dW'u- 'Ri$kA Domovi ima AMCRICAN IN SPIRIT fOR€HHTIN LANGU AG6 OKU NO. 128 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 30, 1966 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LXIV — VOL. LXIV Rusk zagotovi! SEATO Ameriški državni tajnik je članice SEATO na letnem posvetu v Canberri zagotovil, da bodo Združene država nadaljevale boj proti rdeči agresiji v jugovzhodni Aziji. CANBERRA, Avstral. — Tu se je danes končala tridnevna konferenca SEATO, obrambne zveze za Jugovzhodno Azijo in Jugozahodni Pacifik. V njej so poleg Združenih držav, Vel. Britanije. Francije, Avstralije in Nove Zelandije tudi azijske države Pakistan, Tajska in Filipini. Francija stoji v zadnjih letih pri vseh zvezinih ukrepih ob strani, četudi uradno iz nje še ni izstopila, kot je to storila v Evropi z NATO. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je razlagal udeležencem konference ameriško politiko v tem delu sveta in njene cilje. Večji del časa je posvetil vojskovanju v Vietnamu, kjer sodelujeta dejansko v boju le članici SEATO Avstralija in Nova Zelandija. Kljub temu je zagotovil vse, da bo Amerika vztrajala in se še dalje ustavljala odločno komunističnemu napadu v Vietnamu. Tajska in Filipini sta še pred to konferenco sklenila poslati nekaj malega svojega vojaštva v boj proti rdečim v Vietnam. To bo bolj pomoč “na papirju’ kot v dejanju. Doslej nudita obsežnejšo pomoč le i Avstralija in Južna Koreja. Nova Zelandija ima v Vietnamu vsega le eno četo vojaštva. Uspešen ameriški nastop proti rdečim v Južnem Vietnamu je dvignil pogum pri vseh sosedih rdeče Kitajske v vzhodni in jugovzhodni Aziji. SEATO je prav zaradi tega ameriškega nastopa dobil zopet nekaj veljave, četudi se sam po sebi ni izkazal. Poleg ameriškega nastopa v Vietnamu je k ustalitvi razmer v delu sveta, kjer naj bi to nalogo vršil SEATO, doprinesla sprememba v Indoneziji, kjer je komunizem izgubil svoje najmočnejše oporišče v tem delu sveta. Novi grobovi John Pintarich Umrl je 81 let stari John Pin-tarich, s 13800 Othello A ve., rojen v Sloveniji, od koder je pri šel leta 1915, mož Rose, roj. Cesar, oče Jean Lucas, pok. Mary T. in Lillian Puro, 7-krat stari oče, do upokojitve zaposlen pri Sunshine Broom Co. Pokojni je bil član SNPJ št. 53. Pogreb bo v soboto ob iz Mullally pogrebnega zavoda na 365 E. 156 St., v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na Kalvarijo. Medicare ne bo privedel zdravnike na rob propada CHICAGO, 111. — Dr. Charles L. Hudson iz Clevelanda, novi predsednik Ameriške zdravniške zveze, ki se je ves čas vztrajno borila proti Medicare, je ob prevzemu svojega novega položaja pozval zdravnike, naj se prilago-de Medicare, kot so se prilagodili velikim spremembam v zdravstvu v razdobju po drugi svetovni vojni. Dejal je, da je trdno prepričan, da z začetkom izvajanja Medicare s 1. julijem “mi ne bomo stopili na rob poklicnega oropada in obupa, ampak bomo stopili v novo dobo, v kateri bomo videli nastop nekaterih novih problemov in povečanje nekaterih obstoječih’’. Zdravniška zveza pod njegovim vodstvom bo po njegovi izjavi sodelovala z vlado in skušala pri tem preprečiti obsežnejšo uvedbo javnega zdravstvenega zavarovanja. Obisk trdnega zaveznika WASHINGTON, D.C. — V torek je prišel sem na razgovore s p r e d s e dnikom Johnsonom in člani zvezne vlade predsednik vlade Avstralije Harold E. Holt. Časnikarjem je ob svojem prihodu sem dejal: Po zaslugi ameriške odločnosti bo komunistični napad v Vietnamu zavrt. Avstralija je v vietnamskem vojskovanju najodločnejši in najtrdnejši ameriški zaveznik. -------o------ Tant gre prihodnji mesec na obisk v Moskvo NEW YORK, N.Y. — Tajništvo Združenih narodov je objavilo, da bo generalni tajnik U Tant odpotoval 25. julija na tridnevni obisk v Moskvo. Tam bo razpravljal z vodniki Sovjetske zveze o vprašanjih Združenih narodov, pa po vsej verjetnosti tudi o vojni v Vietnamu. HEATWAVE Sončno, vroče in soparno. Najvišja temperatura 85. Balaguer pozna hvaležnost SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Novi dominikanski predsednik je prvi priznal, da so mu do zmage pripomogle volivke na deželi. Ako bi jih ne imel na svoji strani, ne bi bil zmagal. Sedaj se jim pa hoče pokazati hvaležnega. Posadil bo svoje zaupnice na vsa guvernerska mesta zunaj Santo Dominga. Tako bo dominikanska republika, kolikor jo je namreč zunaj prestoli ce, prišla pod žensko kontrolo. Sicer pa to ni prvi slučaj v dominikanski (politiki. Ženske so že gospodarile in gospodinjile v guvernerskih palačah, samo toliko na enkrat jih ni bilo še nikoli. Belgijci se v Kaiangi zopet ne tulijo varne V negotovosti pošiljajo svoje družine in odhajajo sami “na počitnice” v Belgijo. ELISABETHVILLE, Katanga. — Ta kongoška provinca se zopet ne počuti dobro. Povod za zaskrbljenost so dale nekatere izjave kongoškega diktatorja Mobutuja, ki je v njih napadel belgijsko vlado in zagrozil, da bo že našel sredstva, da pride do svojih pravic. Mobutu se namreč pogaja z belgijsko vlado o prenosu njenega kapitala v kongoške roke, kolikor ga kongoška uprava že nima. Kar je Belgijcev v Katangi, vedo, da se Mobutu ne šali, zato so jih njegove izjave tako razburile, da so se začeli iz previdnosti zopet seliti vsaj začasno v Belgijo. Na videz gredo vsi “na počitnice”, toda še nobeno leto niso kazali takega veselja do počitnic v Belgiji in še nikoli niso možje pošiljali svojih družin naprej v Belgijo. Za nemir med Belgijci v Katangi skrbi tudi kongoška uprava. ki je na primer zaprla vse belgijske klube, tudi tiste, ki se pečajo samo s športom. V Katangi upajo, da bo hujskanje proti Belgijcem ponehalo po dnevu osvoboditve, ki ga bodo praznovali jutri. ------o----— Skušnja govori za Leifa EDGARTOWN, Mass. — Trije britski: mornarji, ki so pod vodstvom , Petra Hawarda pripluli sem iz Grenlandije v 45 čevljev dolgi ladjici, zgrajeni po vzgledu onih, ki so jih uporabljali Vikingi okoli leta 1000, so prepričani, da je Leif Erickson dejansko odkril Ameriko 500 let pred Kolumbom. Angleži so napravili pot v 6 tednih, mislijo, da so na njej doživeli in videli približno isto, kot tisoč let pred njimi norveški Vikingi. Vikingi so se naselili najprej na Islandiji, nato na Grenlandiji, pa od tam v “Vin-landiji”, ki naj bi bila nekje na vzhodni obali Amerike v Novi Angliji ali v Kanadi. Vikinške kolonije naj bi se vzdržale do 200 let, nato pa so jih domačini uničili. O njih vedo sedaj le še stare norveške zgodbe. Odbor Združenih narodov “dekclonizira” Afriko ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-v Azijsko-afriški klub v Združenih narodih je pred par leti u-stanovil poseben odbor, ki naj kontrolira, kako propada kolonizacija v vseh zaostalih delih sveta, seveda ne za železno zaveso. Na programu odbora so preiskave v Afriki, preiskave v južnem delu Tihega oceana in v Karibskem morju bodo pa še prišle na vrsto. Odbor rna 22 članov, delegata Anglije in Urugvaja se pa sej odbora nočeta udeleževati. Odbor je ravno sedaj končal svojo pot po Afriki in dal Tantu poročilo o svoj h dognanjih. Dognal ni ničesar novega. Kot preje, se večji del odborovega poročila peča z dobro znanimi razmerami v Južni Afriki, Rodeziji in portugalskih kolonijah. Poročilo zahteva, naj ves svet podpre akcije proti kolonijalizmu v Afriki, da naj v red o vse tuje vojaške postojanke v Afriki čim preje v likvidacijo, da naj ZN preprečijo vsako tako novo postojanko. Odbor je na svojem potu zasliševal samo nasprotnike kolonijalizma. Predsednik odbora Mr. Collier iz Sierra Leone je pa še osebno dodal, da New York ni pripravno mesto za sedež ZN, ker nekateri afriški delegatje doživljajo preveč osebnih žalitev Prva, ki je Mjročilo pohvalila, je bila komunistična Vzhodna Nemf-i j a.' v t^rav ni članica ZN, pa hoče vendarle sodelovati v boju proti kolonijalizmu. Te dni bo Francija znova preskusila atomsko strelivo PARIZ, Fr. — Te dni je Francija zadnjikrat opozorila vse ladje in letala, ki so v bližini o-tokov Tahiti, naj se ognejo, kajti na nizkem morskem grebenu Moruroa, nekako 900 milj od o-točja Tahiti, bodo francoski a-tomski strokovnjaki preskusili novo francosko atomsko strelivo. Vlada je pa prebivalce na o-tokih Tahiti ponovno zagotovila, da njihovemu zdravju ne grozi nobena nevarnost. O kvaliteti eksplozije francoske oblasti nočejo dati nobenih podatkov. ODMEVI NAPADA NA HANOI Včerajšnji letalski napad na tanke z oljem in na prave za pretakanje olja in njegovo shranjeva nje na področju Hanoi-Hajfong je naletel na različne odmeve tako doma kot v svetu. “Kragulji” doma se sprašujejo, zakaj so z napadom tako dolgo odlašali, “golobje” se boje, da bo otežil razgovore. Sovjetska zveza je napad obsodila, vlada Velike Britanije pa se je od njega ogradila. CLEVELAND, O. — Obrambni tajnik McNamara je včeraj v podrobnostih utemeljil ameriški letalski napad na zaioge petroleja in naprave za njegovo pretakanje in shranjevanje na področju pristanišča Hajfonga in glavnega mesta Hanoia v Severnem Vietnamu. Trdil je, da je bilo uničenje petrolejskih zalog nujno za omejitev pošiljanja vojaštva in vojnih potrebščin iz Severnega Vietnama v Južnega. McNamara je poudaril, da je bil napad omejen na vojaške cilje in da civilisti niso bili prizadeti, prav tako je zatrjeval, da Združene države ne nameravajo spremeniti svojih vojnih ciljev. Ti so še vedno omejeni na zavarovanje neodvisnosti Južnega Vietnama. Amerika nima namere uničiti Severni Vietnam. Odmevi na letalski napad na področje Hanoi-Hajfong so bili različni tako doma kot v svetu. Zagovorniki odločne politike demokratski senator J. Russell, načelnik senatnega odbora za o-borožene sile, vodnik republikanske večine v Senatu E. Dirk-sen, vodnik republikanske večine v Domu kong. Ford in še vrsta drugih so izjavili, da odobravajo odločitev predsednika Johnsona za uničenje petrolejskih zalog na področju Hanoia in Hajfonga. Sen. Morse, vodnik “golobov” v Senatu, je napad obsodil kot “zaiprepaščujočo nezakonitost” in ga označil za sramoto za vso deželo. Sen. Ful-bright, načelnik odbora za zunanje zadeve, in sen. M. Mansfield, vodnik demokratske večine v Senatu, sta izrazila obžalovanje, ker da bo poostritev vojne in posebno letalskih napadov otežila pot do razgovorov o končanju vojne. Glavni tajnik ZN Tant je ameriški napad na Hanoi-Hajfong “globoko obžaloval”, Sovjetska zveza ga je napadla kot “razboj-ništvo ameriških imperialistov”, rdeča Kitajska pa o njem še molči. Japonski časnikar v Pei-pingu je sporočil danes v Tokio, da so v Peipingu zelo zadržani in ni verjetno, da bi zaradi tega u-krenili kak korak, ki bi jih u-tegnil privesti neposredno v voj-I skovan j e v Vietnamu. WASHINGTON, D.C. — To je že desetletja trnjevo vprašanje za našo zunanjo politiko, naj ga preobračamo, kakor hočemo. Pojavlja se vsako leto, kadar Kongres obravnava zakon o podpiranju tujine, ki so vanj vključeni tudi zneski za podpiranje Latinske Amerike. Letos je Johnson predlagal 55 milijonov za podpore za civilne potrebe posameznih južno-ame-riških držav, 25 milijonov za vojaške podpore. Pripomniti je pa treba, da naša dežela podpira Latinsko Ameriko tudi v okviru Zveze za napredek. Dejansko so te podpore veliko večje od podpor predvidenih v zakonu za podpiranje tujine. Čeprav sta oba zneska, 55 milijonov za civilne potrebe in 25 milijonov za vojaške, primeroma majhna, jih vendarle ni senatni odbor za zunanjo politiko odobril. Na predlog senatorja Fulbrighta je oba zneska združil v enega, 55 milijonov, kar pomeni, da je celoten znesek zmanjšan skoraj za polovico. Fulbrightu so vojaške podpore Ali in kako podpirali Latinsko Ameriko? že dolgo trn v peti, jim nasprotuje, kjer le more. Drugi senatorji pa skušajo vsako podporno akcijo za vojaške namene presojati po stvarnih potrebah in ne samo po načelu, da mora biti naša dežela proti vsakemu podpiranju generalov, ki se bolj pečajo z revolucijami kot z obrambo njihovih domovin. Mislimo, da imajo Fulbrighto-vi nasprotniki vsaj deloma prav. V Latinski Ameriki so redke take republike, kjer ni nobene nevarnosti za revolucije. Praviloma izvirajo vse revolucije iz vojaških krogov, revolucije iz drugih “virov” so izjema od pravila. Nasa zunanja politika mora torej imeti dobre stike ne sa-mo s politiki Južne Amerike, ampak tudi z generali. Saj ji to velikokrat pride prav. Le pomislimo na Gvatemalo! Tam je bil v marcu izvoljen levo usmerjeni kandidat Montenegro. Gvatemalski vojaški krogi so se radi tega hudo razburili in javno govorili o revoluciji, šele na nasvet in pritisk našega poslaništva so misel na revolucijo opustili. če bi začeli revolucijo, bi imela Gvatemala zopet vojaško | trdi tudi sedanje politično sta- diktaturo. Gvatemalski generali vedo, kaj pomeni “nasvet” Amerike. Ako mu ne slediš, zgubiš vojaško podporo, torej ne boš mogel nikjer dobiti orožja na tako lahek način kot v Ameriki. Tudi bolivijski generali so na a-meriški nasvet pristali na volitve, v Ekvadorju so se pa generali umaknili kar natihoma novi civilni vladi. V obeh slučajih so naši diplomatski zastopniki vplivali na razburjene in naje-zane generale, da so ohranili hladno pamet. Če torej gledamo na obe podpori, vojaško in civilno, le s politične plasti, moramo priti do zaključka, da civilne vlade podpiramo zato, da jim pomagamo iz gospodarskih težav, vojaške podpore pa rabimo, da damo generalom nekaj ne ravno modernega orožja malega in srednjega kalibra s potrebno municijo in — ravno tako potrebnimi vojaškimi inštruktorji, ki gotovo ne agitirajo za diktature. Naša zunanja politika do Latinske Amerike je jmela do sedaj na splošno precej sreče. To nje v Latinski Ameriki. Samo v treh državah rovarijo uporniki v večjem obsegu: Venezueli, Kolumbiji in Peruju. Nekaj jih je v Gvatemali, toda cenijo jih vsega skupaj nekaj manj kot na 1,000 glav. Prava diktatorja stare vrste sta samo še Stroessner v Paragvaju in dr. Duvalier v Haitiju, da ne omenimo Castra na Kubi. Venezuela in Mehika ne dobivata več nobenih podpor. Kako zelo so si republike v Latinski Ameriki različne po svoji miselnosti, vidimo najlepše pri glasovanjih v OAS. Ni zmeraj lahko skovati večino pri glasovanjih, ne morda radi tega, ker tudi tam večkrat prevladuje tradicijonalno n e z a u panje do naše dežele, ampak radi tega, ker vsaka republika gleda na svoj način na mednarodno politiko. Zato mislimo, da Fulbrightovo stališče ni zadelo bistva problema Latinske Amerike in da se mu naša zunanja politika ne bo mogla prilagoditi, ako hoče vpo-števati poleg načel tudi stvarnost. Danes nov napad SAIGON, J. Viet. — Pri včerajšnjem napadu na petrolejske tanke in naprave za pretakanje petroleja na področju Hajfonga in Hanoia je sodelovalo okoli 40 ameriških letal. Eno od njih je bilo izgubljeno severno od Hanoia. ameriška letala pa so sestrelila eno MIG-17 letalo iz skupine, ki je skušala ameriški napad zadržati. Včerajšnji napad je bil zelo uspešen in naj bi uničil okoli 40L celotnih zalog petroleja v Severnem Vietnamu in 95%■ naprav za pretakanje petroleja iz tankerjev v tanke na kopnem. Danes so ameriška letala znova poletela proti Hanoiu in Haj-fongu, vendar so bombardirala le naprave bolj na robu obeh naselij. Središču Hanoia so se danes približala na 7 milj in pol. Vsa letala so se z današnjega poleta vrnila. Wilson navedel elane KP, ki ovirajo konec šlrajka LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Wilson je pred dobrim tednom izjavil, da izkoriščajo komunisti štrajk angleških pomorščakov za uničevanje angleškega gospodarstva in ustvarjanje nezadovoljstva, kar seveda vse koristi njihovim ciljem. Nekateri levičarji v njegovi lastni stranki so mu to hudo zamerili in ga obdolžili ‘maccarthyzma’. Zahtevali so, da navede imena komunistov, ki ovirajo končanje štrajka. Wilson jim je v torek ustregel. Naštel je 8 komunistov, ki aktivno sodelujejo pri štrajku, od tega pet, ki sploh niso člani unije pomorščakov. Kot glavnega komunist ičnega delavca pri štrajku je navedel 54 let starega Berta Ramelsona, komunističnega organizatorja med industrijskim delavstvom in nekdanjega španskega borca. Iz Clevelanda in okolice Lepa starost— 1 Mrs. Johana Luzar s 1635 E. 69 St. bo dopolnila v soboto, 2. julija, 77 let. Znani in priljubljeni rojakinji, ki je več desetletij pridno in nesebično pomagala pri vsaki dobro slovenski stvari, posebno pri verskih in cerkvenih prireditvah v župniji sv. Vida, ter zvesti naročnici Ameriške Domovine iskreno čestitamo in ji želimo še veliko let zdravja in zadovoljstva! Romanje v Frank— CTS Fun Tours priredi v nedeljo, 10. julija, romanje k Žalostni Materi Božji v Frank, O. — Vsi podatki o odhodu in ceni so v oglasu! Pozdrav iz Slovenije— G. Jože in ga. Francka Smrdel pošiljata prijateljem pozdrave iz Trbovelj v Sloveniji, kjer sta se udeležila koncerta clevelandske Glasbene Matice. Pišeta, da je bila dvorana nabito polna in so ljudje navdušeno ploskali sporedu. Zadušnica— V soboto ob sedmih bo pri Sv. Vidu sv. maša za pok. Jerneja Krašovca ob 5. obletnici smrti. Jutri ob 6.30 zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Margie Kamber ob 26. obletnici smrti. V soboto bo v cerkvi sv. Vida od 7.30 sv. maša za pok. Antona Luzarja ob 2. obletnici smrti. Tečaj angleščine— V Nationalities Services Center na 1001 Huron Rd. bo v ponedeljkih in sredah od 2.30 do 4.30 popoldne tečaj angleščine za otroke od 8. do 15. let starosti. Začetek 11. julija. Prijavite se lahko po tel. 781-4560. Skupno sv. obhajilo— V nedeljo, 3. julija, imajo članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu med sv. mašo ob 7.45 skupno sv. obhajilo. Dr. Erhard in Moro se posvetujeta RIM, It. — Italijanski ministrski predsednik Moro in nemški kancler dr. Erhard sta se sestala na dvodnevno posvetovanje. Pogovori se bodo vrteli okoli evropskih problemov, na prvem mestu bosta seveda Evropska gospodarska skupnost in NATO. Rim in Bonn gledata na Evropo z istimi očmi, zato ne raču najo, da bo sestanek rodil možnost tega ali onega nesporazuma. Zadnje vesti CANBERRA, Avstral. — V zaključni izjavi tridnevne konference so članice SEATO podprle ameriški napor v Vietnamu, ki “ne sme spodleteti”, obsodile “Severni Vietnam zaradi povečavanja vojne” in obljubile vso pomoč Tajski, kjer so rdeči pospešili svojo propagando in sabotažo. Franco ski “opazovalec” pri konferenci pri sestavi poročila ni sodeloval. PONG DIEN, J. Viet. — Bataljon rdečih je pripravil zasedo južnovietnamskemu armadnemu konvoju, pa bil zaradi naglega nastopa ameriških ma-rinov in južne vietnamskih vladnih čet pri tem skoro uničen. Na bojišču je pustil 115 mrtvih. LONDON, Vel. Brit. — Unija pomorščakov je včeraj sklenila po 45 dneh “prekiniti” štrajk za eno leto, da bo posebno sodišče imelo dovolj priložnosti položaj proučiti in staviti predloge. BERLIN, Nem. — Vzhodna Nemčija je stavila take pogoje za “debato med vodniki komunistične partije Vzhodne Nemčije z vodniki Socialistične stranke Zahodne Nemčije, ki je bila določena za prihodnji mesec, da jih Zahodna Nemčija ne more izpolniti. Tako je debato, ki jo je prvotno sama predložila, sedaj onemogočila. 6117 St. Clair Ave. — HKndereon 1-0621 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Furnished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year jonov dolarjev, Sovjetsko zvezo je obiskalo kakih 210,000 zahodnjakov in pustilo tam okoli 36 milijonov dolarjev. Celo mala Bolgarija je zaslužila lani od obiskov turistov z zahoda 11 milijonov dolarjev. Da bi pospešile in razširile obisk izletnikov iz svobodnega sveta, so Jugoslavija, Bolgarija in Turčija sklenile letos v Belgradu poseben dogovor o skupnem vabljenju zahodnih obiskovalcev in sodelovanju turističnih ustanov in organizacij. Temu dogovoru se bo skoro pridružila tudi Grčija. Balkanske države se prizadevajo, da bi privabile tok zahodnih gostov iz Italije, Švice in Avstrije na svoja tla, ki so prenekateremu človeku na zahodu privlačna in zanimiva prav zato, ker jih ne pozna, ker so zanj nekak “skrivnostni vzhod”. Počasi bo nemara valu tujih obiskovalcev v državah comunističnega dela Evrope sledil valček obiskovalcev od tam na zahod. Medsebojno spoznavanje in primerjanje razmer bo marsikomu dalo misliti in razgnalo sanje in u-tvare, ki mu jih je narinila v glavo razna propaganda. Komunistična gonja za devize bo tako posredno le koristila udi stvari svobode! Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 128 Thursday, June 30, 1966 i Rdeča Evropa se žene za devize Komunistična Evropa je spoznala, da je mogoče s tujskim prometom zaslužiti devize, trdi denar zahodnih držav, ki ga ji tako manjka tudi za najnujnejše potrebe. Komunistični gospodarski voz v vsej rdeči Evropi škriplje, ponekod bolj glasno in nevarno, drugod zopet bolj tiho in znosno. Treba mu je mazila, to mazilo naj bi bile devize. Med prvimi je to spoznala Jugoslavija. Titovi strokovnjaki so ugotovili, da je veliko lažje in hitrejše zaslužiti dolarje, marke, franke in lire s prodajanjem prirodnih lepot Dalmacije, Istre, Slovenije, s prodajanjem zgodovinskih, kulturnih in drugih zanimivosti radovednim obiskovalcem z Zahoda kot pa z izdelki tovarn, ki zaradi zastarelih strojev in zastarelih delovnih metod ne morejo tekmovati na svobodnem svetovnem trgu z moderno opremljenimi in vodenimi tovarnami svobodnega sveta. Postopno so začeli odpirati meje in vabiti tujce na obisk v Jugoslavijo. Organizirali so vsakovrstne privlačnosti in zanimivosti, odprli igralnice, najeli dekleta za nje in za razna druga zabavišča, da bi tuje obiskovalce čim bolj oskubili in stisnili iz njih čim več tako zaželjenih deviz. Pred komaj par leti Jugoslavija od tujskega prometa ni dobila veliko preko ducata milijonov dolarjev, lani je preko 2.3 milijone tujih gostov pustilo tam že okoli 73 milijonov dolarjev v raznih zahodnih trdih valutah. Letos bi radi ta dohodek dvignili na 100 milijonov in če mogoče še čez. Tujski promet naj bi torej pokril polovico njihovega primanjkljaja v zunanji plačilni bilanci. Jugoslavija vodi “politiko odprtih vrat”, kot se je nedavno izrazil eden njenih funkcionarjev na obisku tod. Vsi tujci, ki imajo denar, so v Jugoslaviji dobrodošli. Nihče ne bo nikogar povpraševal, kaj misli, po kaj je v Jugoslavijo prišel. Vsak je dobrodošel, vsakemu bodo postregli uslužno in ustrežljivo. Vse za — denar! Med dolarjem bivšega domobranca ali četnika in ustaše in dolarjem navdušenega pristaša rdečega režima v Jugoslaviji ni nobene razlike, oba sta enako vredna, zato so vsi enako dobrodošli! Jugoslovanskemu zgledu so začele slediti tudi druge države rdeče Evrope. Najprej so bolj tipale in previdno začele odpirati meje proti svojim rdečim sosedom, nato pa začele puščati na svoja tla tudi obiskovalce z Zahoda. Prvi poskusi so bili v tem pogledu napravljeni že v prvih letih po Stalinovi smrti. V dobi Stalina niso bile zaprte le meje komunističnega sveta proti kapitalističnemu z železno zaveso, zastraženo in zavarovano z bodečimi žicami, stražnimi stolpi, minami in policijskimi psi, prav trdno so bile zaprte in ločene druga od druge tudi posamezne komunistične države. Medsebojni stiki in obiski so bili zelo redki in samo uradni. Hru-ščev je sam rad potoval, pa je v zelo omejenem obsegu to dovolil tudi drugim. Najprej so začeli potovanja željni, petični ljudje v socialističnih državah z obiski v sosednjih “socialističnih” državah. Tam so sicer marsikaj videli, ven dar je bilo še vse v mejah socializma, zahotelo se jim je v svobodni kapitalistični svet. Taka pot je bila mogoča le onim, ki so znali priti do deviz in to v socialističnih državah ni malenkost, če nekdo ni ravno na kakem primernem uradnem položaju. Največ potujejo Čehi in Madžari. Lani je bilo na primer blizu 800,000 Madžarov na obisku v Češkoslovaški republiki. Če pomislimo, da se Čehi in Slovaki na eni strani in Madžari na drugi niso nikdar posebno prijazno gledali, je veliko število. K njemu je veliko pripomoglo to, da je o-bisk v Češkoslovaški republiki za Madžara najbolj vabljiv od vseh rdečih držav, ker obstoje pri tem možnosti “trgovine”. V Pragi in Bratislavi se dobi marsikaj, kar v Budimpešti ni na razpolago, Čehi in Slovaki pa tudi niso sovražniki dobre ogrske salame. Komunistični režimi se zavedajo, da množični obisk gostov iz “kapitalističnega” sveta ne bo ostal brez posledic tudi v političnem in socialnem pogledu, toda trenutno so tako zaverovani v devize, da porivajo te skrbi ob stran. Na debelo vabijo “kapitaliste” na obisk in jim obljubljajo vsega, kar si požele, pa še kup raznih posebnosti, ki jih v svobodnem, zahodnem svetu ni več. Rusi vabijo bogate tujce z zahoda na lov na medvede in drugo veliko divjad, ki jo na zahodu skoro ni več. Madžari predstavljajo vabljivosti in tihoto svoje “puste”, Poljaki ponujajo konje za ježo po obsežnih ravneh, Vzhodni Nemci slikajo prijetnosti počitnic na otoku Rujani, Bolgari in Romuni govore o lepotah svoje pokrajine, zanimivih običajih ljudi in kulturnih ter zgodovinskih spomenikih. Lani je bilo prvo leto večjega napora komunističnih držav za pritegnitev zahodnih turistov. Nekatere so dosegle kar lepe uspehe. Tako je Češkoslovaško obiskalo 618,000 gostov iz svobodnega sveta in pustilo tam 55 milijonov dolarjev v trdih devizah, Madžarska je imela 300,- fW'i nkieVrur'alf'pv v /oboriti ki tem več uspeha ima. som. Vendar se je to zgodilo-. « Zadnjo soboto, 25. junija, je mil- John Rebernišek, znani kralj wausKi Journal prinesel na svo- Učenih piščancev na ražnju, bo jem zelenem delu sliko in Življe-L j juljjem začel gostilno. V na- ^piS^"fsega S1°venca Bonsa jem je vzel Tony’s Club 36, 3400 Nika Dellwoyja. članek omenja, w Loomis Rd. Posestnica goda je Boris nosil tri različne u- stilne je Mrs. Anthony Pakiž, mforme v dvanajstih letih, od- Gortihio je data v najem za 5 let. kar se je -začela zadnja svetovna Tako se bo naš John udejstvo- V10Jua:J,1° nemŠkih tankov- val tudi na tem polju. Kakor skih oddelkov, cetnisko, ki je bi- sližim0) bo imel dvakrat na te la civilna, francoske tujske le- den piščanca na ražnju, :kar bo g,je in ameriško. Kot četnika so prav prišlo za lačne žel0dce, za ga Nemci ujeli in ga vtaknili v žejne pa tudi. Glavni natakar bo svojo uniformo, dokler ga niso A1 Penne> ki že nekaj dela tam v Amerikanci zajeli. Po hudih Lem položaju. John pa pravi, da preskusnjah in najbolj čudovi- mu bo dal še več pravic. Tako tih potih je končno našel pribe- izgleda> da bo A1 upravitelj go- žališče v Združenih državah. -Se- Ltilne. Vemo, da -bo to delo vršil daj živi sam zase na 1407 South vestn0 kakor vsako> ki mu je po-20th St. Boris je tudi umetnik. verjeno. Zadnjo soboto so imen Slike in drugi umetniški izdelki Le]ik poslovilni večer, kakor je niso nič posebnega zanj. O njem L0 navada, kadar nov gospodar je znano, da je zelo velik častilec pokojnega predsednika Združenih držav Johna F. Kennedyja. V njegov spomin je zložil posebno pesem. Poleg tega je napravil poseben spomenik v -počast pokojnemu predsedniku. Ima namen ta spomenik podariti Kennedyjevi knjižnici, ko bo dodelana. Njegovi politični pogledi so za ostrejšo politiko proti tomunizmu. Po njegovem mnenju komunisti razumejo samo tako politiko, ki jo sami uporabljajo, namreč s kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo. Mesto Milwaukee ni kar tako. Pred kratkim so izvolili moža leta. Za to čast ni vsakdo dober. Se mora precej potruditi, da lahko dokaže, da zasluži tako veliko čast. Letos je bil izvoljen za moža leta John Anello. Mož je direktor za vse kulturne prireditve v milwauskem okraju. Imenovani je dirigent za florentinsko opero in predsednik Muzikalnega društva. Njegovo ime je vneseno v mednarodno knjigo “Kdo je kaj”. Čast, kakor je ta, lahko zasluži samo tisti, ki ima nesebične zasluge v blagor skupnosti. S 5. julijem bo telefonska I kompanija upeljala nov ton pri telefonu. Ton bo nekoliko nižji od sedanjega. To bo prva stopnja v izboljšanju telefonskih naprav. Dnevno časopisje bo | verjetno še več. poročalo o tem. To vam sporočamo zato, da ne boste mislili, da je kaj narobe s j telefonom. • Zopet se je en mlad fant po-1 slovi! od svojega samskega stanu. Dolgo se je otepal, končno se je pa le zgodilo. Don Hiller je rekel, da se je naveličal živeti sam zase. Za življenjsko družico si je vzel Paulo Lu-bi-wiecki. Don je sin Dona Hiller-ja in Anne, ki sta znana v slovenski naselbini že leta in leta. Poroka se je vršila v milwauški i stolnici, kamor je ona spadala. Slavje je bilo nad vse prisrčno. J Mlademu paru na njihovi živ- j ljenjski poti iz vsega srca čestitamo. * Ko človek začne praznovati I obletnice, se zelo močno približa tistim letom, ki jih mi prište-! varno starosti. No ja, ni tako hudo. Pravijo, da je človek toliko star, kolikor se počuti. Mrs. Kathy Champa, žena Johna Champa, predsednika Društva sv. Ja-| neza KSK J, je zadnjo soboto prevzema posle. Bilo je veselo, da je bilo joj. Veliko uspeha! -----o------ Tudi koiig. Smith ugasi ja protizakonito protekcijo WASHINGTON, D.C. — Ker trenutno manjka senzacij, se političen svet zelo zanima za razpravo o političnih “akcijah” senatorja Dodda, ki jih je spravil na dan znani časnikar Drew Pearson. Zadevo preiskuje posebna senatna podkomisija, ki se pa noče pretegniti, radi česar mislijo, da bo vse skupaj zvodenelo, čeprav bi do tega ne smelo priti. V podobne afere so zamešani tudi nekateri drugi senatorji in kongresniki. O njihovih “slučajih” mnogo govorijo na kongresnih hodnikih. Seveda so prišli sedaj tudi tekmeci kongresnikov, ki bi radi zmagali pri novembrskih volitvah, na idejo, da bi bilo kar imenitno, ako bi se dal kongresnik, ki znova kandidira, obdolžiti prekrškov proti moralnim načelom. Tako je sedaj obtožil mladi demokrat Rawlings iz Virginije s v o j e ga nasprotnika, znanega kongresnika H. Smitha, da je v predstavniškem domu porabil svoj uradni položaj, da zavre zakonodajo o neki banki, ki je na njej Smith zainteresiran. Smith odločno pobija Rawlingove obtožbe. Ve pa, da se mu do jeseni MRZLO, NASTAVLJENO PIVO S^.GO ZA SAMO NA TEDEN S PIVOM Kličite Kličite ob vsaki uri za domačo predstavo 579-0168 AKRON 434-4411 Zabavno je pritisniti na p ".po in gledati, kako teče sveže, šumeče pivo gladko v Vašo čašo. Družba se res .razživi.; če morejo Vaši gostje osebno priti k “BEER-ltAR” in si sami natočiti pivo pri pipi. Prihranite 67 samo na ceni piva in uživajte ugodje in prednosti postrežbe s prijetnim, hladnim, svežim pivom I To je razlika! Izposodite si! Kupite! Vzemite v zakup! Če porabite tri steklenice piva povprečne cene na dan v Vašem domu, IMATE LAHKO TA DOMAČI “BEER-BAR" s četrt soda Vašega priljubljenega piva nastavljenega ob vsakem J & D DISTRIBUTING, INC. 2869 W. 25th, Cleveland, Ohio J & D DISTRIBUTING, INC. 765 N, Main, Akron, Ohio NAME i.................. ADDRESS ................ CITY ............ PHONE ne bo zgodilo ničesar, kajti predsednik predstavniškega doma McCormack ni prijatelj pre-iskavanja takih afer. Bo torej po ovinku podpiral Smitha. Smith bo pa seveda gledal, da v odboru za dnevni red ustreže, kolikor je le mogoče, željam prijatelja McCormacka. Španski škofje prišli navzkriž s katoliško akcijo MADRID, Šp. — Dne 9. maja je v Barceloni policija pretepala •katoliške duhovnike, ker so javno izražali simpatije za nekega viscukošolca, ki ga je policija zaprla. To je bilo za Španijo nekaj nezaslišanega in je rodilo nezaslišane posledice. Katoliški del Španije se je razcepil v dve skupini, prva je obsojala postopanje policije, druga ga je skušala “razumeti”. Katoliška akcija, ki je v rokah mladega (katoliškega rodu, se je postavila za duhovnike. Na svojem občnem zboru, ki se je vršil med 9. in 12. junijem, je pa sklenila še celo vrsto resolucij, ki so tako razburile nekatere škofe, da je uradna škofijska komisija prepovedala do nadalj-nega vse sestanke katoliške akcij, kar je zopet rodilo dosti razburjanja. Politični opazovalci čakajo napeto, kako se bo ta spor med katoliško akcijo in njenimi kritiki na visokih mestih razvijal. Novo sredstvo proti malariji v Vietnamu WASHINGTON, D.C. — Malarija še ni popolnoma iztrebljena iz Vietnama. Žuželka ano-feles, ki prenaša klice te bolezni, ima v podnebju in rastlinstvu premočne zaveznike in se ne da čisto uničiti. Zato je naša zdravniška služba v narodni obrambi mislila na novo zdravilo, ki se je pri poskusih kar dobro obneslo. Bolniki, ki zbolijo na malariji in jemljejo novo zdravilo, ozdravijo že v par tednih, preje je trajala bolezen od 6-7 tednov. Lani je bilo med našimi vojaki 1,800 slučajev malarije. Do sedaj je obolelo na malariji povprečno 5% vojakov, ki imajo službo na frontah, vendar pa ni vsako obolenje nevarno. Treba ga je samo pravočasno začeti zdraviti. Zdravniki dajejo sedaj bolnikom in tistim, ki so v nevarnosti, da obolijo, po eno tableto na teden. — Azorsko otočje je 2,400 milj od New Yorka. okoli T ■ :% v