Jelena Lasan
Pesništvo, ta ganljivi izum
človeštva!
1.
Moja ljuba vera v to pisanje je telo, ki sem ga pravkar vzljubila
kot kolo besed vsaki~, ko razpadem se na novo za~enja njegova narava odpiranja
(in so cvetovi {e sladki)
Pesni{tvo!
T ganljivi izum ~love{tva ki mu vedno znova nasedam leži pe{~ici v o~esu.
2.
Moja ljuba vera v to pisanje je telo, ki sem ga zapustila pred tremi leti sem mu z ostrim pogledom ~ez zobe prerezala vrvi pisanja da bi se za~el v oblakih
a zaklad besedam ni nikoli dovolj da bi ostal tam zgoraj da bi samega sebe ljubil moraš oditi
in se nekje na poti postarati.
3.
Moja ljuba vera v to pisanje
leži oddaljena nad obzorjem
in se spogleduje z mano - kot zvezdni utrinek
jo imenujem dolga brezčutna večnost
moje zrcalne notranjosti
stikalo dveh točk razuma
ki se prižiga in ugaša
brez opaznega dotika
je kot vedra noč nad temno gladino besed
kadar iščem vesla izgube.
4.
Moja ljuba vera v to pisanje je orodje
oblikovano z rokami strasti in kot kepo sonca bi jo lahko zabrisala vate
če ne bi predstavljala vse te zasnove in se iz cikla v cikel delila z neskončnostjo senc v odtis telesa
ki vedno za kratek hip obstane na zraku.
Otok spominov
Kaj je dejal ta veliki mož?
Onkraj meja in onkraj sveta
se bo rodil se večji svet
in ptice se bodo v velikih jatah selile tja
novo drevo bo zraslo, katerega plodovi
bodo vpijali povsem nove okuse
in telo bo vnovič napeto od mladosti
padalo k vznožju nog
začarano.
Kaj je dejal ta veliki prerok? Usta se nam bodo umazala od velikih sadežev nas bo začelo dusiti slab veter bo zapihal in le nekaj ptic zveri bo ostalo na ostrih skalnatih tleh se bo postopno izgubil ves voh in sluh v debelo vato se bo zavil starec in nekoga bodo poklicali, naj ga odvede domov.
Razglednica
Na otoku
so povsod galebi
in veter kar naprej nekaj odnasa.
Iz ravnovesja sem
in gneča za mano
je kot obraz urejenosti.
S prstom risem zvezde
in ti obračam hrbet
zdaj v parku
zdaj na skalah.
V očetovem ateljeju
Tisti redki trenutki ki so pustili tvoj pogled globoko v začudenju
preveč spominja na dneve v vročini zaprtih oken brez prezračevanja z vonjem oljnih barv in terpentina
ki opazujejo, kako se muhe plazijo po parketu in diši vse po starih krpah in platnih brez naslovov
umazanih kozarcev gostih barv, preglasnih pesmi večnega domotožja ženskih aktov
je poletje v njegovem ateljeju.
Prostor odprte sreče
Okno odprte sreče!
Prostor, v katerega me je odnašalo sedem let
umetniške svobode
ki jo zdaj prebujam, s sapo govorjenja
premikam njene nadlahti, previdno
držim njeno toplo dlan
da bi jo dvignila nad ramena besed.
Brazilija
Slonim ob zidu civilizacije ki se odbija vate
kot žoga, na drugem koncu sveta se postavljam na noge, v diagonali
mišice na nogah se opiram na rob in čutim
kako pada sonce na mednožje betona lepljiv in težek je prah ki ga nosim na sebi.
Gladina spominov
Ne spomnim se, da bi bil jezik človek življenje včasih samo od sebe spi kot kamen
s težo mokrih okončin da bi se ohranil nad gladino časa se v polnosti potopljenih robov zaveda
da je skoraj mrtva širina sveta pred nami.