PoStnlna pfaiana v gotovini. leto. VI, $t. 254. V Lfubllani, v p&tak 10. novembra 1922. Posam. št. 1 Din. NAPREJ Glasilo Socialistične stranke JugosiavSIe. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Cele. rac. št. Il.y59. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. 0 mednarodnem mirovnem kongresu. (Od 10.—15. decembra t. L v Haagu.) . 9 tei mirovni konferenci smo že po- ugovarjati, da so te svoje stališče proti 14 ’ zadnjič v 234. štev. »Napreja« od vojni že utrdile na kongresu v Rimu. deč t,°bra- Medtem smo dobili še sle- Rimska resolucija zahteva v slučaju kača obvestila.* ke grozeče vojne napoved generalnega sl . Povabila na konferenco so dobile še štrajka in poudarja, da vidi delavski raz-eoece organizacije: Mednarodna stro- red v tqj akciji jamstvo za vsak spor. miH-a ZVeza v Londonu; Delavska Naš cilj pa je, pridobiti vse narode za ‘admska internacionala v Berlinu; Med- idejo moralične razorožitve in s tako ak-,yrodna zveza delavk (Anglija); Mirov- cijo dospeti do dejanske razorožitve. Pra(?rtel,i.Ber,in); Liga za človečanske Delavski razred je prepojen z inter-tičnn 1 (Franciia); Zyeza za demokra- nacionalizmom: ostane pa še vedno kontrolo (Anglija); Narodnostna mnogo dela za popolno zmago te misli. ‘^eza (Francija); Unija društev za Zve- ------ -narodov (Belgija); Svetovna zveza Men Za mednarodni sporazum (Švica); v 2^°^ m'rovm urad (Švica); Liga aš/cJto skupnih interesov človečan- Poleg resolucij in predhodnega dela mora delavski razred izvršiti v svojih vrstah veliko vzgojno delo. Še večje važnosti pa je to vzgojno delo med ostalimi plastmi prebivalstva. Haaški kongres bo moral ugotoviti pogoje za mirovno politiko, ki naj doseže popolno razorožitev narodov. V ta namen je treba pridobiti za to idejo javno mnenje v vseh deželah. Velikanska naloga! Uresničiti se da samo pod pogojem, da bodo dobile vse skupine, ki se priznavajo k nam, skupne smernice, ne da bi bila s tem kršena njih neodvisnost.« Jugofašizem nanreduje zlasti v Voj-stVa 7c;vioo\“T!1 ,ill.ercsur wuvbwui- vodini in Srbiji. Jugofašizmu posvečamo (Svical* i ji’ Jat'erParla!^entarna. zyeza vei,iii0 pažnio. ker ga opravičeno smatra- strUa) - * ivL^nar^f’3- za f.za-.-IIur- mo za otroka kapitalizma. Za vzgled nam Urad (N i z o 7 e m , protimihtarističm more J>ray do5ro siužiti Italija, kjer so pospeševani« prevladovali socialisti, pa ie kapitalizem v svoiem obupu rodil fašizem, ki se je v času polastil celo vlade. Tudi pri mislijo mogotci napraviti podoben »red in mir« v državi, pa so pričeli snovati številna fugofašistovska društva. Ju-gofašisti imajo že kopico svojih lastnih časopisov, poleg tega pa so i:im pričeli delati reklamo tudi nekateri listi, ki do- nieH ,anje mednarodnega sporazuma rodnn, iVa-mi ^Anglija); Unija medna- „ , v, razSSxZxdruz.eni (Belgija); Mednarodno zadnfn.č.' o-mJ\^ ao in mirovno združenje (An- nas mislp klija). t,Q„.^abila dobijo še nekatere druge or-ctJlIZ,acije- ~ ?deča strokovna intema- k|?nala ni povabljena, povabilo pa je do-kanizaci^3^ sve* ruskih strokovnih or- Reakcija v Jugoslaviji na pohodu. sedai še niso pokazali prave barve. Tako n. pr. se je belgrajsko »Vreme« pričelo zelo toplo zavzemati za jugofašiste. o katerih pravi, da so nosilci »novega svežega meščanskega režima« kakor njihovi bratje v Italiji. Fašizem ie bil sprva antipod socializma toda sčasoma se mu je posrečilo pod spretnim vodstvom g. Mussolinija »očistiti« državo. Fašisti so apo-i stoli odločnih potez, novega življenja« itd. Opozarjamo na jugofašizem naše delavstvo ki se nai v odgovor reakciji organizira v socialističnih vrstah! V organizacijah je namreč moč! svetnvn^n^roniki Okrožnih organi- So Si wi0nalnih združenj se zavezu-k urfokf-v P9zvali svoje organizacije bo J Si jna rn'rovno konferenco, ki se mS decembra meseca v Haagu. MM« e?a So’ ,da bodeta prispevali J, Qnarodna strokovna zv«** m rezultatov občinskih volitev v Dalmaciji, ie poslala nanje orožnike in je nerazpolo- ki je znana po svoiem »demokratskem« ženje v ljudstvu kmalu udušila. Sedaj bi prepričanju v mestih. Agrarno reformo je se morale vršiti občinske volitve, ki pa namreč vlada tako slabo izvedla, da so so že zopet odgodene. Konstituiranje madžarske stranke kraljevine SHS. ^strokovna*™^11:! zveza ,in 'janeo- y ne^eij0 5. t. m. so se v Velikem vseh večjih mest v Vojvodini. Na sestati. ^ airoKovna zveza z organizacijo te ~ v, r_„ n-i------- i™ c ------1„,- „ „o,.u |hočne izjave za aClj0 ^ Bečkeretu sestali člani glavnega odbora ku so zborovalci sklenili, stopiti s paria- ldeie in za uDostL:t«,, VlxTf.d!!^?da madžarske stranke, ki so odobrili končne mentarnimi klubi, s katerih pomočjo si statute. Stranka se odslej naziva »Mad- hočejo priboriti vse oravace, ki jih je vla-žarska stranka kraljevine SHS«. Sestan- da dosedaj odtegovala. ka so se udeležili zastopniki Madžarov iz ga t« * ?a uP°stavitev končnoveljavne-sa »n trajnega miru. tega izjavljajo, da bodo vpo-riin 1 naY<)dila upravne komisije Gene-Into komederacije dela in razširjali od ternaconalne strokovne zveze izdane T,J0Vne znamke, plakate in objave *r°Pagandnih sredstev, ki lahko pripomorejo k uspehu svetovnega kongresa.« Naloge svetovnega kongresa In boj Jugosi poslanik v Pragi odpoklican. Dr. Vošnjak. ki ie prav spretno spra- olomata. Sedai so dr. Vošnjaka odstranili, vil »samostojneže« v vladni tir. je bil od »Riječ« piše, da zaradi tega, ker ni do- vlade imenovan za poslanika v Pragi. Že voljno varoval koristi Jugoslavije. Vse- kakor ie dr. Vošnjak odšel ker niso vladi daj f* TainJk Generalne konfederacije ob Drilikj njegovega imenovania so kro- # _____ _____ kem’ n ■Joullaux, je razlagal na ne- žle 0 niem čudne govorice. Tako so n. nič več nuino potrebni glasovi »samostoj- louanrazmotrivanju 0 akciji za mir 0 na_ Dr> tovorili da se ie Pašič ob neki priliki nežev«. Za poslanika v Pragi bo imeno- druoLSYetavn?ffa konSresa 23 mir* Med izrazik da ne zna dr Vošniak molčati ter van g. Branko Lazarevič, ki ie dosedaj ugun je dejal: da nima niti ene lastnosti sposobnega di- služi pri našem berlinskem poslaništvu. »U bi šlo samo za to, povabiti sa- ^eiavske organe, bi se dalo Boljševiške oblasti so preklicale volitve. irn * Iz P°r°čila Mednarodne strokovne Iz Helsingforsa poročajo, da so vo- komuniste. V nekaterih okrajih so si ko-' rnacionale v Amsterdamu. litve v sovjetski Rusiji izpadle slabo za munisti z velikim naporom priborili vo- cino. Sovjetske oblasti so preVicale volitve v vseh tistih okraiih ki niso volili komunistične kandidate. Da ta svoi korak opravičijo so razglasile, da so sov'et; že zopet v nevarnosti, kajti v nekdanji car- ski palači v Petrogradu so skrili zarotniki, ki so se rekrut rali iz častn kov rdeče armade (?) Vel'ke množine orožia Ti častniki so služili še nedavno v bel h armadah Pred nameravano bankirsko kosiferenco. Že dali časa se trudijo evropski bankirji sklicati bankirsko konferenco, na kateri bi obravnavali vprašanje reparacij. Ta konferenca se bo vršila v Parizu ali v Bruslju, podrobnosti namreč še niso znane. Ker se namerava ameriški bankir Morgan, ki bo predsednik konference, vrniti najpozneje do 26. t. m. v Ameriko. se bo omenjena bankirska konferenca vršila na brže že pred 26. t. m. Mi smo govorili o reoaraciiskem vprašanju v vče-ra:šniem uvodniku »Poglavje o reparaci-:ah* v katerem smo trd li da so »reparaciji« samo za kapital ste. l:udstvo pa da se vedno boli in bolj pogreza v bedo. Boj za žensko volilno pravico v Francni. Boj za žensko vollno pravico v Franclji. tegovala v večurnem eovoru senatorja Francoski senat ie pričel 7. t. m. raz- Louis Martin in Gourju. Vtis njiju govora pravljati o vprašanju ženske volilne pra- je bil velik. ___________ vice. Za žensko volilno pravico sta se po- •+■ V Ljubljani se je vršil 8. t. m. občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo, za predsednika ie bil izvoljen gosp. Gustav Pirc. + Kongres srbske zemljoradniške stranke v Banjaluki se je izrekel proti vladnemu režimu ter za čimprejšnji razpis novih volitev v parlament. + Kongres dobrovoijcev se bo vršil 12. t. m. v Belgradu. + Iz Belgrada nam dodatno poročajo. da so onemogočili zborovanjema Ke-roševiča v prvi vrsti demokratski dijaki, ki so pohiteli na policiio in orožniško poveljstvo ter prišli na zborovanje pod pa-tronanco baionetov in sabeli. To postopanje jugofašistov obsojalo dijaki brez razlike. izvzemši demokratskih, pa so zato proglasili enodnevno- protestno stavko. + V Sofiji so ubili neznani storilci glavnega urednika boljševiškega lista »Novaia Rosija« Aleksandra Agajeva. Atentatorjem se je posrečilo brez sledu izginiti. + Turški sultan ie pobegnil na angleško ladjo. V Carigradu vlada med evropskim prebivalstvom velika razburjenost zaradi prihoda kemalističnih čet. Pred mesto so dospele zavezniške vojne ladje. Položaj je zelo napet. + Klub socialističnih d jakov na Dunaju ie sprejel ostro resolucijo proti smrtni obsodbi rudarja Keroševlča. »Protestiramo kot liudje. kot dijaška omladina, kot proletarci najodločneje proti zločinom ki iih je zakrivila"" jugoslovanska v’:ada ki gazi ne sam,o principe demokracije, temveč tudi lastne zakone in ustavo,« pravi resolucija. + Na Poljskem so dobili pri volitvah v parlament nacionalni demokrati 167.000 glasov socialist1 83.000. manjšine 60.000, komunisti pa 26.000. Socalisti so tedaj druga naimočne:ša stranka. + Volitve na Letskem. Na kratsko smo že poročali o ‘ volitvah v deželni (državni) zbor na Letskem, republiki, ki je nastala na ozemlju, kamor je segala poprej Rusija. Glavno mesto Letske je Riga. Ker je socialno demokratična stranka v republiki precej močna, je za nas izid volitev zanimiv. Volitve so se vršile po razpustu ustavotvorne zbornice, ki je svoje delo končala, dne 7. in 8. oktobra. Udeležba je bila zelo velika 80 do 95%. Meščanske stranke so upale, da bodo stari socialni demokrati, (ki niso bili v vladi zastopani) poraženi. Pa so se zmotili. Stara soc. dem. stranka je dob!-la 4,871.998 glasov ali 31% vseh glasov, zato tudi 31 mandatov od skupnega števila 100. Med drugimi so izvoljeni sodru-gi dr. Pavel Kalr.in, J. Rainis, F. Zelens, dr. F. Menders, E. Moritz, K. Lorenz, Bruno Kalnini, K. Eliass, A. Buschewitz. Desni (vladni) socialisti so padli od 19 manaatov v konstituanti na 7. Obe socialistični skupini skupaj pa sta vendar ohranili staro procentualno posestno FR. ROJEC: Izmera dragtnl škili doklad. Pri zadnjem povišku draginjskih doklad so napravili pet krajevnih razredov. Za Slovenijo pride v poštev le 111.. IV. in V. razred. V III. razred spadata Ljubljana in Maribor, v IV. Kočevje. Krani, Logatec, Novo mesto. Ptuj in Celje, a vsi drugi naši kraji v V. razred. Sluge dobivalo na dan v vseh treh razredih v Sloveniji do 14 Din poduradniki III. razreda Po 17 Din in v IV. in V. razredu do 16 Din, toda uradniki preiemaio te doklade po visokosti plač. in sicer v III. razredu od 24 do 34 Din. v IV. razredu od 22 do 32 Din in v V. razredu od 20 do 30 Din. Ta razporedba in odmera ie seveda skrajno krivična. Ker je v vseh krajih približno enaka draginja in morajo tudi vsi državljani svoje potrebšč ne kupovati po enakih cenah, bi morali tudi vsi državni uslužbenci dobivati enake dragin ske doklade. Razlike zaradi višje šolske iz- star.je. Meščanska levica, ki je Imela prejštri zbornči 11% mandatov, j * sedaj 13%, meščanska desnica pa ( , ska zveza, manjšine, krščanski-na ci, Bergova skupina i. dr.) pa so ':j padle na 47%. - Izid vol lev ie os.avi težko situacijo za sestavo n°ve , :z Dosedanja koalicija, ki je °^sj°L, kra. vseh strank razen strank soc. de .Q_ tov, reakcijonarnih manjš n in s0 nalcev, ne bo mogla več vladaJLi-mo lev.čarske stranke dobile, sicer m J > večino (53 : 47), ni izključeno, do vlade leve koalicije stan so • ^i desničarji soc. dem. in levi m ^ centrum. Tozadevna pogaian a se in bodo prihodnji teden prinesla odločitev v tem vprašanju. — rn p liki bomo napisali kratek fckjer članek o razmerah v letski repiibl > socialisti tako lepo napredujejo. nimo, da naša vlada lejske repu do danes ni priznala, čeprav so J « znale že vse druge države! AHi se reakcionarci res tako boje novi kratskih republik? . j:va +V Moskvi se ie vršila te dn parada sovjetske armade pod pove J Trockeea. ki je v navdušenem v, oovdarial da ie sovjetska liena porab'ti svo:o armado za .3 itaij. sko fronto, če bi to storile tudi stične države. Franc#- + Kajzerjev duh ž’vi tudi v je »L’ Oeuvre« delavski list poro V jffont minister pošte in brzojava jyied- prepovedal francoskim delega te_ narodne zveze noštn h brzojavi‘ rodn> lfonskih nameščencev iti na uoJtieO' zbor v Berlinu. List je to odredb tiral takole: I9l4-'eta'. ^»ovedal Viljem Holienzollern .ie eg*encev delegatom nemških ooštn h n-t ^ iti na kongres v London. 1922. leta. #___ Poincare in Liffont sta jDre'^eščen-delegatom francoskih poštnin cev iti na kongres v Berlin. bojj + Na Irskem divjajo n^eiilo v med prebivalstvom ki se Je r ^0. dva tabora: v vladne pristase m ne, lucionarje. ki zahtevalo popolno uCjjl dva tabora: v vladne pristase m ne, lucionarje. ki zahtevalo popolno nUdila odvisnost Irska vlada ie slceT^a irsKi _____i__:_____:_____ omnPctllO. tOU* odv.snost Irska viaaa ie ^ irsi^ revolucionarjem amnestijo, sodiš^ vslaši se niso zmenili zanjo. \ 0n . na izrekaio sedai smrtne obsodbe ^ v mestu, če le zalotijo vstaša 2 o obrazbe ter višjih in važnejših službeni? mest pa so napravljene že od nekdaj v plačah. Kjer ie ta razlika premajhna, tam nai se še poglobi s primernim poviškom plače. Tako so obsojali najuovcišo nared-bo o draginjskih dokladah vsi naši pravični in socialno čuteči ljudje. Cul sem, da v Julijski krajini ne delaio v odmerjanju in izplačilu draginiskih doklad nobenih razlik med državnimi uslužbenci. Tako ie najbrž v tem oziru tudi v drugih kulturnih državah. Pri določitvi najnovejših osebnih draginjskih doklad so posebno krivično in mačehovsko postopali naoratn nan žjim uslužbencem, tako da zdaj sluge dobivao na dan samo do 80 par več kakor prej, a draginja ie med tem zrastla za več sto odstotkov. Splošno se je priznavalo tudi na višjih merodain:h mestih da se iim je storila s tem malenkostim poviškom velika kr'vica in obetalo se ;im ie da se skoraj tudi njim zvišao te doklade. Ali vkljub večkratnemu o pom njevanju in graji od strani naših socialističnih cev ie ostalo to povišan e le or« g so Družinske draginjske doKi odmerili za vse Kra.e m ~ k0 po člane državn'h uslužbencev en ^ \. 5 Din na dan. Dobivajo jih ^.roci *kov. in žene brez zadostnih lastnih ao s0btii Otrokom ki so zaradi bolezni neS?:ba za za delo in onim. ki se šolaio. se jaii§a. orejemanie teh doklad primerno p raZ-Ta odredba je pravična, ker ne .. v in like med druž nskirni člani ufa'“ z ni0 nižjih uslužbencev. Zato oa niso ■ nSo zadovolini naši uradn ki. .dokler sjuČ DODravili z znanim maksimiran1 in poduradn kov! drž»v' Pet d:narjev ali dva:set kroj\ frf ne Dodoore na dan za enega ^1° . ;aKo nima nobenih drugih dohodkov • str0-malo. To te le neznaten prisneve-k ^ škom za hrano Na nabavo tud' ne trebile obleke, obuva1 a in dru^ nre'p£\ smemo niti misliti pri teh roki. Vstaš' Da se nosb>žuiejo ravnotako smrtn h obsodb ki zadeneo vse tisie. ki informirajo vlado o n; hovem gibanju. Ta svoj skleD so naznanli do vseh irskih mestih s posebnimi plakati z naslovi: oko za oko. zob za zob! Irsko ljudstvo je še zelo nevedno, drugače bi namreč že prišlo do spoznanja, da se z nasiljem ničesar ne doseže Volitve na Angleškem. Doslej je bilo izvoljenih 7 minstrov sedanje vlade brez protikandidatov, med njimi tudi J-loyd George. Vsi znamenitejši politiki kakor Bonar Law, Asquith i. dr. imajo Protikandidate. — Sedanje ministrstvo l,ma samo 16 ministrov — na Angleškem •n tudi drugod že nenavadno dolgo ni obstojala kaka vlada iz jako malo članov. Dnevne vesti. . Kai .je s povišanjem orožniške olače? iz orožniškh krogov prihajaio pritožbe. c*av ’e vlada sicer zvišala mzerne plače našemu orožništvu s 1. oktobrom sedaj se bližamo polovici novembra in orož-n*k» o tem zvišanju še n'česar ne vedo. oziroma samo to. kar so Doročali časo-°isi. Zdi se nam, da ima vsaka stvar na svetu svoi konec, in tako bi bilo že čas. Se soremene večne obkube o izbol ša-n,u oo-ložaia državi potrebnih 1'udi v njim potrebni vsakdanji kruh. Pragmatika še ni sruh :n zvišanie na Dan'r'u še ni denar v Zenu. Menda vendar niso merodani krogi Pozabili, da oktober sledi septembru, ne decembru. Ali pa ie Dri nas mogoče tudi to? Radi pobijanja draginje je državna /popolna uprava občutno podražila ie .Jn tobačne izdelke. Pred kratkim h zv.'šala monopolno takso na vžigalice. raginje bo kmalu konec Trbovlje. h Trbovelj smo dobili sporočilo, da je »dopis iz Trbovelj v 251. st. »Napreja« napačen, ker bazira na lažnjivem podstavku.« Podpisal se je strojni tehnik Pauljč, ki grozi s tožbo. t>esedo ima vsekakor naš dopisnik 7 Pu ^rivnostnem zločinu poročajo iz Zagreba. Blizu mesta, v vasi Rudeš, sta- cfJo U' n*eki Mi-!0 Frančič in njegova se- - ivata, ki je priležnica nekega zna- »f-?a pepavj.x' ^ torek zvečer je dobil ^ujo rrancič od svoje sestre sporočilo, naj pride k njej, ker so neznani ljudje tbili njunega brata Jurija. Pri sestri je našel brata popolnoma okrvavljenega in se je pripravil, da ga odpelje v Zagreb v oolnico. vendar je brat že pred odhodom v bolnico umrl. Kata Frančič je izjavila, «a sta brata Jurija napadla dva neznana moža. sumijo pa, da sta ga ubila Kata ni njen ljubi, Nazadnjaštvo, svobodomiselnost in naprednost se glasi naslov predavanja glavnega urednika »Napreja« Zvonimira «ernota, ki se bo vršilo v petek, io. novembra ob 20. uri v veiiki dvorani »Mestnega doma«. v Ljubljani. Po predavanju 'ma^ vsak pravico na vprašanje ali tudi daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — »stopana: sedež 3 Din, stojišče 1 Din. Na posredovanie oddelka za socialo fcnlitiko Dokra«nske UDrave v Ljubljani so zmžali ljubljanski Gostilničarji cene jedilom za Dribližno 12%. I. S'nfon‘čni koncert »Zveze godbenikov za Slovenijo«. Ponovno opozarjajo, da je začetek koncerta v petek zvečer točno ob 8. zvečer. Predprodaja vstopnic je v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ul. štev. S. Vstopnic je še dovolj na razpolago. Skrb Ljubljančanov je, da napolnijo dvorano do zadnjega kotička ter s tem dokažejo, da se zavedajo pomena tak:h prireditev. Zavedati se tudi morajo, da bode Zveza prišla le z njihovo gmotno pomočjo do zaželjenega, stavljenega si cilja. — V današnjih časih prirejati sinfoirčne koncerte v tolikem obsegu, v resnici ni malenkost, kajti veliki režijski stroški iste malodane onemogočajo. Kakor je bilo že omenjeno, namerava Zveza v tej koncertni sezoni proizvajati več modernih slovanskih ve-ledel, mojstrov: Novak, Suk, Glasunov, Borodin. Skrijabin, Mališovsky itd., ter nekaj naših domažih novosti. Gre tu za mojstroska slovanska dela, katera pri nas poznamo kvečjemu po imenu. Potom teh koncertov upa Zveza vzbuditi v nas zanimanje za slovansko moderno glasbo ter neposredno uplivati na naše mlade talente, katerih nam sigurno ne manjka, da se bodo isti z interesom posvetili ne samo vokalni, temveč tudi orkestralni kompoziciii. Domačih orkestralnih del, kakor vsakdo dobro ve, nam najbolj primanjkuje. — Notni materijal za te koncerte si namerava Zveza nabaviti polagoma iz čistega dohodka koncertov ter s pomočjo naš h kulturnih in denarnih zavodov. — Omenimo naj le še. da zasluži idealna požrtvovalnost sodelujočih članov kr. opernega orkestra, kateri v ta kulturni namen kljub mnogi in naporni službi radevolje žrtvujejo svo' pjrosti čas. največje priznanje glasbo ljubečega, ljubljanskega občinstva. Državna osrednja kmetijska šola se slovesno otvori 19. t. m. s proslavo 50-letnice svojega obstoja. Pouk se prične 20. t. m. Sprejemni izpiti se bodo vršili 18. novembra, 17 ob 11. dopoldne pa se nai zglasijo pri direkciji na vmarski šoli vsi učenci, ki so vložili prošnje za sprejem. Cene so začele padati po raznih trgovinah, zlasti manufakturnih in z živ-iienskimi potrebščinami. Stvar gre zelo počasi 'n je kar videti, kako težko se trgovstvo odreka prekomernim profitom. Na vsak način bodo mariborski trgovci zadnji, ki bodo čez en mesec prodajali n. pr. sladkor po 36 K za Irlogram, kakor je to prorokoval njih predsednik Weixl na eni zadnjih občinskih sei. Mesarji pri tem padanju gotovo ne bodo delali častne izjeme, čemur je pa v veliki meri krivo občinstvo samo, ki se ne poslužuje mestne mesnice, kakor bi bilo treba. Cene za mleko so pa celo poskočile na Ig K menda zato, ker ie začela živin- čet zopet v veliki meri uhajati cez mejo. Prave volie torej ni in ni izključeno, da se bo g Weixl s premajhnim poznavanjem svojih ljudi blamiral. Pripravljalni odbor gradbene akcije je imel v ponedeFek sejo. Sklenili so, da se bo vršil ustanovni občni zbor dne 19. t. m. ob 10. dop. v kazinski dvorani. Klerikalci, ki drugače toliko vpijejo proti stanovanjski mizeriji, čeprav se na drugi strani ponašajo z bojkotiranjem vsakega dobrega predloga za pobvanje te mizerje v občinskem svetu, ti klerikalci so pokazali tudi sedaj, da iim ne gre za stvarno delo, ker so enostavno od seje izostali. Na seji ie prišlo tudi na dan. da ni navzl!c velikirn obljubam finančnih ■* krogov dospel še niti en prispevek agilnemu »Mar-stanu«. Za našo vladinsko politiko je to značilno. Iz stranice. Gorje pri Bledu. Kraj. org. KDZ v Gorjah poživlja svoje člane št. 3. 10, 16, 20 in 26, da poravnajo takoj zaostale prispevke, ker drugače zgubijo članstvo in se jim list »Ljudski Glas« takoi ustavi. Člani, držite se sklepa občnega zbora. Id se glasi: »Vsak član ima plačati svoje prispevke 3 mesece v naprei ko mu pa članarina poteče in je pravočasno ne poravna ie dolžnost tajnika, da mu list ustavi!« — Tajnik. is stmli, gife&nfa« Ljubezen do blžnjega in tovarna »Indus«. Že pred kratkim smo poročali, da g. Pollaku organizacija, v kateri so včlanjeni usnjarji in čevljarji, ni nič kaj všeč in da bi mu bila mnogo ljubša klerikalna »Jugoslovanska strokovna zveza«. Usn arji že prej niso hoteli biti klerikalci, pred dobrim mesecem so mu pa ušli z vajeti še čevljarji, tako da je njegova ljuba JSZ popolnoma propadla. — Zato je g. dr. Megler. ki »poveljuje« čevljarni, izprl dve delavki, enega delavca pa je premestil z boljšega na slabše mesto. S tem ie hotel uničiti organizacijo, ker je računal, da se bo delavstvo ustrašilo tega njegovega terorja. Gotovo ie imel namen vreči iz tovarne še več drugih delavcev in delavk, če bi se delavstvo tako odločno ne uprlo temu povsem čifutskem pošto-: panju katcl ške tovarne. Vse kvalificirane moške moči kakor tudi velika večina delavk je sklenila, da brezpogojno zahteva, da mora dr. Megler sprejeti v delo obe odpuščeni delavki in postaviti premešče-nega delavca zopet na njegovo prejšnje mesto, ker bo sicer izva:alo posledice. Mogočni dr. _Megler tej zahtevi ni ugodil. Zato ,ie vse kvalificirano delavstvo in večina delavk zahtevalo od podjetja svoje delavske knjižice. Podjetje je knjižice izročilo, toda brez zakonito predpisanega spričevala. G. dr. Megler najbrže ne zna čitati določil, ki so natisnjena na zadnjih straneh kniižice. — Delavstvo se svojega koraka ki ga je storilo v tem boju za svoje pravice, povsem dobro zaveda in v boju tudi vztraja. — G. dr. Meglerju še ni bilo dovolj. Naznanil je zadevo policiji, češ, ker sam ne morem streti delavskega odpora, ga bo pa zlomila policija. Policijsko ravnateljstvo je poklicalo zaupnika s. Juvana, ki pa ie črno na belem dokazal, da-se ie gibanje vršilo povsem v okviru zakona. G. Meglerju torej tudi policija ne more pomagati. Revež! G. dr. Megler, delavstvo ni igrača! Izprli ste delavce iz tovarne, ker težko gledate socialiste v tovarni toda nobenega zakona ni, ki bi določeval. da smete sooial'ste metati brez vzrokov na cesto. To si dobro zapomnite! Tudi zakon o zaščiti delavcev bo izveden, na če se ga še tako branite! — Naloga delavstva pa je. da v bo.iu vztraja, če noče. da bo dr. Megler še hu:se zatiral delavstvo Vsako klečeplazenje in nesoli-darnost da;e kapitalizmu v roke orožje, katerega potem uporablja proti delavstvu! Z vztramostjo ;n solidarnostjo pa bo delavstvo ubilo tudi oholost dr. Meglera. Vsak poraz, katerega vzrok ie le bojazen pred kanital;stom, pa se maščuje nad delavstvom samim. — Čevlarji in delavke iz urugih krajev pa nai v tovarni 'dndus« ne spre’me;o nobenega dela dokler bo’ ni končan, če nočejo požirati dr. Meglerjeve oholosti. — Najtopleiši kos zemlje ie v nizko ležeči Kaliforniji ki jo imenujejo Death Vallev (dolina smrti). Ta najbolj vroč kos sveta je širok kakih 20 milj in 250 milj dolg ter doseže najvišo temperaturo 160 stopini Fahrenheita opolnoči pa kaže toplomer 120 stopini vročine. Poleti se zemlja v Dolini smrti tako razgreje od pripe-kanja solnčnih žarkov, da si človek ooeče roke. če se dotakne na tleh ležečega kamna ali železa. Iz te pokrajine razpošiljajo do svetu veliko količino boraksa. Še pred kratkim so morali to dragoceno sol kakih 300 mili daleč prevažati do prve železniške postaje na posebnih tovornih vozovih. Pridobivanje in odvažanje boraksa je bilo eno najtežavnejših del. Dobili so mrtvega voznika, ki ie še v rokah držal steklenico vode. V kratkem času ie voda. ki so to vzeli s seboi v sodih, postala tako vroča. da ie pričela izhlapevati in vreti. In-žinertem se ie končno oosrečilo, da so to Dolino smrti zvezali z drugim svetom potom železnice. Nepopisno ie bilo trpljenje delavcev, ko so gradili progo pod pripe- kajočim solncem. Človek si ne more predstavljati tako neznozne vročine kot je v tej pokrajini. Neki inženir je po neprevidnosti pustil svojo pisalno mizo zunaj na solncu. Močni solnčni žarki so tako vplivali na les. da ie miza kmalu razpadla na kose. Odkar je zgrajena železnica v Dolino smrti, je pridobivanje boraksa zelo olajšano. Na leto ga izvozijo iz doline do treh milijonov ton. — Na japonski farmi zlatih rib. — Na Japonskem se ljudje pečajo s takimi posli, da se prebivalcem drusrih dežel zdi nekaj nenaravnega, ko to slišijo. K enemu takih poslov spada tudi gojenje zlatih rib, ki posebno cvete okoli Tokija in prinaša velik dobiček gojiteljem. V nekem londonskem listu piše nek potovalec o obisku take farme: »V treh jarkih ie kar mrgolelo zlatih rib, katerih število ie bilo okoli 80.000 samih starih. Obrežje velikih umetnih jarkov je bilo obraščeno z zelenim mahom, med njim pa so nasajene naibolj divne cvetlice v vseh živih barvah. Najbolj prikupna od vsega na farmi zlatih re- bic ra le hišica 'F' kakor igrača. Vse se ,tako, tam. pokrajino, da bi človek vedno ostal V sredini med jarki J? ®ed » studenec, iz katerega žlobudra v razliva v jarke, da so ribice^ vedno' žene s svežo vodo. Ribe %o]i)o za dajo Ko so malo odrasle, ijh nalovi v prstene posode z vodo in pripelje) ^ kio. k'er jih prodajajo na trgu z ribami za draK denar. Z zlasnin. vp>tg» oonujaio na trgu meščanom svoj ribice in vsak vpije o najnižji ce > imajo njegove ribe.« — S samim zabavljanjem se ne nobena organizacija. Br»z 0te8p zjt|v. se ne opravi nobena veliKa rec. no delo ie važnejše od zabavljam , naj razmišljalo tisti ki mislijo, da ie z bavtianiem vse opravljeno. Odgovorni urednik: Anion Podbeviek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani^ Razpis. V smislu sklepa ravnateljstva okrožnega urada za za* varovanje delavcev v Splitu z dne 30. oktobra 1922 se mora pri podpisanem uradu spopolniti mesto ravnatelja v začasnem svojstvu z mesečno plačo 2500 Din. Ta plača ostane neizpremenjena do ureditve službene pragmatike po Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. . Splošni pogoji za nameščenje so: a) prosilec mora biti jugoslovanski državljan in mora v govoru in pisavi popolnoma obvladati srbohrvatski ali slovenski jezik. b) da ni prosilec v konkurzu ali pod varuštvom, da ni bil sodnijsko pravomočno obsojen, da ni v preiskavi radi kaznivih dejanj, storjenih iz* pohlepa po dobičku in radi javne nemoralnosti, da ni sodnijsko obsojen v izgubo službe ali izgubo političnih pravic, razume se, da za čas, dokler trajajo posledice take obsodbe, nadalje, da ni radi kazni odpuščen iz javne službe ali iz službe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ali njemu podrejenih omganov. Posebni pogoji so: a) prosilec mora biti star 24 in ne preko 40 let b) ne sme biti v sorodstvu ali svaštvu s člani ravna* teljstva ali z drugimi nameščenci urada, ravnotako ne z onimi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. c) biti mora zdrav, kar mora dokazati s spričevalom zdravnika zavoda. d) imeti mora zrelostni izpit na srednji šoli ali dokaz, da je z dosedanjim delom v institucijah socialnega zava» rovanja sposoben za službo. Prednost imajo prosilci, ki so že bili v službi pri okrož* nem ali osrednjem zavodu za zavarovanje delavcev. Lastnoročno pisane in po predpisih vložene prošnje se morajo vložiti pri podpisanem uradu najkasneje do 30. no* vembra 1922. Prepozno dospele prošnje ne pridejo v poštev. Split, dne 31. oktobra 1922. Okružni ured za osigurauje radnika Split ! Novosti! Za damske plašče v veliki izbiri. A. & E. Skabernč Ljubljana, Mestni trg 10. 5pTAM.PI M P ANT.CERNE)^ v LJUBLJANA J ( Čitaite velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer . Ura«nl* Pot k Socljalizfflfl* Cena 1 din. Naroča se v upravi »NAP^J Naj reJja zaloga PERILO najceneje Pr*‘ « fl.ŠIHKOWlC"aS' K-s ° M’« Ljubljana, na* Navili in pianin 11 TVRDKA J. DOLENC, Ljubsjana, Hllierjeva ulica it 5 Tovarna .. nripor i^TSbSšsJ!®: I kup naipou^u-^r II. mentovJz^[®iHi-^ vam po nn in nizkih®2 Barva Kemičnoi^^jSglS Ljubljana. Poljanski nasip 4. Sv£*loljk^e>iiri^j^g^ Podružnica: Šelenburgovaul.3. —1 podružnice: Maribor . Novomesto Gosposka uU8___Glavni tfg ^ The .OLIVER nalboliSI In naiceneiSi ^ pisalni stroj; Zastopstvo In zalosa: IVAN G » papirna trgovina v Ljubljani, Sv. Pe.ra ce