^KRIZOSTOM:
Zdaj je velika luč pri nas!
(Za 2. februar.)
Vse mesto spi.
Nobeno okno ni razsvetljeno.
Sneg po ulicah leži.
Vse je prazno zapuščeno.
Mali Jezus v beli haljici po mestnih ulicah hiti.
Drobni plamen sveče v ročici mu trepeče.
Skozi vsako okno pokuka in potrka na šipe, da zazvene.
Vsem podeli svoj blagoslov, ki po božji luči hrepene.
In kamor s svojo lučko posveti — ni več teme.
In na katerokoli okno potrka — se mu odpre.
Mali Jezus skozi ulice hiti.
Belo svečko v drobni roki tišči in žarke razliva v sleherni hram.
Iz spanja se bude ljudje in v jasni dan zavzeti strme.
Zdaj je velika luč pri nas!
Ljudjš božji, zdaj je čas, da odpremo srce in oči!
V snegu je pustil Jezus sledi svoje predragocene Krvi...
P. HILARIN FELDER O. CAP. — P. FRANČIŠEK:
Frančišek in Kristus.
~T iteštvo je v prvi vrsti zahtevalo od vazala (služabnika), da je sv°-\/ jemu gospodarju sledil v vojsko. To je bila častna dolžnost, da V je kot lojalen mož bil vedno pripravljen, svojemu zemeljskemu gospodarju in knezu slediti v boj in mu stati v vsaki sili ob strani. 1® zvestoba je morala biti večna, brez oklevanja — kakor božja zvestoba^ Nezvestoba je največja žalitev, ki jo moreš očitati vitezu. Kršitev zv®' stobe se je kaznovala z razčinjenjem viteza, z smrtjo ter ga je postavila med „tolpe, ki gore v žveplenem peklu med hudobnimi duhovi."
Ravno tako pa je tudi najvišja naloga duhovnega viteza, da zvesta sledi Kristusu, najvišjemu Gospodu v hoj. Kristus ne zahteva od svojega viteškega služabnika, da gre v krvavo bitko. Saj je vendar „Kralj kra' ljev m Gospodar gospodarjev11 prišel kot knez miru, da zlomi meč UJ jeklo in surovo vojno silo, ki ubija narode, uniči! Kliče ga pa v duševu boj proti satanu in grehu ter proti svetu ter ga oborožuje z mečem d11’1 in vere, resnice in čednosti. „Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem na zemljo mir... ampak meč" je njegovo načelo z dodatkom: „Kdoi' i>e hodi za menoj, ni mene vreden."
Kristus nam je postal vzgled in voditelj v vsaki popolnosti. Šel k pred^nami in „nam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah' To dolžnost, slediti njemu v boj, nam vedno znova kliče v spomin. sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo n11 luč življenja." „Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali, kak0 sem vam jaz storil.1 Višjega klica za izvoljenega viteza Kristusovega 0 svetu ni. „Zakaj, katere je naprej poznal, jih je tudi naprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med n® gimi brati. (Rim 8, 29.) Pravi Kristusov vitez mora torej vedno kor^ kati ob strani Zveličarja, njegovo življenje in vsako njegovo potezo sebi dosledno upodobiti, tako dolgo, da lahko govori: „Živim, pa ne ' jaz, ampak v meni živi Kristus." (Gal. 2, 20.)	,.*j
Sv. Frančišek je bil ves napolnjen te velike viteške naloge, sled' Jezusu, ves navdušen neizprosne resnosti, da namreč nasledstvo KrlSoj sovo oznanja in sam izpolnjuje. Svoje sobrate vedno nagovarja k izp° njevanju evangelija, brez prestanka jim slika osebo in vzgled JezU Kristusa, v katerem je celoten evangelij postal živa resničnost.
Najbrže so bile napisane že v pravodilu besede: „Vodilo in ži'J nje bratov je takšno: da namreč živijo v pokorščini, v čistosti in ? lastnine in nauku ter stopinjam Gospoda našega Jezusa Kristusa sledi] ■
V	vodilu od 1. 1221 Frančišek znova opominja: „Držimo torej 0
sede, življenje, nauk in sv. evangelij tistega, ki se je ponižal, da je za prosil pri Očetu ter svoje ime nam razodel... Ne želimo nič druge& ničesar drugega nočemo, nič drugega nam naj ne ugaja, razveselj J kakor naš Stvarnik, Rešenik in Zveličar."	uj
V	splošnem zborovanju bratov je tako govoril: „Poslušajte 0
gospodje in brati, poslušajte moje besede. Nagnite ušesa svojega src® sledite glasu Sina božjega. Njegove zapovedi držite s celim srceni izpolnjujte z vso odločnostjo njegove svete. Poveličujte ga, ker je d ^ ter svoja dela z njim razžarite. Kajti zato vas je poslal v svet, da z sedo in v dejanju pričate za njega."	|e:
„0 nasledovanju Gospoda" govori nekoč sv. Frančišek takd^ „Glejmo vsi dobrega pastirja, ki je za rešitev svojih ovčic pre “
rpljenje na 'križu. Ovčice gospodove mu sledijo v žalosti in preganjanju, v preziranju, v žeji in lakoti, v bolezni in skušnjavah in v mnogo urUgih težkočah in zato prejmejo od Gospoda večno življenje."
Na svoji smrtni postelji piše sv. Frančišek sv. Klari in njenim hče-svojo zadnjo željo v kratkih besedah: „Jaz, ničvredni brat Frančišk hočem slediti življenju in uboštvu našega najvišjega Gospoda Je-šsa Kristusa in njegove najvišje Matere do konca. In vas prosim, moje gospodarice ter vam svetujem, da po tem najsvetejšem življenju in njegovem uboštvu redno živite. In zelo pazite, da vas kedo s kakršnokolim ^ukom ali nasvetom ne premoti."
Tako je vitez Frančišek vztrajal do zadnjega trenutka v nasled-s|vu Jezusovem. Tomaž Čelano mu daje izpričevalo: „Njegovo najvišje stremljenje, njegova najlepša želja in najvišje načelo je bilo, sveti evan-j>ehj izpolnjevati v vsem in čez vse ter popolno, z vsem ognjem, z vsem potenjem čustev, z vsem srčnim ognjem slediti Gospodu Jezusu Kristusu 'P posnemati njegov zgled. V vednem premišljevanju se je spominjal Šgovih besedi ter si vedno živahno klical v spomin njegova dela.
. Nasledstvo Jezusovo v vseh življenjskih prilikah, v mišljenju, ener-?lcUo, neprestano in vztrajno nasledstvo Jezusa Kristusa do smrti — to v skrivnost sv. Frančiška. V velikem in malem, v najmanjši odtenkosti Usevnega življenja, kakor tudi v zunanjem življenju — povsod je hotel enak Zveličarju. Gorres pravi o njem: „Ako je od apostolskih časov ,° danes našel naš Gospod Zveličar koga, ki bi v vseh stopinjah njemu edu, v vseh njegovih naukih sledil njegovemu zgledu ter se ga z vsemi Usevnimi silami oprijel, potem je bila pač to tista visokohrepeneča Usa> ki se je neprenehoma solnčila v njegovem solncu ter končno sama r.stala nositeljica solnca, ki ne izžareva samo njegov blesk, ampak celo
p Bartolomej iz Pize podaja v svojem delu: „0 sličnosti življenja sv. rančiška in Gospoda Jezusa" sicer nekoliko naivno in gostobesedno, 'ondar tako globoko resnično sliko. Temeljna misel tega dela je že iz-y eaa v prvih vrstah v Fioretih: „Sličnost sv. Frančiška z Kristusom.
prvi vrsti je treba vedeti, da je bil naš sveti oče Frančišek v vsem Se°iem dejanju Kristusu sličen." Že najstarejši Frančiškov življenjepi-s c’ Tomaž Čelano pravi: „Po mojem mnenju je bil sv. Frančišek naj-Jtejši odsev svetosti Gospoda ter slika njegove popolnosti. Tako da-JaK ta sB^nost, da je bilo sv. Bonaventuri skoro samo ob sebi raz-ip v °’ Ta je bil sveti oče enak Kristusu tudi po svojih ranah: „Kakor božji mož podoben Kristusu v vseh življenjskih dejanjih, tako je on°ra Postati enak v težavah in bolečinah trpljenja pred odhodom v iransko življenje. In kakor je bil radi velike strogosti in dolgotraj-Ust P.renašanju Križa Gospodovega že telesno oslabljen, pa se vendar ni asil, ampak se je oborožil za junaško prenašanje mučeništva. Kajti gan je jjjj neugasljivega ognja ljubezni do dobrega Jezusa." p„l g ° č a ljubezen do Kristusa je bila pra-vir, iz katerega je čr-fi;. I jančišek svoje navdušenje in msnost v viteški službi ter viteškem Ha | s*'Vu Kristusovem. Kajti druga plat viteštva je tudi ljubezen, usluž-Asj r&T' ljubezni je bistvo viteštva. In to je imel Kristusov vitez iz \eiaf v P°lui meri. Bil je po naravi navdan s strastno ljubeznijo. Ljubiti Pot k tvari’ sam biti velik v ljubezni, to je bila od nekdaj njegova srčna čist C^a' tod njegovo mladeniško navdušenje za močne, čudovito P^av ^)esm' ljubezni. Odtod njegovo navdušenje za čudovita dejanja Vega viteštva. Od trenutka, ko je sprejel duhovni viteški udarec je
prenesel Lo zemeljsko ljubezen na Kristusa. »Trije tovariši" poročajo: »Začenši od njegovega spreobrnenja do smrti je ljubil Kristusa iz celega srca, nosil je njegov spomin vekomaj v srcu, proslavljal ga je 1 ustnicami ter ga je poveličeval z dobrimi deli. Tako iskreno in iz celega srca je ljubit svojega božanskega Zveličarja, da je, samo da ga je kdo imenoval, bil ves ganjen in pretresen ter vzkliknil: »Nebo in zeiO' lja naj se priklonita pred imenom Gospodovim." Nekoč je pisal na celotni zbor sobratov: »Ako slišite izgovoriti ime Jezusovo, padite na tl* in ga molile, kajti njegovo ime je ime najvišjega Sina božjega."
Z pretresljivimi besedami so znali bratje, ld so z njim živeli, prlj povedovati, kako jih je dnevno tudi med časom rekreacije navduševal za Jezusa. Njegov pogovor je bil privlačen, njegove besede o Jezusu s° bile neizrekljivo mehke, polne ljubezni in miline," — tako Tomaž Čelan0 — in dostavlja: »Njegov jezik je govoril iz polnosti srca in veletok i'a2' svetljene ljubezni, ki je vso njegovo notranjost napolnjeval, se je iz° navzven. Vedno je mislil na Jezusa. Vedno ga je nosil v srcu, Jezusa v ustili, Jezusa v ušesih, Jezusa v očeh, Jezusa v rokah, Jezusa v vseh ostalih udih. O, kolikokrat je pri mizi pozabil na telesno hrano, ko je kje slišal ime Jezusovo ali ga je sam izgovoril ali premišljeval: ves v hrepe' nenju ni takrat ničesar videl ne slišal. Med potom je včasih premisi)0' val Jezusa ali pel o njem, pa je pozabil na vse ter vse stvarstvo povalri naj hvali Jezusa."
Tudi v svojih molitvah je obdajal Zveličarja s prošnjami, naj p’11 dodeli popolno ljubezen: »Naj me, o Gospod, prosim te, tvoja ognjevi^ ter kakor med tekoča sila tvoje ljubezni odtegne od vsega, kar je p°. nebom, da iz ljubezni do tvoje ljubezni umrem, ki si umrl iz ljube#11 do moje ljubezni."
Ta ogenj njegove ljubezni do Kristusa se je prav posebej vžgal ° dveh ognjih iz življenja Jezusovega: ob njegovem učlovečenju 1,1 trpljenju. Tomaž Čelano pravi namreč: »Ponižnost v Kristusove01 rojstvu in ljubezen v njegovem trpljenju sta dušo svetnikovo tako zel° navdajala, da mu je bilo težko kaj drugega misliti."	(Dalje pdh-
P. ROMAN:
Don Fernando — sv. Anton zapusti samostaj1 častitih gospodov Avgusti n cev in se zateče *
frančiškanom.
r od nekdaj je sv. Anton ljubil preprostost frančiškanskih brat0'’ M ki so neredko za to ali ono stvar potrkali na bogata vrata avf> M J štinska.
Polagoma je v njem zorela želja postati sam sin tega apostolski moža Frančiška, ki so se o njem govorile tako čudežne reči.
L. 1219 je don Fernando prejel dijakonat. Leto kasneje pa se 111 sto Koimbra odene v slavnostna oblačila, da dostojno sprejme drag0 ceni zaklad: relikvije frančiškanskih mučencev-prvencev.	ie
Don Fernando je ves blažen. Vesel je in ponosen je na te rd rože iz božjega vrta.
Istočasno pa vstaja v njem vroča želja, da tudi sam postane de žen škrlatnega venca mučeniškega.
Zalo skjene neki dan, da zapusti odlični red gospodov Avguštincev ln postane frančiškan.
Zdeti hi se komu utegnilo, da je to nestanovitnost. Pa ni bila. To le bil ogenj z neba — luč od Luči.
Zaprosi, svojega predstojnika, da mu dovoli odhod in mu razloži ^ako in kaj.
Odlični gospod Caesar je globoko užaloščen. Toda plemenit kakor ]®> spozna, da to ni kaka mimoidoča slabost Fernandova temveč „duh, kl veje kjer hoče“.
In ga pusti.
Sv. Anton prejme Frančiškovo obleko.
^ Ova brata frančiškana ga v celici preoblečeta v redovno haljo bra-bančiškanov, slovo se ima vršiti v cerkvi.
, Kili eden ni brez žalosti. Vsi ga ljubijo — ta biser, ta dragulj, to srce.
On pa nevzdržno hiti za ciljem.
U . K novicijatu je najponižnejši, ubogljiv do skrajnosti, strog do nesenja. Do drugih dober kakor pomladni veter.
P1-oti koncu novicijata zaprosi iz njega: Če bi me poslali med anene. Rad bi za Jezusa umrl. To je moja najtišja želja.
Zelje svetnikov so drugačne kot želje sveta.
£1 “lemiči sorodnih rodbin — z začudenjem strme v to izjemo, v tega ^ je po krvi njihov, po plemstvu njihov, po duhu tuj.
1° je plemstvo od onkraj.
ANTON DE W A AL - P. EVSTAIIIJ:
Šote ra!
Zgodovinska povest iz prvih časov krščanstva.
S temi besedami je odšla devica v neko skrito sobano svojeg2 dvorca, ki je bila okrašena z redkimi, v dvoranah in na hodnikih rimskega. plemstva sicer nepoznanimi slikami.4) Ondi je stala v ozadju na mizi, pokriti z najbolj tenkimi tkaninami, omarica, obložena s slonovo kostjo; nad njo je bila naslikana na steni podoba dobrega pastirja, kateri pase svoje ovčice na cvetnih lokah, ter jih napaja s potočki vode čistega studenca. Zraven je bilo na eni strani naslikano obujenje Lazarjevo, na drugi strani pa čudežno pomnoženje kruha.5)
Sotera je potegnila iz nedrij majhen zlat ključek, pokleknila je pre(* omarico ter jo odprla. Na prtiču iz sirskega škrlata, vezenim z zlatom, je stala ondi posodica, stolpičku podobna, iz čistega zlata, bogato posuta z biseri in dragimi kamenčki.
Posodica je oklepala najsvetejši Zakrament.6 * 8 *)
Dolgo je klečala devica v tihi, goreči, prisrčni molitvi pred svojim nebeškim Ženinom, in kdor bi smel gledati njeno obličje, bi mogel misliti, da ne vidi človeka, temveč angela, ki je zatopljen v bogočastno molitev.
Na poti proti svojemu domu si je senator Avrelij Sempronij bel1 glavo, kdo bi utegnil biti tisti neznani zaročnik, ki si je tako popolnoma pridobil Soterino srce. Ker ga pa kljub vsemu razmišljanju ni niogel najti, je primerjal prvo izjavo dekletovo, češ da se nikoli ne bo omoži13’ z drugo trditvijo, da je namreč že zaročena. In pri tem se mu je zazde10 * *’ da je hotela le na lep način povedati snubcu, da noče njegovega sina.
4)	Najnovejša izkopavanja v cerkvi sv. Janeza in Pavla, mučencev pod Jullja_ nora, so nam odkrila staro krščansko hišo, katere stene in stropi so okrašeni s P°fl bami, kakršne so v katakombah. Iz svojih hiš so kristjani odstranili vse, kar je naravn spominjalo na češčenje bogov, v družinskih prostorih pa, ki niso bili vsakemu dostop se je njih vera očitno in neprikrito razodela s tem, da so okrasili stene z verskimi Pre stavami, katere so bile vzete iz cerkvenega miselnega in podobenskega kroga. P°teIJ'j takem smemo misliti, da so bile tudi javne cerkve kakor domače kapelice prvih stol okrašene s podobnimi slikami, kakršne so nam ohranjene na stenskih slikarijah ka komb, s tem razločkom, da so bile v prostorih nad zemljo, razsvetljenih z dnevno s lobo podobe pač boljše naslikane, kakor pa v temnih cemeterijih.
5)	Protistavo obeh čudežev, pomnoženje kruha in obujenje Lazarjevo, sreča1"0
pogosto na starokrščanskih upodobitvah, bodisi na slikah v katakombah, bodis
na kamenitih rakvah.
8) V časih zelo ostrega preganjanja, ko ni bila mogoča redna služba
dovoljevala Cerkev svojim otrokom, da so smeli shranjevati sveto Rešnje Telo v sv
hišah. Ljubezen kristjanov do svojega Gospoda in Zveličarja je pa odbrala najdr
in najbogatejše, da bi v to zavila svoje najvišje bogastvo in največji zaklad. Ko Pa
zlasti v dioklecijanskem preganjanju zasledovali predvsem duhovnike in dijakone. bi oropali čredo njenih pastirjev, je bilo v Cerkvi potrebno izročiti večinoma la)1 ^ celo to, da so prenašali sv. obhajilo spoznavavcem po ječah. Vendar pa si je Cerke' to odbrala bodisi dečke, ki so bili v oltarski službi — kakor znanega Tarzicija, ki ?a
druhal pobila, „ker ni hotel svetega izdati psom", — bodisi Bogu posvečene device.
kip'11
i Ako pa je bil že oče nad tem v veliki meri začuden, je bil še veliko njegov sin Ambrozij.8) Saj ga je vendar mladi ženski svet glavnega ®esta sprejel s toliko ljubeznivostjo, da si je mogel biti svest, da ne Korejo biti pomanjkljivosti na njegovi strani vzrok takega odklonilnega Ogovora. Toda — kakšen razlog neki je imela Sotera, da mu je odrekla Sv°]o roko?!
, Tukaj mora biti neka skrivnost! In vse je drezalo Ambrozija, da je s*denil: ne bom miroval, dokler ne odkrijem zastorov uganke!
. , Prvo, kar je mladi mož opazil, je bilo, da pristava nikakor ni tako 1 dno zaprta za ves svet, kakor se je zdelo. Nasprotno! Ob gotovih dneh 0 prihajali na vse zgodaj zjutraj prosjaki ter ljudje najnižjih slojev, časih pa tudi osebe boljšega stanu, videti je bilo, da imajo dostop pri ekih malih vratih na zadnji strani. Veseli in zadovoljni obrazi, s kateri so se ubožci vračali, so dokazovali, da so bili vsi bogato obdarovani. v Redko je šla Sotera z doma kam na obisk, in hodila je malodane ■j n° le v eno in isto hišo. Bila je to razpadla temna palača na Eskvi-du,*) ki je bila v starem času lastnina nekega senatorja Pudenta. Zelo rHn-° ''e ki*0 Pa to> 90 se tu(K tamkaj pogosto zbrali zgodaj zjutraj oni edki gostje. Kdo je zdaj gospodar ali gospodinja te hiše, ki ju je hodila °tera obiskat, tega Ambrozij še ni mogel zvedeti.
, Tisti dan, ko je bila sveta Agneza usmrčena, je prišel mladi tribun . bcajno na Forum**) k baziliki***) Julijevi, tako je bil priča zasliševanja niučeništva mladostne »poznavalke.
. Na mesto, kjer je bila devica obsojena, sta prišli dve ženski: Fabiola j. l neka druga, oblečena kakor žene preprostega ljudstva, — glavo je ^e*a tesno ovito z ruto; dvignili sta sveto truplo in odnesli od sodišča; (T Ambrozij je komaj verjel svojim očem, ko je spoznal Sotero kljub teiaa, da si je nadela tako obleko.
Kako?! Ali je morebiti mladenka kristjana?! j Pred sto leti bi bilo kaj takega težko, težko misliti; toda zdaj je ie^a^e’ k° 3e krščanstvo prodrlo v vse družabne sloje. Vsekakor pa, če
Cra kristjana, potem postane razumljivo vse njeno ravnanje: njeno y jOtarsko življenje in njena posebna naklonjenost nižjemu ljudstvu. y slučaju pa je bil Ambrozij trdno odločen, da se nikakor ne bo dr*3 tekmecu, ki je vstal zoper njega v praznoverskem taboru od Zavnih postav prepovedanega verstva.7) 1
^vno
1 Le-ta Avrelij Ambrozij, Semprijonijev sin, je oče sv. škofa Ambrozija.
) E s k v i 1 i n največji med sedmerimi griči, na katerih se razprostira staro-umsko mesto. Prvotno je bilo ondi rimsko pokopališče, dokler je bil kraj šele ^ niestje, zunaj mestnega obzidja. Dandanes je ondi na višini cerkev sv. Marija la (Santa Maria maggiore).
) Forum (sc. Romanum) = rimski Glavni trg.
1^.	*) bazilika od grške besede basilikos = kraljevski, ž. sp.: basilike, odtod
p0 jS^° basilica (izg. bazilika), veličastna zgradba za sodne seje v Rimu, trgovske Cerkev*n zborovanja. (Gl. Bradač, dr., Lat. slov. sl. 52). V krščanski dobi imajo veličastne Dalač6 *° 'me' — Bazilika Julijeva, latinsko ..basilica Julia“, ob Glavnem trgu, sodna Ca’ katero je dal zgraditi Gaj Julij Cezar, dovršil jo je šele cesar Avgust, ter ^ krščanstvo je v tem času že nad dve sto let v Rimu pognalo svoje korenine p razvilo; nad dve sto let je sijala luč v temi, in tema je še vedno ni razumela, tuijj SOt^’ so se Podedovali od roda do roda, in kakor ob Neronovem času, tako je še P°d Dioklecijanom veljal kristjan toliko kakor sovražnik rimske države in vsakega Urinskega reda.
„Na vsak način,“ je govoril sam s seboj, „moram priti na sled temu skrivnemu čaru, ki je mogel premotiti tako zelo pametno gospodično, ka' kršna je Sotera. Krščanski svečeniki se vsekakor poslužujejo gotovih de' monskih moči, s katerimi vplivajo z nepremagljivo silo na razum in src« svojih pristašev ter jih docela poneumijo/1 — In nadaljeval je v svojem samogovoru: „Ako bi se mogel neopaženo udeležiti kakšnega njihovega shoda, potem bi gotovo odkril skrivnost. Toda kako bi bilo mogoče to storiti?!"
Zadeva ni dala Ambroziju miru ne po dnevi, ne po noči.
Hoče in mora se prepričati za gotovo, če je Sotera kristjana, zato hoče in mora tudi izslediti, v čem je skrivna čarovna moč krščanska1 svečenikov.
„Kako neki bi mogel izvesti," se je vprašal, „da bi bdi pričujoč n«; opaženo pri kakšnem njihovem shodu, da bi videl in slišal, kaj se ono godi?"	'
Toda, odkar je bilo izbruhnilo preganjanje, so se kristjani z največ] previdnostjo zaprli pred vsakim nepoklicanim. Ker se je namreč ura cesarske zasebne blagajne polastil vseh njihovih cerkva, ene za drugo, a° se mogli shajati le v najbolj tajnih skrivališčih, in zraven so določili zel obsežna varnostna sredstva, da nikogar niso pustili zraven, kateri ni sj>a; dal v število poučenih glede njihove skrivnosti in tedaj ni mogel vede za njih skrivna dogovorjena znamenja.	,
Ali čim težja je rešitev kake uganke in čim težavnejše se zdi o ' kritje kake skrivnosti, tembolj *hka človeka. In v svoji močni ljube#1 do Sotere je bil Ambrozij odločen iti do skrajnosti, ako bi se mu le P0-srečilo, da bi vsaj enkrat mogel biti navzoč pri kakem shodu kristjanov Končno pa je menil, da je našel pot, ki bi ga mogla približati na
menu.
Pregledal je zapisnike različnih sodnih obravnav zoper kristjan; Izmed tistih, ki so videli strašne muke na natezalnici, so mnogi daro'a bogovom ter se s tem odrekli tuji verski ločini. Ambrozij je iz teh 1 pisnikov brez posebnega truda zvedel za odpadnike. Toda dolgo časa poskušal, preden se mu je posrečilo za svojo namero najeti si enega med teh odpadlih, nekega K o r i n t i j a. Ta človek si je po svojem 0 padu skušal omamiti pekočo vest z- igranjem in pijačo, s polno rnosnj ga je bilo možno za vse pridobiti.	,	.
„Prav gotovo vem," je dejal le-ta odpadnik, „da je Sotera kristjan^ zakaj, ko je bila še otrok, sem jo videl z njenimi starši vred in z brato pri shodih."	joj
„Torej tudi njeni starši," je vzkliknil Ambrozij, „in njena brata ^ pripadali tej ločini?! Nemogoče! Nikdar nisem na obeli mladeničih °Pa kaj takega, kar bi opravičevalo to domnevo."	_ j0
Sicer pa, če sta bila onadva kristjana, ne da bi nehala biti nlirnažel razumna moža, hrabra vojaka in ljubezniva vojna tovariša, kako je 111 ^ isti nauk deklici tolikanj zmešati glavo, da se je odrekla vsem prijetno? ^ družinskega življenja, da se bo posušila kakor samotno drevo v pl,s a fj, Korintij mu je namigaval o neki skrivnosti polni jedi, katera ^ stjane okrepčava in navdušuje za vse žrtve. To je še bolj mikalo Am j)i zijevo radovednost: red bi bil vpričo kakšne take službe božje in ra neopažen spoznal krščanske misterije.*)
*) Misterij = skrivnost, zlasti verska, bogoslužna.
(Dalje pr'
i»-'
p- ANGELIK:
Kakšen je pravzaprav pomen III. reda ?
c
e bi vzeli za merilo običajno sodbo sveta bi slišali bržkone, da je pomen lil. reda v tem, da nekaj pobožnih ženic nosi škapulir in , __ pas ter po cerkvah pobira odpustke. Kak drugi, ki bi se lotil vpra-
šaja bolj temeljito bi najprej vzel v roke vodilo III. reda, bi ga prebral ln nazadnje rekel, da to ni pravzaprav nič posebnega. Obojna sodba je Prenagljena in tudi površna, pravtako, kakor če bi kdo na podlagi peterih cerkvenih zapovedi sklepal o bistvu cerkve. Ali morda pozna po-teen katoliške cerkve, kdor ve, da je n. pr. katoličan dolžan iti vsako 'jedeljo k sv. maši, da mora v velikonočnem času k spovedi in obhajilu, aa ne sme jesti ob petkih mesnih jedi itd.? Dalje ali bi mogli reči, da te tisti, ki te zapovedi spolnuje, že zato dober katoličan? Tisti, ki bi tako sklepal, bi čisto prezrl dejstvo, da gre tako pri cerkvenih zapovedih, kakor pri tretjeredniškem vodilu le za potrebne pravne predpise, da pa terna kake ustanove ni mogoče spraviti v paragrafe. Zunanje zapovedi v°dila III. reda se morajo seveda vjemati z duhom ustanovitelja, toda jtee pomenijo običajno le najmanjše zahteve za povprečnega katoličana, tedor bi to prezrl, bi kaj lahko zabredel v farizejsko zunanjo pobožnost. , Kakšen je torej pravzaprav pomen III. reda? Odgovor nam daje katoliška cerkev v svojem novem cerkvenem zakoniku, kjer pravi: »Svetni tretjleredniki so tisti, ki med svetom stremijo za krščansko popolnostjo pod vodstvom kakega r e d a , po njegovem duhu, primerno načinu življenja teed svetom, po pravilih, ki jih je zanje potrdil A p o -st°lski sedež." (Can. 702 § 1).
Besede: „pod vodstvom kakega reda“ tu nikakor ne pomeni zapostavljanje voditeljev III. reda iz vrst svetnih duhovnikov ali drugih re-°y» ampak predpostavlja, da se bo pač duh sv. Frančiška Asiškega, ki Jai bi v III. redu prišel do veljave še najlažje ohranil v I. redu in da °do voditelji III. reda še najlažje tam dobili pravo sliko Frančiškovih 'z°r0v o v0(jiju JU. reda bomo še pozneje razpravljali, nam gre tu aal za to, da ugotovimo pravi namen III. reda. In ta je, kakor je jasno azvidno iz cerkvenega kanona: stremljenje po krščanski popolnosti in P°t do tega cilja je: življenje po duhu sv. Frančiška Asiškega, i v Namen in cilj III. reda je torej stremljenje po ,r.sčanski popolnosti. Strogo vzeto je to cilj vseh kristjanov, a|b v s e m je rečeno: „Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš Oče ebeški.“ (Mt. 5, 48). Toda kako zgleda ta stvar v resničnem življenju? °hko katoličanov sploh misli na ta cilj? Seveda je cerkev v tem oziru e|° mila. Ona trpi v svoji sredi tudi take, ki na kak polet kvišku niti lQe mislijo, zvesta opominu svojega ustanovitelja naj nikar ne zlomi naoljene trstike in nikar ne ugasne tlečega stenja. Cerkev ima nalogo, a reši tudi one, ki se le s trudom po tleh naprej plazijo. Lahko bi se . er z večjo strogostjo otresla marsikaterega bolnega uda in bi s tem j\1(iobila na zunanji sili in moči, toda tega ne stori, ker ve, da bi to ne 0 v duhu njenega božjega Ustvaritelja, ki je prišel na svet, da bi rešil ‘e’ tudi najbolj izgubljene.
Zalit ^0(^a °d tretjerednikov in tretjerednic cerkev zahteva več. Ona ^teva od njih vsaj odločno voljo stremeti za popolnostjo, to se pravi, re. S-e ne zadovolje s povprečnim krščanstvom, ampak da skušajo z nila delom na samem sebi in s požrtvovalnim delom za druge celo P‘'avo krščanstvo uresničiti. S tem upa cerkev dobiti izbrano četo ka-
toliških lajikov, na katere se lahko brezpogojno zanese. Vodilo III. reda samo to poudarja v prvem paragrafu prvega poglavja, kjer pravi, da se smejo sprejeti le taki, ki so trdni v katoliški veri in v podložnosti do rimske Cerkve in apostolskega sedeža. V tem resnem stremljenju p® krščanski popolnosti torej obstoji bistvo in namen III. reda. Kjer nj tega, ta mtudi ni pravih udov III. reda. Pa o tej krščanski popolnost' j prihodnjič več.	J h
P. GVIDO:
Bogočastje v družini.
Stavba.
It nogolične so oblike cerkev; mogočne stolnice, mojstersko delo \ /I človeškega duha in človeške roke; bogato okrašene, častitljiv 1V_L cerkve'v mestu; preproste, lično pobeljene cerkvice po vaseh- .
Gospod Jezus pa, ki prebiva v tabrnaklju, je v eni kakor v drug1 cerkvi isti; ravno isti v stolnici kakor tudi v vsaki drugi cerkvi, z ist° veličastjo, z isto dobroto, ljubeznijo in milostjo pričujoč, vsem na razpolago. Mogočna stolnica, ki stoji v središču škofije, ne hrani in varu]e drugega, bolj dobrotljivega in vsemogočnega in zvestega Odrešenik3 kakor zadnja župna cerkev v gorah.
Tako tudi v svetišču krščanske družine. Samo eden in isti zakrament zakona, pa naj ga prejmejo velikaši sveta v sijajnih svatbah, ali p3 naj si brez zunanjega bleska podajo roko ob vznožju oltarja ubogi ' siromašni zaročenci.
Isti Gospod prebiva sredi staršev in otrok v palačah kakor v ubo*; nih kočah. Enako, neskončno bogastvo blagoslova polne pričujočno5 Odrešenika v domu krščanske družine. Seveda, ako je hi* vredna Gospoda. Zakaj le družino, ki je prepojena s Kristusovi^ duhom in njegovo božjo ljubeznijo, po pravici imenujemo „hišo božjo > kjer vlada Bog Oče po Kristusu v Duhu. Družina je skupnost duš, obcv stvo ljudi, kjer je vse last vseh, ki žive v složnem družinskem živi j enju-Vsi tvorijo eno srce in eno dušo; ljubezen jih druži, tako da vsi zdr ženo dopolnjujejo vročo in zadnjo željo božjega Odrešenika, da bo*1 vsi eno (Jan. 17, 21).
Nihče ni izključen iz te enote, tudi ne posli, ki jih krščanska dr žina spoštuje in odkritosrčno ljubi kot sočlane hiše, ki jim pomaga, J1 podpira ter skrbi za njihovo posvečenje, sočlani hiše, kjer so vsi e v Kristusu.
Kristus je glava tega občestva, ki ga tvorijo miroljubni žive pod vodstvom Kristusa ter vestno opravljajo dolžnosti, odločene od Boga. Vsak na svojem mestu v tej skupnosti, ki jo stus. To je potrebno za blagor družinskih članov. Starši, otroci in PaSfl se morajo te velike resnice, ki jo potrjuje vsakdanje življenje, ved , zavedati in se po njej tudi ravnati, če hočejo, da bo v „hiši božji“ ya Kristus. In vladati mora v vsaki tretjeredniški družini, ki mora biti s' tišče, kjer prebiva Bog s svojo milostjo in svojim blagoslovom.
Okras.
Svetišče krščanske družine razodevajo vidna znamenja. 2e staha vanje tretjeredniške družine mora biti podoba reda in spoznavanja )'e ' Kakor v cerkvi visi takoj pri vhodu v hišo, ali na drugem dostojne• mestu, posodica z blagoslovljeno vodo. Blagoslovljena voda spada m sveta znamenja, ki o njih tako lepo piše Romano Guardini. Kakšen P men ima blagoslovljena voda? Omenjeni pisatelj naj nam to pove.
člani, kj vod? A
s
j
I
l
s
i
1
P
s
8
r
1'
s
k
P
n
is
P
o
sl
v
k
p
p
4
4,
k;
V:
k;
P'
P'
. Voda je polna skrivnosti. Vsa je čista in preprosta — »nedolžno" imenoval sv. Frančišek ... Čisto nesebična je, takorekoč samo zato, t3, služi drugim stvarem, jih očiščuje in poživlja. Toda ali si jo kdaj vi-ael> kjer je stala mirno in segala v globino in te je s čutečo dušo potopi vase? Ali si čutil, kako skrivnostna je bila globina? Kako se je zdelo, "j3 da je tam notri polno samih čudes vabljivih in strašnih? Ali pa si °rda kdaj prisluškoval, kako buči v veletoku, kako neprestano valovi 11 sumi? Ali kako krožijo vrtinci, se vrte in požirajo? Tedaj se more vigniti iz nje tako otožna moč, da se mora človeško srce s silo odtrgati ...
, Voda je polna skrivnosti. Preprosta, čista, nesebična, pripravljena, a očiščuje, kar je umazano, poživlja, kar trpi žejo. Obenem je neumr-jj\a, nemirna, polna ugank in nasilja, vabeča v pogubo. Prava podoba ži'f.1.Vn9s^nih pravzrokov, iz katerih teče življenje in kliče smrt; podoba 'tlenja samega, ki se zdi tako jasno, a je tako zagonetno, in	bobro razumemo, zakaj jo je napravila Cerkev za prispodobo
Oositeljico božjega življenja, milosti.
D h brsta smo izšli nekoč kot novi ljudje, »prerojeni iz vode in Sv. Uaa," ko je stari človek v njej umrl, utonil.
z,. pri znamenju križa pokropimo čelo, prsi in rame s „sv. vodo“, tagoslovljeno vodo, ki je podoba in sredstvo milosti.
$v. Cerkev je vodo očistila z blagoslovom vseh temnih sil, ki v njej zaf6 n* Prazna beseda! Seveda nima človek, ki mu je duša otopela, |e 0 ye^ čuta, ne ve, da je v naravi, v vsem njenem bogastvu in vsej njeni p** tudi nekaj zlobnega. Toda Cerkev ve za to in »posveti" vodo ter °S1 Boga, da jo naredi za sredstvo svoje milostne moči.
$e ‘^ko slopi vernik v hišo božjo, potem omoči čelo, prsi in rame, to n0Pravi vso svojo osebo, s čisto in očiščujočo vodo, da bi postala nje-rava duša čista. Ali ni to lepo? V tem običaju se srečajo očiščena na-a> inilost in po čistoti hrepeneč človek v znamenju križa, je n ^ zvečer. »Noč ima svojo moč", pravi pregovor. Nekaj resnice sPan' ^em‘ sveB°bo smo ustvarjeni. Brž, ko se izroči človek v oblast križ 3’ ^eme’ v katerih ugasne dnevna luč in tudi luč zavesti, se pač poli3 z blagoslovljeno vodo, ki je podoba osvobojene, očiščene narave: Dja® Pai ga varuje vsega, kar je temnega! In ko se zjutraj zbudi iz spa-’ ko vstane iz teme in nezavesti in znova začne svoje življenje, stori
isto	. .	.	o	o o -
Pri k 6(13 te *° k°t rabel spomin na ono sveto vodo. iz katere je vstal ojrextS^u b biči Kristusovi. Lepa je tudi ta navada. V njej se srečujeta s^na duša in odrešena narava v znamenju križa, slovi- n°beni tretjeredniški družini naj ne manjka posodice z blagovno vodo. brvo mesto
'1VU mesto v stanovanju mora zavzemati križ. Družina se ozira kriz T Veia’ živ! v njegovi senci, ga ljubi; dobro namreč ve, da razodeva P0je e,Zu.sva Kristusa mir in edinost — krščansko moč vsake družine. Presf oF^za Pa podoba Matere Božje. Mnoge družine so se posvetile da s ’ ^rcu Jezusovemu, pred čigar podobo se vsak dan zbere družina, daj0ef Pokloni svojemu Kralju. K opremi krščanskega stanovanja spa-katj * dobre knjige. Vsaj sv. pismo Nove Zaveze ne bi smelo manj-Y$t0 nobeni družini. Zaradi tega v hišo tretjerednikov nimajo pravice kak^a bnjige in podobe in časopisi, ki spodkopujejo vero in nravnost, zahteva drugo poglavje Vodila.
Po s. Se podobe naj bodo pametno izbrane in okusno razpostavljene Pobo-nah-.Preobilica podob, posebno če niso umetniško izdelane, moti n°st in preprosto, sveto resnobo.
P. KR1Z0ST0M:
B
Mala Mirjam v objemu ljubezni.
ilo je lansko leto sredi aprila zgodaj zjutraj, ko stopi k predstojnik vratarica in ji pravi: „Mati, na porti vas čaka neka žena."
„Kaj pa želi?“
„Rada bi oddala svojo malo hčerko v azil.“
„Koliko je deklica stara?"
„Pet ali šest let."
„Dobro. Precej pridem."
V sprejemnici sedi žena, kateri sije iz obraza velika beda, in
drž'
v naročju deklico, ki tuli z vsemi močmi svojih malih pljuč. Žena p
ov«
■ci.
s par besedami vso žalostno zgodbo: oče je umrl pred nekaj inesel. trije bratje so prav tako umrli vsled naporov in lakote. Ta deklic0,!
--J ^	^	l l * X XJL . X VA linj;	1 111 11A1VC/ IVI At* HV*-' «
edini zaklad, ki je ostal ubogi materi. Toda, ali naj gleda tudi to hčeri' ’ kako ji umira v naročju. V domači hiši pa je beda vsak dan večja • • • .j Žena se je grenko zjokala, potem pa se je obrnila k prednici ten rekla: „Dam ti ta svoj zaklad, toda le pod pogojem, da deklica ne
j°kala-“v .	" '	,3,
Hčerka pa je ves pogovor zvesto poslušala in ga dobro razume zato podvoji svoj obupni jok. Dve stari ženi, ki sta spremljali mater,s neprestano ponavljali: „Daj jo sestram! Tukaj bo tvoja hčerka srečn0 dobro shranjena. Ničesar ji ne bo manjkalo. Pomisli, kako boš ver" kadar jo boš videla iti ob nedeljah v cerkev."	, v.
Toda deklica je tulila vedno huje in vse prizadevanje uboge red niče, da bi otroka pomirila je bilo brezuspešno. Prizor se je zelo z0'
esel0-
kel in mati je že izgubila ves pogum, ko stopi v sobo žena, ki je bil0^e(
koč gojenka v azilu, pa se je poročila in zdaj drži v roki svoje prvo, vse ljubeznivo dete. Mlada žena je ves položaj hitro razumela in z0P|jj
nttfl O tnrli \roli I.T n hnlopin a n nArfo molnro r» o co in aK milo Ir m Pl *
padla tudi veliko bolečino uboge matere, pa se je obrnila k njej; >** ,fj mene so vzgojile sestre; dolga leta sem preživela v azilu. Pa me p°» i
zdaj; družino imam in sem velika opora svojega starega očeta. Misl1 srečo svoje hčere!"
Te besede so odločile. Obraz se je ubogi materi razjasnil in ves , se je nasmehnila: torej tudi moja hčerka bo postala velika, lePa srečna!
V trenotku je potisnila dekletce prednici v roke in je vzklil'11 „Hitro jo nesi proč, toda pazi, da ne bo preveč jokala."
Mati je odhitela iz sobe, deklica pa se je zvijala v rokah reden'1'.. in kričala, da je šlo vsem skozi ušesa. Ponudili so ji sladkarije, ki J13
!i
\
Mastno pograbila ter v par trenotkih pogoltnila, nato pa pričela s svojo Prijetno muziko z nova.
Ko je predstojnica videla, da sama ne opravi ničesar, je poklicala palčke iz azila na pomoč. Prikobacali so ter obdali jokajočo tovarišico, Ji1 je v trenotku nehala tuliti. Začudeno je gledala; toliko otrok še ni vi-fle'a nikoli. Ko je opazila njih prijazen smeh in slišala veselo čebljanje, s.e je še sama nasmehnila in se popolnoma mirno pustila umiti. Ivo je lednjič dobila lepo oblekico, je docela pozabila na svojo bolečino.
Ta divja starica je bila v par urah popolnoma prenovljena. Mali ?arna bi je ne mogla več spoznati; postala je nad vse ljubezniv otrok. Še stl večer je prejela sveti krst in dobila ime Mirijam.
Mala Miriiam po sv. krstu.
^“Naslednji dan jo vprašala Mati prednica: „Ali si zadovoljna pri
»0 tako zadovoljna!" je bil njen odgovor.
!ič ^anes je njen, prej tako divji obrazek, ljubezniv in mil; z okroglih •Mir'1- ^ seva samo veselje in njene drobne oičke so polne smeha. Mala Sv Mam hitro napreduje in zna že popolnoma lepo napraviti znamenje re le§a križa. Pokriža se zlasti rada, kadar stopi v kapelo, kjer ostane na ves čas bogoslužja.
tuji Kdo ve — morda bo ta mali angelček izprosil svoji nesrečni materi otjt svete vere, da bo tudi ona vzljubila Njega, ki je dejal: „Pustite Clcem, naj prihajajo k meni...“
Itak ^8°dba o mali Mirijam je le eden izmed tisoč podobnih zgledov, gijjj? r&vnajo v daljnem Kitaju frančiškanke misijonarke Marijine z ubo-w °troci, kako le ti nežni malčki v objemu njih tople ljubezni lepo ** ^ai° in rastejo v božjo ljubezen.	v
P. ROMAN:
V zavetju.
(Drugi del povesti „Na potih brezdomca".)
laž je stopil k oknu. Kako je bilo zunaj lepo, vse zavito v mrak, v l-c tisto poltemo, ki zabriše vse ostre obrise in odene z neko nežno I 3 mehkobo vso trdoto vsakdanjosti.
Da bi bil kakor breza, ki je stala pred župniščem, da bi bil kakoi drobna lučka tam v vasi, vsa pokojna in mirna.
Tako pa, ta strašna razdvojenost, ta nemir, ta blazni strah, 1° strastno hrepenenje.
„Greta, Greta!"
Ali je rekel to na glas? ali je celo zavpil v temo? sam ni vedel.
Pač pa začuje trde, moške korake, bližajo se njegovi sobi. To nioi'a biti župnik.
Trkanje na vrata. Odsekano, ostro, kakor koraki. Blaž se zdrzne in skoro zakliče: „Herein!“ (Prosto!)
Župnik, mož v srednjih letih, prej tršate kot visoke postave, z osj-velim! lasmi, oblečen v duhovniški talar ima prijeten glas, ki je v navi-dežnem nasprotju z ostalo osebnostjo.
Prvo kar je bilo, da se je na pragu okrenil in zaklical v mrak hod' nika: „Lucija, prinesi luč!"
„Takoj!“
Nato župnik: „Človek vas niti ne vidi. In za pogovor je prvo: dobi° videti človeka. Potem ostalo samo pride."
„Kako ste prišli sem — in čemu? Mi ne smete zameriti, da tako naravnost vprašam. Če Vam ni ljubo, ni treba, da bi odgovorili."
Blaž se je trudno nasmehnil.
„Svet je poln brezdomcev — in jaz sem eden onih, katerim ni usojen menda nikjer na svetu mir."
Župnik ga je radovedno pogledal, ko pa je videl resno in bledo BI®' ževo lice, so se tudi njemu oči zresnile. Doumel je, da ta mladi člove« docela nepoznan sicer, potrebuje tolažbe, človek je, ki trpi.
Mirno mu je rekel: »Prijatelj — mir — pravite, da vam ni usojen Komu je na tem božjem svetu? Meni morda. Kdaj sem že o tem neba sanjati. Sicer pa dragi moj, pripovedujte! Lažje vam bo. Veste, človek sel® tako kot vi in še duhovnik, ki mnogo človeških skrivnosti vse drugac pozna kot svet. Mislim, da se bova razumela."
Blažu je naenkrat postalo čudno težko.	v v
„Jaz ne vem, kako pridem do tega, da motim vas in vašo hiš° poznem mraku, vam jemljem vaš prosti čas in —---------"
„In jaz ne vem, kako pridem do tega, da sem duhovnik in izb1® nec božji — prosim, da nehate o tem — bodiva človek, ki trpi in člove.^ ki umeva in hoče po svoje bolečino lajšati. Vi ste čuli pesem, ki yaS ^ ganila, ki vas je prevzela, zato ste hoteli govoriti z neznancem, ki jep" to pesem, no, mogoče z nekoliko zanosom, gotovo pa z občutevanjejr Niste mislili, da sem duhovnik — tem bolje če sem, lažje vas bom mo1 razumel."	v
Blaž ga je strme poslušal — potem pa je gledaje predse pričel voriti o svoji madosti in svojih potih, ko je prišel do Taurochovine. mu je glas raznežil, zlasti, ko je pričel pripovedovati o treh sestrah 111 Greti še posebej.
Neviden smehljaj, poln neke fine, umevajoče dobrohotnosti je šel Preko lica duhovnikovega, viden samo ostrim očem in izginil kot oblak v pomladnem jutru.
Blaž je nadaljeval. Zlasti je z neko toplo iskrenostjo pripovedoval 0 patru Evgenu in še o Mariji ter zopet o Greti in o slovesu.
Sedaj pa, da ne ve ne kod in ne kam.
Ali ima navsezadnje res poklic. Toda, kako pride on Blaž Vidoni Jo tega! Ko nikoli ni mislil na to, ki je preje vse, kar je bilo s tem v zvezi ne sovražil vsaj preziral.
In da mu Gretino solzno lice ne gre iz spomina. Ali je to ljubezen, “e neprestano vstaja pred menoj njena slika, njene oči, njen pogled. Kako je ljubil njen smeh in njeno žvrgoleče čebljanje.
Še enkrat je spreletel obraz duhovnikov bežen smeh, ki je utonil Za resnimi očmi.
Svetujte mi, kaj naj storim: ali naj se vrnem — ampak seveda jaz sern reven in ničesar nimam razen dveh pridnih rok in bistre glave. Mi naj grem svojo pot naprej in kam, in kje je cilj? Ali res mora biti Samostan?
, Tu je župnik presekal Blaža Vidonija samogovor in kratko in rezko Qejal: Mora — pravite in se vprašujete in me vprašujete. Na to jaz pra-"m: ne. Zakaj, o moranju ni govora, Jezus sam te besede v celem jjvangeliju ne pozna. Jezus govori vedno le o prosti odločitvi, celo te-aaj ko gre za najvišje — za vero. Kdor hoče, naj veruje — kdor hoče Jai gre za menoj. In tu, moj mladi prijatelj, gre za temelje. Pri vas gre ® za evangeljske svete: Če hočeš biti popolen — — — in še: „Kdor •Kore razumeti „naj razume".
. Torej, da bi Blaž Vidoni moral iti za tem klicem o tem ni govora.
Vam celo svetujem: vrnite se na Taurochovino, okusite zopet vso adkost domačnosti, zopet se oklenite Gretine roke in zopet se zazrite , ^jen sladki obraz, v njene nedolžne, sinje oči, kot ste preje v razgovoru Jejali, toda rečem vam (tedaj se je glas župnikov prelil v šepetanje), vi e boste imeli miru. Vas bo gnal oni skrivnostni glas Nevidnega večno doumljivega naprej in naprej vse tja do cilja.
Mislite, da jaz, ki sem nevredni hlapec božji, ne vem kaj to pomeni?
Župnik se je nekaj hipov globoko sklonil nad Blaža in mu zrl «emo v oči.
s Vi ne veste, da sem tudi jaz svojo pot pred seboj imel in drugače jeitl mislil, da bom živel in drugo me je mikalo in ne ta tihota, ki me |des obdaja in osrečuje. Culi ste, da sem pel na koru. Presenečeni ste p '• Nekoč sem pel vse drugače in bil sem na tem, da grem v gledališče, je Gospod poklical. Nežno, tako mimogrede. Jaz sveda še slišati sem hotel o tem. Še me je klical. Ker se nisem odzval, ni silil. Toda v di je bil nemir vam rečem, da tega niti povedati nisem zmožen. In ^ dveh letih kolebanja sem se neki dan znašel pred vrati semenišča, p Potem so se pričela ona sladko grenka leta. Župnik je pomolčal. eko obraza se je spreletavalo smehljanje.
Blaž je molče zrl v plamen svetilke, u sPet je duhovnik živahno povzel: Bog je skrivnosten. Zagone-^ ’ strašno velik je in radi nas majhen postane, da ga mi lahko spo-air*o. Se čudno sliši ta modrost, pa je resnična.
Sedaj pa dovolj tega — bova šla k večerji. Lucija vem, da naju
čaka.
»Toda, moj Bog, kaj bo z menoj?11
je zaihtelo obupno iz Blaža.
„Greta, Greta“ in krepki, visoki, močni, samozavestni Blaž Vidom je zajokal kakor otrok ob tej neznano grenkosladki bolečini — ljubezni
„lvaj bo z vami? Ah, nič posebnega, prijatelj moj. Vi se boste bržkone vrnili na Taurochovino in en čas dali sebi in drugim novega upanja, dokler ne boste stali nekoč, kakor jaz pred semeniščem, pred samostanom očetov frančiškanov.
To se pravi seveda, če boste hoteli.
Lahko se pa seveda tudi zgodi, da bo vaša Greta gledala v svojih otrocih vaš obraz in bo s sladkim glasom pela: aja tuta, nana nina, ••• življenje je tako široko."
„Ah, ne govorite tega, je bolno rekel Blaž in vstal, da gre za župnikom.
Župnik pa je med potjo mrmral bolj sam zase staro modrost: Liebe, da Leid — kjer ljubezen seje, bolečina ž^uvje.
# # #
Prostor, kjer je župnik z družino večerjal, je bil nekak prizidek, napol veža, napol hodnik, toda kaj prijetno urejen in zelo domač.
Blaža so posadili takoj poleg župnika, na levici pa je sedela župnikova sestra in Blažu nasproti njena hčerka Lucija.
Župnik je po molitvi vedro pričel: „No, Lucek, kaj je s teboj, zdravje oči."
„Stric, jaz nisem zdravje oči, zakaj mi nagajate pred tujim človekom. Sveta Lucija je priprošnjica za zdrave oči."
„Lucek Ti ne veš kako sem mislil. Naš gost pa ve, zato se tak° otožno smehlja. Veš na svetu se čudno ljudem godi in nima vsak tako ravne poti, kot naš Lucek."
Lucija je radovedno pogledala Blažu v obraz in tisti hip sta ke srečala z očmi. Lucija je hotela, da jih povesi, pa je le zardela in nl vedela zakaj.
Tedaj je župnik v dobroti izkušenega srca velel svoji sestri gosp0' dinji naj prinese boljše vino na mizo, na čast gostu.
„In ti Lucek boš pripravil sobo, da bo pri nas prenočil. Danes kajpada nikamor ne greste. Jutri pa, kot sem rekel, nazaj tja, kjer Je druga Lucija doma, kjer je Zdravje oči."
Blaža je oblila rdečica.
Ob rdečem renskem vinu je vsem postalo prijetno in toplo in župnik je zgovorno slikal dneve iz svojih dijaških let ter vesele dog0' divščine mladega semeniščnika.
Prijetni večer se je prelil v pokojno noč.
Blaž je drugo jutro spočit vstal, šel še k maši župnikovi, nato Pa je res obrnil svoj korak proti Taurochovini. Za slovo mu je dal žup111' drobno knjižico za spomin — kot je rekel in zdrave oči, kot ga je P°' dražil in se pri tem čudnoresno nasmehnil.
Dan je bil lep, svež, odet v mehko sinjino pozne jeseni. Veseli s Blaž, da gre nazaj na tisto pot, hvaležen je župniku za moder nas'e’ rahli nemir srca ga ne moti ravno močno.
Cesta je skoro prazna in Blažu se zahoče kramljanja, ker nikoga. ni, seže v žep po župnikovo knjižico in se loti branja. Naslov se glafcI' Hoja za Kristusom — Tomaža Kempčana delo.
Blaž lista dalje in se zazre v sliko, ki krasi takoj prvo poglavje- u robu kažipot in na njem napis „Zum Paradiese" — Pot v raj ■— 0
kažipotu pa Kristus v popotni obleki s palico v desnici, levica pa kaže jiazaj in oči nekoga iščejo. Slika postane živa in Blaž obstane sredi ceste, bere in zopet bere: „Kdor gre za menoj, ne hodi v terni, govori Gospod."
Tisto uro je Blaža zapustil nemir in okrenil se je nazaj po isti poti.
Taurochovina je klicala ^arnan, Gretino solzno lice je prosilo
zaman.
Gospod je močnejši.
(Dalje prih.)
p- ANGELIK:
Tistim, ki so nevoščljivi.
01	eveda s tem ne mislim nikomur podtikati kake nevoščljivosti, zato
tisti, ki niso nikoli bili in tudi zdaj nimajo skušnjav nevoščljivosti N-J lahko mirno preskočijo ta odstavek, ki je namenjen le tistim, ki s° nevoščljivi, ali pa imajo veliko bojev z nevoščljivostjo. In teh je silno 'enko. Po pravici piši Abraham a Sancta Clara: „Na otoku Malti ni kač, na Sardiniji ni volkov, v Nemčiji ni krokodilov, v Turčiji ni krokarjev, aa Helespontu ni psov, v Islandiji ni ničesar strupenega, toda na celem ni kraju, kjer bi ne bilo nevoščljivosti." In zakaj ni takega kraja? «0, ker je le redko kak človek, v katerega srcu se ne bi pojavila semnje vsaj skušnjava nevoščljivosti. Na deželi so ljudje eden drugemu eVoščljivi radi lepše pšenice ali lepšega vrta, v mestih radi lepšega sta-0'anja. V malih mestih so ljudje nevoščljivi radi častnih mest župana
2	občinskih odbornikov, drugod zopet radi tega ali onega odlikovanja, enske so medseboj nevoščljive radi obleke ali klobuka, radi moža ali
n ,m°ški zopet radi slave, moči ali nadarjenosti (če je resnična ali annšljena je vseeno). Otroci so medseboj nevoščljivi radi večjega kosa ali večjega jabolka, odrasli zopet radi večje hiše in premoženja, °lehni so zdravim nevoščljivi radi zdravja, zdravi pa mrtvim radi le-Pogreba, ali morda celo zato, ker je bilo njihovo ime tiskano v ča-ney1Sv^j..Ni ga stanu, starosti, spola kjer, bi ne našli ene ali druge vrste
Pa kako je prišla nevoščljivost v človeško srce? Ali je tudi to le j. Pa^a radi pretiranosti, kakor n. pr. jeza, ki je, če je pravična, dobra ar- Nikakor ne. Čeprav najdemo nevoščljivost celo pri živalih, vendar ].ločljivost nikjer nima vsaj sence kakega blagodejnega vpliva. Zato „ mirno sklepamo, da nevoščljivosti ni sejal v človeško srce Bog amPak le hudobni duh.
t Ljubezen se dobrega veseli, kjerkoli ga najde, nevoščljivi pod tem rad 'n sam P°gled na sreč° rn blagor bližnjega jih boli. Ljubezen ]a..avdaje, nevoščljivost pa raje jemlje. Ljubezen pomaga bednim, to-V* žalostne, in bi rada vse zlo na svetu v dobro obrnila, podobna je iet nicL ki črno, temno zemljo spreminja v svetle, krasne barve in pri-skr^ Von^ Nevoščljivec pa bi rad še tisto malo sreče na svetu ter tisto b0]°-no dobro, ki se najde sredi tolikega gorja, spremenil v trpljenje, ftetf m ° *n zal°st’ podoben je strupenemu grmu, ki sončni žarek in tie,.e'v .. roso spreminja v žgoči strup. In prav to nasprotje, ki ga ima srhljivost z ljubeznijo, jo napravi tako grdo, da se sramuje pred vsem tod °m' Mars'boga ni sram priznati ne vem kakšne napake in pregrehe, ^nevoščljivosti zlepa kdo ne prizna, ampak jo skuša skriti z vsemi
kej .^So Mobo nevoščljivosti lahko spoznamo iz njenih sadov. In če je aj resnična beseda, da malopridno drevo nosi malopriden sad, velja
to v polni meri o nevoščljivosti. Nevoščljivost hudobnega duha je pi'e' gnala naše prastariše iz raja. Nevoščljivost je povzročila prvi umor, in celo bratomor na svetu. Vsakemu je znano, da je uprav nevoščljivost pismarjev in farizejev glavni nagib, zakaj so le-ti Kristusa tako besno sovražili, dokler ga niso spravili na les^križa.
Prav zato pa je ta napaka, ki se lahko ugnezdi v vsakem človeškem srcu tako silno nevarna. Ona napravi človeka slepega za vse, ker je nihče noče priznati, zato je tudi tako težko spreobrnenje nevoščljiv^ človeka. Le preresnično je jedro one legende, kako je nek svetnik videl v peklu tudi lastno mater. Ni odnehal preje, dokler ni izprosil od Boga; da je smel iti angelj ponjo. Toda kakor hitro jo je angelj prijel, da m jo nesel v nebeško veselje, se je iste oprijelo več tovarišic, da bi ž njo vred prišle v nebesa. Ko je žena opazila, da se tudi druge bližajo ž njo vred nebesom jih je polna nevoščljivosti pahnila navzdol. Tedaj pa V. tudi njo spustil angel in svetnik je spoznal, da nevoščljivec ne more pr1*1 v nebeško kraljestvo.
Toda kako naj se rešim nevoščljivosti, tako bi utegnil morda vpra' šati eden ali drugi, ki trpi pod to napako. Zelo dobro je priznati skušnjave nevoščljivosti prav tistemu, kateremu je kdo nevoščljiv. S tem vzame nevoščljivosti zastrupljajoče želo. Pri trajnih skušnjavah pa je dobro, da tisti, ki je nevoščljiv moli za tistega, komur je nevoščljiv, “a bi mu Bog vse dobro naklonil vse dobro na tem in onem svetu in obenem moli tudi zase, da bi mu Bog naklonil to, kar si v srcu želi.
P. ROMAN:
Beli Cvet presade v nemško zemljo. Prince' zinja Elizabeta se zaroči s knezom Ludovikofl*
iz Turingi je.
Mojster Klingsor je v zvezdah resnico bral. Pesem popotnih lju^ je postala resnica.	->
Prijezdili so neki dan vitezi na belih konjih iz daljne nemške dežele. Na čelu ogromni vitez Vargula in odlični gospod Meinhart iz Mii*1' berga. In za njimi sijajno spremstvo.
Vitez Vargula je govoril. V tujem jeziku, beseda je trdo zvenela> oči, lepe plave nemške oči, pa so lepo prosile za svojega gospoda.
„Da bi nam dali vaš beli Cvet, da vam kraljevska visokost v pon°:’ in nam v tolažbo v naši domovini cvete."	,
Gospa kraljica se brani, s solzami v očeh. Naj to drobno dete odd v tujino in tako daljino?
Brani se sam beli Cvet — mala Elizabeta, komaj ima štiri leta 1 z eno ročico krčevito objema svojo črno punčko, ki je njena najljul)S igrača in z drugo se oklepa krila svoje kraljevske matere:
„Mama, jaz ne grem“ in nato jok in solze. Mala Elizabeta je ne utolažljiva.
„In če bi Jezus sam to hotel?"
Mala Elizabeta dene prst v usteča in išče na to odgovora. bue razum na to vprašanje ne ve odgovora. Pač pa njeno srce, ki ljubi.
„Če pa Jezus sam to hoče, potem pa grem."
In dvoje bisernih solzic spolzi po rožnatem licu.
Vitez Vargula poklekne pred jo in ji priseže pred Križanim zvestobo in udanost. Mala Elizabeta resno posluša. Ko je prisega končana, se dvoje otroških oči zazre v dvoje modrih jezer in princezka objame sklonjeno glavo mogočnega viteza.
Prično se priprave.
Tisoč stvari potrebuje tak kraljevski otrok.
Mnogo narekuje ljubezen, v marsičem zapoveduje človeška nečimrnost.
j Elizabetka dobi sijajno spremstvo. V srebrni zibki se smehlja, v sn m ,vozu jo peljejo in poleg nje v kočiji je črna punčka in še mala »ospodična komaj petletna Juta. Da otroku dolgčas ne bo, da se hitreje 0 Ze posuše.
§e zadnji poljub in nato srebrne fanfare. Odhod.
Vitez Vargula je zvest kot zlato. Pot je dolga, vseskozi jih spremlja o Sejn in molitev. Beli Cvet sanja v srebrni zibki čudežne sanje: o rožah, v pilnb o zlati kroni. Beli Cvet se smehlja, nad njim se pne jasno se-£ j11® nebo in zvezde zaostajajo na svojem potu, da za hip vidijo ttežni cvet dežele arpadske.
Mesto Eisenach pod gradom Wartburg je pripravljeno.
Tisoč luči, sto in sto zastav in tisti dan je praznik.
Spečo pripeljejo malo nevestico v knežje mesto. Gospa kneginja se sklanja nad tujim otrokom in ga poljubi.
Tuji poljubi so hladni.
In na gradu drugo jutro — dvorne dame so lepše kot grajske rože, solnce jih poljublja na lepa žametna lica.
Mali Ludovik na stopnicah odet v knežji plašček trepeta. Srce je tako nepokolno.
Kaj je to nevestica?
In izza krasnih oken kraljevske kočije se skloni venkaj drobna glavica, dva otroka se objameta. Ludovik ji pravi: kako si majčkena!
Nato jo otroško slovesno pelje pred škofa, da položi nanju roke v sveto zavezo.
Nad dvema otrokoma se smehlja nebo.
P. HUGO:
Testament duhovnika-tretjerednika.
T^Vreteklega novembra je umrl v Bouai na Francoskem župnik-tretje;
V-* rednik Janez Krst. Godard. Zadnja leta je bil popolnoma slep, dasi
še ni bil tako star. Bival je v tamkajšnjem domu duhovnih vaj, ki ga oskrbujejo sestre Frančiškanke Marijine misijonarke. Najhujše mu je bilo, ker nekaj časa ni mogel maševati. V tej zapuščenosti j® zamislil svojo pisavo, na podlagi katere je s pomočjo sester sestav1* obred Marijine sv. maše in tako začel zopet maševati. Sv. maša mu j® bila poslej vir tolažbe in moči v njegovih temnih dneh. Tako se je vda* v svojo usodo, da ni bil zadovoljen, ko so mu prijatelji in znanci v Lurdu hoteli izprositi vid. Po smrti so dobili v njegovi miznici testamen sledeče vsebine:
„Moja duša je vse. Nočem z njo delati, kakor bi ne bila nič. Moje telo je pest prahu. Nočem z njim ravnati, kot bi bilo kaj več. Zato za' puščam svojo dušo Bogu, svoje telo pa zemlji. Za pot v zemljo je s,e tako revno oblečeno telo predobro. Za pot v nebesa ni niti najbolje prl' pravljena duša dosti lepa. Za telo vedno dosti storimo, za dušo vedu° premalo. Jaz podpisani Janez Krst. Franc Godard, tretjerednik, tedaj & ražam sledečo poslednjo voljo:
1.	Pokopan hočem biti v svojem najbolj obrabljenem talarji-Škapulir in pas sv. Frančiška mi nadenite. Na prša mi položite krt2’ brez Križanega. Kajti Križani ne sme z menoj v grobu trohneti. Glav® mi ne pokrivajte in pustite me bosonogega. Po 24 urah me zabijte najcenejšo rakev iz nepobarvanih desk. Na pokrovu naj bo barva11 črn križ.
2.	Pokopljite me 48 ur po moji smrti, ob 8. ali pol 9., s sv. n}aS°e Cvetje in vence odklanjam, kakor tudi obsmrtnice, zakaj Bog je, ki pj bo sodil. Istotako naj izostanejo žalne objave. Zadosti je, če obvesti prevzv. g. škofa, dva nečaka, dva preizkušena prijatelja-župnika G. in j' ter teto, ki mi je bila zelo naklonjena. Ko bi se kdo čutil užaljenega, ni bil obveščen o moji smrti, naj ve, da računam z njegovo molitvijo 1 upam, da se v nebesih snideva. Ne želim si nikakih pogrebcev, pač P molitve.
3.	Moje truplo naj bo pokopano na pokopališču tistega kraja, kJ , bom umrl. Želim počivati v čisto navadnem grobu. Nagrobnik bodi m lesen križ, z napisom: Telo ni nič, duša je vse. Janez Krst. Godard.
Banranvprašalni kotiček
p- ANGELIK:
	kr	H
M		H
V M		
l	i C UL	'd
222222Z2
1.	Koliko oseb more ob nedeljah ostati doma za varuhe, ki so tako
sv. maše, ker je samo ena, drugam pa predaleč. — F. Š.
Navadno eden zadostuje kot varuh. A če jih je nujno potreba več, ^ bili tudi tisti izgovorjeni. Če mora n. pr. pastir živino gnati na pašo, kot varuh sploh ne pride v poštev. Za dom je treba drugega varuha Pustiti, posebno kjer so mali otroci.
2.	Ali imam kaj zasluženja pred Bogom, če križev pot molim zvečer v Postelji predno zaspim? — M. K.
Vi mislite tu gotovo na takoimenovane štacijonske križce. Glede teh velja, da lahko vsi ki so pravornočno zadržani obiskati križev pot ^ cerkvi, dobe odpustke križevega pota, če drže v roki posebej za to blagoslovljen križec in molijo pobožno in skesano dvajsetkrat Očenaš, Zdrava Marija in Čast bodi ter med tem premišljujejo Gospodovo trp-Jenje ali se ga spominjajo. Pravornočno zadržani so vsi tisti, Kl so na potovanju, na deželi precej oddaljeni od cerkve ali iz kakega biuizega vzroka, n. pr. vsled obilega dela, slabega vremena itd. ne mo-rei° brez večjih težav obiskati v cerkvi križevega pota, lahko dobe te ^Pustke doma. Moliti pobožno se pravi, da se je treba vsakega e*a> ki bi človeka spravilo v raztresenost ogibati pi-i molitvi. Moliti ^esano pomeni, da mora biti dotični v stanu milosti božje ali če ni, a mora preje obuditi popolni kes. Dvajsetkrat Očenaš itd., to je 14 oče-Uašev za 14 postaj križevega pota, 5 očenašev na čast peterim sv. ranam o-spodovim in 1 očenaš po namenu sv. Očeta.
Ako pa kdo hoče moliti v postelji mora seve tudi zato imeti pa-razloge, n. pr. če je močno utrujen, ali je soba, kjer spi nezakur-kua in ali če ima kak drug pameten razlog.
3.	Ali smem škapulir za III. red tudi sama narediti, če imam za to pravo blago? — S. E.
Seveda smete. Tudi glede barve sukna ni predpisano, da bi mo-rala biti rujava, temveč je lahko bolj svetla, zlasti če je radi perila bolj 'ar*H>, da ne gre ob barvo. Pravtako ni predpisana barva ali kakovost fakov, ki drže škapulir skupaj.
P. HUGO:
A. Splošni
Kitajska Mala Cvetka.
V	bolnici francoskih sester sv. Pavla v Honkongu živi deklica, ki so ji nadeli ime Kin, to je Mala Cvetka. Kot otroka štirih let jo je mati prinesla v bolnico, ker so se ji obe roki sušili. Zdravniki niso vedeli druge pomoči, kakor da so ji rokci odrezali. Ko pride mati ponjo in vidi, da je brez rok, je ni hotela vzeti s seboj, ampak jo je pustila sestram. Ker je otrok kazal veliko nadarjenost in bil tudi drugače zelo prikupljiv in dovzeten, so ga sestre vzljubile. Iz njega se je razvila za vse porabna deklica, lepe krščanske duše. Mesto rok se je naučila rabiti noge tako spretno, da roki malo pogreša. Za vse ji prav pridejo. Mesto da bi drugi njej stregli, jim ona streže. Gluhi in slepi malčki so njeni varovanci. Mati ne more svojih betežnih otrok bolj ljubeče negovati, kakor ona svoje male. Pri vsem tem ni nikoli nevoljna, vedno se smehlja. Kadar kleči pred tabernakljnom, je videti pravi an-gelj v mesu. Je niso brez vzroka krstili Mala Cvetka.
»Angel« zlasal bogotajca.
V	začetku septembra so westfal-ski svobodomiselci sklicali velik shod v Breokerfeld. Prostrana dvorana je bila nabito polna. Morda je bilo več radovednežev kot somišljenikov. — Predmet, ki si ga je glavni govornik izbral, jih je zanimal. Naznanil je,
da hoče govoriti o Bogu in njegovi}1 svetnikih. Koga bi ne zanimalo “jj šati, kaj svobodomislec ve povedi1 o Bogu in njegovih svetih. Tudi pre' cej duhovnikov se je zbralo k pre' davanju. Govornik je nekaj ^sa pogreval stare omledne fraze, na° pa zmagoslavno zaključil, da Boga ni. Kajti če bi bil, bi moral na gove besede poslati vsaj svojega a®' gela iz nebes, ki bi ga za njegova iz' vajanja zlasal. V tistem trenutku pa neki delavec, kateremu je ob tel11 izzivanju Boga kri zavrela, vstani stopi k objestnemu govorniku, fP pošteno zlasa in pravi: ,»Gospod J poslal svojega angela, da vam ušes3 navije."
Cilji in pota boljševizma.
iZveza mednarodne katoliške a^ cije je na svojem desetem kongr^ v Feldkirchnu po zastopnikih razu narodov komunizmu in njemu rodnem socializmu temeljito izp^-t šala vest. Vsi predavatelji so J* edini v tem, da je že ves svet os žen od komunizma, katerega Pr hodnik in sobojevnik je svetovni cializem. Končni cilj obeh je gra ^ tev novega socialnega reda na P polnoma brezverski podlagi. V te obstoja njegova velika nevarnost civilizacijo, ki je brez vere dežela. Ugotovili pa so ti možje n' ' da so boritelji za ta cilj občudo nja in posnemanja vredni kar ^ požrtvovavne in žilave delavnosti dosego tega cilja kakor tudi izvrs
uPorabe vselj mogočih modernih Sredstev. V tem slednjem oziru so nain> ki se borimo za kraljestvo Rri-stusa Kralja lahko za zgled.
^udi časnikarji dolgo živijo.
, Časnikarji so navadno nervozni, JJT jim ne obeta posebno dolgega ®v‘jenja. A tudi med njimi so izje-. Ena izmed njih je bila Mrs. Re-^eka Fields, ki je 9. okt. v Rock-1 e> predmestju Washingtona. Do-8^>‘a je starost 100 let. L. 1861. je s ,.vojim možem začela izdajati neki Ker je vladi vest izpraševal, je * tn°ž njegov lastnik in izdajatelj I Umrl je že pred 60 leti. Žena Pr nac^ie izdajala. — Štiri dni & srnrtj° Je še sedela za urednico nhzo. Rila je vzorna katoliška . r*a> ki ni nikoli izostala od nedelj-|.e sv. maše. Drugače pa njeno žav-g^je ni bilo prav nič ameriško. Saj I v tem slučaju težko dosegla sto p' Nikoli ni prišla dalje kot iz [,• .jnestja v mesto. Po železnici se 'il i)dar vozila- Tu in tam je napra-n,a kratek sprehod v avtu, sicer je Sv .. 'Pn vedno doma, zaposlena s dragim listom. Tudi en re-
Nadprodukcija grobokop civilizacije.
Znani angleški pisatelj konvertit Ghesterton, ki sedaj po Ameriki predava je v nekem govoru razvijal sledeče misli:	Živimo v dobi nad-
produkcije na ekonomskem polju. Stroj vam n. pr. brez kontrole kar meče klobuke ven. Kmalu je nagro-madenih zdaleka več klobukov, kakor je glav. Ker pri proizvajanju ni potreba dosti delavcev, te vposlijo za razprodajo. Namen teh je konsu-menta z vso mogočo zgovornostjo prepričati, da četudi ima že štiri klobuke, naj kupi še petega. A ker stroj bruha dalje, mu je treba na vsak način vsiliti še šesti, sedmi, deseti klobuk, tako, da jih bo imel nazadnje celo skladišče. Seve, če bi človeku za vsak nov klobuk zrasla ena nova glava, bi bil problem rešen. Ker pa raste le produkcija, ne pa glave in tedaj tudi ne trg, se produkcija in razprodaja ne rentirata več. In vsi, ki so bili pri njih zaposleni, so brez kruha vrženi na cesto. Nastal je socijalni problem, ki je rodil verskega in moralnega. Iz tega sklepa govornik, da je nadpro-dukcija grobokop civilizacije, ter versko moralnega poloma današnjih dni.
B. Drobne vesti.
\ ktivnih članov „Vincencijevih ^ad ..atov“ je v Ameriki 19.000.
^ mesecev so zabeležli dal] ^ obiskov revnih družin in iz-t; *a njih podporo 1 milijon 375 dolarje”
jalovi
v.
so se oglasili v lateranskem ftnizeju in odnesli nekaj drago-
>osti
.	*	'/	ivujvjii	111 •
last vatikanske države a clijv nje. Vprašanje je, katero sola, ® l’h bo sodilo, če iih dobe, dr-'n° ali vatikansko.
l^ovopo
~ * -svečeni kitajski škof Msg. i?'iav'l VeSlter Espelange, O. F. M., je 1 > da je Kitajska zdaj na raz-
potju. Ali bo postala druga boljše-viška Rusija in kot taka bo pomenila svetovno nevarnost, ali se bo pa krščanska dvignila iz razvalin, ki jih bo pustila za seboj državljanska vojska. Kot taka bo pa učiteljica nekdanjega kulturnega sveta, ki si s svojo pagausko kulturo koplje grob. Da bi se le to poslednje uresničilo.
TT kitajski provinciji Chekiang se ▼ je utrgal oblak. Celih pet dni je lilo. Utonilo je 6000 ljudi.
T indijski katoličani so na svojem A splošnem kongresu v Mangalori sestavili posebni odbor 30 mlož, 19 lajikov in 11 duhovnikov, ki naj
predloži angleški vladi želje katoličanov. Boje se, da bi po nameravani ustavi ne bili prikrajšani v svojih pravicah.
A meriška zveza konvertitov je prošlo leto pripeljala v katoliško cerkev 120 drugovercev in modernih paganov. Iz svoje knjižnice je izposodila 14.200 poučnih knjig o katoliški veri in odgovorila na deset tisoč pisem. Zvezo vodijo „Fran-čiškanski bratje sprave", redovna družba anglikanskih konvertitov.
Taponska cesarica je poslala bol-J nemu katoliškemu misijonarju Drouartu De Lezey šopek cvetlic iz lastnega vrta, v priznanje njegovega nesebičnega dela za uboge in bolnike brez razlike vere.
T7 rhovni predstojnik dominikan-
» skega reda, P. Martin Stanislav Gillet, svetovno znan pisatelj, je bil od \vaiShingtonskega katoliškega vseučilišča imenovan za častnega doktorja modroslovja. Ker se ravno mudi v Ameriki na redovni vizitaciji, je bil osebno na slovesen način promoviran.
rške pravoslavne gospe so pri vJ ministrskem predsedniku Ve-nizelosu protestirale proti ukinitvi katoliške srednje šole „Leoninum“, ki je bila 1. 1889. na pobudo papeža Leona XIII. ustanovljena in je priznano najboljša šola te vrste v Grčiji. Po postavi o ukinitvi vseh inozemskih šol bi morala tudi ta prenehati. Borno videli če bo protest kaj pomagal. A lepo je to od pravoslavnih gospa.
pravijo, da najkasneje prihodnje -t leto če ne letos, bo Lurška Bernardka proglašena za svetnico. Že sedaj delajo načrte, kako jo bodo za to priliko v Lurdu počastili.
T zmed 12 milijonov zamorcev v -l Ameriki je polovica protestantov in le okoli četrt milijona katoličanov. Sedaj je cincinnatski nadškof ustanovil posebno družbo za misijone med njimi.
A
It smislu sprave cerkve in drža'e V v Italiji in na podlagi sklenjenega konkordata so duhovniki letoS kot kateheti po 40 letih zopet plC' stopili prag državnih šol. Upaj®? da bo novi italijanski rod imel 'ei praktične vere kot dosedanji.
ngleški pisatelj Evelyn Wau^ je prestopil v katoliško cel' kev. V svoji najnovejši povesti bels“ pravi, da je v zadnjem ča511 glede marsičesa spremenil sV^ mnenje, posebno kar tiče rimski * tolicizem.
T'r Majski „Vincenc Paveljski, ^ Pa Hong, je večinoma na la ne stroške postavil že tretjo vek' bolnico. Je kapitalist, a ni man1? nist. Ko bi bilo več takih kap1®, stov, bi ne bilo toliko komunist0''
O loviti kardinal Mercier je dob* Osvoji sedanji stolnici v Maliae^ veličasten spomenik, vreden men vega velikega duha. Zamislil in } delal ga je neki poljski kap1®1 umetnik, bivši nemški častnik.
T) o »družinskem kongresu" v A (Francija) je bil na čast n® ram številnih otrok prirejen bank Pri častnih mizah je sedelo 1501 ® ter, ki imajo najmanj po otrok. Dekleta so jim poklon^ šopke. Ce so jih kaj zavidale 2° čast, poročilo ne pove.
TT vatikanski državi so uvedli P ▼ sebne potne liste za svoje drz . ljane. Z njimi bodo morali . opremljeni tudi tisti, ki jih bo ’^ kan pošiljal h kardinalom, ki £re vajo izven mej papeške državic •
VT Oxfordu, kjer je bila nek^
» slovita frančiškanska š°l^’ položili ogelni kamen za frančisk . ski samostan. Po 400 letih se.sin^o-sv. Frančiška vračajo na svoje » dovinsko tako slavno mesto.
■w #	T qJI'
Rupnik cerkve sv. Hugona v » .
donu postreže obhajancem k prvih sv. mašah s čajem in plS Za dva centa se lahko okrepc Skavti so prevzeli serviranje-
FRANČIŠKOVA A LADI NA
P. KRIZOSTOM:
Vzor Frančiškove mladine: sv. Anton Padova nski.
rvio je v Padovi pred 700 leti, v juniju je bilo, leta 1231., ko je ravno K so Inče zahajalo. Otroci so se vsuli iz šole, toda namesto bi šli do-mo v, so se razkropili po mestnih ulicah in trgih ter klicali: „Umrl J® svetnik! Umrl je svetnik!" Pa so izgovarjali te besede ne, kot bi oznaki turobno vest, temveč kot bi peli himno nedopovedljivega veselja.
Kdo je razodel dečkom, da je umrl v Padovanskem predmestju v 'nožnem samostanu veliki pridigar in čudodelnik? Kdo drugi, kot »jih <*&gel varuh! Pa zakaj je bila ravno tem mladim srcem na tako skriv-°slen način razodeta smrt velikega svetnika?
■ Vy Sv. Anton je s svojo nebeško modrostjo napolnil s strmenjem ves Kanski svet, -osramotil je krivoverce, spreobračal grešnike, izvrševal Ud o vi ta dela na Portugalskem, v Franciji in Italiji — toda božja prednost si je izbrala najmanjše, najbolj preproste, najčistejše — izbrala 1 ]e otroke, da prvi zapojo slavo velikemu svetniku, ker so pač otroška Ca najbližja nedolžnemu Antonovemu srcu.
Bratec moj! Sestrica moja! Kakšno je tvoje srce? Vedi, da so samo sta srca deležna posebnega varstva Padovanskega svetnika. Tele pre-^ °ste vrstice, ki vam jih bom celo leto pisal o življenju sv. Antona, naj . *n pomagajo, da boste šli z veselo dušo za vašim ljubim vzornikom čed	^§ar 700-letnioo smrti letos obhajamo. Njegov zgled naj utrdi
mnost v vašem srcu in naj vname vaše duše v nežni ljubezni do Jezusa.
Antonovo rojstvo.
^ , Sveti Anton ima pridevek Padovanski. Človek bi menil prvi hip, tal- 6 ^ naš svetnik rojen v italijanskem mestu Padova — pa temu ni zih°i Svoi Sr°B ie Pa^ našel sv. Anton v Padovi, ni mu pa tekla tam Vzet- ' R°.ien le Bd naš veliki čudodelnik na praznik Marijinega Vnebo-leta 1195 v Lizboni na Portugalskem. Še danes kažejo sobico — ^TJe pa spremenjena v kapelo — v kateri je prišel na svet ta sveti otrok, ost °Vl s*ar^ 80 ime.B zelo lepo palačo, kolikor je možno spoznati iz S| anBov poslopja, ki je služilo že tudi svoj čas frančiškanom kot samo-n- Velika škoda, da je palačo v novembru 1. 1775. popolnoma porušil res> ki je zadel Lisbono in'vzel 70.000 ljudem življenje. Svetnikov
oltar pa je ostal pod razvalinami povsem nedotaknjen in ko so ga izkopali, jestal pred zavzetimi delavci v vsem sijaju.
Pripovedujejo tudi, da je neki deček padel med potresom p°d svetnikov oltar in je ostal tam kot v ječi več dni. Ko so ga našli zdravega in smehljajočega, je povedal navzočim, da je prišel vsako jutro in vsak večer k njemu čudovito lep mladenič, oblečen v frančiškansko haljo, ter mu prinašal hrane in pijače. Tolažil ga je in bodril ter mu zagotavljal svoje varstvo.
Antonovo rojstno mesto je torej Lisbona. To mesto je čudovito lepo. V naravni krasoti se moreta kosati z Lisbono samo še Neapel jn Carigrad. Kot kraljica Sedi na širokem amfiteatru ljubkih gričov 'n se ogleduje v ogledalo srebrnih Tagovih valov. Podnebje je milo, nebo sinje, zemlja polna cvetja in sadja.
Izročilo nam pripoveduje, da je bilo ime Antonovemu očetu Martin, materi pa Terezija, in da sta bila oba plemenitega rodu. Domne-vajo, da se je Martin boril na dvoru kralja Štefana II. kot vitez. V višji meri kot krvno plemstvo so pa imeli svetnikovi starši plemstvo čednosti, ki edino ima pred Gospodom veljavo.
(Dalje prih.)
Tak bi moral biti vsak Križar!
previdel sem bolnika. Vračal sem se počasi po nerodnih starinskih
stopnjicah. Sredi stopnjic sem se ustavil in pogledal na dvorišče-k__/ kjer so igrali trije dečka Ping-pong.
„Pridi, Ivan, igraj se z nami!" je vzkliknil eden izmed njih ter se obrnil do dečka, ki je prišel pravkar skozi velika vrata, ki vodijo na Poljansko cesto.
„Prav žal mi je,“ odgovori Ivan. „Nikdar še nisem igral te vase
igre."
„Hitro se boš navadil. Pridi! Vendar nam ne boš kvaril igre!? Tako so prigovarjali dečki Ivanu toliko časa, da se je leta vdal.
Vrgli so vsak 25 par na mizo in pričeli zbijati žogo. Ivan je i®e srečo. Dobil je igro in denar. To pa je enega izmed dečkov zelo razkačilo in pričel je zbadati Ivana ter mu zabrusil par surovih besedi ' obraz.
Povem naj vam, da Ivana dobro poznam in vem, da je dober, p*e' menit in pobožen deček in še, da je križar. Zelo sem bil radoveden, kaj bo storil v tem kočljivem položaju.	..
Ivan se ni prav nič razburil, ampak čisto mirno je .dejal: „Kaj? A je vredno zaradi par fickov žaliti Boga? Tu imaš ves denar! Ne mara ih imeti dobička, ki je združen z božjo žalitvijo." Pri tem je vrgel jeznem tovarišu denar pred noge in zbežal po stopnjicah navzgor.
Ko pride, do mene, za trenotek osupne, potem me pa prav ljubeznivo pozdravi. Prijel sem ga za roko in mu pogledal globoko v °r" kjer je kraljevala sama sveta nedolžnost združena s svežim deški ponosom.	,
„Zdaj si se pa izkazal kot pravi junak", sem ga pohvalil. bi moral biti vsak križar. Vesel te je jubi Jezus; vesel te je tvoj 00 Frančišek."
Zardel je tedaj prav do ušes, ker mu je bila pohvala n oprijeti13' Kako bo šele zardel, ko bo bral svojo zgodbo natisnjeno v »Cvetju"!
PAX
ET
BONUM!
ANGELIK:
MIR IN VSE DOBRO!
Zavarovalni odsek 111. reda sv. Frančiška.
t <!• ^or no®e na stara leta biti sam sebi in drugim v nadlego, kdor hoče •Mi na stara leta, ko ne bo mogel več vršiti svojega poklica, živeti od °jega dela, naj se zavaruje za starost in onemoglost pri zavarovalnem °"seku III. reda.
sled GlaVna P ° § ° J a za zavarovanje za starost in onemoglost sta Kdor se hoče zavarovati
le^ K mora biti ud III. reda ali s zavezati, da vanj vstopi tekom petih
L mora biti naročen na „Cvetje“ ali se nanj naročiti.
; Kdor potrebuje tiskovine za vpis ali želi kakega nadaljnega po-reH a’ Se ^a^^° pismeno ah osebno obrne na ..Zavarovalni odsek III.
da v Ljubljani, Marijin trg 4“ ali pa na „Župni urad Marijinega Oznaka v Ljubljani".
** se more zavarovati oseba, ki je že onemogla, pa bi lahko plačevala premije obveznih 5 let s pomočjo dobrih ljudi?
Kakor pove že ime odseka je njegov namen zavarovati člane za arost in onemoglost. Kakor zavarovalnica za požare, vlome itd. ne v Varuie tistih, pri katerih, je že pogorelo ali bilo vlomljeno, enako zahvalni odsek ne more zavarovati tistih, ki so že stari in onemogli, do	^s^e’ ^ šele b°do stari in onemogli in tedaj ne bodo 'Imeli
{j Vaij sredstev za življenje. Že onemogli se torej morejo zavarovati po tjjj/samo na ta način, da 30 let plačujejo premije (ali kdo drugi mesto Pok -~T^e Plačai° za Pet naza3> le 25 let — in se jim potem izplačuje ali f ina’ drugače namreč ni možno določiti, kdaj so vsled onemoglosti starosti dobili pravico do pokojnine.
■^li se more zavarovati oseba brez poklica, ki živi od svoje rente ali
od svoje pokojnine?
Vej., biva slučaja sta tukaj možna. Renta ali pokojnina je lahko tako s* . a, da od nje dotične osebe žive, ali pa je premajhna za človeka do-]n° življenje.
lahk alCe ie renta ab pokojnina tako velika, da od nje dotične osebe ]J.° žive, potem zanje zavarovalni odsek nima pravega pomena. Ti le so namreč za starost in onemoglost že preskrbljeni, in bi se zava-
rovali le radi zboljšanja svojega položaja ali zato, da ta dobrodelni odsek podpirajo. Take osebe se morejo zavarovati po čl. 7 samo na ta način, da 30 let plačujejo premije — če plačajo za pet let nazaj, potenj le 25 let — in se jim potem izplačuje zavarovalnina, drugače namreč m možno določiti, kdaj so vsled onemoglosti ali starosti dobili pravico do pokojnine.
b) Če je renta ali pokojnina tako majhna, da dotični od nje ne morejo živeti človeka dostojno življenje potem sta tu zopet dve možnosti-Če so že onemogli potem velja zanje to, kar je bilo rečeno pod štev. 1 • zavarovanju onemoglih, če pa so še dovolj krepki in zdravi, da vrše ka* poklic ali službo, ki jih preživlja in bi bili obsojani v bedo, ko enkrat ne bi mogli več vršiti tega poklica ali službe, potem se morejo zavarovati, kakor vsak drugi, ker s svojo rento ali pokojnino še niso zavarovani zoper starost in onemoglost.
3. Ali bo radi novega državnega delavskega zavarovanja res prenehal »Zavarovalni odsek III. reda za starost in onemoglost«?
Nikakor ne. Vsak kdor primerja državni načrt zavarovanja za stanost in onemoglost z našim zavarovalnim odsekom lahko spozna, na naš zavarovalni odsek še dolgo ne bo nepotreben.
Državni načrt predvideva osem razredov zavarovanja.
I.	Kdor ima mesečne plače do Din 450 (plačuje mesečno do Din &>) dobi po 45 letih in več Din 125 pokojnine, Din 300 pogrebnine.
II.	Kdor ima mesečne plače Din 450—600 (plačuje mesečno Din 3 do 48) dobi po 45 letih in več Din 162 pokojnine, Din 450 pogrebnine-
III.	Kdor ima mesečne plače Din 600—750 (plačuje mesečno Din do 60) dobi po 45 letih in več Din 200 pokojnine, Din 600 pogrebnine-
IV.	Kdor ima mesečne plače Din 750—900 (plačuje mesečno Din do 72) dobi po 45 letih in več Din 237 pokojnine, Din 750 pogrebnine-^
V.	Kdor ima mesečne plače Din 900—1200 (plačuje mesečno Din do 96) dobi po 45 letih in več Din 275 pokojnine, Din 900 pogrebnine-
VI.	Kdor ima mesečne plače Din 1200—1800 (plačuje mesecu Din 96—144) dobi po 45 letih in več Din 350 pokojnine, Din 1200 p0" grebnine.
VII.	Kdor ima mesečne plače Din 1800—2400 (plačuje mesecu Din 144—192) dobi po 45 letih in več Din 500 pokojnine, Din 1800 p° grebnine.
VIII.	Kdor ima mesečne plače Din 2400 in več (plačuje mesecu Din 192) dobi po 45 letih in več Din 650 pokojnine, Din 2400 pogrebnin •
Zavarovalni odsek III. reda za starost in onemoglost in13 devet razredov.
I.	Plačuje mesečno Din 20, dobi po 30 letili Din 200 pokojnin •
Din	1200	pogrebnine.	.	.
II.	Plačuje mesečno Din 30, dobi po 30 letih Din 300 pokojnin
Din	1800	pogrebnine.	.	.
III.	Plačuje mesečno Din 40, dobi po 30 letih Din 400 pokojnin >
Din	2000	pogrebnine.	.	.	„
IV.	Plačuje mesečno Din 50, dobi po 30 letih Din 500 pokojni
Din	3000	pogrebnine.	.	.	„
V.	Plačuje mesečno Din 60, dobi po 30 letih Din 700 pokojni ’ Din 3600 pogrebnine.
VI. Plačuje mesečno Din 70, dobi po 30 letili Din 700 pokojnine, 4200 pogrebnine.
h. VII. Plačuje mesečno Din 80, dobi po 30 letili Din 800 pokojnine, 4800 pogrebnine.
... VIII. Plačuje mesečno Din 00, dobi po 30 letih Din 900 pokojnine, Oin 5400 pogrebnine.
j,. IX. Plačuje mesečno Din 100, dobi »o 30 letih Din 1000 pokojnine, ^u' 6000 pogrebnine.
Pripomniti je treba, da
. a) plačuje po državnem načrtu polovico premije delodajavec, po-°vico delojemalec. Pri tistih, ki nimajo določene plače seveda lahko elodajavec za toliko zniža plačo.
Pri zavarovalnem odseku III. reda plačuje premije zavarovanec a!n-v Le če hočejo, plačujejo dobri gospodarji ozir. delodajavci svojin, .užbencem zavarovalne premije delno ali celo vso, seveda pa si s tem Podobe dobre in zveste uslužbence.
, b) s tem državnim zavarovanjem je zvezana tudi takoimenovana 0 niška blagajna, ki je naš zavarovalni odsek za enkrat nima.
,|r c) celotno pokojnino dobi po državnem zavarovanju vsakdo po 0 letih, pri nas pa po 30 letih. Kdor je zavarovan manj časa, dobi se-y a manjšo pokojnino. Pri našem odseku, dobi tudi večjo pokojnino, °r je nad 30 let zavarovan, po državnem načrtu pa ne. k . Kdor primerja načrt državnega zavarovanja, ki dosedaj še ni užaljen, z našim zavarovalnim odsekom, lahko spozna da ne more biti s v°ra o tem, da bi ž njim prenehali.
v Pri našem zavarovalnem odseku se lahko za-a 1 u j e vsak, kdor dela in si s svojim delom služi Sv°j kruh.	.
(j.,. Po načrtu državnega zavarovanja se n e m o r e j o zavarovati kme-oh t ^e!avch ne kmetje in njih otroci za čas užitka, ne postrežnice, ne r njki, ne mali trgovci, sploh nihče, ki je količkaj samostojen, sta ^°l>ra stran državnega zavarovanja je to, do bodo premnogi na ^la leta dobili vsaj nekaj, med tem ko dozdaj niso ničesar dobili in bori 6 Slavno, premnogi, ki se dozdaj niso za zavarovanje nič brigali, s tem dobili zanimanje za zavarovanje.
v Xaš zavarovalni odsek pa ostane, dokler ne bo ^ a k e m u, ki dela, možno, da si na drug in boljši v |ln preskrbi za leta starosti in onemoglosti č 1 o -ka dostojno življenje.
gr K	° tem: Načrt projekta zakona o socialnom osiguranju, Za-
1930 str. 4—5, 34—37; Tabela zavarovane mezde, zavarovalnih pri-vkov itd. (na podlagi Načrta zakona); Novo delavsko zavarovanje? ^ovenec 18. 12. 1930, št. 288, str. 3.)
^ Kaj pa če je kdo brezposeln ali zboli in začasno ne more plačevati
premij?
p0( Xa takega pač počakamo, da zopet ozdravi in dobi službo ali delo. 0(j .e'n lahhko plača zamujeno, če pa tega ne more, se mu šteje pokojnina
. , *SlC0a rrvl«ra bafprprtD iArnlaral Vp/** 1/r\\ tri Ipto ital/ nrvVw»n ni KrP7nn-
$ej lslega roka, katerega je vplačal. Več kot tri leta itak noben ni brezpo-ima voljo delati. Kdor ipa bi zbolel in bi zdravnik ugotovil, da je . elo oziroma za svoj poklic trajno nesposoben, tak ima po dovršenih a 'etih zavarovanja pravico do pokojnine vsled trajne onemoglosti.
5.	Ali mora tisti, ki se zavaruje vedno ostati tam, kjer se zavaruje, ali se
ne sme preseliti?
Lahko se preseli, kamor se hoče, samo naslov svojega novega bivališča mora vedno naznaniti, drugače mu pač ne bi mogli dostavlja11 „Cvetja“ in ne pokojnine v času onemoglosti ali starosti.
6.	Čemu treba, da zdravnik potrdi mojo onemoglost, če bom že vplačal*
za 30 let.
Tistim, ki so že 30 let zavarovani ali ki so zavarovani recimo že 25 let, 5 let pa so vplačali nazaj, pripada po čl. 7 celotna pokojnina, tud’ če so popolnoma zdravi in ni jim treba zato iti k nobenemu zdravnika Seveda če hočejo biti še nadalje zavarovani, jim z leti raste velikos rente.
Alko pa kdo obnemore predno je dovršil 30 let zavarovanja, 11111 mora potrditi onemoglost oz. nezmožnost za izvrševanje poklica zdravnik. Pri državnih uradnikih in uradnicah morajo potrditi onemogl°s trije zdravniki, pri nas pa zadostuje eden.
7.	Ali res dobi tisti, ki obnemore n. pr. po šestem letu ali po devetem l^n
enako pokojnino.
Nikakor ne in bi tudi ne bilo pravično. Tisti, ki je obnemogel pjj devetem letu je plačeval 3 do 4 leta več premij in ima zato pravico tu do višje pokojnine. Vsako leto vplačevanja premij zviša zavarovane tudi višino pokojnine. Razlika pa je seve v razredih. V „Cvetju“ ni 'j1' možno vseh številk priobčiti, ker bi bila potem polovica „Cvetja“ P°|n samih številk.	.
(Dalje prih '
Kronika III. reda.
KRKA, okr. Novo mesto; ust. 18. 5. 1919; voditelj: Vrbove11 Franc, župnik; odbor: Zaviršek Marija, Brban Uršula, Vidic Fran ška, Grm Antonija, Kastelic Marija, Sadar Rozalija, Hribar Frančišk ’ Novak Marija, Berdavs Ivana; število članov: moških 1, žensk1 105, v novici]atu 1; naročnikov Cvetja: 23; o k o 1 i š s k u p š c n e : 2000 duš.	. ■,
ŠENČUR PRI KRANJU, okr. Kamnik; ust. 12. 9. 1902; voditelj; Piber Ivan, župnik; odbor: Jagodic Jožef, Sitar Andrej, Zelnik Marji ’ število članov: moških 5, ženskih 62; naročnikov Cvetj 1 15; d e_l u j o č i o d s ek: dobrodelni; okoliš skupščine: 3000 d1.;
ŠT.JURJE PRI ŠMARIJI, okr. Ljubljana; ust. 26. 12. 1895; v o
t e 1 j : Medved Anton, župnik; odbor: Jeršin Marija, Kraljič Marji.’ Štibernik Marija; število članov: moških 1, ženskih 48, v no v1 jatu 4; naročnikov Cvetja: 21; okoliš skupščine: 980 d1 SV. LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, okr. Maribor; ust. 18- £ 1914; voditelj: Špindler Franc, župnik; odbor: Napast Fral Tumpej Jakob, Peršuh Jakob, Kranjc Marija, Planinšek Antonija, Mlir Marija, Jurčič Terezija, Peršuh Marija, Osel Katarina; število f , nov : moških 10, ženskih 150, v npvicijatu 1; naročnikov Cvet] 37; okoliš skupščine: 1600 duš.	cin,
SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH, okr. Sv. Trojica v venskih goricah; ust. 25. 11. 1907; voditelj: Alt Ivan, župnik; 0 bor: Lovrenčič Alojz, Kostanjevec Ivana, Auželj Ivana, Suhač J°^j. število članov: moških 8, ženskih 65, v novici jatu 25; n a ro*1
delujoči odsek: dobrodelni; okoliš skup-
if.v c ve tj,a : 7: n e : 1500 duš.
p HOMEC, okr. Kamnik; ustan. 23. 10. 1910; voditelj: Govekar Vane, župnik; odbor: Žebovec Marija, Grašič Marjeta, Letnar Kata-f1113, Som Ivana; število članov: moških 4, ženskih 66, v novici-Jatu 2; naročnikov Cvetja: 13; okoliš skupščine: 900 duš.
„BLAGOR MRTVIM, KATERI UMRJEJO V GOSPODU": Mirna Peč: Morene Terezija, Zupančič Uršula, Rajar Jera, Žagar Marija, Go-r®ic Jera, Poje Jakob, Pugelj Marija, Vire Janez, Mavec Ana, Čolnar Mapa, Slabe Ana, Gašperič Marija, Žužek Elizabeta, Kotnik Jožefa. — Vič: ereb Ana, Rekar Marija, Belič Ivana, Vrhunc Janez, Sodnikar Marija, ovk Marija. — Kamnica: Stomdeker Ivan, Kvikovski Karl. — Malešiči : Veselič Katarina. — Studenice ‘‘Hena, Ivekovič Angela. — Šmarje! a
Kalič Andrej, Vošak pri N o v e m m e s t u :
Smrekar Ana, Juvančič Marija, Kalčič Marija, Zakrajšek Marija. „ZA-*AJ NJIH DELA GREDO Z NJIMI." (Raz. 14, 13.)
Razno.
4 molitev se priporoča:
. Iv. š. iz Ljubljane se priporoča za dušni in telesni blagor sv. An-°nu in sv. Frančišku. — V. P. se priporoča v molitev za zdravje.
Zahvala za molitev:
, v Sv. Antonu se zahvaljuje za izboljšanje zdravja po opravljeni polnosti 13 torkov. K. M.
Darovi.
Za frančiškanske misijone:
y. Po ljublj. franč. vratarju tri neimenovane po Din 10; P. Matej Vrk ar’ Namnik Din 382; za bedne v Šensi Din 20; Jesenko Helena, taika Din 120; Turk G. po upravi Glasnika Din 106; neimenovan pri v,rlu Din 6; Grom Marija, Vrhnika Din 42; neimenovana pri franč. x,atariu Din 4 in Din 10; g. Franc Hiersche, Polzela Din 100; III. red v jjP'1 Štifti Din 628; Neimenovana po P. Angeliku Din 20; Terezija Judec Kapun Matilda Din 50; frančiškanski samostan, Novomesto p n 266; neimenovan po Dr. P. Modestu Din 50; neimenovana po P. s	Din 20; A. Demšar, Selce Din 20; Marijanska kongregacija gg.
iinel01iev’ Ljubljana Din 70; neimenovana po P. Angeliku Din 100; ne-Uej n°Vana Din 20; Angela Godec, Kresnice za Kitajske misijone Din 70; Djn Jovani po P. Angeliku Din 50; neimenovana oseba po P. Gvidonu
Za armado sv. Križa:
Miholčič Marija, Bratonci Din 156; P. Matej Vidmar, Kamnik tarj Strahovnik Marija, Velenje Din 40; neimenovana pri franč. vra-kr	Pp Ana Pavlin, Kamnik za sv. Deželo Din 60; neimenovan po
* Ronatu Din 10.
cerkev sv. Frančiška v Šiški:
hjn red na Brezjah Din 200; III. red v Begunjah pri Cirknici ”0; neimenovan po P. Piju Din 500; P. Matej Vidmar, Kamnik
Din 60; Grom Marija, Vrhnika Din 70; pok. Seljak Marija, \Vieib Din 238.25; Amalija Potrbin Din 5; neimenovana po Dr. Cirilu Potočniku Din 100; Iv. Š. Ljubljana Din 20.
Za dom sv. Frančiška:
Prodanič Mihael, Videm ob Savi Din 30; dva neimenovana pri franč. vratarju po Din 10; pok. Seljak Marija, \Vien 238.25.
Za kolegij sv. Antona v Ročnem:
Po Fr. Rafaelu neimenovan 1 srebrn 11., neimenovana 1 srebrn 0;? g. Marija Trampuž iz Domžal za kapelico Din 100; preč. g. kan. Dr. Mi' hael Opeka Din 100; Župni urad v Mokronogu Din 100; neimenovana pa P. Angeliku Din 20; Ivanka Sedej, Črni vrh Din 10; Lipovšček Katarina po P. Angeliku Din 50; neimenovana po P. Romanu Din 20; Ana Skubic Din 10; neimenovana po P. Angeliku Din 100; M. J. Celje Din 100; 11 e' imenovana po P. Romanu Din 20; tri neimenovane Din 30; III. red na Viču Din 300; Jerica Cuznar po P. Angeliku Din 100; neimenovana p° Fr. Petru Din 50; Iv. Š. Ljubljana Din 50; Mrs. Margareta Svete, Forest Citv, Pa. po P. Hugonu Din 1400; Klinar Franc, Slivnica pri Mariboru Din 100; neimenovana, Maribor Din 9; neimenovan, Radmirje Din Kh neimenovan po p. provincijalu Din 500; P. Sofron Korlevčar, Sv. Goi3 Din 198; P. Maks Brelih, Brežice Din 100; neimenovan po duh. sv. F Filipu Beniciju Perc Din 300; neimenovana H. po P. Romanu Din KM neimenovana po P. Romanu Din 30; Dr. Lavrenčič Matija, Kočevje Din 50; Grom Marija, Vrhnika Din 50; Mantenari Ana, Radeče Din KM Sedej Ana, Idrija Din 29.50; Kogoj Katarina, Idrija Din 14.75; Črnčic Marija, Idrija Din 14.75; Čermelj Marija, Radeče Din 30; Dajčman Liz3’ Dramlje Din 10; Klančnik Blaž, Slovenjgradec Din 100; III. red na Brc' zjah Din 200; neimenovan po P. Gvidonu Din 20; neimenovan Din lfM’ g. I. Mezetič, Ravnap. di Circhina Din 14.75; g. I. Vodopivec, Tolm,n-Din 359.90; g. Iva Kogovšek, župnik Kopanj Din 40; g. Ivan Vodopivec-župnik iz sv. Jurija pod Kumom Din 10; III red v Kranjski gori Din KM neimenovana za kapelico Din 200; III. red v Kamniku I)in 50; neinienP' vana Din 10; po Fr. Izidorju Ivanu Bauman Din 10, Ana Ploj Din Ana Roškar Di 20, Marija Kranenr Din 10; neimenovana po P- P’r Din 500; neimenovana Din 50; neimenovana po P. Gvidonu s prošn]0 za zdravje Din 100.
Za kruh sv. Antona:
Turšič Karl Din 20; Petkovšek Ivana Din 14.75; Knupleš Helen3’ Marija Snežna Din 100; Breznikar Marija, Radeče Din 10.
Za tiskovni sklad Cvetja:
Turšič Karl Din 10; Petkovšek Ivana Din 14.75.
Za frančiškansko mašno družbo:
G. Franc Zorko, župnik, Kamna gorica Din 50.
Za Detinstvo:
Ana Pavlin, Kamnik Din 20.
Za cerkev sv. Antona v Beogradu:
Iv. Š. iz Ljubljane Din 30.