mož in žena. Kar je Bog združil, naj človek ne ločuje.«
Še kratka molitev in obred je b;il končan.'Nato so sledile čestitke sorodnikov in prrateljev po stari navadi, in ta navada je bila tudi za potrpljenje naj-dobrodušnejšega ženina huda preizkušnia. Stiskanje rok in dregan.ie v rebra, ki ga je moral trpeti od najbližjih prijateljev, ni bilo nič v primeri z duševno muko, ki io je čutil, ko so poUublfali niegovo mlado ženo. Mladim fantom se poroka ne bi bila zdela veljavna, če jim ne b; bili dovolili poljubiti novoporočenko. in ne samo te, ampak vobče vsako dekle, ki je bilo blizu.
Betty in Lid;ja sta bili Al.isini družici. Ker je Be<tty to pot prvič doživljala graničarsko svatbo, je bila vsa odvisna od Lidijinih nasvetov, k.j jih je doslej prezirala, čuteč se varno v svojem dosto anstvu. Uboga Betty! Prvi mož, ki je poljubil Aliso, je bil George Mart n, velik, močan dedec, ki je objel bra-
tovo mlado ženo kakor medved in ;o cmoknil na usta, da ie kar odmevalo. Nato jo je izpustil in pristopil k Lidiji in Betki. Lidija se mu ie izmuznila, toda ena njegovih širokih rok ie ujela Betko °koli pasu. Ta se je hotela ošabno zmrdniti, pa se ji ni posrečilo, ker se je vse smejalo in je bil tudi obraz mladega moža ves širok od prisrčne radosti in veselja. Obstala je in le malce odvrnila lice, ko .o je George poljubil. A zdaj so mladi fantje vsi planih nadnjo. Berty, ki ni bila več zmožna paziti na spo-dobje, je z žarečlmj lici stekla k polkovniku, svojemu bratu. Ta se je zasmejal in jo porinil od sebe. Obrnila se je k McCollochu, ki jj ie iztezal roke naproti. S prestrašenim vzkrikom se je iztrgala mlademu fantu, k,- jo je bil zgrabil za roko, in zbežala k podpolkovniku. Ali — joj, uboga Betty! Podpolkovnik se ni mogel upre ti izkušnja vi in jo .le sam poljubil.
»Izdajalec!« je zaupila Betty in se mu izvila.
V tolikšen obup so jo pripravili, da je že sklenila opustiti vsak odpor, ko je zagledala VNetzelovo dobro znano postavo. Stekla je k niemu. in lovec ji ie položil roke okoli ramen, kakor da jo jemlje v varstvo.
»Nič se ne bojte. Betty, branil vas bom.« Smehljaj mu je izpreletel obličje, ki je bilo drugače ta ko strogo. »Cujte, mladi nepridipravi! Betty ne mara, da bi jo poljubljali, in če je ne nehate mučiti, vam moram porezatj skalpe.«
Veselost je napredovala z dnevom vred. Za sva-tovsko mizo je bido vse razposajene vole; razpoloženje je prikipelo do vrhunca v plesu, ki je sle-
dil po obedu. Veliko izbo v kladari so bili okrasili z zimzelenom, jesenskim listjem in zlato roz-go, ki so s svojim bujnim bogastvom prekrivali počrnele stene in golo strešno tramovje. Ob lo pla-polatjočih trska je na dolgih palicah tičalo v režeh sten in osvetljevalo prizor, ki ga s pisanostjo in živostjo ni bilo moči prekositi.
Polkovnikov stari suženi Sam, ki je skrbel za godbo, je sedel na vzvišenem odru v zgornjem koncu dvorane in način, kako je vlekel po goslih in spremlja! gibe komolca z zibanjem vsega telesa, ie razločno kazal, da se iz dna srca zaveda svo.ega pomena.
Izmed moških in žensk, ki so stali in sedeli okoli odra. so se posebno odražale visoke postave Jonatana Zana, McColvocha in Le\visa \Vetzea; vsi so imeli, kakor po navadi, lovska oblačla na sebi in svoje dolge puške v rokah. Ostali moški so se bili potrudili, ta bol', oni mani, da bi olepšal svojo vnanjost. Pisane, doma tkane srace in o vratne rute so ble nadomestile vsakdano usnjeno obleko. Wctze! se je naslanjal ob steno, in črna cev puške mu je počivala v pregibu komolca. Z resnimi očmi je lovec opazoval svatovske goste, ki so plesali mimo njega. Ko .ie bil ples končan, sta Lidija in Betty obstali pred \Yetzelom. in Betty je rekla:
»Lew, ali na u ne marate povabiti na ples?«
Lovec jima je pogledal v srečna, svetla obraza in se po svoji navadi na pol žalostno nasmehnil: »Kakor kdo zna in more.«
Uradnica iz realitetne pisarne, gospodična Lukes je odšla s Patom in Samom na
policijsko ravnateljstvo, kjer je med slikami nevarnih zločincev od krila fotografijo »vojvode«.
□□□□□□□□□□D
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din Z.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši xnesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ta vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— »a šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—*
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« nSM * _ _ «,«,-.1,-1, odgovor, priložite LIM > ▼ znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila ln vprašanja, tičeča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana«
Beseda 1 Din davek 3 Dm ta f.ifm al; dajanje naslova B Din. NflimanajSi znesek 17 Din.
Fotografskega
pomočnika
sprejmem ta-koj v stolno službo. Fou.o J. Kramar Kranj.	113606-1
Iščem strežnico
7-1 Koprivnico, ki j« že bil i pri bolniku. Nastop takoj, starost od 23—3<1 M. Vpm-pri Vlahoviču, Maribor, Aleksandrova. 40.
15827-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca sprejme A'oz :č Ivan v Celju. Nastop !6. VII. lftJG ali po dogovoru.	"."jčii^M
Trgovski pomočnik
mlad, poften, dobi mesto. l"omidbe z navedbo učne dobe poslati na A. Perger, trgovec, Dobova.
,13791-1
Izv ežbano
prodajalko
perfektno v nemščini. — iščem »i letovišče. Eventualno stalno mesto. Ponudbi! pod »Modna trgovina« na ogl. odd. Jutra.
i 6820-1
Natakarico
samo z«, nedelje in prodnike, iščem. Savski Tivoli, Črnuč«.	16798-1
2 ročna oblikovalca za livarno
izkušena, iščemo. Nastop takoj. Ponudbe na Osječku ljevaonieu željeza i tvor-nicu strojeva d. d. Osijek.
15790-1
Vsaka beseda 50 par; davek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 1Q Din.
Kakršnokoli službo
išče izobražena gospa. Gre tudi k otrokom. Zmožna poleg slovenščine tudi nemščine, oziroma sprejme službo blagajničarke, prodajalke a.li vzame čez dan otroke boljših družin v varstvo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubiteljice otroki.
15634-2
Sodarski pomočnik
vojaščine prost, želi kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na opl. odd. Jutra pod »Zaslužek«.
5818-2
INSER5RAJ V „JUTRU"
G. Th. Rotman:
Miha Klapouh in njegovi priiatelfi
(Vaietic< (de)
ivcfc.la 1 Din, laveK 3 Du m šifro ali dajanje naslov S Din. NajmanajSi znesek 17 Din
Učenko
pridno, poštenih st-arišev, sprejme takoj veletrgovina I. Andrašič veletrgovina Kranj.	16752-44
Prodam
Beseda 1 Din. lavefc S Din za šifro ali dajanje a^lova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din.
Popolna razprodaja vsega pohištva
kr,"«>en salon, jedilnica, več tapeciranih stolov, erker tapeciran, knjižna omara, preobleka radiatorjev, spalnici z baldahinom, španska stena več orig. oljnatih slik, vaz. nastavkov, ban-džor, damsko sedlo. Vsak doin od 10—12 in 3—7. Pri Golobovih, Tržaška ceeta 4a, vila sNasta«.
15700-6
Pisalno mizo
lepo, 1 otroško posteljico in 1 kopalno kad, vse dobro ohranjeno, prodam zelo poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16632-6
Rolleiflex
vel. 6X6, optika 3.8, starejši model, naprodaj. — Ogleda se: Zaje, f-izer, Pnažakova 15.
15834-6
Avto; moto
Beseda 1 Din. davek 3 Dic za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanajSi znesek 17 Din.
Avto Fiat 509 A
dobro ohranjen, odprt in motorno kolo Wandetrer, prodam po ugodni ceni. — Ogledati v trgovini M. Kramar, Kamnik.
1583640
BMW avto
v odličnem stanju, naprodaj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni vožnja«.
15831-10
79
Gotovo ste že uganili, kaj se je zgodilo: umetnik je štrbunknil v deroči potok. Voda je visoko pljusnila, in ubogi mož je izginil pod njo. Polni groze nad posledicami svojega dejanja, so Miha in njegovi prijatelji pritekli, da bi rešili svojo žrtev.
Kolesa
Beseda 1 Din, davek 3 Din ta Šifro ali dajanje naslova "i Din. Najmanajši znesek 17 Din.
Kolesa
malorabljena in nova po izvanredno nizki ceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve).
15824-dil
Kolesa
pok roman a in ponikljana vseh nemških znamk, naprodaj po neverjttno nizkih cenah. NOVA TRGOVINA Tvrševa 36.
19833-11
" K S I L O L I T N~I t" LAK	j
za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje,	n
kopalnice je edino primeren. Že pred 35 leti se je	S
uveljavil. Izvršuje ga	g
L„ MATERIAL"
nHBlUBKB
LJUBLJANA, Tyrševa c. 36 a Telefon 27-16
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din.
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske, večje (500.000) in manjše zneske proda A.. Planin-šek, a g. bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1, telefon 35-10.
i5808-H6
Lokali
Beseda 1 Din, davek 3 Mm za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din.
Pisarniški lokal
trisobni, oddam nasproti sodišča s 1. avgustom 1936. Naslov v vseh posl. .Jutra.
16766-19
Beseda 1 Din, uavek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din.
Dom na Polževem
(600 m) nad Višnjo goro, idealno letovišč«, krasni sprehodi, moderen komfoTt (elektrika, telefon, kopalnica). Žel. postaja in pošta: Višnja gora. Celotni pen-sion Din 30 in i5. Prospekti: SK Polž, Ljubljena Beethovnova 2.
13804-3S
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 3 Dira za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din.
Solnčno sobo
oddam. Pleberšni-ko-va ulica 34/11.	15635-33
Opremljeno sobo
z dvema posteljama, išče v ceotru mesta mlad zakonski par za takoj. Ponudbe pod »Lekarnar« na ogl. o<id. Jutra.
16805-28
2 opremljeni sobi
s posebnim vhodom, poleg ti vol. gozda, oddam. Cesta na Rožnik 47.
5C602-33
Veliko prazno sobo
s posebnim vhodom, ugodno za pisarno oJi šiviljo, v strogem centru, oddam 1. avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
-.0831-33
rtj l
Vsaka beseda	2 Din;
davek 3 Din, za	šifro ali
dajanje naslova	5 Din.
najmanjši znesek	20 Din.
Katera gospodična
bi šla s simpatičnim gospodom na letovišče. Ponudbe na podružnico Jur.ra Celje pod šifro »Letovišče«.
15797-34
Razno
Lahka LETNA OBLAČILA b uret, kaša 1 i s t e r i. L d.
v odlični izdelav -si nabavite naiee neje pri
PRESKERJU.
SV PETRA C. H
Informacije
V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo:
Avto, 3. avgust, Čista, Deloma knjižice 12, Dobra prilika, Dam gotovino, Dober kupec, Denar takoj, Dobre obresti, Gorenjka, Gospodinjstvo, Izletnik -Dunaj, Izurjeno. Inteligent Kavcije zmožni. Kuharica 097. Ljubljana 2), Ljubezen 15, Mir, Mirni dom, Malo rabljen, Miroljubno življeoje, Opekarna, Prijeten dom •*>, Prijateljstvo 40. Polir, Pečica Pridna, Privatno ne, Prvovrstno, Priložnost. Resen in vesten, Redka prilika 8S8, Stalno 172, Siguren zaslužek. Sigurno :!6, Solidna, Sreča., Skladišče, Solnčna lega, Stalnost Srečna bodočnost. Tiha sreča, Tovarna, Takoj 42, Trgovina. Točen plačnik tudi pol leta naprej, Večje podjetje, Varčna, Zelo ugodno, Zlata jama, 339, 383, 39106, 1000.
+/
rOLLA

GUM.
MANjfSKRBI - VEČ VESEfJA
Zračno sobo
lepo, s strogo sopari ranim vbodom event. s kuh:njo. oddam. Ogled od 8— -Novi trg 5/11, levo.
Veliko sobo
z dvema posteljama in kuhinjo oddam takoj v centru roesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15836-23 I
Ob vsaki priliki — se spomnite
©
da ao .JotroTt" .Mali oglasi* » Sloveniji oajospeinejia. naj-cenejša in naJMtrejia po »red o-nialta n alniba v«eh vrat, s» prodajo ta Mkap vseh stvari, sa noproalAnta«. lokate. podjetja, kapital, le nitve la sa vae drago
Vestnik ZKD
Idejno-praktični tečaj ZKD v Mariboru. Pred nedavnim je mariborska ZKD obvestila svoje članice s posebno okrožnico, da priredi v dneh 7. in 8. avgusta t. 1. idc.jno-praktičen tečaj. Pozivamo društva ie tem potom, da prijavijo obiskovalce tečaja sigurno do 15. t. m. V prijavi naj se navede, ako želi obiskovalec, da mu ZKD preskrbi za čas tečaja brezplačno stanovanje. To navedbo rabimo nujno, da lahko pravočasno potrebno ukrenemo.
Za knjižnice: Našim društvom, ki iinajo knjižnice, priporočamo nabavo knjige »Bela krogla«, spisal grof Barbo, prevedel dr. Janko Tavzes. Roman, katerega dejanje se odigrava na naših tleh, bodo čitatelji sprejeli z veseljem in zanimanjem. Knjigo dobijo naše članice pri g. dr. Janku Tavze-su, Ljubljana, Gajeva ul. 5 po znižani ceni 50 Din in proti plačilu v dveh obrokih. Povrh še prejmejo naročniki brezplačno knjižico »Karadjordjeva Topola«. Želeti je, da naše knjižnice ne zamudijo ugodne prilike za nakup dragocene knjige, ki bo v okras knjižnici in veselje čitateljem.
Vse predavatelje iz Maribora in iz cele bivše mariborske oblasti, ki bi v jesensko-zimski sezoni 1936/7 hoteli s predavanji sodelovati, naj blagovolijo to sporočiti JKD v Mariboru, Cankarjeva 1. Pripravljamo nov seznam predavanj in predavateljev, ki bo do jeseni dotiskan in ga bodo naše članice prejele. Vsak predavatelj naj obenem javi naslove vsaj nekaterih predavanj.
Iz življenja na deželi
SV. KRIŽ NAD MARIBOROM. Nedavno nedeljo smo otvorili v narodni šoli važno higiensko napravo — šolsko kopalnico. Otvoritvi je prisostvoval šef Zdravstvenega doma iz Maribora g. dr. Vrtovec in imel zdravstveno predavanje. Stroški celotne naprave &o znašali 5000 Din. K temu so prispevali banska uprava 3000 in državna poslanca gg. dr. Jančič in Janžekovič znesek 1000 Din. Delo se je izvršilo na pobudo in pod vodstvom Župana g. Jožka Hladeta m šolskega upravitelja g. Hlebca. Dobrotnikom najlepša hvala!
ZALOG. Na praznik sv- Cirila in Metoda smo imelii v Polju lepo slovesnost Te_ ga dneva je biila otvoritev razširjenega So-kolskega doma in javni nastop Sokola. Izvajanja raznih točk so nas zelo zadovoljila, ker po njih khko sodimo o resnem in požrtvovalnem delu pri Sokolu. Obisk je bil lep. Pri prireditvi je sodelovala godba domačega glasbenega drušlva. ki se je pod strokovnjaškim vodstvo n g. Klančar-je visoko dvignila. Ta demača godba na pihala je bi'a mnogo let včlanjena v poljski »Prosveti«. Sita diktature se je osamo-6voiila. Stok in jok po »Domoljubu«, da »odklanjajo tako polovičarsko katoliško društvo, ki uvaja plese in s tem zavaja mlaidino«. je le znamenje onemogle jeze in nevošcljivost. Upamo, da bo to odprlo oči vsem, ki so četrt" stoletja požrtvovalno delovali v drušltvu v katerem so ;meli samo pravioo kimamja. — Novo mašo je daroval v nedeljo g. Kunej Rudolf iz Most.
Rešite se za vedno
vnetih, utrujenih nog in
kuril
Sezujte čevlje in zadnjič poglejte kurja očesa, ki Vas tiščijo in pečejo. V treh minutah bodo razkrojem in za vedno bodo izginili v kopeli s Saltrat Rodellom. Takoj, ko oblažujoči zdravilni kisik predre v bolno kožno tkivo, odpade trda in ožuljena koža. Žulje boste popolnoma odstranili s koreninami. Vneta, razdražena koža postane spet svetla, čvrsta in gladka. Nežne mišice na nogi oživijo t novo močjo. Nabavite si še danes pri svojem lekarnarju omot Saltrat Rodella, čigar učinkovanje je kakor čudež. Poizkusite to sredstvo že drevi in naj za vedno prenehajo vse neugodnosti, katere so Vam doslej prizadevale noga. Stroški so neznatni, Uspeh zajamčen.
Pred poljsko cerkvijo je stalo mnogo mlajev, na cesti iz Zg. Kašlja v Polje pa slavolok- Gostija, h kateri so bili povablle-ni novomaš-nikovi podporniki, prijatelji in častUci, se je vršila v Prosvetnem domu. — Do tail je zgorela drvanica posestn:ce Anžurjeve France (Martinovčeve France)
v Zelenem gaju Ker ni bito lastnice dema, so zgoreli tudi v drvarnici zaiprlj zajčki. — Javni nastop zaloške sokolske čete bo v nedeljo 12. t. m. na vrtu gos<pp Sicherlove. Tud'i pri tem nastopu bo sodelovala godba glasbenega društva »Polje«
ŠT. LAMBERT. šentlamberški gasilci so imeli nedavno nedeljoilepo slavnost blagoslovitve nove brizgalne. Na praznik sv. Cirila in Metoda se je pa vršila gasilska veselica. Poleg domačinov je prišlo v prijazno vas mnogo tujih gostov. Kakor druge občine preživlja tudi naša hude čase. Vendar jo pod razumnim vodstvom predsednika g. Vrtačnika dobro vozimo, čeprav je davčnega predpisa samo 28.000 dinarjev, na katere se pobira 100-odstotna občinska doklada. Lani je občina v svoji režiji in s podporo 30.000 Din, ki jo je izposloval poslanec g. Mravlje, znižala več klancev in uredila cesto iz Zagorja za avtomobil, rabo. Občina oskrbuje nad 60 km cest in nima nobene banovinske ceste, če prav bi se zaradi tujskega prometa morala to že davno urediti. Naša občina šteje komaj 1340 prebivalcev, pa eni hočejo, da se še odklopijo vasi Laze, Široka set in Bukovje in priklopijo V čam.
Urejuie Davorin Ravljen. - izdaja za konzorcij >Jutra< Adoll Rlbnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tJakamarja Franc JesertcK. - Za toaeratm del Je odgororeo Alojz Novak. — Vsi r Ljubljani.