St. 39. i i V Trstu, v sredo 28. septembra 1881. Tefcaj VI i- EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. : v >V edinosti Ja mofi« »EDINOST« izhaja vsako »rado; nona za vaj leto ii 4 gld. 40 kr., za pr»lu leta 2 ald. 30 kr., za fi jtrt tdti I gl'l. 20 kr. - Posam jzne štiVilko pri upravuištvu in po trallkah v Trsta su dobivajo po 8 kr. — Karolinine, reklamacij* in inzurato prajama Upravaittv. »via Zonta 5«. Vsi dipiii s i pošiljajo Uredništvu »via S. LazzAro' Tip. Unala; vsak mora hiti frankiran. Hokoplsi brez pos;l)r»a vrodnosti a; na vračajo. — f*->,nti (razno vrst ) n unatiila in poslanica) s i z iraiunijo po pogodbi — prav ftend; pri kratkih oglaiiit /. i-ohninii Ćrkuni »u plaSuju za vsako busudo 2 kr, Poziv p. n. gg. naročnikom! X denadnjo šleiilko končamo tretjo jfolrllelje 1.1. Torej uljudno prosimo, naj v%ak, kdor Jo £e kuj naročnino dolžen, k malu plati, da »e mu pošiljanje ll«ia ne ustavi. II krati vabimo druge rodoljube k narotbi na »Edinost*, katera stane za'/«leta I ffld. IO kr« Opravništvo. Deželni zbori. Triaiki. Deželni glavarje odprl zbor 24. t. m. opoludne ter poslance povabil, naj trikrat zakličejo»evviva« Njegovemu veličanstvu, kar se je tudi zgodilo. Potem je pozdravil poslance ter jih spodbujal na delo za moralni in gmotni prospeh tržaške dežele ter nadaljeval: Žal. da so le predobro znani vzroki, zarad katerih pomenljivost naše luke vedno pada, zarad katerih so naša založila prazna, naši kapitali mrtvi ležć, in vsa pomorska obrtnija propada. Znano je tudi, da je tega najbolj krivo odlašanje zidanja neodvisnih i neposrednjih Žh-lezničnih zvez, ki bi omogočile zvezo mej sosednjimi severnimi deželami in vzlasti mej po-užitnimi in obrtniškimi kronovinami države in edino njeno trgovinsko luko, ki ima največjo važnost, ker sega najdalje mej dežele, skoraj v srce Evrope. Visoki deželni zbor ima tedaj dolžnost, vl-sokej cesarskej vladi najgorkejša priporočila ponoviti, da se vse potrebno stori za pomoč, a tem, da slovesno potrdi vse to, kar so mestne družbe nedavno v posebrtej spomenici naglašale in prosile, da tako stori kolikor mogoče, da se propad Trsta odvrača, h krati pa državno blagostanje pospešuje. Ako so pa ta silno važna prašanja v prvej vrsti, vendar ne sine deželni zastop iz oči pu-Sčati tega, kar jo treba za zboljšanje kmetskih in obrtniških razmer, 1 tudi ne tega, kar pozdigne državljansko zavest, duševno omiko, zdravje, blagostanje in čast. Tudi za to je skrbel de- želni odbor In pripravil dotične predloge, resolucije in zakone. Na delo tedaj, čestiti poslanci, naj vas upanje napolnuje, da bo visoka cesarska vlada podpirala sklepe in prizadevanja, ki imajo namen, navdahnoti tržaško prebivalstvo z novim ži-venjera, prebivalstvo, ki je mirno, znajdljivo in spretno v trgovini in ohrtnlji i nič nI zakrivilo, da bi ga brez pomoči pustil tisti, ki vodi njegovo osodo! — Potem je vladin komisar, nametnifiki svetovalec, g. A. pl. Kreidch pozdravil zbor v vla-dinem imenu ter obečal, da bo vlada podpirala deželnega zbora prizadevanja in prva seja se je sklenola. Zboru predloži deželni odbor te le predloge: izkaz zemljško-odveznega zaloga za leto 1880 in bilanco deželnega šolskega zaloga za isto leto z dotičnim računskim sklepom; predlog za-stran predrugačbe mestnega ustava od 12. aprila 1850; nov stavbeni zakon; načrt zakona zastran varstva posestnikov vrtov, nasejanih s zelen javo in polja; načrt zakona zastran varstva divjačine; predlogi zastran mestne sirotišnice, ki je bila z deželnim zakonom od 18. januarja 1879 odpravljena. Dalje priporoča deželni odbor to le: 1. naj se deželnemu odboru zaukaže, da predloži enako prošnjo, kakor v 11 prejšnjih letih, minister-skemu načelniku, da se napravi pravna akademija v Trstu z Italijanskim učnirn jezikom; 2. naj se tudi deželni zbor peča s tem, kar je zahteval mestni svdt v seji 9. novembra 1880, ako se odpravi svobodna luka; 3. deželni zbor naj sklepe'od 21. junija 1880, zastran rabe šolskega zaloga, odobri in dovoli, da sme mesto, oziroma mestni svčt, en del odstopivŠega deželnega zaloga porabiti za nakup novega šolskega poslopja v via Giotto namesti sedanjega šolskega poslopja v via Stadion. Kranjski. Ko so se zaprli deželni zbori v Gorici, Poreču in Zadru, začeli so zborovati oni v Trstu, sosednjih slovenskih i družili deželah našega cesarstva. Najzanimljivši utegne biti kranjski deželni zbor, ker tam so najbolj nenaravne razmere. Narodnjaci, ki so ljudstva glas, potisneni so v manjšino, a večino ima neka stranka, v katero kranjska dežela nema ne le nič zaupanja, temuč tudi veliko i pravično mržnjo. Narodni poslanci so uže lansko leto sklenoli, da ne vstopijo več v ta deželni zbor, ker je ilegalen I ker so se za trdno nadejali, da ga vlada razpusti i nove volitve razpiše. O tem p.i so se prevarili, vlada ni zbora razpustila; poslanci so prišli tedaj v dilemo: preklicati storjeni sklep je teško, ne stopiti v zbor utegne narodu več škodovati, nego koristiti. Večina poslancev je odločila za vstop i zato so narodni poslanci stopili v zbornico, a menda ne vsi, ker Kluna In Pakiži ni bilo v prvo sejo, enako tudi no dr. Hlei\veisa, ki misli prositi za daljši odpust, dr. Zamik je prosil za 10 dni odpusta, ker popotuje po Italiji. Prodrzno bi bilo preiskovati, ali so narodni poslanci prav storili, da so stopili v zbornico, praSanje je zelo kočljivo, stvar suma ob sebi velevaŽna, mogoče za prihodnost zelo pomenljiva. »Slovenski Narod« i »Slovenec« sta o tem različnega mnenja, ker prvi zagovarja aktivno, drugI pasivno politiko. Mi nečemo nobenemu svojega prepričanja jemati ali celo Česa očitati, ker v ustavnej državi ima vsak pravico svoje me-nenje javno izgovarjati, menimo vendar, da jo korlstniše dejanje od nehanja. — Da narodni poslanci storć svojo dolžnost, o tem nobeden ne dvomi, i to je glavna stvar. Kranjski zbor se je odprl 24. t. m. Novi deželni glavar g. grof Gustbv Thnrn-Valsassina je pozdravil poslance v nemškem i slovenskem jeziku ter v poslednjem posebno povdarjul cesarjeve besede: »Jan hočem mir imeti mej svojimi narodi», katerim besedam so narodni poslanci živo pritrjevali. Zelo zanimljiva je bila užo prva seja zarad epizode, katero »Slovenski Narod« tako le popisuje »V finančni odsek je bil izvoljen tudi poslanec vitez Vesteneck, to se vć da samo z 19 glasovi ustavoverne večine, narodnjaki mu niso dali svojih glasov. Ko gosp. deželni glavar naznani izid volitve, poprime besedo poslanec dr. Vohijak: Po §. 5, opravilnega redu mora vsak poslanec volitev v odsek prevzeti, ako nema veljavnih uzrokov, da se odpove. Ker je v ta odsek izvoljen g. Frlinzl-Vesteneck, prav tisti gospod, ki je na javnem prostoru naš slovenski jezik in našo narodnost na najgrši način psoval in zasramoval, kar je vse sodnijsko dokazano; zalo izvoljenim slovenskim poslancem, ki nad vse ljubijo svojo narodnost ter nikomur ne puščajo Žaliti je, ni mogoče sprejeti volitve. SI. deželni zbor njy tedaj blagovoli oprostiti, da se odpovemo tej volitvi. G. deielni glavar meni, da razlogi niso dovolj veljavni in da hi tedaj izvoljeni narodni poslanci morali sprejeti volitev, Posl. Dr. Voi-njak zahteva, naj odloči o tem prašanjl cela zbornica. Posl. baron Apfaltern v izjavi narodnih poslancev vidi le posebno antipitijo proti g. Vestenecku in jih nagovarja, naj vstopijo v odsek. Dr. Voinjak ugovarja, da se pač tu ne more govoriti o osobnej »antipatiji«, kder gre za Čast vsega naroda. Kaj bi velečostltl g. baron Aplaltern rekel, ako bi kdo nemški jezik imenoval «sanspraclie», «hundesprache» 1.1, d., ali bi g. baron hotel posvetavati se v družbi tacega človeka, ki je rabil te grde psovke? Posl. dr. pl. Sekrey skuša oprati g. Vcstenecka, da baje on ni tacih besed govorili Potem vpraša deielni glavar zbornico, ali hoče dovoliti narodnim poslancem, da ne sprejmejo volitve. Ustavoverna večina ne pritrdi, narodni poslanci p:i se pri konstituviranjl in volitvi predsedništva finančnega odseka ne udeleže.« Prav tako! „Česko-slovanski spolek" v Berlinu prijazno pozdravlja Slovence. Na orijentalski kongres v Perilu dospevši sem se takoj pobrinilza»česko-slovanski spolek«, seznanil sem se z nekaterimi udi in zvedel, da bo v ponedeljek 19. septembra tedenska seja iti zborovanje; bil sem povabljen ta večer v spolek. Dasi sem bil poprej namenjen koj po dokončanem kongresu 17. septembra odrinoti, vendar sem sklenol prijazno povabilo sprejeti. Ko se je dvorana*) napolnila, otvoril je sejo predsednik gosp. učitelj Palma, mene ko gosta z juga predstavil in v imenu društvu pozdravil. Obravnavale so se društvene zadeve; mej drugimi rečmi je došlo tudi vabilo na veselico »Česko-slovanskega spolka« v Parizu 24. septembra; o tem vabilu šo pozneje nekaj omenim. Na koncu seje sem prosil besede in blizu tako govoril: Slovanski bratje na nemškej zemlji I Bil sem uže pred tremi leti tukaj, pa nisem, ') Oranienutraasfi 121. Podlistek. Delo Cirila i Metoda, V spomin 6. julija 1881. Splaal Jaromir Volkoe. II. (Dalje.) Zmagovalec svojih protivnikov se vrne sv. Metod uže Wtjič iz daljnega Rima mej slovansko svoje ljudstvo. Uže tretjič je Rim govoril, da v je polnem soglasju gledć verskih resnic z sv. Metodom; prav tako je Rim tudi vnovič potrdil, da Ima prvenstveno zakonito pravo v slovanskej cerkvi le slovanski litur-gični jezik; Rim je sv. Metoda pri vsakej priliki branil, pa tudi osobno in cerkveno pravo vrlo odlikoval, ter s tem činom javno priznal njegove izvenredne zasluge za narod i krščanstvo; prj vsem tem Nemci še zdaj ne dajo sv. možu miru i pokoja. Kar niso dosegli do zd;.j po pravnem potu pri najviŠej cerkvenej instanciji z vsemi mogočimi lažmi i zivijačami, hoteli so doseči z surovo silo i nesramno sleparijo. Ćudna stvar je to le: Pismo papeža Ivana VIII., poslano knezu Svatopluku, prišlo je solnograškemu škofu v roke; po katerem naključju, tega ni teško uganiti, ako si mislimo, da Svatopluk ni bil prav prijatelj niti sv. Metodu niti slovanskej liturgiji. Metodovi sovražniki se tajno posvetujejo ter sklenejo, papeževo pismo ponarediti, stvarni zapop.idek popačiti, original pa uničiti. I tako se je zgodilo. V ponarejeno papeževo pismo stlačijo kar največ mogoče nesramnih laži: mej drugim tudi to, da se je moral sv. Metod v Rimu pred papežem i cerkvenim zborom krivej veri odpovedati, da mu je od rimske stolice strogo prepovedano, še kedaj služiti liturgijo v slovanskem barbaričnem jeziku, da jo moral svojo obljubo potrditi na grobu sv. blagovestnikov itd. Pismo pravi dalje: da je nad tem papeževim ukazom škof VViching (jedcu najhujših sovražnikov sv. Metoda i slovanskega obreda) pod prisego dolžan, čuvati i skrbeti, da se natanko spolnuje. S pomočjo prej omenjenega falsifikata začn6 Nemci znova proganjati sv. Metoda i njegovo slovansko delo. Nemci so vendar morali vedeti, da je v Rimu vsa cerkvena obravnava o sv. Metodu zabilježena I da ima tudi sam metropolit dotični prepis v rokah; zato je tudi prišla k malu na dan vsa ta sleparija, katera se vidi kakor v zrcalu iz prijaznega papeževega pisma od 23. marcija 881. Papež zve po zanesljivih Metodovih poslancih, ki so mu o vsem tudi pismeno iavestje donesli, kaj je nemški episkopat spet zlobnega proti sv. Metodu učinil; zato zlobneže ozbiljno zavrne, sv. Metodu pa odkrito izjavi, da ni pisal nobenega druzega pisma niti Svatopluku riiti Wichingu razen onega, ki ga je izročil I. 880. Zeml-žiznu osobno v Rimu. Papež hvali v tem pismu sv. Metoda zaradi stanovitnosti v dobrem, ter prosi Boga, da bi ga še mnogo let ohranil božjej cerkvi v blagost i napredek, pa osvobodil ga zlih protivnikov zavoljo katerih mora toliko trpeti. Papež naravnost pravi, da so glasovi protivnikov gole izmišljije, ter mu zatrjuje svojo blagonaklonjenost, o katerej naj nikdar ne dvomi. Papež piše tako le: Vrhovnemu škofu Melodiju v zaupanje. Odobravajoč gorečost Tvoje duhovne skrbi, katero v pridobitvi duš vernikov Gospodu našemu Bogu kažeš, in premišljajoč, da si neutrudljiv gojitelj prave naše vere, zelo se veselimo v istem Gospodu in ne prenehamo ga brezskončno hvaliti in slaviti, naj tebe vedno bolj v svojih zakonih potrdi, in v razširjanje svoje sv. Cerkve od vseh nadlog milostljivo otme. Toda, ker smo iz Tvojega lista zvedeli mnogo Tvojih stisk in nezgod, Čutili smo s Teboj veliko usmiljenje; to lahko iz sprevidiš, kar sino Ti takrat povedali, ko si bil pri nas, da se namreč nauk sv. rimske cerkve mora ravnati po verjetnem ustnem poročilu svetili očetov; in to šo pridevamo , da moraS tako javno izpoznanje, kakor pravo vero učiti in oznanovati, — kar smo tudi v našem apostolskem pismu poročili slavnemu knezu Sventopluk-u, (katero se mu je izročilo, kakor ti potrjuješ). Druzega pisma mu nisino poslali, in tudi onemu škofu nismo ni javno, ni skrivno ukazali, drugače delovati, nego smo sklenoli, da Ti delaš. Tem manj smeš verovati, da bi (ono stvar) s prisego zahtevali od istega škofa, s katerim se o tej zadevi niti z eno besedo nismo menili. Torej naj neha Tvoj dvom, in z božjo pomočjo naorči vsem vernikom vajo prave vere, kakor uči evangeljski in apostolski nauk, da rodiš obilni sad od trudov Svojega bojevanja gospodu Jezu Kristu, in pridobiš zasluženo povračilo po njegovej milosti. Sicer pa ne žaluj zaradi drugih napadov, katere si prebil na razno načine; ampak imej vse to po besedah apostolovih popolnoma za veselje, kajti, uko je Bog s Teboi, ne more nikdo zoper Tebe biti. Pa, Če se s pomočjo Božjo vrneš, hočemo postavno končali, karkoli se je zlobnega zoper Tebe delalo, in karkoli je on po imenovanih listih proti Tvojej služili, Tebi učinol............... in ne bomo opuščali njegovo trdovratnost z sklepom naše sodbe kaznovati. Pisano 23. marcija 881. (C. f. Mansi XVII. 199. — Erben Regesta I. 18.) Sovražniki so sv. Metoda hudo hudo proganjali, ali k ljubu temu je imel vendar na svojej strani zanesljivo, trdno zaslombo: papeža, slovanski narod i duhovnike v svojej vrhovnej vludikovini. Se nekaj nuj tu omenimo. Metodovi nasprotniki so dobro vedeli, da je (Metod) poprej dobival mnogo podpore v cerkvenem poslu i sicer naravnost iz Carigrada, a zdaj, nekaj let sem, vidijo ga zapuščenega vedel, da je v Berlinu slovansko društvo. Letos pa sem čital v »Politiki«, da ste obhajali dvajsetletnico in sem se takoj odločil, na shod orijentalskih jezikoslovcev prisedši prostore vašega društva poiskati. Čili češki narod je v Avstriji drugim slovanskim narodom vodja v politiki, vodja v vedi in umetnosti, vzgledni vzor domoljubja; k^jti nobon narod v Avstriji nebi mogel po tolikoj nesreči v kratkem Času en milijon nabrati za idealno delo. Tudi so pri nas Čebl in Slovenci neločljivi zavezniki v državljanskem obziru. Z veseljem sem tedaj prijazno vabilo sprejel, da moren« mej sinovi čvrstega češkega naroda tukaj v metropoli nemškega cesarstva nekoliko uric v krogu slovanskih bratov prebiti. Presrčuo se Vam zahvaljujem za prijazne besede gospoda predsednika, za prijazen pozdrav od Vas vseh in želeč Vara, da bi Se mnogo dvajsetletnic obstanka Vašega društva obhajali, vzkliknem: Na zdarl Po teh besedah so se odborniki nekaj minut posvetovolali; potem vstane predsednik in reče, da so moje besede odbor in društvo jako razveselile, v imenu društva me prosi, naj po primernem potu Slovencem naznanim, kako močno se »berolinski česko-slovanski spolek« zanima za Slovence ko slovanBke graničarje na južnem zapadu, da ima gorke simpatije do nas; h krati meje prosil, naj svojim rojakom izjavim, da berolinski Slovani vsacega Slovenca ali sploh južnega Slovana srčno sprejmd, če ga osoda privede tja in Če se pri njih prijavi. Na to sklene predsednik sejo in začela se je prosta zabava. Lepe pesnice so nas razveseljevale pozno v noč. »Česko-slovanski spolek« ima 60 udov in »umerjava Slovane družiti z sredstvi, s katerimi se ta namen doseza, in podpirati svoje ude; v ta namen je tudi v nekakej zvezi s tukajšnjim »Oesterreichisch-ungarischen Verein«. Dvorano smejo vsak teden enkrat porabiti; druge dni je drugim druŠIvom na razpolaganje. Ozaljšana je slikami imenitnih Čehov In z skupnimi fotografijami udov raznih slovanskih društev na Nemškem in Francoskem. Vsak ponedeljek je seja1) in jour lix; vsak Četrtek je pevska vaja. Slavnemu urednišvu »Edinosti« pošljem povabilo »česko-slovanske besede« v Parizu3), tiskano v češkem in francoskem jeziku, za slav-nost 24. septembra v prospeh »Matice šolske«, da ga morda mej podrobnostmi objavi in pokaže, kakov program so Imeli Čehi zadnjo nedeljo pri svojej veselici. Berolin 20. septembra 1881. Prof. K. Glaser. čelu: »Uno pensure, altro parlare, terzo agire«; kara hlapca, a misli sina, udarja po tnehu, a tepe vsebino. — Pa tudi z narodnogospodarskega stališča ni gola resnica, ni vse tako hudo, kar in kakor piše in riše dopisnik. Istina, Brkinov ni treba s paragrafi in biriči siliti k plesu, radostno se sami zavrto; a treba jo razločevati mej Brkini in Brkini, mej davkoplačevalci in davkov prostimi, me) gospodarji in fanti, pa ne v obče trobiti po svotu: »Ljudje si sami davke nakladajo.« Imenujte, naštejte nam Brkine, ki cesarske in drugo davke plačujo, pa bi jih poleg vseh teh davkov še volja hila na plešišči se obračati! Tega bremena, te kazni branil bi se Urkin davkoplačevalec se silo in vso svojo močjo. Kajti njegova kri pravi: »Posedivn« in s kapljico vina se krepiva! Le naša mladeniška kri veli: »Poskočiva«, poplešiva! Ta slovenski pregovor izrazuje naravni zakon in ima večo veljavo, nego slavnoznani učenjak prof. Roscher z svojo nacijonal-ekonornijo. In kedo bi brkln-skej mladini za zlo jemal, da so tudi ona ne ustavlja temu naravnemu zakonu? Hočete Ji, naj bodo uŽe mladi Brkini vedno le trpini, naj nemajo nikedar veselega dneva, da bi nekoliko ur zabili svojega trpinstva, ako tudi jim cesarskih in občinskih davkov — hvala Bogu! — Se ni treba plačevati? Ako komu, veljajo gotovo mladim ljudem besede sv. pisma (po Ostroškej bibliji): »Ne pecate sja na utrej, utrenij den sobo ju pečestja: dovljejet dnevi zloba jegć.« (Ne skrbite za jutri, jutrenji dan bo za se skrbel: dovolj je dnevu zloba njegova.«) — »Vse se mora uklanjati naravnim zakonom, naravnemu teku,« piše dr. Abasverus, In: »Nihil bene lit, quod natura repugnante lit« pisal je uže Ciceron. »Naturam expellas furca, tamen usque recurret« pravi drug klasik. Zoper naravo bi bilo, ko bi mladost vedno mirno in mrtvo Čepela in ždela, kakor onemogla sivolasa starost, o čemer Puikin poje. »Zeves, baluja smrtnih čad, Vtem rdirastom dajet lgrusky: Nad sčdinaml ne gremjat Bezilmstva rfzvija gremiišky: Tudi Horaclja, ki v krasnejodi poje: »Nune pede libero pulsanda tellus,« imamo na svojej strani; poslušajmo, kaj ta slavni poznalec človeške narave uči. Najpreje v obče zabičeva: »Actatis cujusvis notandl sunt tibl moreš, nto-bilibusque decor naturiš dandus et annis.« O mladeniškej dobi pravi: »Juvenis.... utlllum tardus provisor, prodigus aeris« tor še le o ino-Skej dobi in moškem značaji dć: »Quaerit opes«. Starec pa mu je: »Gensor castigatorque mino-rum«. Kakor pesnik in pisatelj, tako imata tudi moralist in narodni gospodar v poštev jemati različne človekove dobe in potem se nikedo ne bo čudil niti jezil, da si ljudje sami bremena nakladajo, 1.1. da plešć. Srečen, trikrat srečen človek, dokler ga ples veseli! Kar so ljudje na svetu, v vseh časih so plesali in bodo plesali do konca svetu. Kdor nam bi resnično popisal zgodovino plesa, i njegov vpliv na moralno iivenje, jako bi ustregel človeštvu. Ples ima v sebi marsikaj dobrega, če je resnično pravi ples; kakor pa stopi iz svojih mej, potem pa je morali zelo škodljiv. A o tem ne moremo obširno govoriti. Neresnična, silno pretirana in plitvo presojena je dopisnikova trditev, da »vas, ki Šteje 20 hiš, za vsak ples (tujec bi mislil, Bog vedi, koliko plesov vas mej letom priredil, potrosi vsega vknpć 100 (sto) goldinarjev.« Stvarna istina je ta-le. Ako fantje iz vasi, iinejoČe 20, ali recimo tudi le 10 ali še menj hiš, priredb enkrat v letu ples, to nikakor sami ne pleš6 ter dosledno tudi sami troškov ne nosć, nego špekul^je računijo na fante iz šestih do desetih in še več bližnjih vasij; vsi vkupć se potem vrtć ter godce plačujo in deljena radost je dvojna radost, deljenoF razmrvljeno breme ni teč breme, je laginja. »Leve tit, quod bone fertur onus«. Evo, to je vse od 100 gld. in »tant de bruit pur une ornellete!« — Naš z ničlami odviše potratni dopisnik zdi se nam jako podoben nekaterim kmetom, ki svojemu duhovniku v dar pošljo košček kolin, mrvico grozdja ali peščico sena za kravo, a potem ta darila samohvalno pretiravajo in pomnoževajo bahaje se: Nikder gospod tako dobro ne stoji, ko pri nas: vdohi za 100 gld. kolin, za 200 gld. grozdja, 300 kvin-talov sena, 1000 klobas, 2000 svinjskih jezikov l Naposled glede trditve: »Pleše se po dva, tri dni« (zakaj ne bi raje rekel: od nedelje do nedelje?) pa zahtevamo, naj narodni gospodar imenuje vas, v katere j se tri ali dva dni pleše 1 Dokler tega ne učini in dotično županstvo ne pritrdi, da je istina, dotle mu kličemo: Gospodine, to ni res, to je narodno-gospodarska laž, piramidalno pretiranjel Nadejamo se, da slavna županstva prestavne vojvodine brkinske ne bodo ozirala se na Šču-valnl klic veleslavnega našega narodnega gospodarja in to uže zato ne, ker v svobodnej Avstriji ni predpravic; a privilegij bi bil, ko bi smeli plesati čitalničarji, sokolci, gasitelji, veterani in sploh vsi po mestih in trgih, It ne Brkini, da bi bili res pravi trpini. Enake pravice, enaka bremenal 100 BrkinovlČev. Iz Štanjel* 18. septembra. (Letina, Čitalnica, ceste na Krasu, predavanje o trtnej uii (philokseri), predavanje o kletarstvu in analiiovanju molta itd.) Ker se bliža čas, ko se bodo zadnji jesenski pridelki spravljali, in vsled tega užo vsakdo povprašuje o letini, zato naj v kratkem naznanim stan naših pridelkov. Prvo žito se je sploh prav slabo obneslo, toliko bolj se je pa turšica, fižol in sploh drugo so-čivje v začetku ponašalo, dokler ni navadna kraška šiba, to je suša, pritisnola in skor vse pridelke tako uničila, da je ubogemu kmetu zadnji up uzela; — edino grozdje daje kmetu Še nekaj upanja, in kodar niso lansko zimo trte pozeble, ondi bo še precej obila trgatev, in ako Bog da lepe tople dneve, bodemo imeli prav dobro kapljico. Naša čitalnica v Štanjelu je Žalibog uie leta in leta podobna hlrajočemu detetu, ki ne more ni Živeti, ni umreti; zato so se nekateri rodoljubi sešll ter sklenoli, obuditi jo k novemu živenju. Kdor le kolikaj po Krasu potuje, vidi, da se naš slav, komenBki cestni odbor močno prizadeva, da se držć vse skladne ceste našega okraja v dobrem stanu, posebno skladna cesta od Rlhenberškega mejnika skoz Štanjel, od vipavske meje po Koši skoz Kobdilj in potem skoz Koprivo do sežanskega okraja; in to je tudi prav, ker ta črta je zvezana z vipavsko dolino, in je za občevanje v Trst in iz Trsta zelo važna; — ali kaj pomaga vse to, ker pre-stopivšemu mejo komenskega okraja, prerodi se ti tako rekoč ves svet in strmeč bodeš gledal in premišljeval, od kod taka različnost. Pa pustimo ravno mejo, idimo od Dutovelj proti Kre-peljem in dalje. Ako se pelješ, morajo se ti pijuča stresti, — ako pa voziš s teškim vozom, gorje tebi in še bolj živini. Za to cesto se zelo malo skrbi, in če je tudi kdaj popeljana, posuta je s laki in kamenjem, da bi človek ne pazeč na hojo, moral pri vsakej stopinji p isti. Uže pred več leti je bilo sklcneno, naj se dotična črta kolikor mogoče dobro vravna, kar se je v začetku tudi prav vspešno delalo, zadnje leto pa vse v nemar pustilo. Sicer se je letos nekaj malega mej Koprivo in Skopom storilo, ali to v prav majhno korist, ker dotično delo bi se bilo dalo z dogovorom komenskega cestnega odbora veliko boljše urediti; na vse druge bolj ozira vredne klance se je čisto pozabilo. Vse drugače je pa od Dutovelj proti Sežani, tam ne zapaziš zanemarjenosti, tam se ti dela brez nehanja. No, pa saj je to prav, in temu se tudi nikakor ne oporeka; — vendar če se uže zato cesto toliko skrbi, naj bi so tudi na ono nekaj več ozira jemalo, ker tega si ni nikdar doml-šljevati, da bode takrajno občinstvo, dospevši v Dutovlje, na Sežano, namesto na vogelski Dol v Trst potovalo ali vozarilo, do tega tako naglo ne pride. Dne 8. t. m. je gosp. Alojzi Strekelj tukaj predaval o trtnej uši. Govoril in razlagal je, kako se trtna uš plodi in množi; kako huda šiba je vinogradu, kamor se vtepe; kako je paziti in kako skrbeti, da se hitro konča; kazal je tudi korenine, ki so bile od trtne uši objedene. Poduk je bil prav jasen, daje mogel vsak stvar razumeti, in reči se mora, da je poslušalce prav zadovolii, za kar se gosp. govorniku prav gorko zahvaljujemo. Dne 18. t. m. smo imeli drugo predavanje. Spoštovani gosp. Povše, vodja c. k. kmetijske šole v Gorici, je razlagal predpoludne aparate za preiskavo mošta, ter praktično pokazal, kako se imajo pri dotičnem delti rabiti, poduk je bil tako jasen, da ga je umel tudi naj pri. prostejši kmet, Če tudi je bil namenjen najbolj razumnišim posestnikom. Po popoludanskej božjej službi pa je govoril o kletarstvu in na-pravljanju vina, ter razlagal, kako bi se dalo naše vipavsko belo vino zbolj.Šati in zboljšano dražje prodajati, kako neobhodno je potrebno, dobiti si kredit mej svetom; posebno pa je jemal ozir na kraSki teran, ter omenil, da je po kemijskih preiskavah dokazano, da je veliko boljše od Istrskega, in da bi se lahko tako pripravil, da bi vsa druga na svetu sloveča vina prekosil; povdarjal je, kako premalo se pazi na vinsko posodo, priporočal, naj se pred vsem skrbi, da se posoda ne pokvari, razložil, kako se pokvarjena izčisti, kako je z novo ravnati, predno se rabi, priporočal, naj se vincarji popri mejo novih znajdeb, da ne izgubć svetovnega kredita, ampak si pomogo do boljšega blagostanja. Reči moram, da si je gosp. vodja s temeljitim, 2 uri trajajočim govorom pridobil obilo pohvale. Le to me žali, da sem moral slišati v našej sredi Se vedno tudi take trdovratneže, ki še vedno v rog trobijo: Kaj bodo nas učili gospodje! — naši očetje so imeli zmirom dosti in dobrega vina, in mi se bodemo le po njih ravnali, — no, pa saj na take trmoglavce omlkanejšl svet ne gleda in k malu tudi odinro. Da ne bodem na dolgo popisaval omenjenega govora, rečem Dopisi. Izza Čuka 12. septembra. Potrebno se nam dozdeva, da dopisniku »iz Brkinov« (v »Edin.« št. 36. od 7. sept.) kratko odgovorimo in to gledć plesa. Ako prav se dopisnik ne vspenja in ne stavlja na nravstveno stulišče ter ne navaja uže na pamet nain znanih izrekov proti plesu n. pr.: »Ples je kolobar, čegar središče je vražji car,« nego na videz samo z narodno-gospodarskega stola dviga svoj glas zoper ples, vendar je mej vrstami lehko brati, da se dopisnik ravna po Machiuvellijevein na- ') Murslkateremu odborniku slovenskih čitalnic lep vzgled. ') Do zdaj ga nismo prejeli Uredn. in osamljenega, kakor bi ga bili stari njegovi prijatelji v Carigradu pozabili. Tudi ta okolinost je služila zlobnežem k obrekovanju i zasramovanju. Sovražniki so namreč razglasili, da je sv. Metod zgubil vse prijateljstvo pri grškem carju Basiliju i da slednji smrtno nanj mrzi. Ali tudi ta nakana Nemcem na sramoto izpodleti. Dotična govorica pride do samega carja; teinu pa se zbudi blaga misel, da precej i zelo prijazno povabi sv. Metoda k sebi v Carigrad 1. 881. Car mu piše: »O človek božji! prav srčno te želim videti; razveseli me ter pridi k meni, da še enkrat s teboj govorim na tem svetu 1 slišim molitev tvojo.« Vsled tega pisma, opravi se sv. Metod v Carigrad. Car Basilij sv. Metoda z veliko Čestjo sprejme, prav tako tudi carigraški patrijarh. Nekaj časa biva v Carigradu, potem se zopet vrne nazaj na Moravsko, vzeinši seboj mnogovrstne darove, poklonjene mu od carja, patrijarha, pa tudi druzih svojih prijateljev. Car pa, želeč se naučiti slovanskega pisma i slovstva, pridrži si na dvoru jednega svečenika i jednega slovanskega dijakona izmej spremljevalcev Metodovih. Knez Svatopluk je bil v istem Času mogočen gospodar, a tudi ohol i čestihlepen, v narodnem oziru pa zelo omahljiv. Nemci so dobro znali njegove hibe (napake), zato so mu z laskavo politiko vedno prigovarjali, naj se vendar otrese sv. Metoda, ter mu obečali srebrne gorć in zlato prihodnost, ako bo v tem oziru njim povoljno delal. Sčasoma, po dolgem premišljevanju, začne so Svatopluku vendarle nekoliko trgati debela mrena raz starega očesa; začelje biti kolikor toiiko boljši Slovan; srce se mu ogreje za hrabro njegovo ljudstvo i veliko obširno domovino; začel je premišlja-vati hinavstvo svojih nemških sosedov, a slednjič se omehča ta človek Iz neke tajne bojazni pred čestiUjivim starčkom, ki je vžival pri narodu i rimskem papežu največje zaupanje, — ter pusti cerkvi i njenim služabnikom polno svobodo v njihovem krščanskem področji. Zelja Svatoplukova pa, novo drugačno živenje začeti, bila je prepozna, kajti oba, knez Svatopluk i sv. Metod, bližala sta se uŽe visokej starosti. Polnih 24 let se je sv. Metod trudil i delal za cerkev i blagost slovanskega naroda. Zdaj pa je prišel zvestemu božjemu služabniku čas ločitve od svoje ljubljene krščanske čede. Poznal je svoje nasprotnike i videl z svojim bistrim umom prihodnost slovanske cerkve, videl je, koliko zla jej utegnejo sovražniki po njegovej smrti povzročiti, — zato želi Še o pravem času vse cerkvenene reči v svojej vrhovnej vladikovinl kolikor mogoče dobro vrediti. Sv. Metod skliče 1. 885 v Velegradu cerkven zbor, temu pa razodene mej drugim tudi srčno željo, naj si (zbor) liže zdaj izvoli njemu nastopnika, da se po njegovej smrti izogne vsakemu pričkanju. Zbor prosi sv. Metoda, naj si nastopnika sam izbere, ker svoje duhovnike po vrednosti i sposobnosti najbolj pozna. Tako se zgodi. Sv. Metod si Izvoli za nastopnika najbolj učenega i vrednega duhovnika, rojenega Moravana, imenom Go-razda. Verjetno je, da ga je sv. Metod s porazumljenjem papeževega poslanika pri kneŽevem dvoru najbrže uže takrat v vladiko posvetil in mu za vsak nepričakovani slučaj vsa cerkvena opravila Izročil. Želja sv. Metoda pa je bila Moravanom sveta zapoved, zato je Gorazd tudi lehko postal metropolitov nastopnik, v katerem je narod videl Metoda II. V omenjenem zboru jim sv. mož tudi svetuje, kde naj prihodnjič iščejo gotovega pribežališča i |zavetja, ako bi jih sovražnik zalezoval 1 proganjah Sv. Metod je bil svojemu narodu prav izgled očetovske ljubezni i skrbi; imel je krotko ponižno besedo; ali njegov nauk je bi močan v besedi, kajti podpiral ga je vedno z velikim požrtvovanjem, ncutrudljivo marljivostjo i delalno živo vero. Z osobito pozornostjo pa je gledal na svoje duhovstvo, zato ga uže zdaj na marsikaj opomni i svari, naj se prihodnjič skrbno varuje te i one nesreče, oziroma nastavljene varke. Na cvetno nedeljo, t. j. 3. aprila 1. 885, sv. Metod zelo oslabi, ter zaželi vsaj še jedenkrat opraviti službo božjo i posloviti se od svojih ljubljenih ovčič. Kaj je pri tej ozbiljnej priliki svojim vernim na srce govoril, kaj jim svetoval, kako jih svaril i opominal, kako se je od dobrega krotkega slovanskega naroda proslavljal 1 to si skor;y vsak lehko misli. Kateri dan umre, to je pričujočemu ljudstvu v cerkvi razodel, rekšl: »Otroci 1 strezite mi i varujte me do tretjega dne.« Ljudstvo i duhovniki pazijo bolnega starčka, strežejo mu, i molijo za njegovo ozdravljenje, pa sv. Metodu prihaja vedno huje. Tretji dan zjutraj t. j. 6. aprila 1. 885, izgovori sv. mož zadnje besede: »Gospodi v tvoje roke izročam svojo dušo;« potem pa izdahne blago svojo dušo na neizmerno žalost no le ljudstva njegove vrhovne vladiko-vine, nego tudi starih prijateljev v daljnem Carigradu. Velika množica vernih prihlti iz vseh strani prostrane dežele, da skaŽe svojemu višjemu duševnemu pastirju iz srčne hvaležnosti zadnjo čast. Njegovo telo prens6 v velegraško stolno cerkev majke božje, ter ga položć k mirnemu počitku v hladno rakev. Tam počivajo njegovi sv. ostanki ša dandanes, a žalibože, da ni mogel dotičneg i prostora do z laj še ni kdo n ijti i nam ga pokazati; mogoče pi, da se prihodnjič to ko.nu posreči. Blagi spomin na veliko delo, katero je storil v potu svojega obraza i žrtoval veledušuo vsemu Slovanstvu, pa ostane na veke globoko vsajen v hvaležnih naših srcih. (Dajje prihodnjič.) le še, da so laki poduki občinstvu z<»lo potrebni, iu bi se morali po občinah večkrat ponavljati, ker tako bi se občinstvo v duševnem in gmotnem ob/iru prohujalo. — Nazadnje izrekam v imenu vsega občinstva gosp. govorniku najtoplejšo zahvalo s prošnjo, naj večkrat obišče naše občine, kder bo vedno dobro sprejet, in čc je bila uže zdaj njegovim poslušalcem šolska dvorana pretesna, sniie se jih v prihodnje Še več. J. A. Is Lokve na kri»u 14. septembra. (Županstvo, voda i kmetijstvo.) Nasa občina je postala po sklepu slavnega deželnega zbora v Gorki samostojna ter ne spada več pod županstvo v Sežani. Dosedaj je imela naša občina veliko nepotrebnih potov I troškov v Sežano, katerih je pa sedaj, hvala Bogu, rešena. Možje I storili smo sedaj jako važen korak, a ta korak še ne zadostuje; šezdaj, in prav sedaj, ko smo začeli, mnogo mnogo stvari potrebujemo, da postavimo sosesko na pravo mesto. V prvej vrsti treba nam za župana zvedenega in zmožnega moža, kateri nas bo zastopal pri oblastnijah in uredoval našeso-seskine reči, in takega moža imamo mej seboj, a ne le enega, imamo tudi dva i to sta gosp. A. M. in gosp. M. B.; oba sta takim poslom sposobna in vešča moža, torej ko pride čas volitve, treba se je posvetovati, da bode izvoljen mož takšen, kakor nam je treba, ki bode skrbel le za korist in napredek občine, da ne bomo vedno zadnje županstvo na Krasti. V številki 1. lista .Edinosti« od leta 1880 je poudarjal dopis iz Lokve potrebo vode ter je izpobbujeval občinarje in jim svetoval, naj si naj poprej z vodo preskrbe, ker vode je v našej vaši silno potreba, tako ljudem kakor živini, posebno pi Še, ako bi vstala nesreča požarja ker požarji največkrat nastajajo v poletnej vročini, ko je odsolncavse poŽgano in vode niko-dar ni dobiti. A minolo je nad eno in tri Četrt leta, kar je bil oni dopis v Edinosti, časa dovelj — a kaj se je storilo v tem času za vodo ? — nič, čisto nič ne. Nekateri so pritrjevali dopisniku, da je prav pisal, a drugi so se mu smijali, češ, kaj to njemu mari, kaj nam natvezuje to 1 t. d. Bogami, to je Žalostno, I ne le žalostno, temuč tudi budalasto. PraŠam vas, kaj bi počeli, ako bi ogenj kde v vasi nastal mej sušo? —odgovor je lahek: — nič, od daleč bi gledali, kako se rudeči petelin nad našim pohištvom In imetkom širi, in vse v pepel spremi na, kajti, gasiti ni s kom; — druge priprave pa po vsej vasi ni, razen par ključev, a ti so toliko, ko nič, ker te bi mogli vspešno rabiti le edini Samsoni i Goljati. Slišali Rmo, koliko požarov je bilo samo etos v sosednje] kranjskej deželi; ako le edino vas Knežak pogledamo; kder je ogenj v malo urah toliko družin spravil na beraško palico, ker jim je vpepelil ves imetek in živež, moramo se spametovati. Glejte jih ! sedaj morajo beračiti okoli, ako si hočejo zopet nova poslopja in stanovanja postaviti, i zakaj to treba? Porečete nekateri: Saj niso sami nesreče krivi; to je sicer res, to tudi jaz pritrjujem, a na-Btopkov nesreče so si sami krivi, ker so niso zavarovali pri kakej banki, n. pr. pri domačej banki Slaviji, ki vsako škodo do zadnjega krajcarja zavarovancu rada poplača, in imeli bi k malu vsaj poslopja in stanovanja nova in še boljša od prej i ne trebalo bi jim sedaj okoli moledovati. Koje pred nekimi leti nek slepar za neko banko Vnione okoli se klatil in ljudi sleparil, leteli ste mu mnogi v past in svoj denar go-flju v žep metati, a da bi se pri poštenej domačej banki Slaviji zavarovali, zato nemate denarjev. Kdor si sam neče pomagati, temu Bog ne more pomagati. Bliža se zima, ne zvozite zopet, kakor ste uže navajeni, vsega ledu v Trst. Ne tajim sicer, da to ne nese lepega denarja soseski, a pri vsakej reči je treba zmernosti; vozite led le iz onih kalov, ki so od vasi bolj otdaljeni, pa še h teb ne poberite do zadnje kaplje. Ako pride suha spomlad, potem Še vode v soseski ne bomo bneli, kakor se je uže pripetilo. Ako hočete led v Trst voziti, napravite si poprej dobre in velike kale, v katerih boste imeli obilo vode in ledu. V suhih zimskih dnevih, ko se grejete doma pri ognju, takrat bi se rajše zbrali i lotili se dela takih kalov in ledenic; poglejte v sosednje vasi: Gročane, Vrhpolje Nasine, Drago iu v druge, koliko lepega denarja si oni v hudem mrazu prislužijo z ledoml Nekateri celo trdijo, da naša zemlja i klima ni za trto in drugo sadje, a to je prazna vraža. frta, to se ve, ne more roditi, ako je prav ne obdeluješ; jaz vidim po nekaterih brajdah lepe trte, in tudi drugo sadje, ki lepo cvete in sad rodi, a tega nekateri nečejo videti, drugi pa ne umeti; vedeti jo treba, da kmetijstvo je steber človeškega živenja, za to |e pa treba našim kmetovalcem dobrega poduka, kajti zemljišča so tu taka, na katerih bi vinska trta dobro rastla ter dajala kaj dobro kapljico, k jo do sedaj še celo iz nesnažnih kalov pijete Da bi se pa tudi tem napakom v okom prišlo treba je v prvej vrsti trdnega sklepa in pa stanovitnosti, in da se vse to tudi v dejanje uvede, treba je dobrega vodje i to se najlažje tako le doseže: Krajni šolski svet naj poskrbi, da dobomo dobrega učitelja, ki je teoretično i praktično v kmetijstvu izurjen, kateri ne bi le mladine, temuč tudi odrasle v kmetijstvu podučeval i k delu izpodbujal; saj nemamo šolskega vrta zato, da bi koprive v njem rastle. Zakličem vam tedaj: Možje, poprimite se dela, saj je le na vašo in vaših otrok korist. Upam, da moj glas ne bode glas upijo-čega v puščavi iu da bom v prihodnje na tem mestu govorilo napredku naše soseske.Naprej, pogum, srce I Vaš Mirko. Iz Materij« 18. septembra. 17. t. m. so položili v hladno gomilo truplo rajnega Janeza Dekleve. Sprevoda se je udeleži a rodbina in obilo prijateljev. Bil je rajni vodnik pri vojakih v Dalmaciji v Splitu pri polku B. Weber št. 22. Bil je mobiliziran, šel je z drugimi vred v Hrcegovino. Tain na meji Bi je v veiikej nevarnosti ude pokvaril in bil odpuščen od vojakov. Rajni je bil brhek, vrl In čislan mladenič; kdor ga je poznal, vsakemu je bilo milo za njim. V dolgotrajnej bolezni ga je najbolj veselilo, ko je dobil vaš cenjeni list »Edinost« v roke, da se je kratkočasil; drugo ga ni več veselilo, ker mu je bilo teško zapustiti ta svet. Večkrat je govoril: Će se kdaj ozdravim, prva skrb mi bode, da bom podpiral vredno »Edlnoat«. In to bi gotovo bilo, ker on je bil pošten Slovenec. Lahka mu bodi zemlja! Politični pregled. Notranja delale. Delegacije se odpro 27. oktobra, driavni zbor pa skoraj gotovo Še le prve dni meseca novembra. Nepričakovano imenovanje Riharda grofa Belcredija za načelnika upravnemu vrhovnemu sodišču je silno razburilo časnike nemško-na-rodne stranke, krčevito se vijo i kričč: ustava je v nevarnosti, nemštvo se izdaje Slovanom. — Do tega vendar Še ni prišlo i tudi ne pride, ali do enakopravnosti pa mora priti. Zlo se godi libtralnej, ali da jo imenujemo po novem imenu, nemikej narodne j stranki. Nje zadnje upanje so bili nemški kmetje, za katere se poprej prav nič ni brigala, ampak nakladala jim neznosna bremena ter jih na vse mogoče načine odirala, potem pa jim začela farizejski noge lizati ter jih ščuvati na druge narodnosti I pridigovati jim, da je nemštvo v nevarnosti. Ali kmetje so modreji, nego so mislili liberalci. Zadnjič so jim dali na zgornjem Avstrijskem nezaupnico i zdaj so izrekli v Ustjah na Češkem, da stojć na meji, a ne gledajo čez mejo, kakor bi to radi njihovi šfiuvalci. h Itajerskega deželnega zbora je stopil pl. Kaiserfeld Blagotinllak, ki je mej liberalci nosil veliki zvonec i znašel svinčeno podplate, ki so mu bili nazadnje vendar le preteški. Hrvatski deželni zbor seje včeraj odprl; napravi adreso, Izvoli poslance v ogerski državni zbor, potem se pa razide. V Hercegovini se kažejo vedno večji neredi. Stojna sodba, oklicana v okrajih: Gačko, Bilek, Nevesinje, Stolac In Trebinje, raztegnola se je' na vse mostarsko okrožje Slabo znamenje. V nanje drŽave. Z shodom ruskega i nemlkega cesarja se časniki Še vedno prav živo pečajo; toliko je zdaj gotovo, da se cesarja nista sešla le zarad prijateljstva, temuč da se je govorilo tudi o tem, kako se bojevati zoper socialistična načela in kako naj se konservativna politika krepi. Ruski car je ukazal, da se ima razstava v Moskvi odpreti 16. maja 1882 in zapreti 15. septembra. Na Ruskem se je častnikom plača zdatno zvišala, vojaštvo pa zmanjšala; dela pri trdnjavah pa so se opustila. Tudi so je tam osnovala sveta legija. Tako se imenuje društvo mladih plemenitašev, ki Imajo nalogo nihiliste uničiti. Družba je tajna, ima mnogo denarju, nje udje se bodo vrivali v ni-hilistične kroge ter jih proganjali v vseh skrivališčih. Njih geslo je: klin s klinom. Iz Francoskega se izganjajo tuji revoluci-jonarji. Na Švicarskem je začela vlada zoper socijaliste ostreje postopati. GrUi kralj potuje zdaj po Tesaliji, katero je Turčija odstopila Grkom. Turiki sultan zahteva, naj nove krščanske države poplatijo tur>ki državni dolg; uže gaje razdelil takole: Bolgarija ima prev/eti TiO milijonov frankov, Bosna in Hercegovina 800, Grika 200, Srbija 130, Rumunija 130 in (Jrna-gota 183. — Sultan naj pride ponj. Na Turlkem se roparji tako mnoŽe, da ni već varno ne le nobeno premoženje, temuč tudi nobeno živenje. Turško telo gnjije. Garjieldovo smrt Amerikanci zelo obžalujejo In po pravici, ker so izgubili poštenega in izvrstnega načelnika. Njegovej rodovlnl so nabrali '/, milijona dolarjev pudpore. Ko pa je njegov morilec, zlobni Guiteau, zvedel, da je Garfield umrl, razveselil se je in rekel, da je to božja volja; potem je pisal pismo namestnemu načelniku, nastopniku, ki ga bode, kakor morilec meni, varoval In obdaroval! domaČe stvari. Triaikl mestni uvel je bil zadnjo sredo sklican v sejo, a seje ni moglo biti, ker je prišlo premilo svetovalcev; več jih je neki na Italijanskem. Tržaško kmetijsko drutitvo vabi vincarje k praktičnim vajam v vinarstvu. Jako čudno se nam zdi to društvo, da še životari brez vse koristi. Komu bodo nek predavali? laškim TržaČanom? saj oni niso kmetje; okoličanom? ti pa večinoma no umejo laški. Nezaslišano je, da nekateri cerkovniki in drugi, kateri so od magistrata plačani, niso opustili navade vinske bere pri kmetih. Ako ima kmetovalec le čeber vina ali dva, ki ga ca svojo potrebo rabi, uže ga nadlegujejo. Mislimo, ker Še učitelji tega ne delajo, kateri so vendar v tesnejšej zvezi s kmeti, da bi tudi cerkovniki i drugi sitneži morali to bero opustiti. \ tržaškej škofiji se je oglasilo letos 6 mladeničev v semenišče. — Za malo semenišče se darovi še vedno nabirajo i ker ni še potrebne vsote nabrane, podpirajo se nadepolni gimnazijalci. Imenovanje. Vč. gosp. Jožef Križinan, kaplan pri sv. Ivanu poleg Trsta, imenovan je za začasnega profesorja veronauka na pazinskej gimnaziji. Na pazlnskej glinnažljt 1>° "Mej po ministerskem ukazu hrvatski jezik obllgaten za Hrvate in italijanski za Italijane. Ulova kanonika na krSkem ka-plllju. V. č. g. dr. Ivan Bolmarčič, dekan v Osoru na otoku Cresu i dr. Anton OrliČ, spiritualni vodja v zadrskem semenišču, imenovana sta kanonika krškega kapitlja. »Delalsko podporno drufttto«. ionski oddelek* imelo je v nedeljo 25. t. m. občni zbor. G. podpredsednik Dolenec je lepo pozdravil došle gospe In gospodičine ter jim razložil korist društva. Ko so bila pravila brana in razložena, vršila seje volitev za 8 od-bornic iu 4 namestnice. Izvoljene so bile soglasno te le gospe in gospodičine, odbornice: K. Dollnarjeva, A. Kobalova, J. Sušova, V. Haj-nova, H. Jeklerjova, F. Ipavčeva, N. Bozgova, M. Staretova, namestnico: A. Padnrjeva, A. Ra-člčeva, L. DraŠČekova, A. Avgostinova. Podpredsednik gosp. Dolencc je potem priporočal odbornicam, naj skrbć za društvo, naj nabirajo družahnlce in jih povabil v skupno sejo 9. oktobra ob 5. uri v društveno dvorano. Državni poslanec vile* gehneid je prišel v Gorico zdravja iskat, ker je uže dalj časa bolehen. Škoda, da se zaradi bolehnosti ne bo mogel vdeleževatl sej prihodnjega zasedanja. Bog hoti, da se vrlemu možu zdravje okrepi. Kranjski deželni odbor razpisuje 4 deželne ustanove za učence na vinarskej- in sadjarstvenej šoli v Slapu. Vsaka znaša 120 gld. Obrok za prošnjo je 30. sept. On d i se sprejme tudi več učencev, ako plačujejo za poduk stanovanje in hrano na leto po 120 gld. — Prav toplo želimo, da bi se v to izvrstno šolo tudi več mladeničev s Primorskega oglasilo. Le z umnim gospodarstvom si počasi pomoremo na noge. Kranjsko učiteljsko društvo je imelo 22. t. m. v Ljubljani glavni zbor. Pričujoč je bil tudi državni in deželni poslanec dr. VoŠ-njak, ki je naznanil, da se je prošnja, katero je on predložil v državnem zboru, izročila državnemu poslancu, prof. KvlČali, ki v prihodnjem zasedanji predloži temeljit načrt, kako naj se šole na Kranjskem preurede. Zbor je tudi soglasno sklenol vložiti prošnjo, naj se poduk v slovenščini raztegne še na več predmetov, ker se zdaj slovenščina v šolali še premalo rabi. Liberalcev liberalnost. Mestni svetovalec, g. Regali, je v ljubljanskem zastopu nasvetoval, naj so volilna pravica razširi tudi na meščane, ki manj davka plačujejo, ali nem-škutarska veČina je ta nasvet odbila z modrim razlogom, da k tnalu dobe volilno pravico, ker drŽava ureja vse davke. Ta razlog je po loben temu le: »Nekdo bi rekel: »Janez je lačen, dajmo mu kruha«; drugpi bi odgovoril: »Ker je lačen, naj pa počaka.« — Tako liberalni so liberalci. Profesor ftuklje* katerega je liberalno minlsterstvo /ara l narodnega mišljenja premestilo iz Ljubljane v Dunajsko novo mesto, pride zopet v Ljubljano. — Škripanje s zobmi! CJ. profesor Mtare, slovenski pisatelj, pride i/ Zagreba za vodjo na gimnazijo v Bolova r. zlata inaSa* Zadnjo nedeljo je obhajal v-č. g. frančiškan Jernej Večerina na Kostanjevici pri Gorici zlato sv. mašo. Na Vrhniki napravijo kmečko posojilnico. ClrknlŠkl krajni ftolskl svet je vložil prošnjo deželnemu šolskemu svetu, naj se odpravi poduk v nemškem jeziku na Štiri-razrednej ljudskej Šoli v Cirknici. Prav tako. Npl*tJe v ljudskej Doli, četrti natisek, spisal g. And. Praprotnik, To knjigo za ljudske Šole je ministerstvo za tik in bogočastje odobrilo. Na Štajerskem se narodna zavest mej prostim ljudstvom kaj veselo oživlja in vzbuja; kmetsko prebivalstvo je zelo navdušeno za domače stvari; ne mine mnogo časa, ko se bole le v mestih še nahajalo nekoliko nasprotnikov slovenskim pravicam, ves slovenski Štajer pa bo naš z dušo in telesom. Največjo zaslugo ima oSlovonski Gospodar«, da se je ljudstvo za domaČe pravice tako unelo. Pravično zahfevanje. Hrvatski In srbski gosti so v slatinskej kopelji v pritožne bukve zapisali to le pritožbo: 1. Mej praporjl, ki so se razvili danes, na cesarjev rojstni dan, pogrešamo z obžalovanjem slovanske trobojnlce ; 2. razen »Obzorja« ni razpoložen noben drug na Avstrijsko-Ogersketn izhajajočih slovanskih listov. Mi želimo zlasti, da se razpoloŽć: »Narodni list«, »Srbski Ust«, »Politik« in »Tribttne«; 3. glede kopeljske muzike izrekamo uŽe v četrto željo, naj se jej ukaže, da bo tudi slovanske melodije igrala. Za ČeSko narodno ffledliče se je v 35 dneh po njegovej vpepelitvl nabralo nad en milijon gold. Oast Ćebom I Za zastavo delniškega društva so nadalje darovali gg.: J. Seleš 5 gld., Fr. Cegnar 1 gld. za Irake pri zastavi so darovale te 1 e gospe In gospodičine: M. Mandič 5 gld., Ilica Polič 5 gld, Elisa Dolenec 5 gld., Katarina vie 3 gld., Ida Žlvic 1 gld., Etna Žlvic 1 gld., Natalija Truden 4 gld., M. Kovačevič 2 gld., Ve-koslava Brecelj 1 gld., A. Klodič 1 gld., Antonija Mankoč 2 gld., Marija Dolenec 1 gld., M. Jazblc 2 gld., Marija Tavčar 1 gld., Rotija N. 1 gld., M. S. 2 gld., Etna Abram 2 gld., Ana Scomparinl 2 gld., Joseplna Tolie 1 gld., Ana Stumpfl 1 gld., Dragotina GeršiČ 1 gld., Jose-(Ina Geršič 1 gld., Anka Klnhofer 1 gld., Rosa Ahno 1 gld., N. Pertot 1 gld.. Loser 1 gld., Ana Kastelic G gld. Po gospodičini Ivanki SuŠevl nabranih: Ivanka Suša 2 gld., Ana Šribar 2 gld., Hildegarda Švigei 1 gld., Josipa Pitami« 20 kr., Vekoslava Pire 1 gld., Marija Golja 1 gld., Marija Gangel 60 kr., Vekoslava CipriČ 1 gld., Uršula Dekleva 2 gld., Minka Kolar 2 gld. »GlaMbonu Uatlcn« v Ljubljani nam i u poslala tri v zadnjem čusu od nje založena dola: . • lavor ika», zbirku 36 najbolljŠih, večinoma uŽe znanih iti priljubljenih pesni z napevl od prvih miših skladateljev; prirejena za fletveroipeve 3. * Zbirka slovenskih nadevom za štiri ull petmoŠkih glasov. Zvezek IX. Obsegu 15 pesni. 3. 'Transkripcija narodne pesni*: a Luna sijea, za glasovir zložil In v. gosplcl Murijl Winklerievl poklonit Danilo Fujgelj. Toplo priporočamo tu dela prijateljem petin hi glasbe. Oblika je vsem zvezkom prav lična, slednjič imenovanemu krmna. Nadlamo se, da s« v pohvalo na-pevov o priliki oglasi v nušem listu kak strokovnjak. V iiiMorutiiem dolu denaŠncga lista se naznanjajo tri knjige, na katere čest, bralce posebno opozarjamo. 1. uRailaganjt rožnega r v Trstu via Coroneo št. 23. Tržno poročilo. Kava — prodaja se še vedno po nespremenjenih cenah, kakor smo jih zadnjič naznanili. Ulje — lino namizno prodaja se po nespremenjenih cenah, jedilne postalo je za 2°/ ceneje. Namizno velja «ld. 52 do gld. 70.—, jedilno gld. 39 do gld. 45, bombažno gld. 35 do gld. 40. Sadje. — Gene Sultanine so boljmlahove; rožičev cene rastejo, cene druzega sadja so nespremenjene. Sultanlna gld. 30 do »ld. 39, cvebe gld. 25 do gld. 32, opaš i gld. 23'/,, rožiči «ld. 8'A, tigo gld. 17'/,, um milji gld. 85 do gld. 90. Rii — cene tega blaga so bolj mlahove. Italijanski gl. 15 do gl. 22. Rangoon gl. 13 do gl. 14. Petrolje. — Cene se še vedno po.nirajo mej gl. 10 do gl. 10'/,, ktsneje vtegnejo priti morda tudi do gl. It. Domači pridelki. — Fižol malo ceneji, prav lako maslo. Fižol koKs gld. 14'/., mandalon gld. 14, bohinec gld. 14, rudefi gld. 12'/., bel gld. 13, zelen gl l. 12'/,, mešan gld. 10. Maslo gld. 84 do 88. Korun Kld. 3 do gld. WL. Slive gld. 14 do 15. " Dunaj«ka ltorxa dne 27. septembra. Enotni drž. dolg v bankovcih 77 gld. — kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 77 « 75 « Zlata renta .......94 • 70 € 1880 državni zajem .... 131 « 40 « Dolnice narodne banke ... 832 « — « Kreditno delnice..... 367 » 60 ■ London 10 lir sterlin .... 117 « 80 » Napoleoni........ 9 « 347 , C. kr. cekini...... . 5 . 59 • 100 državnih murk.....56 « — « Izžrebanja v oktobru: 1. Dunajsko mesto, 800.000 gld. za 3 gld. 4. Loterija v srebru, 2000 dobičkov, za 30 kr. 15, »Bodenkredlt«, 50 000 gld., za 1 gld. 50 kr. 16. Loterija s konji, 500 dobitkov, 1 gld. za samo BO kr. na teden fi)D rtlJ ali tudi S gld. im mesec ZO Ako si) platijo na enkrat S* gld. in no meril« vleči vsaj s :iO gld., pošiljajo se tudi proti noitnl nakamiol ali zajemu. Vj[ Jok. Poldan v Trsi«, rerificijski vred za izžrebovanja in menjavnlea, Cassa fu Strattl poleg c. k. namestništva, (14—1) Nove bukve so priSle ravnokar na svetlo z imenom : „Spovednik iij njegova služba" imenuje se knjiga, katera je na svitlo prišla v založbi Fr. ItOMec-a. župnika v Truškah. p. Koper (Capodistria). Prodaja se po 1 gld. 20 kr. Dobi se tudi v katolilki bukvami v Ljubljani. Št. 791. okr. šol. s. Razpis službe učiteljice na ljudskoj Šoli v Komnu, eventualno službe učiteljico v tem Šolskem okraji, z dohodki po deželni postavi od 4. marca 1879. Postavno dokumentovane prošnje se imajo vložiti po predpisanem potu v 4 tednih po prvem razglasu v »Oaservatore Triestino. pri c. k. okrajnem Šolskem, svetu v Sežani C. k. okrajni ioltkl »vet v Sežani 2'2. septembra 1B81. d). Stev. 785 okr. 6. s. Razpis službe Za izpraznjeno učiteljsko službo II. plačilne vrste v Nabrežini, za eno učiteljsko službo II. plačilne vrste in z;i eno učiteljsko službo III. plačilne vrste v tem šolskem okraji, vse z dohodki po deželni postavi od 4. marca 1879. Prosilci naj vlože svoje postavno dokumentovane prošnje po predpisanem potu v 4 tednih po prvem razglasu v »Osservatore Triestino« pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Nežami. C. k. okrajni Solakl svit. V Sežani 16. septembra 1881. (2—2) Na prodaj hiša s primemo dvorano za ples in dvorišče pri sv. Ivanu št.865. Oglasiti se je pri lastniku Matiju Kastelcu, (3—2) vulgo Triper pri sv. Ivanu. Krčmar Gomiselj naznanja, da prihodnjo nedeljo iznova odpre svojo gostilno (Ncala aaaiata), z dobrim domačim novim vinom. (1) „Lurška mati Božja". Preložene »o iz francoskega po g. Henriku Lassere. V njiV je popisano, kako se je mati Božja prikazovala v I.urdii pred nekoliko leti, in kako so se potem godili lu su S ;god j čudeži. — Večajo mehko vezane 1 gld., v polplatnu 1 gld. 20 kr , v polusnju i gld. 2) kr., in vse v platnu t gld 10 kr Po polti 10 kr. več. Kdur vzame 10 i/lisov, J i I s dobi poštnine prosto. - Prodaja jih pivlagatelj Franjo Mareiič, kaplan v Šentvidu aad Ljubljano in katoliška bukvaraa v Ljubljani. (3-1). Mesnic a- Janexn tkemlcltiolll prodaja volovska meso I. vrste po 41, 40 in 50 krajcerjev. od stegna u 01 < 06 ■ najbolje « 08 kr. kilog. Via delta Sto: i one blizu Vesrharie nore. (3—2, Zaloga vina, Josipa Beseg-a ria drila Pescheria it. ,1. [na* proti Varane »Kur »pa /e lice «.) Podpisani Šteje si v čast, p. 11. občinstvu naznaniti, da je te dni odprl zalogo: laškega, belega In rud«£ega namiznega vina, katero se prodaja v celih ali polnvedrih. Chianti vino v steklenicah po zelo znižani ceni. Tudi je v zalogi pristen vinski ocet. Vsako naročilo na laška vina se točno Izvrši. Dobrota in cena vin daje podpisanemu tipanje, da ga bo p. n. občinstvo z obilnimi In stalnimi naročili počastilo. jr»«i|» IleMoff. (4-3) Dober kup ure RazpoŠijam proti poštnemu povzetju, in povrnem denarje, ako ne dopadajo; vsako naročilo je torej brez Izgubo. I ura na valjar iz srebrnega niklja z verižico, prej 12 gld., sedaj 5 gld. 25 kr. I ura na sidra Iz srebrnega niklja z verižico, prej 15 gld., sedaj 7 gld. 25 kr. I remontalr Wa«tilngt«n ura z verižico, prej 50 gld., sedaj 15 gld. I člito aretljani stolni torg Stev. G, se dobivajo sledeče nore knjige: i. llaxln|{anjo nv. roznoga veno« za šmarniee in tudi vse dnige JuHe s dnSiin otisegoin : a) Zakaj imamo Mariju lastiti, kako jo častimo sploh; kako jo častimo z rožnim v.-n.'em: kaj pomeni vera, Gospodova molitev, aiifr-dovo teženje (1 do 15. dan); b) premišljevanje petnujsterih skrivnost vsolega žalostnega in eastitega dela (Iti, do 30 dan); Ml. dan usmili se du5 v vieah; c) navadne molitve: jutranja, meddnevne ve-Cerna ; ma^ne, spovedne in obliajilne; lavretanske litanije; devetdnevnica in trtdnevni.-.a; d) nekaj pesem; Mariji Devk-i rožnovenskl ln Se deset drugih. Knjiga se toraj, ne le za poduk ln premišljevanje, ampak kot molitvenik vsaki čas lahko rabi. Posebno bodi priporočena za bližnji praznik »v roienkranike nedelj«. Cez vse pa bi najboljše služilo Razlaganj« a v. rožnega venca udom Živega roženkranea, kterih je prav mnogo po Slovanskem. Kako marsikaterikrat clovuk ne ve kaj premišljevati, vzlastl če se mora ista skrivnost več dni zaporedoma moliti ln premiš-lievatl, h Razlaganja bi lahko vsak dovelj poduka dobil za se ln za svoje sonde. Naj bi se toraj knjiga pri nobenem vencu Živega roženkranea ne pogreSahil Ce je že ne more vsak na zu se Imeti naj bi jih imel vsak venec dvoje troje da bi si jih udje lahko drug drugemu posofe-vah Stalo bi n. pr. dvoje knjig ude enega venca le po 10 soldov kar vendar vsak lahko premore. Velja v pol platnu 75 kr. v pol usnji 80 kr. v«e v usnji 9.» kr. in z zlato obr. 1 g. 15 kr. - Po pošti 5 kr. več r 2 OS« Rti, to je Gospodova molitev v podobah, lepo v GU cm. visoki ln51 cm široki sliki razdeljenih Cena podobe same je 80 kr. po polti 90 kr., v pozlačenem okviru 3 gl. v zaboju gld. 3.30 kr. Z zalogi imamo mnogo mašnih Knjig, brevlrjev raznega tiska in velikosti, molitvenlkov, podob ln podobin, rožnih vencev, kriŽlcev l. t. d. Naročila na razne katol. časopise, knjige bogoslovske in druge se vedno sprejemajo in po moči naglo izvrSujejo. Z besedo: KatolŠka bukvama izvršuje vsa naročila, da te niso katoliškemu stališču nasprotna, Vinske sesalke (pumpe) najboljše sestave, pri shodu vlnorejcev na Dnnaji 1. državnim ln enim zlatim darilom zaradi dobre izdelave odlikovane, s vso pritlklino; prave amerikanske cevi z dveletnim poroštvom, Mousseux, soclcl, menjalne in kljunaste pipe, prehodne zaklop-nlca in vsi Izdelki iz kovine pri Franc S/rom/, Wien, III. Bezirk, Fasangasse Nr. 18. v lastnej hiši. (-24-13) SEJL,?Važno vsakemu! Ker je na kant prišla velika tovarna za krltaiiak« arebro, se bo zavolj velikih dolgov ln splošnega iz-praznenja prostorov vsa velikanska zaloga razprodala 0ST za 75 odstotkov pod oeno tedaj skoraj zastonj. Celamizna oprava iz britanskega srebra, kije prej stala 28 gl., dobi se zdaj za 8 gl. ter se garantira, da bo bela ostala. (S temi 8 gl. je samo delo komaj na pol plačano.) I11 sicer se dobi: 8 ml/nih nož Iz britanskega srebra z ostrino z jekla 6 vilic iz britanskega srebra, tefcke in flne sorte, C težkih Sličic lz britanskega srebra, 6 najllčnejlh žličic za kavo, lz britanskega srebra, 1 mlečna zajemalnlca iz britanskega srebra, C finih tac za desert, 2 lepa svečnika, 3 jacnih kozarcev, C lepo Izdelanih tac, 0 kristalnih podlog za nože, 1 posoda za sladkor, 1 presejalnlk za čaj, 3 fine tace za sladkor. Skupa: 54 kosov. Vsi ti krasni izdelki sc dobijo za 8 gl. Naroči se ali s poštnim povzetjem, ali pa da se denar naprej pošlje, pri nas: Britaniasilber-Depot O. Langer VVien II. obere Donaustrasse 77. Ako bi blago ne ugujalo, se v ,8 dneh vzame nazaj, ln plačana svota povrne. (16—15) Podpisana si jemlje Čast naznaniti, da ima uže 30 let v Trstu Via Nuova Nr. 735 zraven grško ccrlcve. Zalogo luninih oblačil mte vrste cerkvenih priprav* V zvezi z domačimi in ptujimi tovarnami, lahko vsako naročilo točno in hitro oskrbi. V podpisani zalogi sc nahaja vsake vrste blago v svili prepre-ženo s6 zlatom in srebrom finim, damasti za cerkvene in društvene zastave, za mašna oblačila preproge v svili, v zlatu in srebru m vsaki drugi kovini. V zalogi ima kelhe, svečnike, križe, lampe, svetilne, monstrance, kadilnice itd* Vsa naročila izvrši natančno, okusno in elegantno, bodi si iz šivanine (štikanja) z zlatom ali z svilo. Prevzame tudi vsake vrste dela iz lesa kakor: svečnike, križe, božjo grobe, podobe, tabrnakelne, trone itd. Ker podpisana uže čez 30 let v tej stroki dela, pridobila si jo ime po raznih Škofijah in farah, kar dokazujejo obilna pohvalna pisma in spriČe- svojitni izdelki. Katarina Garusa, onih, katero je posluževala (2-1) Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANlO. Tisk. F. Huala v Trstu-