Štev. 182. T Ljubljani, » petek, dne iz. avgusta 1910. Leto XXXVIII Političen list za slovenski narod. [ ggSs^E-šžT -H»- Današnja številka obsega 6 strani Varstvo domačlfe in njenega znaža?a. Član »Slovenske Straže« nam piše: V »Zlati knjigi« berem v poglavju »Telesno zdravje in zmisel za domačijo ter družino« med drugim: »Zdravega in bistroumnega Orla označuje zlasti to, da ljubi domačijo, rodni dom in grudo, domače običaje in lepoto domovine.« »Ljubezen do domačije kaže Orel s tem, da svoje starše spoštuje in jih uboga, rad na domu dela in se briga za prospeh gospodarstva, ne sili v tujino in brani domači kraj in domače poštenje pred kvarnimi vplivi, ki prihajajo odzunaj.« »Ljubezen do domače zemlje in domačega življenja neguje in ohranja Orel tako, da proučuje domačo zgodovino, se zanima zlasti za zgodovino in napredek domače občine in fa-re, potuje po slovenskih krajih vzbuja v sebi sočutje do ljudskega trpljenja in skuša domačinom, kjerkoli more, s svetom in dejanji pomagati.« V teh kratkih besedah je označen zelo velik delokrog za krščanskega mladeniča, kako naj varuje domači kraj in običaje, lepoto domačije, kako naj brani faro pred kvarnimi zunanjimi vpH vi, se zanima za njeno zgodovino in se uglablja vanjo in tudi ljudstvo uči zmi-sla za lepoto in varstvo grude, domov, noš in navad, ki so dedščina praočetov. Pa — tako mislim — to ni naloga Ramo Orlov, marveč mora za vsem tem stremiti vsak član naše krščanske ljudske organizacije, najbolj pa je seveda potrebno, da se mladi rod za to zanima. V tem oziru morajo delati vse naše organizacije složno in smotrno skupaj. Prvo je: domače poštenje, ohranitev kmečkega značaja in ponosa, da se bo zavedal naš kmet svojih pravic, pa pomembnosti stanu, ki mu pripada, da bo pa tudi vnet za napredek svoje domačije in množenje blagostanja. Potem pride drugo, ki na tem temelji: zmisel za varstvo kmečkega doma, domačih noš in običajev. To jc es+e-tična stran tega vprašanja. In o tem bi rad le nekaj besedi povedal. Kako lep je naš stari kmečki dom, kakor se je razvil tekom stoletij, pa ohranil vedno en značaj, eno posebnost, eno lice! Pred hišo visoki topoli LISTEK. Dekli z biseri. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalje.) »Takoj, ko sem uredil vse svoje gospodarske stvari, bil sem namenjen v Tir k tebi, toda čudno naključje me je zadržalo v Rimu. Oni moj doprsni kip, ki si ga mi poklonila, je postal za-me usoden. Najraje bi želel, da bi se bil potopil v dno morja. »Ko sem namreč prevzel stričevo hišo v Via Agrippina, sem postavil oni kip na časten prostor v predsobo in povabil kiparja Glavka, o katerem sem ti pravil, in druge prijatelje umetnosti, da si ga ogledajo in izrečejo svojo sodbo. Prišli so, čudili so se im molčali, ker se je vsakdo izmed njih bal, da ne bi kakega svojega tekmeca preveč pohvalil. Ko sem jim pa povedal, da je kip napravilo neko dekle iz Judovskega, mi tega niso verjeli, ker so vsi trdili, da nobena ženska ne more tako izklesati mrainorja; ker so pa vedeli, da se jim ni ničesar bati od tako oddaljene umetnice, so pohvalili delo in so še cel večer potem govorili samo ali pa jablana ali pa košata lipa: hiša pa odspodaj zidana in lepo pobeljena, nad okni tisti značilni zidci, okno zadelano z omrežji v najrazličnejših oblikah — zlasti je lepo tisto omrežje, ki je izbočeno — potem pa prvo nadstropje leseno iz močnih hlodov, vrezanimi malimi okni, pa hodnik, iz katerega vise daleč doli bujni nageljni in rože, streha pa sloni na dveh lesenih karakterističnih stebričkih. Kako je lep ta dom v svojih najrazličnejših varijantah! In vendar kdo skrbi zanj v naši domovini? Stare hiše se povsodi podirajo, zidarji pa zidajo na deželi tiste puste, enolične hiše, ki se našim krajem prav nič ne podajo in stoje kakor tujke med našim drevjem okoli cerkve, ki je še edina ohranila svoj stari značaj in lepoto. Čedaljebolj izginja tista ljubkost in prijaznost slovenske vasi, ki je blažila srce in oko razveseljevala. Pravtako pa je s pohištvom, slikami in posodo. Kmet meče te reči med staro šaro, ni mu več za izbo, kakoršna je dozdaj skozi stoletja in stoletja bila, postavlja si ponekod že neokusne peči stari stoli in mize izginjajo, podobe se ne razvrščujejo več kakor so svoj čas označevale našo kmečko hišo, ma-joP1. ni. kar je količkaj lepo in staro, se aP z vr?e ali pa roma v muzeje. To veli n • ■■:<>< nnšo lepo nošo. ! v< ?v':t tr> ni pravi Povsodi sko-r6 že v vsaki deželi so posebna društva za varstvo domačih običajev, krajevnih lepot, domov in slogov; »Heimschutz« pravijo temu Nemci. Pri nas pa ni nič tega! Neusmiljeno uničuje naša enolična mestna kultura vse posebnosti, kakor so se razvile na deželi. Kdo skrbi za to, da bi naše ljudstvo umevalo in ljubilo to domačo lepoto? Izobraževalna in mlade-n i š k a društva pa naša d u h o v š č i -n a lahko veliko store v tem oziru, a vsega seveda ne zmorejo. Tu jc treba posebne osrednje organizacije, treba umetniško izobraženih mož, treba zlasti iniciative in podpore od dežele. D e -žel ni umetniški svet bo imel prav, kar se tega tiče, velik in lep delokrog, če se bo tega lotil. Potem pa spada varstvo domačije zlasti tudi v delokrog vodstva našega muzeja, ki nima samo namena umetnine zbirati in klasificirati, ampak tudi skrbeti, da se ohranijo, kolikor jih je še med našim ljudstvom. Potem je poklicano zatoučitelstvo in obrtne šole. Treba predavanj v tem oziru, o kipu, dokler jih ni vino premagalo. Ravno tako so govorili o kipu naslednjega dne tako, da je ta hvala prišla celo Neronu na ušesa. In konec vsega tega je bil, da si jc sam cesar ogledal kip. Ko ga je ogledoval dalje časa, je dejal: »Katera dežela je rodila umetnika, ki je izklesal to delo?« »Odgovoril sem, da Judeja, in sicer da je delo izvršila neka ženska; on pa je odgvoril, da naj se jo pripelje v Rim, da naredi tudi njegov kip, ki bi ga potem postavil v judovskem tempelju v Jeruzalemu, da bi ga Judje častili. »Sedaj sem sprevidel, da sem v zagati. Poznal sem osodo, ki bi zadela tebe, ako bi prišla v Rim pred Nerona, zato sem mu dejal — ne zameri mi — da to ni mogoče, ker si že mrtva. Vendar sem mu moral dati tvoj kip. ker sicer bi mi ga bil sam vzel ln ž njim tudi vse moje drugo imetje. »To žalostno zgodbo ti pripovedujem zato, ker me je ona zadržala in me. še zadržuje v Rimu. Dva dni pozneje sem namreč prejel cesarsko odločbo, da se izredno umetniško delo, ki ga je prinesel seboj iz Judeje Emilijev sin Mark. postavi v nekem tempeljnn, kjer se želi. da ga oni, ki hočejo dopasti cesarju, obiščejo in časte njega in dušo nje, ki ga je izklesala. Dalje tudi za- treba vzgoje, treba tečajev za zidarske mojstre in podobno. Kot član »Slovenske Straže« pa po-vdarjam zlasti to-le: Tudi »Slovenska St r a ž a« se zavzemi za varstvo domačije in njenega značaja, dokler se ne vzbudi za to splošno zanimanje! To je eminentno narodno delo! Češka in slovenska politika. Praška »Union« piše z ozirom na polemiko, ki se je razvnela zaradi znanega, v Masarykovi »Naši Dobi« objavljenega članka, ker se je v njem trdilo, da niso jugoslovanske zahteve zrele dovolj. »Union« sodi, da Masaryk nima namena, da razbije »Slovansko Unijo« in da tudi ne nasprotuje slovenskim kulturnim zahtevam. List nagla-ša, da se jc Masaryk pri Bienerthu zelo zavzel za jugoslovanske kulturne zahteve in da z vsemi Čehi simpatizira zanje. Člankar se strinja z Udržalovimi izvajanji, da češki poslanci sami niso dovolj močni brez zaveznikov uspešno nastopiti v državnem zboru. Vsak češki politik mora pritrjati Udržalu, da ni češkega politika, ki bi razbijal »Slovansko Unijo«, ker skupnost gotovo več doseže, kakor posamezne skupine.« — Članek v Masarykovi »Naši Dobi» je bil žaljiv za Jugoslovane. Kar je bilo natisnjeno, se ne da več spraviti s sveta. Nas veseli, ker »Union« tako odločno naglaša potrebo, da ostanejo slovanske stranke združene v avstrijskem državnem zboru. V naši kritiki članka Masarykove »Naše Dobe« smo se zelo, zelo krotili, da nismo še ostreje pisali, kakor smo. Članek so pograbili in izrabili zase vsi nemški slovanožrci in nemškutarji. Veselili so se ga tudi vsi tisti, ki so sicer polni domoljubnih puhlic, a ki v zasledovanju zasebne ko-ristolovne politike le preradi pozabljajo, kar so dolžni svojemu slovanskemu ponosu. Z obstrukcijsko taktiko se Ma-saryk ne strinja, trdi »Union«. Stvar okusa, ampak kakor se mi nočemo vmešavati v taktična naziranja čeških politikov, pa le sodimo, da je najboljša taktika tista, ki ji pravimo po domače, da se vrača klin s klinom. Nemci še danes obstruirajo v češkem deželnem zboru. Klin se more vrniti v državnem zboru in še morebiti kje drugje. Neumnosti in žalitve »Naše Dobe« se ubogim v duhu sicer lahko odpuste, a pozabiti se ne morejo in to temmanj, ker so rodile veliko pohujšanje v slovanožrških krogih. Kako potreben da je skupen nastop slovanskih strank, kaže n. pr. ukazuje, da moram jaz priti dvakrat na teden v tempelj, da bi mogli vsi videti, kako more genij velikega umetnika narediti stvar neumrljive lepote po preprostem izvirniku iz krvi in mesa. Oh, Mirijam, jaz nimam potrpljenja, da bi ti popisal vso to neumnost, vendar posledica vsega tega je, da mi je nemogoče oditi iz Rima, ako nočem pripraviti v nevarnost svojega premoženja in svojega življenja. Dvakrat vsaki teden, ali po posebnem dovoljenju včasih enkrat, moram priti v tempelj, kjer stoji moja podoba na marmornatem oltarju, na katerem so vklesane besede: .Darujte vsi, ki greste mimo, duhu umrle umetnice, ki je izklesala to božansko delo. »Tukaj moram sedeti jaz, ki sem vojak, bedaki pa prihajajo in zijajo najprej v kip in potem na mene in govore včasih tako, da bi jih najraje na mestu pobil na tla, in mečejo zrna kadila na mali ogenj na oltarju, da darujejo tvojemu duhu. Tako, Mirijam, se pri nas v Rimu sedaj vlada. »Sicer sem pa v veliki milosti pri Neronu, tako da me ljudje imenujejo .srečnega' in mojo hišo ,srečno hišo', ime, ki se nri zdi. da ne pomeni nič dobrega. »Za sedaj cesar na-me veliko dd, in zato se mi je večkrat posrečilo, da Skedlova izjava. Mož jc izblebetal, da nameravajo ustvariti nemško-rotnan-ski blok, ki bi tvoril s Poljaki trajno d rž&vn o z bor s ko veČino. Blagoslovljene društvenega doma v Loškem potoka se je preteklo nedeljo izvršilo kaj slovesno. V soboto zvečer prirejena razsvetljava Doma in obhod Orlov z godbo in lampijončki se je izvršilo v najlepšem miru in redu. Govor cerkveni kot tudi blagoslovljenje Društvenega Doma je izvršil domačin rojak veleč, g. dr. Knavs, kons. svetnik in dekan v Cerknem na Goriškem. V prekrasnem govoru je slikal duhovnika kot služabnika ljudstva, ki mu naj služi in deluje zanj vedno in povsod. Pri sv. maši na prostem, kateri je prisostvovala velika množica domačinov in iz sosednjih krajev, je sodelovala orlovska godba iz Škocijana in domači pevski zbor. Radi nenadnega naliva se je blagoslovljenje Doma preneslo na popoldne po petih litanijah. Kot slavnostni govornik je nastopil g. Alb. Jeločnik. V navdušenem govoru je slikal potrebo medsebojne organizacije ter korist Društvenega Doma. Veleč. g. dr. Knavs pa je kazal na silno važnost organizacije z verskega in socialnega stališča, ter važnost Doma — zbirališče k lastn. napredku in odporu proti sovražnikom. G. Škulj oriše v kratkih potezah, kako se je zidal ta Dom — zares ljudsko delo, pro* seč blagoslova Domu in tako požrtvovalnemu ljudstvu. Zborovanje so brzojavno pozdravili g. poslanec Jaklič, g. župnik Jereb, nadučitelj g. Štrukelj. Javna telovadba Orlov se jc pod spretnim vodstvom br. Alb. Jeločnika zvr-šila v najlepšem redu. Proste vaje, telovadba na orodju, zlasti pa je moreš« ka vzbudila obilo zanimanja in pohvale. Telovadbi je prisostvovala množica, kakršne že dolgo ni videla naša dolina. Ljudska veselica v nalašč za to prirejenem šotoru s petjem, govori in godbo in srečolovom se je razvila kar najprijazneje. Nad vse pa je povzdignilo vse slavlje veliko število gostov Orlov. Odseki Ljubljana, Dobrepolje, Ribnica, Sodražica, Rakek, Cirknica, Stari trg in domači so dali 140 uniformiranih telovadcev. Lepo četo pod poveljstvom br. Alb. Jeločnika, na čelu pa vrla Orlovska godba iz Škocijana in uniformirani Orli na konjih, je ob udeležbi ogromne množice sprejel s pozdravnim govorom v imenu zadržanega g. župa- sem temu ali onemu kristjanu, tvojemu bratu po veri, rešil življenje. Tako jc hotel nedavno tvojemu duhu na čast pred omenjenim kipom darovati nekaj kristjanov, pa jaz sem ga opomnil, da si bila tudi ti kristjana, in zato jc odnehal od svoje krutosti in za nekaj časa iz spoštovanja do Tvojega duha ustavil preganjanje kristjanov. »Kaj naj ti še povem? Poiskal sem nekaj učiteljev tvoje vere, nadejajoČ se, da mi bodo mogli s posebnim čarom, ki ga znajo mojsterski rabiti, kakor se pripoveduje o njih, podati dobro sporočilo o tebi. Na mojo žalost pa mi niso dali nikakega čara — ki ga sploh ne poznajo, kakor se vidi — marveč naukov. Od njih sem nakupil rokopisov, ki so jih sami spisali, v katerih se nahajajo nauki in postave tvoje vere, ki jih bom začel proučevati, kakor hitro bom imel kaj časa. To nalogo bi pa rad nekoliko odložil, kajti ako bi jih čital, bi morda veroval in postal kristjan in bi sičasoma tudi mene porabili za bakljo na Ncronovih vrtovih. »Pošiljam Ti malo darilce in te prosim, da ga sprejmeš. Smaragd v prstanu je obdelal moj prijatelj Glavk. Biseri so lepi in imajo svojo zgodovino, ki Ti jo o priliki povem. Nosi jih s Velja po poitl: ss X« osle lete upre] . K M-— u pol lota » . » II'— sa četrt > > ,> in u aa meseo » . • mi sa Nemčl]o celoletno » sa ostalo laraematre > 35*— as V npravništvn: s Za celo leto aapre] . K 82*40 sa pol lata » . » u*20 sa četrt» » . » B'80 ss ob meseo » . > 1*90 S poilllanlem ae dom etane aa mesec 2 K. Posamesae »t 10 v. SLOVENEC časa inseratl: a a Eaoatelpu petttrrsta (72 mm): U enkrat.....po 19 T sa dvakrat . . . . » 13 » u trikrat . . . , > M > u več ko trikrat . . » a » T reklama Hi notloah stane enoatelpu g arm rad vrsta 30 vtaajjev. Pri večkratna ob|av1)«n(n primeren pepnat Izhaja:. vsak daa, lsvsamil ae4atte ta lranalktL ob 5. nrl pnpslitM. na in občine občinski svetovalec g. M. Kordiš; v imenu društev pa predsednik društva »Tabor« in Orlov. Sprejem pred Domom je bil nad vse veličasten in je napravil v ljudstvu neizbrisen utis. Goste je pozdravljalo lepo število slavolokov in ponosnih mlajev — dar vrlih Travničanov. Dom kot vas Hrib Tabor je bil ves v zastavah. Poleg vseh domačih društev je bilo zlasti močno zastopano izobraževalno društvo na Blokah, v izrednem številu Dekliška zveza na Blokah, izobraževalno društvo v Sodražici, Stari trg, Dobrepolje, Draga in drugi. Vkljub dežju so se izvršile vse točke v lepem redu. Nasprotnih glasov ni bilo čuti. Vsem, ki so pripomogli k lepem izidu slavlja izrecna zahvala, predvesm veleč. g. dekanu dr. Knavsu, br. Jeločniku, br. telovadnih odsekov in društvom, zlasti iz Blok, vrli neutrudno delujoči Orlovski godbi iz Škocijana., darovalcem mlajev in dobitkov in prodajalkam in prodajalcem istih in drugim. Lepo se je izvršilo bla-goslovljenje Društvenega Doma — delo ljudskih rok; to je bil veličasten praznik požrtvovalnega ljudstva, obenem pa krasna manifestacija krščasko socialne misli, v čije taboru je vrli Loški potok. Gospodarstvo. — Program delitve premij za govejo živino, ki bo v ponedeljek dne 19. septembra 1910 v Kandiji pri Novem mestu na ondotnem semnjišču. Namen razstavi in delitvi premij je: a) Da se živinorejci tega okraja s primerjanjem goved vzpodbudijo za napredek živinoreje in se o nji pouče; b) da se razvidi uspeh, ki se zlasti z državno in z deželno podporo dosihdob dosegel pri reji naše domače goveje živine. 1. Pravico do premij imajo vsi živinorejci iz političnega okraja Novo mesto. 2. Do devetih dopoldne mora vsa živina biti na mestu razstave, in sicer posebej junci, posebej telice in posebej krave, za ograjo privezane. Vsak lastnik mora skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki ji streže. 3. Da živina more biti deležna premije, mora najmanj že pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričevalom svojega županstva, -i. Možje, ki bodo sodili o premovanju živine, se izbero po dotičnem predpisni-ku c. kr. ministrstva za kmetijstvo in se morajo ravnati po predpisih, za to določenih. Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da spolni vse, kar veleva omenjeni ministrski predpisnik, ter da obdarovano plemensko žival obdrži najmanj eno leto za pleme. 6. V razstavo se pripuščajo: a) biki, od pol leta starosti naprej, b) breje telice, ki so najmanj 2 leti stare, c) molz. krave, ki so imele eno, dve, tri, kvečjemu 5 tolet. K premovanju je dopuščena goved enobarvne in pisane pasme in živali domače reje. 7. -Za lepo živino so določene naslednje premije: I. za bike 20 premij, in sicer ena 70, ena 50, ena 40, ena 30, 6 po 20 in 10 po 10 K. II. za krave 15 premij, in sicer ona 50, ena 40. ena 30. 6 po 20 in 6 po 10 K. III. za breje telice 15 premij, in sicer ena 50, ena 40, ena 30, 6 po 20 in 6 po 10 K. Posestnikom, ki pripeljejo k premova- vedno seboj, draga Mirijam, radi mene. Jaz nisem pozabil Tvojih besedi, ne, vsak dan in vsako noč jih premišljujem. Piši mi, prosim Te, ako moreš najti kakega sela. Ako pa ne moreš pisati, vsaj misli name, kakor jaz mislim na Tebe. Zakaj pač ne živiva več skupaj v oni srečni vasi Esencev, ki jim želim vso srečo kakor i Tebi! Zdrava! Tvoj zvesti prijatelj Mark.« Ko je Mirijam prečitala pismo, ga je poljubila in skrbno shranila. Nato je odvezala zavoj in odprla slonokoščeno škatljo s ključem, ki ji je bil pritrjen. Iz nje je vzela zavitek iz mehkega usnja in veselja je vzkliknila, ko je zagledala v njem ovratnico iz krasnih biserov, prstan z velikim smaragdom, na katerem je bil urezan Markov in njen obraz, povzet po podobi, ki mu jo je dala seboj. »Poglej, Nu, poglej!« vzklikne in pokaže Nehušti dragoceni in krasni nakit. »To je najboljši dokaz, da te ima Mark vedno še rad,« reče Nehušta. »Ah, da! Toda kaj, ker Še vedno zija med nama nepremostljiv prepad!« vzklikne Mirijam. »Le Bogu prepusti vso stvar, On že vredi v svoji neskončni modrosti vse tako, kakor je zate najbolje. — Sedaj pa morava hitro domov, ker imamo nocoj goste pri večerji.« »Kakšne goste?« vpraša Mirijam razmišljeno. (Dalje.) nju v vseh oddelkih najlepšo skupino goved, sme presojevalni odbor prisoditi vrh gorenjih premij tudi priznansko diplomo za umno živinorejo in v posebnem slučaju še izredno posebno pre-pijo. S seboj je treba prinesti živinske potne liste! — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani dne 10. avgusta 1910. Frančišek Povše, predsednik, Gustav Pire, ravnatelj. Slavnost gasilcev. Slavnost blagoslovljenja novega gasilnega doma za Podutik - Glince se je v nedeljo dne 7. t. m. povsem dobro obnesla. 2e ob drugi uri se je zbralo v Podutiku na stotine radovednega ljudstva iz Ljubljane in okolice. Ob tretji uri je bil sprejem 14. gasilnih društev. Ob štirih se je začel premikati krasni izprevod proti novi stavbi gasilcev: prva godba (18 mož), katera je z lepimi koračnicami spremljala udeležence, za njim je šla lepa vrsta belo oblečenih deklic in gospodičen, potem vrle domače gospice v prekrasnih narodnih nošah, za temi so korakali: domače gasilno društvo pod vodstvom podnačelnika g. Baša in 14 sosednih gasilnih društev ter črez 1500 drugih ljudi. Izprevod je trajal več nego pol ure. Prišedši do novega doma so se društva lepo uvrstila, potem sta se pripeljala domača gg. duhovnika župnik in kaplan, za njimi se je pripeljala kumica z g. načelnikom Kunovarjem ter je izročila novemu gasilnemu domu krasen šopek s slovensko svileno trobojnico. Po blagoslovlje-nju je g. župnik imel kratek, toda zanimiv govor, s katerim se je zahvalil vsem domačim faranom za njihovo požrtvovalnost ter obenem vspodbujal navzoče gasilce z geslom »Na pomoč!« Potem je pevski zbor Blaž-Potočnikove čitalnice iz Št. Vida pod vodstvom pe-vovodje g. Hafnerja zapel par krasnih pesmic, nakar se je v istem redu začel pomikati izprevod s spremljevanjem godbe na veselični prostor v Podutik. Vse gostilniške sobe gg. Alberta in Antona Vodnika in oba zelo velika vrtova sta bila nabito polna, tudi po potih in sosednih vrtovih je bila velika gneča. Ob pričetku veselice sta pela pevski zbor Blaž - Potočnikove čitalnice iz Št. Vida in pevski odsek gasilcev iz Zgor. Šiške s spremljevanjem godbe. Vse domače gospodične so prav pridno razpe-čavalc številke krasnih dobitkov, katerih je bilo Čez 200. Po razdelitvi dobitkov je vzbudilo splošno zanimanje srečkanje domačega »kozla«, za tem sledila je šaljiva pošta, v mraku so začele švigati po zraku rakete in umetal-ni ogenj. Ne smemo pa pozabiti zanimivosti turške kavarne »Hasan Ali beg«, kaj pridno so Turčini s pipami v ustih in dolgimi bradami po svoji stari šegi kuhali in razpečavali kavo z primesjo takozvane turške »Mastilke«, kar je neslo društvu okrog 80 K čistega dobička. Kosmatih dohodkov, brez drugih darov je bilo 1004 K 68 v. Ker pa se ni bilo mogoče odboru novega gasilnega društva v tej gnječi zahvaliti vsakemu posebej, zatorej izrekamo vsem navzočim in sodelujočim tem potom iskreno zahvalo. Osobito pa hvala Njegovemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu I. za velikodušni dar novemu gasilnemu Lep je bil v«£er 9. julija v kazini v Bernu, kjer nas je počastilo več gg. uradnikov od avstrijskega poslaništva in šviške vlade, dalje ravnatelj dr. Keppeli, kmet. učitelj g. Schneider in drugi. Zelo podučna so bila tudi predavanja od strani šviških strokovnjakov ta večer, ki smo jim pogumno sledili v noč, dasi so pešale noge in glave od dnevnega truda. Sirarsko šolo na Riittiju nam je razkazal ravnatelj njen in obenem docent na polytehniki v Curihu, gospod Peter. Toda z Bogom, ti mesto medvedov, krasne zvezne palače, prelepe stolnice, ki so jo zidali katoličani, pa nam jo zdaj reformiranec kaže za denar, od zunaj prvotno krasno, od znotraj dc-florirano, pravi simbol trubarijanske-ga krivoverstva, ki kaže na sebi le toliko lepega, kolikor si je pridržalo še prvotnega! Gospodarska zveza — VVinterthur! Cenjeni čitatelj, gotovo že želiš, da končam. Toda Če hočeš videti in zvedeti, kaj da premore skupna sila preprostega kmeta, pojdi v VVinterthur za par dni in oglej si »Zvezo vzhodno-šviških kmetijskih zadrug«. Pred seboj imaš velikansko palačo, ki je skladišče za vse potrebščine, ki jih imata domu v znesku 150 K, g. župniku za mični, v srce segajoči govor, dalje go-spej kumici za velikodušni dar, vsem gasilnim društvom, pevovodji Blaž-Potočnikove čitalnice v Št. Vidu, g. Hafnerju in načelniku pevskega odseka gasilcev iz Z g. Šiške g. Pavšiču za krasno in ginljivo petje, gospodu ka-pelniku godbe iz Vevč pri Ljubljani, dalje vsem domačim dekletom in go-spicam za njihovo požrtvovalnost pri pletenju vencev, dekoriranju veselične-ga prostora ter prodajo srečolovnih številk, šopkov, razglednic, trakov itd. Potem vsem vaškim mladeničem za postavljanje slavolokov itd., g. odborniku Valentinu Babniku ml. za vrlo nadziranje pri vsem. Predvsem pa da-rovateljcm krasnih dobitkov, kakor: sod vina, omara za obleko, seženj drv, kozelj, toaletnih predmetov itd. in gg. gostilničarjema za povsem dobro postrežbo kljub tolikemu navalu! »Na pomoč! za odbor B. in K. Dnevne novice. '+ Slovanski narodno - gospodarski shod v Ljubljani. — Izjava. Podpisani podpredsednik in odborniki za prireditev »Slovanskega narodnega gospodarskega shoda v Ljubljani« dne 14. in 15. avgusta 1910, izjavljajo, da odklanjajo svoja častna (?) mesta ter se odpovedujejo vsakemu sodelovanju pri shodu iz sledečih razlogov: 1. Ker se pri razdelitvi častnih mest ni oziralo na moč obstoječih političnih oziroma gospodarskih strank, ampak so se predsedniška kakor tudi odborniška mesta oddala po večini pristašem lia-rodno-napredne stranke, večino podpi-sancev se je pa izrvolilo v odbor brez njihove vednosti; 2. ker se je na enak način preziralo večinsko stranko pri oddaji referatov; 3. ker do danes, to je dva dni pred shodom, ni bilo niti ene načelstvene seje, in 4. ker se je brez vednosti odbora odkazal referat »O sedanjem položaju slovenskega poljedelstva in zadružništva« namesto določenemu poročevalcu g. dr. Vladi-slavu Peganu drugi osebi. — Ljubljana, dne 11. avgusta 1910. — Dr. V. Pe-gan. — Ivan Kregar. — Josip Lončarič. — Franc Pust. — Silvester Škerbinec. — Ivan Štefe. -f Najnovejši zaveznik slovenskih liberalcev je — cesarski svetnik Jožef 'Vergani, najbolj strupeni nemški naci-onalee, kar jih pozna avstrijska žuma-listika, mož, ki je v svojem listu zapisal, da Slovani nimajo niti pravice, da v Avstriji živijo in ki pravkar zopet dunajski plattenbruderski mob hujska na Čehe. Cesarski svetnik Jožef Vergani je tudi tisti, ki najbolj pobalinsko psuje slovansko obstrukcijo in je v svojem »Deutsches Volksblatt« razlil nanjo toliko nemškonacionalne gnojnice, kakor nobena germanska cunja širom cesarstva. Najbolj pa cesarski svetnik Jožef Vergani sovraži S. L. S., ki se je predrzni la postaviti se po robu Nemcem. Zato ni nič čudnega, če se je mož zdaj zopet zaletel v Slovence, češ, da so vsi skupaj veleizdajalci, tako liberalci kakor »klerikalci«, »Slovenec« pa da se le zato dela patriotičnega in registruje liberalne srbske kozolce, ker se »napredna moderni gospodar in gospodinja. V zalogi imajo: gnojila, krmila, moko, se-menje, bakreno galico, kreosotni kar-bolinej, petrolej, premog, kolonijalno blago, stroje in železnino, vina, sukne-no blago, posredujejo kupčijo s sadjem itd. Da računa bilanca le z milijoni, smo si morali misliti, ogledujoč te velikanske zaloge, za kojih prevažanje rabi Zveza svoj tovorni avtomobil poleg konj. Gosavska pokrajina je ena izmed onih, kjer se pečajo skoro izključno z mlekarstvom. Ravnatelj iz kmetijske šole v Rheinecku ob Bodenskem jezeru nam je prišel v Gossau naproti ter pojasnil razmere okoliša, ki smo si jih tudi natančneje ogledali pod njegovim in pod vodstvom gospoda inž. Eppra. Poleg živinoreje je v gosavskem okraju tudi zelo veliko domače obrti, izdelovanje »špic« za obleko, za gardine pri oknih itd. Iz vseh vilam enakih hiš so se svetlikali krasni strojčeki, kajti na roko se davno ne izplača več ta industrija. Štirinajstletna punca zasluži na dan brez težave po 2-40 frs. Kakor povsodi po Švici ima tudi tukaj vsak gospodar posestvo zaokroženo in sredi njega gospodarsko poslopje. Silno dragi so posli; hlapec 15 do 20 frs. na teden in oskrb. Cena živine je: za bike 1000 do 3000 frs., za plemenske krave pa 1000 do 2000 frs., molzne krave ne prestopajo višine 600 do 800 frankov. Vsi vrtovi okoli hiš so razdeljeni z ograjo v velike oddelke in tu se menjavaje pase živina od sre- stranka čedaljebolj širi po Kranjskem in izpodmika tla S. L. S.!« To more seveda le najbolj zabito tele verjeti, ampak naš »Slovenski Narod« je to Ver-ganijevo oslovskost hlastno pograbil in se zdaj z njo postavlja, češ, »krščansko-socialni« Vergani obsoja kranjske »klerikalce« in prorokuje, da se jim tla iz-podmikajo. Dr. Tavčar je imel res prav, ko je rekel , da je liberalcem pamet zlezla v krtove luknje. Vergani ni bil nikoli krščanski socialec, ampak je lo antisemitovsk vsenemec, njegova prerokovanja pa glede strank so se vedno izkazala za jalova. Mož na Dunaju že par let izpodmika tla najrazličnejšim strankam, izpodbil pa še ni nobene. Da liberalci takega moža citirajo zase, to kaže le, da v liberalnem taboru razun dr. Tavčarja res že vsi po glavi hodijo. Saj kdor se veže z Verganijem, ta res ne more biti zdravih možganov. - Ljubljansko katoliško miadeniško društvo v Trstu. Povodom svojega poučnega izleta v Trst in okolico priredi Ljubljansko katoliško miadeniško društvo s sodelovanjem Slov. kršč. socialno-izobraže-valnega društva pri Sv. Ivanu in odposlanstva ljubljanskega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Društvenem domu pri Sv. Ivanu pri Trstu, v nedeljo, dne 14. avgusta 1910, točno ob polu 5. uri popoldne, glasbeno, pevsko in gledališko produkcijo. — Spored: 1. Farkaš, Uboj, tam. zbor kat. mlad. društva. 2. Bajuk, Na Gorenjskem je fletno, tam. zbor kat. mlad. društva. 3. Iv. pl. Zaje, Zrinjsko-Frankopanka, moški zbor kat. društva rokodelskih pomočnikov. 4. Lisinski, Mrak tihotni, moški zbor kat. društva rokodelskih pomočnikov. 5. Or. Tribnik, Slavčku, moški zbor kat. mlad. društva. 6. Farkaš, Ruski ciganski valček, tam. zbor kat. mlad. društva. 7. Farkaš, Hrvatsko kolo, tam. zbor kat. mlad. društva. 8. Dr. Benj. lpavec, Na poljani, tenor-solospev s spremljevanjem klavirja, poje g. L. Bajde. 9. Monar, Oče Kolping, hvala tebi! tenorsolospev s spremljevanjem klavirja, poje gospod Ludovik Bajde. — 10. Govor. 11. Črni vitez. (Igrokaz v petih dejanjih.) Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 krona; II. vrste 80 vin., III. vrste 60 vin. — Stojišče 50 vin. — Pri igri sodelujejo najboljši igralci ljubljanskega Rokodelskega doma. S samospevi nastopi slavnoznani tenorist, g. Ludovik Bajde. — Ljubljansko katoliško miadeniško društvo se je torej v vsakem oziru potrudilo, da poda povodom svojega poučnega izleta tudi bratom v Trstu plemenit duševni užitek. — Aretirani iredentovec. Iz Pulja nam poročajo: Tukajšnja policija je aretovala iredentovca Pirnaton. Pirna-ton je bil tisti, ki je v soboto prvi napa-, del mirne Hrvate in Slovence s kame-. njem in tako povzročil oni vsega obžalovanja vredni pretep. Temu ireden-tovcu pa še ni bilo zadosti, da je mirno pevajoče Hrvate prvi napadel, ampak je tudi čutil potrebo, njegovim notra* njim čustvom dati javno duška s tem, da je kričal: Viva Pola italiana! Abas-so marina di guerra! Ali ni to višek iredentovske nesramnosti? Prepričani smo, da se bo navzlic temu vnebovpijo-čemu izdajstvu v edini avstrijski vojni luki še vedno skušalo trditi, da so puljski iredentovci najpohlevnejša jag-njeta i nnajboljši avstrijski patrijoti. Taki zalegi se hoče dati univerzo v Trstu! Že sedaj ni mogoče iredentovco de aprila do konca oktobra; kjer je dosti plevela, tam pa spomladi zgodaj pasejo in potem kose. Pri tem gospodarstvu je treba le malo delavnih sil. Gospodinja z enim hlapcem oskrbuje po 16 do 12 govedi. Pasejo namreč zdaj na enem, zdaj na drugem oddelku, ki potem dozorijo za košnjo v različnih časih ter dado tako nepresilnega posla skozi celo leto. Ograje najbolj pohvalijo iz lesenih kolov, namočenih tri tedne v V/je/o bakreni galici, vmes pa je napeta bodeča žica. Gosavska pokrajina je ena sama velika sirarna. Bili smo v občini, ki ima le 2500 prebivalcev, a dvanajst siraren, in to lepih in velikih. Mlekarske zadruge dajejo vsepovsodi mlekarne v najem in ne si-rarijo na lasten račun. Najemniki, iz-učeni sirarji, delajo v mlekarni vsaj tako pridno, kot njihov sluga, dasi štejejo premoženja po sto in več tisoč. Tudi sicer smo videvali gospodarje z velikim premoženjem vsepovsodi pri vsakem delu; praktično udejstvujejo geslo: Ne delo, le lenoba sramoti filo-veka. Pri večini siraren so veliki moderni svinjaki s 60 do 150 prešiči, ki jih pita sirar z odpadki iz sirarne, katerim pridene zdrobljenega žita: koruze, ječmena, ovsa. Za samo gnojnico dobi zadruga po 2000 do 3000 K na loto. Ko je ponudil inž. Epper, da sezida eni teh mlekarskih zadrug iz lastnega svinjake za 20.000 frs., če mu odstopijo potem gnojnico brezplačno, prebrisani kmetje tega niso sprejeli, kajti 3000 frs. Poučno potovanje kranjskih in koroških kmetov v Švico. (Dalje.) je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled, zadeva naslednje stroke: Premogokopstvo, industrija svinca in cinka, kupčija s srebrom, strojna industrija, industrija z nezgorljivimi izdelki, tekstilna industrija, izdelovanje in izvoz razglednic, petrolejska industrija. — Hrvatski glasbeniki in učitelji glasbe prirede o priliki 501etnice pevskega društva »Zora« v Karlovcu dne 14. in 15. t. m. sliod za osnutje »Saveza hrvatskih glasbenika«. — Odkritje cesarjevega spomenika v Jajcu. V nedeljo, 14. t. m., slovesno odkrijejo v Jajcu spomenik cesarju Francu Jožefu I.; navzoč bo deželni šef baron Varešanin in zastopniki raznih oblasti. — Vojak utonil v Osjeku. Minoli torek je pred očmi svojih tovarišev utonil infanterist Rajič, ki je že tretje leto služil. — Ciganko — vedeževalko Dcme-ter Zofijo iz Galicije so včeraj aretirali v Gorici. Nekemu 201etnemu mladeniču iz Ločnika je namreč prerokovala bodočnost iz njegove dlani, za kar je zahtevala preveliko svoto. Če bi ciganka pogledala na svojo dlan, pa bi lahko spoznala, da bo aretovana. — Umrl je v Gorici trgovec gospod Albin Kregan, star 44 let. — Za obiskovalce razstave v Bruslju. Trgovski in obrtniški zbornici se je naznanilo, da bruseljske razstavne pisemske znamke, ki se prodajajo na razstavi v Bruslju, nimajo mednarodne poštne vrednosti, in imajo tedaj le v Belgiji veljavo. S temi znamkami fran-kirane dopisnice in pisma, ki se pošiljajo iz Belgije v inozemstvo, se smatrajo kot nefrankirane in je od njih plačati kazensko poštnino. — Častne svetinje za 251etno zaslužno sodelovanje pri gasilnih društvih so dobili člani prostovoljnega gasilnega društva v Črnomlju gg. Janko Fugina, Jožef Junko, Ivan Papež, Ivan in Mihael Schvveiger ter Pavel Klemene. — Pred sodiščem krivo pričala. Proti Mariji Rihtar, posestnici na Beri-čevem, je vložila pri c. kr. sodišču na Brdu Katarina Trškan, posestnica in mesarica na Studencu pri D. M. v Polju tožbo na izročitev prešiča in na plačilo odškodnine v znesku 23 K. Med spornima strankama je bilo namreč dogovorjeno, da mora Trškan priti dne 29. marca t. 1. po prešiča, a ker je ta prišla šele 31. marca ponj, ga ji ni hotela izročiti. Tožiteljica Trškan je pa temu oporekala, sklicevaje se na dogovor, ki se je vršil med njima na velikonočno soboto v Ljubljani, s katerim se je kupna pogodba tako spremenila, da Trškan Katarina pride po prešiča lahko šele 31. marca t. 1. Marija Rihtar je trdila, da ni bila na Velikonočno soboto v Ljubljani, sklicevaje se na njeno 18 let staro hčer Miciko. Ta je kot priča v tej pravdi pod prisego zaslišana krivo izpovedala, da na Veliko soboto ni bila njena mati v Ljubljani, marveč ste pekli doma potice in kolače, s katerim delom ste komaj ob 9. uri dopoldne končala, potem sta pomivali, okolu dveh popoldne ji je pa še mati pomagala jedila v korbo nalagati, na kar jih je ona nesla v cerkev blagoslovit. Da je Marija Rihtar krivo pričala, je bilo dokazano po pričah. Anton Snoj, sosed Marije Rihtar, je izpovedal, da je mati obdolženkc na Veliko soboto poleg njega na sv. Jakoba trgu jerbase prodajala. Priča Štefan Starin jo je videl med 7. in 8. uro iti v Ljubljano. Priča Doroteja Ložar jo je ta dan okoli 3. ure popoldne srečala, ko je šla domov. Tu- di Katarina Trškan je pod prisego potrdila, da je med 10. in 11. uro na svoji stojnici govorila z Marijo Rihtar star. Ker je bila obdolženki krivda krive prisege dokazana, je bila obsojena na en mesec ječe. — Veliko veselice v Postolnski jami. V nedeljo, dne 14. avgusta 1910 se bo vršila v tem čarobnem podzemskem svetu običajne poletna veselica. Začetek ob 3. uri popoldne (pri vsakem vremenu). Odhod iz Ljubljane ob 5, 603, 9"45 in 12 58. Iz Trsta (južni kolodvor) ob 7.55 in 9 55 dopoldne. — Slovensko planinsko društvo naznanja, da je Schmidingerjeva koča na Veliki planini nad Kamnikom za turistovsko kočo priredilo in da se ta nova planinska postojanka izroči prometu v nedeljo dne 14. avgusta 1910. V novi koči je poleg posebne l — > lli 9. zveč. 735 6 160 sl. szati. del. obl. 1 7. zjutr. 1 2. pop 39-0 12-2 sl jvzh. megla 04 389 22 9 sl. juc jasno Srednja včerajšnja temp. 16 2', norm. 19 2'. Učenka iz dobre hiše, ne pod 14 let stara se takoj 2297 sprejme pri tvrdki 3—1 J. Elsner v Litiji. flnt. Bajcc cvetlični salon Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne. 3662 52- RestavracijaReininghaus v Šiški išče za 1. novembra 1910 dobro izurjenega gostilničarja. Ponudbe na Bratje Reininjhaus, zaloga piva 2314 3 v Spodnji Šiški. z vsem orodjem, kakor tudi stanovanje v hiši, sc pod ugodnimi pogoji odda fakoj V najem zanesljivemu in spretnemu obrtniku v tej stroki. — Opomni sc, da v trgu Radeče ni nobenega ključavničarja, jc velik promet, obilo dela in zaslužka. Oglasi se sprejemajo osebno pri: PragOtin peš, občinskemu tajniku v Radečah pri Zidanem mostu. 2311 3 skupno ali pa po parcelah v trgu Velenje št. 9 Spodnje Štajersko, obstoječe iz moderno z električno razsvetljavo opremljene enonndstropne hiše z gozdi, cvetličnim in hmeljskim vrtom, hme-ljarno, hlevi, arondiranimi njivami in travniki tik kolodvora. Cena 50.000 K. Natančneje izve sc istotam. 2305 : Za slabokrvne In prebolele : je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino MKfl najboljše sredstvo 4 steklenicc (5 kg) franko K <1*— BR. NOVflKOVIC, Ljubljana. 7 I 7 i KO 707 =5=5 Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena--- se dobi samo pri H. SUTTNER, LJubljana, mestni trg Lastna tovarna ur v Švici. 20,8 Tovarniška varstvena znamka „IKO". V? i 7 Trd ? O? Usojam si vljudno opozarjati, da sem prevzel glavno zastopstvo 1618 Nadalje opozarjani, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite: kakor trgovske, stavbene, hipotekarne, uradniške in menične. Leo Franke, Ljubljana, pisarna Kongresni trg 6,1. nadstr. Razpisuje se II v iimbrusu, pošta Zagradec-Fužine. Dohodki okrog 6C0 K, prosta drva in prosto stanovanje. Opozarja se, da se bodo do Velike noči postavile nove orgije z dvema manualoma; kakor tudi, da je tu prav lepa prilika, se popolno privaditi poslovanja v hranilnici. Služba se nastopi lahko takoj. Župni urad v Ambrusu 2294 dne 10. avgusta 1910. 3—1 Naznanilo. Tem potom se naznanja, da se bode tvrdka JERNEJBAHOVEC trgorina s papirjem nadaljevala, ter sc priporočamo na-daljne naklonjenosti. Jernej Bahovčevi ^ 2243 V nalem oddati |e s 1. oktobrom 1.1. več lokalov v katerih se izvrSuje sedaj trgovina z mešanim blagom, tik glavne ceste, blizu cerkve. Prostori so primerni tudi za peka, katerega tu nimamo, pač pa bi bil za naSo veliko občino zelo potreben. 2298 Več pove 3—1 Ivan Lampe, črnivrh nad Idrijo. Učiteljica vešča slovenskega, nemškega in italijanskega ^ t; odgoiiteliica v kako boljšo družino z enim ali dvema otrokoma. Ista je zelo finega in mirnega značaja. Pismene ponudbe naj se pošljejo pod „G. D." na upravo „Slovenca". 2201 Z dobrim vspehom 2268 se pripravlja k 10-1 skušnji za enoletne prostovoljce. Tozadevna vprašanja naj se naslovijo na upravo »Slovenca« pod naslovom »Skušnja«. N. F. Schaff er nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih 3281 II Giašeli lajšaločih, slez razhrajaioDih) lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po :-: povzetju. :-: Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim M.y/ 9Za/bot'/. Aosm. Zobo- čistil. sred- «i stvo Izdelovatelj Ljubljana. Stritarjeva ulica 7 majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka. 2147 8-1 Uljudno naznanjava, da bova v soboto, dne 13. t. m. otvorila gostilno v hiši gosp. J. Kmeta v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 8 pod imenom „PRI RUSU" kateri prostori so čisto na novo moderno prenovljeni, tudi je lep senčnat vrt. Točila se bodo samo zajamčeno pristna dolenjska in bizeljska vina ter vedno sveže pivo. Tudi se sprejemajo abonenti na brano. Priporočava se čast. občinstvu, svojim starim gostom ter prijateljem za obilen obisk ter bilježiva z odličnim spoštovanjem 2303 3 A. ilY. KUS. Brezbarono, rumeno in rujaoo za parkete ali pollkane tla priporoča o Skatljah po en, pol In četrt kg ali prosto = hdolf HHUPTmHnn = prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in stek. kleia Someščanje! St. 24.565 »Ljubljansko prostovoljno gasilno in re-ševalno društvo« praznuje letos svojo 40 letnico. V večjo proslavo tega, za imenovano društvo pomembnega dne zbero se v Ljubljani dne 14. in 15. avgusta odposlanstva vseh slovanskih gasilnih društev naše države. Prihiteli bodo torej na slavnost 401etnice »Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva« poleg gasilcev iz vseh pokrajin koder prebivajo Slovenci, bratje Čehi, Hrvatje in Poljaki in že sedaj je gotovo, da se zbere imenovana dva dneva v Ljubljani okoli 5000 gasilcev. »Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo« pridobilo si je v 401etih svojega obstanka s svojim človekoljubnim delovanjem za mesto Ljubljano in nje okolico neprecenljivih zaslug. Dolžnost je torej ljubljanskega prebivalstva, da mu ob letošnjih slavnostnih dneh izkaže svoje simpatije, dolžnost ljubljanskega prebivalstva je pa tudi, da gasilcem, ki prispo iz slovanskih krajev cele države, pokaže kako radostno jih sprejema. Someščanje! Naročij sem, da se povodom gasilskih slavnosti v Ljubljani okrase vsa mestna poslopja z zastavami. Pričakujem, da boste izgledu mestne ob-čine sledili tudi Vi. Mestni magistrat ljubljanski dne 6. avgusta 1910. 2287 Župan: Ivan Hribar. Kapel pozor! Kupci pozor! D3T lfILA na poti v Rožno dolino št 216, enonadstropna, pripravna za dve družini ter zelo lep vrt, se proda po 2262 nizki ceni. Več pove Tomaž Čeh. 6 1 Učenca in pomočnika 2276 sprejme takoj v trajno delo 2-1 Franc Krištof, krojaški mojster, Višnjagora, s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo oni, kateri so sc že v kaki trgovini učili. Ponudbe sprejema uprav-ništvo »Slovenca«. 2257 6—1 Maznanilo. Velecenjenemu občinstvu in svojim ljubim prijateljem uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem v obrat prevzel znani Hotel „Ilirija Kolodvorska ulica št. 22. Točila se bodo pristna dolenjska, štajerska, istrska in avstrijska vina v sodih in steklenicah ter vedno sveže dvakratno marčno belo in črno pivo iz Združenih pivovaren Žalec in Laški trg. Gorka in mrzla okusna meščanska kuhinja ob vsakem dnevnem Času, posebno ob odhodu in prihodu vseh vlakov. Opoldanski in večerni abonement po prednostnih cenah. Krasni prostori za družbe, svatbe; skupne pojedine po dogovoru. Popolno zadovoljitev p. n. naročnikov jamči moje dosedanje mnogoletno delovanje v največjih podjetjih. Gospodične, ki se hočejo v kuhinjstvu izvežbati, sprejemajo se pod ugodnimi pogoji. Velik senčnat vrt in kurljivo kegljišče. Popolnoma na novo urejene sobe za tujce se zaradi bližine južnega kolodvora najtopleje priporočajo. Zahvaljujoč se za dosedaj mi kot ravnatelju grand hotela »Union« izkazano zaupanje bilježim z najodličnejšim spoštovanjem V Ljubljani, 10. avgusta 1910. Ivan Bračič, hotelir. Kavarna „Ilirija" je vsak dan vso noč odprta.