Leto VI., štev. 281 Ljubljana, petek 4. decembra 1925 Poktnlna pivialirmna. Cena 2 Din «a lfh»{» ob 4. ijotf«!. as. Stane mesečne Din s$—; sa inozemstvo Din 4®"— neobrezno. Oglasi po tarifo. Uredniiftvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/1. — Telefon štev. 7». Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knailovi ul, št s/L — Telefon št. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Ijpiaviiiitvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36. teseralnl oddelek t LJubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 4gs Podružnici: Maribor, Barvarska olica •t 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pil peitnem ček.zavodu: Ljubljana št 1184« • Prah. čisto 78.180, Wien,Nr. 105.141, Ljubljana, 3. decembra. Gospod Pucelj si je naložil na svoje rame silno težko breme. Kot član finančnega odbora je šel čez drn in strn s svojimi radičevskimi tovariši, ki — navzlic temu, da so prevzeli nekak pro-tektorat nad Slovenijo — ves čas razprave o dvanajstinah niso pokazali niti najmanjšega zanimanja, kaj šele naklonjenost za vitalne interese naše pokrajine. Gospod Pucelj je tudi v plenarna Narodne skupščine glasoval za dvanajstine ter s tem za vse gospodarske in socijaine krivice, ki so ž njimi prizadejane našemu delu naroda. Ne vemo, če bodo pristaši g. Puclja z:. 'o-voljni z edinim argumentom, da se mu bo morda na ta način posrečilo za plačilo doseči v Sloveniji nekaj politične moči, ki po dosedanjih izkušnjah služi g. Puclju predvsem v preganjanje na-prednjakov. Ali ni to nekoliko premajhna nagrada za to, da je g. Pucelj prezrl vse zahteve in vse proteste Slovencev ter se slepo udinjal g. Radiču, predsedniku hrvatske in slovenske radičevšči-ne? Položaj, ki si ga je g. Pucelj ustva. ril. mu je tudi onemogočil, da bi bil v Narodni skupščini vsaj kakšno cdrob tinico« dosegel za slovenskega kmeta in delavca, katerima se je ponujal za odrešenika. Le to zaslugo si ie pridobil, da je v finančnem odboru s svojim vmešavanjem v zadevo ljubljanskega hišno-najemninskega davka, poslabšal predlog posl. dr. Žerjava, za kar mu je lahko hvaležen samo finančni minister. Stjepan Radič je na svojem zadnjem shodu v ljubljanskem Narodnem domu napovedal, da je posl. Pucelj kot član finančnega odbora že napol v vladi, čisto v vladi da je pa lahko vsak dan in že v prvi pondeljek po shodu. Radičevo prerokovanje, kar se tiče ministrovanja S. Puclja. se sicer niso obnesla in tudi ni nobene nade, da bi posl. Pucelj v doglednem ali nedoglednem času še postal minister. Pač pa se ie izkazalo ob dvanajstinah. da je g. Pucelj krenko zasidran v vladnih vrstah radičevcev ter da se je odločil, da nosi za politične ter od njih odvisne gospodarske, sociiaine in kulturne dogodke v Sloveniji popolr.o odgovornost. Čudimo se na eni trani velikemu pogumu, na drugi strani pa brezmejni kratkovidnosti slovenskih vdičevcev, da se spuščajo v politične ivanture, ki drugače končati ne morejo kot s popolnim njihovim debaklom. Vse, ;akar se zanaša g. Pucelj v Sloveniji ie brez posebne vrednosti kot politična ila. Po presedlaniu SKS v radičevstvo so treznejši in pametnejši pristaši ohr-iiii g. Pucliu hrbet in to že zato. ker iin nihče dopovedati ne more, da bi mogli Slovenci v popolni odvisnosti od g. Radiča kaj več doseči. Zveza SKS z g. Prepeluhom ter njena podreditev pod Radiča ni ojačala g. Puclja, ker Nemci in Madžari, a tudi madžaroni in nemškutarji. ki so šli poleg maloštevilnih zavednih Slovencev pri zadnjih volitvah v boj za radičevstvo. niso element. na katerega bi mogel g. Pucelj naslanjati lepšo bodočnost svoje politične karijere. Sedem let politične izkušnje v Jugoslaviji bi moglo tudi g. Puclja že naučiti, da nosi v sebi smrtni kal vsaka stranka, ki je brez programa ali pa njen nogram izrabljalo njeni voditelji za p'ašč. pod katerim zasledujejo svoie osebne ambicije. Dokler je bila SKS slovenska kmečka stanovska stranka, je morda še imela gotovo eksistenčno pravico in izglede, odkar se je pohrvatila in odkar je zavrgla samo-kmečki program in uganja demaerogijo tudi z delavstvom, ie izgubila v Sloveniji raison d'etre. Naravnost naivno je misliti, da bo g. Pucelj. pa naj si bo tudi v kompaniji z g. Prepeluhom. ali pa •amim Stjepanom Radičem razbil kleri-Ino stranko, kakor je tudi utoniia ravnati na to. da bo ta skupina kdajkoli .ogla v Sloveniji brez samostojnih de-i okra tov ali proti njim z uspehom vo-'n napredno politiko. Gospoda Pucelj Prepeluh bi se že lahko zavedala, da .iso samo njihove številčne, marveč tuli duševne in moralične sile prešibke za odilno pozicijo med naprednimi Slovenci. Za velike politične akcije so jredvsem potrebne tudi organizacije, kulturne, gospodarske in socijaine, katere bi si mogli slovenski radičevci šele graditi. Vsekakor predstavlja slovenska SDS faktor, ki ga more podcen:evati le političen naivnež. Ako hoče g. Pucelj boj, potem bo izkrvavel in podlegel on in ne mi! Ni več daleč čas. ko bodo vsi pristaši SKS obžalovali, da so šli g. Ra. d?ču v torbo in da so lovili politične muhe drugod, mesto, da bi se doma. kjer nas vse napredne ljudi vežejo malone isti interesi, pravočasno složili ter vstvarili nepremagljivo fronto. Do te uvidevnosti bo pri SKS sigurno prišlo, žal morda zopet prepozno in šele potem. ko se bodo tretjemu na liubo medsebojno še dalje časa uničevale napredne sile . . . Tudi v politiki potrebuje čistilni proces svojega časa. S tem. da je sedaj g. Pucelj prevzel nase vso politično odgovornost za radičevski režim v Sloveniji. se bo ta proces brezdvomno zelo pospeSIL Pašič zopet lahno obolel Politični dogodki včerajšnega dne. — Živah**- seja Narodne skupščine. — Prihodnja seja še le 10. t. m. Beograd, 3. dec. p. Danes je bik) v Narodni skupščini precej živahno. Konstituirala sta se skupščinska odbora za razpravo o trgovinski pogodbi z Avstrijo. v kateri se nahaja v imenu SDS kluba posl. dr. Žerjav in odbor, ki ima nalogo, da vzame v pretres predlog o zaščiti letalcev, v katerega je izvoljen tudi dr. Pivko. Predsednik prvega odbora je dr. Ninko Perič. drugega Milu-tin Dragovič. Vlada ni imela seje. ker ie ministrski predsednik lahno obolel. Zato ga da.ies tudi ni bilo ne v ministrskem predsedstvu nc v parlamentu. Zvečer ie bilo izdano kratko poročilo o zdravstvenem staniu g. Pašiča, ki ugotavlja. da se je prehbdH in da mora ostati nekai dni doma. Minister prosvete Stiepan Radič ie bil ves dan v zbornici in je v svoiem klubu pomirjeval svoie tovariše, ki so zadnie dni z?k> rebelični. Razmerje med radikali in radičevci ie slekoorei precei nane+o. Jutri zvečer se odpelje Radič v Zagreb. Nekafpri radikali ga dolžno, da se od-relfc domov samo zato. d* bi moti! ra-dikalski sh»>1. ki se bo vrš;l v Zagrebu v nedelio. Na tem shodu imajo nastopiti poslanci Luiba Jovanovič. dr. Laza Markovič in še nekateri prvaki radikalne stranke, ki se zavzemaio za sporazum. Zanimivo ie. da se ie danes v poetičnih krogih govorilo, da pripravka skupma Ljube Jov^noviča zopet odločno akci'o proti Pnšiču. Narodna skunščma je odgodila svoie seje do 10. t. m. V tem času bodo razpravljali odbori, SKUPŠČINSKA SEJA. Beograd. 3. decembra, r. Na današnji se;l Narodne skupščine je najprej finančni minister odgovarja! na nekatera vprašanja posl. Agatonovlča. Ker ni došlo do sporazuma na seji voditeljev parlamentarnih skupin gle- de izvolitve odbora za zakonski predlog o trgovinski pogodbi z Avstrijo in za izvolitev odbora o zavarovanju aviatikov, ker opozicija noče sodelovati s podpredsednikom dr. Subotičem, se je Izvršila volitev obeh odborov z glasovanjem. 5 tem bi se imela seja zaključiti in je predsedujoči dr. Subotlč predlaga!, naj se prihodn'3 seia vrši 10. t. m. ko bi Imelo oriti na dnevni red poročilo imunitetnega odbora o ostavki Lju be Ncšiča, ki je bil imenovan za poslanika v Pragi. Na njegovo mesto ima priti po do govoru z radikali v času Narodnega bloka samostojni demokrat Opozicija je koncem seje energično protestirala, ker se ne postavijo na dnevni red mnogoštevilne interpelacije. Tako t« posl. dr. šečerov zahteval, naj se postavi na dnevni red interpelacija njego vega kluba na ministra financ in kmetijstva glede kmetijske krize Dr. Spaho ie za hteval. naj se postavi na dnevni red Vegova interpelacija o občinskih komisarjih, posl. Agatonovič pa ie urglral poročilo anketnega odbora o zadevi dr. Lokiniča. Minister javnih del Uzunovitf je Izjavil, da ima mlnster pravico, dajati odgovore na Interpelacije v roku. kl ga določa zakon. Posl. Vilder le Izjavil, da je klub SDS predložil prosvetnemu ministra interpelacijo o redukciji gimnazij. Minister Vukičevič je radi tega vprašanja padel ln čas le že, da novi prosvetni minister izkoristi priliko in poda ekspozč o svo;i prosvetni politiki ter izjavi ali se strinia z z. Vuki&evidern. Posl. VFIder le ugotovil, da se minister seljaške demokracije odlikuje po svoji nedelavnosti, da se Izogiba Javnim razpravam v ministrstvu In da noče odgovoriti, kaj Je z obširnimi preganjanji uradnikov, kj so zvesti državi In kralju. Predsedujoči Je Izjavil, da se Interpelaciie ne morejo postaviti na dnevni rrd prihodnje seje, ker pride ra vrsto poročilo anketnega odbora o slučaju dr. Luktnlča. Med velikim Hrupom opozicije je nato zaključil sejo ob 1. popoldne. Iz seje finančnega odbora; Za uradniške diference — 10 milrjonov Din! — Radičeve! in radikali odstavili vorasanie kronskih vookojencev z dnevnega reda. — Principi]e!no stališče davitfovičevcev in spahovcev na-nrrm duhovniškim dokladam. Beograd. 3. decombra. p. Finančni odbor je imel danes se]o. na kateri ie Izvolil dve sekciji, ki sta prevzeli ločeno razpravo o predlogu o državnem proračunu. Predsednik finančnega odbora Radomjič Je v daljšem govoru utemeljeval, da bo treba motriti proračun s stališča obsežnega štedenia. nato reke!, da hna budžetna postavka 10 milijonov Din pridržek, da se more izplačati (e na sklep ministrskega sveta, ki bo pa šele storjen. Vlada bo določila načela, po katerih se bodo irradniške razlike izračunale! Posl. dr. Žerjav ]e nato opozorS finančnega ministra še na draginlske doklade in Opozicija je zahtevala, naj poda finančni j rekel, da se smelo teprendnjatl le za bodo- minister predvsem svoj ekspoze in da se naj takoj razdeli tiskan zakonski načrt o celem budžetu. Finančni minister dr. Stoia-drnovič je izjavil, da poda ekspoze šole po končanem delu sekcij, ki pričneta z delom prihodnji teden. Nato Je prišel v razpravo predlog dr. Basale o izpiačanju razlik uradniških plač od 1. oktobra 1923. do 1. aprila 1924. Finančni minister je izjavil, da je vnese! v proračun za 1926.-27. v to svrho postavko 10 milijonov. Opozicija Je sprejela to izjavo s protestom, ker je ta vsota očividno povsem nezadostna. Nato Je dr. Sto-jadmovič izjavil, da bo pri razpravi o proračunu vrhovne državne uprave še vide!, ali zadostuje 10 milijonov. Nato so govorili zastopniki vseh opozicijonalnih skupin in energično protestirali proti postopanju finančnega ministra. V imenu SDS le poslanec dr. Žerjav Izjavil, da je po mnenju nle-govega kluba razlika v uradniških plačah med starim in novim zakonom formalen dolg, ki ga mora država v celot! poravnati. Zahteva! je, naj se finančni minister izjavi, kolSfo znaša ta razlika. Ako tega res ne bi rttogel povedati, naj striktno izjavi, po katerih načelih se bo ugotovil ta znesek. Minister mora dognati, koliko dolguje država svojim nameščencem, da se more potem najti potrebno kritje. Dr. Stojadinovič ie če. ne pa za naizaj Pri glasovanju Je večina sprejela stališče finančnega ministra, ki Je bilo formulirano v predlog, da naj se o tej zadevi razpravlja pri debati o budžetu. Radikali in radičevci, med njimi tudi poslanec Pucelj, so glasovali za stališče dr. Stofladinovida. Nato je prišel v razpravo predlog, Id zahteva, naj se v dvanajstine vnese potreben znesek za prevedbo kronskih upokojencev r.a dinarske. Predsednik odbora Je Izjavil v sporazumu z vlado, da se o tem predlogu ne da več razpravljati, ker so dvanajstine že sprejete. O predlogu se bo govorilo pri dobati o rednem proračunu. Finančni odbor je pri glasovanju sprejel to tolmačenje vlade rb ostrili protestih opozicije. Nato je odbor prešel na debato o »agra-dah pravoslavnim svečenikom. Minister ver Trifunovič je podal pri tej priliki kratek ekspoze. Razvila se !e živahna debata. Dr. Šečerov (david.) b dr. Spaho sta za tem s svojima skupinama zapustila dvorano z izjavo, da ta zadeva ne spada v flnanJni odbor, ker je pipo)noma Interna stvar pravoslavne cerkve. Na isto staiHče se Je postavil tudi dr. Lorkovič fhrv. feder.l. Minister Trifunovič !e nato govoril o velikih težavah, ki Jih Ima s katoliškim episkopatom. Debata se nadaljuje v sredo dopoldne. Minister Radič za redukcijo univerz Beograd, 3. dcc. p. Np.šo nedavno informacijo. da pripravlja minister prosvete Radič redukciio u.rverz. je sedaj potrdil sam K. Radič. Pri sinočnem sprejemu predstavnikov UJU je v ob-š:rnem govoru razvijal svoje nazore o prosvetni politiki ter je m. dr. izjavil trdi tole: Dosedai se je poklanjala prevelika pažn;a sredni'm šolam in univerzam ter premaihna osnnvnm šolam. Skrbeti hočem, da bo narobe. Naša vs-e nčlllšča le treba re-luc-rati n-i eno univerzo ter norazdeliti mere fakultete na Beogrrd, Zagreb in Ljubljano. Fakultete v Skorliu in Subotici ie treba odpraviti. Reducirati je treba tudi srednje šole. Kakor sem nadalje izvedel, bi se imela vršiti konferenca, ki bo r-,Zorav!ia1a o redukciji visokih šol še tekom tega me-sern v Zn priznal d* je davčna preobremenitev že doscda svoi vrhunec, a one male konccsije Vojvodini, ki so bile vsled budnosti in pravočasne intervencije posl. drja Žerjava končno priznane tudi Sloveniji in Dalmaciji, ne jamčijo niti toliko, kolikor kaplja vode na vroč kamen. Da si zopet predočimo ogromno razliko, ki obstoja glede davčnih bremen med posameznimi pokrajinami, naj navedemo pregled, ki ga je sestavil S. Cihlar na podlagi službene statistike o državnih dohodkih. Skoraj na vseh poljih državnih davkov ste obe slovenski oblasti najtežje obremenjeni. Le Vojvodina, ki pa je prva leta Imela uprav zlate davčne čase. Je danes še hujše pritisnlena. Medtem, ko je plačal v Srbiji in Crni-gori vsak prebivalec 54 Din davka, pride v Hrvatski in Slavoniji na vsakega po 93. v Sloveniji Po 164, v Vojvodini pa celo po 264 Din davka. Skupno so znašali v dobi od 1. januarja do 30. septembra davčni dohodki v državi 1.161 milijonov Din, t. j. za 295 milijonov (34.2%) več nego v istem obdobju prošlega leta. Od tega viška sta zopet plačali na;več Slovenija (54.4%) in Vojvodina (63.5%). medtem ko je Hrvatska plačala Ie 29.6%. Črna gora le 5% več. Še inreresantnefŠa je konstatacija, v koliko so davčna vplača v tej dobi višja od svot. ki so predvidene v proračunu. Srbiia je plačala 4.1% več nego ie bilo budžetno oredvideno. Hrvatska 21.3%. Bosna 35%. Dalmaciia 55.6%, Vojvodina 66.8. Slovenija pa 91% več, nego ie bilo predvidenih v proračunu. Te številke nam naiboli utemeljujejo važnost in pomen Demerrovičevega predloga, ki so ga radičevci z gospodom Pucljem vred. kot vneti «zastopni-ki prečnnskih interesov« in še posebej varuhi Hrvatske m Slovenije tako gladko spravili pod klop. mesto da bi ga bili vsaj porabili kot sredstvo za dosego nekaterih najbistvenejših in najnujnejših olajša\\_ Po Šramkovem neuspehu Praga, 2. decembra. Kakor .ie biio pričakovati, ie msgr. Šramek danes vrnil prezidentu republike mandat za sestavo vlade, ker se je sestava kabi.ieta pod niegovlm r>red-sedstvom izkazala za popolnoma izključena. Povdariti je. da nobena od čeških uradnih strank ni načelno odklonila sodelovanje v vladi pod vodstvom g. -Sramka, toda vse so zahtevale garancije glede k ulturnopoli ličnega programa nove vlade. Teh garancij pa g. Sramek ni mogel dati, ker so v znatnem dela nezdružljiva s programatičnim stališčem njegove stranke. Glavna in nepremagljiva težkoča je nastala pri pogajanjih z narodnimi socialisti. Včeraj se ie v parlamentu konstituiral klub nar. soc, poslancev ter je odobril politični referat posl. štribr.iega. Klub je deiinitivno odklonil sodelovanje pri vladi, katera bi bila le poluparlamen-tarna ter je zavzel programatlčno stališče, da mora biti končna provedba ločitve cerkve od države in §o!e od cerkve ter podržavljanje vsega Šolstva ena od glavnih nalog novega parlamenta. V razgovoru s posl. Štribrnym je skušal msgr. Šramek pridobiti pristanek nar. soc. stranke s ponudbo, naj prosvetno ministrstvo prevzame narodni socijalist. Posl. Štribmy je ponudbo odklonil z motivacijo. da se stranka pred razčišče-njem programa bodoče vlade ne spušča v personalna vprašanja. Tudi razgovori z ostalimi čsl. narodnimi^ skupinami so pokazali, da ie misija g. Šramka neizvedljiva. Nedvomno pa so ti razgovori precej pripomogli h končnemu razbistrenju ituacije. Predvsem se je izkazalo, da je večina čsl. strank, ki pridejo v poštev pri sestavi narodne koalicije, se končno definitivno izrekla za čisto parlamentarno vlado. To znači na eni strani, da je sestava kabineta parlamentarcev in strokovnjakov postala nemogoča, izvzemši morda zasedbo ministrstva fi-«cnc in za Slovaško. Nedvomno pa so s tem tudi nastale težkoče za gladko porazdelitev resoilcv med posamezne stranke. To znači, da postaja sestava koalicijske narodne vlade vedno manj ver jetna. Nadaijnl dokaz za to mišljenje ie tudi ostro povdarjanje kulturnopolitičnih uačel s strani nar. socijalistov. Po Šramkovem neuspehu se pričakuje poskus posl. Stribernega, kateremu bi nai sedaj prezident poveril mandat. Ni izključeno, da pride po Stfibernem še enkrat g. Švehla in da se navzlic pesi mističnim prognozam vendarle posreči sestava parlamentarne narodne koalicij' ske vlade. _ Sestanek Ženske Male antante v Atenah Kakor je javnosti že znano, so po vzgledu politikov svojih držav ustanovile tudi ženske organizacije svojo Malo antanto, pri kateri sodelujeta z razliko od politične mednarodne grttpaci-je, razen Rumunije, Češkoslovaške in naše kraljevine, še Grška in Poljska. Ženska Mata antanta je sedaj že krepka organizacija s feminističnimi, miroljubnimi in humanimi cilji. Bojuje se v prvi vrsti za ohranitev miru v Srednji Evropi posebno na Balkanu ter za priznanje ženskih pravic v onih državah, kjer so ženske še skoro brezpravne m to so Rumunija, Grška in naša kraljevina. Tudi letos bo imela Ženska Mala antanta svojo konferenco, in sicer od 6. do 13. decembra v Atenah. Na dnevnem redu so poročila posameznih sekcij o delovanju v preteklem letu, posebno o napredovanju feministične in pacifistične ideje v posameznih državah, ki so v Ženski Mali antanti. Daljša razprava se bo vršila tudi o bračnem pravu, o uradniškem vprašanju in gospodarskih odnošajih. kakor tudi o manjšinah, kar bo dalo zborovanju tudi političen značaj. Poleg delovnega programa je določen tudi poset Akropola in drugih starodavnih grških spomenikov. Koncem zborovanja bo izvoljeno novo predsed-ništvo. Na atenski konferenci poljske žene ne bodo zastopane, ker radi finančnih težkoč ne morejo poslati svoje delegacije na tako dolgo pot. V sredo zvečer so odpotovale v Ateno sledeče zastopnice naših žen: ga. Petkovič, predsednica jugoslovenskega ženskega Saveza ln dosedanja predsed. niča ženske Male antante, ga. dr. Ksenija Atanasijevič, docentinja na beograjski univerzi, ga. Kočonda, delesra-tinja hrvatskih žen in ga. Ivanid iz Sarajeva. Politične beležke 4- Vlada proti škofom. Včerajšnji »Slovenec* prinaša poročilo iz Beograda, v katerem se pritožuje, da ob zadnjem posetu v Beogradu škofje niso bili sprejeti na dvoru, da tudi min. predsednik Pašič ni smatral za potrebno, obvestiti jih, ali jih sprejme, in da jih tudi minister ver Trifunovič ni hotel več vdrugič sprejeti, dasi mu pri prvem obisku niso mogli predložiti vseh svojih želja in pritožb. «Slovenec» poroča, da bodo škofje morali iskati druge poti, da lahko javljajo vladi želje in potrebe katoliške cerkve, ker jih vlada noče poslušati. Končno napoveduje, da bodo ti dogodki v naši javnosti zbudili največjo pozornost, v katoliških krajih pa veliko ogorčenje. Spričo tega je vredno pripomniti, da so naši škofje v zadevi konkordata, zlasti pa zavoda sv. Je-ronima zavzeli v javnosti stališče, v katerem so se postavili naravnost v nasprotje s stališčem vlade, ne da bi prej skušali zvedeti za njeno mnenje. Šele potem, ko so svoje stališče napram vladi in Vatikanu že označili in ko so se že v naprej postavili na stran Vatikana proti naši državi v zadevi zavoda sv. Jeronima, so odšli v Beograd, da bi pridobili vlado za svoje naziranje. Dvomimo. ali je bilo to lojalno, vsekakor pa ni bilo čudno nastopanje škofov rav. no v zadevi zavoda sv. Jeronima znak, da se izogibajo kulturnemu boju, o katerem trdijo klerikalci, da se iim »vsiljuje«. Ako niso bili škofje v Beogradu tako sprejeti, kakor bi želeli, mislimo, da se je to zgodilo le zato, ker so že v naprej točno označili v javnosti svoje stališče tako glede konkordata kakor zavoda sv. Jeronima. pa bi bilo za to nadaljnjo razpravljanje ž njimi odveč, tembolj ker jih vlada itak ne more smatrati za diplomatske predstavnike Vati. Domači v i & m čevlji najceneje pri „Petovia" palača Ljubljanske kreditne banke DHSBiSiill C. I** kana. Mnenje »Slovenca«, da bodo ti dogodki občudili v naši javnosti posebno ogorčenje, pa kaže le skromno željo klerikalcev, ki bi radi z verskimi boji popravili svoje omajane postojanke. -r Tebi, liinavščinut Včerajšnji «S!0' venec» je povodom 125 letnice Prešer novc zu. ki da je postal Ilir, ker mu Čebelica ni hotela tiskati njegovih slabih pesmi! In v nesramni falzifikaciji poskuša citirati Prešernov opomin »ljubezen do mačiie — noben naj vam ne usmrti strup!« kot svarilo pred jugosiovenskj idejo, njegov poziv k slovenskemu ponosu proti nemštvu in nemškutarstvu kot upor pnoti ilirski ideji... Boli zanimiv, kakor ta naivni poskus, okreniti kolo zgodovine in nacijonalnega razvoja za sto let nazaj, je klerikalni ponegirik na »Prešernovo misel« s staliSča naše kulturne zgodovine. Danes ob 125 letni ci Prešernovega rojstva klerikalno glasilo knje v zvezde Prešerna. Stritarja, Gregorčiča. Aškerca — ko so ti velikani našega rodu živeli in delovali, jih je klerikalizem preganja! kot zatrupljeval-ce naroda, kot moralične zločince in je odrekel niihovim delom umetniško kvalifikacijo! Klerikalni zelotizem je mlademu Prešernu mrcvaril misli, ga pro-klinjal kot Antikrista, ie pozneje Prešernove poezije proglašal za «pohujŠtjlvo robo«, ie prireia! ob stoletnici velikega mojstra sramotno komedijo z njegovim spomenikom (o katerem sedai pravi ponosno »mi smo ga postavili«!), je oo-skušal vse. da notolče in zadavi i Stritarja i Gregorčiča i Aškerca, je zažigal knjige Ivana Cankarja, skratka storil je vse, da 'Prešernova misel« pogine in da se posušijo korenine njegovih sadik. Vočigled tem dejstvom je zares treba moralične koraiže, da klerikalno glasilo ob 125 letnici velikega pesnika ljubez"! i svobod" p:š? «Tebi. Prešeren«. -f Dr. Ravnihar na potu med radi. čevce. Že več mesecev se sestaja doktor Ravnihar na tajnih konventiklih z zastonniki radičevske stranke v Liublia-ni. Glasilo, ki je bilo preie predvsem njegovo, je od tedaj zajadralo v radičevske vode ln zatrjuje se, da je prešlo v njihove odločilne roke. Vse to se je pletlo skrivaj, ko ie pa prišel soboto teden Stjepan Radič v Ljubljano, ie dr. Vladimir Ravnihar že javno dokumentiral svojo najnovejšo simpatijo. Udeležil se je radičevskega banketa pri Štrukliu ter tamkaj nazdravil Stie-panu Radfču. udeležil se je tudi nedeljskega shoda v Narodnem domu. Par dni pred tem je dr. Ravnihar vzel še nekaj radičevcev poleg klerikalcev v odbor društva »Narodni dom«. Sedaj pa že prihaia poročilo. G. Puceij, ki ima v Ljubljani 120 volllcev, je porabil priliko, ua je pred glasovanjem za dvanajstine pritisnil o Beogradu ter dosegel začasno odložitev razpisa občinskih volitev v Ljubljani, seveda dr. Ravnihar-ja na ljubo, ki je dobil pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah 850 glasov, od katerih pa je bilo nad 600 narodno-so-cijalističnih. Mandatarji 200 glasov od 10.000 hočejo torej terorizirati Ljubljan. čane! Sedaj se radičevci še hvalijo, da bo čez 14 dni tudi kot gerent na magistratu »njihov človek«, pa imenujejo kot takega dr. VI. Ravnikarja. Istočasno tudi klerikalci štejejo dr. Ravniharja za svojega kompanijona, s katerim edinim lahko v Ljubljani še napravijo kompromis za občinske volitve. + »Afera« g. Lukiniča. Nasprotni listi, med njimi seveda »Slovenec«, še vedno radi pogrevajo «afero» Tum-Taxis. V resnici pa ie rezultat preiskave, ki jo je izvršil preiskovalni odbor Narodne skupščine. siia'no zadoščenje g. Lukiniča. Ne samo, da ie izven vsakega dvoma dokazano avstrijsko državljanstvo Turn-Taxisovo in pravna pravilnost rešenja bivšega ministra pravde g. Lukiniča. dogodilo se ie vrhu tega še nekaj, kar bi v vsakem pravičnem človeku moralo zbuditi pozornost: Mednarodno razsodišče je namreč v #nakih slučajih razsodilo. da nasledstvene države nimajo pravice likvidirati niti nemških imetij na ozemlju bivše Avstroogrske. Naši državi je bilo to pravo priznamo le do sklenitve verzaiskega miru. Iz tega jasno sledi, da se Turn-Taxisovo posestvo ne bi moglo likvidirati niti. ako bi Turn-Taxis bil izključno nemški državljan. Odboru, ki stvar preiskuie. so dosedanji dokazi zelo neprijetni, ker bi nekateri na vsak način radi izkuhali kako •krivdo«. Zato poskuša dotična klika zavleči zadevo še za nokai časa Vse to pa ne bo pomagalo nič. Za dr. Lukiniča je zadoščenje že v dokazili samih, za njegove obtožitelje pa je biamaža neizogibna. -f Nesoglasja v HSS. »Reč« poroča o nezadovoljstvu med Radičevimi poslanci. ki se iim ob sprejetju proračunskih dvanajstin niso izpolnile vse njihove želje. Ne^voznest v vrstah HSS se opaža že dalj časa in izvira od tedai, ko je bil sklenjen porazum z radikali. Glavni vzrok ji je dejstvo, da volilci z vsakim dnem zapuščajo HSS ter prestopajo v druge stranke. Veliko je njihovo nezadovoljstvo tudi napram radikalom. ki radičevcetn nočejo biti toliko ustrežljivi, kakor bi želeli. V političnih krogih, so že te dni pričakovali, da bo izbruhnila v klubu HSS večja afera in da bo radlčevski klub izključil iz svoje srede več nezadovoljnežev. ki bi potem prešli k federalistom. Vsekakor pa je gotovo, da bo iz poslanskega kluba HSS izstopilo več poslancev. Vprašanje je !e, ali bodo izstopili sami. ali pa jih bo izključilo vodstvo stranke- uh č/s&z Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob. -f Davldovlč in Spaho. Znova se pojavljajo vesti o združitvi spahovcev in davidovičevcev. Novine navajajo kot posebno značilno okolnost, da se zadnje čase sestajata samo Davidovič in Spaho, dr. Korošča pa pustita popolnoma ob strani. Smatra se, da Ljubo Davidovič vobče odklanja vsako na-daljno skupnost z dr. Korošcem, ker ta zastopa ekstremno stališče v vprašanju notranje ureditve države in ker venomer vlači cerkev v politiko. + Zmešnjava v agrarnih odnošajih Dalmacije. V Dalmaciji obstoje ponekod zelo zapletene agrarne razmere. V zadnje proračunske dvanajstine pa je bila vstavljena določba, s katero se ustavlja izvršitev vseh agrarnih pravd v Dalmaciji. To pa je seveda razburilo že itak nezadovoljne dalmatinske radikale, ki naglašajo, da se je omenjena določba vstavila na zahtevo radičevcev in brez njihove vednosti. Poleg tega poudarjajo, da Je bil na predlog zemljoradnika Moskovljeviča izvoljen poseben skupščinski odbor, ki bi imel obravnavati vsa agrarna vprašanja v Dalmaciji. Določba v proračunskih dvanajstinah pa se je uveljavila brez vednosti tega odbora in dalmatinski radikali smatrajo da je nadaljnjo njihovo sodelovanje v tem odboru brezpomembno in da so ž nio prizadeti ne samo oni, temvč cela njihova stranka in velik del volilcev v Dalmaciji. Končno se poudarja, da je sedaj ustvarjena še večja zmešnjava v agrarnih odnošajih v Dalmaciji, kakor pa je že itak obstojala. Kakor se vidi, imajo radičevci tudi v izvajanju čiste seljaške politike zelo nesrečno roko, s čemer odbijajo od sebe ne samo svoje zaveznike, ampak tudi kmetske množice, ki so ravno v vprašanju zemlje najbolj občutljive. Iz demokratske stranke Delegati mariborske oblasti za beograjski kongres naj pridejo aH z LJt&liančani v soboto zjutraj ali pa v nedeljo zjutraj. Odhod obakrat s popoldanskim brzovlakom. Na kolodvoru v Beogradu jih pričaka oblastni tajnik g. Vekoslav Spindler, Občni zbor krajevne organizacije SDS v Podveiki se je vršil v nedeljo 29. novembra v prostorih g. Verčka ob jako lepi udelež« bi članov, to vkljub temu, da je baš prejšnji dan sneg zasul vse ceste in pota. Oblastni tajnik Spindler je podal obširno politično poročilo o položaju ter se je dotaknil tudi raznih perečih gospodarskih vprašanj. Po debati, tekom katere je bilo vzeto njegovo poročilo z odobravanjem ni znanje, so se izvršile volitve novega odbora, kateremu stoji na čelu odlični posestnik in lesni tr» govcc g. Ernest Sabati. Razpravljalo se je še o gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo predvsem občine, katere spadajo v delokrog organizacije (Rdeči breg, Janžev vrh, Lehen in Brezno). Storili so se tudi tozadevni sklepi. Stari trg. V nedeljo dne 29. novembra se je vršila seja krajevne organizacije SDS, katere se je udeležil okr. tajnik g. Pavlov« čič. Seja jc bila posvečena predvsem gospo« darskemu delovanju SDS. Ob tej priliki jc bila izrečena g. poslancu dr. Pivku zahvala za interpelacijo glede nakladalnega roka in drugih drakonskib odredb ministra saobra« čaja, nanašajočih se na lesno industrijo. Gibanje SDS v srezu Šmarje. V Pristavi je imela minulo nedeljo tamošnja krajevna organizacija SDS članski sestanek, katerega so se udeležili najodličnejši možje treh ob« čin Nczbiša, Roginska gorca in Sv. Ema. Na sestanku je poročal tajnik »rezke orga« nizacije o položaju in o sedanjih nalogah krajevnih organizacij. Vrste v organizaci« jah je treba okrepiti in dajati članom in« formacije, katere dobivajo krajevni odbori od oblastne in srezke organizacije. Ker se jo veliko prejšnjih odbornikov odselilo, se je izvolil nov odbor, ki nam je porok, d» se bo tudi v teh krajih med kmcisJ-im ljudstvom razširila demokratska misel. So« glasno je biia sklenjena zaupnica narodni« ma poslancema dr. Pivku in dr. Žerjavu ter vodstvu oblastne organizacije. Okrožni tajnik SDS za šmarsko okrožje je vedno na razpolago, da pride na sestanke na željo krajevnih organizacij ali zaupnikov. Trebi je samo pravočasno javiti čas in lokal na naslov: Srczko tajništvo SDS Šmarje pri Jelšah. Mladinska organizacija Naše gibanje ima zaznamovati nov lep uspeh. Ustanovila se je nova mlada pošto« janka demokratske mladine. »Edinost« v Hrastniku je prva v naših delavskih in in« dustrijskih revirjih v Sloveniji. Ima mnogo upanja za uspešno delo. Na ustanovnem sestanku, ki se je vršil v soboto 28. novem« bra, je poročal br. predsednik Šimnovec iz Ljubljane o pomenu in nalogah organizaci, je. Soba pri g. Dolinšku, v kateri se je vršil sestanek, je bila nabito polna mladih bra; tov in sester, ki so pazno sledili izvajanjem delegata. Izvolil sc je sledeči pripravljalni odbor: Dolanc Slavko predsednik, Vastič Vojimil tajnik, KavSek Miroslav blagajnik, v odbor pa Tršck Edo, Kanzar Stanko, Kan« zar Berta in Kovač Marija. Ustanovil se je tudi pripravljalni odbor strokovne organi« zacije »Unije« iz vrst mladinske organizu« cije in sicer: Potrpin Franc predsednik v odbor pa: Cestnik Franc, Kanzar Stanko, Dolanc Stanko in Brun Valentin. Po sestanku so se ustanovili sledeči ods seki: športni, godbeni, dramatični in pro« svetni. Pri tej priliki se je nabralo 72.25 Din za društvo. Bratje in sestre, naprej po za= črtani poti! Iz Primorja • Smrtna kosa. Na Kontovelu pri Trstu je preminula gospa Helena vdova Daneu, Pokopali so jo v sredo 2. decembra na do« mačem pokopališču. • Slovensko učiteljišče v Tolminu se iz> premeni v italijansko nižjo gimnazijo. Dne 30. novembra je bil v Rimu izdan ukaz, s katerim se spremeni dosedanje učiteljišče v Tolminu v italijansko nižjo gimnazijo. Obenem so ostali slovenski profesorji gg. dr. Bevk, Hvala in Bekar brez službe ker niso dobili novega namestitvenega dekreta. Tolminsko učiteljišče je italijanska vlada že pred leti zapisala poginu. Tolminci niso te izpremembe uič veseli, pa tudi žalostni niso, ker bo italijanska gimnazija občini prav tako breme, kakor ji je bilo učitelji« šče. Razlika je samo ta, da je hilo učitelji« 5£e vsaj kolikor toliko slovenski zavod. • 60 letnica učitelja Krlimanc. Upokoje« ni nadučitelj Ignacij Križman, znani pionir prosvetnega in gospodarskega dela raed slovenskim ljudstvom na Goriškem je pra« znoval te dni 60!etnico svojega rojstva. Križmanovo delo je važno ne le za goriško, ampak za splošno slovensko ueiteljstvo. Bil je med ustanovniki raznih učiteljskih naprav in prosvetnih ustanov ter je svoj« čas deloval v Zvezi jugoslovenskih učitelj« skih društev v Ljubljani. Radi njegovih za« slug ga je imenovalo učiteljsko društvo v Gorici pred dvema letoma za častnega čin« na ter mu je izročilo lepo diplomo. • Raztegnitev ftirisdikcife ameriškega konzulata v Trstu za kvarnersko pokrajin no. Dne 1. decembra se je razširila juris= dikcija ameriškega konzulata v Trstu nj ozemlje cele kvarnerske pokrajine. Term. konzulatu so sedaj podrejeni Trst, Istra, vi« demska in kvarnerska pokrajina, mesto Za; der ter otoka Lastovo in Pelagruž. Moskovski turnir 16. kolo. Lasker remizira s Tartakovcr-jem, kar pomeni zanj poslabšanje šans za rtvo tnesio. Ravnotako je realiziral Torre z Rublnsteinom in Marshall z Oriinfeldom. Verlinski je porazil Ženevskega, Retti Rabi-uoviča, Dus Hotimirski Yatesa. partija Zu-barev-Gotthflf je končala restnis. Prekinjene so bile parije: Bogoljubov-SSmisch, Capa-blanca-Spielmanr. in Romanovski-L5wen-fiseh. Bogoljubov, Capablanca in Romanov-ski stoje bol:še. V torek so sc igrale prekinjene partije. Laskcrja je doletela druga nesreča v partiji proti Lowenfischu. S tem porazom je La« ker zaigral prvo mesto. Njegov rival Bo"o« ljubov je dokončal dve viseči partiji. Do; bil je obe in si s tem zasigurul prvenstvo. Pred Laskerjem je za cele tri točke. Tudi drugi tekmeci za prvo mesto so imeli raz« meroma slab dan.Torre je remiziral z Rj. binsteinom in Capablanca s Spiclmar.no-v.. Oba delita sedaj tretje in četrto mesto. R»« binovič je porazi! Yatcsa, Subartv Samisch« in Romanovski Lovenfisclia. \VerIi«wfci ie dosegel z Rabinovičem remis. 'storite Gotthilf proti Marshallu in Spielmcncv. Definitivno stanje po 16. kolu /> tlrtlečc: Bogoljubov 13 in pol, Lasker !0 is po!. O; pablanca, Torre 9 in pol. Marshali, Ronmr novasi 9. Reti 8 in pol, Griinfeld, Torta« ko\ver S, Bogatirčuk 7 in pol (1), Rubinstein 7 in po!, Rabinovič, Genovski, Verlinski 7, Spidmann 6 in pol, Dus Chothnirski, Le!nlk Balatka. — Da se ustreže želil širšega občinstva, se vprizori v nedeljo dne 6. t. m. ob treh pop. velika Verdijeva opera Aida kot ljudska predstava po znatno znižanih cenah. Vstopnice za to vprizorltev so na razpolago od sobote zjutraj dalje v opjrnem gledališču. Petinsedemdesetletnica pisatelja Detele Poljudni slovenski pisatelj dr. Fran Detela je obhajal v četrtek, 3. decembra 75 letnico svojega roistva. Objavljal Je svo:e spise v edicijah Slovenske Matice ter v Domu in svetu. Matica je izdala njegovo Troiko. Učenjaka. Pegama in Lambergarja ter Tujski promet. Zadnji spis Je dal pisatelj natisniti v »Mladiki« pred dvema letoma pod naslovom »Kapitalist Rak«. Detela je zajemal snov za svoie povesti iz sociialnega živ ijena. Še danes živahnemu pisatelju voščimo. da ne bi tako kmalu odložil svojega plodovitega peresa. Repertoar v Beogradu In Zagrebu. V Beogradu ima opera na sporedu Hnstičev »Suton«, »Polovske plese« iz Borodi.tove opere »Knez Igor« in »Traviato«. Drama igra: Jtiliza Cezarja. Tartuffea. Osmo ženo. Laž, Scampola in Gjiaa. — V Zagrebu je na sporedu Wagnerjev »Lohengrin«, Oounndov »Faust« z gostom Skttpiewskim In Oriffom ter Verdijeva »Aida« ° Zikovo v naslovni vlogi In z r Šimencem v partiji Radamesa. Drama uprizaria »Črno kraljico«, Moserje-vo komedijo »Kniižnlčar« klasično kajkav-sko komedijo »Diogeneš«, ter veseloigro »Doktor Stiglic«. Novačanova «Veieja» pri Šentjakobča- nih. V nedeljo zvečer so Igrali na Šentjakob skem gledališkem odru Novačarvovo »Ve.e-jo«, katero so ponavljali v pondeljek. Predstava je bila dobra. Naiboijše se je odrezal g. Košak. ki je predstavlja! Lento, g. Gnido-vec. kot Bogatin, Skerli-Šiha in Markič Da-ves. Veleja gdč. Miličeve je bila v nekaterih prizorih vredna pohvale. V ostalem je treba obžalovati, da je med občinstvom tako tra-lo zanimanja za iskren in pošten trud Šentjakobskih diletantov. Razstava slovenskega modernega slikarstva v Splitu. Zadnjič smo v našem listu poročali o lepem uspehu »Khrba mladih« v Splitu, ki }e takoj prvi dan otvoritve razstave prodal osem slik. Gmotni uspeh razstave se je medtem povečal — kajti prodanih je glasom najnovejših vesti že enalst slik. Otvoritvi so prisostvovali številni v Splitu bivajoči Slovenci. O naši upodabljajoči urretnosti je predaval g, Ivo Delalle. ki je govoril o slovenskem slikarstvu od Janeza \Vo!fa do najmlajših. zaostajale dele pri sedittili, da je nastopi« la pravna nesifurnost in nezaupanje naroda v pravilno poslovanje državnih oblastev ter ustavitev potrebnega trgovskega kredi« ta in sploh tudi trgovskih zvez. Radi tega je po posredovanju ministrstva pravde izdal minister za notranje zadeve pod U. br. 42.047 na vsa podrejena politič« na in policijska oblastva podrobna navodi« la, da se temu od pomore. Predvsem o po« zarja na odločbe splošne seje kasacijskcga sodišča v Beogradu z dne 11. marca 1924. štev. 2197, da so izvršilna oblastva na teru toriju bivše Srbije dolžna, smatrati vse pravne akte in sodne odločbe iz drugih po» krajin naše kraljevine kot akte in odločbe domačih sodišč in so dolžna jih izvršiti, ako so opremljena z izvršilno klavzulo. Pred izvršitvijo ne smejo zasliševati tožen« cev o formalnih in meritornih navedbah tožbe. Pozivi k narokom se morajo nemu« doma dostavljati in dostavnica vrniti sodi« Sču. Slovenski jezik je po čl. 3. ustave sluz« beni jezik naše kraljevine v vsej državi. Ako je zaprošeno za pravno pomoč kako policijsko oblastvo v zadevi, za katero je teritorijalno ali stvarno pristojno kako dru« ge oblastvo, mora akt takoj oJstopiti pri« •tajnemu oblastvu v rešitev in o tem obve« Stiti sodišče. Ako se bodo te odredbe g. ministra za no« tranje zadeve točno izvrševale, o čemur ni dvoma, bo pridobila samo pravna sigurnost in zaupanje do državnih uradov, pridobil pa bo tudi ugled države na zunaj. Žrebanje sokolske loterije za Tabor dne 15. decembra Preureditev zdraviliških taks na Bledu Bled. 1. decembra. Občinski svet na Bledu ie na predlog zdraviliškega odseka sklenil preurediti zdraviliške takse. Ne vemo. ali ga je napotil k temu ozir. da dohodek iz zdraviliških taks ne krije zdraviliških potrebščin, ali Pa je samo smatral dosedanjo uredbo taks za neprimerno. Vsekakor pa je njegov sklep ponesrečen. Po tem sklepu naj bi odpadle takse v pred- in posezoni — maj. junij, seotember kakor tudi sezonske takse — 40 Din zdraviliška in ravno tako velika godbena taksa, a plačevale naj bi se takse samo v glavni sezoni — julij, avgust — in sicer 5 Din zdraviliške in 3 Din g»xlbene takse za osebo in dan. Ta uredba bi imela na razmere zdravilišča. ali bolje rečeno letovišča, ne-dvornio usodne posledice. Bled namreč ni pravo zdravilišče, kakor n. pr. Rogaška Slatina, kamor se hodijo ljudjs zdravit in ostajajo največ 3—4 tedne. Na Bled priha ja io posamezniki in celc rodbine na oddih in ostanejo tamkaj najmanj dva ali tri mesece, semtertia tudi dalje. Temu primerno so tu urejene tudi razmere. Te rodbine se nastanijo po privatnih vilah in hišah ln dajo nedvomno večji kontigent. kakor oni. ki stanuie»o po hotelh. Kak vpliv bi imela nova uredba taks na te razmere? Rodbine, ki so v juliju ali avgustu na Bledu — č* vzamemo rodbino pet oseb. ki ii ne velika ne maihna —. bi plačale za 62 dni 496 Din za osebo, za pet oseb torej 2480 Din. Do sedai je plačevala taka rodbina za vso sezono even-ttielno tudi vseh »"»t mesecev 400 Din. Torei gnrostasna r-"'ika. Ce bi bilo občinskemu svetu na tem. da primerneje uredi takse, se mu je ta namera te-melrito ponesrečila. Sklep bi imel samo to dobro stran, da ukinia takse v pred-in posezoni. To bi utegnilo napotiti kake tuice. da prideio v tei dobi na Bled. kar bi bilo iako želeti. Maja in junija ne bi plačal ničesar, potem na nrecej 8 Dir. na dan in osebo. To vendar ne gre. Sicer se pa že sedania uredba ozira na olaišave v pred- in """•zoni. ker je treba plačati sedaj samo 2 Din zdraviliške takse. Polno vzrokov je. ki kvarno vplivajo na poset Bleda, največji ie draginja. In kaj nudi Bled za tako neprimerno zvišanje taks posebno za rodbine? Polno letovišč ie. ki nudijo vse to. kar nudi Bled in še več. a nimajo nikakih taks. Lani ie bik? precej stanovanj praznih. letos še veliko več. Uredba, ki bi zahtevala od rodbin do okoli 2500 Din taks. bi prepodila še ono malo število strank, ki so ostals Bledu zveste. Ce ne zadostuie dohodek iz taks za kritje zdraviliških potreb, bi svetovali naj se opusti godba. Sai zahteva itak naivečji izdatek. Skoraj nihče je ne bo pogrešal. posebno ne sedaj, ko Zdraviliški dom skoraj nc obratuje, in godbe tudi drugam ni mogoče postaviti. Za posebne prireditve — Vidcrv dan. jezerska razsvetljava itd. naj se godba najame posebej. Tako se ie na Bledu že prakticiralo. Občinski sklep o novi uredbi taks mora po zdraviliškem redu odobriti veliko županstvo. Pričakujemo, da uva-žujoč blejske razmere, tega sklepa r.e potrdi. Ostane nai pri sedanji uredbi ali Da naj se takse preurede na kak drug način. Dr. A. F. 1 Iz Trbovelj t— Ljudska visoka šola. Obisk predavan) na naši Ljudski visoki šoli dokazuje, kaka zelo je bila potrebna ta institucija v naj« večjem našem rudarskem revirju. Tako je bila v nedeljo zopet nabito polna dvorana, čeprav niso predavanja iz rudarskega pod« ročja za rudarsko delavstvo tako zanimiva in privlačna, kakor je ostali niz predavanj iz raznih področij, katera že nestrpno pri« čakujejo. Predaval je g. inž. Vrbič o sploš« ni gospodarski važnosti premoga, nadalje pa se je še g. Podbevšek spomnil dveh 125« letnic: rojstva Franceta Prešerna in Anto» na Martina Slomška. V nedeljo 6. t. m. b® zopet predaval g. inž. Vrbič in sicer o do« mači produkciji premoga v razmerju s sve* tovno in s tem predavanjem končal svoj rudarski ciklus. Ob tej priliki bo tudi go» vor o obletnici Cankarjeve smrti. Kakor jo znano, pridejo potem na vrsto zelo zanimi« va predavanja iz prirodoslovncga področja po g. prof. Dolžanu. t— Sokolsko gledališče v Trbovljah je uprizorilo 1. t m. Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi*. Pred predstavo je razjasnil pomen narodnega praznika v navdušenih besedah g. Omcrzu. Alegorija, ki je sledi« Ia govoru, originalno zamišljena, je aran« žlral g. Guček in je bila dokaj prepričeval« na. Drama sama je bila še precej dobro po« dana. Igralci so se vživeli v svoje značaje in so se potrudili, da jih podajo kar najtiolj organsko. Žal, da je bil pevski zbor šibek. Obisk je bil povolien, mnoge je zadržalo deževno«snežcno vreme. t— Proračun trboveljske občine. V sredo popoldne se je vršila seja celokupnega ge» rentskega sosveta, ki jc trajala več ur. Šlo je v glavnem za proračun, ki je bil izdelan še pod bivšim gerentom Kokaljem in ga je bilo treba sedaji močno reducirati. Po spre« menjenem proračunu bodo znašale dokla« de za I. 1926. $9 odst., medtem ko so bile zvišane občinske naklade od 100 odst. na 150 odst. t— Gostovanje celjskega gledališča. V torek 8. t. m. bodo gostovali v Trbovljah člani celjskega gledališča pod režijo g. Pfci« ferja z Molierovo komedijo »George Dau« din* ali »Prevarani soprog*. Komedija je doživela v celjskem gledališču sijajen uspeh. t— Rekrutovanje obveznikov letnika 1906 Po odredbi srezkega glavarstva v Laškem se ima do 20. t. m. predložiti občinski spi« sek vseh v tukajšnji občini bivajočih mla« deničev 1. 1906., ki pridejo spomladi k prve« mu rednemu rekrutovanju. V to svrho se imajo osebno zglasiti brez ozira na pristoj« nost 7., 8. in 9. t. m. v občinski pisarni. Iz« kazati morajo dokumentarično svojo domo« vinsko pristojnost in rojstne podatke. Vsak si naj preskrbi rodbinsko polo ter dokaze o dovršeni službi svojega očeta in predhod« nikov bratov. Kdor se ne bi oglasil, se ga bo smatralo za vojnega begunca. Od danes naprej «r smeh in zopet smeh tb® Najbolje Izpadla, prisrčna, zabavna veseloigra polna zdravega humorja »Izgubila se je nečaiinla" Kaj je doživela družina iz province v velemestu??? V glavnih vlogah: Ena čebela in ena suha tetka, en psiček za temi Willy Fdtsch la lepa, lliibka Ksenija Desni. Kako veliko vlogo igrajo v človeškem življenju ljubeznive in sitne tetke, koliko zabave in jeze, a vendar tako one. kakor vsi soigralci prinašajo v zgornji veseloigri mnogo, mnogo smeha in zabave. Predstave vsak dan po \ ob: 3. '/25. 6. '/28 9 v nedeljah tudi V211 • uri dop. Kino Ideal Miklnuž že floSrn ve. da se donijo nailepša koristna darila po zelo zmerni ceni le v modni trgovini Peter Šterh. Liiiia. M\ fn il.ll Puli - overs, Gar^ons - blouse, ■ ■ ■ (Bubi) Tunika ===== volnene m svilene jope, telovniki, nogavice, tokaviee, perilo za gospode, dame 7M1-« In otroke, torbice, listnice itd. itd. Danes premlfera! Kino „DV0R" Danes premljeral Nihče na) ve zamudi, ogledati ti najlepii Ulm sveta: »IZGUBLJENI SVET" Predprodaja vstopnic ves dan. — Vkljub ogromnim atreikom ceae ne zvišane. Tricerotops Predstave danes 4«, '/26., 'A8. in 9. Kino »LJUBLJANSKI DVOR" Telefoa 730 Domače vesti Naročnikom «Jntra« 1 Cenjenim naročnikom smo zadnje dni novembra priložili položnice. Prosimo vse one, ki naročnine nimajo poravnane že do konca leta, da čimprej pošljejo znesek, ki še manjka, da bo naročnina plačana do konca leta. Ker mora uprava zaključiti letne račune, bomo prisiljeni zamudnikom ustaviti pošiljanje lista. UPRAVN1ŠTVO «JUTRA». * Imenovanje. Minister zunanjih zadev je Imenoval g. dr. Bogumila Vošnjaka, opol-ncmočeuega ministra n. r. zastopnikom tega ministrstva v komisiji za sklepanje novih tr Kovinskih pogodb kakor tadi v komisiji za proučavanje starih trgovinskih pogodb kraljevine Srbiie. * Komandant celokupne žandainerije general Tomič je prispel iz Beograda na službeno potovanje ter ic pravkar obiskal vse čamJarrr.erijske stanice v mariborski oblasti Ogledal si je tudi Preknsurje. Včeraj pa je obiska! mariborskega velikega županu dr. Pirkmajerja in se nato v njegovem spremstvu odpelja! v Prevalje. * PronocTa. Na zagrebški univerzi je bi! dne 30. novembra g. Fran Vrečko, uradnik »Narodne banke«, promoviran za doktorja prava. * Odlikovanje slovenskega skladatelja. Kralj Aleksander je odlikoval našega skladatelja g. -losipa Pavčiča, profesorja na državnem mosk era učiteljišču in Glasbeni Matici, za zasluge na šolskem in prosvetnem polju z redom sv. Save 5. razreda. * Vo aška Imenovanja. S kraljevim ukazom od 1. t. n'. je bilo imenovanih več polkovnikov za generale. Med drugim! so postal! brigadni generali: načelnik štaba IV. armijske oblasti v Zagrebu ger.eralštabni polkovnik Zivko Stanisavijcvič, pomočnik komandanta savske divizije v Zagrebu polkovnik Jovan Rekallč, komandant savske pehotne brigade v Varaždinu polkovnik Dra go!'ub Todorovič, komandant mesta v Zagrebu polkovnik Stevan Radovanovič in ko mandant topniške savske brigade polkovnik Milan Pesič. * Izprememba pravil učiteljskega udruženja. Izvršilni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja pripravlja tzpremembo pravil udruženja ua ta način, da se ukinejo dosedanje sekcije po pokrajinah ter se osnu jejo odbori po oblasteh. Čim bo dovršen načrt novih pravil, se skliče širši izvršilni odbor, ki se bo o načrtu posvetoval ter ga predložil prihodnjemu kongresu. * Izpremenibe v državni službi. Z odlokom ministra za narodno zdravje sta imenovana: dr. Dušica Lukič za zdravnico zavoda za socijalno-higijensko zaščito dece v Ljubl'ani, dr. Egon B a s s i n pa za zdrav-nika-pripravnika pri državni splošni bolnici v Ljubljani. — Carinik Drago U k m a r le od carinarnice v Ljubljani po službeni potrebi premeščen h glavni carinarnici v Zagrebu. Josip C11 e n 5 e k je imenovan za paznika na mariborski moški kaznilnici * Direktna železniška zveza Beograd-Gdansk. Poljsko železniško ministrstvo ie z novim voznim redom poljskih železnic uredile direktno zvezo med Beogradom hi Gdanskom. Proga vodi iz Gdanska preko Poznanja, Dunaja hi Budimpešte v Beograd Vcžnia traja 40 ur. * Glavni prosvetni svet. Ker je bil minister prosvete z novimi budžetnimi dvanajsti nami pooblaščen, da razširi prosvetni svet s tremi novimi člani, bo kralj v najkrajšem Času podpisa! ukaz. s katerim se imenujejo trije novi člani. Izmed novih članov bo eden iz Slovenije, eden iz Hrvatske in eden iz Bosne. * Iz »Uradnega lista« »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v št. 107 pravilnik o opravljanju državnega stro-kevnega izpita adirinistrativno-arhivskih uradnikov ministrstva za poljedclfstvo ter razpis ministra pravde o navodilih za osnovo in voditev uslužbenskih listov. * Himen. V sredo se je poročil v Zidanem mostu g. Matko Štiglic, trgovski pošlo vedja, z gospico TilJo Pickovo, uradnico cementarne Svedoka sta bila dr. Fran Janke vid in zagrebški župan Vlek. Heinz!. Bilo srečno! * Smrtna kosa. V državnem zdravilišču na Golr.lka je preminul včeraj po dolgem trpljenju g. Fran U č a k, stro nik v Zvezni tiskarni v Ljubljani. Pokojnik ie bil dolga leta član S. K. Ilirije, ki Izgubi ž niim požrtvovalnega in agilnega društvenikn. Pogreb se vrši v soboto 5. t. m. ob 9. dop. na pokopališče v Krizah pri Tržiču. — V Ljubljani je utnria včeraj ga. Alozija Čefe-r i n, vdova trgovca iz znane ljublj. rodbine. Pogreb vrši v soboto 5. t. m. ob 15. popoldne iz Wo!fove ulice. Blag jima spomin, preostalim naše iskreno sožalre! * Zahteve visokošolskih profesorjev. Preteklo soboto se je na beograjskem vseučilišču vršila skupščina Udruženja vseučili-ških profesorjev, ki je ob tej priliki izvolila tudi nov odbor z Milošem Trivuncem na čelu. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri se opozarja na nevarnost, ki preti nadaljnemu razvoju naših vseučilišč zaradi slabega gmotnega stanja vseučlIiškHi profesorjev. V borb! za vsakdanji kruh so vse-učiliški profesorji prisiljeni, da uporabljajo ve!ik del svojega časa namesto za znanstve no delo za pridobivanje sredstev, potrebnih za življenje. Zato opozarjajo v svoj! resoluciji merodajne Sniteije, naj s sboljšanjem gmotnega stanja vseučilijfcSi profesorjev preprečijo dekadenco naših najvišjih prosvetnih ustanov. * Teoretični Izpiti drž. uradnikov IL in m. kategorije. Teoretični izpiti v smislu člena 245 zakona o civilnih uradnikih se bodo vršil! v mesecih januarju, maju, in septembru Kandidati, ki nameravajo izvršiti ta Izpit za ITI. in II. uradniško kategorijo in službujejo v področij ljubljanske oblasti, naj vlože prošnje naslovljene na velikega župana ljub lianske oblasti, prosvetni oddelek, pri svoiem nadrejenem oblastvu, tako da prispejo k prosvetnemu oddelku najkasneje do 20. decembra za januarski rok. Prošnjam je tre ba priložiti vsa srednešo!ska letna izpričevala. Glede natančnejših pogojev opozarjamo interesente na tozadevni razglas v »Uradnem listu«. OPOZORILO! Oglejte si razstavljene reklamne fo» tografije ter se prepričajte osebno, d* danes igra edini istinito pravi CharKe Chaplin v najnovejši svoji burki sezije 1925/25 «13. pustolovščina*. Elitni Kino Matica./ Iiiie i za llia teh bo b, je mestni šolski svet medtem že vloži! predlog za zgraditev novih šolskih poslopij in je zadeva že na dnevnem redu prihod nje občinske seje. Glavno besedo bo ime! seve mariborski iinančni minister. a— Oilcirska šola v Mariboru? Kako: do zi.avamo, namerava vojno ministrstvo v prostorih bivše mariborske kadetnice, ki ;e ena najimpozantnejših stavb v Jugoslaviji, v bližnem času otvoriti oficirsko šolo, kot 10 ima Sarajevo. Kot vodja te šole se baje namerava, vrniti polkovnik Kovačevič, ki je deslej vo>dil v istem poslopju inž-eniersko podoficirsko in djačko šole. Ker prostori v tej šoli še niso izrabljeni, bi bilo oficirsko šolo za Maribor v vsakem oziru kot novo pridobitev pozdraviti. a— Demonstracija nemških buršev. > Ver-band deutscher Hochschiiler.' v Mariboru je vložil v občinskem svetu prošnjo za podporo. Gesta nemških buršev je preračunana iu napeljana demonstracija za izzivanje v občinskem svetu, kjer očetje teh mladičev še pred par let; niso dopustili slovenske besede, od katere so se vsi zredili. »Verbandu^ ni do podpore, ker druži sumo sinove bogatih mariborskih familij, ampak obč. svetnik dr. Miihieisen. ki je Ze pred prevratom vodil društvo za podporo nemških študentov v Mariboru, bi rad ime! snovi za govor o zatiranju Nemcev v Mariboru. Izzivanje je tem drznejše, ker ves Maribor pozt;a te zagrizene sovražnike Jugosiavije, ki do zad njega vsi študirajo v inozemstvu — proste poklice, da bodo lahko še naprej dobro živeli v zasovraženi Jugoslaviji brez znanja našega jezika. Lani Ln letos je bil sestavljen odbor tega društva, ki ima po\:h tee zaradi večje ponudbe ostala nespre.neniena Skupni promet 9 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 791.5—SOI .5, Berlin 1339.5—1349.5, Italija Izplačilo 226.5—228.9. London izplačilo 272.79—274.79, Newyork Izplačilo 56.22 fn po! — 56.82 In pol. ček 56.17— 56.77, Pariz 214.7—218.7, Praga 166.5—168.5, Švica 1085.5—1093.5, ček 0—10(89; valute: dolar 55.6—56.1, avstrijski šilingi 795—805: efekti: bančni. Eskomutna 119—120. Po-Ijo 19—20. Kreditna Zagreb 133—135, Hlpo 65—67. Jug j 108—110. Ljublanska kreditna 210—0, Obrtna 75—80, Praštediona 937.5 —942.5. Srpska 144—146; Industrijski: Eks-plcataclia 43—44. Sečerana 470—480, Slavonija 44—45, Trbovlje 325—345, Vevče 120 —0: državni: Investiciisko 76 5—77.5. arrar ne 44.5—48, Voina škoda, promptna 312.5— 313. za de oe m ber 314—315. BEOGRAD Devize: Aten? 74—75. Dira) 795—796. Berlin 1345-1.347. Italija 228 —228.25. London 273.5—273.7 Newvork 56.4 56.42 in pol. Pariz 214—214.5. Praga 167.45 —167.55. Sofija (zaključek 41.50). Švica K«* t—in?®. CURIH. Beograd 9.20. Berlin 123.55 New york 519, London 25.14. Pariz 19.75, MIlan 20.90. Praga 15.375, Budimpešta 0.00727, Bukarešta 2.35, Sofija 3.775, Varšava 60, Dunaj 73.15. TRST. Efekti: obligacije julijske Kra-]ine 68.20. ŽmostenskS 278. Assicuraziotri Generali 7550. IJoyd 1020. Krka 405. Devize: Beograd 44.10. Praga 73.75 London 120.20, Newyork 24.85. Valute:' dinarji 43.25 — 44. dolarji 24.55 — 24.80. DUNAJ. Beograd 12.5350 — 12.5750, Berlin 168.67 — 169.17. Budimpešta 99.22—99.52 Bukarešta 3.195 — 3.215. London 34.31 do 34.41, Milan 28.54 — 28.66, Newyork 707.95 do 710.45, Pariz 27.07 — 27.23 Praga 20.98 do 21.06, Varšava 83.25 — 83.75, Curih 136.47 — 136.97: dinarji 12.49 — 12.55. PRAGA. Beograd 59.98, Curih 651.50. London 163.50, MHan 136.375, Newyork 33.75 Dunaj 477.50. BERLIN. Beograd 7.43, Newyork 4.195, Praga 12.415. Curih 80.82. LONDON. (Opoldne). Beograd 274, New-york 484.5, Italija 120.2, Dunaj 34.38, Švica 25.14. NEWYORK. (zaključno 2. t. m.) Beograd 1.77 In pol, London 4.84 in pol, Italija 40.32 ili pol, Dunaj 14, Švica 19-27. Za Miklavža' znaten popust v moderni konfekciji Jos. Roiina« Ljubljana Sokol Ljubljanski SokoL Miklavž Je obljubil, da poseti kakor doslej še vsako leto, s sijajnim spremstvom sokolsko deoo v društveni telovadnici v Narod, domu in sicer 5. decembra ob 4. popoldne. Na večer istega dne I« v Istih prostorih pa se bo prikazal članstvu s pomnoženo tropo peklenščekov. To 10(o sa danes v vednost sokolski decl, cenj. roditeljem in članstvu. Za sokolski Tabor. Gosp. gerent T u r k ie teročil kot prejšnji mesec tudi za december svoj honorar Din 2000 za Tabor. Isti gospod Je Izročil v isti namsn tudi Din 1000 kot darilo za Tabor od neimenovanega darovalca. Nesebičnost in požrtvovalnost v delu in denarju so temelji za uspevanje velikih na ■ :;alnih podjetij. Obema darovalcema te, sokolska zahvala. Naj najdeta obilo p, !iev! — Odbor. Prot orodnega praznika pri Sokola I. v L. -iiii. V društvenih prostorih na Taborni je priredil Sokol L na narodni praznik ob 20. zvečer spominsko slavnost, z za-kletvijo novih članov. Velika društvena soba Je bila nabito polna članstva in prijateljev Sokola I. Starosta br. dr. Pestotnik je otvoril slavnostni večer z pozdravnim govorom, nakar je govoril o pomenu narodnega praznika za državo, posebno še za Sokolstvo ter o dolžnostih Sokola - državljana. Po predavanju brata staroste Je lepo število članov in članic položilo v roke brata staroste predpisano sokolsko zakletev, ki je napravila na vse prisotne najglob-Ji vtis. Po slavnosti se je razvila ob sprem-Ijevanju godbe in s petjem animirana sokolska zabava, ki je v vsakem oziru prav lepo uspela v prid Saveznemu dnevu. Proslava narodnega praznika pri Soko lu IL v LJubljani. To najmlajše sokolsko dru štvo Je proslavilo državni praznik v torek dopoldne v lepo okrašeni telovadnici na realki. Slavnost Je otvoril društveni starosta br. dr. MHan S u b i c s pozdravnim nagovorom. Brat C e r m a k je zaigral sokolsko koračnico, br. Parzer je prav lepo recitiral Lahov: Prolog za praznik narodnega ujedinjenja, nakar Je prosvetar Sax imel pomembnemu dnevu primerno predavanje. Nato Je r. Keber lepo deklamiral pesem «Rapallo». Društveni starosta br. dr. Subic Je imel nato krasen in učinkovit slavnostni nagovor na članstvo In naraiča). nakar Je zaprisegel nove člane tn članice. Svečano zakletev so vsi navzoči stoje po-sluSali in bili vidno gtajeni. Voditelj društvene telovadbe br. Trček Je nato v lepih besedah pojasnil pomen naraščajskega znaka ter ga izročil moškemu ta ženskemu naraščaju, pozivajoč. naj ga vedno nosijo z zavestjo in ponosom, da so člani velike sokolske dTužine. Končno je društveni pevski zbor pod vodstvom br. C e r m a k a zapel državno himno, nakar Je starosta zaključil lepo uspelo proslava Tekmovalne vaje za VIII. vsesokolski zlet v Pragi I. 1926. so priobčene v ladnji (12.) števiHci «Cvičite!a». S tent so objavljene, in sicer še teden dni pred l. decembrom, kakor predpisuje tekmovalni red. Istočasno so Izšle te tekmovalne vaje tudi v «Telocviku». to je v tehničnem listu. ki ga Izdaja br. Fr. Erben v Pragi. Br. Erben pa ni izdal tekmovalnih vaj samo v prepisu, ampak je k vsaki tekmovalni vaji pridal i>udi navodilo, kako naj se vaja vadi, da se Je tekmovalec čim prej in pravilneje nauči. Ta navodila so tud! za naše tekmovalce važna. «Prednjak» prinese v prihodnji šte-vHki vse tekmovalne vaje, pozneje pa tudi Erbenova navodila, ki bodo olajšala naSfm tekmovalcem trenaižo tekmovalnih vaj. Prodnjaškl tečaj sokolske župe Liubliana. Sokolska župa LJubljana priredi prihodnji teden svoj prednjaški tečaj, ki prične v nedeljo dne 6 decembra In konča v nedeljo dne 13. decembra. Tečaj se bo vršil v telovadnici v Narodnem domu dnevno od 7. ure zjutraj do 12. in po.pold.ie od 2. do 6. ure. Otvoritev tečaja bo v nedeHo ob 9. uri, od 8. do 9. pa Je vpisovanje v tečaj. Razen vseh telovadnih panog bodo v tečalu tudi predavanja: o telovadnem sistemu, o metodiki, o sokolski Ideji, o organizaciji, o anatomiji, o fiziologiji, o prvi pomoči, o nagovorih, o vodstvu statistike, o sokolskem tisku ta o zgodovini. Predavali bodo bratje: dr. Krejči, dr. Pestotnik, dr. Jamar. Jeras, BaJžclJ, Jesih, Miklavc, Pod-rornik. Oorjanc LubeJ, Ryška, Drenik, Svetlič tn sestra Va-rogova. Pisarna Jugoslovenskega Sokolskega Saveza se je preselila iz vzhodnega trakta Narodnega doma v zahodni trakt, v prostore. kjer so bili prei prostori Samostojne demokratske stranke In Unije. S tem Je tzpraz njena rudi mala dvorana v Narodnem domu, ki bo odslej na razpolago društvom za razne prireditve. JSS je dobil nekoliko večje pisarniške prostore, ker Je bil prej tako na tesnem, da Je bflo poslovanje jako otežkočeno. V L'ubPans, 3 drcembra 1925. Šport Službene objave JZSS. (Iz seje upr. odbora z dne 25. XL 1925.) Odobri se razpis Saveznih drsalnih te« kem, in sicer: Propagandna tekma v Zagre« bu, ki se vrši začetkom januarja 1926. in tekme za prvenstvo Jugoslavije, ki se vrše koncem januarja 1926. v Ljubljani. — Da se omogoči klubom prirejanje čim večjega števila klubskih in medklubskih tekem v smučanju, se sklene savezni tekmi v smu. škem teku za prvenstvo Slovenije in za pr« venstvo Jugoslavije združiti v eno tekmo, ki se naj vrši 7. oziroma 14. januarja 1926. v Bohinju. Proga naj bo dolga ca 30 km ter se poveri g. prof. Rivniku naloga, da te« ren pregleda in progo določi. Poleg tega pri redi Savez po možnosti v okolici Ljublja« ne kvalifikacijsko tekmo za prvenstvo Ju« goslavije ter se naroči smučarskemu odse« ku, da se do prihodnje seje pripravi načrt in določi termin. — Razpis skakalnih te« kem se odloži, dokler skakalnica ne bo pre« izkušena in dokler snežne razmere ne bodo dovolj ugodne. — Radi pomanjkanja mo« dernega sankališča savez letos ne bo prire« dil sankaških tekem. — Vsled odstopa ne« katerih nastavnikov se jim določijo namest« niki; dalje se določi za nastavnike g. Kmeta in g. Kvcder za trenerja, g. H. Cizelj pa kot namestnik, ki naj trenirajo vojaški oddelek ki se udeleži tekmovanj češkega vojaštva, katera se vrše v letošnji sezoni v Krkono« ših. Imenovani gospodje naj skupno z g. Pelanom pripravijo točen program za tre« ning ter vsa izredna določila, potrebna za tekmovalno vrsto. Kot zaupnik za poseča« nje koč SPD. se odobri: za T. K. Skalo gg. Martelanc. Ogrin, Pirnat, Predalič, oziroma mesto slednjega, če se isti udeleži vojaških tečajev g. Kovšec, za LSK. gg. dr. Hubert Souvan in Zdenko Švigelj. S. K. Ilirija io Zagrebški podsavez prijavita svoje zaupni« ke do prihodnje seje. — S pobiranjem en« kratnega davka 10 Din za vsakega organi« ziranega člana v prid saveza sta sporazum« na S. K. Ilirija in T. K. Skala. Ostali klubi se ponovno pozivajo, da prijavijo svojo to« zadevno odločitev ter bo savez tudi pošto« pal v bodoče primerno njih ravnanju. Ob« enem naj vsak klub predloži listo onih čla« nov, ki so davek plačali. — Sklene se sto« riti ponovno vse potrebne korake glede po« lovične vožnje izletnikov. — V principu se odobri sklep izdati enkratni informativni list, ki naj obsega članke o zimsko šport« nih razmerah v posameznih krajih države, vse razpise tekem, določila in pristojbine za zimski obisk planinskih koč SPD. itd. Izda« ja zavisi od finansiranja tega podjetja. — Vsi klubi se opozarjajo, da so sprejemajo prijavnice za verifikacijo članov le do 31. decembra 1925. in da se bodo upoštevali le tekmovalci in verifikacije onih klubov, ki zadoste svojim članskim dolžnostim najka« sneje do 31. decembra 1925. Tajnik Lepe športne slike nudi «Pathc»Joumal» št. 4, ki prinaša med drugim posnetke z dir« ke motornih čolnov v Ameriki, s kolesar« skih dirk na cesti Pariz«Soisson»Pariz, polet z aeroplanom iz Tokija v Pariz itd. Film, ki ga predvaja kino «Matica», je tehniško do« vršen in prinaša poleg tega obilico drugih zanimivih svetovnj^j dogodkov. 2305»r lz upravnega odbora JSS je izstopil znani športnik in aktivni nogometaš g. Stan ko Vrančič. Bil je v odboru dve leti, sedaj pa je odložil svoje mesto, kakor nam poro« čajo, zato ker njegovo resno pojmovanje dolžnosti in nalog odborniške funkcije ni bil v skladu z željami gotovih krogov. Ker poznamo g. Vrančiča kot resnega športnika, obžalujemo niegov odstop in to tem bolj, ker je zopet nov pojav nezdravih razmer v našem športu. ASK. Primorje (hazensku sekcija). Da« nes, v petek 4. t. m. od 18. naprej trening za sledeče hazenašice: Janč'gaj Vika in Vida, Zanner, Kump. Krisch, Sever, Erbežnik, Vi« dic, Prekuh. Pire, Rcgaily, Jenko, Kačič in Zore. Ostale hazenašice imajo trening od 16. do 18. Prihodnji trening v nedeljo 6. t m. oh 10. Trening se vrši v Kolizeju, Gospo svetska cesta. Udeležba za vse članice ob« vezna. — Trener. Službeno iz L\'P. Dunes, v petek, ob 20. seja p. o. in ob 20.45 seja u. o. v sobi Športne zveze. Narodni dom. — Tajnik L Družabni sestanki JZSS. se od petka, dne 4. t m. vrše zopet redno vsak petek ob 20. uri v damskem salonu kavarne «Emo« na». Prosi se za mnogoštevilno udeležbo. — Tajnik. ZaSefniški smuškl tečaj, s katerim je pričel v torek S. K Ilirija, in ki je bil radi nepovoljnega vremena odgoden, se vrši zo« pet redno vsak dan na Golovcu. Zbirališče vsakokrat ob 14.30 na Dolenjskem mostu. Vabljeni so vsi. S. K. Jadran. Danes ob 20. pri Mraku seja upravnega odbora in sestanek vsega članstva. — Tajnik. porodilo Liubliana 306 m nad morjem Krai opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 i^adav nt-mm Liubl ana . . 7. 7649 2-2 vzhod več. obi. Ljubljana . . 14. 764-8 10 sev. vzh. pol. obl. Ljubljana . . • 21. 7P5-3 37 jug. vzh. več. |as. Zagreb . . . . 7. 764-9 30 brez v. Beograd . . 7. 764-3 20 sev. zap. jas. Dunaj . . . . 7. Praga . . . 7. 761-6 3-0 zap. sneg 0-1 i Inomost . . 7. Solnce vzhaja ob 7 20 zahaja ob 16*19, luna vzhaja ob 1959 zahaja ob 10 35. Barometer nižji, temperatura višja Dunajska vremenska napoved za petek: Precej jasno, mrzlo, severni vetrovi Ostra zima Francoski učenjak Jules Gabriel ie nedavno objavil rezultate teorije o ostrih zimah. Proučil je vremenske raz. mere v zimskem času skozi zadnjih 186 let in je prišel do zaključka, da bo letošnja zima posebno huda. Po mrazovih bo slična zimskemu času pred ^73., odnosno 186. leti. torej zimam 1. 1552-53. in 1739.-40. Zima 1739.-40. je bila ena najostrejših zim v Evropi. Mraz je dosegel vrhunec v februarju 1. 1740. Tudi zima 1. 1708.-09. je bila izredno mrzla. Po Gabrielovi periodiciteti bo odgovarjala zima 1. 1925.-26. oni iz leta 1739.-40. Poleg Gabriela je še en mož. ki napoveduje letos zimo posebne vrste. To je švedski učenjak, profesor Oton Pet-terson. Njegova speciialiteta je študij klimatičnih vprašani v zvezi z mesecem. Petterson meni. da imamo pričakovati letos ali prihodnje leto. ali pa obe leti skupai nenavadno zimo z ostrimi mrazovi. Najhujši mraz bo v februarju. Treba nam bo torej skrbeti za toplo obleko, solidno obutev in dobro kurjavo. • Dasi nimajo vremenski preroki vselej prav, je vendar po dosedanjih znakih upravičena bojazen, da bo letošnja zima vse prej kakor mila. Na severoza-»adu so se že pojavila znamenja, ki ne obetajo dobrega. Že meseca oktobra je bilo ponekod v Skandinaviji zelo mrzlo Zadnie tedne oa je pritisnil izredno zgo-den mraz v Severni Nemčiji. Toplomer je padel v Srednji Nemčiji ponoči na 9 do 10 stopinj pod ničlo. Zjutraj se je temperatura nekoliko izpremenila: srebro .ie kazalo podnevi povprečno 7 stopinj pod ničlo. Velik mraz je pritisnil tudi na Francoskem, kjer je. kakor pri nas. že zapadel sneg. Termometer je padel mestoma na 15 stopinj pod ničlo. Radi viharjev in snega, ki je zapadel 20 do 40 centimetrov visoko, je bil promet na nekaterih progah ustavljen. V Lyonu je zahteval mraz dve človeški žrtvi. Rl-viiera. ki je bila še pred par dnevi soln-čna in naravnost pomladansko topla, se ie čez noč ohladila. St. °aphael poleg Nizz? je v noči od sobote na nedeljo dobil po petnajstih letih zopet snežno odejo. Mraz je napravil veliko škodo zlasti v cvetličniakih. V zvezi s temi vremenskimi izpre-membami so fudi viharji na jugu. O katastrofi v Italiji smo že poročali. Sedaj se javlja dodatno, da ie bila tudi Grčija v zadnjih dneh prizorišče ljute burje. V Atenah so imeli nalive, kakršnih ljudje ne pomnijo. Utonilo je dvanajst ljudi in porušenih ie okoli 40 hiš. Dež je tako izpral temelje hiš. da je na nekem mestu prišla na dan mumija, o kateri sodijo, da datira iz naistare'ših časov. Jonsko morie je zelo razburkano in številne jadrnice so se v njem potopile. Celo v varnem pireiskem pristanišču ie prišlo do nepričakovanih ne. sreč vsled vremena, j, Sredozemski viharji so segli celo do Maroka. Nad Fezom se je ponesrečilo pet letal. V taborišču tujske iegiie ie burja uničila več barak in druge važne naprave. To škodo cenijo na pol milijarde francoskih frankov. Čudna anomalija Žena, ki itn a dva zakonska moža. Z veleintoresantoo in res neobičajno zadevo ;>e imelo te ffni opraviti dunai-sko sodišče. I.. 191". sta se razšla mož in žena. Mož je bil železniški uslužbenec. Zena ie odpotovala v Češkoslovaško. se je dala naturalizirati in se ie poročila vdrugič Ko ie mož v Avstriii dr>-znal za to. ie vloži! zoper njo tožbo in zahteval, da oblasti razveljavijo zakon. Njegova tožba .ie v prvi inštanci prr>-^adla. Zato se je obrnil na višje sodišče, kateremu ie dokazoval, da so se določbe glede cerkve.iega zakona v Avstriji glasom 8 111. mirovne pogodbe izpremenile. Druga inštanca pa je njegovo tožbo zavrnila. Nieno mnenje se je g'asilo: če se je žena na Češkoslovaškem poročfa z drugim moškim, ni povoda. da bi avstrijska sodna oblast radi tesra razvebavila stari zakon. Stvar je sedai taka J > ima žena dva moža: enega v Avsfri;i drugega na Češkoslovaškem in d.i sta oba mnža po zakonu njena zakonita zakonska druga. Če bi žena prišla v Avstriio. bi bil nien mož upravičen od nie zahtevati izpolnjevanje zakonskih dolžnosti. Ako bi se branila. bi jo mož lahko tožil in sodišče bi bilo na niegovi strani. Če bi se pa uklonila žena zahtevi sodišča, bi imel njen mož na Češkem pravico tožiti jo. ker ie prelomila zakonsko zvestobo Stvar ie zbudila v vseh pravniških krogih razumljivo zanirranie. ker je doslej prvi in edini slučaj te vrste. Louis Loucheur Novi reševalec francoskih financ. Najtežji problem, ki ga bo imela reševati Briandova vlada, je finančni. Vsled njega je padel Herriot. ob niem se je zlomil Caiilau* in končno Painle-vč. Briand si je izbral za to težavno nalogo edinega finančnika večjega sloga. s katerim po dosedanjih neuspehih še razpolaga francoska parlametarua levica. Louis Loucheur, ki je poklicni inženjer in veleindustrijec. je voditelj naj-zmerneiše skupine levičarskega karte-la, tako zvane »radikalne levice*. Rodil se je 12. avgusta 1. 1872. v Roubaixu. Po končanih študijah na politehnični šoli je postal nadzornik pri «Compagnie du Nord*. S svojo izredno sposobnostjo se je kmalu prerinil med upravne svetnike in ie postal eden industrijskih mag. natov. Med vo.ino ie silno obogatel kot državni dobavitelj. Kot izboren organizator in spreten taktik si je kmalu pribori! pot navzgor tudi na političn. pol.iu. Zaporedoma nod Millerandom. Briandom. Ribotom. Pain-levčiem in Clemenceauiem ie imel nalogo zasigurati oborožitev Francije in organizirati izdelovanje vojnega materiia-la. S sklepom miru. pr: katerem .ie aktivno sodeloval, je postal minister za industrijsko obnovo. Po podpisu famoz-ne pogodbe v VViesbadnu je prevzel ministrstvo za osvobojene pokrajine. Marca 1924. ie bil minister trgovine v zadniem Poincareievem kabinetu. Na letošnjem zasedanju Zveze narodov ie stavil Loucheur kot drugi delegat Fran cije predlog za seziv mednarodne gospodarske konference. V poslanski zbornici zastopa depar-tement Nord. Velia za dobrega, a treznega govornika, ki ne ljubi fraz. Med najsrečnejše obdarovane« se bodo šte'i on', kl jim bo Miklavž n^nosil kr.isn h Itrauat, lamovrsnic, ro"<-vie, nacjav^C, Tino ps;iSo iti od tvrdke Dra^o Scfowab - SJub!iana kjer se kupi:o naiboljprmerna darila. Dr. Jan Šramek Vodja češkoslov, ljudske stranke. Pozornost češkoslovaške in sploh evropske politične javnosti je bila te dni obrnjena na voditelja češke klerikalne stranke dr. Šramka. Njegova stranka je s svojo, v čeških razmerah nemogočo zahtevo po prosvetnem resoru onemogočila Švehlovo misijo za sestavo koalicijske vlade in je zato Švehla ob vrnitvi svojega mandata prezidenfu Ma-saryku pravilno predlagal, naj poveri mandat zdaj tej stranki, oziroma njenemu voditelju Sratnka. To se je i.s zgodilo. Bilo je sicer že naprej jasno, da bo ostal poskus brezuspešen, a že 1 > skus sam na sebi je bil izredno zanimiv, saj velja Češkoslovaška kot eminentno napredna država. Vse je bilo zato radovedno. kaj bo opravil dr. Šramek. ki velja osebno za prav dobrega politika in taktika. Kakor poročamo na drugem mestu, res ni dosegel ničesar. Dr. Jan Šramek ie star 55 let in je po poklicu duhovnik. Nominelno je še sedaj profesor teologije na brnski univerzi. a že dolga leta se bavi samo s politiko. V koalicijskih vladah ie bil nekaj časa minister za promet od I. 1922. naprej pa minister za zdravstvo. pa se od časa dk> časa celo vredni kandidati za posamezne stroke zavrnejo. Treba ie pač mašiti denarne vr-zeii. in te domače raču"- plačajo zavrnjeni fiziki, kemiki, zdravniki, mirovni delavci in literati. Težkoče Noblovega fonda Bliža se 10 december, dan. ko se vsako leto podeliuie Nobtova nagrada. Kdo je bo deležen letos? se vprašuje kulturni svet. ki mora poslušati ugovore, da osemnaistorica šved«k:h akademikov v Stockholmu 1. 1915. ni našla nobenega vrednega kandidata za literaturo. Govori se. da bo odlikovan mesto štirih en sam — švedski fizik prof. Manne Siegbahen iz Upsale za zasluge, katere si je stekel v roentgenološki stroki. Glasovi, da bo letos prejel nagrado mesto štirih odlikovancev samo eden. so v Evropi naleteli na živahne komentarje. Na švedskem se sicer govori, da je leto 1925. v duševnem oziru jalovo leto. Temu pa ie dri»snče. Jalovost so si izmislili samo na Švedskem, da bi lažie opravičili postopanje Noblovega instituta. Bakojni Alfred Nobel je v svoji oporoki zapustil 31 milijonov švedskih kron ter ie določil letno netero nacrrad za najboljše kulturne delavce. Nagrade se imajo podeliti vsako lato naibolišemu fizku. kemiku, medicincu oziroma fiziologu. naibolišemu pisatelju in najuspešnejšemu propagatorju mirovne ideje. Prve tri nagrade se podeiiuieio v Stockholmu. literarno najvrednejšega kandidata izbere osemnaistorica v Švedski Akademiji, mirovno nagrado pa rodeliuie norveški Storthing S tem je Nobel napravil poklon norveškemu narodu. Toda Noblova poslednja volia se je v praksi precej izpremenila. štiri leta po Nnblovi smrti so kovali nravila za Noblov fond. S pravili ie nastala tudi velika palača, v kateri je danes zaposlenih brez števila tiradivkov. ta;nikov. kniižn:čarjev in prevaialcev. Uprava Noblovega fonda požre danes 25It- celokupnega kanitala. Posledica tega ie. da se nagrade krčiio od leta do leta in kar se ne potroši za upravo, požro davki. Iz ozirov do ohranitve fonda X Kralj Lear — prepisan? Vsak irobra« ien Človek pozna Shakespearejevo dramo »Kralj Lear*, tragedijo očeta, katerega za» vržejo nehvaležne hčere. O Shakespearju se je že mnogo pisalo in splošno znana je verzija, da je bil avtor Shakcspcarjevih del lord Bacon. Vendar so se izkazale trditve, da se za Shakespearjevim imenom skriva nekdo drugi, za jalove izmišljotine. Sedaj se oglasi! filolog Edvard Sievers v Lipskem. Dal je natisniti senzacijonalen članek, v ka» terem zastopa mišljenje, da «Kralj Lear* ni Shakespearjevo delo, temveč prepisana drama. Profesor, ki je te dni obhajal petin« sedemdesetletnico svojega rojstva, hrani svoje mišljenje s trditvijo, da priča vse v »Kralju Learu« zoper Shakespcareja: nas črt in izvedba, koncepcija, oblika, dikcija ia jezik. Po njegovi sodbi sta delo napisala dva in Shakespeare ga je le predelal Seve« da jih je malo, ki se skladajo z mnenjem profesorja Sieversa, čeprav je mož v krogih filologov znana osebnost. X Banditi zasedli mesto. Prebivalci me« stoca Cassepolis v državi Michighan (Zeai. njene države) so doživeli 24. t. m. grozno noč. Četa banditov je med streljanjem iz pušk in metanjem ročnih granat zasedla me steče in ga proglasila za svojo last. — Banditi so vsakega, ki so ga našli na cesti brez usmiljenja ustrelili. Ko so zavzeli poli. cijsko ravnateljstvo so udrli v podružnico državne banke, odkoder so odnesli ves de« nar in vse vrednosti. Ko so banditi izvršili svoj posel, so pretrgali vse telefonske in brzojavne žice, tako da nihče ni mogel k!i« cati na pomoč. Banditi so zvezali tudi mest ne stražnike in so jim odvzeli orožje. Šeie drugi dan se je posrečilo meščanom, da so se osvobodili tolovajev. Sodišče Pred senatnimi sodniki V sodno dvorano je vstopil visok, čvrst, čedno oblečen fant, posestnikov sin iz Gos ričice. — «Vi ste pa hud človek*., mu pra« vi predsednik. aTožijo vas. da ste zmerjali sodnike, orožnike in da ste grozili, da bo« ste vse razbili, če tudi Vas za 3 leta zaši« jejo.» — <*E, gospod, stvar je bila drugačna in kar nič se me ne bojte! Takole je bilo: Dne 10. avgusta sem bil obsojen, češ da sera polomil sosedu Roku Antonu šest me« trov plotu. Dobil sem takrat 48 ur zapora. Res pa je gospod, da sem polomil temu sitnežu tri metre plotu in le ta je na našem svetu. Obsodili so me pa za šest metrov. Tako sem mislil, da imam tri metre še na dobrem, ker ga še nisem razbil, obsojen sem pa zsnj že bil. In v tej dobri veri sem mu res polomi! še ostale tri metre. — Kar se tiče zmerjanja sodnika in orožnikov, sem pa rekel samo, da se za «Po pravici* ne bojim ne sodnika Kaifeža in ne orožni« kov. Če sem ro malo bolj nerodno povedal, mi pa gospodje ne smejo zameriti! Se bolj neroden pa sem bil, ker mi je sosed rekel, da me bodo vklenjenega odpeljali orožniki in sem se še na te in pa na sodnika razjezil. Ker se je senat uveril. da je napravil fant vse to iz same hudobije in ker se je prav po nepotrebnem spravil tudi nad sodnike in orožnike, je bi! obsojen radi poškod« b« tuje lastnine, čeprav je mislil, da ima še tri metre plotu v dobrem po prvi obsodbi, in pa radi žaljenia oblasti na dva meseca zapora. Glede odškodnine za plot pa so za« vrnili sodniki soseda Roka na pot civilne pravde. • Zdaj pa pride Ivan Gerbec! — »Vi ste pa zahtevali zagovornika?« — «Da, ie že tu gospod!« — »Vi ste rojeni 1. 1882. v Smartnem pri Litiji, ste vdovec, strojnik, imate enega otroka v Nemčiji, malo po* habljcno roko in ste obtoženi tako»ie: V Gabrijah ste ukradli Marjeti Bračunovi ce« Io kopico obleke, perila in čevljev v vred« nosti čez 3000 Din. — Šoferju Šulerju ste pobrali tudi za 4820 Din perila, obleke in čevljev. Se lepše pa ste napravili g posest« nikom Aiičem v Sostri. Seznanili ste se z njegovim sinom, ko ste bili v zaporu. Ko ste bili prost, pa ste šli k njegovemu očetu in Ca prosMi v sinovem imenu za obleko, perilo in denar, češ da vse to fant nujno potrebuje, ker bo pomiloščen. Na ta način ste osleparil moia za 2250 Din. Dalje ste iz« vabili v Črnomlju od Franceta Lončarji 150 Din. čei da morate dvigniti prtljago. Lon« čarjeva pa je stopila nezaupna za vami in je videla, da ste se odpeljali z vlakom. In tako so Vas že na prihodnji postaji prijeli. Končno ste osleparili še mestni magistrat ljubljanski, kjer ste izvabili pod lažniivo pretvezo, da preste obiskat bolno ženo. 50 Din podpore. No kaj pa pravite k vsemu temu?« — «V st;ski sem bil in vse srm na« redil, samo Rračunove nisem okradel. Ker g« tudi Bračiinova ni mogla z gotovostjo spo znati, je bil obsojen samo radi drugih tat« vin in goljufij na dve leti težke ieče. In rekel je: »Gospodje. kazen prevzamem, sa« mo prevelika je, to lahko kar zapišete, grem pa v zapor.* • »Vi ste pa hud. nevaren in zelo surov člo« vek. Jako lepe stvari smo Culi od vas. Naj« prvo pravijo, da ste prežali neko noč na po sestnikovena sina Klcmcnčiča. Nan adli ste ga ponoči na cesti in mu vzeli s silo denar« nico s 120 D:n. Toda o tem Vas danes še Zima Ljubljana, v decembra. »Bela Ljubl'ana» se reče sedai po pravici. Zgodneiši sneg. kakor smo na bili vajeni zadniih 10 let. je pobeli! naše mesto in vso deželo kar na debelo in skril vse. kar ie lepo in ni lepo. Pojavile so se tudi ohičame notice, da ie sieg enim •Jobrodošel. drugim pa ne. češ kai bo z ubosrim ljudstvom, ki nima kuriva. Ne vemo. če ie to sicer že običaino jadiko-vanie tako upravičeno. (Ho. za »Slovenca® izredna prilika, da nas napade kot nesociialne!) Zime z mnng;m snegom namreč po dosedanjih izkušniah te veliaio za Izredno stroge. Tudi hudi mraz. do —25" C. se po na?:h kraiih drži kvečiemu po 14 dni. po Treh kraliih nekako, pa do Svečnice. če ie boli trda zima. drugače pa manj. Mnogo huiše so zime. ko ni snega, zato pa buria zavija. Kraševci in Ooričani. ki so poznali mani snega in nižje doli skorai nič. so užili več mraza, kakor bolj severni Kranjci :n Štajerci. Prav neprijetna je pa tudi ljublianska zima. kakor smo io poznali v zadniih petih letih. Mokra, meglena, pusta, četudi brez snega, zato Pa lunasta. blatna, nerazumljiva. Kurjave je takšna zima norabila vedno dokaj več, kakor snežna zima. Kmet ti bo pa tudi povedal, če ga vprašaš, da mu ie debela snežna odeja na poliu liubša. kakor megla z barja. ker se pod snegom zemlja manj ohladi in boli «SDnčiie*. V največje vesel ie je vti bela zima mlajši generaciji, seveda. Po vsem mestu se «liši veselie. deca hiti s sankami nod tivolske breze, na Golovec in grad. odrasli pa s smučkami vsai na Rožnik, če ne morejo še kam dalie. Ni verietno. kako se ie ta razumni in zdravi ter nrav nič dragi šport v zadnjih letih priliubil in postal popularen I etos bo menda smučarska z'ma. kakor iih ie bilo več v prejšnjih letih, te) S'ovenci smuči še nismo poznali, razen Bločanov in pa raznih drva rev. V nedelio je okrog 20f> libfanskih smučariev pohitelo venuai. i-' n-di ce"-ski. mariborski, jesenski ju :z raznih dntg;h kraiev so iz'ete'i. T.iVbi: mčani co imeli šp poseben užitek. Od vseh količkaj višiih vrhov so gledali pod seboi ogromno meg'eno more. raztozaioče se po dolini nekako od B'ed-> in Jesenic na do Kamnika. Zalo?", čez Šmarje In M'a-čevo. po vsem liublianskem npliu. d J Polhovgradca in daleč čez Vrhn'ko. nai-brže na Rikek m Pl3«:no n-i ,jr> Nanosa Meglena plast ie imela 150—200 m debelosti. nad to olastio pa 'e b;l na;lcpš: jasen solnčni da .i. modro »eho. mraza le par stonni pod ničlo. razg'cd nebeški Očak Triglav se je svetil in bil tako razločen in čist. kakor da se dviga tik škofje Loke: od niesn na sever pa ves hrbet od Kepe do Golice nižie Stol. Košuta. Zelenica, koroške zore. Savimskč planine s Predgorjem, vse v belem in bisernem oklepu, vse jasno in blesteče in tako bl:zu! Izmed bPžniih vrhov sta g'edali na to meg'e"o mor'" in se pačili megleni ?jnb-Mani še sv. Katarina in Grmada: trdi Krim s sosedi, za s!,o «e Jan*e: celo Šmarna gora ie zadniih 100—150 m svo-lega hrbta dvignila nad morie v solnce in se svetila in *me:aia Prav taki^ Šmar-ietna gora .iad Kran;em. Sv. Jošt in so-sedie. Vse. kar ie bilo n'ž:e. le bilo ob-soieno na kavarno in oštariio. in se je kislo dr7^lo. kn so se smučarji razVra-no vračali, nekateri celo že ožgani od solnca. V svoii prešernosti ie partiia pokazala Liubliani. kako izgleda začetniški ski-kioring (izgovori š'čoring) Vpregli so sani. nanie privezali vrv. se ie onriieli. :n hi. konjiček! Vlekel ie vprego 16 smučariev po več ufcah Lii'b1'ane in potem nazai v Šiško in pustil za seboi za nekai hi^ov veselega vzkl:kania in smrha. Še boli so se na smeiali udeleženci sami. ko so zvedeli, da so neopareno med vožnio. Pa že nai Kosezami, izgubili zadnjega smučarja in obenem svoiega predsednika, ki ie brez krika napravil «niko» in se dvignil še le. ko ie nič hudega sluteča vprega oddirjala in odsmu-kala že daleč naprej. V torek ie bridka usoda napela drugačne strune. Na svoi račun so zlasti prišli tisti, ki so godrniali nad snegom, češ. da ie top!e:ša zima z dežiem boljša. Popoldne ie pritisnil jug. mesto snega se je vi:l3 ploha, in Liubliana ie zaplavala v čefeari. Tudi torkovi izletniki so delali pokoro za nedr,l:o. S popoldanskimi vlaki so se vračali premočeni in ozlovolieni. s smučkami ali puškami a'i vsaj z dekleti, pa tudi brez. in nekateri z mačkom Zdi se. da v Liubliani re« i ne sme biti «pošfene» z'me in da se mora vsak sneg že v kali izoremeniti v lužo. me*1o. čefedro. čorbo in žlavso Vremenska rubrika obeta postati obče čtivo. ali pa si ba "Jutro* moralo omi diti še posebno oratiko. in »bela« Lhtb-liana postaia zopet riavkasta. K. ne bomo sodili. Je pa to grd ponočni tovo riški roparski napad, o katerem se bomo zgovorili drugič in morda drugje. — Sedaj pa drugo, Subicl Vi ste samski delavec, do* ma iz Poljan pri Loki, vojak niste bili, ka« znovsn pri nas tudi še ne, pač pa ste bili kaznovan radi raznih nasilnosti v Amerik; skupno na sedem let ječe in so Vas nato izgnali iz Amerike. Doma pa se niste nič dosti boljše ponašali. Surovina ste, kakor Vas opisujejo in vse se Vas boji. Današnja obtožnica vas dolži, da ste sunili brez vsa,-kega povoda v fantovski družbi v gostiln: pri Ingliču tovariša Rupnika trikrat z nožem v vrat in bi bili oklali tudi Josipa Mana dla, da se Vas ta k sreči ni ubranil s sft>= lom, nakar jo zbežala pred Vami vsa druž« ba iz gostilno. — Kaj pravite k temu?« — »Gospod, ne morem Vam prav nič poveda* ti, ker sem bil tako pijan, da sam ne vem. kaj sem počel. Odkar sem bil namreč v ameriškem rudniku podsut in poškodovan na glavi, se mi takoj zmeša in res je, da kar znorim, če le po! litra vina izpijem.« — »Zakaj pa pijete, če poznate svojo slabost?« — »O gospod, res ničesar ne vem!» — »No bodo pa drugi povedali«. In res so povedale priče vse tako, kakor je v obtož« niči, nakar je bil obsojen šubic na dve leti težke ječe in mora plačati Rupniku, ki ima še sedaj otrpnjeno roko. 500 Din za bolečine in zdravnika in pa 600 Din za izgubile« ni zaslužek. — «No ali sprejmete kazen?* «Gospod. preveč sem dobil!« — aSurovina ste, imeli ste že dosti opraviti radi prete« pa. grdo ste napravili s tovarišem io sreča je, dt je mož še okreval. Sicer pa boste imeli Se radi tistega ropa opraviti. — Torej se še vidimo.« Ne kaži jezika! — je bil nauk neke drui ge razprave. Mlada temperamentna vdova iz ljubljanskega predmestja je bila jezna n- hišno gospodinjo, pa ji je pokazala jezik in se ji izzivalno smejala, čeprav je imela, radi svoje živahnosti že parkrat opravka s sodnijo. Pc ji jc okrajni sodnik prisodil 5 dni in to celo s postom. To se ji je zdelo preveč nagrade za mali jeziček in nedolžni smeh, pa je vprašala še gospode prizivne sodnike. A tudi ti niso imeli več umevanja ze njeno živahnost 'i so potrdili i ričet ' post. Danes je dan smeha in zabave, ker dar.c-s igra edi.: istinito pravi Charlie Chaplin v najnovejši svoji burki sezije 1925,26 «13. pustolovščina Elitni Kino Matica. Celjska porota Celje, 2. dccernbi t Danes se je pričelo pred tukajšnjim okrol nim sodiščem zimsko porotno zasedanje. Senatu predseduje predsed. okrož. sodišč:, dvorni svetnik dr. Kotnik, votanta sta višji dež. sod. svetnik dr. Krančič in okrajni sodnik NendI, javno obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Požar, obtožence zagovarja dr. Božič. Hmeljska tatova 241etni Martin Sarlah iz Virštanja in 19» letni Ivan Čebular iz Zibike sta ukradla na posestvu Lanovž v škodo svojega delodajal; ca veletrgovca D. Rakuscha v noči na S. septembra t. 1. 3 vreče hmelja težke 151 kg in vredne 9060 Din, v noči na 6. cktobra 1.1 pa 1 vrečo hmelja težko 68 kg in vredno 6120 Din. V sušilnico hmelja sta prišla skozi okno, na katerem so bile ubite šipe. — Hmelj sta prodala dne 9. septembra oziro> ma 6. oktobra v Žalcu. Obtoženca dejanje priznavata. Jože Dcberšek, ki je bil udeležen samo pri tatvini treh vr;C hmelja, sc ima zagovarjati za svoie dejanje pri okroi-nem kot razsodnem sodišču v Celju. Obdolženec Ivan Čebular, ki je radi tatvine že dvakrat kaznovan, priznava, da je ukradel hlapcu Goležu samokres in ga pro dal pozneje nekemu Hrvatu. Porotniki so vprašanje hudodelstva tatvi ne soglasno potrdili, nakar je bil Ivan Čebular obsojen na 15, Martin Šarlah pa na 13 mesccev težke ječe. Tatvina 24Ietni Simon Novak, rojen v RogaŠK. Slatini in pristojen v Ptuj, radi tatvine že dvakrat predkaznovan, je ukrade! v družbi bratov Josipa in Henrika Hajnška v noči na 5. julija 1924. iz zaklenjene trgovine Iva« na Lesjaka pri Sv. Križu razno blago vred« no 75S0 Din in v noči na 8. avgusta 1924. iz zaklenjene trgovine Avgusta Otorepca in Cirila Žurmana v Rogaški Slatini raznu blago v vrednosti 22.203.05 Din. Brata Josip in Henrik Hanišek sta bila radi teh tatvin obsojena dne 3. dcccinhra 1924. pred porotnim sodiščem v Celju, dočim je No« vak pobegnil v Avstrijo, odkoder se je sc daj vrni! in se sam prijavil našim ohlas'cm. Porotnik1 so vprašanje fllcdc hudodelstva tatvino soglasno potrdili. Simon Novak i>' bil obsojen na 2 leti težke ječe. opisi ŠIŠKA. Na gledališkem odru Narodne Čitalnice v Šiški so uprizorili dne 29. novem bra Golarjevo komedijo »Vdovo Roš!inko». Predstava je bila v splošnem dobra, vliti pa bi bilo treba v igro tnalo več življenja, tudi tempo igre je bil sem in tje prepoča« sen. Vloge so znali vsi dobro, le nekaj iz« jem je bilo. Priporoča se tudi, da očistite jezik, ne tako po «ljubljanski». S tehnične strani mi je omeniti, naj pri reprizi luč v tirugem aktu bolje funkcijonira. Mrak oz. večer naj se naredi pravočasno, ne še le potem, ko je že svetiljka prižgana. To pot so se čitalničarji dobro postavili. Uprizori« tev se je posrtčila in je ie čestitati vsem so* delujočim na uspehu. Upam, da bo repri« n še boljša. Dvorana je bila zopet razpro* dana in se vidi, da so Šiškarji vneti za igre veselega značaja. Štcdili tudi niso z vihar« nim aplavzom. Občinstvo je bilo z igro nad vse zadovoljno. — ABC. VIČ. Društvo cOradašca - Vič - Qlince» priredi Miklavžev večer v restavraciji Ameriki«. Darila se sprejemajo od 4. do 7. ure. Prijatelje giasbe uljudno vabi odbor. GROSUPLJE. Sokol je proslavil praznik ujedinjenja že v nedeljo dne 29. novembra, ker je za podeželsko ljudstvo nedelja najbolj pr5k!adna za prireditve. Dvorana v gasilnem domu le bila popolnoma zasedena in so bile vse točke pregradna drbro podane. Po kratkem nagovoru brata podstaroste — brat starosra je ponesrečil — ie brat pro-svetar predaval o pomenu praznfflca za jugo-slovensko Sokolstvo. Nato je naša mala sestrica Valenftnčfčeva kaj ljubko tn temperamentno deklamirala Ganglovo »Pesem lz bodočih dni», za kar je žela burno odobravanje. Sledila je veseloigra »Popolna žena® ki je vzbujala obflo smeha in ploskanja. Pod TOd-tvom brata načelnika je nastopila vrsta č.anov v treh skupinah, zaključek je pa tvo rila živa s!1'ka članov in dece. Brat pod-sta-rosta je n3to po kratkem nagovora izvršil zaobljubo navzočih članov jn članic. Skromna je bila ta naša proslava, toda v svesti smo si, da smo dostojno proslavili ta naš največji praznik in vsak izmed nas je trdno sklenil, da bo zaobljubo, katero je ta večer podal, tudi vedno vestno in zvesto držal. Vsem pa, ki so k tej proslavi pripomogli tn ki so se le udeležili, prisrčna hvala. Zdravo! — Odbor. SODRAŽICA. Sedmo obletnico našega osvobojenja in ujedinjenja smo pri nas pra« znovali na slovesen način. Trg je bil praz« nično odet. Slavnost se je pričela s slovesno službo božjo, kateri je prisostvovala šolska mladina, zastopniki drž. oblasti in drugi tr« Sani. Po mali m je Tršila ▼ šolskih prosto« rih proslava, katero je otvoril g. upravitelj Vrbič a slavnostnim govorom, v katerem nam je orisal v kratkih potezah zgodovino ujedinjenja. Vsi smo ga poslušali s solzami v očeh. Nato je šolski pevski zbot pod vod« stvom g. učitelja Vinka Rupnika zapel par prav mičnih pesmic, katere so občinstvo ta« ko navdušile, da so jih morali ponavljati Posebno jim je ugajala «Biba leze, biba gre». Tudi v narodnih nošah oblečeni učen« ci z lepimi deklamacijami in igra cUjedi« njenje* so želi veliko pohvale. Celokupno občinstvo je bilo prav zadovoljno in bi prav rado videlo, da bi se zopet kaj sličnega pri« redilo, ker le na ta način se vzgaja mladi« na v narodnem duhu. — J. I. BOH. BISTRICA. Na proslavi narodnega ujedinjenja, katero je praznoval bohinjski Sokol v nedeljo dne 29. novembra ie bilo domače narodno zavedno občinstvo številno za-stopano. Predvsem gre zahvala šolske mu vodi g. nadučit. Požarju, ki je z lepim govorom, z frzvežbarršm pevskim zborom in deklamiranjem malih, največ pripomogel do tako dostojne m navdušene proslave. Pri orosti zabavi so pridno svirali tamburaši in kvartet je dodal še par pesmic. V soboto dne 5. decembra ob pol 7. url zvečer nam v isti dvorani prinese MiMavž bogatih daril, zato ga pričaVrirrto vsi! ŽUŽEMBFR" »Slovencev* dopisnik po« roča glede r(v'nskih volitev, da smo na« prednjaki odVlonili skupno kompronrsno listo, ne pove pa, zakaj sta pooblaščenca SDS in SKS to storila. Klerikalno listo se« stavlja po Gnidovčevem navodilu sedanji župan Kastclic, ki je sicer pri zadnjih vo« litvah postavil svojo listo proti oficijelni listi SLS. ker pa je imel čast predsedovat« tako sijajno uspelemu orlovskemu taboru, pa se je zopet začel udinjati politiki g. de« kana. Pozabil je vse grenke urice, ki so mu jih klerikalci prizadjali pri zadnjih volitvah, ko ga ravno niso hvalili kot katoliškega mo« ža, temveč so ga rszupili kot liberalca. Pa pozabil je na vse. Pooblaščencema napred' nih strank je župan ponudil imenom SLS kompromis in sicer tako, da bi dobili de« mokrati in samostojni po dva odbornika in sicer pod naslovom «Lista SLS občine Zu« žemberk«. Pristali bi Se na kompromis gle« Je mandatov, nikakor pa ne glede naslova liste, in ker župan ni hotel spremeniti na« slova liste, sta pooblaščenca obeh strank odklonila skupen nastop pod tn'-;m poffo. jem. Sigurni pa smo. da bosta obe stranki, združeni na skunni listi, katero podpira tu« di del zmerneiših radikalov. dob'!i več ka« kor štiri mandate. Zanimivo je. da je pred« sednik radikalne stranke kar na svojo p?st nele sprejel vse klerikalne pogoje, ampak celo pristal ie nato, da dobi stranka samo enega odbornika, ko si je vendar pri zid« njih volitvah izvojevala dva. Kot kandidata pa je seveda predlagal kar samega sebe. Gospodje klerikalci pa naj le še v naprej upravljajo občino, posebno še sedaj, ko so jo čez glavo zavlekli v dolgove s popravo župnišča. Hočemo samo, da bodo naši ljud« je kontrolirali delovanje teh gospodov, da ne bodo morda po nepotrebnem zapravljali občinskega premoženja. SV. JEDERT NAD LAŠKEM. Dobro se še spominjamo, kako so klerikalci nastopa« li proti ukrepom gerenta g. Slavca, ki je hotel proračun pred nekaj meseci za ma« lenkostne odstotke zvišati. Posebno sta su odlikovala dva moža, ki sta nas v potu svo« jih obrazov vabila na občino v svrho pro« testov. Odkar pa sedita tudi sama v ožjem obč. svetu, pridno zagovarjata od župana predlagan' proračun, katerega so hoteli po« višati od 80 odst. na 192 odst. Na tozadev« ni občinski seji sta odločno zahtevala po« višanje proračuna z motivacijo, da TPD. lahko plača. Vprašamo oba gospoda, zakaj sta bila pred nekai meseci proti povišanju proračuna in nas vabila na protestna zboro« vanja in sedaj pa zagovarjata, kar sta pre« je od'očno zavračala. Če mislite gg. odbor« niki SLS., da smo fbčani navadna igrača, se zelo motite. Do danes smo še imeli malo zaupanja v Vas. ker nam pa navijate dav« ke. čeprav smo že skoro na robu pronada. Vas n* poznamo več. Dobro se zavedamo, da TPD. lahko plača, a pri nas bo drugače, ker bomo morali plačati mesto SO odst. v bodoče 161 odst doklad. Torej še enkrat toliko davka kot do sedaj. Res pravi zastop niki ljudskih interesov! RAJHENBURG SENOVO. Prflikom svatbe našega Milana smo nabrali veseli svat-je med rzvrstnim petjem narodn'h popevk bratov tn sester Rainerjevrh za Sokola in Ciril - Metodovo driržbo 220 Din. ŽALEC. Gospod Oton Zeckendorf, hmelj ski komisijonar, je daroval za uboge šolar« je osnovne šole v Žalcu 100 Din namesto v<>nca na grob pokojnemu tržanu gospodu Ernestu Janiču. Najtoplejšo zahvalo mu iz« reka upravitel jstvo. SLOV. KONJICE. Dne 21. in 29. novembra le Sokol uprizoril! Golarjevo »Vdovo Rošlinko». Wl]ub temu. da se v splošnem n; s'abo igralo, ta košček iz življenja naših Gorenjcev ni napravil tako ugod"ega vtisa, kot smo ga navajeni od naših nad povprečnostjo izurjenih diletantov. Medtem ko je ga. geometrnva v nas'ovni vlogi izvrstno podala vse vabe in spletke, ki se jih poslužuje starejša vdova, da si pribori ljubezen mlrdega Janeza in le vseskozi pokazala temeljito razumevanje poverjene jI vloge, je bila njena hči to pot le tnalo preveč kofcotna gospodična, ki bi H nfkžni veselja naših proslav 1. de« ceriibra. a je z vsem optimizmom nanrgnil na edini način, kako zamoremo doseči uje« d'-!;nj~ ♦•■d' vse*i zasu?-jenih Juooslov-. nov. — Kakor se je društvo potrudilo, da čim dostojneje proslavi dan ujedinjenja — vendir moramo resnici na ljubo dostaviti. Novost! Zelo ugodna 1 DARILA svojim cenjenim odjemalcem za Mi> blavža ln Boiift v zavitkih po Din 150 —, 169-—, 200'-, 425'— la 600'—. Krasno sortirana, pripravna za družino, gospodinjstvo in posameznika priporoča ?ekif*lbaiar9 LJUBLJANA, Krekov trg St. 10 prvo nadstropje. da se je slatinsko občinstvo vabilu prav v pičlem obsegu odzvalo, kar je vse graje vredno. K dobremu uspehu in razpoloženju je pripomogel tukajšnji izborni salonski or« kester — da se je pa prireditev na ta dan omogočila, se ima društvo predvsem zahvas liti gospodu V. Šketu. — a— VELENJE. Tukajšnja podružnica Udni-ženja rudarskih nameščencev priredi v so-bodo, dne 5. decembra ob 8. url zvečer v kolodvorski restavraciji tradicionalno proslavo rudarskega praznika Sv. Barbare s prijaznim sodelovanjem gg. Miloša Tajnika in Franceta Kurnika iz Šoštanja, velenjskega pevskega društva in članov udruženja. Na sporedu so solospevi, kupleti. petje starih rudarskih pesmi, alegorija In ples. K prireditvi se uljudno vabi vse rudarje in občinstvo iz Velenja in Šoštanja. — Odbor Udruženja. fl„.!.: nj,2!; novodošl', iz timh mod-USEfkSKl PlCSU nih enobarvnih in tudi kaiirastn velouriev (ro?asta saiin pod oga z va-telinom! od sredn e do naifinejSe kvalitete v cenah 400-10^0 D n se dobijo v veliki izbiri pri F. in J. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cect t 29 746U nogavic c žigom in znamke (rdečo, modro ali zlato) ,,ključ" da se prepričate, kako en pas traja kakor itirje pari drugih* Dobivajo te v prodajalna! Nogavice brez žiga .ključ ponarejene. t^a V Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. N a J m a n J11 znesek Din S'—s tenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t ■ —. Najmanjši znesek Din I0-—k Miklavž pride T * o b e t o ob H9. uri v gostilno k .Sodčku«. 81191 Mesto skladlšcn5ka ali kako dru»o 0 i i S n o službo iščem Zmoten tudi srbohrv. Jezika in ciriiloe. Nastop mogoč takoj. — Ponudite na upravo .Jutra* pod Šifro .Dober računar*. 3110* Danic ti imajo klobuke pri meni v popravilu jih dobe v I).,.matinovi ulici it. 10/11. desno. Minka Horvat. rao-distka. 31185 Cenj. gospodom t. vljudno priporoča 5a (Mo krojač Bošteie, LJubljana, Dalmatinova ul. 3. 31212 Lesni Industrije!! Kdor rabi izkušenega samskega lagovodjo (lagrarja) naj pi&e oa opravo .Jutra* pod mačko otroki. — Ponudbe pod strven Ljubljane* na upr. •Jutra*. " 31129 Fina šivilja ra damo. dViro izurjena gre Šivat na dom proti pjaii 25 Din dnevno. — -. 31224 Knjige Prodam več skoraj novih francoskih in nekaj slovenskih knjig, med njimi nekaj letnikov «Lj. Zvona*, • Dom In Sveta* in veliki italijanski slovar. Naslov v ■pravi »Jutra*. 81233 Nova lopa (Paletot) doltfa, iz hrta se proda. Kulov pove uprava •iatra*. $1170 Prazne steklenice «OdoI» k u p o j « drogfrija Anton Kano. sinova. 2idov*ka nI St. 1. 471 Smučke s palicami dobro ohranjene kupim. — Naslov pove uprava «Jutra» 31130 Mizar. stlskaln'ca (Furnirpressc) 2—3 m dolga. 110 široka se kupi. — Ponudbe na naslov: Kregar, strojno mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano. 31021 Pozor, dijaki in dijaški roditelji! Filozof, Srbohrvat temeljito poučuje srbohrvaščino, francoščino. latinščino In nemščino. Uspeh siguren, cene zelo nizke. — Dopise na upravo •Jutra* pod »Uspeh 15483«. 31227 V francoščini nudim najboljši pouk dijakom ln drugim. Honorar zmeren. Naslov pove upr. •Jutra*. 31232 Več poslovnih prostorov odda »Posredovalec*, Sv. Petra cesta 23/1. 31204 Odstopnino plačam za prometen lokal. Ponudbe na upravo »Jutra* pod «Gotovin;i 15463«. 31206 Pisarna (2 sobi v pritličju) se odda. Naslov pove uprava »Jutra* 31230 Zamenjam h'šo z postimo in trgovino z mešanim blagom na deželi za hišo v Ljubljani. Naslov na npravo »Jutra* pod ins. St. 81097». 31097 Kupim vilo t majhnim posestvom v bližini M.iribora Naslov v opravi •Jutra*. 31176 Kovačnica t Trbovljah se odda « 1. januarjem 1926 a vsem ovod-em in stanova jem v na-em. Poleg delavnica u kolarsko ohrt in stanovanje za samca. Poslopje je oovo in leži na najbolj prometnem prostoru poleg cerkve. — Potrebno nekaj kavcije. — Pojasnila dai« Ivan Orešnlk, posestnik v Trbovljah 2. 30890 Stanovanje olistolcče Iz 5 sob v vili v sredini mesta se odd» rodbini t odrastlimi otroki. — Vprašanja na upr. »Jutra* pod «8tan»vanle R. P.» 31164 Vilo ali hišo v Bloveuiji kupim za ceno do 400.000 Din. Ponudbe na upravo »Jutra, pod Šifro »Tudi z zemljiščem*. 31205 Hiša z vrtom in veliko delavnico, pripravna xa vsak«ga obrtnika, oddaljena 7 minut od glavnega kolodvora se proda. Naslov v uprsvl •Jutra*. 3121! niša t dobro vpeljano trgovino c meSanim blagom na periferiji mesta se radi od potovanja proda. Stanovanje ln lokal takoj na razpolago. Naslov pove uprava »Jntra* 81140 Opremljena soba velika, z 2 posteljama se odda s 15 decembrom, najraje zakonskemu paru. — Naslov tiove uprava »Jutra* slini S*anovan'e in hrano .'ohi ženska, ki bi gospo- diniila 1 moški osebi. — Ponudbe ra urim v o »Jutra* pod Šifro »Gospodinjstvo*. 81H89 Plcčatn 4 za 1 leto naprej za pubo stanovanie ob?toje?r» ia ene prostorne sob?, kuhinje in PtHfkHn. Ponu-'be na upr. «Jntrfl* pod us« . . . . 68 Dlo Broilraoa pa , , , . 46 Dia snežne čevlje jfiiklavza — kupite M- pri tvrdki Treba r. Liubliana, S*. Petra oeota B 7475—1 i 8res po«*bM*» obreatO*. Drago Čeferln naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ie naša ljuba mama, odnosno staia mama, svakinja, teta in tašča, gospa Alojzija Ceferin vdova trgovca danes ob pol 10. uri dopoldne v 70. letu, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne ramke bo v soboto ob 3. pop. iz hiše žalosti v Wolfovi ulici št 1 na pokopal šče k sv. Križa. V Ljubljani, dne 3. decembra 1925. Rodbine Čeferln, Kenda, Badiura, Tdusee. Gustave le Rouge: Misterija 55 (Roman) Obenem se je Boby s silnim zaletom vrgel Lionelu med noge rn ga je podrl na tla. Strahovit, a nem boj se je pričel med obema. Lionel je zagrabil sovražnika za grlo in ga je stiskal z vso močjo. Naenkrat je pa vzkliknil od bolečine in ga izpustil: Bobv mu je zlomil prst leve roke. Nasprotnika sta se ljuto držala in valjala po tleh. V divjem obupa sta se stiskala. Lionel je skušal doseči svoj browning, ki mu je odletel iz roke in padel korak v stran. Nato je hotel Bobyju iztakniti oči z znamenitim udarcem «vi!ic», toda bandit ga je do krvi ugriznil v uho in mu s strašnim udarcem zlomil eno rebro. Bcbv je imel že ves razbit obraz, in dva zoba zlomljena in je komaj dihal. Lionela je bolelo že vse telo in imel je preklano spodnjo ustnico. Za nekaj trenutkov sta nasprotnika odnehala, ne da bi se spustila, s stisnjenimi zobmi in krvavo podplutimi očmi, ne da bi zinila. Naenkart pa je Lionel čutil, da se Bobyjeva roka počasi spušča v žep njegove suknje, kajti njegov roparski nagon mu je brez* dvomno dejal, da se nahajajo v njem dragulji. Boj se je znova pričel z vso besnostjo. Lionel je vzel v desno roko Budhin demant, odločivši se. da se da raje ubiti, nego bi ga izpustil. Ostali demanti so se razrresli po tleh. Posluževal se je Budhinegs demanta kot bokserja in zadal ž njim 8cbyju strašen udarec na čelo. Ta je bolestno zamrmral, se dvigni! in postavi! Lionelu koleno na prsi. Iskal je svoj nož, da bi mu ga zabodel v prsi; kar se je spomnil Misterijinega povelja, da mora moža ujeti živega. Obotavljal se je trenutek. To je Lionelu zadostovalo, da je sunil svojega nasprotnika v stran in se dvignil. Obenem pa je z naglo kretnjo porinil Budhin demant tako globoko kot ie le bilo mogoče v črni pesek. Boby ni bil ničesar videl. Boj se je pričel znova. Toda Lionel je bil vsekakor slabši. Njegov nasprotnik je bil na njem in mu stiskal prsi s koleni ter skušal odpreti njegovo desno pest, ki jo je Lionel še vedno tiščal. Končno je Lionel premagan odprl pest: demanta ni bilo več v njej. Boby je zatulil od besnosti. — Kaj si storil ž njim? je zajecljal divje. — Išči, je zamrmral napol zadavljeni Lionel, — Daj mi ga, ali te pa umorim! — Ne boš ga dobil! Ubij me, če me hočeš. Boby je skušal brskati po žepih svojega nasprotnika, ki ga je tiščal pod seboj, toda moral ga je pri tem z eno roko izpustiti in premetavanje se je spet pričelo z različnim uspehom. Velika krvava mlaka je pokrivala tla. Nasprotnika sta bila na koncu svojih moči in v silno žalostnem stanju. Boby je zmagoval, toda Ie s težavo se je branil obupnih Lionelovih sunkov. — Kdo ve, če vzdržim! Toda zakaj, za hudiča, Misterija noče, da ga pobijem?___Stvar je bi!a silno enostavna. V Lionelovo srečo se je pokazala pri vhodu v dvorano Misterija v vsej svoji lepoti, sredi banditov in mornarjev, kot kraljica, obdana od svoje telesne straže. Z enim pogledom je spoznala položaj in v zavesti svoje zmage je dejala s pomilovalno brez* brižnostjo: — Pusti vendar Mr. Bradyja, moj junaški Boby; saj vendar vidiš, da ni tako močan kot ti! Moram govoriti ž njim. Boby je le nerad izpustil Lionela. Ta je bil z enim skokom pokonci, ves divji, globoko užaljen v svojem moškem ponosu in športnem slovesu. Ves bled je skrival svojo jezo; toda v veliko začudenje Miste* rije in njenega spremstva je mirno potegnil cigarcto iz žepa in si jo zapalil. Nekateri mornarji so se bedasto smejali. Sedaj je vzkliknil zmagoslavno, imam pa jaz življenje vas vseh v svojih rokah. Če se kdo le gane, vržem cigareto semle v smodnik. Vse je spreletela zona in stopili so korak nazaj. Edino Misterija se ni ganila. Občudovala ga je. — Nikoli ne bi mogla sovražiti tako junaškega moža. kot ste vi, je dejala in zardela od razburjenja. Kar ste napravili, je cbču. dovanja vredno. Dajte mi Budhin demant in pustim vas oditi brez. pogojno. Še več, vrnem vam Terryjevo hčerko. Njen kristalni glas je zvenel tako iskreno in prepričevalno, di bi mu Brady skoraj verjel. Kaj če bi se pobota!? Ta misel mu je šinila skozi možgane, a v tem trenutku ga je nekdo krepko zagrabil za roke. Bil je Bobv, ki se je v začetku tega prizora vrgel na tla in tiho zleze! za Lionela. Ta je izgubil ravnotežje, a še v padcu vrgel gorečo cigareto v smeri proti sodu smodnika. Malo je manjkalo, da ga ni dosegeL Krik groze se ie izvi! iz vseh prs, a že je eden mornarjev pohodil cigareto, dva druga sta pa odnesla nevarni sod daleč proč v kot, ostali so padli po Bradvju in ga krepko privezali na osamljeno skalo sredi kaverne. To se je izvršilo tako naglo, da noben bandit še ni opazil zakladov', ki so ležali okoli njih. Z ironičnim nasmehom se je Misterija počasi kot mačka pribli. žala ujetniku. — Končno smo vas pa vendarle ujeli, je dejala pomilovalno. Storili ste pač vse, kar je bilo v vaši moči. Sedaj mislim, da mi brez ovinkov poveste, kje je demant. — Niko!i! je zarjovel Lionel in škrtal z zobmi, sicer pa tudi ničesar ne vem. — Laže! je vzkliknil Boby. Ravnokar ga je še imel v rokah. Udaril me jc po čelu ž njim. Menda ga je vrgel proč, ko sva se borila. — Bomo že videli, je rekla Misterija: demant moramo najti. Natančno so preiskali Lionela, a našli niso ničesar. — Morda ga je pogoltnil, je dejal eden mornarjev. — Nemogoče! je ugovarjal Boby, saj je velik kot pest. Še enkrat vam zagotavljam, da ga je moral vreči proč, med tem ko sta se borila... S strahom je Lionel gledal, kako so roparji preiskovali vse kotičke kaverne, a nikomur ni prišlo na misel, da bi pregledal tla na mestu, kjer je vtakni! demant globoko v pesek. — Kaj zato, je naposled dejala Misterija, ki je komaj skrivala svojo slabo voljo, vsekakor dobimo kamen. In obrnila se je k Lionelu, ki so ga nategnjene vrvi močno skelele: A. PRESKER Sv. Petra cesto 14 Modni saloa za gospatie. Pridite hitite, mg kajti od vseh navedenih cen še 20 01 Delo obleke po najnovejši modi.......od 180 Din naprej Ugotovljene obleke.................. 490 „ , Površni suknjiči..................„ 390 , , Moške srajce v največji izbir! ........ 42 „ . Spodnje hlače................ 24. . Rokavice, rebci, ovratniki, naramnice i. t d. Klobuki..................od 78 Din naprej Moške nogavice...............10. . Da Tiske nogavice...............12 . , Cepiče, došla vel. partija, krasna Izbira vseh barv . 20 . , Moške hlače................. 70 . 9 popusta le pri Rokavice, robci, ovratniki, naiamnice i. t d. A. PRESKER % Petro cesta 14 Modna trgovina za gospode. Kupim manjšo enodružinsko vilo ali parcelo v bližini Tabora ali cerkve sv. Jožefa. Pismene ponudbe na upravo »Jutra" pod „Vila ali parcela". EaBiiiosa^^ Velourfe za ženske plašče od .... Din 88 naprej, double In sukna za moške vrhnje sukne od . Din 90 dalje, sukno in volnene štole v krasnih karirastih in gladkih barvah, kamgarne, štole in ševljote za obleke, parhante in flanela kupite v ostankih pri litajo, v prvem nadstropju in pritličju. Najceneie Najceneje. 732da IDSaaaElEEHEJlLlEllLlEElEiEEEllilI JU 3 P 3 a :* - f -O ir .V> ' A . - . . ' . j, * • i> 4> . Člani podruSnice Saveza grafiSkih radn ka(ca) v Ljubljani javljajo žalostno vest da je na Golniku kraj Tržiča njih dobri in zvesti tovarlS France Učak strojnik preminul dne 3. decembra ob 9. uri dopoldne po težki in mukapolni bolezni v starosti 27 let. Pogreb pokojnega prija'el a se bo vršil v soboto, dne 5. decembra, ob 9. uri dopoldne v Krizah pri Tržiču. Vrlemu prijatelju in tovarišu bodi ohranjen časten spomin! V Ljubljani, dne 3. decembra 1925. prodajamo po lastni ceni, da seznanimo vsakogar z kvaliteto in nizko ceno. Fran Dereada & Cie., L nbi]ana, Erjavčeva cesta štev. 2. 8 piiipnnr^rnnrapr^r^r^r^rTipnrTir^i^!^ PfiiziiiapiU. v LJUBLJANI prodaja premog iz slovenskih premogovnikov vseli kakovosti, t ctl h vagon b po orljl-n:.iaib cen b preinogsvniiiov za dousto uporab* k.km tudi u indostrijska podjet,* ta razpetsva oa deftel« inozemski premog in koks vsake vrste In viikega Izvora ter priporoča posebna prvovrstni Češkoslovaški ia angleški koks ia livarse in dsmsto uporabo, kovaški premog, trm premo* is bnkete Nasiovs Fromomi zavod za premog, i i t LjeiiijaD Hikioilčeva eesla štev. 15/1. pa Din 32'— „ kupuje Miklavž samo v modni 0 trgovini g 5 H. Kenda, Ljubljana, o Mestni trg 17. o g a OSIOCC: £2 CD EOSCSGfOSOEO Nova boinlca v Trbovljah sprejme spretnega strežnika - bolničarja Nastop službe tako]. Plača po dogovoru. ' Oskrbi v bo!p'ci. Prednost imajo zdravi [ i s iz daljšo prakso. «Upravni od'or Bratovske sk.adnicr, Trbovlje«. 7276—d 70-« Zaradi likvidacije našega podjetja za obdelovanje lesa se skupno ali posamezno Vrli naš član in poznani športnik je danes po dolgi in težki bolezni na Golnika preminul. Obveščamo o tem svoje člane z željo, da ga obdrže v trajnem spominu. Bodi mu zemlja lahka! Ljubljana, dtte 3. decembra 1925. Športni klub Ilirija. 1 50 HP polstab. L.iruova vročeparna lokomob 1 dinamo stroj .AEG" enakomernega toka 16 KW, 115 Volt, neraben 1 dinamo stroj, en'komer, toka 120 V. 58 Amp 1 elektromotor , Osn ?.' enakomernega toka 6-50 HP. 110 Voliov, 1 komrl. pretikalna M^ščs in napeljava, 1 poln.ijaremmk f>50 m/m skupno 95 m tvrdke Oheiližusel & Comp. Bregenz, 1 trakas'a žaga 800 m/m prerezne višine, 1 trakasta žaga 750 m/m prerezne višine, i krožna žaga ,KS" 500 m/m s prccepno železno mizno ploščo, 1 univerz, sko^elni stroj n sroj za žlebe tip ,Uak, Mr ne 510 m/m in 2 50 m, 1 „D ckten" skobel'" stroj 700 m/m širine, 1 stioj za frezinie 50 m m širine, i stroj za bezanj-.- 60 m m širine, kombin:ran z rezilom za čepe in pripravo za razetpe z različnimi nož', 1 vrtalni stroj za luknie 1 cirku arka za les 600 m/m premera, 1 avtomatični stroi za brušenje nožev, i brus z napravo za brušenje jart-mn. in krož. žag, 1 moderno irejena ključavničarska delavn ca z želez, vitalnim stenjem in drusim orodjem. Vse je ma!o rabi eno in v zelo dobrem stanju. Dalje se prodao jeimeni za stroie, jermeni, vietena, predli-žoča s^oji, skoPcni stroji, preš« za furnir in drugo m zarsk') orodie. Vsa pojasnila glede o n dve „Vera" lesna industrija v likvidaciji v Kovinu, Banat ubstituta iš5e od 1. januarja na deželi okrožni, železniški in blagajniški zdravnik. Kolega, kateri prevzame hišo, ima prednost. Ponudbe pod »Sabstltnt«, na upravo »Jutra*. Eg-GU v tubah za elegantne čevlje Eg-Gii ?če!ka (Puderkissen) za semiš in nubuk čevlje. GU-puc v dozih za navadne čevlje. Eg-Gu proizvodi stoje na višku! W»UWich»-Werk tovarnlike «kt»ditfe SHS Jugoili-vensko-njematki imoftrt« družba Maribor, Gosposka olica 20 7314-a Lesna Industrija. Strokovnjak z desetletno prakso, knjigovodja-bilancist, zmožen organizator in kalkulant, korespondent (slovensko, nemško, italijansko, hrvaško in francosko) z znanjem vseh žagoobratnih in gozdnih del «t W V . VB isce siuzbe za takoj ali s 1. januarjem 1926. Ponudbe pod f,Lesu na Aloma Company, Ljubljana. ma&mmBi Delniška glavnica Din 50,000. OOO*— Rezervni zaklad okolil Din 10,000.000.— CENTRALAi LJUBLJANA, DL joKA CESTA PODRUZNICEi Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Nletkovič, Hovi Sad, ====== Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logatec = Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon Stev. 231, 413, 502, 533 in 504. se priporoča za vse v bančno stroko spada^sče posle.