JTHE OLDEST AND HOST POPULAR SLOVENIA* ffEWSPAPER IN UNITED BTATES OP AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI ST,O VENSKI LIST V 'AMERIKI Gealo: Za vero In narod — z« pravico in resnico — od boja do zmage t GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 138. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 17. JULIJA — THURSDAY, JULY 17, 1930. LETNIK XXXIX. Mi sporazum med Francijo in Italijo. Mi v Egiptu FRANCIJA IN ITALIJA PRISTALI NA "MORNARSKE POČITNICE", NAMREČ, DA PRED KONCEM TEGA LETA NE BOSTE IZDELOVALI NOBENIH NOVIH LADIJ. — POPRAVA STARIH LADIJ SE BO NADALJEVALA. — POT ZA NADALJNJI SPORAZUM._ Pariz, Francija. — Napeti odnošaji, ki so vladali med Francijo in Italijo že izza časa londonske pomorske konference, so se vsaj začasno nekoliko omilili, in državniki vse Evrope, ki so se bali že najhujšega, so se oddahnili. Med °bema imenovanima državama je namreč nepričakovano Prišlo do malega sporazuma, da ste se zedinile na nekakšne Mornarske počitnice. V tem sporazumu ste pristali obe državi na to, da do konca decembra tega leta. ne bo Nobena izmed njih izdelovala likakih novih ladij. To pa še fie pomeni, da bo vsako delo ladjah ustavljeno popolnoma, marveč samo, da bo Italija °dložila za to leto svoj program za 40,000 ton novih ladij, in enako, da ne bo tudi Francija začela izdelovati svojega novega brodovja, 54,000 VOJAŠTVO STRELJANA IZGREDMKE Demonstracije egiptovskih domačinov proti vladi. — Anglija se boji, da bo vodja nacijonalistov podžgal v deželi revolucijsko gibanje. —o— Aleksandria, Egipt. — Do težkih pobojev med vojaštvom ter policijo in med množicami egiptovskih domačinov je prišlo pretekli torek v tukajšnjem mestu in v Kairo.. Ubitih je bilo 16 oseb, ranjenih pa do 250. Med ubitimi je 8 Evropejcev. Nemiri so izbruhnili kot posledica vladne prepovedi proti voditelju nacijonalistov, Na-has Paša, da ne sme vkorakati v mesto, o čemer smo poročali 'ŽELEZNIŠKI AEROPLANI" NA ŠKOTSKEM Iz Jugoslavije* STARA VOJAŠKA PATRONA NEVARNO RANILA OSEM ŠOLARJEV. — VELIKI DOBIČKI TEKSTILNE INDUSTRIJE V KRANJU. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE, NEZGODE IN DRUGE NOVICE. Novo iznajdbo nameravajo izrabiti na škotskem blizu Glasgowa. Je to električni železniški voz, pri katerem pa bodo kolesa na vrhu, namesto spodaj. Bo torej takorekoč visel v zraku. Vlak s takimi vozovi, računajo, bo lahko dosegel hitrost 150 milj na uro. Gornja slika nam kaže tak voz, ki je ravno v delu. " 60 JlUVCgO unjuv.ju, "'i""" -------' ten, kakor ga je imela v na-1 prejšnji teden. Na tt> vladfio črtu. Dobro pa boste obe dr-;nasilje in v splošni protest pro- v r ----- — i zavi porabili te "počitnice" v to svrho, da boste popravljali svoje, že zdaj obstoječe bror dovje. ti njeni politiki, so nacionalisti proglasili splošno stavko, nakar so se vsak dan pojavljali manjši nemiri, ki so v torek iz- Tudi drugače se od tega bruhnili do resnosti. Ko poli sporazuma ne sme preveč pričakovati. Drfžavi namreč niste zanj podpisali nikake. pisane Pogodbe, ampak je to le sporazum na takozvano gentle-toansko besedo. Upanje pa obstoja, da se bodo tekom teh Mornarskih počitnic vodila podajanja med obema država-ma, da se bo skušalo priti do Nekakšnega sporazuma še v drugih perečih točkah. Sploš-110 pa se, sodeč po položaju, dvorni, da bi prišlo do tega končnega sporazuma, vsaj težko do konca tega leta. Enako Je tudi dvomljivo, da bi bili državi pristali na ta sedanji sPorazum le iz resne in dobre v°lje in želje, da bi se med seboj spoprijateljile, ampak storili ste to, zlasti Italija, v glavam iz tega razloga, ker so vse ladjedelnice preobložene z delom in bi itak z delom na novih ladjah težko pričele pred no-vim letom. Ni torej nikak optimizem na mestu, kakor si je ^di težko misliti, da bi se ta-f0 ostra nasprotja v tako krat- cija ni več bila kos prodirajo-čim množicam, je bilo na pomoč pokilcano vojaštvo, ki je zasedlo vse hiše okrog trga Ali Square, kjer so bile demonstracije najbolj živahne. Množice so napadale evropske trgovine in razbijale okna. Uvidelo se je, da demonstracije ne veljajo samo vladi, ampak da izražajo v splošnem proti-evropsko mišljenje. S kamenji so bile napadene tudi policijske čete. Ko je vojaštvo videlo, da je vsak poizkus, mirnim potom razgnati množice, brez STRAHOVITE RAZMERE V_JEČI Z arestantinjami v newyorskih policijskih zaporih se ravna kakor z živino. -O- Albany, N. Y. — Državna kazenska komisija je opozorila newyorško mestno upravo na škandalozne razmere, ki vladajo v ženskem oddelku policijskih zaporov na Jefferson Market. Kakor se omenja v poročilu, ne dobe zaprte ženske nobene prave hrane; dalje, da so tako stlačene skupaj, da ni prostora niti za stole, da bi se vse-dle na nje; sploh pa stolov niti ne dobe, ampak morajo celi čas stati na nogah. Vse are-stantinje, brez ozira na starost ali na vrsto zločina, so zgnane skupaj, odrastle žen- KRATKEVESTl SE JE TUDI Z MAMO ZADOVOLJIL McLeansboro, 111. — M. Bowers je star že 71 let in skoraj popolnoma slep, za ženitev pa ima kljub temu še nenavadno korajžo. Za svojo izvoljenko si je izbral 151etno Roso L. Files. Sodišče pa je bilo bolj pametno kakor on in mu ni hotelo izdati dovoljenja za to neprimerno zvezo. Možakar pa vsled tega ni dosti žaloval; od deklice je enostavno stopil k njeni 501etni materi, jo zasnubil in jo tudi dobil. yutuiu la^nau '""""'"-I , 3 1,. uspešen, je oddalo več strelov ske, otroci, nedorastle deklice, kem Hala. času popolnoma izrav- TRIJE NIGRI NA SMRT OBSOJENI Washington, D. C. — Pred s°diščem so bili trije nigri spojni krivim umora prvega re-ki so ga izvršili 12. aprila prohibicijskim agentom York, ko je ta zaplenil njih *vtomobil, ki je bil naložen z ^ojnimi pijačami. Vsi trije so dojeni na smrt. v nje, ki so imeli usoden učinek. V Angliji se boje, da je to samo šele začetek nemirov v Egiptu in da namerava Nahas Paša vprizoriti splošno revolucijo. Do razdora med njim in vlado je prišlo pred več meseci, ko je on obdolžil egiptovskega kralja, ki je popolnoma pod vplivom Anglije, da je nezakonito razpustil parlament. Kot vodja mogočne ta-kozvane waft stranke je nato pozival vlado, naj dobi od parlamenta zapunico, in sicer pred 21. julijem; ako vlada ne bo na to pristala, je zagrozil, da bo pričel splošno gibanje v deželi proti njej. prostitutke, itd. banditke. tatice *a.ča umorila otroka Nev. — V Dayton, uev-» je pretekli ponedeljek J^rla 15 mesecev stara Ana-a8ia Martinez, ko jo je piči-£ velika kača-klopotača, ki se v Priplazila k njej izpod por-4 neke hiše. Transportirajo se arestanti-nje v neventiliranih vozovih, in zopet v taki gneči, kakor bi vozili živino. Tako ravnanje ima mnogokrat posledico, da jih več popolnoma onemore, o-medlevica je navadna stvar. Dogodil se je celo že slučaj, da je bila ena oseba zastrupljena z monoksidom. Tako ravnanje z ženskami, končuje poročilo, je kruto in nečloveško, in se ne sme dalje trpeti. DEČEK UMORIL SVOJO VARUHINJO New York, N. Y. — Po daljšem zaslišavanju je 141etni Harry Woolsey priznal, da je umoril svojo 231etno varuhinjo Anno Miller, katere mrtvo truplo so našli na neki pečini blizu Green Pond, N. J. Kakor je izpovedal deček, sta šla z Anno, ki je bila uslužbena v hiši njegovega očeta, na izpre-hod. Zaradi raznih malenkosti, katerih deček ne mara natanko opisati, sta se sprla in deklica mu je dala par zaušnic. To je dečka razkačilo, potegnil je nož in zadal deklici 11 vbcdljajev, ki so bili za njo usodni. Policija je ugotovila, da je deček duševno nenormalen. PAPEŽ SVARI PRED BOLJŠEVIZMOM 8 šolarjev ranila patrona. Ko so šli 25. junija šolarji iz šole v Šmarjeti, je našel Lojze Jerman iz Gorenje vasi neko staro vojaško patrono. Dal jo je Francetu Pirh, ki jo je položil na kamen ter začel z drugim kamnom udarjati po njej. Med tem se je nabralo polno drugih dečkov krog njega. — Naenkrat pa patrona eksplodira s tako močjo, da je znatno poškodovala 8 krog stoječih dečkov. Pet jih je šlo domov, med tem ko so trije ostali kalna mestu za cesto. K sreči pa je kmalu privozil mimo novomeški avtobus, ki je pobral ranjence ter jih odpeljal v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer so jim nudili hitro pomoč. Teznu, star 73 let. — V Kranju je umrl Vinko Robljek, u-čitelj osnovne šole. — V Mariboru je umrla Dora Selinšek. — V Pre val j ah je umrl Ivan Brus, rudniški uradnik v pokoju. — Doljnji Hrušici pri Št. Janžu na Dolenjskem je umrla Antonija Gorenje roj. Kranjc, stara 69 let. — V Radečah je umrl Baltazar Babler, sodni oficijal v pokoju. CHICAGO ZOPET BREZ DENARJA Chicago, 111. — Tukajšnji višji šolski svet si ubija glavo z razmišljanjem, kje naj dobi znesek šest milijonov dolarjev, da bo lahko plačal svoje učiteljske moči, katerim je na zaostalih plačal dolžan že tri tedne. Delavci hočejo denar, blagajna je pa popolnoma suha. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! V DETROITU SE POBIJAJO Detroit, Mich. — Ljuta borba je v teku med detroitskimi gangster j i. Po vzgledu svojih enakih bratcev v drugih večjih mestih, uporabljajo kratek proces drug proti drugemu; en pih iz revolverja — in končano je. Tako so tekom zadnjih 10 dni našli že 9 gang-sterjev ustreljenih. Detroitska policija je zavzela čudno stališče; ubijalcev sploh nič ne zasleduje, ampak je menda še vesela, da se tako pokončava-jo med seboj, ker s tem njej lajšajo delo. NAZNANILO K STOLETNICI ŠKOFA BARAGE. Calumet, Mich. — Vse tiste, kateri živite izven Calu-meta in okolice, in se mislite udeližiti stoletnice škofa Barage dne 9. in 10. avgusta v Calumetu, Mich., Vas prosim, da se mi javite pismenim ali brzojavnim potom. Le potem namreč bomo lahko pripravili stanovanje za vsakega udeleženca omenjene stoletnice. Zatorej vas še enkrat prosim, da se vsi priglasite in vpočtevate moje naznanilo. Preds. stanovanjskega odb. JOSEPH BUTALA, 324 Calumet Strett, Laurium, Mich. Velika brezposelnost, meni sv. Oče, tvori rodovitna tla za razširjanje komunizma. -O- Vatikan. — Pretekli torek je sprejel papeiž v avdijenci rektorja narodne katoliške u-niverze v Washingtonu, D. C., msgr. J. H. Ryana. Sv. Oče se je živo zanimal za razmere v Ameriki, posvaril pa je obiskovalca in z njim vso Ameriko pred nevarnostjo boljševizma. "Vsled velike brezposelnosti," je dejal, "ki vlada, je to najbolj primerni čas za razširjanje boljševizma in ljudstvo v Zed. državah se niti ne zaveda, kako se je že razširil in kaj njega razširjanje pomeni." Nato je papež vprašal obiskovalca za njegovo mnenje o tej zadevi, nakar mu je msgr. Ryan odvrnil, da po njegovem mnenju ni v Ameriki še tako velika nevarnost. Tam da je namreč povprečni delavec tudi lastnik svojega zemljišča, kateremu bi se moral odpovedati po načelih komunizma, ako bi' ta zavladal. Zato bo tudi Amerika, kljub slabim časom, zadnja dežela, v kateri bi komunizem zadobil trdna tla. -o- ŠEST MLADIH ŽIVLJENJ UTONILO Boston, Mass. — Pretresljivo zgodbo je izpovedal Baden Garceau v ponedeljek zjutraj. Vesela družba sedmerih mladih oseb, med njimi ena deklica, se je šla v nedeljo zvečer v jadernici vozit po morju. Ko so se že vračali in bili od obrežja oddaljeni kaki dve milji, jim je nenadni vihar ladjico prevrnil in pokvaril. Obupno se je je nato družba oklepala, dokler niso pričeli drug za drugim omagovati ter padati one-sveščeni v morje. Le on in deklica sta vzdržala celo noč v vodi, dokler ni zjutraj še deklica omagala. Ob 9. uri zjutraj je Garceauja nato rešila neka ladja. -o- Prijatelji! Podpirajte in širite list "Amer. Slovenec"! Jugočeška. Jugoslov. - češka tekstilna industrija" d. d. v Kranju je imela svoj VI. redni občni zbor dne 23. junija 1930 pod predsedstvom Josipa viteza Pogačnika. Iz predložene bilance je razvidno, da znaša letošnji čisti dobiček 1,135,868.31 Din. Bo pa drugič boljše. Franc Omerza v Kranju, priznani sadjarski strokovnjak, je napravil zanimivi poizkus, ki se mu pa ni popolnoma posrečil. Na kraju vrta je naložil precejšen kup navadne gozdne stelje, med katero je namešal več plasti apna. Vse to je namenil par let pustiti nedotaknjeno, da bi se tako samo popolnoma zgnojilo. Na ta način bi pridobil prvovrstno zemljo, tako imenovano "humus", ki je posebno za drevesnice porabna. Ker je pa bilo apno v večjih kosih, namesto zdrobljeno v prah, se je vse skupaj vžgalo. Kadilo se je tako, da so mislili, da je celo me sto Kranj v plamenih. Pogasili so vrli kranjski gasilci. Človek s srcem na desni strani. V Novem Sadu je bil nedav-jno pri okrgžnem uradu za za-.varovanje delavcev roentgeno-iloško pregledan 141etni krojaški vajenec Ivan Lomer iz Bi-hača. Ugotovilo se je, da ima srce na desni strani prsnega koša, dočim so ostali njegovi organi pravilno razviti. -o- ^__, Nesreča. Rom Fran iz Skril j a pri Planini je vozil trame iz hoste dO-' mov. Ko pa hoče na nekem o-vinku prijeti konja za uzdo, ga zgrabi konj tako močno za roko, da mu napravi veliko rano. Sedaj se zdravi v bolnišnici v Kandiji. Surovine. Dva pijana mesarska pomočnika v Št. Vidu pri Ljubljani sta se peljala na mesarskem vozičku in se zaletela med ljudi, ki so šli za procesija sv. Rešnjega Telesa. Ker sta pijanca nalašč to napravila, da sta razburjala ljudi, so ju orožniki peljali, kamor spadata, da dobita zasluženo plačilo. Eksplozija podzemskega plina. Kakor poročajo iz Siska, je pri odkopavanju zemlje v svrho raziskavanja nafte na zemljišču industrialca Tesliča eksplodiral v globini 125 metrov plin metan. Plin je bruhnil iz zemlje nad 50 m visoko. Na bližnjih hišah so vse šipe popokale. Na srečo ni bilo v bližini delavcev, ki bi se bili gotovo smrtno ponesrečili. -o- Cigani. V Rogatcu so orožniki aretirali celo cigansko družbo, ker so našli pri njih preveč različnega blaga, ki ga cigani prav malo ali sploh nič ne rabijo. Najbrže so vse te stvari cigani kje pokradli in so mislili delati kupčije. Sedaj so pa zaprti. -o-- Smrtna kosa. Umrl je v Mariboru Sebasti-jan Senekovič, posestnik na Otrok pod senenim vozom. V Rimskih Toplicah je po nesrečnem naključju prišel pod seneni voz 41etni sinek A-lojzija Teršek. Vola, ki sta bila vprežena, sta se nadležnih muh naveličala, sta potegnila, in deček je prišel pod kolesje voza, ki je šlo čez njega. Dobil je hude poškodbe, vendar upajo, da okreva. -o- Nova elektrana. Nova elektrarna, katero gradi F. Vezejak v Poljčanah, bo kmalu gotova. Nova naprava bo tako urejena, da se ne bo treba bati ob času prevelike suše ali povodnji, da bi elektrarna ne delovala, ker je vae tako urejeno, da dobiva vedno enako količino vode. Nova šola. V Lescah so v nedeljo, 22. junija, blagoslovili temeljni kamen za novo šolsko poslopje. Imela bo 4 učilnice, gospodinjsko, obrtno-nadaljevalao in kmetijsko šolo. Dela vodi gradbenik Plemelj, načrt je napravil arhitekt Srečko Raj-ner. , Katoličan brez katoliškega lista, je kakor vojak brez puške! SMS I AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 17. julija 1930 [AMERIKANSKI SUOVENEQ, led jn najstarejši »lovemki liat ▼ AmerikL Ustanovljen leta lttt Izha]a vsak dan raz an nadel], pons-laljkov In dnevov po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in npraval 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 00M Haročniaa] Ha čelo leto Za pol leta . Ha četrt leta Za Chicago, Kanado In Evropo: Ca celo leto __$6.00 -I5.D0 „ 2.50 . J.50 The First and the Oldest Slove* nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 009« Subscription: For one year--- For half a year - For three months--- _$5.00 _2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe? For one year___$6.00 Ea pol lets . Ha četrt leta 3.00 For half a year — 1.75 For three months 3.00 1.75 Iz tega je razvidno, da ima Turksib nekaj, kar nas opominja prav živo na naš amerikanski "Wild West". Baje bo železnica donašala sovjetom letno do 50,000,000 rabljev, toraj do 25,000,000 dolarjev. Mogoče, da je ravno radi tega veselje veliko, ko so sovjetske kase vedno le bolj prazne, in še niso bile nikoli polne. Tudi v U.S.S.R. se vse večinoma. pri denarju začenja in tam tudi konča. Veselja je mnogo, ker Turksib je ogromno delo pod takimi razmerami, in morejo sovjeti pokazati na prvi večji uspeh pri petletnem industrielnem programu. Zato meni list "Izve-stija": "Turksib je največja pridobitev socialističnega ustvarjenja v sovjetski uniji." POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker | tem veliko pomagate listu. ______________________ DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-! aiitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |a čas do četrtka dopoldne.—Na dopis« brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov luednšštvo ne vrača. __ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office st Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ 'J. M. Trunk: Turksib Malo zagonetno ime. Rusija je bila in je še zagonetka, zato ni čuda, da imajo tam vse polno takih zagonetnih označb, ki pa so tudi v drugih delih Evrope prišle v navado, kakor je bila taka navada v cvetu že prej pri nas v Ameriki. Turksib je označba za novo železniško zvezo, katera je bila ravno dogotovljena na veliko veselje oficielne Rusije in je brezdvomno velik napredek, ter imajo sovjeti nekaj povoda, da so otvoritev šumno praznovali in proslavljali. Železnice so za razvitek kake pokrajine največjega gospodarskega pomena. Ali so imeli sovjeti pri tem v mislih tudi kake strategične, vojaške namene, se ne pove, in bi jih tudi prikrili, ker sovjeti niso za kak — imperializem. Enako pa bodo prikrivali tudi propagandne namene pred svetom, dasi v srcu to zelo gojijo, in so ti nameni doseženi, ko vežejo sovjetski imperij z Vzhodno Azijo in Mongolijo, kamor radi propagande sov j eti zelo silijo. Za gospodarstvi bo Turksib velikega pomena. Železnica velže ostalo Rusijo z Žapadno Sibirijo in Turkestanom. Od postaje Aris se odcepi od stare proge Orenburga-Taškent, gre skozi Turkestan do kitajske meje via Alma-Sta in Semipa-latinsk in pride do Novosibirskega na veliki sibirski železnici. Daljava znaša do 1500 milj. Dasi pa sovjeti močno poudarjajo "svoje" delo, odpade na račun sovjetov le del tega dela, ker zdaj se je zidalo samole do 900 milj, dočim se je 600 milj izvršilo že pod staro Rusijo. Vsekako je to delo najvažnejša pridobitev in izvršitev novega ekonomskega programa sovjetov. Gospodarski pomen bo v tem, ker se bo žito lahko izvažalo iz Sibirije v južne kraje, ne več iz Ukrajine in Kavkaza,' pri čemur se bo prihranilo mnogo milijonov na prevoznih stroških. O tem ni dvoma. Enako bo tudi z glavnim pridelkom Turkestana, bombažem, in bo sovjetska Rusija lahko zmanjšala uvoz te potrebne Sirovine. Dalje se otvorijo potom železnice kraji v Sibiriji, ki imajo bogate zaklade najrazličnejših mineralij, rude, kovine in izbornega premoga. Na vseh teh pridobitvah moramo sovjetski U.S.S.R. le čestitati, in Turksib je znamenito delo. O pomenu imamo le oficielne, uradne sodbe. Te so vse ugodne, se razume. Vesti posebno poudarjajo1 tudi velike tež-koče, katere je bilo treba pri zidavi premagati. Delo je bilo vsekako ogromno, ko vodi železnica večinoma skozi peščene pustinje. Viharje in pesek je bilo treba premagati, delavci so vsled vročine in pomanjkanja vode silno trpeli. Viharji so mestoma izpodkopali podlago, da so tračnice visele v zraku i.t.d. Poudarja se tudi od vladne strani v listu "Izvestija", da je bila zidava tudi nevarna radi raznih reptilov, žuželk, divjih zverin, kakršnih so pustinje vse polne. Proga vodi skozi dolino Jelanda. Beseda pomeni v kozaškem narečju kačo'. Delavci so morali voditi prave boje s kačami in so jih ubili na stotine in tisoče. Prava šiba so tam neki pajki, karakurt jim pravijo. Kozaki pa so jih označili kot "črno smrt". Ako list omenja, da je tak karakurt pičil neko deklico, ki je bila pri delu, in je deklica umrla, je to za oficielno glasilo malo malenkostno; a umevno. Tudi sibirski tigri so hudo nagajali in je vlada plačevala za vsakega ubitega tigra posebno nagrado. SLOVESNO PRAZNOVANJE BARAGOVE 100-LETNICE V EVELETHU Eveleth, Minn. Prva slavnost stoletnice prihoda misijonarja in škofa Barage, ki se je vršila dne 29. junija na Evelethu, Minn., je za nami. Ta slavnost se je obnesla nepričakovano sijajno in lepo, tako, da bolje nismo mogli pričakovati. Obredi slovesne škofove sv. maše so bili nad vse krasni in obenem ganljivi, ki bodo ostali mnogim udeležencem v trajnem spominu. Cerkveni govori mil. duluthskega škofa in preč. g. dr. John Grudna so bili izvrstni in globoko zamišljeni, ki so navzoče vzpodbujali k novemu večjemu delovanju za dušni blagor bližnjega po vzgledu delavnega misijonarja in modrega škofa Barage. Parada po cerkvenih opravilih je bila veličastna in piknik na Ely se je krasno obnes.el. Bil je obiskan tako polnoštevilno, da je bil veliki prostor napolnjen z ljudmi, kar kaže to, da je bilo na prostoru 1600 avtomobilov. — Govori vseh govornikov na pikniku so bili nekaj posebnega in navduševalnega. Za časa cele slavnosti je vladal najlepši red; bodisi v cerkvi, pri paradi, na pikniku in v mestnih dvoranah. Vsakdo je šel po slavnosti zadovoljen domov in slišal se je samo en glas, da lepše slavnosti ne more biti, kakor je bila na Evelethu. Za tako lep izid cele prireditve se moramo v prvi vrsti zahvaliti pripravljalnemu odboru, ki je pod vodstvom Mr. Alojza Gouže tako lepo in složno deloval. V odboru so bili poleg Mr. Goužeta še sledeči: Miss Mary Fritz, Frank Peterlin, Geo. Kotze, John Ko-čevar, Joseph Intiharr, Mrs. Mary Shukle, Mrs. Mally Smo-ley, Mrs. Frances Zakrajšek, Mrs. Gabriela Masel, Mrs. Tilly Rebec. Vsa hvala gre tudi raznim lokalnim odborom po Range, ki so delovali med svojimi društvi zla mnogoštevilno udeležbo pri slavnosti v cerkvi, na pikniku in v dvoranah. Celo slavnost je pa seveda najbolj povzdignil duluthski škof, ki je daroval slovesno sv. mašo. To je bila prva slovesna škofova maša, ki se je kedaj služila na Range in naša slov. naselbina mora biti ponosna, da se je ta sv. maša služila ravno v naši prostorni in umetno slikani cerkvi. Mi Slovenci smo zelo hvaležni milostljive-mu g. škofu. Hvaležni smo pa tudi čč. gg. duhovnikom, ki so stregli pri škofovski sv. maši. Ti so bili: Very Rev. John Schiffrer iz Chisholma kot ar-hidijakon, Rev. John Jershe vt Towerja in Rev. John Sholar tem potom javno. iz Virginije kot dijakona pri sv. maši. Rev Alojz Pirnat iz New Dulutha in Rev. F. Mihel-čič iz Ely, kot častna dijakona. Kot ceremonijerja sta delovala Rev. Spelman iz Dulutha in Rev. Frank Schweiger iz Towerja. Med duhovniki, ki so nas počastili s svojo navzočnostjo, so bili 4 monsignori in sicer: pro-tonoster Rt. Rev. Michael Bo-land, generalni vikar duluth-ske škofije, Rt. Rev. Anton O-gulin iz St. Paula, Rt. Rev. J. Limmer Iz Hibbinga in Rt. Rev. Mathias Bilban v/ Gilber-ta. Izmed duhovnikov so bili navzoči: Rev. Dr. John Gruden, ki je obenem bil poleg mil. škofa glavni govornik v cerkvi. Orisal nam je v krasno sestavljenem govoru delovanje škofa Barage, ki je posnemal velikega apostola Pavla in si je v tem delovanju izbral za svoj "moto" — ora et labora! — Govor dr. prof. Grudna ne bo izginil iz našega spomina. Nadalje Very Rev. Mathias Šavs iz Shakopee, Minn., ki je na prostem govoril našim ljudem v slovenskem jeziku tako poljudno in zabelil svoj govor z izvrstnimi šalami tako, da bi ga tudi celi popoldan posluša- iz Virginije, Minn., Rev. Timothy Culligan iz Aurore, Minn., Rev. Anton Turbeaux iz Kee-watin, Minn., Rev. William Powers in Rev. Louis De Stepha-ni iz Eveletha. — Vsem tem čč. gospodom kličemo: Hvala prisrčna za naklonjenost, v kateri ste nas obiskali in s svojo navzočnostjo povzdignili slavnost dneva. Hvala pa tudi organistu iz Chisholma za pomoč v igranju in njegovim pevcem, ki so združeni z domačimi pevci proizvajali lepe pesmi v cerkvi in na parku, in Mr. Banovcu za solospev v cerkvi in za proizvajanje lepih pesmi v Auditorium. Hvalo smo dolžni tudi možem, ki so pomagali pri pripravi in olepšavi prostorov, in vsem onim, ki so tako milo "tr-jančili" v zvoniku in oznanje-vali slovesnost dneva v širni svet. Kaj pa naše kuharice? Gotovo smo jim hvaležni, ker so tako pridno skrbele pod poveljem znane Rezike za lačne želodce v Auditorium in za okusni lunch na parku. Vsem imenovanim smo dolžni zahvalo, katero izrekamo Pripomogli ste h krasnem uspehu Baragove slavnosti, katera ne bo prešla iz spomina, kajti sliši se samo en glas, češ, tako lepe slavnosti pa še ni bilo na Evelethu. Eden izmed navzočih. -o- VESTI IZ DETROITA Detroit, Mich. Ustavil me je bil znanec in me je vprašal, kaj da je novega. Nisem bil v zadregi za odgovor in sem mu pričel naštevati : Nova vas pri Žireh, Novo mesto na Dolenjskem, Nova Štifta pri Ribnici in nov je tudi zastopnik Amer. Slovenca v Detroitu. Kdo pa je zastopnik? — sledi vprašanje. Imenuje se Mr. Prazen. Toda dvomim, če po pravici nosi svoje ime. Ako pogledaš sedanjega zastopnika A. S., tedaj te njegova zunanjost do cela prepriča kaj drugega. Mož ni prazen. Mr. Charles J. Prazen na 1038 Hendrie Ave. lahko vsak dan poje: Mesarski stan ta je bogat in tehten je na mesu; da sem mesar, to vsakdo zna, to vidi na telesu. Mi želimo novemu zastopniku A. S., da bi imel srečen lov po celem Detroitu pri naročnikih katoliškega lista. Dragi li. Častita govornika bodita u- Kar!, ti rad "fišaš" in furaš, pa lovi tudi naročnike za A. S. prav dobro. Čuješ splošno pritožbo, da je vse drago in da se slabo dela. Družinski oče z večjo družino prinese domov 13 dolarjev koncem tedna. S to ubogo svotico plačaj plin, elektriko, društva, cerkev, davek, na dolg, in jesti je tudi treba. Kaj je storiti? Potrpljenje, pravijo, da je božja mast, ali gorje njemu, kdor se z njo maže. Lačen želodec je pa huda stvar. Zopet so bili novotarij željni Detroitcani v nestrpnem verjena, da smo vam Slovenci hvalelžni za tako lepe in v srce segajoče besede! Ob tej priliki pa moramo poudarjati tudi svojo hvaležnost sodniku Mr. Hughesu, ki je v svojem šaljivem govoru v angleškem jeziku toliko lepega povedal in povzdigoval slovenski narod. Nadaljni navzoči duhovniki so bili še-sledeči : Rev. S. Rant iz Sleepy Eye, Rev. Val. Schiffrer iz St. Bonifacija, Minn., Rev. Francis Jager iz St. Paul, Rev. Anton Schiffrer vfi Milwaukee, Rev. Edmund Walsh pričakovanju. Mnogo je bilo popraševanja, ako res pride v Detroit — kdo? Tisti mož, ki sam s svojim imenom priča, da ga od spredaj ni nič in od zadaj nič, pa ga je vseeno veliko videti in mnogo slišati. Ali ste uganili kdo? Vam bom njegovo ime zapisal. Vem, da mož bo že razumel in tudi oprostil šalo, pa ne kofetarsko šalo. To ime je O-dil-o. Pa kako zna Rev. Odilo potegniti, četudi ne prime za nos. Izletnikom iz Detroit je v Lemontu obljubil, da pride v Detroit na obisk. In kaj si je pozneje izmislila brihtna glavica? Se usede za mi^o. Napiše kratko pismo, v katerem pravi, da mu čas ne dopušča, da bi prišel v Detroit. V pismo priloži Svojo sliko in hajdimo v Detroit. Saj je prišel oziroma pripeljal se je v Detroit po pošti. Osebno jo je pa odkuril v bakreni Calumet. P. O. je prava misijonarska "peršona", da ga je veliko videti. Še posebno ga je lepo videti, ko stoji poleg avtomobila in se zadovoljno smeji, ka-koršna je slika, ki je došla v Detroit. Človek motrivši sliko, bi trenutkoma mislil, da se oče Odilo smeji svojemu avtomobilu (kako bi zobke kazal, če bi bil njegov avto), pa je bil avtomobil iz Detroita od Highland parka št. 386. Prvič, ko bo Rev. Odilo osebno prišel v Detroit poslušat svoj nekdanji pevski zbor, bo tudi imel priliko se voziti z detroitskim avtomobilom. Kedaj bo napočil ta dan, naj p. misijonar istinito poroča pozabljenim Detroitča-norn. Pa pravijo, da žena nima besede pri hiši. Jo ima pa ljubeča in skrbna mati. Poslušajte! Mali J. je na željo svoje matere prav lepo krščansko obhajal svoj 13. rojstni dan dne 9. julija. Šel je bil na svoj rojstni dan k sv. maši. Med sv. maše je bil pristopil k sv. obhajilu. Ali ni to vzpodbudno za druge pohajače in cestne piskače? J. . ., vsako leto tako obhajaj rojstni dan, pa bo tvoje življenje lep, jasen dan. Ko bo pa v tvojem življenju nastopila noč, ti bo Bog dal svojo pomoč. Še druge matere tako lepo učite! Po zaslugah krščanskih mater bodo pobožni sinovi odrasli v odločne katoliške može in bodo trdni stebri Cerkve in naroda. Vedite, da materina ljubezen in dobrotljivost govori z močnim glasom. Pisatelju teh vrstic se je nudila prilika, da se je odpeljal pogledat Holy Sepulchre Ce-metary. Pokopališče se razprostira na lepem kraju. Je obsežno in lepo urejeno. To pokopališče je bilo otvorjeno meseca septembra 1929. Včasih je koristno, ako človek zaide na mirodvor ali pokopališče. Tu se zemljan zresni. Pozabi na plesnjive dnevne novice. Na pokopališču človek ne pozna pritlikovcev, ker se sam čuti zelo majhnega in ga plaši misel: človek, glej tu dognanje (Dalje na 5. strani.) *an Namesto naslova. — Žena je prigovarjala možu, naj vendar piše sinu, ki se je učil v mestu. "Kako naj pišem, ko ne vem naslova ?" se je izgovarjal mož, ker se mu ni ljubilo pisati. "Le piši!" je silila žena. "Pa zapiši v pismu, naj pride ponj na pošto!" * * * Počasna žena. — Mož: "Ali še nisi oblečena?" Žena? "Kaj vedno izprašu-ješ? Že eno uro ti trobim, da bom v eni minuti oblečena." * * * Zagovor pred sodnikom. — Sodnik: "Ukradli ste svojemu sosedu iz žepa denarnico s 5 dolarji. Zakaj ste to napravili?" Toženec: "Zmotil sem se, gospod sodnik; mislil sem, da ima več." * * * Vlomilčeva grožnja. — Gospod zasači vlomilca, ki je imel polne roke steklenic z dragimi likerji. Da ga čim prej užene, mu nameri revolver na čelo. "Če ne odložite takoj revolverja, dvignem roke", je zagrozil vlomilec. * * * Prijazen razgovor. — "Ti torej verjameš, da se duše selijo. Kaj misliš da si bil nekoč?" "Osel." "Tako? Kdaj naj bi bilo to?" "Takrat, ko sem ti posodil sto dolarjev." Pri spovedi. — Duhovnik: "Ali veš, kaj je tvoja dolžnost, ko si ukradel kolo?" Tat: "Da ga prebarvam." i =H * * Konec povesti. — "Ali se povest, ki si jo čital, konča dobro ali slabo?" "Tega ti ne morem povedati ; na koncu se namreč vzameta." * * * Dobil pri igri. — "Praviš, da ste ves večer kvartali. Ali si kaj dobil?" "Dobil, dobil. Le poglej mojo betico!" * =K * Posojilo. — "Posodi mi sto dolarjev!" "Mi je prav žal; jih imam samo sedemdeset pri sebi." "Daj mi jih tedaj sedemdeset, trideset mi jih pa ostaneš dolžan." * * * Izdala se je. — Žena je hotela vedeti od svojega moža, kaj bo storil po njeni smrti. "Saj vem, oženil se boš," ga je nadlegovala. "Storil bom to, kar vem, da bi tudi ti storila na mojem mestu", ji je odvrnil v zadregi. "Vidiš ga," je porasla. "Saj sem vedela. . ." * PODLISTEK * ji ftiMinimiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiM OB ZATONU CARSKE RUSIJE (Dalje.) Toda tudi ta dva nista mogla pregovoriti Rasputina. Zato sta mu začehl govoriti, kako bi bilo dobro, če bi obiskal samostane na' Athosu, ki so bili od nekdaj Rasputinu posebno pri srcu. Hvostov je pri tej priliki omenil, da bi si štelo ministrstvo v čast, če bi lahko plačalo Rasputinu potne stroške. Ta je nato v resnici izjavil, da bo odpotoval in že je mislil Hvostov, da bo mogel v Rasputinovi odsotnosti doseči) .sklicanje dume. Toda zmotil se je. Rasputin je sicer vtaknil v žep 50,000 rubljev za potovanje na goro Athos, niti mislil pa ni na to, da bi to potovanje res izvršil. In tako je minil teden za tednom, a Rasputin se je samo gostil in zabaval, z romanjem pa ni bilo nič. Tedaj je Hvostov spoznal, da ne bo nič z njegovim vodstvom, ker je na poti Rasputin. Sklenil je zato, da bo dal Rasputina umoriti. Hvostov je bil kot notranji minister vrhovni šef vse državne policije in samo naravno je bilo, da je začel v trenutku, ko se je Hvostov odločil zla umor Rasputina, delovati ves policijski aparat v tem smislu. Gromadili so še akti in dokumenti o Rasputinu, njegovem divjem življenju in njegovih drznih političnih izjavah. Vse to gradivo naj bi služilo v opravičilo umora. — Hvostov je čutil, da sam ne bo mogel izvršiti umora in zato je o svoji nameri govoril tudi svojemu pomočniku Beleckemu. Ta je bil takoj za umor Rasputina in je Hvosto-vu sporočil, da je hotel 'že minister Makla-kov dati umoriti Rasputina. Takrat so hoteli zvabiti Rasputina iz Sevastopola v Jalto, kjer bi vrgli Rasputina z neke pečine v morje. Tajna ohrana, policija, notranje ministrstvo je bilo o tej nameri že obveščeno, treba je samo še bilo, da pristane na umor poveljstvo carske palače. To pa je bilo umoru nasprotno, ker bi umor nasprotoval interesom dinastije. Tako je bil takrat Rasputin rešen smrti. Hvostov je takoj sporočil Belcckemu tudi svoj načrt, kako naj bi se sedaj izvršil Rasputinov umor. Rasputina bi potom neke ženske zvabili v neko hišo, kjer bi ga kloroformirali in ga odpeljali k morskemu obrežju, kjer bi ga zadavili in obteženo truplo vrgli v morje. Belecki je pritrdil načrtu, izjavil pa, da bo o tem še govoril s šefom "posebne straže", polkovnikom Ivomi-sarovom, ki je bil njegov intimen prijatelj. Komisarov ni ugovarjal umoru iz moralič-nih razlogov, temveč dejal, da dobro razume, če hoče Hvostov umoriti Rasputina, ker je ta mesto njega naredil za ministrskega predsednika Stiirmerja. Toda iz teh-ničrtih razlogov ugovarja načrtu, ki preveč diši po provincializmu. Vidi se, da ga je skoval človek, ki je le malo živel v Petro-gradu. Umor bo takoj prišel na dan in bo več škodoval ko pa koristil morilcem. Na zadnje pa je povedal Beleckemu še to, kar je izvedel po svojih agentih, da je namreč Hvostov v zadnjem času carju vedno govo- ril, da je za varstvo Rasputina dobro poskrbljeno. Vsa varnostna služba pa je v rokah njegovega pomočnika Beleckega. Jasno .je torej, da bo skušal Hvostov vso odgovornost za umor naprtiti Beleckemu. — Zato je Komisarov nujno svetoval svojemu prijatelju Beleckemu, da naj nikar Hvo-stovu resno ne pomaga, ker pač nima nobenega smisla, da bi služil kot Orodje Za egoistične in zavratne namere Hvostova. Belecki je nato predlagal, da bi takoj ves naklep sporočil Rasputinu. Komisarov pa je bil v takih poslih bolj izvežban in je zato svetoval, da se naj Belecki na nobeno stran še ne veže..Če bi Hvostova izdal, bi ta mogel vse utajiti in potem bi bil Belecki v pasti. Treba si preskrbeti od Hvostova korhpromitujoč dokument in na podlagi tega dokumenta potem ovaditi Hvostova Rasputinu in carju. Belecki je takoj pritrdil Komisarovu in nato sta oba prijatelja sklenila, da bosta kazala Hvostov« svojo pripravljenost za izvršitev umora, obenem pa skrbela, da se Rasputinu nič ne zgodi. Komisarov je tudi takoj podvojil stražo okoli Rasputina in tako je bil Rasputin najbolj varen baš takrat, ko je pripravljal notranji minister njegov umor. Komisarov je svetoval Hvostovu, da naj tudi psihologično pripravi umor Rasputina in govori carju o Rasputinovih nasprotnikih. Hvčstov je takoj ukazal svojim podrejenim organom, da mu v tej smeri pripravijo material in res so mu ti v kratkem izročili med drugim tudi to poročilo: "18. septembra. Rasputin je prejel iz Petrograda na stroj pisano sledeče pismo: 'Ti imaš velik Upliv na carja in zato te pozivamo, da uplivaš na to, da bodo ministri odgovorni narodu. Če tega ne storiš, potem ne bomo imeli nobenega usmiljenja s Teboj in Te bomo ubili. Naša roka se ne bo tresla, kakor se je tresla atentatorici Gu-sevi. Nas je desot mož, ki smo trdno odločeni, da Te najdemo in zadenernO', pa se skrivaj kjerkoli." Tako je imel Hvostov ljudi, rta katere M mogel zvrniti vso krivdo za umor, ki £a' je pripravljal sam. (Dali'« prih.) ŠIRITE AMER. SLOVENEC! Četrtek, 17. julija 1930 amerikanski slovenec Sirili 3 NAS OBZORNIK (Piše P. A. Urankar) V Rimu, gorišču in izhodišču vsega katoliškega življenja in nehanja, so bile pred 14 dnevi zbrane zastopnice vseh katoliških ženskih organizacij. Tako veličastne manifestacije katoliškega Iženstva svet še ni videl, pravijo poročila. In še nam ne povedo poročila, da je bilo jedro vsega zborovanja, resolucija vseh resolucij izraz katoliškega srca in katoliškega prepričanja. Prisegle so; žene v imenu svojih lokalnih u-druženj, da bodo zveste sve-čenice domov in angelji varuhi verskih svetinj. To javno besedo bodo ponesle v svet in domov in ga bodo položile v srca svojih sočlanic, da bo vse katoliško ženstvo ena sama močna vrsta v boju za odrešenje sveta. Katoliško ženstvo naj bi s svojim delom in s svojim življenjem kazalo vedno le pota božja. — Škoda, da Rim ni malo bliže, da bi bila mogla tudi katera naših žena Ženske Zveze na ta sestanek. Ce radi drugega ne, že radi tega, da bi povedala svojim so-članicam krepko besedo: če se katoliško ženstvo po svetu zaveda svoje vzvišene naloge, zakaj bi se je me ne? Drugod se združujejo za skupno stvar. Edinost, nesebičnost, medse-bojnost in gorečnost so sojeni-ce vsaki katoliški organizaciji. Voditelj indijske L Uradni list Vatikanske države z vso odločnostjo zanikuje, da bi se v Vatikanu snovala Zveza katoliških držav. Ta vest je počila pretečeni teden v Evropi ob priliki sestanka kardinala londonskega in pariškega. Težnja Vatikana je sa-ftio mir po vsem svetu, mir božji, ki ga ne more prinesti politika, ne diplomacija, temveč Kristus in njegov nauk ter ftravnost, uravnana po božjih postavah. Duhovniki ne smejo biti politiki, kot svečeniki so čuvarji nravnega reda. * * •* V Rimu je bila slovesno proglašena za blaženo Zv. Ozana Kotorska, rodom iz Dalmacije. Tako smo dobili Jugoslovani novo svetnico-priprošnjico. — Ljudstvo po> Dalmaciji je bi. Ozano 'že zdavnaj častilo kot Posebno božjo izvoljenko. Umrl je v Rimu najstarejši kardinal C. Vanutelli. Dosegel je starost 93 let. Bil je kardinal pod vlado petih papežev. * * * Med sv. Stolico in Mussoli-nijem je spet napeto razmerje. Kakor znano Mussolini že ves čas nasprotuje novi zasnovi in ideji Združenih držav Evrope. Na vse načine se napihuje in huduje nad Francijo, ki je za-Počela to veliko zamisel. Vatikan je uradno pozdravil Zvezo Evrope, ki bo veliko Protisredstvo za vojsko. To italijanskega premijera jezi, Jezi vso fašistično organizacijO- Listi so pisali proti duhov- ( bistvu ob tej priliki, tretji naj-veČji list je celo grozil: "Duhovniki naj se brigajo za svo-Je svetnike in altar je, ne pa za Rojake in državo, če ne, bo Tudi duhovnik je držav-Jan in je njegova dolžnost, da z drugimi sodržavljani brani ^ir, ki je podlaga uspeha in vsake države. Vojska je ržavi v propast, četudi držaja trenutno zmaguje; škode, 1 jo vsaka vojska prinese v ravnem oziru, nobena zmaga ne odtehta. Se ena rožica iz, Mussolinije-kraljestva. Duhovnik v j,lJanu je govoril proti vojski, ^sistični prefekt ga je dal a-fj "ati, bil je obsojen na kon-JaciJo, toda škof je poslal jj ®r Protest samemu vodji fa-^fine stranke, Mussoliniju in ''"al je — hočeš nočeš vreči s°dbo v koš. Parije, najbolj zaničevanega ljudskega razreda, se je obrnil na sv. Očeta za pomoč in podporo. Indijska vera deli svoje pripadnike na več razredov, zadnja je takozvana Parija, kasta nečistih in ubogih. K "duhovnemu očetu belih narodov" so se obrnili ti "ponižani in razžaljeni" indijske krvi, da jim pove besedo tolažbe in se zavzame za prošnje vpijočih v puščavi. V sv. Očetu gledajo tudi drugi narodi očeta. Da bi mogel sv. Oče, gotovo bi tudi tem ubogim indijskim sužnjem odvzel verige. Sedaj more samo protestirati. V indijskem narodu je vse preveč ukoreninjeno zlo suženjstva, oziroma razredne razlike. Krščanstvo in duh Kristusov bi bil edini rešenik indijskim tlačanom. * * * V Angliji je bilo posvečenih 40 duhovnikov - misijonarjev, ki imajo izključno ta poklic, da bude v srcih svojih angleških sorojakov vero prvih angleških misijonarjev Avguština in Kolumbana. Vero, ki ji sedaj prisegajo, je rodila grda nenravnost angleških kraljev in kraljice Elizabete. Avguštin in Kolumban sta oznanjala pravega Kristusa, ne potvorje-nega. Da bi le imeli mnogo u-spehov. Angleška ima zadnje čase premnogo spreobrnjencev. Odkar je Newman, poznejši kardinal, s svojim zgledom pokazal smer prave luči in pravega spoznanja, se na stotine odličnih angleških mož in žena vrača v naročje cerkve. * * * V Lurdu se je sestalo zadnji mesec nad 100 zdravnikov iz vseh krajev zemlje, da si o-gledajo čudežni kraj, kjer Zdravnik zdravnikov — Bog, kaže svojo moč in svoje zdravje na tako čudovit način. Francozi so jih najlepše sprejeli in jim pokazali lepoto čudežnega Lurda. Med zdravniki je bilo mnogo "Tomažev", toda marsikomu med njimi se je "toma-ževstvo" omajalo, ko so gledali avtentična poročila o slučajih čudežnih ozdravljenj. Pro-svetaši, to zabeležite v svojih novinah. Predsednik Masaryk je napadel katoliško Cerkev in njene duhovnike, češ, da nosijo oni soodgovornost za moderno demoralizacijo v češkoslovaškem narodu. Ni nobenega spoštovanja do avtoritete, na vseh straneh poka. Ali ga slišite modernega Nerona? Ne-ron je najprej zažgal Rim z lastnimi rokami, na to je kristjane obdolžil grozodejstva. — Taki so moderni državniki. — Najprej vežejo roke svečeni-štvu in duhovnemu delovanju Cerkve vzamejo vsak kredit z raznimi kulturnimi boji in pro-tiverskimi dekreti, potem pa vpijejo na glas: duhovniki so krivi in Cerkev je kriva. Vzemi Cerkvi verige, pa ti bo pokazala, kaj zmore; dokler bo pa država vse in delo za državo edina vrednota, ki more in sme dičiti državljana, Cerkev ne more delati kakor bi rada. Iz semen kopriv in ljulike tudi Cerkev ne more privzgojiti rože in dobre sadove. Malopridno drevo rodi malopriden sad, je zapisano v Knjigi knjig. Zapisano je pa tudi v izročilu vseh ljudi: včasih jo tudi starost useka čez plot pameti. Dokaz temu pregovoru: 801etni Masaryk. * # * V chicaški nadškofiji snujejo Zvezo vseh katoliških žena po zgledu Organizacije Najsv. Imena. — Od vseh strani prihajajo kardinalu številna pisma navduševanja in pozdravov. Vsaka žena naj bi bila organizirana v tem udru-ženju, ki obeta najlepši program in najlepše delo. Čudno, Zastonj Dobite APARAT ZA SLIKANJE! Ta aparat, ki ga vidite na sliki, je NO. 2 GOODWIN BOX CAMERA. Jemlje jasne, čiste in lepe slike v velikosti 2*4 x 4x/4 palcev- Zelo praktičen in pripraven za izlete in slične slučaje. POGOJI1 aParat "No. 2 Goodwin ——Box Camera" ter en film dobi vsak popolnoma zastonj, ako pošlje od 1. junija do 31. julija 1930 ENEGA CELOLETNEGA NOVEGA, ALI PA DVA POLLETNA NOVA NAROČNIKA ZA "A. S.". Ta nagrada je v veljavi samo od 1. junija do 31. julija 1930. Takoj še danes stopite k Vašemu sosedu prijatelju in nagovorite, da se naroči na list "Amer. Slovenec" in Vi dobite na ta način brezplačno zgorajšni aparat. POSLUŽITE SE TEGA KUPONA. (Izrežite ga in izpolnite.) "AMERIKANSKI SLOVENEC", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Priloženo pošiljam ............................ nov................naročnik................, za kar prilagam svoto $........................ in prosim, da mi takoj pošljete gori naveden aparat za slikanje No. 2 Goodwin Ca- mero. Novi naročniki so: Ime ......................................................................................................................................................................- Naslov ........................................................................................ Mesto .......................................................... Ime .......................................................................................................................................................................... Naslov ........................;............................................................... Mesto ............................................................ Podpis pošiljatelje. .......................................'.................................... Naslov ................................................................................................ VOLITEV NOVEGA KONGRESA ^ KAJ SE SLISI PO SVETU? a— avto zletel s ceste v globino Fontana, Wis. — Skupina štirih oseb, dva moška in dve ženski, se je vračala v nedeljo zjutraj z nekega plesa. Voznica avtomobila, Jean Utters, je pa za hip zgubila kontrolo nad vozilom in avto je zdrknil preko roba ceste ter zletel 65 čevljev globoko. Voznica in moški, ki je sedel poleg nje, sta na čuden način ostala nepoškodovana, dočim sta oba potnika na zadnjem sedežu na mestu izdihnila. --o- neznanega moškega našli mrtvega Springfield, 111. — Ob cesti v tukajšnji bližini so našli v soboto zjutraj truplo nekega moškega, katerega obraz je bil tako razmesarjen, da ga ni bilo mogoče spoznati. V žepu suknjiča so pa našli karto z imenom nekega trgovca v Los Angeles, Cal., iz česar sklepajo, da je umorjeni prispel iz omenjenega mesta in da je stal v kaki zvezi s chicaškimi gangsterji. V Los Angeles je namreč zaprt gangster Fr. Foster, n katerem domnevajo, da je bil v zvezi z umorom Lin-gleja, poročevalca chicaške Tribune. da doslej niso poznali te organizacije. Malo pozno začenjajo, morda bo dvojno delo in navdušenje odtehtalo zamujeno. * * * Katoliški dnevnik v Dubuque, Ia., obhaja letos deseto obletnico svojega obstoja. Edini dnevnik (v angleškem jeziku) vrši svoje delo zelo vneto in ima premnogo naročnikov po vseh državah. Seveda je to za 25 milijonov, kar nas je katoličanov, še vse premalo. — Najmanj tri dnevnike bi lahko vzdrževali. Tako velik je irski narod v Ameriki, pa imajo komaj en dnevnik, Slovencev nas je dvakrat manj, pa imamo dnevnik (A. S.), ki bi se lahko ponašal ž njim vsak narod. Vsi v krog njegovih naročnikov. tri sestre utonile Escanaba, Mich. — Pretresljiva nesreča se je pripetila pretekli petek v tukajšnjem McDonald Lake. Tri sestre, ena, najstarejša, 161etna Lawrence, je omožena in mati enega otroka, so se šle kopat. Kakor se domneva, so se držale za roke in tako šle v jezero. Iz plitve vode pa so nenadoma padle v globoko luknjo, kjer so jih pozneje mrtve našli. Tudi mrtve so se še vedno držale za v ke. Zakaj ? Ker ga je nos ves dan srbel. Toth je bil najprej zelo zamišljen, nato pa je kar naenkrat izginil. Po dolgem iskanju so ga našli v hlevu. Sedel je na kupu slame. Obraz je imel ves krvav in na tleh je sredi mlake krvi ležal njegov nos. Stari Toth je dejal z največjim mirom: Ves dan me je srbel ta presneti nos! Sedaj pa sem si ga odrezal in nič več me ne bo srbel. strela udarila v cerkev Iz Budimpešte poročajo: V okolici vasi Fogaros je te dni divjala huda nevihta, od katere je posebno trpela občina Sarkany. Prebivalci so se po večini zatekli v cerkev. Nekateri izmed njih so splezali v zvonik, da bi zvonili z zvonovi. Tedaj pa je udarila v zvonik strela, in sicer dvakrat zaporedoma. Tri osebe so bile takoj mrtve, tri pa so smrtnonevarno ranjene. Cerkev je strela močno poškodovala. . -o- odrezal nos, ker ga je srbel Iz Budimpešte poročajo: V občini Atany se je te dni pripetil res redek in čuden slučaj. Starejši kmet Istvan Toth si je odrezal z žepnim nožičem nos. pojoča žoga Vsi prijatelji tenisa in posebno golfa dobro vedo, kako neprijetno je iskati žogo, ki zleti po močnem udarcu v grmovje ali v travo. Včasih izgubijo igralci dolge ure s tavanjem po goščavi. Zdaj so na Angleškem prijavili nov izum, ki hoče odpraviti takšne nepri-like Žoga je opremljena z dokaj zvitim mehanizmom: ne glasi se, dokler leti po zraku, a prične takoj glasno tuliti in žvižgati, čim obleži nepremično. Ce izgubi igralec žogo, mu je torej samo poslušati in jo bo kmalu našel. Ali bodo državljani Združenih Držav odobrili politično stranko, ki ima sedaj večino v narodni zakonodaji? Kakšno je stališče javnosti napram pogodbi za omejitev oboroževanja, novemu tarifu, predlogom t prohibicijskih zakonov in drugim narodnim vprašanjem? Prihodnje volitve za kongres, ki se bodo vršile dne 4. novembra, bodo sorazmerno odgovorile na ta vprašanja. Prvič po predsedniških volitvah 1. 1928 bodo volilci imeli priliko izraziti svoje mnenje o vsenarodnih vprašanjih potom izvolitve novega kongresa ali — bolj pravilno rečeno — velikega dela novega kongresa. Kongres Združenih Držav obstoja iz dveh zbornic: poslanske zbornice (House of Representatives) in senata. Vsi člani poslanske zbornice so izvoljeni za dobo dveh let. Senatorji pa so izvoljeni za šest let, ali njihov šestletni mandat je tako urejen, da tretina mandatov poteka vsaki dve leti. Posebna značilnost ameriških volitev je ta, da se izvoli nova poslanska zbornica, dočim je stara še vedno v veljavi. Volitve so v novembru, ali stari mandati potekajo še le v marcu prihodnjega leta. V evropskih deželah se navadno parlament razpusti,predno se razpišejo nove volitve. Ako stari član kongresa je poražen za ponovno izvolitev, oil še vedno ostane član kongresa do prihodnjega 4. marca, ko se snide novi kongres. House of Representatives i-ma 435 članov in senat 96. V prvi zbornici je prebivalstvo zastopano približno po svojem številu in zato velike in obljudene države imajo več "repre-zentativov" (zastopnikov). Na pr. država New York ima 43 zastopnikov, Pennsylvania 36, Illinois 25, na drugi strani Florida jih ima 6, Idaho 2 in Arizona le enega. Število poslancev se odredi vsakih 10 let po ljudskem štetju. Približno prihaja po en poslanec na vsakih 220,000 ljudi, ali vsaka država ima vsaj po enega poslanca. V senatu pa je vsaka država enako zastopana, kajti ima po dva senatorja brez ozira na svojo velikost in prebivalstvo. Politično je House of Representatives sestavljen sedaj ta- blazno dekle v vreli vodi V deželni norišnici v Teupi-tzu na Pruskem je umrla 19-letna slaboumnica Klara Wan-dova strašne smrti. Neka bolniška strežnica jo je prenesla v kopalnico, da jo okoplje. Položila jo je v kopalno kad, odprla pipo zo vodo in za trenutek odšla, meneč, da so vročo vodo čez dan vso porabili in da teče v kopalno kad samo mrzla voda.. V resnici pa je preplavila kad vrela voda, ki je nesrečno dekle tako op.irila, da je kmalu potem umrla. ko-le: 260 Republikancev, 174 Demokratov, 1 Farmer-Labor. V senatu je 54 republikancev, 39 Demokratov in 1 Far-mer-Labor. Plača vsakega člana obeh zbornic znaša $10,000 na leto. Pravico imajo tudi do potnih stroškov (mileage) in dobivajo gotove zneske za pisarniške pomočnike, papir in druge manjše stroške. Sedanji dve večji stranki sta znani pod imenom Demokratov oziroma Republikancev približno od 1. 1855. Od tedaj smo imeli 37 kongresijonalnih volitev .Republikanci so imeli večino v senatu 28-krat in 25-krat v poslanski zbornici. Demokrati so prevladovali v senatu 8-krat in nižji zbornici 12-krat. Po neki volitvi je bila moč obeh strank enaka. Imeli smo šestkrat republikanski kongres v obeh zbornicah in trikrat demokratski kongres. Kongres Združenih Držav je samostojna panoga vlade, katere oblast je določena po Konstituciji. Ta oblast vsebuje napoved vojne, obdačevanje, posojila na kredit Združenih Držav, uravnavanje trgovine z tujimi državami in izmed po-edinih držav Unije, kovanje denarja, naturalizacijske in i-migracijske zakone itd. Vsi davčni zakoni morajo izvirati iz poslanske zbornice. Na drugi strani ima le senat pravico voditi obravnavo proti obdol-ženim visokim uradnikom federalne vlade (vštevši predsednika). Senat ima odobriti mednarodne pogodbe, sklenjene od Predsednika z inozemskimi vladami, kakor tudi vsa predsednikova imenovanja članov / abineta, poslanikov, sodnikov Vrhovnega sodišča in mnogih drugih visokih uradnikov. -o-- byrd v chicagi Chicago, 111. — V petek je obiskal naše mesto admiral Byrd, znani raziskovalec, ki se je pred nedavnim vrnil z o-ozemlja okrog južnega tečaja. Mesto mu je priredilo časten sprejem. Po ulicah se je vršil veličasten sprevod in povsod je bil junak navdušeno pozdravljam Zvečer se je vršil njemu v čast slavnosten banket. širite amer. slovenca! Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! mi računamo: Za ameriške dolarje: 5.00 10.00 15.00 20.00 25.00 35.00 50.00 75.00 6.15 11.25 16.35 21.45 26.55 36.70 51.90 77.50 100.00 ................103.00 200.00 ........ 204.00 300.00 ........ 306.00 400.00 ................407.50 500.00 ................509.00 600.00 ................610.50 700.00 ________________712.00 800.00 ................813.00 900.00 ................914.00 1000.00 ........ 1015.00 200 500 1000 1500 2000 3000 4000 5000 10000 15000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000 90000 Za dinarje: Din ......? 4.45 Din ...... 9.80 Din ...... 18.90 Din ...... 28.00 Din ...... 37.00 Din ...... 55.40 Din ...... 73.50 Din ...... 91.60 Din ...... 182.00 Din ...... 273.00 Din ...... 363.00 Din ...... 543.00 Din ...... 724.00 Din ...... 902.00 Din ...... 1082.00 Din ...... 1260.00 Din ...... 1441.00 Din ______ 1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradujemo: Dnevno od 9:00 *jutra) do 4:00 popoldne. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITL in PREBITEK........$.. 300,000.00 PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00 du, a so sosedje pravočasno zapazili ter pogasili ogenj. -o- Otrok padel v vrelo vodo. V vasi Svilojevo pri Apatinu je 21e'tna deklica, hčerka Matije Kiihna padla v škaf vrele vode. Na obupni krik otroka so prihiteli stariši in potegnili dekletce iz vrele vode. Otrok je dobil po vsem telesu smrtno nevarne opekline in je kmalu za tem umrl. Sirom Jugoslavije J Spomenik. Kralju Petru, osvoboditelju, bodo v kratkem v Zagrebu po- j stavili spomenik. Nabranega t imajo že skoro poldrugi mili- \ j on dinarjev. ] -o--1 Škoda. ( Kakor trdi poročilo iz Ko- ] njic, so tam okolu zadnje ne- 5 vihte napravile precejšnjo ško-' do. Uničenih je več posejanih njiv in občinska cesta, ki vodi i iz Skomarja na Zreče je na , , več krajih izginila. Posestniku ] Karlu Beškovniku v Skomarju • je voda preko dvorišča napra- ' , vila precejšnjo strugo. -o— Prenovljen križev pot. i V Slovenski Bistrici so v ne- ' i deljo, dne 15. junija slovesno 1 ■ blagoslovili prenovljeni sv. ■ križev pot, katerega je blago-- slovil č. p. Gabrijel Pl^ninšek i iz Maribora. Slike sv. križeve- ga pota je pozlatil g. Zamuda, brat črešnjeviškega župnika. --o- Nezgoda. Lovro Vavpot, tajnik okrajne hranilnice v Slovenjgradcu, je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko nad lak-tem. -o- Prvi avto na Urški gori. Iz Celja se je podal na Urško goro z več izletniki g. Sti-ger, ki je tudi srečno prišel na vrh. Urška gora je visoka 1696 metrov, okrog 5000 čevljev. Požar. Na sv. Rešnjega Telesa ob pol 11. je zopet hotela zlobna roka zažgati celo gospodarsko poslopje hotela Turista na Ble- i SLOVENCEM V CHICAGI naznanjam, da zopet izvršujem karpentarska dela, barvam hiše znotraj in zunaj, lepim stenski papir in izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Prodajam vse vrste barve, varniše, stekla za okna in razno že-leznino za vse potrebe. Rojakom se najtopleje priporočam. JOHN KOSMACH 1804 W. 22nd Street Phone Canal 4090 Chicago, 111. POD VASK0 LIPO Tone s hriba, Bog vedi, kake volje so kaj c moji dragi podliparji, kadar č čitajo "Pod vaško lipo". Zase r vem, da nisem nič kaj dobre 1 volje. Obljubil sem, da bom j na tem le kornerju vsak teden i kako povedal, ali kakor so re- i kli doma v starem kraju, da t bom "kako reku". Pa je to sil- c no težka naloga. Ko to pišem s je vroče, da se kar topim. Že- 1 jo gasim z vodo, dasi bi jo se- c -veda rajši s kom drugim. Pa c kaj hočem, ko drugega ni na j razpolago. Ko bi bil vsaj de- t nar, o kdor ima tega dobi tudi j na našem hribu in v naši vdoli- \ ni vsega kar si poželi za grlo in še kaj drugega. Pa imam smolo, da se nahajam v zlati ^ Hooverjevi prosperiteti. Tako v pa mi ne ostane drugega ,ka- j kor da se držim kislega obra- ( za in čakam na boljše čase. Ta- ( ko tudi. drugi. Ni še dolgo, ko . me je zopet obiskal stari zna- . nec Jure. Zmenila sva se o se- i danjih razmerah, pa je začel £ prijatelj gledati v "luft" in raz- j lagati zakaj je tako in čemu je j tako. Nazadnje me pa še vpra- ; ša, če poznam Hooverjevo za- , stavo. Seveda, sem mu odgovo- . ril, da ne; pa je Jure vstal raz • stola in mi jo je pokazal. Kak- , šna jnisUte da je? Kaj mislite, kake barve je? Takšne, kakor- ] šne barve je vaš žep. Jure je j modro potegnil iz hlač žep, ka- ^ teri se je obrnil, to je zname- ] nje, da je prazen žep. In na ta ( žep je pomenljivo pogledal, na -to pa nas druge in rekel: "vi- , dite, to je Hooverjeva 'fana'!" j — Smejali smo se tej Juretovi duhovitosti. Prazen žep, to je j p^i res imenitna 'fana'! Tudi , Jure kakši^o ugane in to pot je , imenitno uganil. * Zadnjič me je povabil prijatelj na Broadway, da naj pri- , sedem., da mi bo dal "ride" — tako menda se piše, zgovori se pa ta beseda menda: "rajd". Jaz pa rečem peljala sva se. i Peljala sva se iz našega slavnega Jolieta v Chicago. Prijatelj ki je vozil, mi je razodel sistem automobilskih cest, namreč kako se lahko kaki cesti sledi. V državi Illinois imajo državne ceste znak države. Oblika teritorija države Illinois je močno podobna obliki nekakega vrča, ki je na eni .strani malo bolj izbočen, ko na drugi. Sredi tega znaka pa je številka ceste. Tako vidite te znake na telefonskih in telegrafskih in drugih drogih. Ako sledite tem številkam je nemogoče zaiti. Iz Jolieta vodi v Chicago cesta štev. 4. Krasna pot je to. Vse skozi cementi-rana, gladka kakor steklo. Au-tomobil drči, kakor po steklu. In koliko takih cest imamo v Združenih državah. Na sto in stotisoče milj. Vsaka država je pre pre žena z njimi. Kaka u-dobnost. Spomnil sem se pri tem stare domovine. Ko bi imela vsaj eno tako cesto, ki bi vodila recimo iz Bleda doli v Beograd in naprej do Soluna. Kolikega pomena bi to bilo. F jdcm bi bilo šele računati na kri -i turizem. Tako pa imajo Smrtna nesreča. V Gornjih Pleterjih je 25-letni posestnikov sin Franc Kancler stopal pred vozom, natovorjenim z gramozom. Nenadoma sta vprežena konja potegnila hitreje. Nesreča je hotela, da je voz Franceta podrl na tla tpr je šlo kolesje čez njega. Poškodbe so bile tako Kolar Floral Co. A. B. KRAMARSIC & J. L. KOLAR ( SLOVENIAN FLORISTS 6106 WEST 22nd STREET, CICERO, ILL. ) Phone Cicero 1230 \ Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912. Zaloga vse vrste pohištva in Radijev za gotovino ali na lahke obroke 2105-11 WEST 22nd STREET Telefon Canal 6138 CHICAGO, ILL. GOVORIMO TUJEZEMSKE JEZIKE. Naša trgovina je najstarejša te vrste v naselbini. S pošteno postrežbo ip obratom se je naša trgovina razvila, kakor se je. Zadovoljiti v vsakem oziru naše odje-mlace, je bil vedno naš glavni cilj, kakor bo tudi v bodoče. Kdorkoli je začel kupovati pri nas — kupuje stalno pri nas, to radi postrežbe, dobrega blaga in radi zmernih cen. — Vabimo i Vas! SEDAJ je čas, da mislite na zimo, ki bo kmalu tukaj. Pre-skrbite si peč, da bo grela vaše stanovanje. — Pri nas najdete veliko zalogo vseh vrst peči, razne barve in cen. — Dovolj, d^ oložite na peč ki jo želite malo "aro" in peč Vam pošljemo, ko je -bote rabili. ' ' ■ . ' . .u^J — PEČI takozvane "BUNGALOW PORCE-LI5ANE PEČI", ki imaoj poseben prostor na koncu za kurjavo s premogom, na drugi strani pa s plinom. Prav moderna in praktična peč. O-glejte si jo v naši trgovini. Te peči prodajamo sedaj za izredno nizke cene. Poslužite se te prilike. Sedaj posebna cena: $54,50 VELIKA IZBIRA ffihina oceanu PREKO CHERUOUEGA 6 DNI PREKO BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE na najhiticj&Ui parnikih, kar j ill plove« BKIEMCW in ali na znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS Z« navodila vprašajte svojega lokalnega zastopnika ali NORTH GERMAN LLOYD , 130 W. Handolpa St., Jf* Chicago ff, S kuhinjskega pohištva miz in stolov. Posebno kuhinjskih miznih sestavo, kakor ga vidite na sliki. Trdno delani po najboljši topoklicni zanesljivi firmi, ki svoje izdelke garantira. Te vrste kuhinjske sestave dobite pri nas, pet komadov od $17.95 NAPREJ. DOBIJO SE TUBBY v Knjigarni Amer. Slovenca dve novi Columbia plošči in sicer: Štev. 25140—Pleničice sem prala, na drugi strani: K^j mi nuca planinca. Pojete gdč. Mary Udovič in Josephine Lauše. Štev. 25141.—Žabja svatba, na drugi strani: Kukovca. Na obeh straneh pojejo pevci Adrije in na harjnoniko jih si remija g. John Pluth. Plošče stanejo po 75c kom. Obe plošči so zelo lepe vsebine in kdor si želi lepega petja in pristno domačih veselih komadov, priporočamo, da si te plošče nabavi, dokler so na trgu. i / xWST AS. \ THOUGHT-MOVJ' VGU MARCH (M THERE AMD V0A1H VoUfž-FACe. - ARENiT NlDU ASHAMED OF > yourself Going out with h SUCH A Dicny FACE' rffi VJHAT DO Vou SUPPOSE T PEOPLE, would THINK I A IF-tHEY SfcVOVou Jl ■■ I OUT LWETHW? ) CorAE 8AC.K WERE, ^ CHESTER-, I VOAWT To SEE V0«J BEFORE v VbO GO / G'6YE, MOM, X I'M Pomagate cerkvi. Cim več oddamo na vratih, tem b, dobimo za cer- lsna Vsi vemo, da so sedaj ]eJ slabi časi, ali vendar ude-. .ftio se vsi. Potrošimo vsak l>o: se vsi. Vsak lahko kupi nekaj m* ali pijače, pa se bo precej V , nalo in pomagalo naši cer-da Se nekoliko dolga od- No' in e Pozabite torej 20. julija, Jij, 0 Piknika. Našim gospodi-H<, 1 bi svetovali, da bi ta dan ^ ^Pravljale nič nfceda do-dan imarn0 VS1 a,i ^ v Elitch Gardenu. 1\iL(lrav r°Jakom širom A-C0|o posebno pa v Denver, n e°- Pavlakovich, tajnik. Sl>OMlN NAŠIM AMERI- kancem ^ pri Mokronogu, Jugosl. 26lot unil se iy' Amerike po So, 'h g. Alojz Mrgole. Hitro Sl°v0 p ure — Prišlo je težko Sv°;:ih ORloviti se Je moral od »estero bratov, poslovil se je od svojih sorodnikov, prijateljev in znancev. — Tudi ni pozabil vzeti slovo od svojega očeta in matere, ki spita večno spanje pod gomilo, vedno o-krašeno z lepim cvetjem. Ni se sramoval s sorodniki vred poklekniti na grob starišev. Sol-zan se je poslavljal od svojih ljubih starišev, saj sta mu v duhu rajna oče in mati božala njegovo lice in ga blagoslavljala. Vesel bi bil, ako bi se mogla dvigniti iz groba, da bi jima dal poslednji poljub. Ker pa to ni bilo mogoče, je dal za maše, da bi njiju duše mirno v Bogu počivale. Gospod Alojz! Spomin na vas se bo nam vsem vtisnil globoko v spomin. Krasen spomenik ste dali zgraditi po svojem bratu v čast božjo. Postaviti ste dali krasno kapelico cb cesti v čast Mariji. Zavedali ste se, da so tu še verni ljudje, ki bodo pri Mariji in Jezusu v tej kapeli iskali zdravil za svoje duše. Niste se ustrašili stroškov, plačali ste z veseljem. Bog ostane vaš plačnik za vsa vaša dobra dela. Marija pa bo izprosila pri Jezusu, da se boste srečno vrnili nazaj v Ameriko k svoji 'ženi v krog svojih ljubih otročičkov in vam izprosila zdravje, srečo in zadovolj-nost. — Bog vam povrni stotero! Ivan Perko. -O- ZAHVALA La Saile, 111. Podpisani se najiskrenejše zahvalim vsem tistim slovenskim rojakom in rojakinjam, ki so me. prišli obiskat v St. Mary's, bolnišnici, v katero sem bil prepeljan po nesreči, ki se mi je pripetila 29. junija ob 5:15 popoldne 7 milj oddaljeno od La Salle na Dalzell, 111. Tamkajšnja cesta je namreč bila v tako slabem stanju, da smo se zvrnili v globok prepad ter se vsi nekoliko poškodovali. — Hvala Bogu in Mariji, da ni bilo kaj hujšega, kakor se drugim včasih zgodi. Zahvaljujem se mojima dvema prijateljema Mr. Anton Klopčiču in Mr. R. Trdini, ki sta mi bila v pomoč, akoravno sta bila oba nekoliko poškodovana, vendar sta me spravila v bolnišnico. Dolžnost me tudi" veže, da se Zahvalim sobratu gl. predsedniku DSD. Mr. George Sto-niču, Joliet, 111., ki mi je poslal sožalno pismo in želel skorajšnjega okrevanja. Hvala tudi Mr. Frank Keniku iz Cleve-landa, O., ki me je obiskal v bolnišnici, kakor tudi Mr. in Mrs. Joe Matelko in hčerkama iz Peoria, 111. — Prisrčno se tudi zahvalim Miss Anni Pu-stovnik, slovenski bolničarki, ki mi je bila v pomoč za čas, ko sem se nahajal V bolnišnici. Zato Slovenci in Slovenke, ki ste v slučaju bolezni ali nesreče pripeljani v lasallsko bolnišnico, pa ne znate angleškega jezika, kličite: Slovenian nurse, Miss Anna PustOvnik, ona vam bo v veliko pomoč. Zahvalim se tudi rojakom in rojakinjam v Oglesby, 111., za obisk. Mr. in Mrs. Carl Am-brožiču, Mr. in Mrs. Valentin Avbelj, Mr. in Mrs. Ivan Rart-čigaj. — Sedaj se zopet nahar jam na svojen'i domu. Ako kdo želi govoriti z menoj glede lista Amer. Slovenec, Ave Maria ali društva sv. Družine DSD., naj kar pride sem, sem vsakemu na razpolago glede tega. Upam pa, da se kmalu zopet vrnem na delo h M. H. Co. Ko-nečno vsem še enkrat hvala in z Bogom. Anton Strukel. -0- NOVICE IZ JUŽNE AMERIKE Buenos Aires. — Z Buenos Aires ni poročati posebnih no vic. Vredno je pač omeniti, da bo do jeseni dovršena nova podzemska železnica, ki bo služila največ osebnemu prometu. Podzemski rov je pa tako prostoren ,da bodo lahko po potrebi vozili tudi tovorni železniški vozovi. Novost za mesto bo to, da bo imela glavna podzemska postaja štiri tekoče stopnice, po katerih ne bo treba hoditi, pa se vseeno pride gori ali doli4 — Pravijo, da je Argentina dežela bodočnosti. Mnogi ki prihajajo, čakajo na njeno srečno bodočnost — v svojo nesrečo. — Narodov je tukaj iz celega sveta, da slišiš vse govorice. Vsak je svoboden. Vendar pravijo, da če hočeš zakri-čati na ulici "Živijo Slovenci", je bolje, da to bolj po tiho rečeš, ali pa samo v srcu misliš. — Je precej Slovencev tukaj in bi lahko napredovali, ko bi ne prinesli s seboj one stare slovenske bolezni, ki nas dela sužnje drugim -- — Poročila se je rojakinja Jožefa Bizjak iz Kamnja pri Črničah z Argentincem Jose Palacio, ki je po poklicu šofer. S. T. NAJBOLJŠA POSTREŽBA NA POTOVANJU Potniki, katerih imena pri-občamo pod tem poročilom, so zapustili New York dne 6. junija na velikem parniku francoske družbe "lile de France". Vsi so radevolje in z veseljem podpisali notico Poveljniku in moštvu "lile de France": "Vsi Jugoslovanski potniki se najlepše zahvaljujemo za imenitno postrežbo in krasne udobnosti, ki smo jih bili deležni na potovanju s parnikom "lile de France". Steve J. Lucic, Hermine Hočevar, Frances Hočevar, Irma Kalan, Agnes Kalan, Marie Kolenc, Stanley Bencina, Thomas Filkovich, John Filkovich, Rose Filkovich, Barbara Pa-pich, Andrew Zivcich, Miss M. Lucic, Katharine Lang, Maga Prasnjak, Lucije Bencina, Paulina Katelanic, Luba Kresoje-vic, Trisa Bedic, Agnes Burich, Pavel Burich, Steve Gernigaj, Frank Urbika,, Anton Slock, Thomas Burcar, Joseph A. Drasler, Paul Domick, Frank Mance, Anton Knaus, Blaz Zgnebec, Jennie Zgonc, Amalije Barkar, Matt Susel, Matthew Kovač, Joe Kobal, Rose Sencec, Jula Krecman, Adolf Žagar, Ivan Birek, Louis Oliver, John Bencic, Mary Baksa, Anton Lerkovec, Justina Mlakar, Ferdinand Železnik, Matija Kapun, Mike Vemovirk, družina Urek, Gabriela Shmidt, Beorge Bedic, Josephine Badovinac, John Sincic, Emilia Ogrinc, Josephine Stu-lar, Frank Rosnik, John Faj-far, Jennie Fajfar, John Sedej St. in Jr., Mike Morovich z družino, Vinko Svehar. ZAHVALA. Kandija-Ncvo mesto. V Amer. Slovencu sem se dne 4. febr. in 18. aprila 1930 zahvalil vsem nabiralcem in darovalcem za poslane knjige "Skoz ogenj in vodo" ter objavil samo cenjene p. n. nabiralce in poslane zneske. Vsled o-lailnega dela in pa, ker nisem hotel nadlegovati uredništvo Amer. Slovenca v toliki meri, nisem objavil imena in zneske vsakega darovalca posebej. Vzrok je bil nekoliko tudi ta, ker so me nekateri zaprosili, naj njih imena ne priobčim, po izreku: naj levica ne ve, kar deli desnica. Uverjeni pa bodite vsi nabiralci kot darovalci, da sem Vam vsem s popolnim zaupanjem hvaležen in prepričan z vso gotovostjo, da ste to storili nesebično in iz požrtvovalnosti napram našemu redu in marsikdo tudi iz hvaležnosti do velečastitega g. patra Kazimira Zakrajšek, bivšega komisarja, voditelja in ljubitelja Slovencev v Ameriki skozi 23 let. Njegovo truda-polno delo, njegova požrtvovalnost in ljubeznivost, s katero je kot božji apostol sejal dobro seme slovenskim izseljencem v Ameriki, je obrodilo o-bilo dobrega sadu, ki se vidi in čuti še dandanes, kljub njegovi odsotnosti. Od druge strani sem bil pa zopet zaprošen, naj objavim tudi imena darovalcev. Rade volje bodi tudi tem s hvaležnim srcem ustreženo. Darovali so: Terezija Bevc $10, Rev. A. Schiffrer $5, Rev. Rudolf Potočnik $3, Margaret Ritonia $3; po $2: Mrs. J. Kozleuchar, Anton Kozleuchar, Antonia Mikek, Josephine Arch, Johan Potcčar, Blaž' Lokan; po $1: Blaž Hren, Margaret Pauiin, Marie Grivec, Jera Ursich, Čila C-oršek, Mathilda Schober. Lipoglavšek, Mary Grlica, Fr. Flajnik, Margareth Razbor-nik, Fr. Udovč, Mary Jamnik, Mary Lavtich, Neža Vrbnik, PALACZEV P0GREBNIŠKI DOM + + + * + + M Naša postrežba je brezplačna, kar se tiča rabljenja nage rtirtvašnice. — Smo na razpolago Chlcagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevajamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo rrtrtvaSnico. — Cene nizlte, postrežba tožna. — Automobili na razpolago za vse slučaje. FRANK E. PALACZ fcegistrovaTii erribalmer 1916 W. 22nd St. near Lincoln, CHICAGO, ILL. Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882 Ana Jankovič, Frank Repush, Rud. Versnik, Frances Rem-sko, Anna Miller, Mary Peich, Sofija Vodičnik, Anna Bužga, Mary Zalar, Mrs. J. Brule, Mary Zore, Christine Mramor, Joseph Zaitz, Josephine Stan-car, Anton Krai, John Simanc, Frances Mohar, Angela Ka-stelic, Jennie Gnader, Frank Skok, Hermina Chander, C. Clarine, Florjan Richter, Rozi Šleh, Marco Plut, Frank Kr-hin, Helena Zuntar, J. P. Ti-char, Jos. Spende, Jv. Kokalj, Mally Hojnik, Frances Novak, Carl Bovšek, Antonia Cert-weznik, Marija Jamnik, Joseph Ogrinc, Katarina Sumič, Anna Brule, Joe Zupet, Anton Breznik, Theresa Krapsha. Marija Bevc, Joseph Koraein, Marija Božič, Blanč Primožič, Mary Starich, Zofa Jankovič, John Tisel, Mrs. Hudoles, Agata Zevnik, Jchana Šurla, Mary Sosich, Katarina Stuller, Mary Pornart, Frances Remšek; po 50c: Antonia Tratar, Mike Za-iac, Theresa Mohorko, Marija Florenc, Jera Pugel,. A. Roman, Agnes Perterlin, Jožef Vindišman, Mary Pogorele, Mary Bartelj $1.50, nabiral-ka: Mrs. Lucija Gregorčič. — Nadalje so darovali sledeči: Mrs. Anna Donutrovich $5. Mr. in Mrs. Jankovich §1.50, Mr. in Mrs. Bohte $1, Mr. Geo. Pavlakovich $1, Mrs. Johana Šuštaršič 50c, Katarina Boje 50c, nabiralec: Mr. Geo. Pavlakovich, f)env6r, Colo. Mrs. A.J. Okolish $1, Antonia Nem-gar $1, Frančiška Habjaft 50c, Antonia Brimc 25c, Frank Ba-zel 25c, Jernej Peimie 25c, Mr?. Frances Volk $2. Mrs. Anna Sussman je nabrala $5, darovali so: Frances Sti'ajner $1, FVank Plaveč, Joe Javor-nek, John Globokar, Mary Elias, Jennie Slug p'& 50c, F. Koncilja, Fr. Riglar, Joe Zni-daršič, Joe Sussman po 25c. Mrs. M. Tomšič, Houston, Pa., nabrala $5, Mrs. Josephine Pintar, Burgettstown, Pa.. $2, Naznanilo in zahvala. Tužnega in prežalostnega src;a naznanjamo vsem prijateljeu, sorodnikom in znanesm, da je nemila smrt poklicala v večnost našega ljubega soproga, oziroma očeta L©tiis Komlanca. Pokojni je izdihnil svojo blago dušo po kratki, a zelo mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, dne 19. junija v starosti 51 let. Rojen je bil dne 4. julija, 1. 1878. v vasi in fara Bučka pri KrSkem, Jugoslavija. V Ameriki je bival 25 let. Pogreb se je vršil dne 23. junija iz hiše žalosti na pokopališče sv. Jožefa. Tu zapušča žalujočo soprogo, sedem sinov in tri hčere. Spadal je k društvu sv. Alojzija št. £2, KSKJ.; sv. Jožefa, št. 45, J.S.K.J. in ccrkvcncmu društvu Najsvetejšega Imena. Tem potom se najlepše zahvaljujemo vsem onim, ki so prvi pritekli v pomoč nam in pokojnemu, ublažili zadnje trpeče ure njegovega življenja in to so: Mrs. M. Luzar, Mrs. K. Peshut, Mr. in Mrs. C. Brodnik, Mr. T. Krapec, Mr. in Mrs. L. Androjna, Mr. M. Rinani, Mrs. M. Kocjan, Mrs. A. Kovač, Mrs. M. Flajs, Mrs. A. Moža, Mrs. M. Urajnar in drugim. Prav lepa hvala zdravniku Dr Herbert T. Wagner, ki se je kaj odzval klicu ter nudil pokojnemu svojo pomoč, v kolikor jo bilo pač možno. Iskrena hvala Rev. Father Casimir Cverčkotu, za podelitev oožje milosti pokojnemu, za opravljene cerkvene obrede, kot tudi za spremstvo na pokopališče. Iskrena hvala Mr. Chas. Stevensu, pogrebniku, kot tudi Mr. L. Baniču za priiazno naklonjenost v vseh ozirih. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo vsem onim, ki so darovali vence, za sv. maše in v denarju: Mr. in Mrs. L. Androjna, Mr. in Mrs. Frank Kocjan, Mrs. Anna Kovač, Mr. in Mrs. J. Gačnik, Mr. in Mrs. Chao. Stevens, Mr. J. Krapec, Mrs. Ivana Smerdelj, društvo sv. Alojzija, sv. Jožefa, West Side Outing Klub, Mooney Mueller Ward Drug Co. in Indianapolis Bleaching Co., Mr. J. Vidamr, Mr. C. Brodnik, Mr. J. Kraoec, Mr. J. Gačnik, Mr. in Mrs. T. Može, društvo Najsvetejšega Imena in podužnica št. 5. S. Ž. Z. Prisrčna hvala tudi vseu onim, ki so darovali automobile brezplačno, kot tudi vsem trem društvon*, ki so čuli pri pokojnemu, ter vsem onim ki so prišli ranjkega pokropit in molit za pokoj njegovi duši in vsem onim, ki so nam na katerikoli način pomagali, in stali ob strani v za nas tako težkih dnevih. Ce smo kakega pomotoma izpustili, prosimo blagohotnega opreščenja. Ti pa, drar;i nepozabni mož in oče, počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti. Večni Stvarnik naj plačilo, zdaj Ti Svoje podeli! V raju svetem, zarja milo nati na veke Ti sveti! Naj duša Ti uživa neskaljeni pokoj, dokler se v lepši zarji ne združimo s Teboj. Žalujoči ostali: AGNES KOMLANC, soproga; sinovi: LOUIS, FRANK, JOHN, JOSEPH, ADOLF, CARL, WILLIAM; hčere: ANNA AGNES, omož. Androjna, MARY, omož. Kocjan. Indianaoplis I ml., v juliju 1930. Mrs. M. Aufderklam je pa nabrala in poslala 275 dinarjev. Ako bi bila kje kaka pomota in se morda ne nahajajo vsi cenjeni darovalci imenoma in po darovih točrto označeni, prosim uljudno, da mi oprostite. Za toliko naklonjenost in pa požrtvovalnost pa kličem: Bog plačaj vse tisočero. Vilibald Belec, delegat usmiljenih bratov. TO IN ONO. LEVI V JUŽNI FRANCU! V Gaskonji, domovini do-vtipnih in šegavih ljudi, se je med kmeti naenkrat raznesla vest, da žive v tamošnjih gozdih levi, ki neusmiljeno gospo-1 arijo med pasočo se živino. Vesti sc bile malo verjetne, da-si so kmetje zatrjevali, da ču-jejo vsako noč strahotno rjovenje zverin, kazali pa so tudi oglodane ostanke živine, ki so imeli vse znake, da je tu bila na delu orjaška zver. Vendar so se za stvar začeli zanimati neki lovci, ki so po kratkem času ugotovili prave sledove levov. S tem je bila postavljena zagonetka, odkod naj bi se bile vzele opasne zveri. Stvar pa je kmalu razvozlal lastnik menažerije v Moistacu. Ta je izpovedal, da mu je ob poved-nji vzela voda med drugimi zverinami tudi levji par. Mislil si je, da so živali potonile, zato ni nikomur javil svoje izgube. Levi so se očividno oteli v gore in tam uveli svoje svobodno življenje. Vlada je zdaj poslala liadnje nekoliko lo-vcev, ki naj polove nevarne zveri. Kolika škoda, da ni več Tarta-rina iz Tarascona, ki je moral nad leve preko morja v Alžir, danes bi jih dobil v svoji najbližji soseščini. STANOVSKA ZAVEST Poročevalec nekega holar.d-skega lista je opazil, da so o-stali nekateri angleški grafični delavci še po smrti zvesti svojemu poklicu. Tako se glasi napis na grobu znanega založnika Jacka Thompsona: "Tu ležim v pričakovanju nove izboljšane izdaje brez vsakih tiskovnih pogreškov." Stavec L. Greedge si je dal zapisati na križu: "Kakor obrabljen svinec je romal moj prah v Stvarnikevo črkolivarno, da bo vstal v novi dovršeni obliki." Sličnih nenavadnih nagrobnih napisov bi lahko navedli še več. -o- NOV APARAT ZA ZVOČNE FILME Inženir Denes von Mihaly, ki biva v Berlinu, si je dal patentirati nov oddajni aparat za zvočne filme, ki ne sliči nobenemu izmed doslej prijavljenih 1G00 aparatov. Z Mihaly-jevo pripravo je mogoče spre-maniti z majhnimi stroški vsak filmski aparat v zvočnofilmski aparat in predvajati zvočne filme vseh sistemov baje brezhibno. V NAJEM se odda dva flata, vsak 4 sobe. V prvem in drugem nadstropju plin, elektrika, toilet in vse dekorirano. Zelo 'udobno. — Vprašajte: A. C. Plcčko, 2054 W. 22nd St., Chicago. Telefon Canal 6044. PRODA SE pohištvo, 1 "living room set", 1 "dining room set", 1 "bed room set", 1 "ice boxa" in 1 peč za plin. Vse v dobrem stanuj. Za jako nizko ceno. Vprašajte : A. C. Pleeko, 2054 West 22"id St., Chicago, III. Telefon Canal 6044. PRIJATELJ! Zakaj so francoske linije najkrajše in najboljše v Severno in Južno Ameriko? Zato, ker je franrosko pristanišče Le Havre najbližje NeW Yorku in Ljubljani; ker velikanski brzoparniki "lie de Frande", "Paris" itd. so v hitrosti neprekosljivi in priljubljeni; zato, ker'imajo tudi v 111. razredu udobne kabine in ker jc izborna postrežba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino brezplačno pri vsakem obedu. Cie.6le.Transatlanrique Pojasnila daje brezplačno zastopnik i Ivan Kraker LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 35 ^ Ml £ izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. i ^0<>0<>0000<>00-0-(>0000<>0<^^ > -- ' ^ mr7^ Jeweler S On the Cor. 8th Str. and New York Ave., Sheboygan, Wis. oooooo<>oooo^oo<>0'C>{K)oooooo^>oooeooooooo<)oooockkkk> w J0 M Trunk iXKvoooooQOQO jf^ ^ Opazke in opazovanja. Vse polno jih je — iz Cleve-landa, ali v Clevelandu. Mr. A. odpreti oči, ko bi bili duhovniki in nune goli lumpje in lum-parice, zvrne Tone vse bolj na Garden odkrito prizna, da soj cerkve. Se razume, te so potr- opazovanja o Clevelandu v v Chicagi, g. Tone Podgoričan pa stopica sem in tja, in ne ve, kam naj se vsede. Nič na tem. Pravi, da jaz jamram radi cle-velandskih opazk ali opazk iz Clevelanda. Eh, er . . . pri tako smešnem slepomišenju in sto-picanju bi se utegnil pojaviti kvečjemu kak pomilovalen nasmeh, nič drugega. Tudi pri — dokazih g. Podgoričan stopica od ene noge na drugo. Dvakrat že sem izjavil, da so pozitivni dokazi in kje jih lahko najde. Da mu le nekoliko ustrežem, sem zadnjič navedel nekaj iz tega, kar piše slovenski vseučiliščni profesor, dr. Veber, ob priliki nekaj še sledi. Naprej pa bo g. Podgo ričan trdil, da jaz ali moja cerkev nima nobenih dokazov. O dr. Vebru je kritik zapisal, da ni katoliški filozof, stoji kvečjemu le blizu krščanstva, in dr. Veber biblije niti ne omeni, pa trdi ta Tone Podgoričan, da "se s tem dokaže kvečjemu le nezmožnost dokazovanja ali pa popolno pomanjkanje vsakih stvarnih dokazov. Teh Trunk res nima, on ima samo biblijo, ki pa ni v stanu dokazati, da je res nekje nekak bog, nebesa, pekel, vice, itd." To je golo tavljanje, kakor je tavljala baba, da se trava striže. Jaz sem obrnil metlo. Ker Tone Podgoričan taji Boga, sem ga pozval: heerrrauss! J Dvakrat sem ga že pozval, da pezijive in se niti braniti ne morejo. In ko mene naziva za-vijalca, ker pokazujem nesmiselnost take gorostasne trditve in skratka nemogočnost, pravi, da je tako trdil le o cerkvah, obenem pa ima predrznost, da ponovi v isti sapi isti očitek, ko piše: ". . . zapeljani po cerkvi, pričakujejo sijajnega plačila na 'onem svetu', toraj delajo dobro iz sebičnih namenov; pri tej moji izjavi tudi ostanem." Evo je zofistike, da je sijajnejša skratka nemogoča. Zopet pa telebne z glavo ob svoje lastne rdeče bratce. Sebičnost je ona grda grdoba, ki baje vse spridi, in ta se mora pobijati. Ni dvoma, da se sebični nameni vrinejo tudi v "cerkve", recimo v religijo pri udejstvovanju. Vrinejo se enako pa tudi pri rdečkarjih, po-gostoma v silno ostri meri, da morajo "generali' bridko bridko potožiti, kako vsak išče le svoje koristi. Dočim pa ta Tone Podgoričan vsem cerkvam naravnost sebično delovanje podtikuje, kakor bi imele sebičnost v namenu, postavlja socializem v prav svetniško luč. Na papirju in za ljudi, kateri ne znajo ločiti, je kmalu nekaj, kar se zdi silno "pametno, zdravo pametno", ampak je prav s pametjo skregano. Tone Podgoričan bobna: "Lumn ie tisti, ki iih (ljudi) Barberton, O. OHIO: Rev. A. L. k>u toraj za plačilo in kazen na katoliški strani. Šlo je za 'bog' lonaj' kakega berača, ko m« podariš kos kruha. To bi bile po Podgoričanovi "veri" sarn^ lumparije, ker je "boglonaj" gola in grda sebičnost. Ampak. Lump je, ki ponuja zemljo pod morjem, ker je nima, je ne more dati. Odkod pa ta Podgoričan ve, za gotovo ve, ne samole morda taji, da Bog ne more dati nebes, plačila, kaznovati, poplačati, nima tega, kar obljubuje, ni ne pl»' čila, ne kazni? Odkod ve vse to Tone Podgoričan? Izrecno pa poudarim še en- Zavijač je ta Trunk, in ne krat z vg0 odločnostjo, da pr> Isamole mojster v zavijanju tudi zloben je. Tako mora Podgoričan pisati, da bi morda ljudje,kateri imajo baje pamet v zakupu, ne začeli malo misliti. Kdor dela dobro radi kakega plačila na onem svetu, je sebičnež, in sebičnež je lump. In ker delajo duhovniki baje radi onega sveta, so sebičneži in lumpje. Tako je trdil g. Tone Podgoričan. Dokazal sem mu, da kako plačilo kot tako ne more biti nagib, niti ne kaka kazen v slučaju slabega, ker plačilo in kazen sta čisto negotova, ko pravični more pasti, krivični pa se dvigniti. Do kaj takega se pa Tone Podgoričan z "zdravo pametjo" ne more povspeti, saj bi moral u-tihniti, in zato govori o — zavijanju od moje strani. Ker pa bi utegnilo marsikomu tudi iz njegovih čitateljev dobrem in slabem pri katoh ški, toraj pristno krščanski morali, ne gre za plačilo al1 kazen, temveč za dobro in sla' bo v bistvu, in je kazen in pl»' čilo le v bistvu zakona ali Vre' povedi, goli enforcement, breZ kakršnega je vsak zakon nesmiseln. (Konec prih.) -o- "Amerikanski Slovenec" j' največji slovenski dnevnik ,n najstarejši slovenski list v meriki. Naročajte srn! NA PRODAJ ali v zameno za loto bungalo^ iz opeke s 5 sobami, vse m° derno, v najboljšem stanj11 dobra transportacija, garala Poceni za hitro prodajo. 36» So. Gunderson Ave., Berwy" III. (3203)