PRIMORSKI DNEVNIK Ntnli *KK * P*acana v gotovim „ oa i* A»» postale i gruppo - Lena oO lir Leto XVI. - Št. 126 (4589) TRST, četrtek 26. maja 1960 Se hujši potresni sunki sejejo smrt v Čilu Danes dve seji Varnostnega sveta V ** A «r ■ I ■ 1 ■■■ 1AAR Število žrtev bo verjetno narastlo na 5000 m glasovanje 0 res#lMCUI ZSSR Začeli so bruhati številni vulkani, Ari so mirovali že 50 let - Številni otoki so se pogreznili v morje, drugi pa so se dvignili - Zemlja se še dalje trese - Veliki morski valovi so dosegli Sibirijo SANTIAGO, 25. — Čilske oblasti so sporočile, da cinah0 Sedaj uS°toviIl> da je zaradi potresov v zadnjih Rrft*\Zgubil° življenje nad 3.500 ljudi, ali pa jih po-cev i0, v kraiu Carelmapu je izginilo 850 prebival-9Ui>»i .ttraj je v bližini južne obale pokrajine Llan-«>uz m je bil pri potresu do tal porušen. Potresni sunki so se ^J®yali tudi včeraj in da- na- čivi utraj na področju Val-st>j Močan sunek so regi-ob 2.27 po krajev-kn Casu- Istočasno je mo »A Potres povzročil veliko jrr^o nied prebivalstvom £Un p- J ini Osorno, tretji /■H Pa je popolnoma uni-b®«to Ancud. iunJ°cai° tudi o potresnih slteBl °b močnem podzemelj-^Sld' »enju v pokrajini čeli tVla 'n Osorno, kjer so za-(k. .phati vulkani Villarrica, Oj^Pdlan, Puyehue, Caulle ti i110 in druga dva vulkana, p a nastala med potresom. nes tbesni sunek, ki je bil da-6te ,2lutjaj v mestu Valdivia, iine . ci istoimenske pokra-js ’ povzročil žrtev, ker Jtjlo “ivalstvo že prej zapu-ku» mesto, ki je sedaj samo j? JUševin, niih j°- ,(ia bo P° današ-| it^. Potresnih sunkih v Cilu iligj0 žrtev narastlo na pet iaa ' a®etek delovanja vul-i5(1 w’ niso bruhali skoraj s*®). sledi najhujšim potre-vCilu pb je do sedaj bilo Men'aSti so sporočile, da je °d današnjih potresnih 'estvfV dosegel 14. stopinjo tov? Ca- Mercalli. Ta sunek je hlov nove velike morske Vj.i e> ki so uničili številne lie j °bah Južnega Čila. Od da j,**0. uXe prihajajo novice, :flii®vilo žrtev narašča in bo znašalo nad 5.000 0 z žrtvami v preteklih betno potres je imel epi-ikrat!. na .polotoku Taitao na y 5' južni točki Čila. diljeri Andov je zaradi Vo jskega plazu, ki ga je po. llO j!1 PMres, zgubiTtr-življenje ltese» »Zemlja se še dalje i pfj’ taka poročila prihajajo tyrJ*adetih področij, kjer se Set JS1 suniki ponavljajo ze zaporedoma. otok* ,Dceanu je izginil neki ^ki pa se je ^pojavil v Prejšnjega. Delovanje je izredno močno !&,.................................... hj o. Fuyehue je bruhal vče-»o lavo in pepel v viši-JVčS?.»e trov. tOsih ^ bilo v Concepcionu *Unko Pet šibkejših potresnih v- Na otoku Chiloe so si "»lil I """'Hilli IIIII tli lil IIIIIII IM II Milil Hill danes It le treba, da obsta- )lifan?etšnja podobnost v re-na pariški neuspeh henjem nekega ameri-Sovort generala, ki vidi v tem ‘kilt , Povečanje proračun-Nem atlcov 13 oborožitev, ‘ sod* bonnskega politika, 5>t»t ’ da Je to dober argu-‘šhM Za Jedrsko oborožitev J«yS5e Nemčije, in stališčem »borca proti so-' k*ii. revizionizmu«, ki je k Peh izkoristil za napad *t »“foslavijo in Indijo ter .Star* PosaJanj in spo- 'Jt yi l nJa. Skupno stremlje- I ;rtviA, teh »realistov« je o-fr*Part Poizkus poglobitve i' Priti ,med bloki in poveča-tt»y. k na izvenblokovske .Tm,’ naj se »opredelijo«. V 4..---41,.. 4« Kr v tem trenutku Je bolj h kila . Pota za nova po-ti^h i. t pa krivce za ne- ? 1« i-? m Pariške konteren-?«h K^jlat delovanja neka-ftlJilfbJhičnih sil, ki so pri-?°hter»„0 Položaja, da Je bila JtPei! a?.®* obsojena na ne-ii ai» > * primer ameriškega i'tiai**a, kar bi lahko po- ir- s tem je treba po- Hruščeva, da zveza ne bo storila le spremembe statusa Kt » 1 opravičil vohunski »d) Jad Sovjetsko zvezo. V^ih *°*J vzdrževanje od i, šairt^.^ativnih postopkov LVe' Tako ravnanje ^vitev bistven pogoj za ob-l»Jeh n razgovorov in za 0, s!hk?aJanJ v Ženevi. V > izia^ le treba razumeti »Su,Hru«eva. $'ti ra , m bolj težko tol-j? Hp |y°*e napada glasila i u° Pr»5 *Komunist« na lz-■«» nt»r.set*nika Tita v zvezi '.‘P g*e ®c° v Parizu. Razen i in,‘h Cj.grobo pačenje du-h. *. Jugoslovanske po- Politike Nehruja, pri V1 šwS‘alisia PSI. Taki na-tniaB?duJeJo naporom, da Prepad med bloki I *tVj ^ej0 po!a miroijubnl >li 0 ltnJ!.0rov- Taki napadi C. iiaf.IbPromitiraJo prav ti. Jl'lke a s«vje.ske zunanje Vii’ 0 katerih je Hruščev sunki sledili vsakih deset minut. V pokrajini Chiloe so izginili celi otoki, drugi pa so se dvignili iz morja. Prvikrat so registrirali potresni sunek tudi na skrajnem koncu Čila v Punta Arenasu in Puerto Natalesu. Tu ni bilo nobene žrtve. Seizmološki zavod v Santia-gu je sporočil, da so potresni sunki v Cilu sprostili za tri milijarde kilovatnih ur energije. V Talcahuanu severno od Concepciona so včeraj butali ob obalo valovi, visoki 4 do 5 metrov. To se je zgodilo tudi v Valparaisu in San Antoniu. Letalski most, ki so ga organizirali za prevažanje najnujnejših potrebščin prebivalstvu, še vedno deluje. S čilskim letalstvom sodelujejo tudi letala iz Argentine, Peruja in Severne Amerike. Letalska akcija je zelo težavna, ker so letališča na prizadetih krajih razdejana. Združenje čilskih brodarjev je dalo na razpolago vladi vso trgovsko ladjevje za prevažanje vseh najnujnejših potrebščin po morju. Iz Buenos Airesa javljajo, da se je tudi danes nadaljevalo silovito bruhanje vulkana na področju San Martin de Los Andes, 1600 kilometrov od Buenos Airesa. Novi potresni sunki in zamolklo podzemeljsko bobnenjem je znova povzročilo paniko med prebivalstvom. V San Carlosu de Bariloche so ceste pokrite s sedem centimetrov debelo plastjo pepela. Pepel, ki naletava, je še topel, in temperatura, ki je v tem času običajno nizka, je dosegla popoldne 20 stopinj. Ni znano ali je bilo kaj žrtev. Od 21. ure po krajevnem času so pretrgane Vse vezi med Bahio Blanco, Buenos Airesom in pokrajino Neuquen, kjer je potresno področje. Včeraj so registrirali dva potresna sunka tudi v kolumbijski prestolnici Bogota. Ob za-padno obalo Kolumbije pa so začeli butati ogromni valovi. Tudi na zahodni obali Nove Zelandije je bilo več potresnih sunkov, ki so se ponavljali približno eno uro. Ni še znano, ali je bilo kaj žrtev in škode. Iz Tokia javljajo, da je razburkano morje uničilo približno polovico letnega pridelka biserov na Japonskem. Razburkano morje je odneslo večino naprav za gojenje školjk. Združenje trgovcev z biseri je ocenilo, da znaša škoda 12 milijonov 500.000 ameriških dolarjev. V Tokiu predvidevajo, da bo na mednarodnem trgu cena biserov močno narastla. Havajski guverner je zaprosil predsednika Eisenhovverja, naj pošlje pomoč. Po zadnjih vesteh je zaradi velikih valov, ki so prizadejali Havajske oto- ke, zgubilo življenje 40 ljudi, 21 pa jih še pogrešajo. Guverner je izjavil, da sedaj razmišljajo o možnosti, da bi področje v zalivu Hilo, ki so ga v zadnjih 14 letih dvakrat razdejali morski valovi, zapustili kot trgovsko središče. Ogromni valovi, ki jih je povzročil potres v Čilu, so včeraj v treh presledkih zajeli severno obalo holandske Nove Gvineje in uničili mnogo hiš. Prebivalstvo je pravočasno pobegnilo in ni bilo človeških žrtev. Moskovski radio je sporočil, da so veliki morski valovi, ki so nastali po potresu v Cilu dosegli danes Sibirijo in obalne otoke, ki so oddaljeni 16.000 kilometrov od epicentra potresa. Valovi, visoki do 7 metrov, so butali ob vzhodno obalo Kurilskih otokov. Ko so dosegli obale Sahalina in Sibirije, pa so bili mnogo manjši. Ni bilo velike mate rialne škode. Kakor sporoča londonski »Financial Times«, bodo ogromni morski valovi, ki so v zadnjih urah drveli po Pacifiku, stali britanske zavarovalne družbe neposredno ali posredno od 9 do 14 milijard šterlingov. «»------ Velik uspeh razstave lahke industrije FLRJ v Moskvi MOSKVA 25. — V navzočnosti zastoDnikov sovjetske vlade, diplomatskega zbora in številnih zastopnikov sovjer-rkcca in inozemskega tiska je član izvršnega sveta Avdo Humo odprl danes v Moskvi razstavo jugoslovanskega blago široke potrošnje. V imenu sovjetske vlade je na otvoritveni slovesnosti go voril namestnik predsednika odbora za državni načrt mi-r.;ster Zotov, ki je med drugim poudaril, da je osnovna oblika gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo zunanja trgovina, ki se uspešno razvija. V» lik del govora je Zotov posvetil prikazovanju sovjetske lahke industrije in načrtom nienega nadaljnjega razvoja. Po njegovih besedah bo SZ na koncu sedemletnega načrta proizvajala več obutve m oblek na prebivalca kot jih danes proizvajajo Francija, Velika Britanija, Zahodna Nemčija in druge evropske države, in da bo leta 1970 dosegla tudi ZDA. Clan zveznega izvršnega sveta Avdo Humo je poudaril, da je namen razstave, k' je samo del splošne slike go spodarskega razvoja Jugoslavije, prispevati k nadaljnje mu razvoju gospodarskega se delovanja med Jugoslavijo in SZ. Humo je prikazal raz vojna pota jugoslovanske industrije, ki je zadnja leta za gotovila harmoničen razvoj gospodarstva sploh in stalen dvig življenjske ravni. Pose bej je opozoril na položaj delovnih ljudi v proizvajal nem procesu v Jugoslaviji m na njihovo možnost, da z de lom poboljšajo svojo življenjsko raven. V zvezi s tem je navedel nekaj podatkov o po večanju osebne potrošnje živ ljenjske ravni in o zboljšanju materialnega položaja v jugoslovanskih podjetjih. Ugotovil je, da so mnoga jugoslovanska podjetja danes v takem materialnem položaju da lahko z lastnimi sredstvi obnove svoje kapacitete. Avdo Humo je izjavil, rfa razvija Jugoslavija široko tr-govinsko-gospodarsko sodelovanje z vsemi državami na svetu in da vidi v tem močan izraz politike aktivne koeksistence in utrditve miru Bogata izbira, odlična ka- ugotavlja popoln sporazum o kovost izdelkov jugoslovanski lahke industrije in izvrstna organizacija razstave so napravile velik vtis na prisotne Sovjetski funkcionarji so po ogledu lazstave napisali med drugim v knjigo vtisov: • Razstava kaže velike uspehe Jugoslavije v proizvodnji blaga široke potrošnje. Raz stava prispeva k utrditvi in razširitvi našega medsebojnega trgovinskega in gospodarskega sodelovanja.« Delo skupine «21» PARIZ, 25. — Odbor enaindvajsetih, ki ima nalogo pripraviti reformo OEEC. je končal davi svoje delo. V resoluciji, ki jo je odbor odobril. glavnih idejah v poročilu »štirih modrih«. Sklenil je ustano. viti delovne skupine, v kateri bodo predstavniki 18 držav članic OEEC, ZDA, Kanade in evropskih skupnosti. Ta skupi, na bo prihodnji teden začela svoje delo z nalogo, da pripravi osnutek konvencije, ki naj spremeni OEEC v organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Skupina mora pripraviti poročilo pred 10. junijem. Odbor zahteva v svoji resoluciji. naj se konec julija sestane konferenca ministrov, ki naj bi začasno konvencijo o prihodnjih organizacijah, imenovala glavnega tajnika in u-stanovila pripravljalni odbor, ki naj določi splošne funkcije OEEC, kar se tiče pomoči nezadostno razvitim državam. Tunizijski delegat poziva velesile, naj obnovijo pogajanja NEW YORK, 25. — Glasovanje o sovjetski resoluciji, ki zahteva obsodbo ZDA, je bilo odloženo na jutri na zahtevo Gromika. Prvi govornik na današnji seji Varnostnega sveta je bil tunizijski delegat Mongi Slim, ki je izjavil, da je položaj zelo resen ne toliko zaradi incidenta z letalom «U-2» samega na sebi, temveč zaradi nezaupanja, ki ga je ustvaril in zaradi posledic v mednarodnem merilu. Mongi Slim je dodal, da so poleti ameriški letal nad sovjetskim ozemljem obsojanja vredni, in da Tunizija ne more v nobenem primeru odobriti preletavanja tujih ozemelj ali kršitve meja. Dodal je, da sprejema z zadovoljstvom «kot znak dobre volje« izjavo Eisenhovverja, da so bili poleti nad sovjetskim ozemljem prekinjeni. Tunizijski delegat je dalje izjavil, da so kršitve tunizij- ..................................... Tretji dan zasedanja glavnega odbora KD Konina odločitev šele v petek Razprava se bo, kljub prazniku, nadaljevala danes; jutri bo Moro odgovoril, nato pa bo glasovanje - Senat odobril proračun prosvetnega ministrstva - Predsednik Gronchi na obisku na Siciliji (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Zbornica je danes odobrila s 387 glasovi proti 4 zakonski osnutek o gradnji stanovanjskih hiš za kmečke delavce. Hkrati je zbornica odobrila preferenčno lestvico za sprejem v javne službe (325 za, 62 proti) in povečanje letnega prispevka v korist mednarodnega radio - medicinskega centra (331 za, 56 proti). Nakar so zasedanje preložili na prihodnji ponedeljek ob 17. uri. V senatu je prosvetni mi- nister odgovoril številnim govornikom, ki so stavili razne pripombe k proračunu prosvetnega ministrstva, za katere je dejal, da jih sprejema kot priporočilo, ker se dobro zaveda, da je vprašanje italijanskega šolstva zelo resno, zlasti če ga primerjamo s potrebami, ki jih industrijski in tehnični razvoj dežele postavlja in jih bo z vedno večjo nujnostjo postavljal v bližnji prihodnosti. Tako bo treba n. pr. povečati število univerz, predvsem v zaostalih krajih, kajti čez 15 let bomo potrebovali najmanj 90.000 oseb z višjo strokovno izobrazbo, kar pomeni, da bomo morali imeti na univerzah, v primeri s sedanjimi 200.000, prostora za najmanj 400.000 visokošolcev. Proračun je senat odobril. Nato je na popoldanskem zasedanju državni podtajnik Bi-sori odgovoril na interpelacijo v zvezi z incidentom v Ba- riju, ko je nadškof Nicodemo izjavil na cerkveni svečanosti, da prisotnost tupana in občinskega odbora (ki so socialisti in komunisti) ni zaželena. Cim je začel govoriti, so ga socialistični in komunistični senatorji stalno prekinjali, nato so se vmešali še drugi senatorji, tako da je Merzagora zapustil dvorano in s tem prekinil zasedanje. Po nekaj minutah je Bisori nadaljeval in zaključil, nakar so se ponovno dvignili protesti in kričanje, senator Palerma (KPI) pa se je celo skušal zagnati profi Bisoriju, a so ga zadržali reditelji. Bisori je v bistvu zavrnil kritike in dejal, da imajo cerkvene oblasti pravico, na svojem področju, dopustiti ali ne dopustiti prisostvovanje cerkvenim obredom osebam ki takim obredom ne prisostvujejo kot verniki. In v tem ima Bisori prav. Nato je notranji minister Spataro odgovoril na interpelacijo senatorja Terracinija v zvezi z incidentom v Bologni ko je policijski komisar prekinil govor poslanca Pajette in IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiilUlllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUI Eisenhower: Sklenjeno je bilo nadaljevati polete nad SZ tudi med konferenco v Pariza V svojem govoru je ponovil vse že znane argumente posvetovanje z voditelji kongresa Danes zjutraj VVASHINGTON, 25. — Predsednik Eisenhovver je govoril nocoj po radiu in televiziji v zvezi z neuspehom pariške konference. Napovedal je, da bodo ZDA predložile mednarodni načrt za izvidniške polete, «zato da se zaščiti svet pred nevarnostjo iznenadnega napada«. Izrekel je upanje, da bodo Združeni narodi sprejeli ponudbo, da stavi na razpolago v ta namen letala vrste «U-2», ki so dve leti preletavala sovjetsko ozemlje. Predsednik je zatem obtožil Hruščeva, da je kriv za neuspeh v Parizu, in je dodal, da so ZDA vedno pripravljene na pogajanja «za utrditev miru, ki naj temelji na pravičnosti in svobodi«. Predsednik je izjavil, da še vedno obstaja nezaupanje SZ do Zahoda, in prav zaradi tega je on pred petimi leti sprožil predlog o «odprtem nebu« za medsebojno letalsko inšpekcijo. . Zatem je predsednik izrazil presenečenje, ker je SZ, čeprav je vedela za dolgoletne ameriške polete nad sovjet-skim ozemljem, sedaj »dvignila« toliko hrupa« zaradi letala «U-2», ki so ga sestrelili 1. maja. Dalje je predsednik govoril o tajnosti v Sovjetski zvezi in o »odprti družbi« v ZDA, ter je dejal, da se je sam Hruščev, ko je potoval lansko leto v Kalifornijo, »peljal ne več kakor nekaj sto metrov od nekega operativnega medcelinskega balističnega izstrelka, ki je bil jasno viden skozi okence vlaga«. »Ko je torpediral konferenco je nato dejal Eisenhovver, je Hruščev dejal, da nastopa zaradi svojega moralnega zgražanja nad zatrjevanimi a-meriškimi napadalnimi dejanji. Ze zdavnaj je vedel o teh poletih, in jasno je, da so Sovjeti sklenili, še preden je delegacija zapustila Moskvo, razveljaviti moje potovanje v SZ in da po njihovem stališču ne bo iz konference najvišjih prišlo nič konstruktivnega. Vendar pa je treba pri ocenjevanju dogodkov v Parizu upoštevati dve stvari. Morda je sovjetsko ravnanje do neke mere potisnilo nazaj kazalce ure, toda poudariti je treba, da Hruščev ni šel dlje od zmerjanja, in ta način je sedaj že znan za Sovjete, da dosežejo takojšnji smoter«. Izjavil je zatem, da je bilo «obnašanje naših zaveznikov izvrstno«, in je dodal, da je sestanek NATO po konferenci pokazal enotnost in podporo zavezništva stališču, ki so ga zavzeli v Parizu. Ko je govoril o letalu «U-2», je predsednik izjavil, da so ZDA podale prvo izjavo, ki je zanikala vohunske namene, z namenom, da zaščitijo pilota, njegovo poslanstvo in »naše informacijske sisteme v trenutku, ko dejansko stanje ni bilo še ugotovljeno«. «Prve informacije, ki smo jih dobili, niso javljale, ali je pilot še živ, ali skuša zbežati ali izogniti se zaslišanju, ali je pilot mrtev in letalo uničeno. Nujno je ščititi naše informacijske sisteme in pilota in prikrivati poslanstvo letala. Poudariti je treba, da so nam ti poleti dolgo časa dajali informacije največje važnosti za varnost države. Pozneje, ko se je z gotovostjo vedela usoda pilota nn ni bilo drugih možnosti izogniti se objavi poslan, stva, so bile obrazložene konkretne podrobnosti.« V zvezi s sedanjimi političnimi spori v ZDA je predsednik izjavil, da je eno od vprašanj. ki je nastalo okoli poleta od 1. maja, bilo, ali je bil ta polet umesten spričo bližin je konference najvišjih. «šlo je za to, ali naj se program prekine in preneha z zbiranjem važnin informacij, ki so bile bistvenega pomena in ki jih pozneje verjetno ne bi mogli dobiti, in program se je nadaljeval.« V zvezi z letalskim alarmom, ki so ga odredili v ZDA svojim letalom po vsem svetu tik pred konferenco najvišjih, je predsednik izjavil, da je ta alarm pooblastil na priporočilo obrambnega ministra Gate-sa, »da se preizkusi stanje stal. ne pripravljenosti naših vojaških komunikacij«, in je dodal, da se bodo taki alarmi pogo-stoma ponavljali tudi v prihodnje. Predsednik je zatem govoril o treh glavnih smotrih ameriške politike, in sicer: 1. ZDA morajo ohraniti svojo moč, «ne da bi se dale vplivati po čustvih histerizma«. 2. ZDA se morajo še dalje pogajati s sovjet, skimt voditelji na praktični podlagi o nerešenih vprašanjih ter izboljšati stilke med ameriškim in sovjetskim ljudstvom. 3. ZDA morajo izboljšati stanje na svetu ob sodelovanju »svobodnih držav«, za. to da »omogočijo svobodi, da pride do izraza«. Na koncu je predsednik ponovil, da morajo ZDA podvojiti svojo budnost, ker »spozna- li smo, da tudi sama pogajanja lahko služijo za prikrivanje priprav za iznenadni napad«. Na koncu je še izrekel priznanje de Gaullu in Mac Millanu, «ki sta stala trdno ob strani ameriške delegacije kljub stalnim sovjetskim poizkusom, da bi razdelili zahodno skupino«. Za jutri zjutraj je Eisenhovver povabil glavne predstavnike republikanske in demokratske stranke v kongresu, naj se zberejo pri ujem, da poslušajo poročilo, ki ga bo podal v zvezi s konferenco najvišjih. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da Eisenhovver ni dobil nobenega sporočila japonskega ministrskega predsednika Kiši-ja, kakor je to sporočil tokijski radio, s priporočilom, naj se njegov obisk na Japonskem odloži. Bela hiša javlja tudi, da bodo nocojšnji Eisenhovverjev govor oddajali v prihodnjih 48 urah desetkrat po radiu «Glas Amerike« v smeri proti šču. razgnal zborovanje, ker je smatral, da je Pajetta žalil Eisenhovverja in italijansko vlado in ker Pajetta ni hotel nehati z govorom na njegov ukaz. Isto se je dogodilo tudi v primeru poslanca Degli Esposti v Imoli. Spataro je poudaril, da tudi sedanja vlada namerava spoštovati in jamčiti svobodo govora in vse druge demokratične svoboščine, toda v okviru zakona. Ter-racini je dejal, da z odgovorom ni zadovoljen. Zaradi razgretega ozračja že iz prejšnjega primera, je to pot prišlo skoro do pretepa med senatorji, in podpredsednik senata 3osco, ki je medtem zamenjal Merzagoro, je le s težavo vzpostavil red. Nato so zasedanje preložili na prihodnji ponedeljek. Danes ob 10. se je nadaljevalo zasedanje glavnega odbora KD, na katerem je prvi spregovoril sindikalist Donat-Cat-tin, ki se je načelno strinjal s poročilom političnega tajnika in z njegovimi političnimi perspektivami. Poudaril je, da je centrizem umrl že za Scel-bove vlade in da je danes stališče tudi struje «Rinnovamen-to» krepka podpora politiki levega centra, ker ta politična linija »ustreza interesom ljudskih množic in dežele«. Za njim Je govoril Taviani, ki se je strinjal z dejavnostjo vodstva med krizo, v ostalem pa je zagovarjal centristično stališče, ker po njegovem mnenju, za sedaj še ni moč računati na socialiste. Za Taviani-jem je govoril pravosodni mi-, nister Gonella, ki je poudaril, j da je kriza KD povzročila hkrati izgubo ugleda stranke, obenem pa njeno parlamentarno izolacijo. Predlagal je referendum med vsemi člani KD, da bi spoznali neposredno, kakšna je resnična volja demokristjanov glede vprašanja odprtja in političnih zavezništev. Senator Gava se je zlasti zadržal na vprašanju PSI in zanikal možnost kakršnega koli sodelovanja z njim, dokler ne pride do odločnega preloma s KPI. Za njim pa je Zambetti odločno zagovarjal stališče političnega tajnika in poudaril, da bi še nadaljnje pomanjkanje jasne politične linije oo-vzročtlo globoko razočaranje med vsemi člani stranke in bi utegnilo imeti hude posledice za italijansko demokracijo. Cassiani je ponovil že znano stališče «dorotejcev», ki se izmikajo vsaki jasni politični izbiri in postavljajo nesprejemljive pogoje PSI. Podobne argumente je razvijal tudi profesor Carraro. Poslanec Sullo je dejal, da je zadovoljen s poročilom Mora, nato pa je podvrgel kritiki stališče pristašev centri-zma, ki danes šepa, ker ima na desnem krilu opravka s konservativnimi krogi. Po mnenju Sulla je centrizem moč ponovno vzpostaviti samo s sodelovanjem s PSI, ki je dal že zadostne dokaze o svojem avtonomnem političnems Stali- ne da bi se ta podporo taki vladi pogajala s katero koli stranko. Ce taKa vlada ne bi dobila večine, brez podpore skrajne desnice in levice, pa se je treba po njegovem mnenju obrniti na volivce. Ob koncu je predložil resolucijo po- (Nadaljevanje na 5. strani) Resolucija KRI RIM, 25. — Izvršni odbor KPI je odobril resolucijo, v kateri se ugotavljajo vzroki, ki so povzročili neuspeh vrhunske konference, poudarja se, da gre pri tem za očitno odgovornost imperialistov, «ki so izvršili dolgo vrsto dejanj proti miru, z namenom sabotirati vrhunsko konferenco*, nato pa se zadržuje na *a-ir.eriški politiki provokacij in delitve sveta*. V nadaljevanju se resolucija zadržuje ita stališču PSI glede neuspeha vrhunske konference in ga obsoja, ker naj bi povzročalo dezorientacijo med delavskimi množicami, kar ne more služiti borbi za mir. V zaključku se poudarja potreba po poostreni borbi za novo usmerjenje v mednarodni politiki, hkrati pa se — tudi v zvezi z nedavnimi incidenti v Bologni in Imoli — zatrjuje, da je sedanja vlada neposreden sovražnik demokracije in da je zaradi tega borba proti tej vladi glavna naloga v sedanjem položaju. skega zračnega prostora po vojaških letalih karakteristična napadalna dejanja, ker so povezani z vojno v bližini Tunizije. «Tem kršitvam, je dodal Slim, pogostoma sledijo bombardiranja tunizijskega ozemlja Vendar pa ni mogoče označiti polet ameriškega letala «U-2» nad sovjetskim ozemljem za napadalnega, čeprav je obsojanja vreden.« Cabot L od ge ameriški delegat v OZN Mongi Slim izjavil, da zaradi tega ne bo mogel podpreti sovjetske resolucije, ki zahteva obsodbo ZDA. Dodal je, da obsoja dejstvo, da je bila zadeva z letalom «U-2« vzrok neuspeha konference najvišjih, ter je pozval k novim naporom, da se razprši mednarodno nezaupanje, zlasti naj se išče sporazum o nadzoro. vanju nad razorožitvijo. Na koncu je Mongi Slim pozval velesile, naj obnovijo razgovore in pogajanja, ki so jih prekinile. Francoski delegat Berard je odgovoril tunizijskemu delegatu in dejal, da #če se tunizijski delegat sklicuje na francoska letala, bo morda zanimivo vedeti, da iz skrbne preiskave francoskih oblasti izhaja, da v skladu s formalnimi navodili piloti niso prekoračili tunizijske meje«. Mongi Slim je na te trditve omenil bombardiranje tunizijske vasi Sakjet v februarju leta 1958. Dodat je, da »noče zastrupljati debate, ki se tiče vsega človeštva«, in da on ni govoril niti o »francoskih« letalih niti o »Franciji.« Berard je vzel na znanje Slimove izjave. Ekvadorski delegat' Correa je izrazil upanje, da SZ ne bo vztrajala, naj se glasuje o njeni resoluciji, ki obsoja ZDA. Dodal je, da se bo uprl, da bi glasovali o tej resoluciji, in je dodal, da ZDA niso krive nobenega napada, in da je težko izreči sodbo o tako resni zadevi, ne da bi prej pregledali vse odgovornosti po drugi vojni. Sovjetski zvezi. Dve oddaji namenjeni Evropi in SZ, bosta ob 5. in 7. uri v četrtek zjutraj po moskovskem času. Tretja oddaja bo ob 19. uri v četrtek. Vse tri bodo v an- fleščini. Eisenhowerjev govor odo oddajali v ruščini v četrtek zjutraj ob 5.30, 6.30, 7.30 in 9.30 po moskovskem času. Zatem bodo govor spet oddajali v ruščini ob 19. uri. Od isti uri in še ob 21. po moskovskem času bodo govor oddajali v ukrajinskem geor-gijskem, armenskem, leton- sem, estonskem in litvanskem jeziku. Skupno bodo Eisenhovverjev govor oddajali v 38 jezikih. Magrl je odklonil politiko levega centra, ker bi si s tem KD zaprla pot za vsakršno drugo politično kombinacijo. Gui je v glavnem govoril o dogodkih v zvezi s poslednjo vladno krizo in zanikal, da bi se med poslanci KD pojavilo vprašanje »vesti«, ko je šlo za Fanfanijev poskus vlade levega centra, hkrati pa je poudaril, da se mora KD ozirati tudi na stališče cerkvene hierarhije. Zaključil je s predlogom, da se ponovno poskusi s centristično vladno koalicijo. Ce pa bi pri tem ne uspeli, naj se KD predstavi parlamentu s svojo politično vlado, kakor je bila Segnijeva, iiigaiii minil minili t Mihih iiitiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiii imun ||||iii|ti||||||t|fiaiaini|t||||||||||||||| Čestitke mladine Titu Razgovori Popovič-Wigny Popovič je povabljen na uraden obisk v Belgijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Predsednik republike maršal Tito je proslavil danes svoj 68. rojst ni dan. Sprejel je čestitke zastopnikov zveznega izvršnega sveta, zvezne skupščine in drugih organov ljudskih oblasti, zastopnikov političnih organizacij in Jugoslovanske ljudske armade. Pozno popoldne je na stadionu JLA štafeta jugoslovanske mladine izročila predsedniku pozdrave jugoslovanske mladine in jugoslovanskih narodov. Po izročitvi štafetne palice je sledil pester fizkulturni program, v katerem so sodelovali mladinci, športniki, graditelji avto ceste «Bratstvo-enotnost«, člani letalske zveze in pripadniki JLA. Predsednik republike- je prejel tudi številne brzojavne čestitke iz inozemstva, med drugimi od Nehruja, Naserja, Fidela Castra, predsednika sovjetske vlade Hruščeva in predsednika prezidija vrhovnega sovjeta Brežnjeva. Skupna brzojavka Hruščeva in Brežnjeva se glasi: »Tovarišu Josipu Brozu Titu, predsedniku zveznega izvršnega sveta FLRJ, predsedniku FLRJ. Prejmite naše iskrene čestitke ob Vašem rojstnem dnevu in želje za uspeh in blaginjo bratskih jugoslovanskih narodov.« V skupnem poročilu o političnih razgovorih, ki so se končali danes v Beogradu med državnim tajnikom za zunanje zadeve Kočo Popovičem in belgijskim zunanjim ministrom Wignyjem, se ugo- tavlja, da obe vladi, kljub razlikam v družbeno-politič-nih sistemih in v pogledih na nekatere širše mednarod. ne organizacije, podobno ocenjujeta nujnost utrditve miru, podpiranja naporov za popuščanje mednarodne napetosti, poglobitev zaupanja in sodelovanja v mednarodnih odnosih sploh, posebno pa še v Evropi. V poročilu se posebno poudarja, da bi konstruktivna akcija v tej smeri bila posebno pomembna danes, ko so nastale nove težave v mednarodnih odnosih. Zunanja ministra Belgije in Jugoslavije sodita, da je potrebno, ne glede na prehodne neuspehe, ki ovirajo dosego teh ciljev, iskati nova pota in osnove za širše in stabilnejše mednarodno sporazumevanje, za krepitev mednarodnega sodelovanja, za trajno utrditev miru. Spričo dejstva, da je usoda vseh držav odvisna od miroljubne rešitve mednarodnih vprašanj, vladi Belgije in Jugoslavije menita, da bi v naporih, da bi se našla nova rešitev, morale sodelovati vse zainteresirane države in narodi. V tem pogledu, poudarja sporočilo, je bil obisk belgijskega zunanjega ministra zelo kori. sten in ploden. Koča Popovič in Wigny sta z zadovoljstvom ugotovila ugoden razvoj odnosov med Jugoslavijo in Belgijo in izrazila željo po njihovi poglobitvi. Popovič je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Belgijo. Datum obiska bo določen pozneje. B. B. Izrazil je upanje, da se bo razprava končala s pozitivnim rezultatom, ki bo odražal željo ene in druge strani. Cejlonski delegat Corea je obžaloval, ker ni prišlo do konference najvišjih preteklo zimo, kakor je bilo prvotno predvideno. Dejal je, da bi se «tek dogodkov morda menjal za blaginjo človeštva«. Dodal je, da je zaradi obvestila Eisen-howerja, da so poleti prenehali, odveč sleherna obsodba. Razprava je bila zatem odlo. žena na jutri. Ameriški dele. gat Cabot Lodge je zahteval, naj bi glasovali že danes o sovjetski resoluciji, toda predsednik je sporočil, da je sovjetski zunanji minister Gromiko zahteval odložitev, da odgovori na govore posameznih delegatov. Jutri bo imel Varnostni svet dve seji. Odložen obisk Ehcnhowerja v Tokiu? TOKIO, 25. — Japonski radio je javil, da je predsednik vlade Kiši izjavil, da razmišljajo o možnosti odložitve obiska Eisenhowerja na Japonskem Radio je trdil, da je Kiši baje to izjavil med razgovorom, ki ga je imel danes z dvema voditeljema socialistične demokratske stranke, ki se je ustanovila lansko leto po razkolu v socialistični stranki. Omenjena voditelja sta obiskala Kišija in zahtevala od njega, naj odstopi in razpusti parlament. Kiši je ponovil, da ne misli odpusti. V poučenih krogih izjavljajo da se voditelji vladne liberalne stranke prepričujejo vsak dan bolj, da je v interesu japonsko - ameriškega prijateljstva potrehno, da se Eisenhovverjev obisk na Japonskem odloži. Odložen obisk Menderesa v Grčiji ANKARA, 25. — Turški zunanji minister je sporočil, da je bil obisk predsednika turške vlade Menderesa v Grčiji odložen na nedoločen čas. S tem v zvezi ugotavljajo v grški prestolnici, da je ta sklep znak zaostritve položaja v Turčiji. Grški tisk piše, da je Menderes že sporočil svojo ostavko predsedniku Ba-jarju, ta pa je ostavk^ zavrnil. List «Ta Nea* piše. da se sedaj v°(itio pogajanja, da bi prišla na oblast neka zmerna osebnost demokratske stranke, katere glavna naloga bi bila pripraviti nove volitve.‘Ce pogajanja ne bi uspela, so nekateri mnenja, da ni izključen vojaški udar. «»------ Rockefeller bi sprejel kandidaturo ALBANY, 25. — Newyor.škt guverner Nelson Rockefeller je danes sporočil, da bi sprejel kandidaturo republikanske stranke za predsedniške volitve, če bi mu jo kongres stranke, ki bo julija, ponudil Rockefeller je sporočil to republikanskim voditeljem države New York. Pripomnil pa je, da ne bo postavil svoje kandidature sam. V zvezi s tem je republikanska delegacija države New York, ki razpolaga s 26 glasovi, sklenila, da bo odšla na kongres, ne da bi prej sklenila, da bo podpirala katerega koli kandidata. Sedaj se za republikansko kandidaturo poteguje samo podprodsednik Nixon. Višja pomorska šola v Piranu LJUBLJANA, 25. - Svet za šolstvo Slovenije je na današnji seji sprejel sklep o u-stanovitvi vnoke šole za telesno vzgojo v Ljubljani, viš je pomorske šole v Piranu in višje kmetijske šole v Mariboru. Višja pomorska šola v Pi-ranu, kjer že deluje srednja pomorska šola, bo imela dva oddelka: navtični in strojni. Sola bo vzgajala nove kapitane dolge plovbe in pomorske strojnike prvega razreda. BUENOS AIRES, 25. — Davi je v bližini palače predsednika republike eksplodirala bomba, ki pa je povzročila samo majhno škodo. Atentat se predpisuje peronistom, ki so ze pred dnevi začeli vrsto podobnih atentatov, da motijo proslave ob 150. obletnici argentinske neodvisnosti. MOSKVA, 25. — Hruščev bo govoril v soboto zjutraj v Moskvi ob otvoritvi zborovanja izbranih delavcev. Na zborovanju so bili povabljeni tudi diplomati, ki so navzoči v Moskvi. BERLIN, 25. — Vzhodnonemški radio je sporočil, da je bilo ameriško letalo »C-47«, ki je pred petimi dnevi pristalo na vzhodnonemškem ozemlju, izročeno danes zjutraj skupno s člani posadke in s potniki predstavniku ameriških oboroženih sil. Letalo je nocoj odletelo v Zahodno Nemčijo. Vrem« včeraj: najvišja temperatura 26,3 stopinje, najnižja 16,4 stopinje. Zračni tlak 1020,1, se dviga, veter 12 km vzhodnik, viaga 47-odstotna, padavine 3,8 mm, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,£ Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 26. maja VNEBOHOD Son^e vzide ob 4.23 in zatone oB 19.41. Dolžina dneva 15.18. Luna vzide ob 5.21 in zatone ob 20.«. Jutri PETEK. 27. maja Vprašanje zastopstva v občinskih javnih ustanovah Stališče demokristjanov potrjuje sporazum med načelniki skupin Skrajna desnica in videmski desničarski list skušata povzročiti razdor med demokristjani glede tega vprašanja Snoči se je sestala demo-kristjanska svetovalska skupina tržaškega občinskega sveta in razpravljala o stališču do sporazuma, ki je bil dosežen na zadnjem sestanku načelnikov svetovalskih skupin v zvezi z določitvijo mest v upravnih odborih ustanov, ki so povezane z občino, t.o je Občinske podporne ustanove ((ECA), Acegata. Združenih bolnišnic in gledališča «Verdi». Kot je znano, so se po dolgotrajnih razgovorih m glasovanjih sporazumeli, da bo dobila opozicija od skupnih 26 mest 8, in sicer S levica, 3 desnica, 1 SDZ (ki je pravzaprav tudi desnica) in 1 Tržaška unija. Od desnice dobi 2 mesti MSI, 1 PLI, od levice pa 1 KPI, 1 NSZ in 1 PSI. Ta sporazum ni bil po godu desnici, ki je dala svojemu nezadovoljstvu izraza »Messagero Veneto» in kot se zdi, je botroval njegovemu pisanju neki desničarski de-mckristjanski voditelj, ki bi rad dosegel, da bi šel sporazum po vodi. Zato je omenjeni list skupno z desničarskimi krogi razširil tudi govorice, da so razni demokrist-janski svetovalci in tudi odborniki nezadovoljni s takšno rešitvijo. Kar je pri vsem tem najbolj smešno, je to, da se je ta list skliceval celo na sv. oficij, kakor da bi bili njegovi uredniki nenadoma postali nekakšni teologi ali eksegeti, medtem ko so v »lepih starih časih* kot pristaši idealizma in Gentilejevega aktualizma oboževali edino državo kot uresničenje »svetovnega duha* in so bili torej po svoje ateisti. Sedaj pa so postali bolj papeški kot papež in bi oblekli tudi spokorniško obleko, samo da bi preprečili sleherni vpogled opozicije v upravne zadeve. Vse kaže, da so šli demokristjanom ti očitki vendarle na živce, saj je dal načelnik svetovalske skupine Stopper agenciji »Giulia* intervju, v katerem se nekako zagovarja pred misovci, kar res ni potrebno, razen če se preko mi-sovcev morda ne opravičuje cerkveni hierarhiji. V svojem intervjuju pravi Stopper, da je polemika. MSI in »Messaggera Veneta* popolnoma izumetničena, ker je KI) zagovarjala stališče, da je treba pripustiti v razne odbore tudi opozicijo, pri čemer pa je vedno dajfjfla prednost sredinskim skupinam ter je bila zato tudi nasprotna izključno proporcionalnemu sistemu, po katerem ne bi bile .................................... S sinočnje tejc miljtkega občinskega sveta Potrjena obračuna za finančno leto 1958 manjše stranke v upravnih odborih zastopane. Stopper pravi, da ni res, da je treba demokristjanski brezbrižnosti pripisati, da dobi »skrajna levica* važna mesta v upravnih odborih omenjenih ustanov, saj so bile skoraj vse skupine svoj čas za to, naj bodo zastopane v odborih vse stranke. Zato ni KD preostalo drugega, kot da se vzdrži glasovanja pri določitvi posameznih mest v odborih raznim skupinam. Stopper je nato dejal, da so misovci prej vedno zagovarjali stališče, da morajo biti zastopane v odborih vse stranke, kar je izjavil svetovalec Morelli tudi 6. februarja 1959 v občinskem svetu. Zaradi tega je čudno stališče predstavnika MSI na zadnjem sestanku načelnikov skupin občinskega sveta, ko se je pri glasovanju vzdržal Ce pa bi KI) glasovala proti udeležbi skrajne levice in skrajne desnice v odborih omenjenih > stanov, bi ostala v manjšini. Stopper je tudi povedal, da ne bo KD v občinskem svetu glasovala za zastopnike KPI NSZ in MSI. Kot vidimo, se je Stopper v glavnem opravičeval pred misovci in omenjenim videmskim listom. Iz njegovih izjav se tudi vidi, da se stališče KD od 5. februarja 1959, ko je bil sprejet zadeven sklep pokrajinskega odbora KD, ni nič spremenilo. Takšno stališče so zavzeli tudi na snočnjem sestanku občinskih svetovalcev KD. Solidarnostni telegram CGIL Tajništvo Nove delavske zbornice - CGIL je poslalo telegram Delavski zbornici v Bologni, v Današnji urnik trgovin Na današnji praznik bodo zaprte vse trgovine razen: Pekarne in mlekarne bodo odprte od 7. do 12. ure. Cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure. Slaščičarne bo. do odprte od 8. do 21. ure. Ribarnice bodo odprte od 8. do 12. ure. Mesnice bodo odprte od 6. do 11. ure. Sinoči je bila v Miljah redna seja občinskega sveta, na kateri so svetovalci potrdili obračun občinskega poslovanja v letu 1958 in obračun občinskega podjetja ACNA. Občinski proračun je predvideval 28,766.000 lir primanjkljaja, ki bi ga morala kriti država, toda vladni generalni komisariat oziroma pokrajinski u- l pravni odbor sta vladni prispe- | vek znižala na 27 milijonov lir. Za en milijon je bil povišan dohodek na račun trošarine, medtem ko so za 766.000 lir znižali prispevek za uravnoveše-nje proračuna občinskega podjetja ACNA. Kljub znižanjem pa občinsko poslovanje ni utrpelo večje škode, zlasti zaradi tega, ker so bile postavke občinskega proračuna postavljene na real. no osnovo. Zgodilo se je celo, da je občinska uprava v letu 1958 imela več kot 6 milijonov lir pribitka, ki so ga potem PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST- UL. MONTECCHI S-II. TELEFON 93-808 IN 94-698 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica 8. Pellico 1-IL — Tel 33-89 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA R. 20 - Tel. k. «7-838 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mal) oglasi 30 lir beseda. — Val oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lbr polletna 2500 Ur, celc-letna 4900 Mr — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trat 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani «00-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trat vključili v proračun za leto 1959. Občinski svet je z večino glasov potrdil oba obračuna, s čimer je bilo tudi zaključeno spomladansko zasedanje milj-skega občinskega sveta. «»------- V bolnišnici je padla in si spahnila nogo Ko je včeraj dopoldne 59-lgtna Marija Metlikovec por. Kozmina iz Sempolaja 30 nesla v kuhinji zdravilišča v Nabrežini velik lonec, se ji je spodrsnilo in si je pri padcu spah-rvila desno ramo. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala 10 dni. «» V spalnici se je ponesrečila Ponoči je 77-letna Antonija Gerl vd. Kresevič iz Ul. Ma-nunzio 4 vstala iz postelje, pa ji je prišlo slabo in je nerodno padla v spalnici. Pri tem si je ženska verjetno zlomila desno nogo. V prvih popoldanskih urah so jo včeraj odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli Skoraj vsak dan se pripeti | v avtomobil. Po pripovedova- katerem izraža solidarnost z delavci iz Bologne in Imole v njih borbi za zaščito demokratičnih in ustavnih pravic. «»-------- Predavanja slovenskih profesorjev na tržaški univerzi Na vabilo tržaške univerze pride te dni v Trst skupina šestih profesorjev pravne fakultete ljubljanske univerze, ki bodo predavali v petek, soboto in ponedeljek ob 8.30 zjutraj o jugoslovanski ustavi, o javni upravi, o delovnem pravu in o novi ureditvi v Jugoslaviji sploh. Skupino sestavljajo profesorji dr. Vavpetič, dr. Snuderl, dr. Kiovsky, dr. Miklič, dr. Dular in dr. Spicer. lIllllIMlltHilliiiiitMiiiiiMiiiiiiimiHiiiiiiiiiiminniillllMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHtiiiliiluiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Od nedelje bo veljal nov vozni red vlakov Nekatere spremembe in olajšave ter nove ugodnosti za potnike Zlasti bodo olajšave prišle do izraza na progah Trst-Benetke, Trst-Videm in Trst-Beograd - Sprememba urnika Orient-expressa kaka bolj ali manj huda prometna nesreča. Največkrat so prometne nesreče posledica neprevidnosti m malomarnosti. Talko se je zgodilo tudi predvčerajšnjim v Drevoredu Son-nino, kjer je motor (ki ga vidimo na sliki precej poškodovanega na tleh) silovito trčil n ju očividcev, se je avtomobil hotel vključiti v promet, ne da bi predhodno opozoril na novo smer s svetilnim signalom vozila, ki so prihajala za njim. Ta neprevidnost ali malomarnost šoferja je povzročila trčenje, ki bi se lahko slabo končalo tudi za ljudi in ne samo za motorni vozili. Od nedelje 29. t. m. bo ve-1 Trst ob 13.18. Orient-express, -------: —i ..i_i... ’-- ki je do sedaj prihajal v Trst ob 14.05 bo po novem voznem redu prispel ob 17.28. «»—— Senatna komisija za izvolitev treh tržaških senatorjev Senatna komisija za notranje zadeve je izrekla ugodno mnenje o zakonskem osnut- ljal nov vozni red vlakov, ki prinaša nekatere spremembe in izboljšave ter ugodnosti za potnike. Z novim voznim redom bodo prišle zlasti do izraza izboljšave na progah Trst - Benetke, Trst - Videm in Trst - Beograd. Vozni red bomo objavili v prihodnjih dneh, zdi se pa potrebno, da omenimo vsaj najvažnejše spremembe, ker bodo po novem voznem redu nekateri vlaki odpeljali prej kot po starem. Na progi Trst - Benetke bo brzec Benetke - Turin - Rim odpeljal iz Trsta ob 6.40 namesto: ob 6i55; nespremenjen pa je odkod vlaka za Bologno - Milan ob 6.12, potniški vlak za Portogruaro bo odpeljal ob 10.24 namesto ob 10.30. Od 29. maja do 1. oktobra bo vozil vlak v Benetke, s posebnimi vagoni za Milan in Pariz, ki bo odpeljal iz Trsta ob 14.52. Orient-express Benetke - Pariz bo odpeljal iz Trsta ob 17.53 s spalnim vozom. Ra-pido za Benetke, ki je odpeljal prej ob 18.35 bo od 29. maja dalje odpeljal ob 20.50 in bo imel v Mestrah zvezo vlakom za Rim, kamor bo dospel ob 7.23, Ta zveza bo zelo ugodna za tiste, ki imajo v Rimu razne opravke po uradih, ustanovah itd. S tem vlakom bodo potniki prej prišli kot z brzcem, ki odpelje iz Trsta ob 22.17. Rapido iz Benetk, ki je prej prispel v Trst ob 11.54, bo po novem voznem redu prispel ob 10.22. Iz Pariza bo prispel Orient-express 0b 11.33, namesto ob 15.07; v Beograd pa bo odpeljal ob 11.57. Na progi Videm - Dunaj -Muenchen bo samo ena sprememba, in sicer odhod vlaka za Nemčijo ob 20.16 namesto ob 19.45. Z novim voznim redom bo uveden tudi izredni brzi vlak za Calalzo, ki bo odpeljal vsako soboto od 25. junija do 10. septembra in od 17. decembra do 25. februarja, vsak dan pa bo odpeljal v dobi od 1. do 31. avgusta. S tem vlakom se bodo verjetno vozili izletniki Dolomite ali pa svojci, ki bodo imeli svoje drage na počitnicah v Dolomitih. Ta vlak bo odpeljal iz Calalza ob nedeljah ob 20. uri in bo prispel v Trst ob 23.58. Zadnji vlak na tržaško postajo bo dospel iz Vidma, in sicer ob 0.56. Se posebej moramo opozoriti na spremembo urnika O-r:ent-expressa za Beograd - I-stanbul, ki bo odpeljal iz Trsta ob 11.57, namesto ob 16.10. kot že dolgo let. Omenimo naj še uvedbo novega vlaka za ku, ki predvideva izvolitev treh senatorjev na našem področju. Komisija je enotnemu členu dodala prehodno določilo, ki določa, da se lahko senatorji izvolijo za izpopolnitev senata in torej med sedanjim razdobjem veljavnosti senata. Junija bodo zakonski ustavni osnutek drugič prečitali v senatu, nato pa ga bodo morali drugič prečitati še v poslanski zbornici (prvič so ga 19. februarja letos), nakar bo dobil ve-ljavost ustavnega zakona. IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllilliiiillllliiiiiiiiiiliiMiiiiiiiirfiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiiiii Na županstvu sestanek o helikopterski zvezi Program družbe Elipadana predvideva tudi progo Turin-Milan-Verona-Benetke-Trst 178.661 turistov je lani obiskalo tržaško področje Tudi letos so na prvem mestu med tujci Jugoslovani - Po nočninah je razvidno, da je Trst še vedno prehodno mesto na ortopedski oddelek. Pravi- ______ jo, da bo okrevala v 3 mese-j Ljubljano - Beograd. Ta brzec cih, če ne bodo nastale kom- bo odpeljal iz Trsta ob 16.04, plikacije. I prispel pa bo iz Ljubljane v Po ustanovitvi rednih helikopterskih prog Turin - Milan in Lugano _ Milan, ki sta vzbudili v Italiji in v inozemstvu precejšnje zanimanje, je pooblaščeni upravnik družbe Elipadana odv. Mattioli obiskal tržaškega župana dr. Franzila in mu obrazložil nadaljnji program družbe, v kateri je soudeležena tudi tržaška občina. Ta program predvideva v bistvu uresničenje osnovne proge Turin . Milan Verona - Benetke - Trst vzdolž 45. vzporednika. To progo bodo uvedli, ko bodo na razpolago večji helikopterji z več turbinami, ki bodo lahko sprejeli na krov precej potnikov ter bodo razvijali veliko br-zino. Medtem pa bo Elipadana podaljšala sedanjo progo Turin - Milan do Padove v pričakovanju čimprejšnje povezave Padove s Trstom preko Benetk in Trevisa. Pooblaščeni upravnik je poročal o tem tudi včeraj na županstvu na sestanku, ki so se ga udeležili župan dr. Franzil, pristaniški poveljnik polk. Ascoli, predsednik ustanove za letališče odv. Mor-purgo, podžupan prof. Cum-bat, odbornik inž. Visintin, predstavnik trgovinske zbornice iz Benetk dr. Usigli, predsednik Javnih skladišč odv. Tanasco, ravnatelj tržaške trgovinske zbbrnice dr. Addobbati in inž. Scarpa. Na koncu sestanka je župan dr. Franzil izrazil odv. Mattioliju svoje zadovoljstvo in obljubil družbi Elipadana vso podporo Trsta. Zupan Franzil je poslal v zvezi dejavnostjo družbe Elipadana brzojavke glavnemu ravnatelju civilnega letalstva gen Abbariati, milanskemu županu dr. Ferrariju in predsedniku družbe inž. Giambelliju. V njih je izrazil željo, da bi se proga kmalu raztegnila tudi na Trst. Včeraj se je sestal upravni svet avtonomne pokrajinske turistične ustanove, na katerem je na vabilo sedanjega predsednika Magrisa poročal o delovanju ustanove v letu 1959 prejšnji predsednik odv. Slocovich. Sedanji predsednik je namreč bil imenovan na to mesto šele 7. januarja. Iz poročila je razvidno, da je Trst lani obiskalo 178.661 turistov, med katerimi je bilo 107.739 domačih in 70.922 tujih turistov. Nočnin pa so zabeležili v celotnem letu 357.136. Iz teh podatkov je razvidno še vedno relativno zelo nizko število nočnin zlasti v odnosu na skupno število tujih turistov. Povprečno se je torej vsak turist ustavil v Trstu komaj dva dni, kar priča, da je Trst še vedno samo nekaka prehodna točka, medtem ko turističnim organizacijam še ni uspelo, da bi turiste zadržali dalj časa. To toliko bolj zahteva valorizacijo naše obale in skrb za vse pomembne turistične objekte. V poročilu je nato govora, da so bili tako po številu kot po številu nočnin na prvem mestu jugoslovanski državljani, njim slede Avstrijci, Nemci, Amerikanci in drugi. Kljub temu dejstvu pa turistična ustanova do sedaj ni napravila niti najmanjšega napora, da bi te številne turiste za dalj časa pritegnila v Trstu, odnosno da bi jih privabila še večje število. Vse do sedaj niso izdali niti enega pa še tako skromnega turističnega lepaka v slovenščini in srbo-hrvaščini, pa čeprav so izdali na tone lepakov v najrazličnejših jezikih in med drugim tudi na primer v danščini. Tržaška turistična ustanova je med redkimi v Italiji, ki se vzdržuje z lastnimi sredstvi, Zlasti je dobro lani u spela predstava «Luči in zvoki« v Miramaru, saj je 83 predstav obiskalo skoro 40 tisoč oseb. «»—— Tekmovanje pevskih zborov v okviru RAI v Vidmu V soboto in nedeljo bo Vidmu v grajski dvorani III. deželno tekmovanje pevskih zborov «Antonio Illersberg» Tekmovanje je razdeljeno na ver sekcij ter posebej za mo Ske in mešane zbore. V soboto bodo nastopili popoldne moški zbori sekcije B, ob 19 in 21. uri pa sekcije C. V nedeljo dopoldne bodo peli mešani zbori sekcije C, popol dne pa mešani zbori sekcije A. Ob 21. uri pa bo koncer na katerem bodo sodelovali zbori, ki bodo zasedli prva mesta, ter zbor »G. Tartini iz Trsta, ki bo predstavil na grajene kompozicije za mešane zbore s I. deželnega na tečaja za zborske kompozici je lz Trsta bodo nastopili zbo ri • Publio Carniel (sekcija 6 in C), Arupinum (sekcija B) S. Maria Maggiore (sekcija A), Julia (sekcija A) in Ja-cobus Gallus, to je zbor, ki ga vodi tov. Ubald Vrabec in ga deloma sestavljajo pevci Razstava v Občinski galeriji Mnogo občinstva se je zbralo včeraj ob 18. uri v Občinski galeriji, ko je bila otvoritev razstave del slikarjev 4-bramija, Franceschinija, Hla-vatyja in Sircelja. Razstava bo odprta do 6. junija in bo gotovo deležna obilnega obi ska. Poskus samomora Verjetno zaradi ljubezenskih nevšečnosti si je včeraj okrog poldne 27-le-tna Irma Sticotti iz Ul. del Sale 2 hotela vzeti življenje, V stanovanju družine Valente v Ul. Pescheria 10 je spila nekaj varekine, toda Valentovi so pravočasno zapazili in poklicali rešilni avto, s katerim so Irmo nemudoma odpeljali v bolnišnico. Njeno stanje je precej resno m so jo sprejeli s pridržano prognozo na II. medicinski oddelek. Igrajte tako na Enalotto BARI 1 X CAGLIARI X 2 1 FIRENZE X GENOVA 1 MILANO 2 1 NAPOLI X PALERMO X ROMA 2 X TORINO X VENEZIA X 1 2 NAPOLI 2. 1 ROMA 2. X 2 IZLETI Ujeli so tatu medeninastih predmetov Dobre tri tedne so agenti policije poizvedovali, da bi Odkrili malopridneža, ki je kradel po raznih stavbah kljuke, ključavnice in razne tovrstne predmete. Prihajale so namreč pritožbe, da je nekdo u-kradel ključavnice in druge pritikline v palači INAM v Ul. Farneto, nato okraske iz me- I nekdanjega 'komornega ''zbo- denine iz stavbe v Ul. Com- ra, nastopil bo v sekciji 4 merciale 23. Agenti policije so ’ ' .. .. napravili preiskavo pri starinarju v Ulici Udine št. 8, kjer so našli nekaj ukradenih predmetov, ki jih je žena lastnika trgovine kupila od nekega Claudia Valenteja iz Ul. Brunner 3. Policija ga je iskala, a ga ni mogia nikakor najti, ker je bilo to izmišljeno ime. Le po opisu neznanca, ki ga je dala omenjena trgovka, je policija lahko odkrila krivca. Ko so ga našli in mu izprašali vest, je 24-letni Dante Surriano iz Ulice Martiri del-la Liberta priznal tatvino: povedal pa je tudi, da je kradel kljuke, ključavnice itd. tudi v raznih stavbah v Ulici F. Filzi, v Ulici R. Manna in v Miramarskem drevoredu. kjer je najavljenih vsega še-zborov. Celotna prireditev je v ok viru RAt-TV s sodelovanjem videmske občine. «»------- Izžrebane nagrade Občina sporoča, da so 23 maja izžrebali nagrade občinske umetniške galerije. Vstopnica št. 11193 prejme za nagrado skulpturo «Cane», vstop, nica št. 11202 pa skulpturo »Vite*, obe delo kiparja Cer-neja. Lastniki lahko dvignejo nagrado v roku meseca dni v sobi št. 121 občinske pa lače med uradnimi urami. Skupina dilakinj in dijakov slov-nske Višje realne gimnazije in Državnega učiteljstva s prof. Černigojem, ki je bila nagrajena na natečaju »cestna vzgoja«, ki ga je priredila družba «Aquila». Natečaja so se udeležile vse osnovne in srednje šole na Tržaškem ........................ „„„„ Hiimiitniiimii Prijave za naš izlet Prijave za naš izlet na Pltt-vička jezera in v Crikvenico 14. in 15. avgusta sprejemajo v mestu: Uredništvo našega dnevnika, Ul. Montecchi 6. tel. 93-808 in 94-638. Danes uprava našega lista in Tržaška knjigarna ne sprejemata prijav. Uprava našega lista, Ul. sv. Frančiška 20/111. Tržaška knjigarna, Ulica sv. Frančiška 20. Na podeželju sprejemajo pri. jave naslednji raznašalci in prodajalci našega dnevnika: Za LONJER sprejema Angela PEČAR Za BAZOVICO sprejema Ivan CAC Za PADRICE in GROPADO sprejema Boris GRGIČ, Pa-driče. Za PROSEK, KONTOVEL in GABROVEC sprejema prijave Marija STOKA, razna-šaika. Za SV. KRIZ Rado MAGAJ NA, kino dvorana. Za NABREŽINO Ernest SVET. LIC, raznašalec. Za SESLJAN, VIZOVLJE, CE ROVLJE in MAVHINJE sprejema Rado KRAVANJA. Vižovlje. Za DEVIN Ivan TINTA. Za STIVAN in MEDJO VAS Lilijana LEGISA, Medja vas. Za PREČNIK, SLIVNO, PRAPROT, TRNOVCO in SEM-POLAJ sprejema Dorica KOSMINA, Sempolaj. Za SAMATORCO, SALEZ, ZGONIK, KOLUDROVICO in REPNIC, Jože PERCIC, Salez. Za VELIKI REPEN trgovina KRIŽMAN. Za OPČINE. REPENTABOR, BANE in BRISCIKE Ivan RAUBER, Opčine Za TREBČE Ivan KRALJ, gostilna. Za BOLJUNEC Darko MAVER, Boljunec. Za RICMANJE Ida KRMAC, raznaša>ka Za BORŠT raznašalec Josip ZOBEC. Za DOLINO sprejema Olga KOS. Za PREBENEG trgovina KRA. LJ1C. Za MACKOVLJE trgovina KOS. IZLET SPD V nedeljo 5. junija Do izlet na Lokve na Trnovski planoti z obiskom bližnjih vrhov in znane ledene jame Paradane. Za izlet je potrebna propust-nica. Vpisovanje v Rimski ulici 15 II. nadstropje, do 1. junija. VLJUDNO VABLJENI Barkovljansko prosvetno društvo pripravlja izlet v Škocjansko jamo, na Slavnik, ogled reje bobrov v Rižani in v Portorož, elani in prijatelji društva so riaprošen-i, da se javijo čimprej v druševenih prostorih (družina Veljak), vsak dan a’ be boljših filmov: «SKU= Eisuke Ta-kzivva. Av> Capitol 15.00 «Lepa nevest’* ePli Gard-ner, Dirk Bogarde, c' - -to OP' nCO d(y FAPIRNICO z obširno V bro vpeljano, prodam za uprjr lezni. Pismeno ponudtk? r vo lista Ul. »v. Frančišk’ pod .(PAPIRNICA«, ,4 TRC-OVINA z jestvinami iRoSSet. do 15-ietnega vajenca, ihti št. 14. KINOPROSEK-KONIglS predvaja danes 26; ob 16. uri barvni film: ^ e Čudovit film s področja fantastične znanosti DOBRO ZALOŽEN BA* PRIMORSKI dnevnik — 3 — 26. maja 1960 NAMESTO ČETRTKOV « Balada o vojaku (Odlomek iz scenarija V. » ,nedavno zaključenem filmskem festivalu v Cannesu taih ^tski film «Balada o vojaku« prijel prvo nagrado za ga i mladinski film, vsa svetovna strokovna kritika pa Ha . uvrstiIa med remek-dela filmske umetnosti. Iz fil-žiral uan:ia V' Ježova in G- Cuhraja, ki je film tudi re-voiat- °A^av odlomek, ki sledi dogodku v katerem je iva « e.kse-> Skvorcov, glavni junak filma, onesposobil Pttst nvZna *anka, v znak priznanja dobi dvodnevni dovozu' UL,fl0“0V' k’ obiskal mater, ki stanuje v kol- Voiast-^ ,lz*ni fronte. Podkupil je stražarja, in skočil na jasKi transportni vlak, ki odhaja v zaledje. i;N°n. Z leve in desne stra- ------------------ le do samega stropa na- stisnjeno seno. Sredi-^ Vttgona je prosta, na po-Alel?a- razsut snop sena. w k5.ei je zadovoljen. Svoje -srt odvrže na tla in se iliži" smejati. Nenadoma za-šlefc 'prav v bližini glasove. Via *?' Prisluškuje in ko spo-toid se **• se razgovorim' 'pnbližujejo hitro raz-e seno in se skrije vanj. tlai,asov‘ polagoma zamirajo, j, , Se premakne. Nevarnost • Kot se zdi, minila. Ja T156! se izvleče iz svoje-Paai riaenkrat o- ta l da ne?cdo močno udarja ( zaprta vrata vagona.,. Vra-odpro. J, se v seno in zadržu- nekaj trenutkov se vrano ri0t>a zaPr°. Aleksej oprez-Pfes ?ne glavo> in obstane h5 lnfaen. Pri vratih stoji su-let boa kakih osemnajstih iaiij. razburjanja in udar-Z-.VTati komaj diha. Pri tca je prepričana, . D* iz sovjetskega filma ^»(Balada o vojaku« j h Snrtla v vagonu. Odveže Ptai^ape si ruto, razpne na ^Sob bluzico in dvigne ki ji je med tekom Priv - navzd°l in i° tesne-i 4je^eZe na suho stegno. SalifL gleda iz svojega h a !®c® ves posut s senom ifnja °nprtimi očmi od začu-' .deklica se instiktivno k m vidi vojaka. Od stra-i Uko esenečenja onemi. Ne-(icn . trenutkov se gledata ^Pečn(ngega. Medtem vlak Slctle hitrost. Aleksej se pre-jstepa ■ Hoče nekaj reči. V * «rtTenutku skoči deklica 4 pre 0rn■ Z nogo se upira k v grado. Vrata se odpre-^lej }?a9on vdira udarjanje S o^rriika. Deklica vzame fcN ;avitek, ga vrže iz va-* a„n !}oče tudi sama sko-Hu (tlim. Toda v tem tre-blc0 3° Aleksej zagrabi za ^licn^' ~~ krikne in potegne bek,. °d Prat. }°a na svoj način tol-friTt niegov korak in se v tf° upira. ,.0*i *J**i me, lopov! Pusti!... 1% s3o poriva proti svež- l rastna; — kriči deklica A^fnju in z vso silo i fak* .kseja po licu. ti orf6^ n'f‘ n‘ Prišel še k jteJc udarca, ko ga močan siT„lene noge vrže na dru. 1.Delc[.n Pogona. } i>tn?a Ponovno skoči pro-c0zi ?”i. ‘oda prav tedaj Zemlja se z veliko na- ■ v}ok na most. Udarci JKv 0 nuv. Prosta, ki se premi-... P10 odprtih vrat, dekli- t *‘r, 'h °hnČl°- Zaustavi ’ se in I 'ilefcj na zapre oči. Let in3 3e zopet pri njej in JJ?*. na t>rže nazai- Deklica ^eno mehko seno m pre-^t 0(1 gleda z očmi polič' ftp„ra,'i‘oa in strahu. !e 0j*rnnical'l — ji zakriči V' 3>u..rT!e Pro“ vratom. ^ iekli^me... — ga jokaje I??0- % %^rahl V deklica s treskom zalo-vagonu postaja se obrne in stro- \Spr~- ■ deklico. Toda brž fi korak od vrat, ponovno Poskusi! — mu gro- \ llmo -,n se odmika. \yKaj \e začuden. ^a? Cl je, si sploh nor- V""- pridi — pa boš 0(T°U Potrebujem te!... \ *noi Vrne Aleksej. Vrne se iti, O fS 1 BO Oj/UOI/l »(./‘er ' Deklica se za vsak '( v^P mukne na drugo 'J>ribliz°na- Nekaj kasneje \ Hami Prelom. ^0 ut- Proč od vrat! — s ^0čp!51*3e Aleksej. h of koj ti pravim? Poj-\,*kliL ne ti bo žal.. ” c° Dj-nf6 trmas‘° nlovi za i0re n,,L Aleksej vstane in """oti. močno zakriči de- '•ik,,ani . nite 5e, tn deklica takoj l A kJj \e? se čudi on. i , Hajl ie tebi? v d o l. tako dere!S? Mar ^ H. Kohe? Približuj ie mi.., — Ti pa pojdi od vrat. — Nočem! Aleksej stopa proti njej. — A-a-a — ponovno zavpije deklica. — Res ne more biti normalna, — reče Aleksej in stopi spet na svoj prostor. 2. ... C as mineva. Deklica stoji stalno na istem mestu. A-leksej se obrne, jo pogleda in smeje vpraša: — No, povej mi, česa se bojiš? Deklica se obrne na drugo stran. — Niti s prstom se te ne bom dotaknil. — Samo poskusi! — Pa kaj boš do jutri tako stala, Deklica se spet obrne na drugo stran. 3. ... Vlak zmanjša brzino in se približuje postaji. Ni se še zaustavil, ko že tečejo proti njemu čez proge žene z vrečami in košarami. Ko ta opazi debeli stražar, leno skoči s platforme zadnjega vagona, da bi jim preprečil pot, 4. V vagonu poleg vrat — deklica. Nekajkrat potegne za ročico, toda vrata se ne premaknejo. Tedaj se obrne proti Alekseju in strogo zahteva: Odpri vrata. Ven hočem. Aleksej stopi k vratom. Z druge strani se nenadoma zasliši glasen ukaz debelega stražarja. Proč od vojnega trans por-ta!..m Ce vas polovim vas vse predam vojnemu sodišču! Deklica zadrhti in preplašeno pogleda Alekseja. On postavi prst na usta. Vagon se zamaje. Vlak znova potegne. Z druge Strane se zopet sliši stražarjev glas. — Ej, državljanka, tebi govorim!... Ubil te bom kar na mestu samem!... Vlak poveča hitrost. Vsa o-bupana deklica pogleda Alekseja. On samo razširi roke. Od spredaj se sliši zategnjen pisk lokomotive. Kolesje u-darja ob kretnicah. Vlak se še bolj oddaljuje od postaje. Deklica skloni glavo in neslišno zajoče. Aleksej se razburi. — Poslušaj, zaman je vse to... ji začne govoriti. — — To je vse zaradi tebe!... — iztisne skozi zobe. — Vse-ga si ti kriv!.... Vsega!... Zaradi tebe sem vrgla iz vagona svoje stvari! — Toda ti bi se razbila na kosce! — A kaj to tebe briga?! —_ odvrne ona in še vedno joče. — Nihče te ni prosil da napraviš to! Tedaj bi se razbila kot buča. — Pa kaj s tem? Zakaj si se tako prilepil na mene? Aleksej začudeno zatrepeta z očmi. — Jaz, da sem se prilepil? — Kdo pa? — Sama si prišla v vagon, in potem naj bi se bil jaz prilepil nate. — Glej ga... A zakaj si se skril v slamo? — Ali veš, da si čudna! Najprej to ni slama, pač pa seno... In drugič, pa ja slučajno ne misliš, da sem se skril pred teboj? — Pred kom pa? — Pred poročnikom! Pred kakim poročnikom! — Pred komandantom transporta. Prav tako kot ti potujem brez dovoljenja. Ce me ulovijo sj niti ne predstavljaš kakšne težave bi imel. Zasliševanja... poveljstvo! Deklica gleda Alekseja s široko odprtimi očmi polnimi solz. Nasmehne se ji in prizna: A veš da sem se zelo ustrašil? Mislil sem, da si ti poročnik!... Deklica se zasmeje. Aleksej nadaljuje v istem tonu: — Ustrašil sem se, dobil zaušnico in povrhu sem še vsega kriv! Oba se nasmehneta. Potem se deklica zresni. — Tam v zavitku je bilo vse kar sem imela, — reče. — Stvari, kruh, obleko — vse!... — Ne skrbi, vrnila se boš in našla svoj zavitek. — Mislite,— deklica upajoče pogleda Alekseja. — Naravno! Saj vendar ne bo odletel! Prav gotovo leži v jarku in čaka na vas...« jo začne tudi Aleksej ogovarjati Z Kviv. Nenadoma se deklica nečesa spomni in preplašeno zakriči: — Uh! Kaj vam je? — se prav tako prestraši Aleksej. — Tudi glavnik sem imela v zavoju! Aleksej se nasmehne. — In vi se smejete... Ali ne veste kako je danes težko dobiti glavnik? — Vzemite mojega — reče Aleksej in ji ponudil svoj glavnik. Ona zainteresirano opazuje veliki kovinski glavnik z debelimi neravnimi zobovi. — Oh kako je lep! ■— Vzemite ga za darilo, — ga ji darežljivo ponudi. — Toda kaj boste vi? — Vzemite! Mi jih imamo na pretek! Sami jih delamo! — Kako to, sami? —■ Zelo enostavno. Iz aero-p lanov. — Iz kakih aeroplanov? — Iz nemških. — Glavnike iz aeroplanov? — Tudi žlice in ustnike... Iz duraluminija! — A-a!... No pa hvala! Oba nekoliko obmolkneta, izpod vagona enakomerno u-darjajo kolesa, stene pa škripajo. Deklica vzdihne in reče z neprikritim nemirom: — Zakaj stalno teče naprej in se ne ustavi? — Orka malora, Jakec, kej bo z nami? Jest mi-slem, de se je mogu svet prou kej obrnt, ke se godijo tašne reči. Vre tle pr nas nismo je- meli letos nobene spomladi. Zmiri deš nu deš; jen prve dni maja smo nosili še ka-pote. Jen zdej, ke be blo treba namalo dežja, pej ga ni. Ma tu je še fajn. Ma pej — Koker peuci pr zbori, ke jeh morejo slišat za tiste, ke mankajo. — Ja; jest rečem, de be se mogla zemla nomalo potrest tam, kamer ke pridejo ta veliki vkep, de be njeh nomalo potreslo, de be pršli h pameti. — Res je škoda, de se zemla trese u aneh krajev, u drugeh pej neč al pej dol u Maroki, ke so jemeli tisti velek po- strašno malo. Kaku be blo fajn, de be potresla namalo Adenauerja, ke se zmiri tolko repenče jen ke taku rad pozabe, de so bli nacisti nemci. Tudi se mi zdi čudno, de tle u Trsti nimamo nikoli kašneh potresou. Ce glih pride kašen bot, samo nomalo pojuga, ma ne nardi slabga. — Se tu be se telo. Kaj misleš, tudi dol u p’kli vre znajo kako je u Trsti jen se mislejo: sej so trještini vre zadosti tres u Agadirji! Jen zdej pej tam dol u Cile je pej ana roba, ke ni blo še nikoli slišat kej tašnega. Tašen potres, dc se zemla trese kar naprej. Jen pole ke so ratali tisti valovi u mu rji, ke so pršli vele na Japonsko jen kej jest znam kam še. Jen puhno mrtveh pousod jen cele kraje je nečko pometlo. Vse tu more nekej poment. Bejži, bejži, kej če poment. Moreš strafani, nečko pestmo jeh pr miri. vedet, de naš svet ni tolko gvišen ku je videt; dol pod nami je an strašno velek uagpn jen ta naša zemla jen hribi je vse vkep ana strašno tanka skorja ke lahko vsak hip poče jen se zmiri lahko čakamo kašen potres. — Ben tisto smo se vre u šuli učili, de je pod nami an strašen uagen, kamer, ke so hudiči jen p’ku. Jest be reku, če se je mogu glih kapo od hudičou kej raz-jezet jen je reku: «A taku, vi ledje jen — E, nas ne pestijo tolko pr miri, ne. Vidi ke nam zmiri zrihtajo kašno povoden. Jen ke velike uade ni, alora pej strijo počt kašne tube, de teče uada po cesti, ku denmo reč na Greti. — E; ben, tudi tubi ne morejo bet večni. Ce reč, de so stari jen de jeh bo treba kej popravet. — Ma zastran tisteh tubou še ni tašna reč. Jest be rad vidu, de be se ta veliki diplomati? Vi se radi jegraste sez nekšne- anbot kej zmenli jen, de be ževeli kej mi atomskemi bombami jen mišili jen sa- u miri. mo štediraste, kaku be se dalo razdret ta svet. Ben, počakte, boste vidli, de znamo — Bejži, bejži, kej se bojo zmenli! Pej kej bodo delali pole, če be se res zmenli? tudi mi kej!» Jen so začeli trest zemlo jen pole be bli brez potrebe, be mogli jet delat tiste velike valove jen mečat ven uagen jen lavo skuzi ognenike. — Jen, karo mijo, anga potresa al pej slabga murja ne ustave nobena konfarenca. Taku se bojo morbet tudi diplomati dogoveli, de u penzjon al pej menjat meštir. Jen jem ne be taku neslo. — Znaš. de jemaš prou. Kej be delala policija, če be bli vsi pošteni jen de ne be blo komunistou. Be mogli jet pala j Posmrtna retrospektiva našega rojaka | L. Špacapan na Biennali Razstavljenih bo okrog 50 njegovih del Na Biennali bo sodelovalo 33 držav je vre tolko drugeh slabeh reči jen nesreč, pikon. Jen taku tudi diplomati. Ce ne be de prou ni treba še njeh bomb jen čakol. blo neč za se kregat jen de be blo vse Ja, ma tisti potresi so pej u takeh lepu u miri be jeh ne blo treba. — Ben zdej videš, de prou gvišno ne bojo nardili neč. krajeh kamer ni tistih velikeh diplomatou jen spet plačajo gor samo nedoužni. ■llllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiuitiiiiiiitni,,!,!,,,!,,,,,,,,,,!,, Slovenska pesem iz mladih grl... Tržaški in koroški na mladinskem festivalu v Celju Nabrežinski mladinski zbor «Igo Gruden» pod vodstvom prof. Ambrozeta - Nastop italijanskih zborov iz Pirana in Rovinja Ce je kako slovensko mesto bilo upravičeno organizirati mladinski pevski festival, je to bilo zagotovo Celje, kaj ti v tem sicer pretežno industrijskem središču, je bil že pred sto leti ustanovljen prvi otroško-mladinski pevski zbor v Sloveniji. In tudi po drugi svetovni vojni je bil v tem prijaznem mestecu organiziran prvi mladinski pevski festival Slovenije. Bilo je to leta 1946. Nato se je nekaj let vrstilo več podobnih prireditev manjšega obsega, pretekle jeseni pa se je spet v Celju porodila pobuda za še večjo tovrstno prireditev, ki naj bi zajela vso Slovenijo. Po vnaprej pripravljenem načrtu so se nato začele priprave po vsej Sloveniji, začenši s krajevnimi in nato okrajnimi pevskimi nastopi otroških in mladinskih pevskih zborov. Pri vseh teh, če smemo tako reči predtekmovanjih je v okviru republike Slovenije sodelovalo okoli 50.000 pevcev, otrok in mladincev, celjska prireditev, ki je trajala zadnje tri dni prejšnjega tedna, pa je bila le zaključna pri- reditev in so tu nastopili v glavnem najboljši pevski zbori iz posameznih krajev Slovenije in dva zbora iz zamejstva. Predolgo bi bilo naštevati ves potek posameznih prireditev po okrajih in koliko je posamezni okraj ali kraj v tem smislu dal. Ustavili se bomo le pri zaključni prireditvi v nedeljo popoldne v Celju, ko so nastopili najboljši mladinski in otroški pevski zbori iz Slovenije, nato dva mladinska pevska zbora iz zamejstva ter dva italijanska otroška zbora iz Istre. Poleg teh zborov so nastopili na zadnji prireditvi še otroški pevski zbor šole Vo-lovčiči iz Zagreba, mladinski zbor iz Titograda, mešani zbor iz Sarajeva, mladinski zbor iz Prizrena ter mladinski zbor z osnovne šole «Maj de Vrhovnik«. Celje je tri dni slavijo praznik mladosti in petja. Z navdušenjem je sprejemalo pevske zbore osnovnih in srednjih šol iz vseh krajev Slovenije in iz drugih republik, toda mladi pevci iz Ko- ilarUti hi zija _______Žetrtek, 26. inujn 1960 ____ Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Praznična matineja; 11.30 Drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Revija harmonikarjev; 13.30 Parada orkestrov; 14.45 Kvintet Avsenik; 15.00 Sergej Prokofjev: Sonata št. 2 v 1> duru za violino in klavir; 15.25 Glasbena fantazija; 16.00 Operne arije in dueti; 16.20 Plešite z nami; 17.00 »Triogelnik«, komedija v enem dejanju; 17.40 Ob zvokih marimbe, kitare in banja; 18.00 Ivan Artač: ((Notranji’ ustroj Frankovske dr- žave«; 18.10 Koncert organista Aleksandra Esposita; 18.25 Melodije Piera Umilianija; 19.00 Saša Rudolf: «Kirchhoffu po- maga Drummondova svetloba«; 19.30 Iz ljudske glasbe raznih narodov; 20.00 Šport; 20.30 A-meriški 'motivi; 21.00 Maks Sah: «Konec Cromvvellove diktature v Angliji pred 300 leti«; 21.15 Simfonični koncert orkestra italijanske RTV; 22.05 «ViMorio Sermonti in njegova knjiga .Zakrinkani dnevi’«; 23.30 Do polnoči v ritmu in melodiji. Trst 12.40 »Dogodek tedna«, pripravil Gianfranco D’Aronco; 20.00 Po vesteh kronika dejavnosti tržaškega pristanišča. Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Lipovšek: »Domovina«; 11.45 »Naša žena«; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti: »Dopolnilno gnojenje poljščin«; 13.45 Dunajske melodije; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Zabavna glasba; 15.20 Dalmatinske popevke; 15.40 Prenos RL; 16.00 Ritmi in pesmi; 16.30 Literarna oddaja; 16.50 Violinist A. Ferraresi in pianist E. Gal-dieri; 17.00 Bela Sanders in njegov orkester; 17.30 Operne skladbe; 18.00 Prenos RL; 19.00 Zabavne melodije; 19.30 Prenos RL; 22.15 The Modem Jazz Quartet; 22.35 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 10.30 Albinoni ((Sonata«, Stravinski »Koncert za klavir in pihala«; 11.00 XLIII. kol. dir. po Italiji; 12.00 E. Carrara in njegova harmonika; 12.10 PojO Banfiglioli, Guidi, Negroni; 13.10 XLIII. kol. dir. po Italiji; 13.30 Prevedene pesmi; 14.10 XLIII. kol. dir. po Ita- liji; 14.30 Tri Chopinove skladbe; 15.00 Revijska glasba; 16.00 Oddaja za mladino; 17.15 Simfonična glasba: VVeber, Beelho-ven, Lalo; 18.30 XV. mednarodna razst^a v Palermu; 19.00 O. Česana In njegov orkester; 19.30 Športni dan; 19.50 XLIII. kol. dir. po Italiji; 21.15 Mozartova opera «Don Juan«. //. program 9.00 Jutranje vesti; 10.00 Pesmi z nasmehom; 11.00 Glasba za praznični dan; 13.45 ((Severnica« — moda; 14.45 PojO Bonf igltoli, Guidi, Mon-tanari; 16.00 Italijanske ljudske popevke; 16.15 XLIII. kol. dir. po Italiji; 17.30 Koncert operne glasbe; 18 30 Plešite z nami: 19.25 Glasbeni vrtiljak; 20.00 Po večernih vesteh XLIII kol. dir. po Italiji; 20.50 Radijska igra »Cadillac ves iz zlata«. III. program 17.00 M. Ravel: «Daphnis et Chloe«; 18.00 Španska kultura; 18.30 Skladbe G. B. Vita-lija in G. B. Vlozzija; 19.00 Hidravlični modeli; 1945 Prejeli smo; 20.00 Vsakovečernl koncert: Haydn, Franck; 21.30 Johan Sebastjan Bach: »Pasijon«. Slovenija 8 05 Iz filmov in glasbenih revij; 8.35 Trije operni odlomki; 8.55 Radijska šola; 9.25 Moški zbor «Zarja»; 9.45 Skladbe za violo; 10.10 Zabavna ruleta; 10.40 Pet minut za novo pesmico; 11.00 Simfonični plesi; 12.00 Narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Ritmi Latinske Amerike; 12.40 Češka godba; 13.30 Francoske in ita- lijanske popevke; 13.50 Vilko Ukmar; Simfonični poem; 1420 Šport In športniki; 1540 S knjižnega trga; 16.00 Prokof- jev: Dva samospeva; 16.30 Pot-puri za zabavo; 17.10 Usmerjanje v visokošolske poklice; 17.15 Lepo moje ravno polje; 17.30 Plesni zvoki velikih mest; 18.00 Turistična oddaja; 18 15 Spoznavajmo naše umetnike; 18.45 Mirko Korič: Nastajanje novih rast lin; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 20.45 Orkester Monia Liter- 21.00 H Borovski: Krst sv. Vladimira; 21.40 Komorni intermezzo; 22 15 Po svetu jazza; 23.10 Odlomki iz opere Pasjeglavri Ital. televizija 16.15 XL1II. kol. dir. po Italiji, nato neposreden prenos konjskih dirk; 17,30 TV za mladino; «Naš mali svet«; 18.30 TV dnevnik; 18.45 Stari in novi šport; 19.00 TV igra ((Vodnjak«; 19.30 Glasbeni program; 20.15 Italijanski sprehodi; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Posebna oddaja o XLIII. kol. dirki po Italiji; 21.15 «Cam-panile sera« z M. Bongiornom: 22.30 Glasbeni program »Sou-venir«; 23,05 Nova Japonska; 23.25 TV dnevnik. Jug. televizija Beograd 16.00 Prenos športnega dogodka. Zagreb 20,00 Prenos koncerta. roške in s Tržaškega so bili še posebno prisrčno sprejeti. Mladinski pevski zbor prosvetnega društva «Igo Gruden« iz Nabrežine, ki se je že pred časom uveljavil doma, j« prispel v Celje v soboto in že ob prihodu naletel na izredno prisrčen sprejem. Celje nima na razpolago hotelov in domov, ki bi mogli sprejeti tolikšno množico ljudi, predvsem otrok, kolikor se jih je te dni zgrnilo v Celje. Zato pa so se Celjani kar pulili za nabrežinske mladince in jih sprejeli v oskrbo kot bi šlo za njih otroke Naslednjega dne pa so si nabrežinski otroci pod spremstvom domačinov in vodičev ogledali prijazno mesto, muzej, se povzpeli na znameniti celjski grad, skratka si ogledali vse, kar more Celje dati Popoldne pa je bil na programu nastop. Kot posebna čast, ki je bila izražena našim mladim pevcem, je bila ta da so na zaključni festivalski prireditvi nastopili prvi in sicer s štirimi pesmimi, Zborovodja prof. Ino Ambro-zet je mlade Nabrežince navadil sledeče pesmi: Rada Simonitija pesmico «Prišla je miška« po besedilu Ivana Roba, Emila Adamiča pesem »Jurjevanje« na besedilo O-fona 2upančiča, Karla Boštjančiča pesem «Ježek ima polje« po besedilu nabrežin-skega pesnika Iga Grudna in Matije Tomca pesem «Trati-ca zelena« po besedilu Radi-slava Rudana. Občinstvo je izvajanje nabrežinskega pevskega zbora z navdušenjem sprejelo, pa čeprav je bilo one dni deležno nastopov in izrednega izvajanja mnogo številnejših in močnejših pevskih zborov drugih krajev Slovenije iz iz drugih republik. Za nabrežinskimi pevci so nastopili Korošci. Mešani zbor ((France Pasterk Lenart« iz Železne Kaplje —- St. Vida je nastopil s tremi pesmimi. Zborovodja Vladimir Prusnik je svoje mlade pevce odlično pripravil. Koroški mladi pevci so nastopili z Luke Kramolca »Ej, vigred je to« po narodnem besedilu, Luke Kramolca «Lušno je vigred« in Pavla Kernjaka pesmijo «Rož, Podjuna, Zila«. Da so se mladi Korošci tudi odrezali, ni treba poudarjati, saj so Korošci znani kot odlični pevci Piranski mladinski pevski zbor z italijanske osnovne šole pa je nastopil s tremi italijanskimi pesmimi, kot je s podobnim programom nastopil tudi mladinski pevski zbor «Plamen» s hrvaško-ita-lijanske gimnazije iz Rovinja. Naštevanje ostalih nastopov bi bilo odveč, tudi ocene ne moremo tukaj dajati, saj bi se poročilo hudo zavleklo. Celjska prireditev pa se ni omejila samo na zaključne nastope najboljših mladinskih pevskih zborov iz Slovenije in mladinskih pevskih zborov iz zamejstva, pač pa so ob tej priložnosti organizirali v Celju tudi razstavo, ki nazor- no priča, o mladinskem in zbo-iza nas, ki imamo tolišno tra- rovskem petju na Slovenskem. Ta razstava bi vsekakor terjala poseben članek in če je res, da ni popolna, smo na njej zasledili tudi marsikateri eksponat, ki govori o deležu, ki ga ima Primorska in tudi Trst v slovenski glasbeni kulturi, Dovolj je, če omenimo naše skladatelje in pevovodje, med katerimi gre prvo mesto goriškemu rojaku Srečku Kumarju, ki je z mladinskimi pevskimi zbori začel delovati vprav v Trstu. Tudi to naštevanje bi bilo predolgovezno. Poleg razstave so se te dni v Celju sestali tudi pevovodje in vsi tisti, ki jim je dolžnost in naloga, gojiti slovensko pesem in glasbo. Ob priložnosti mladinskega festivala so na posebnih sestankih obravnavali problematiko zborovskega petja, predvsem organizacijo mladinskega petja. Rado Simoniti je n. pr, v svojem referatu poudaril lepo število kvalitetnih mladinskih pevskih zborov in lepo število talentov med zborovodji, hkrati pa tudi potrebo, da se vzgoji zborovodij posveti še večja pozornost kot doslej, kajti ohraniti je treba kontinuiteto in mladinskemu zborovskemu petju dati še večjega poleta. Na tem sestanku je bilo posebej poudarjeno, da se mladinsko zborovsko petje more še bolj razviti in vsakoletne prireditve, ki se bodo v bodoče vr. stile v Celju, bodo pokazale kolikšno glasbeno bogastvo se krije med slovensko mladino. Celje bo še v naprej ostalo središče tovrstnih nastopov, kajti to prijazno mesto nima le že stare tradicije, pač pa tudi ljudi, ki si mnogo prizadevajo za razvoj mladin skega zborovskega petja. Kolikšna pozornost se je temu festivalu dala, nam priča dejstvo, da se je zaključne prireditve udeležila vrsta najvidnejših predstavnikov republiških in okrajnih oblasti in pri tem je bila izražena želja, naj bi sedanji praznik slovenske pesmi v Celju bil pobuda za pospešeno ustanavljanje in izpopolnjevanje mladinskih pevskih zborov. Slednje bi moglo veljati še posebno dicijo, ki pa jo žal opuščamo. Nabrežinski mladi pevci, ki so imeli srečo, da so tržaško mladino zastopali na tem festivalu; naj bi bili zgled tudi drugim vasem, drugim društvom, kjer je na razpolago dovolj glasbenega materiala, le več dobre volje in razumevanja bi bilo treba in lepa slovenska pesem pri nas ne bo zamrla, pač pa se bo učinkovito upirala sodobnim zares ne preveč kakovostnim popevkam, ki slovenske narodne in umetne pesmi zares ne morejo nadomestiti. Na prihodnji beneški Biennali bo v okviru retrospektivnih razstav predstavljen tudi pokojni Lojze Špacapan, naš rojak, ki je umrl v Turinu. Na razstavi bo okrog 50 del. Špacapan se je rodil v Gradiški 1. 1889. Po študiju v Gorici je odšel v umetnostno akademijo na Dunaj. Po prvi svetovni vojni je ostal še približno deset let v domači deželi in tedaj srečujemo pogosto njegova dela pri nas. V slovenskih knjigah in revijah iz tiste dobe se često nahaja ime ilustratorja Špacapana. Potem pa se je okrog 1930 preselil v Turin. Tu se je za stalno nastanil in tu je tudi največ delal. Nekaj časa se je poskusil s kiparstvom, ki ga ni zadovoljilo. V Turinu je Špacapan deloval kot profesor na gimnaziji, bil pa je tudi sredi živahnega razpravljanja o u-metnosti in njenih smereh. Toda šele po drugi vojni je Špacapan začutil, da je dosegel pravo zrelost. (V tem času je tudi razstavil v bivši tržaški galeriji »Skorp-jon».) Njegovo slikarstvo te dob« ali sploh njegovih zadnjih 15 let kaže neutrudno željo po vedno novih formalnih sintezah in barvni svetlosti. In prav iz te dobe so predvsem dela, izbrana za retrospektivno razstavo, ki so jo priredili Lionello Ven-turi, Giuseppe Marchiori, Marce Valsecchi in Luigi Car-luccio. V paviljonu Zahodne Nemčije bo retrospektivna razstava Willija Baumeistra ter osebne razstave (po 10 do 20 del) Juliusa Bissiera, Karla Schmidt - Ruttloffa, Ruperta Stockla,, Ernsta Weiersa, E-mila Cimiottija in Werner-ja Schreiba. Komisar nemške razstave bo dr. Hans Konrad Rothel, ravnatelj galerije Lenbach v Miinchnu. Spominska razstava del Baumeistra (Stuttgart 1889 — 195£) naj dokaže 4a kljub političnemu pritisku ni bilo v Nemčiji nikoli popolnoma prekinjeno svobodno mišljenje in figurativna dejavnost. Britance bodo na razstavi predstavili slikar Victor Pas-more in kipar Eduardo Pao-lozzi — oba z osebnima razstavama — ter Geoffrey ClaT-ke, Henry Cliffe in Merlyn Evans. Razstavo organizira British Council Oddelek ZDA se bo predstavil s štirimi osebnimi razstavami slikarjev Philipa Gu-stona, Hansa Hofmanna in Franza Klineja ter kiparja Theodora Roszaka, Na povabilo »International Council of the Museum of Modern Art« iz New Yorka je izbiro opravila Adelyn D. Breeskin, ki bo obenem komisarka za ZDA na Biennali, ter konservatorka dr. Gertrude Rosen-thal. Zanimivo je, da je v ZDA rojen samo Kline; Gu-ston je iz Montreala, Hof-mann z Bavarske, Raszak pa iz Poznanja na Poljskem. Renatu Birolliju, ki je umrl pred letom, bo Biennala posvetila razstavo, ki ne bo zgolj počastitev umetnika temveč popoln pregled njegovega 30-letnega dela. Razstavljenih bo okrog 50 del, ki jih bodo posodile galerije in zbiratelji iz Italije, Amerike, Nemčije in Jugoslavije. Razen Italije se bo letoš-nje Biennale udeležilo še 32 držav. Od teh jih ima 25 lastne paviljone, druge pa bodo gostovale v centralnem paviljonu. Tri države bodo letos prvič na Biennali, in sicer Peru. Liberija in Islandska. Likovna razstava v Jakopičevem paviljonu Klavdij Palčič nagrajen v Ljubljani Včeraj se ie v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani začela likovna razstava revije Mlada pota, posvečena Dnevu mladosti Na razstavi so zbrali 118 likovnih stvaritev, zlasti risb in grafik 38 mladih avtorjev, ki so sodelovali v letošnjem II. likovnem natečaju te revije. Med udeleženci natečaja in razstave je tudi mladi tržaški študent višje tehnične šo. le v Trstu Klavdij Palčič, ki je s šesto nagrado dosegel lep uspeh in lepo priznanje. Klavdij Palčič je sodeloval tudi na T. natečaju, poznamo pa ga tudi že z lanske skupinske razstave v občinski galeriji. Razstavo je odprl član žirije akademski slikar Ive Šubic. Vsega je bilo podeljenih sedem nagrad, prvo pa je prejel študent I. letnika Akademije za upodabljajočo umetnost Berber Mersar iz Sarajeva. ....................... itodaj Pričeska za naše Najlepši okras dekli- n pprln aa ce pa so seveda zdravi in čisti lasje Ze tri, ali štiriletna dekletca vedo danes, kako hočejo biti počesane in kakšna pričeska jim je najbolj všeč. Izgovor da so še premajhne in da jim mora biti ta problem še deveta briga, ne drži več. Naše punčke hočejo biti lepe, pa četudi še niso prestopile šolskega praga. Ce pa so že šolarke, potem pa je to sploh zadeva, ki jih močno zanima in ki jo morajo z materino pomočjo pravilno rešili. Moda »mladostnih« pričesk, ki je bila vsa ta leta aktualna, velja ne samo za mamice, temveč tudi za njihove hčerke, ki hočejo imeti lepo pričesko, a vendar tudi takšno, da se bodo lahko zaradi nje po mili volji igrale in naska-kale, ne da bi morale poslušati očitke češ — poglej, kakšna si, kako si razmršena itd. Seveda še zdaleč ni primerna vsaka pričeska za majh- no, kot tudi ne za večjo deklico. Naloga matere je, da izbere takšno, ki bo najbolje odgovarjala starosti njene hčerke, njenemu obrazu, njenim lasem in seveda tudi njihovi barvi. So na primer obrazi, ki dopuščajo le eno pričesko: to so obrazi pravilnih potez in bolj resnega izraza. Za takšne obraze je treba najti primerno pričesko in to bo deklica po vsej verjetnosti ohranila tudi še tedaj, ko bo že odrasla. So pa na primer drugačni obrazi, ki sicer niso OVEN ("od 21. 3. do 20. 4.) Finančne iniciative vaših poslovnih tovarišev bodo v nasprotju z vašimi iniciativami. Naj vas to ne moti, ker boste vseeno uspeli. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Te-žave pri delu, posebno pri tistem, ki vam je izredno pri srcu. Ne nasedajte podtikanjem, niti govoricam DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Izpeljali boste do konca sicer zelo delikatno finančno zadevo, toda za to se boste morali potruditi do skrajnosti RAK (od 23, (j. do 22. 7.) Sistematično in potrpežljivo delo vam bo preprečilo napako, 'ni bi se lahko vrinila v sicer dobro tekoče delo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Prepustite iniciativo tistim, ki HOROSKOP -ZA DANES. hočejo vedeti več kot vi. Z njihovim neuspehom boste pridobili vi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nesoglasje pri delu. Bodite bolj taktni in do določene mere popustljivi. Povabili vas bodo v družbo, ki se je sicer radi. izogibate. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ostanite pri svojem delu in ohranite mirno kri, čeprav boste opazili, da se vam podtikajo napake drugih. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Drzni so vaši načrti, toda k njihovemu uspehu bo- do pripomogli vaši sodelavci. Verjetno večji dobiček. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne nasedajte predlogom, ki nakazujejo uspeh, toda le navidezen. Braniti boste morali nekoga iz vaše družbe KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Neka zadeva se zelo dolgo vleče in se ne premakne z mrtve točke. Potrpite, kajti vse bo šlo tako, kot si sami želite. Močan glavobol. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V vašem sentimentalnem življenju bo nekaj nejasnega. Verjetno pa bo bolj posledica vaših prevelikih želja, ki se ne dajo kar tako uresničiti. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Finančni uspehi zadovoljivi. Povezali se boste z osebo, ki ima veliko besede. klasično lepi, vendar so interesantni, ter lahko postanejo s primerno pričesko celo zelo lepi. Takšnim obrazom pristaja marsikatera pričeska ter je izbira zato kar precej bogata. Deklice si lahko seveda privoščijo še vrsto drugih okraskov, ki delajo pričesko še lepšo in bolj zanimivo. Tu mislimo na razne pentlje, sponke in trakove, s katerimi pričesko zelo polepšamo in tudi precej spremenimo. Seveda zahtevajo tudi ti okraski svojo mero — če jih je preveč lahko učinkujejo prav nasprotno od onega, kar smo želele doseči. Čeprav so v modi kratko pristriženi lasje, so še vedno številne matere, ki izberejo za svoje hčerke pričesko z dolgimi lasmi, ki jih češejo v lepe kite. Cim bolj so seveda lasje gosti, tem lepše so kite in tem lepša je pričeska. Takšna pričeska je lepa brez vsakršnih okraskov: če so lasje naravno kodrasti, potem jih lahko na čelu nekoliko pristrižemo. Za deklice z drobnim in majhnim obrazom so priporočljive bolj bogate pričeske, na primer: kratko pristriženi lasje, prečka na sredi glave in žametni trak, ki ga lahko večkrat zamenjamo. Potem so seveda še pričeske za okroglolična dekleta, za dekleta s podolgovatim obrazom, za deklice z redkimi, ali pa gostimi lasmi, za plavolaske, črnolaske in tudi za rdečelaske. Ce se same ne morete odločiti za pravilno pričesko, potem vprašajte za nasvet tudi frizerko. Vedno pa naj bo pričeska vaših hčerk enostavna in praktična: zdravi in čisti lasje so vedno najlepši okras vsake ženske in seveda tudi vsake deklice. Pazite zato, da bodo lasje vaših hčerk vedno zdravi, brez prhljaja iu da ne bodo začeli zaradi prenategnjenih pričesk izpadati. Lasje morajo biti razen tega čimbolj prosti — to je glavno pravilo, Goriško-beneški dnevnik Nepopustljivost delavcev papirnice v Rapi Tudi včeraj so z enotno stavko zahtevali spoštovanje svojih pravic Pogajanja med sindikalisti in predstavniki organizacije delodajalcev Včeraj opoldne je bilo v Bupi zborovanje vseh delavcev in delavk papirnice, ki so predvčerajšnjim pričeli stavkati proti odpustitvi prve izmene in zaradi zelo nehigienskih razmer v novem industrijskem obratu. Govorila sta pokrajinska tajnika Delavske zbornice Fulvio Ber-gomas in pa predstavnik CISL Marinello. Dopoldne je bil na sedežu zveze industrijcev v Gorici sestanek, kateremu so poleg predstavnikov industrijcev prisostvovali tudi predstavniki dveh sindikalnih organizacij in delegacija delavcev in delavk, ki so zaposleni v papirnici. Predstavniki industrijcev so bili mnenja, da bi se odpovedali vsi ukrepi proti delavcem in da bi vsi delavci čim-prej pričeli z delom. Raz-ostalih vprašanjih, ki se tičejo dela | naš list v tisk. in razmer v tem obratu. Predstavniki sindikatov in industrijcev so potem odšli v Rupo, kjer so vprašali direktorja podjetja, kaj naj bi se napravilo, da bi se spor poravnal. Direktor je sporočil stališče lastnika Celottija, da se z delom lahko takoj prične, vendar brez odpuščenih desetih delavcev in delavk prve izmene, ki je prva pričela stavkati. Predsednik zveze industrijcev dr. Veronese si je prizadeval, da bi se sestal z lastnikom podjetja in spor poravnal, toda Celottija ni bilo mogoče najti, ker je imel nujne zadržke. Kakor smo pozneje izvedeli, bi moralo priti do sestanka proti večeru. Ali je do njega prišlo in kaj sta dr. Veronese in Celotti sklenila, o tem nismo ničesar izvedeli do trenutka, ko je šel pravljali so tudi o aiiiiiiiifiiiiiiiiniiiitiiiiiiMiiiiiiiiiuiitiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiffiiiiiiiininiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiH Blagovna izmenjav« v aprilu Za 105 milijonov uvoženega 50 milijonov pa izvoženega blaga Uvozili smo za 25 milijonov žaganega trdega lesa in izvozili za 20 milijonov tkanin in oblačil Na podlagi videmskega sporazuma je bilo v preteklem aprilu izdanih pet uvoznih dovoljenj za 23,720.000 lir blaga ter 47 izvoznih dovoljenj za 49,564.000 lir blaga. Z dovoljenjem carine pa so uvozih razno blago za 82,137.596 lir. S posebnim dovoljenjem so uvozili: svinjsko meso (20 milijonov), čebulo (660.000), maslo (770.000), apno (940.000) ter robnike za pločnike (1 milijon 350 tisoč). Z dovoljenjem carine so u-vozili: ovčje meso (2,554.000), jajca (3,640.000), sadne sokove (404.400), kraški kamen (2,505.584), lignit (336^5), drva za kurjavo ’ (14,522.445), žaganje (223.108), premog (110.880), parkete (4,216.319), lesne izdelke (452.102), čipke (5,852.849), opeko (4 059.075), neobdelan trd les (3,036.902), žagan trd les (28,737.530). Izvozili so naslednje blago: tkanine (9,104.619), oblačila (11,850.200), pnevmatike (2 milijona 562 tisoč), električni material (3,353.824), hidravlični material (369.500), kolesa m nadomestne dele (608.000), nadomestne dele za avtomobile (5.959.750), pisalne stroje (1 milijon 500 tisoč), sterealin (1,225.000), pete za ženske čevlje (2,342.625) ter razno drugo blago. ——«»—— SESTANEK GORIŠKIH ZENA Izleta v Trst in na Koroško Slovenske žene iz Goriške so se včeraj sestale in se pogovorile o nekaterih svojih vprašanjih. Sestavile so tudi načrt bodočega dela. Med drugim imajo v programu dva izleta: 26. junija v Trst, za veliki šmaren pa na Koroško. Ze pred tedni so se odločile, da bodo ponovno organizirale izlet v Trst. To odločitev so sprejele, ko so odšle na cvetlično razstavo, pa niso mogle obiskati miramarskega grada, ker je bil zaprt zaradi praznika. Takrat so si ogledale samo miramarski park. Vpisovanje za ta izlet traja do 19. junija. Vpisovale pa bodo: Za Podgoro: Vilma Bregant: za Standrež: Genovefa Braj. nik; za Pevmo: Malka Mikluš. Za Goricp pa Zveza slovenskih prosvetnih društev. Glede izleta na veliki šmaren še niso sprejele dokončne odločitve. Kakor pa se vse zdi bo verjetno organiziran na Koroško,- ki je že od nekdaj priljubljena izletniška točka Go-ričanbv. «»-------- Ulici Lungoisonzo in bil namenjen v Gradež. Ko se je pripeljal na križišče z Ulico Aquileia, so mu zavore odpovedale. Prečkal je cesto in se zaletel v obcestni kamen, ki ga je zadržal tik nad prepadom. Kmalu po nesreči je prispel na kraj tovornik z žerjavom, ki je vozilo izvlekel iz \se prej kot ugodnega položaja. Vozači se niso toliko poškodovali kot pa prestrašili, ko so obviseli nad prepadom. iiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluiMiiiiiiiiiiutmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiitfi avtoprevoznikov Na pobudo združenja industrijcev iz Belluna, Gorice in Vidma bo 29. maja na sedežu v Vidmu zasedanje avtoprevoznikov iz treh pokrajin. Razpravljali bodo o obveznem zavarovanju in o prevozili med Italijo in Avstrijo. «»------ Srečno naključje jih je rešilo hujših posledic Včeraj ob 21.15 se je pripetila pri mostu 9. avgusta prometna nesreča, ki se ,< samo paradi srečnega naključ ja dobro iztekla za dijaka 21 letnega Giovannija Stennija, sin- trgovca z električnim materialom v Ulici 10 in njegova prijatelja. Steni se je z avtomobilom 1100 peljal po Medtem se stavka vseh 30 oseb, ki so zaposlene v papirnici, strnjeno nadaljuje. Stavkajo tudi tisti štirje delavci, ki so bili pravkar sprejeti na delo. Nagrade za doktorske disertacije Odbor pokrajinske uprave iz Gorice sporoča, da bodo izplačali nagrado 50.000 lir u-niverzitetnim dijakom s stalnim bivališčem v goriški pokrajini, ki bodo v sončnem letu 1960 opravili doktorsko disertacijo o kakšnem vprašanju, ki se tiče naših krajev. En izvod dela bo moral dijak izročiti pokrajinski knjižnici. Ustanova je sklenila podeliti te nagrade zato, da bi pospešila zanimanje za gospodarska, industrijska, kmetijska, obrtniška, turistična in druga vprašanja, kar bi obenem pospešilo spoznavanje naših vprašanj in k splošnemu napredku v naši pokrajini. Prošnje za podelitev nagrade z izvodom teze sprejema pokrajinski odbor, Gorica, Korzo Italija 55, ki si pridržuje pravico do kakršnekoli odločitve. Izlet SPD na Kras Slovensko planinsko društvo sporoča, da organizira 29. maja enodnevni izlet na Vrhe na Krasu. Zbirališče ob 8.45 na kolodvoru v Novi Gorici. Odhod ob 9.04. Udeleženci izleta se bodo peljali do Štanjela, od tam pa bodo šli pej na Štjak, Sv. Ano, Tomaj, -Vvber in Dutovlje. Kupijo naj nedeljsko povratno vozovnico. Hrana iz nahrbtnika, za skupno kosilo pa naj se prijavijo pri Petru Čermelju na Komu. Povratek z zadnjim vlakom. Izlet na Plitvička jezera Glede našega izleta na P1K-vička jezera 14. in 15. avgusta obveščamo čitatelje, da bo odpeljal poseben avtobus izpred Bratuševe kavarn« v Gorici. Prijave sprejema za sovodenj-sko občino (Gabrje, Rupa, Peč in Vrh) Mirko Kuzmin v So-vodnjah. Po ostalih vaseh naj se ljudje med seboj pogovorijo in določijo eno osebo, ki naj zbere prijave in jih prinese v naše uredništvo. Ce jim bolj ustreza, se lahko prijavijo tudi posamezno, in sicer vedno pod pogoji, ki so bili objavljeni v naši nedeljski številki. Opozarjamo jih, da poteče rok za prijavo 4. junija in naj zato pohitijo, zlasti še. ker Je za Goriško določen samo en avtobus. Uredništvo in uprava sta ob vsakem času na razpolago za morebitna pojasnila. «»------ V soboto v Tržiču splavitev velike supercisterne V soboto bodo v Tržiču splavili drugo veliko cisterno, ki jo grade za družbo ENI. V morje bodo spustili 47.700-ton-sko supercisterno «Agip Livorno«, ki so jo gradili komaj 135 dni. To predstavlja za ladjedelnico pomemben rekord in tudi rezultat do sedaj opravljene modernizacije. Ladjo so namreč na splavišču s štirimi 9Q metrov visokimi in močnimi žerjavi samo sestavljali, ker so vse dele prej že zgradili na zemlji. Botrica te velike petrolejske ladje bo soproga predsednika republike Carla Gronchi. O Mestni vodovod sporoča, da bodo v petek 27. maja zaradi popravil na vodovodni cevi v Ulici Carducci odvzeli vodo med 13.30 in 18. uro vsem potrošnikom v Ulici Carducci, na Kornu in v U-lici Arcivescovado. Zaradi tega naj si prizadeti poprej r.atočijo potrebno količino vode. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner, Korzo Italia št. 4, tel. 25-76. Novi del hotela Triglav v Kopru, ki so ga pred nekaj dnevi odprli. V tem delu so predvsem enoposteljne sobe, spodaj Je pokriti vrt, zadaj pa nočni bar, ki ga bodo odprli verjetno proti koncu junija ali prve dni Julija luiiiiiiuiimiiiiniiMniiiiiiiiiinnmniimnimniiiiiiiiiiimiiiiiiiimuniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMifiiiiiiiiiiii lx sodnih dvoran Pretepel je svojega prijatelja in mu nato vzel iz žepa listnico Prizivni sodniki oprostili avstrijskega državljana nenamernega umora - Prisvojila si je šivalni stroj Seja pokrajinskega odbora Kmalu bodo dali v zakup gradnjo avtomobilske ceste Cesta Trst-Benetke z odcepkom Palmanova-Videm bo stala 17.5 milijarde vo kurjave pokrajinskim zavodom v prihodnji zimi. Pridružili so se zahtevam o-stalih pokrajin v državi, da bi vlada izdala zakonska določila s katerimi bi se pokrajine razrešile plačevanja pristaniških dajatev, ki jih predvideva zakon iz leta 1884. Precej časa so se pomudili pri nekaterih vprašanjih, ki se tičejo pokrajinskega laboratorija za higieno in profila-kso; sprejeli so ukrepe v skladu z novim organičnim pravilnikom, da bi čimprej združili upravni uradi laboratorija. Na koncu je odbornik dr. Polesi sporočil, da je prosvetno ministrstvo določilo 20 milijonov za tekoče leto v o-kviru desetletnega načrta za razvoj šolstva. S to vsoto bodo odborniki kupili stroje in priprave za tehnični inštitut v Gorici. Na zadnji seji pokrajinskega odbora, ki je bila v torek pod predsedstvom dr. Polesi-ja, je odbornik za finance dr. Chientaroli sporočil zahtevo družbe Autovie Venete, naj se ji izda jamstvo za najem posojila s katerim bo gradila avtomobilsko cesto Trst - Benetke z odcepkom Palmanova -Videm. Začetna dela bodo kmalu dali v zakup. Cesta, ki bo grajena po najmodernejših načelih, bo stala 17,5 milijarde lir. Povezovala bo posamezna središča v Julijski krajini s kraji v dveh Bene-čijah in Severni Italiji. Velikega pomena bo za razvoj dežele in za mednarodni promet. O tej cesti, kakor tudi o obveznostih in pravicah u-stanove, bodo podrobneje razpravljali na prihodnji seji pokrajinskega sveta. Odborniki so potem ukrenili vse potrebno, da se ustanovi pokrajinski odbor izvedencev, ki naj se pogovorijo z ustanovami, katere bodo prispevale ilustrativni material za mednarodno razstavo o zdravstvu v Rimu. V nadaljevanju seje so odobrili 230.000 lir za popravilo centralne kurjave v pokrajinski palači, 850.000 lir pa bodo uporabili za namestitev nova cisterne za nafto v psihiatrični bolnišnici. Odobrili so popravilo «Lan-terne d'oro na Gradu in sklenili razpisati dražbo za naba-|jela tudi podjetja z nepre- miiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiimimiiiHiiiiiiinmiiiniimiHiiiiiiiiHMiiiiiHiHiiniiiiitiiiiiiiinnmiiniii V nedeljo v števerjanski šoli Sestanek kmetovalcev zaradi obrambe pred točo Konzorcij hoče doseči obveznost vpisa Seja odbora trgovinske zbornice 23. maja se je sestal odbor trgovinske zbornice. Zaradi odsotnosti predsednika Giovannija Bigota je sestanku pjedsedoval Edoardo de Fi-netti. Razpravljali so o distribuciji mazilnih olj, nafte in ga-zolja za prevozna sredstva. Ta pogonska goriva bodo pre- Pred tedni se je v Krminu sestal prostovoljni konzorcij za obrambo pred točo. Na tem sestanku so sprejeli sklep, da se čimprej raztegne na naše področje zakon, ki govori o obveznem včlanjevanju kmetovalcev v konzorcij, ki deluje na njihovem področju. Do tega sklepa so prišli tudi zaradi tega, ker si ni mogoče zamisliti uspešnega delovanja takšne ustanove, če ne deluje na široki, množični podlagi. V ta- kem primeru se doteka v blagajno več finančnih sredstev ki so neke vrste «surovina», brez katere si njegovega uspešnega delovanja skoraj ne moremo zamisliti. V tem času so se sestali kmetovalci najrazličnejših občin in proučili koristi in izdat, ke, ki bi jim jih prinesla vključitev v takšno ustanovo. V Steverjanu bodo imeli sestanek v nedeljo dopoldne 29. maja v šolskih prostorih. mičnimi motorji. Ustanova bo lastnikom pravočasno sporočila, kakšne obrazce morajo izpolniti, da bodo prejeli bone. Lastniki Dieslovih motorjev raj se sami zglasijo na trgovinski zbornici od 1. junija dalje. S seboj naj prinesejo prometno knjižico. «»------- Kino v Gorici CORSO. 15.00: «Ferdina«d, kralj Neaplja«, A. Fabrizzi, R. Schiaffino. R. Rascel. VERDI. 15.00: «Kričači», Adriano Celentano in drugi. VITTORIA. 15.00: «Princesa in čarovnik« — barvna risanka, CENTRALE. 15.00: «Psihoana-list za gospe«, Fernandel, S. Koscina. MODERNO. 15.00: «Nag in|je moral^ včeraj mrtev«. Prizivno sodišče, ki mu predseduje dr. Roatti, je včeraj sodilo 42-letnemu zidarju Ugu Intilli iz Vinaia di Lanco, ki je bil obtožen ropa in telesnih poškodb v škodo Emilia Tomata. Kazensko sodišče v Tolmeču je obsodilo Intilla 27. novembra 1958 na 1 leto in šest mesecev zapora ter na 25.000 lir glčbe. Na včerajšnji obravnavi je državni tožilec zahteval, da ga sodišče obsodi na 3 leta in 6 mesecev zapora ter 52.000 lir globe. Sodniki pa so smatrali, da se ne postopa proti Intilli v pogledu telesnih poškodb zaradi amnestije, medtem ko so ga zaradi ropa obsodili na eno leto, 4 mesece in 25.000 lir globe. Dogodek, ki je Intillo pripeljal pred sodne oblasti, se je odigral na večer 23. februarja 1958. leta. Obtoženec in E-milio Tomat sta prebila večer v domačem delavskem krožku, nakar sta odšla domov. Med potjo sta se sprla ter se začela pretepati. Intilla je silovito obdelal Tomata s pestmi, tako da se je ta moral potem zdraviti 25 dni. Med pretepom mu je tudi vzel iz hlačnega žepa listnico s 16.000 lirami. * * * Pred istim sodiščem so obravnavali tudi primer nenamernega umora, ki ga je 1957. leta zagrešil avstrijski državljan Emil Auer, star 59 let iz Neuhausa pri Amoldsteinu. A-uerja je kazensko sodišče iz Tolmeča oprostilo decembra 1958, leta obtožbe nenamernega umora, češ da ni zagreši) pripisanega mu dejanja, medtem ko je menilo, da ni bilo podanih dovolj dokazov glede prehitre vožnje in neuporab-ljanja zvočnih signalov. Prizivno sodišče je včeraj odločilo, da odpadejo obtožbe glede prehitre vožnje in neupo-rabljenja zvočnih signalov, medtem ko je potrdilo v ostalem razsodbo prve stopnje. Okoli 6. ure zvečer 5. marca 1957. leta se je Emil Auer peljal s svojim avtom po cesti od 2abnic do Trbiža. Na desni strani cestišča se je igrala skupina dečkov. V istem trenutku je privozil iz nasprotne smeri neki kamion in Auer je bil prisiljen, da se še bolj približa desnemu robu ceste. Tako se je zgodilo, da mu je prišel pod kolesa 11-letni Ferdi-nando Faccioli, ki je pri nesreči dobil hude telesne poškodbe, zaradi katerih je dva dni kasneje umrl v bolnišnici. * * * Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi, se zagovarjati 58-letni Carlo Tiziani, katere- ga so obdolžili tihotapstva z inozemskimi cigaretami ter poskusa, da bi se izognil kazenskim posledicam svojega prekrška s tem, da je na poštni zavoj, ki ga je poslal svoji snahi, navedel izmišljeno ime pošiljatelja. Sodišče je odločilo, da ne postopa proti Tizianiju zaradi tihotapstva, medtem ko je spremenilo obložbo glede lažne navedbe priimka ter mu prisodilo 20.00Q lir globe. Kar se tiče tihotapstva, sodišče ni postopalo, ker je obtoženec že uredil svoje obveznosti na-pram finančnim oblastem po upravni poti. Prvega avgusta lanskega leta je Tiziani poslal svoji snahi Riti Guido v Taranto poštni zavoj, ki je tehtal nekaj čez 1 kg. Na omotu je napisal, da zavoj vsebuje toaleitne predmete. Pripisal je še, da zavoj pošilja neki Mario Santi. Dva dni kasneje so finančni organi v prisotnosti poštnega uradnika odprli zavoj ter našli v njem 0.200 kg cigaret. Ker navedenega Santija v Trstu niso mogli zaslediti, so se obrnili na finančne organe v Tarantu, ki so takoj izsledili Rito Guido. Ta je priznala, da bi ji iz Trsta lahko poslala poštni zavoj samo ena oseba, in sicer njen tast Carlo Tiziani. Te izsledke so takoj sporočili v Trst in tukajšnji finančni organi so takoj poiskali Tizianija, ki stanuje v Ul. Monfort 4. Obtoženec je priznal vse prekrške. * * * Pred sodnikom Tavello se je morala včeraj zagovarjati 46- letna Emilia Musizza-Skofič od Spodnje Magdalene 1305, katero so obtožili, da si je prilastila šivalni stroj znamke ((Singer« v vrednosti 111.600 lir. Sodnik je obsodil Bkofiče-vo na 1 leto in 15 dni zapora ter 15.000 lir globe. Plačati pa bo morala tudi stroške za zagovornika zasebne stranke v višini 15.000 lir. 15. septembra lanskega leta je Skofičeva kupila na obroke šivalni stroj pri zastopniku tovarne Singer Edoardu Rossiju. Na račun celotnega dolga je položila 6.000 lir ter se obvezala, da bo ostalo vsoto plačala v mesečnih obrokih po 4.000 lir. Plačala je sicer prvi obrok potem pa ni bilo o njej ne duha ne sluha. Medtem je že bila založila stroj pri javni zastavljalnici. Na obravnavi se je Skofičeva zagovarjala, da je zastavila stroj, ker je morala preskrbeti svojemu sinu, ki je odhajal na morje, razno opremo. Prekop {robov Občina sporoča, da bodo prekopali del polja I. občinskega pokopališča v Barkov-ljah, in sicer vrste 9 in 1 od zidu splošnih grobišč, kjer so pokopani posmrtni ostanki u-mrlih v razdobju od 23. marca 1946 do 20. septembra 1947. Oni, ki hoče prenesti ostanke, naj se obrne za potrebni postopek na oddelek za pokopališča. oddelek XII, Ul. Tea-tro št. 5-II, soba 36, do 15. junija 1960. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Razlike med marksisti in anarhisti VPRAŠANJE: Katere so glavne razlike med marksisti in anarhisti, ali bolje, med komunisti, socialisti in anarhisti? ODGOVOR: V kratkem je težko odgovoriti na to vprašanje, zato bo naš odgovor pač nujno pomanjkljiv. Poleg drugega je treba namreč upoštevati, da ni mogoče vseh socialistov strpati v isti koš, saj so se na primer v Italiji dolgo let delili v maksimaliste in reformiste, sedaj imamo socialiste in socialdemokrate, od katerih ti poslednji vsaj formalno pristajajo na marksizem, pa je vendar med njimi velika razlika glede presojanja notranje in zunanje i>o-litike, glede zavezništev z drugimi strankami itd. Nemški socialdemokrati so na pri mer pred kratkim popolnoma zatajili Marxa s pretvezo, da ne drži več teorija o »popolnem obubožanju« proletariata, v resnici pa zaradi svoje reformistične politike. Za so-cialiste, toda ne marksiste so se smatrali na primer tudi laburisti, ki izvirajo tz s;ndi kalnega in fabianskega gibanja. Ze iz teh kratkih ugotovitev se vidi, da ni mogoče dati točne opredelitve o omenjenih razlikah. Razlike med socialisti in anarhisti so bolj opredeljene in jasne ter spadajo že v zgodovino. Kar se tiče Italije same, je minilo že skoraj 70 let od socialističnega kongresa v Genovi, ko so se socialisti in anarhisti tudi formalno ločili in ko je bila ustanovljena Italijanska socialistična stranka. Do ločitve je takrat prišlo na podlagi treh temeljnih vprašanj, in sicer vprašanja ustanovitve politične stranke delavskega razreda, volilne taktike in pojmovanja ((bodoče družbe«. Spričo zahteve socialistov po ustanovitvi politične delavske stranke so se anarhisti razdelili v tri struje. Prva struja je poudarjala potrebo po ustanovitvi politične organizacije, ki bi se lahko tudi včasih imenovala «stranka», ki pa bi morala delovati izven področja tedanjih tradicionalnih političnih strank Druga struja je priznala potrebo ustanovitve organizacije, ki pa bi se morala omejevati na reševanje gospodarskih vprašanj in ki ne bi smela imeti nobenega zaupanja v «politike». Končno je bila tretja struja popolnoma individualistična, in je nasprotovala vsakršni obliki stalne organizacije. Kar se tiče volilne taktike so jo nekateri socialisti samo kot sredstvo, drugi pa so menili, da se mora izživljati v njej vsa dejavnost stranke. Anarhisti so odrekali volitvam sleherno vrednost. Toda nekateri so zagovarjali staj šče, da je treba zoperstavi volitvam neposredno akci) množic (iz česar se je Pozn^" razvil anarhosindikalizern i iiiiniMmiimimmiimmnmitiiiiiiiiitiiiiiiliiiimiitiiiiiiimiiiiiiiimiii Nekaj pomislekov o izdatkih kmetijskih tečajev INI PA V poročilu, ki ga je imel dr. Rustia-Traine na kongresu bo-nomijanske Zveze neposrednih obdelovalcev, je med drugim obravnavano tudi vprašanje poklicne usposobljenosti. Tako beremo, da je bilo pod okriljem INIPA organiziranih v le. tu 1959-60 šest rednih in trije izredni tečaji za kmetovalec, za katere je bilo porabljenih skupaj 3,194.600 lir. Teh tečajev se je udeležilo 223 kmetovalcev, ki so bili na kongresu tudi nagrajeni. Vzeli smo svinčnik v roko in začeli računati. Za 9 tečajev je bilo porabljenih 3.194.600 lir, kar pomeni 354.955 lir za I za 100.000 lir. Potem ne sme- en tečaj ali 14.325 lir na tečajnika. Vsota se nam je zdela precej visoka in zato smo računali naprej. Vzemimo, da so tečaji trajali po en mesec in da so predavatelji opravili 60 efektivnih ur za vsak tečaj. Ce računamo za vsako uro 600 lir honorarja, dobimo naslednji račun: Za en tečaj (60 e-fektivnih ur) je predavatelj dobil 36.000 lir, predavatelji vseh devetih tečajev pa 324.000 lit. Vzemimo, da je bilo treba plačati najemnino in stroške za luč v predavalnicah, kar bi spet obremenilo račun recimo PAVILJON «F» IN «GO-KART » t - Se nekaj dni in novi paviljon «f» tržaškega mednarodnega velesejma bo do kraja dograjen. Q gradnji tega paviljona se je govorilo že vrsto let, vendar je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prišla na vrsto šele letos. Tako bo velesejem razpolagal z dvema res modernima in primernima objektoma: ((Palačo narodov« in paviljanom «f». To pa narekuje, da bo treba misliti tudi na ureditev drugih paviljonov in sicer paviljona «A» in «B», ki sta na levi strani od glavnega vhoda in ki sta v resnici zasilni baraki s sicer zelo veliko površino, toda nikakor ne mo- reta povsem ustrezati nam»-nu. Tudi ta ureditev je v načrtih, ki pa so seveda vprašanje daljše prihodnosti Preteklo soboto so novinarji prisostvovali nekakemu simboličnemu pokritju paviljona «f» in takrat je tudi znani velesejemski strokovnjak ing. Sabidussi predstavil »Gokart« lastne konstrukcije. Gre za zanimivo vozilo ameriškega tipa, ki služi izključno za dirke, ki pa postaja tudi v Italiji vedno bolj razširjena in priljubljena manija. Značilnosti tržaškega prototipa so na- SšSJSš slednje: konstrukcija iz je- klenih cevi, zadnji razpon koles 0,84 m, prednji razpon 0,88 m, minimalna višina od tal 85 mm, maksimalna višina 875 mm, največja dolžina 2 m hidravlične zavore na zadnjih kolesih, motor na tri prestave. Motor je vrste Piag-gio 125 (vespa) posebno preurejen in z njim lahko ta čudni avtomobilček doseže nič manj kot 100 km brzine na uro. «Go-kart» je izredno stabilen in okreten ter bo po računih projektanta stal od 250 do 300 tisoč lir. mo pozabiti na prevozne stroške: recimo 50.000 lir za vsakega predavatelja, kar spet pomeni 450.000 lir za vseh devet predavateljev. Dalje upoštevajmo dnevnice izpitne komisije in razne druge nepredvidene stroške (recimo v poročilu omenjenih 122 izhodov — missioni compiute), kar naj bi znašalo recimo 150.000 lir. In končno so tu še darila oziroma nagrade tečajnikom: vze. mimo 2000 lir vrednosti na vsakega tečajnik« in dobimo 4*6.000 lir. Ce sedaj vse te številke seštejemo, dobimo naslednjo sliko oziroma rezultat: 324.000 lir za honorarje predavateljem, 100 000 lir za najemnino in luč, 450.000 lir za prevozne stroške. 150.000 lir za »razne izdatke* in 446.000 lir za nagrade tečajnikom. Skupaj torej 1 miti jon 470 tisoč lir. Razlika med v poročilu o-menjenim izdatkom za tečaje in našim približnim računom znaša torej 1,724.000 lir. Mi si cer ne moremo reči, da je nas račun točen, kajti nimamo na razpolago podatkov o stroških za tečaje, vendar se nam zdi v poročilu omenjeni strošek pretiran. Potrebna sredstva za organizacijo in vodenje tečajev — je rečeno v poročilu — je pokrajinski odbor INIPA dobil i« centra, to je od glavnega odbora te organizacije, ki v ta namen dobiva državne prispevke, manjši del teh sredstev pa od trgovinske zbornice in Tržaške hranilnice. In prav zaradi tega, ker je tu po sredi državni denar, to je denar davkoplačevalcev, bi bilo zaželeno, da bi pokrajinski odbor INIPA oziroma ravna telj Zveze neposrednih obdelo valcev dr. Rustia-Traine, ki se je tega vprašanja dotaknil v svojem poročilu, nekoliko podrobneje obrazložila stroške ki so bili v zvezi z organizacijo tečajev. Nam se zdi, da so stroški previsoki (mar ne predstavlja celotna vsota za tečaje skoraj šestino vsega de. narja, ki ga država nudi za izboljšanje kmetijstva v okvi ru zakona št. 215?) in bi bilo zaradi tega prav, ko bi dobila javnost, zlasti pa kmetovalci podrobneje obrazložen obračun kmetijskih tečajev. je medtem ko so se drugi s * cevali na izključno individu ■ no akcijo. Kar se tiče s8*1 anarhosindikalistov so P05:? močni zlasti v Španiji (K taloniji) in so se za časa žavljanske vojne oziro®^ Francovega upora zelo juna ško borili, toda zaradi svoj nediscipliniranosti so m"°JL pripomogli k propasti liu * republike (seveda nosita gl* no krivdo za poraz sil zunanja fašistična in vencija ter brezbrižnost * celo sovražnost zahodnih mokratičnih držav) Kar se tiče pojmovanja ((bodoče družbe«, kot so te®a dejali takrat, so socialisti vplivom nemške socialde®^ kracije poudarjali prisilni ment spremembe gospodars ga ustroja v kolektivnem s slu ter državno obliko kolektivizma, medtem ko , anarhisti vztrajali na ^ fr,a. ni solidarnosti in svobodniI . ški («libertaria») plati so listične skupnosti. ...j Med socialisti in komiin1 so bile razlike v začetku taktičnega kot ideološkega,^ je bolj političnega kot z§° vinskega značaja. Seveda je zgodovinsko važen konS v Livornu, kjer so se so listi in komunisti ločih-vplivom zgodovinskega ra ja pa je veljalo v prime t bo- takrat precejšnje razlike ^ disi za socialiste bodisi KPI. Seveda so med k«!"® sti in socialisti sedaj zna jj teoretske razlike, ts«ft , „ glede tega ni mogoče ločnice' potegniti jasne črte ,a psi ' pustimo ob strani PSDD z— - - o * j c - ^ -rzCT Med samimi pristaši_P°^ s„ pa razne struje, prav tak°-etni smo priča raznim gled's jn vsaj kar se tiče taktl, mokristjanih, ki so kon ^ nalna stranka in kjer s primer poslanci ne Pok0spre-jo vodstvu stranke, i-: jemajo navdihe od zSj sp9. kov ((onstranstva«, kar z ^ da v transcendentalnost čutnost). v9r- Skratka, socialisti zas t0(ja j a jo sistem več stra j8 .e pri tem priznavajo, možno doseeči bistveno ^ kracijo le s socialistično na' spodarsko ureditvijo, zanikajo leninistično - ppi diktature proletariata- 0tj. tem seveda zaidejo v *,ačel' slovje. KPI se seveda a\t no ni odrekla leninist1 -gt» načelu diktature pr°!e slin ne pristaja načelno pJ.a. stem več strank, toda jeui ksi se je zlasti na z* jjjaF kongresu izrekla za «> . ^ sko pot« v socializem, F' entu mer ne odreka Pa rlam® tej ,ot> pozitivne vloge na ‘'jgjoVb6 pod pogojem, da se j,0j-ij° množice vedno aktivno za napredek ter ne P tega, jejo kakih čudežev 0 „ pet da pošljejo vsakih štin oSxaU' let v parlament svoje ce in senatorje. ved*1’.1’ To so približno P° oC\sh nekatere razlike med pjsti sti, anarhisti in ^ oziroma točneje KPI. lja seveda v glavne . za državo, v kateri KRATKE S KOPRS0 V koprskem okraju bčnih v preteklih dneh veic zborov občinskih slI\„refc svetov. Osnovni P°n . vSneia razpravah je bil na rajeV* upravljanju in na nas nju po učinku. Na ob s0 u rih v Piranu in KoP , gotovili, da so Podie.,{ sve‘ lila v nove delavs- . predvsem mlade liu^dušenj. „ jo nekoliko manj lZ ve«L upravljanju, zato P agrs) voljo do dela. Glede vanja po učinku Pa 0djeU tovili, da nekatera P ^ # (kakor na primer ° gjst> per in Lesonit niZ?Ltno \ ca) že skoraj stoodst«- „fir grajujejo po učinku. djetJ čili so, naj bi se v P jn "j uvedle posebne sluz®% te*11 se bavile izkljucn vprašanji. # # ^ V Sežani je bil ze občni zbor koprske ~ {eje trgovinske zbornice. s%\er so vrsto pomembni!^ o ^ so vrsto pomem... - v j za izboljšanje gostin- .g kraju. Mnogo si izboljšanja sistema , p« nja po učinku v hotejd gostinske šole, ki z delom jeseni v n ^ s-, leb v Kopru. Na občnei.^H čili z delom jeseni leb v Kopru. N .... ru so tudi pripor0- jnih manjša gostišča.na t0 t letniških točkah, saj wjt ,j pogrešajo tako dom ji turisti. S sklepj " zbora bodo seznanil qIP činske ljudske odbore V koprskem °kra;iaoVCs^ že začele zaključnev £ sti ob Dnevu mlado« \ deljo je štafeta k°P e]f0 dioamaterjev Pos ? 'jpikU <« tra pozdrave Pre PoStojn,L/ tu. V Sežani in v ^rtni* priredili sprevad - j« to- iioviln:, tekmovanj ■\>v' Ai Mfc: ŠMliŠŠiŠŠ Argentina praznuje 150-letnico neodvisnosti Ko je Juan Diaz de Soliš 'ta 1518 s špansko fregato !aPlul kot prvi Evropejec v Ustje veletoka La Plata, se je !#Wl'i za prostranstva, 'si i-*aio danes geografsko in po-* J13 ime Argentina, Para-?v*j in Urugvaj, obdobje "Punske kolonialne vladavine. je trajala natanko tri “o- let _ 9 junija 1916 je ‘a namreč na kongresu «ca-j 1°sev», t. j. mestnih sve-v, v Tucumanu proglašena ‘odvisnost Argentine. Od telo ^°S0dka poteka te dni “ let; toda dan argentinske ‘odvisnosti sega nazaj, v le-0 '810, ko so »cabildesi* u-K°ma mestni sveti, zbrani v ‘nos Airesu pod vo Ptvom .** de Martina, sprioa peša- »la Poleoi spansice moči zaradi na- tiskih vojn orcvzeli su- e pravice, ki so bile do- v‘ren, v rokah podkr.aiia v pod-‘Oestvu Rio de La Plata, c "‘odvisnost je bila kratilo*3 ^:vljenia. Po Napi leo-,LVe”1 Padcu je namr-c špan-j * *rona zbrala armado, za-2l]si*a San Martinov upcr in Va vzpostavila 'paniko su-iu^°«t (razen v Pnragva-’ *i je ostal neodvisen), ki , s‘ je obdržala le 'tiri le-»is ^°K'er Spanci eta 1816 Ts° poraženi: kongres v ^‘Urnanu je dokončno utrdil kt*‘ntinsko neodvisnost. V j].ai.s'K časovnih razlikah so j. “e Argentini na poti ne-'lsn_osti tudi druge južno-!o era*Ke dežele — leta 1822 s‘ vdale zadnje španske lin* na južnoameriški ce-Mo'’ 2a rKaler0 se je P° tri „. letih španske kolonialist"* vladavine začelo novo »st ~~ obdobje poskusov, ,j. ar'ti Združene južnoame-“ * države, in obdobje prav tn^rplnih tendenc, t. j. vojn v. hovo nastalimi neodvis-71 državami. j 'm°n Bolivar, voditelj o-Sl . žilnega boja na severu, 1* Prizadeval iz novo na- «to »me: držav ustvariti organ- ‘noto po zgledu severno-l«*eriških Združenih držav, a- Vsaj dve veliki konfederalen,n, na severu in na Ne' je UsPehu panameriške kon-Ha:ei?ce v Panami (1826), ki jj. “1 Položila temelje Zdru-tjc!ftl državam Južne Ame-b0ge’ i« sledilo obdobje ljubega tekmovanja za ^ ‘ritev meja novo nastalih i, V" in za vodilno vlogo, Ifj ^‘ro so se potegovale l L ®ržave; Argentina, Brazi-I 'n Vel.ka Kolumbija. V *i»e °bdob,ju cepitve južno-ižj rrške celine so se močno 'l6» Vale gospodarske, polili,-. 'n socialne strukture ko-*»te r°Je"ib držav. Razredni j vodilnega in vladajo- jj 2emljeposestniškega slo- O st k, m«ntc e]e'“ s‘ prepletali z novim 5,0 entom; rasnim proble-Nebelo prebivalstvo — CtB^anci) metijci, mulati in Cl ~~ so v osvobodilnih i ojj *h imeli veliko, ponekod i* ft0*'110 v'°§0; ’"an Martin v Pr. z armado, ki so jo | ci, avnem sestavljali metij-1« j ril preko Andov v Ci->lte ^ Peru ter prisilil špan-Posadke h kapitulaciji, latinska neodvisnos* pa se »tVlj Ut?i rodila na zavezni-Prej ln sodelovanju med (n, "irkom prve neodvisne : "'inske vlade v Buenos Air_ v ,au': v Uov.,u Rivadaviajom in med •ks JI?iKom metijske kmetij-Rodriguezom. Ne-ltoVa|.s° torej logično priča-»to ‘h da jim bo prinesla hov v'snost množičnos* za nji-»a« g0sPodarski in socialni t>iavedeK; terjali so enako-wn°at, terjali so zase e-t»t|i Jhožnasti kot so jih i-»( belci, terjali so politič- Pravice. RE2IM «CAUDILLO» "‘b. '°d*al:ji ‘le i in politični pritisk vlt0,.ga prebivalstva je potili 11 reakcijo, ki je ustva-Holjjj^ifgodnejše pogoje za »jrL..n° in gospodarsko a-tJotio0' obdobje, ki ga v i»v ni južnoameriških dr- li nobena ni bila izvze- ti !a vladal toliko časa, IšiHb'1 .?* z zarote ali pučem bork)nlal drugi «caudillo». 'lt0re. med posameznimi dik-tjj b »o bile le krvavi od-‘i,Ini‘nh gospodarskih in so-ki Sq in rasnih protislovij, '»tii, Se nakopičila v tri sto Nav?*nske in portugalske 'kjg v‘ne strogega trgovin-ihe,j monopola (trgovina hiijj P°sameznimi južnoame-'»lUp1 deželami je bila s P«bei° Ksznijo prepovedana, % ? in kreolsko prebival-ilv i ez pravic, od Angle-Dj ..tnportirani črni sužnji V‘««ve?ent, Ki je ie bolj poki 8Qal rasni antagonizem) hej . 'sbruhnili na dan v W|'lovit°sti že prve dni istii ega življenja. ''''klil * v Argentini so se (lle „* 'n nekako normalizi-'»Itl, 5edemdesetih letih pre- 'H (p** stoletja, ko je bolj '•iv^nj normalno obliko vla-4*tniif«.-,pef Prevzel razred 'lit. j/.k"' posestnikov kot tklj lada je na široko od-*l jma oriseljencem; le-ti "> enake pravice kot stari prebivalci in prebivalstvo Argentine je izredno hi-tro naraščalo — od leta 1870 do 1914 se je povečalo za štirikrat. Oa osem milijonov Argentincev jih je bilo v letu, ko se je začela prva svetovna vojna, dva milijona rojenih izven Argentine (30 odstotkov v vsej Argentini, v Buenos Airesu se je povzpel ta procent na 75 odstotkov), V XX. stoletju je stopila Argentina v znamenje hitrega naraščanja svojega prebivalstva in dinamičnega spreminjanja socialnih, gospodarskih in političnih struktur. 2e v desetih letih našega stoletja se mala in srednja bur-žoazija uveljavita kot razred, zaznavni so tudi že prvi zametki organiziranega delavskega razreda. Vsi ti elementi naštetih sprememb so morali spričo novih idej, ki so prihajale iz Evrope in Severne Amerike, odločilno udariti ob nadzgradbo paternalistič-ne zemljiškoposestniške oligarhije. 2e leta 1916 je na predsedniških volitvah zmagal kandidat radikalne stranke (le-ta je bila predstavnik hitro nastajajočega in hitro u-veljavljajočega se meščanskega razreda) Hipolito Irigo-yen, ki se je z radikalom Marcelom Torcuato de Alvea-rom do leta 1930 izmenjaval v predsedniški palači Casa Rosada v Buenos Airesu. To je bilo prvič v zgodovini Argentine, da je bil razred zemljiških posestnikov odrinjen od direktnega in neposrednega vladanja: ni pa se odpovedal svojim ambicijam. DEMAGOGIJA ZA «DESCAMISADOSE» 2e leta 1930 je vojaški puč vrgel predsednika Irigoyena; volitve, ki so sledile čez dve leti in pozneje, in ki so jih kontrolirali konservativci in vojska, so se seveda končale z ustreznimi rezultati. Vojska se je v tem vzdušju navzela po Mussolinijevem zgledu totalitarističnega duha, katerega idejni in materialni odraz je bil kjub «Grupo de Oficiales Unidos«, katerega zelo aktivni član je bil polkovnik Juan Domingo Peron. Ko je predsednik Castella leta 1942 proglasil argentinsko nevtralnost, ga je osi naklonjena armada junija naslednjega leta odstavila; sindikati, ki so bil’ dotlej pod vplivom dokaj močne socialistične stranke in radikalov, so čez noč prišli pod državno kontrolo; dotedanji podsekretar v vojnem ministrstvu polkovnik Peron postane minister za delo! Tu se je začel njegov vzpon, ki ga je pripeljal dvakrat v Casa Rosada! Naslednjega leta je namreč Peron odstavil dotedanjega predsednika Ramireza; na njegovo mesto je postavil generala Eldemiia S. Farrella, nekaj mesecev zatem pa je sam prevzel vojno ministrstvo, ministrstvo za delo pa je spremenil v Nacionalno tajništvo za delo. Tako je združil v svojih rokah oba elementa novega nacionalnega ravnotežja, ki je prvič v zgodovini Argentine temeljilo na vojski in na delavskih množicah, ki so nasedle ceneni demagogiji ideologa argentinskega korporativizma. Po končani vojni je sicer kratek intermezzo — «Pohod ustave in svobode«, ki so ga priredile politične stranke na Casa Rosada — za nekaj me secev nevtraliziral Peronovo gibtnje, toda pritisk sindikatov ga je na volitvah (24. februarja 1946) privedel v predsedniško palačo, ki jo je meral zapustiti 19. se.tembra 1955, ko ga je upor mornarice in letalstva prisilil v -z-gnanstvo; razpoka v njegovem režimu demagoške gran-domanije se je nenehno širila spričo vedno težavnejšega gospodarskega položaja in nezaupanja, ki ga je vojska začela kazati do vse vplivnejših sindikatov. Ko mu je odrekla podporo še cerkev in ko se je z dajanjem koncesij ameriškim petrolejskim kom-panijam zameril še nacionalistom, je razpoka zazijala tako široko, da je v treh dneh v njej izginil njegov skoraj desetletni korporativni režim. VRNITEV V USTAVNOST Argentina je prešla v novo fazo svojega razvoja ki jo je sedanji predsednik Arturo Frondizi označil kot fazo u-trjevanja ustavne vladavine in sanacije vseh tistih nad-zgradb nacionalnega življenja, ki so zavirale gospodarski in socialni napredek države. To obdobje močno sovpada z vsesplošno mednarodno akti-vizacijo Južne Amerike, ki se je začela v mednarodnem življenju pojaviiati kot samostojen subjekt, iščoč lastnih načinov in lastnih poti za svoj nadaljnji ra’voj. V zadnjem poročilu parlamentu je Frondizi orisal že prehojeno pot poperonistične Argentine, ki bi jo bilo moči v kratkem strniti v naslednje ugotovitve; zunanjetrgovinska bilanca, ki je bila v letih 1955-1908 deficitna za milijardo do'arjev, je lani u-jela ravnotežje med izvozom in uvozom; zlate rezerve in rezerve v trdni valuti so v dveh letih narasle za 300 milijonov dolarjev, od 40 na 400; dežela prvič v svoji zgodovini sama zadovoljuje potrebe po energetskih virih, u-stvarjene pa so tudi bazične industrije, ki bodo omogočile nacionalni ekonomiki skladnejši razvoj. Le-ta teži za tem, da bi postala nacionalna ekonomija kontinentalna ekonomija z medsebojno izmenjavo dobrin, da se še o-gromna, doslej deviška prostranstva pritegnejo v krogotok nacionalnega gospodarskega življenja in da gre gospodarski razvoj v smeri perspektivne gospodarske integracije južnoameriških držav, torej v smeri, ki so ji jo zamislili brez realnih in trdnih osnov — že tvorci južnoameriške neodvisnosti pred sto petdesetimi leti. Na otoku Hilu v Havajskem otočju se Je neki hotel ob morju zaradi valov kar sesedel Bil je desna roka Himmlerja in sam najhujši krvnik Adolfa Eichmanna bodo sodili v Izraelu Po vojni je bil celo ameriški ujetnik V' L. 1944 je ponujal milijon Zidov za 10.000 kamionov za Wehrmacht; kamioni naj bi prispeli z Zahoda čez Turčijo TEL AVIV, 25. — Uradno so sporočili, da bo proces proti Adolfu Eichmannu, bivšemu nacističnemu komisarju za 2ide, javen in se bo pričel takoj, ko bo zaključena preiskava; ta pa bo trajala več tednov. Razprave bodo v nemškem in hebrejskem jeziku. Eichmanna so aretirali v ponedeljek. Aretiral ga je Tuvia Friedmann, ravnatelj centra za dokumentacijo nacističnih vojnih zločinov v Hajfi. Friedmann je bivši častnik poljske obveščevalne službe, ki je prisegel maščevanje proti nacistom, preganjalcem 2idov, potem ko mu je uspelo pobegniti iz nekega nacističnega koncentracijskega taborišča. Sef izraelske policije Yossel Nahmias je na tiskovni konferenci izjavil, da niti na razpravi ne bodo povedali, kako je bil Eichmann aretiran. Časnikarji ne bodo smeli ne slikati in ne intervjuvati bivšega polkovnika SS, ki ga iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiyniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||,|,„,m,,,,mm,ll|nlllll|1jllll|l|aiai||l|||||ll||ai||||l|llll|l||l4ll||||lllliai|l| Proces zaradi nesreče v Barletti «V Barletti je kalkulirati na Tako je pred sodiščem izjavil ing. Lombardi, kar je v sodni dvorani povzročilo precejšnje negodovanje TRANI, 25. — Pred tukajšnjim sodiščem je bilo danes tretje nadaljevanje procesa proti krivcem nesreče v Bar- bi, ki se je 16. septembra zrušila. Zasliševanje Lombardija je trajalo nad štiri ure. Vprašanja so mu stavili od- letti. Kot je znano, se je i vetniki civilne stranke, dr-tamkaj zrušila hiša, pri če-!žavni tožilec, pa tudi njegov mer je izgubilo življenje 58 oseb. Današnja razprava se je začela s kratkim prerekanjem. Ko je namreč predsednik sodišča dr. Larocca vstopil v sodno dvorano, je takoj vprašal, če sta navzoči' hčerki obtoženca Eligia Turija: Deklet ni bilo in odvetnik Scia-natico je vprašal predsednika, zakaj bi morali biti dekleti navzoči, ko sta kot priči poklicani šele za ponedeljek. Tedaj je predsednik dejal, da je hotel od njiiu kaj zvedeti glede incidenta včeraj v sodni dvorani. Dekleti sta se baje izzivalno obnašali proti nekaterim svojcem žrtev nesreče, kar je izzvalo reakcijo. Nekateri odvetniki so začeli protestirati, vendar je nastal takoj zopet red. Prvi je bil danes zaslišan inž. Francesco Lombardi, projektant in vodja del pri stav- V pristanišču Kušivo so valovi, ki so nastali po silnem potresu v Pacifiku, kar zmetali ribiške ladje drugo vrh druge zagovornik. Povedal je, da je dva dni pred porušenjem prišel na mesto, kjer je stala hiša. Vstopil je v garažo, ni si pa bil popolnoma na jasnem glede vzrokov poškodb, ki mu jih je pokazal stavbenik Carmine. Vsekakor pa je ukazal postaviti podpore, da bi naknadno ugotovil vzroke poškodb. Tu je dostavil, da bi on še niti danes ne mogel reči, zakaj se je stavba zrušila. Potem so obtoženca vprašali, kakšen honorar je prejel od Carmineja in Turija kot inženir. Dejal je, da je prejel samo 90.000 lir, deloma v menicah, deloma v gotovini, toda to je bilo samo predujem. Na zahtevo odvetnika obtoženca Carmineja je povedal, da je pri Turiju, ki je tovarnar opeke, vzel za okrog 356.000 lir materiala. Zaslišanje je potem prešlo v tehnične podrobnosti. Ugotoviti se je hotelo, ali je inž. Lombardi napravil statične račune ali ne iij če je predložil tehnično poročilo z vsemi podatki občinskemu tehničnemu uradu v Barletti, kakor pač to predpisuje zakon. Obtoženec je dejal, da je napravil račune ter sestavil poročilo, ko je bila stavba dokončana, «ker je bila v Barletti navada tako delati*. Po tej izjavi so se v dvorani slišale negativne pripombe. Sledila so druga vprašanja ter prerekanje med odvetniki. Predsednik pa je vzpostavil red ter pozval odvetnike, naj stavijo konkretna vprašanja brez komentarjev. Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek. «»------- 152.312 redovnic VATIKAN, 25. — Na vsakih 10.000 prebivalcev v Italiji (šteto po stanju prebivalstva na koncu leta 1957) pride nad 31 redovnic. Objavljene statistike navajajo, da je iiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiimiiimiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiinimiiiiiiiiiiiiKiHiiuiiiiiiiiiiiHHiimmiiiiiiuliiiimiMiiMiiuiiHiuHiuiuiiHiiiiiiiiiiiiiniHiiiM Trije mladi tigri v Pordenonu PORDENONE, 25. — Primeri, da imajo živali v cirkusih mlade, niso prav pogosti. Cirkus Togni, ki se sedaj nahaja v Pordenonu, se je pomnožil za tri mlade tigre. Dali so jim imena po Trstu, Vidmu in Padovi, Primeri, da imajo tigri mlade v tej klimi, so zelo rediki in je zato dogodek v cirkusu Togni toliko bolj zanimiv in pomemben. «»------ Število sifilitičnih v Italiji narašča RIM, 25. — Na dermosifilo-patični kliniki univerze se je danes pričel 9. kongres nacionalnega združenja dermosifilo-gralskih nadzornikov, to je zdravnikov, ki jim je poverjeno nadzorstvo o stanju sifilisa. O tem vprašanju je govoril predsednik združenja zdravniških zbornic prof. poslanec Chiarolanza. Nato je v svojem referatu predsednik združenja prof. Ducrey navedel, da je bilo leto 1959 v Italiji negativno v obrambi proti sifilisu in to zaradi tega, ker je nemogoče nadzorstvo nad okuženimi osebami. Navedel je nadalje, da se je leta 1959 v Milanu n. pr. število sifilitičnih povečalo za sto odstotkov. Za njim je govoril prof. Gandola o nezgodah moderne kozmetike, pri čemer je mislil na posege na koži ter na laseh, nohtih itd Prof. Gandola je navedel najbolj pogoste primere nezgod pri kozme- tiki; to so nezgode, ki se dogajajo pri barvanju las, pri hladni trajni ondulaciji, pri loščenju nohtov, pri barvanju ustnic ter nezgode, ki jih povzročijo mila, paste za zobe, parfumi, protisončne maže in podobno. Jayne Mansfield bo spet mati? RIM, 26. — Filmska igralka Jayne Mansfield je z možem Mikom Hargitayem in dvema otrokoma odpotovala z letališča Ciampino v Los Angeles. Igralka, ki je imela na sebi široko obleko, je na vprašanje časnikarjev izjavila, da pričakuje otroka. Veliki netopirji napadajo ljudi RIO DE JANEIRO, 25. — 2e teden dni neprijetno nadlegujejo prebivalce majhnega otoka Sao Sebastiano ob obali države Sao Paolo velikanski netopirji, ki jih je veter zanesel iz džungle. Prebivalci so poklicali na pomoč oddelke moe narice, ker se sami ne morejo ubraniti zoprnih živali. Doslej so prebivalci otoka, ki jih je vsega kakih 50. mimo ukvarjali z živinorejo. Sedaj pa so netopirji začeli napadati živino nakar so prebivalci sami pobili vse govedo. Ker so netopirji lačni, so začeli napadati ljudi. Prebivalci so se zaprli v hiše, ker se s palicami niso mogli otresti netopirjev sedaj v Italiji 152.312 redovnic ter 15.678 ženskih redovniških hiš. Statistika obenem navaja, da se je število redovnic v zadnjih 80 letih v Italiji močno povečalo. Tako je to število od 28.172 v letu 1881 naraslo na 40.251 v letu 1901, na 45.616 v letu 1911, na 71.679 v letu 1921, na 112.208 v letu 1931, v letu 1951 na 144.171 in potem na prej navedeno število. RIM, 25. — Paul Adenauer, sin nemškega kanclerja Konrada je bil imenovan za tajnega papeževega komornika z naslovom monsignor Adenauer je župnik ter profesor na katoliškem inštitutu za so’ cialne študije v Bad Honne-fu. «»------ KJOBENHAVEN, 25. — Danski kralj Friderik in kraljica Ingrid sta danes slovesno proslavila 25-letnico poroke. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiit milimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m ittiaiiiuii m m jiiiiiiiiiiiiiiiiiim Tretji dan zasedanja glavnega odbora KD sedaj pazijo vseh 24 ur na dan v celici, kjer je zaprt. Eichmann ne more prejemati ali odpošiljati pisem in čas preganja s tem, da bere nemške knjige. Več oseb se je že prijavilo izraelski policiji ter se ponudilo, da priča proti bivšemu nacističnemu častniku. Kmalu po aretaciji so Eichmanna soočili z nekim bivšim internirancem iz Auschwitza. Predstavnik zidovske skupnosti v ZDA Benjamin Ep-stein je povedal v svojem radiofonskem intervjuju, da je Tuvia Friedmann uspel zaslediti Eichmanna s pomočjo neke fotografije, ki mu jo je izročila ena izmed «številnih Adolf Eichmann ljubimk* Nemca. Eichmann si je s plastiko na obrazu spremenil fiziognomijo in fotografija, ki jo je imela ženska, je bila edina z novim obrazom. Poročila o načinu Eichman-nove aretacije pa se ne ujemajo. Tako piše nemški dnevnik «Abendpost», da se je iz zanesljivih virov v Tel Avi-vu izvedelo, da se je Eichmanna polastila neka posebna izraelska «komanda» ter ga prenesla v Izrael iz neke bližnje arabske države. Neki predstavnik zahodno-nemške vlade je dal dopisniku Anse v Bonnu izjavo, da je zvezna vlada sklenila, da ne bo zahtevala od Izraela izročitve bivšega polkovnika SS Adolfa Eichmanna. Po pisanju dunajskega dnevnika «Neues (jsterreich* je i-mel važno vlogo pri aretaciji Eichmanna poljski inženir Simon Wiesenthal, ki je živel v Lwowu, sedaj pa biva v Linzu v Zgornji Avstriji. Vsa družina Wiesenthala je bila u-ničena v plinskih celicah. Inženir se je bojeval med partizani in pozneje se je preselil v Avstrijo. Skozi 15 let se je z zagrizenostjo posvetil i-skanju najbolj zloglasnih vojnih zločincev tretjega rajha. Inženir Wiesenthal pa ni hotel nič povedati, kako in v kakšnih okoliščinah je bil Eichmann aretiran. Za Hitlerjem in Himmler-jem je bil bivši »Obersturm-bannfiihrer* SS Adolf Eichmann, ki ima sedaj 54 let, največji krivec za pokole 2i-dov. Bil je šef ravnateljstva za «aokoncno rešitev židovskega vprašanja* pri osrednjem vodstvu SS. Eichmann je bil poznan po »trgovini z 2idi» v Budimpe- šti. Bilo je leta 1944, ko je po nekem predstavniku odporniškega gibanja ponudil milijon Zidov za 10.000 kamionov. Te kamione naj bi dobavili zavezniki preko Turčije; potrebovala jih je Weht* macht. Sam je to operacijo o-značil z besedami: «Kn za blago, blago za kri*. Zavezniki so zvedeli za to ponudbo, vendar pa je niso vzeli resno v poštev, ker obliubi nemškega krvnika niso verjeli. Res pa je, da je Adolf Eichmann, ko je izvedel, da s «kupčijo» ne bo nič, dal pomoriti nadaljnji milijon Zidov. Eichmann se je rodil v So-lingenu v Nemčiji 1. 1906. Od četrtega leta je živel v Linzu. Tudi po vojni se je nekaj časa skrival po Avstriji in dva tedna je bil celo ameriški ujetnik, toda z zlaganim imenom Eckmann. Leta 1949 je izginil iz Avstrije. V naslednjih letih mu je baje pomagal tudi znani general Skor-zeny. ......... Stanje Pasternaka se je poslabšalo MOSKVA, 25. — Popoldne obtožena, da pripadata «ilegal- (Nadaljevanje » I. strani) slancev KD, v kateri se zahteva odločna obsodba organiziranih struj, hkrati pa je peno-vil predlog, da bi v vodstvo KD pritegnili vse voditelje struj. Pastore je odločno podprl stališče političnega tajnika Mora in poudaril, da je politika levega centra najtesneje povezana z vprašanjem zaupanja ljudskih množic v demokratično državo. Za njim je fanfanijevec Barbi branil stališče političnega tajnika in dejal, da tisti, ki ga danes kritizirajo, s tem dokazujejo, da so »pripravljeni odpovedati se bistvenim elementom tradicije in politične vsebine KD». Tudi Berloffa je potrdil, da povsem soglaša s poročilom političnega tajnika. Odv. Morlino, ki je član vodstva KD. je pripomnil, da ni med razpravo nihče zahteval vlade desnega centra, in da v tej smeri KD nikakor ne more. To pa po njegovem mnenju še ne pomeni dokončnega preloma s PLI, če bi PLI bil tak, kakršen je bil takrat, ko sta v njem imela glavno besedo Cortese in Vil-labruna. Centristična vladna koalicija bi po mnenju Mor-lina bila danes možna, če bi v PLI ne gospodaril Malago-di. Kar zadeva vzdržanje PSI glede vlade levega centra je Morlino podčrtal, da gre pri tem za čisto parlamentarno dejstvo in da to še ne pomeni demokratičnega priznanja PSI. Kot zadnja je spregovorila na današnjem sestanku še poslanka Badaloni, ki je zagovarjala stališče, naj KD objavi svoj program, ker naj bi bilo na drugih strankah, da se izjasnijo, ali so pripravljene podpreti KD ali ne. Glavni odbor je sprejel predlog predsednika Piccioni-ja, da se zasedanje nadaljuje tudi jutri dopoldne, nato naj se prekine za 24 ur, nakar naj bi v petek popoldne odgovoril Moro, nato pa bi glasovali o resoluciji. Tudi danes so se vršila pogajanja med vidnejšimi predstavniki «dorotejcev» in drugih struj, predvsem pa med «dorotejci» in političnim tajnikom, da bi mogli predložiti enotno zaključno resolucijo. Danes je predsednik republike Gronchi odpotoval z letalom na Sicilijo, kjer si je v Siracusi ogiedal mestni muzej, zvečer pa prisostvoval predstavi Ajshilovega 'Agamemnona«; po predstavi se je zauržal v prisrčnem razgovoru z igralci. Predstavo je režiral Gasmann in igral tudi naslovno vlogo. Nato se je Gronchi odpeljal z vlakom X Palermo. A. P. se je zdravstveno stanje pisatelja Borisa Pasternaka zopet poslabšalo. Zvečer ga bodo zdravniki ponovno preiskali. Bolnik je ves čas dokaj slab, tako da je njegovo stanje vznemirjajoče. Včeraj pozno dopoldne s? mu je nekoliko zboljšalo. Nevarnost je v tem, tako je dejal časnikarjem brat pisatelja, da lahko dobi bolnik še en božjastni napad. Trije zdravniki so stalno pri Pasternaku, ki je ves čas pri zavesti in pozna svojce. V pisateljevo vilo prihaja velikansko število brzojavk in pisem tudi iz tujih držav. Pasternak ima želodčno krvavitev, srčne motnje in še pljučno infekcijo. Zvečer se je stanje Pasternaka poslabšalo. Popoldne je nastopila krvavitev želodca in ob 21. uri so trije zdravniki, ki pisatelja zdravijo, sklenili, da ne bodo napravili transfuzije krvi zaradi bolezni srca. rri Pasternaku, ki ima danes zvečer 39 stopinj temper-*u-re, sta stalno po en zdravnik in bolničarka. «»------- Protest prodajalcev bencina FIRENZE, 25. — Prodajalci bencina in drugih goriv za avtomobile so protestirali proti petrolejskim družbam, ki so sklenile po zadnjem vladnem ukrepu znižanje prodajne cene za bencin, da zmanjšajo dobiček prodajalcev. Poročilo navaja, da samo AGIP ni znižala dobička proizvajalcev. Obsodba ilegalcev LIZBONA, 25. — Sodišče v Lizboni je obsodilo na pet let in pol zapora neko žensko in nekega moškega, ki sta bila ni tajni organizaciji* ter da sta razvijala podtalno dejavnost. Na sami razpravi je prišlo do incidentov zaradi nastopa obtožencev, ki ga je predsednik označi! za nespoštljivega ter dal oba obtoženca odpeljati v /..upor. Pozneje je njun odvetnik postavil neko vprašanje, r.a katero se je zdelo predsedniku nepotrebno odgovoriti. Odvetnik je tedaj izjavil, da se odreka obrambi, nakar je predsednik takoj i-menovai uradnega zagovornika, odvetniku pa ukazal zapustiti dvorano. Japonska odprava na vrhu Api (7019 m) v Himalajskem pogorju KATMANDU, 25. — Odprava alpinistov, članov nekega japonskega univerzitetnega kluba, je zavzela vrh Api (7019 m) v Himalajski skupini v severozahodnem delu Nepala. Vest je danes sporočilo nepalsko zunanje ministrstvo. Ki je navedlo, da sta na vrh prišla prvič 10. maja ob 12.48 alpinista Hirabajaši in Guyal-tzen. Naslednjega dne ob 14. pa sta prišla na vrh tudi vodja ekspedicije Cuda in neki drugi alpinist. Znano je, da je leta 1954 skušala doseči vrh Api tudi neka italijanska ekspedicija, toda brez uspeha. Trije člani italijanske ekspedicije so pri tem izgubili življenje. ——«» ' Četvorčki so umrli po 40 minulah NRAPELJ, 25. — Neka 27-letna ženska, ki ima že tri otroke, je davi porodila če-tvorčke, dva dečka in dve deklici. Porod pa je bil predčasen in četvorčki so živeli samo 40 minut. V Turinu Je kongres juristk. Na sliki so tri odvetnice: Mau ra Cortese iz Milana (na levi) Cacione jz Rjma jn Olga Sargenti iz Milana Sedma in osma etapa 43. kolesarske dirke po Italiji Poblet in Van Looy nevzdržna na cilju obeh včerajšnjih etap Danes deveta 200 km dolga etapa Forli-Livorno BELLARIA, 25. — Sedmi dan kolesarske dirke po Italiji je bil razdeljen v dve etapi: sedma — mikroetapa aa kronometer je bila dolga samo 5 km. Kazalo je, da Do proga brez težkoč, toda med vožnjo so šele spoznali, da ni dovolj biti hitrostni kolesar, temveč je bilo treba biti pravcati akrobat. Cesta je bila polna ostrih ovinkov in kolesarji so morali zelo paziti pri vožnji. Prvi je startal Musone, ki je dosegel čas 6’40”. Njegov čas je zdržal na prvem mestu vse do prihoda Pobleta, ki si je zagotovil etapno zmago. Največ smole je imel brez dvoma Anquetil, ki je moral zaradi okvare zamenjati kolo, pri čemer je izgubil precej časa. In kljub temu je rabil za progo 6’43”. FORLI’, 25. — Drugi del tekmovanja, oziroma osma e-tapa današnjega dne, se je začel v Bellariji ob 15. uri, ko je župan dal znak za start. Proga je bila dolga le 81 km in prav zaradi tega se je že takoj v začetku videlo, da bo dirka nervozna in hitra. Na start se je zglasilo 117 kolesarjev in že po prvih kilometrih vožnje so se hoteli Cestari, Mas in Benedetti spustiti v beg. Poskus se jim ni posrečil, ker jih je glavnina takoj dohitela. Po številnih poskusih drugih, ki so hoteli pustiti družbo na cedilu, 30 se kolesarji znašli pred zapr-timi železniškimi zapornicami. Nekateri so to izrabili fn pospešili hitrost, zaradi česar se je celotna skupina razdelila v več manjših. To zmešnjavo so izrabili Stablinski, Galdeano in Chiodini, katerim se je pridružil še Minie-ri. Ti so morali kaj kmalu popustiti in se združiti z drugimi. Ob prvem prehodu skozi Forli je skušal Baldini presenetiti ostale, toda poskus se mu je ponesrečil, šele Pambiancu se je posrečilo zbežati, tako da si je nabral kakih 100 m naskoka. Med vožnjo skozi mesto je Elliot močneje pritisnil na pedale in je tudi dohitel begunca. Pri S. Martinu pa je glavnina, ki se ni pustila presenetiti, dohitela oba. Ob vznožju vzpona na Roc-ca delle Čamminate je Van Looy sprožil napad, a Neumni je bil pripravljen in se je spustil za njim. Kasneje sta začela zasledovanje tudi Cestari in Hoevenaers, ki sta se pridružila prvim. Tik pod vrhom je Padovan dohitel vse in si je zagotovil gorsko nagrado. V spustu se je združila skupina 18 kolesarjev, ki je vozila skupaj do cilja. Tik pred ciljem sta Hoevenaers in Van Looy napela vse sile, a Belgijec je bil hitrejši in si je zagotovil zmago 8. etape. uiiiMiiiimiiiiiimiiiiHiiimiiiiiiJiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiuiiiuiiiiiiii Danes prvenstvene tekme nogometne B lige Triestina upa na zmago Torina nad Catanio Tržaška enajstorica bo igrala v Valda-gnu proti Marzottu Danes čaka Triestino odločilna tekma v Valdagnu. Od tega rezultata je odvisno, če bo lahko Triestina še upala na promocijo v višje prvenstvo, ali če bo morala še leto dni trpeti v vrstah B lige. Oči Tržačanov pa so uprte tudi v Turin, kjer bo tamkajšnje moštvo imelo v gosteh najnevarnejšega tekmeca Triestine Catanio. Turinska enajstorica bo mo- -------------------------- rala napeti vse sile in odpraviti s porazom svoje goste, ker ni izključeno, da bi v nasprotnem primeru morala prepustiti prvo mesto v lestvici presenetljivemu Leccu, ki igra vrhu vsega še doma. Samo z zmago se bo Torino obdržal na prvem mestu, ker prognoze govore v prid Lecca, ki ne bi smel imeti težkega dela z obupano beneško enaj-storico. In zmaga Torina bi prišla prav tudi Triestini, ki bi, pod pogojem seveda, da prinese iz Valdagna obe točki, odvzela Cataniji tretje mesto. Triestina se sicer ne bo mogla posluževati svojega odličnega krilca Radiceja, vendar bo njegovo mesto zavzel solidni De Grassi, ki ne bi smel razočarati. Bandini, pa čeprav je imel v preteklih dneh nekaj mrzlice, bo lahko nastopil. Isto velja za Szokeja, za katerega so se bali, da ne bo jnoael na igrišče. Ob odhodu Triestine v Val-dagno se je izvedelo, da obstaja dvom tudi za Bandinija. Tržaški vratar si je namreč izpahnil gleženj in čeprav zadeva ni resnega značaja, ni izključeno, da ga bo Trevisan zamenjal z De Minom. Iz Trsta so odpotovali vsi titularci Triestine razen Secchija in Ra. diceja. Trevisan sicer še ni najavil postave, ker si je pridržal pravico, da jo sestavi v zadnjem trenutku. Vseeno menijo, da bo Triestina nastopila proti Marzottu v sledeči postavi: Bandini ali De Min; Frigeri, Brach; Szoke, Varglien, De Grassi; Mantovani, Puia, Tac-cola, Magistrelli in Fortunato. Kot rezervi sta odpotovala Cazzaniga in Del Negro. V glavnem bo današnji dan odločilnega pomena tako za vrt kakor za dno lestvice. Na vrhu se bo odločalo kdo bo lahko vstopil v A ligo, na dnu pa se bo izvedelo, katera enajstorica se bo morala posloviti od tega prvenstva in se presedlati v nižjega. Praktično je še v nevarnosti za izpad najmanj sedem moštev. Cagliari se tako in tako ne bo rešil, medtem ko se bodo morali za obstoj boriti predvsem Novara, Taranto, Modena, Sambenedettese in druge. Nekatera moštva imajo ugoden koledar tekmovanja, druge pa so skoraj gotove, da bodo izpadle. Razpored današnjih tekem za prvenstvo B lige je sledeč: Brescia — Catanzaro, Lec-co — Venezia, Messina — Reg. giana, Modena — 070 Mantova, Novara — Taranto, Sambenedettese — Como, Simmen-thal Monza — Cagliari, Torino — Catania, Verona — Parma. * * * MILAN. 25. — Disciplinski odbor nogometne zveze je na svoji zadnji seji izrekel več kazni. Med drugimi je kaznoval z globo 300.000 lir Udinese. Nadalje je kaznoval vse igralce istega moštva, razen Romana, na plačilo skupne kazni 60.000 lir. Odbor je kaznoval z opominom im z globo 4.000 lir tudi igralca Triestine Frigerija. VRSTNI RED VII. ETAPE NA KRONOMETER IGEA — BELLARIA (5 KM); 1. Poblet 6’30”, s povprečno hitrostjo 46,133 km na uro; 2. Nencini in Van Looy 6’36”, 4. Ronchini 6’39”, 5. Hoevenaers, Cariesi, Musone 6’40”, 8. Pambianco 6’41”, 9. Anquetil 6’43”, 10. Catalano 6’44”, 11. Baldini, 12. Daems, 13. Bono, 14. Zamboni, Tinarelli, Fallarini, Maule, Battistini, 19. Pellegri-ni, 20 Gaul, Sartore. Benedetti, Van Est, itd. VRSTNI RED VIII. ETAPE BELLARIA—FORLI <81 KM); 1. Van Looy Rik (Faema) 1 ura 5407”, s povprečno hitrostjo 42.586 km na uro; 2. Darrigade Andrč (Finsec) 3. Padovan Arrigo (Gazzola) 4. Hoevenaers Jos (Ghigj) 5. Nencini Gastone (Carpano) 6. Ronchini 7. Gaul 8. Massignan 9. Delberghe 10. Pambianco, 11, Cariesi, 12. Anquetil, 13. Coletto, 14. Junkermann, 15. Baldini. 16. Couvreur, 17. Adrlaenssens, 18. Bertan, vsi s časom zmagovalca. LESTVICA PO OBEH ETA PAH JE SLEDEČA: 1. Hoevenaers 32.27’52” 2. Anquetil 32.29’48’ z z. 1’56” 3. Cariesi 32.29’59” 4. Ronchini 32.30’41” 5. Pambianco 32.30’52” 6. Massignan 32.31’22” 7. Nencini 32.3F40” 8. Gaul 32.31’42” 9. Zamboni 32.31’52” 10. Coletto 32.3T53”, 11. A driaenssens, 12. Delberghe, 13. Van Looy, 14. Baldini, 15. Bo-tella, 16. Couvreur, 17. Junkermann, 18. Guegg, 19. Poblet, 20. Sartore. 21. Van Est, 22. Cestari, 23. Gismondi, 24. Bertran, 25. Balti, 26. Pettinati, 27. Con. terno, 28. Mas, 29. Pizzoglio, 30. Brenioli. MEDNARODNI NOGOMET Milan-Crv. zvezda 2:0 MILAN, 25. — V prijateljski tekmi, ki je bila pred 15.000 gledalci je Milan premagal beograjsko Crveno zvezdo 2:0. Oba gola je dosegel Danova v 14’ in 32’ drugega polčasa. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: MUan — Gallesi; Fontana, Zagatti; Liedholm, Maldimi, Occhetta; Danova, Schiaffino, ALtafini. Grillo im Bacci. Crvena zvezda — Beara; Durkovič, Zekovič; Mitič, Spa-jič, Tasič; Stipič, Moravič, Rud/inski, Sekularac in Kostič. V 3’ je Rudinski zaradi pre-tega mišice zapustil igrišče. Zamenjal ga je Toplac. «» Juventus-Tottenham 2:0 TURIN, 25. — Juventus je nocoj premagal z 2:0 angleško moštvo Tottenham. Prvi polčas se je komčal z 1:0 v korist Ju-ventusa. Gola sta dosegla Si-vori v 20’ prvega in Nicolč v 45’ drugega polčasa. «»------- IZ POLITIČNIH RAZLOGOV Odpovedano srečanje Španija-Sovjetska zveza MADRID, 25. — Španska tiskovna agencija Je Javila, da je vlada odpovedala mednarodno nogometno srečanje za evropski pokal med špansko reprezentanco in Sovjetsko zvezo. V nedeljo tradicionalni žogobrc na Proseku Lani so zmagali samci kdo bo letos boljši? Tekma bo okoli 16. ure na proseškem igrišču blizu letališča Na Proseku že vsi nestrpno pričakujejo nedeljo. Marsikdo se bo vprašal zakaj. In vendar je jasno. V nedeljo bo namreč že tradicionalna nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi domačini. Za tekmo se obe moštvi skoraj tajno pripravljata in čeprav še nista znani postavi, se pa vendar govori, da bo v njiju nekaj odličnih igralcev, ki bodo imeli nalogo izrabiti vsak0 priložnost in spraviti usnje v mrežo nasprotnikov. Seveda bodo morali ti garati tudi za tiste, ki se sicer na nogomet spoznajo, a jim bo proti koncu tekme prav gotovo zmanjkal zrak v pljučih in bodo noge otrdele. Ze lani je bilo pnčakova- LAHKA ATLETIKA SOFIJA, 25. — Med lahkoatletskim mitingom je Romun Vamos zmagal v teku na 1500 m s časom 3’44”8. V troskoiku je Poljak Malchereczik dosegel znamko 15.93 m, medtem ko je najboljši bolgarski sprinter Batchvarov zmagal v teku na 200 m v 21”8. nje tega srečanja ogromno, še posebno, ker se je pri prvi tekmi orožniški brigadir neumestno vmešal, s čimer je sprožil razburljiv incident. Prosečani so morali zaradi brigadirjeve prepovedi prekiniti tekmo, a incident šovinističnega orožnika, ki mu ni ugajala slovenska beseda, je deloval kot najboljše propagandno sredstvo. Zaradi tega se je naslednjo nedeljo, ko je bila najavljena tekma, zbralo na Proseku toliko gledalcev, kot jih Triestina redkokdaj ima. Ne bomo opisali kako je bilo preteklo leto, pripomnili pa bi, da na igrišču niso manjkali niti posebni dopisniki, med katerimi je bil seveda tudi novinar domačega «Proseškega glasa«, kakor tudi številni televizijski spea-kerji. Najbolj Se je odrezal domači, ki je tekmo komentiral z duhovitimi domislicami. Lanskoletno srečanje med po- ročenimi in samci se je končalo z 1:0 za mlade. Lahko si predstavljamo poparjenost starih, še posebno, ker so morali po stari navadi odpeljati mlečnozobce z vozom v splošno zadovoljstvo ((nenavadnih potnikov« in v veselje občinstva. V gostilni pa so se vsi pobotali in so pri kozarcu dobrega vinca pozabili na nevšečnosti in tudi na zmagoslavje. Kot se vidi «malo za šalo in malo za res«. Tudi v nedeljo bo torej nekaj podobnega na Proseku in domačini upajo, da jim bo vreme milo. Ker bo organizacija še popolnejša so prepričani, da bodo priklicali na igrišče še več gledalcev, katerim ne bo žal, da so prišli. Se posebno ker smeha ne bo manjkalo, po tekmi pa bo dovolj zabave v vasi in tudi po dobro založenih gostilnah, kjer si bodo lahko utešili žejo in potolažili lačne želodce. V nedeljo avtomobilske - motociklistične dirke v Portorožu Letošnja «Nagrada za državno prvenstvo Portoroška prireditev postaja že tradicionalna 29. maja se bodo na portoroški tekmovalni stezi že četrtič pomerili domači in tuji prvaki motociklističnega in av. tomobilskega športa. Z vsakim letom postaja ta priieditev vse bolj vidna in vse bolj popularna turistično-športna manifestacija slovenskega obalnega področja ter se uvršča v najelitnejše tovrstne prireditve v vsej državi. '1 L ' Tudi letos bodo nastopili Tomosovi mopedi «Colibri». Na sliki je Tomosov izdelek na lanski portoroški dirki iMimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiiiiimfiiiitiiiiiiiiitiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiii Športno delovanje srednješolske mladine V petek na stadionu v Koloniji dijaški lahkoatletski Tekmovanja se bodo udeležili dijaki vseh višjih slovenskih srednjih šol Športno udejstvovanje je zelo razširjeno v italijanskih šolah, ki leto za letom prirejajo tekmovanja v lahki atletiki, košarki, odbojki in v plavanju. Uspeh ni izostal, ker so nekateri tržaški italijanski dijaki dosegli še kar kvalitetne rezultate. Po njihovem zgledu se ravnajo tudi goriški slovenski dijaki, ki redno prirejajo tekmovanja in uspešno nastopajo. Tudi tržaški Slovenci smo pred dvanajstimi leti šli po tej poti in tedaj doseženi rezultati so bili naravnost odlični. Nekateri rekordi slovenski šol kot n. pr. Sčukov skok v višino z znamko 1.70 m vztraja še sedaj in zelo verjetno, vsaj sedaj, še ni v nevarnosti. 2al pa je tedanji nastop ostal osamljen in je bilo treba čakati celih 10 let, preden so se slovenski dijaki ponovno pomerili v lahki atletiki. Ta nastop je bil pripravljen v naglici, zaradi česar je organizacija močno pešala in tudi občinstva je bilo premalo. Vseeno pa so doseženi rezultati v glavnem zadovoljili, posebno v teku na 100 in 1.000 m in v metu diska. Ta nastop je pokazal, da so tudi naši dijaki, pa čeprav v majhnem številu, tehnično pripravljeni za uspešna tekmovanja. Zal pa smo naslednje leto ponovno pogrešali nastop. Sedaj ima šolska mladina na razpolago atletski stadion in s tem tudi možnost in priložnost za resnejše vadbe. To priložnost so slovenski dijaki izrabili in zopet organizirali lahkoatletsko tekmovanje vseh višjih šol. Nas najbolj zanima kakšni bodo uspehi tekmovanja, ki bo v petek ob 15.30 na atletskem stadionu v Koloniji. Pred seboj imamo čase in mere predlanskega nastopa tržaških in letošnjega nastopa goriških dijakov. Rezultati so na eni in drugi strani kolikor toliko izenačeni. Tržačani so boljši v metih in v teku na dolgi progah, Goričani pa v skokih. Zelo dober je An-selmijev čas v teku na 80 m zapreke, medtem ko so se Tržačani v tej disciplini kaj slabo odrezali. Zato bodo na letošnjem tekmovanju slovenskih šol to panogo opustili. Tako Tržačani kot Goričani so zabeležili zelo slabe čase v štafeti, ki pač zahteva mnogo skupnega treninga. V petek bomo lahko torej že tretjič prisostvovali lahkoatletskemu tekmovanju slovenskih srednjih šol. Bodo stari rekordi zdržali? Bodo prišli na dan novi prvaki? To so vprašanja, na katera bodo odgovorila dejstva na tekmovalnih stezah. Naj samo navedemo najboljše mere in čase raznih prvakov naših šol: Tek na 100 m — DANILO PILAT (STA) 11”4; skok v višino — NEVO SCUKA (STA) 1.70 m; skok v daljino — URDIH 5.60 m; tek na 1.000 m — PERTOT (VRG) 3’2”; met krogle — STARC (STA) 13.24 m; met diska — FLORJANČIČ (VRG) 34 m. Za letos pričakujejo, da bodo rezultati boljši, če ne drugega že zaradi dejstva, da precej naših dijakov nastopa za italijanska društva. Naj- večja borba za prvo mesto bo v teku na 100 m in čeprav prognoza govori še vedno v prid Pilata, predvidevajo, da ta tekmovalec ne bo imel lahkega življenja na stezi. Tudi Pertot bo moral napeti vse sile, če bo hotel ponoviti svoj uspeh v teku na 1.000 m. Upamo, da bo to tekmova. nje slovenskih srednješolcev privabilo na stadion ne samo veliko š‘evilo tekmovalcev, temveč tudi gledalcev, ki bodo s tribun spodbujali svoje predstavnike k čim boljšemu uspehu P—zio Prireditelj portoroške dirke za «Nagrado Primorske«, Avto-moto društvo Koper, ki je lansko leto prevzelo organizacijo in izvedlo dirke z namenom, da bi postala vsakoletna tradicionalna afirmacija avtomobilsko-motocisklistič-nega udejstvovanja v tem naj-zahodnejšem delu Slovenije, je s svojim dosedanjim delom dokazalo, da je sposobno izvesti tako zahtevno prireditev kot so vsakoletne portoroške dirke. Skromno časovno tradicijo je v vseh dosedanjih prireditvah v veliki meri odtehtala visoka kvaliteta prireditve, posrečena izbira odlične tekmovalne steze in doseženi tekmovalni rezultati, ki bi bili v čast vsakemu mednarodnemu tovrstnemu srečanju. Brez dvoma je največje priznanje priredittjgju dirk dejstvo, da so portoroške avto-mobilsko-motociklistične dirke za ((Nagrado Primorske« od letos dalje vključene v tekmovanje za državno prvenstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije. S tanim priznanjem se ponaša le redkoka-tero društvo, saj so letos v vsej državi razpisana tekmovanja za državno prvenstvo le v Portorožu, na Ljubelju in v Beogradu. Dosedanje prijave tekmovalcev, ki spadajo med favorite jugoslovanskega avtomobil-sko-motociklističnega športa, obetajo na letošnji portoroški tekmovalni stezi mnogo presenečenj in mnogo športnega užitka, tako za gledalce kot za tekmovalce same. Posebno privlačnost predstavlja tudi u-deležba tujih vozačev, predvsem iz Italije, ki so stalni gostje na portoroških dirkah. Za državno prvenstvo bodo tekmovali motocikli do 125 ccm, do 175 ccm, do 250 cem do 350 ccm, do 500 ccm ter motocikli s prikolicami do 750 ccm, in v vseh teh kategorijah je pričakovati mnogo zanimivih srečanj in plemenitih borb. Precejšnje zanimanje vzbujajo tudi avtomobili (igran turismo« do 2000 ccm, ki pa so tokrat izven kategbrij, ki štejejo za državno prvenstvo Veliko zanimanje vlada tudi za razpisano dirko v kategoriji do 50 ccm, ki je že lansko leto požela veliko prizna, nje in prodoren uspeh ter visoko afirmirala domačo industrijo motornih koles. Spomnimo se le odličnega plasmaja Tomosovega mopeda Coli-bri, ki je v hudi konkurenci z italijanskimi izvenserijskimi specialkami dosegel prvo mesto v kategoriji motornih koles do 50 ccm. Tudi letos se v tej kategoriji obeta zanimivo srečanje med domačimi in tujimi vozači. večje jugoslovanske tov*«* motornih koles Tomos, p® ^ pa tudi soseščini z tere prebivalstvo ima vi _ razvito motoristično traa Taka športna srečanja, ^ so avtomobilsko-motocik -jj ne dirke, lahko na P°ar"eii-športnega udejstvovanja -u ko doprinesejo k utrJj„n,oV dobrih medsebojnih odn^ med sosednimi narodi, P> no v specifičnih pogojih (e< obmejnega prometa, P?.1** sti, ga pa predstavlja mulans za še bol- ? jrli. in še bolj množično delo ^ štev na tistem področju- gt tudi sekundarna P°meI5.- u-portoroških dirk je vre,.,-tna pošte vanj a. Tako ’cv^*roške prireditev kot so P°,_,,„nSk« leto dirke, privablja v slove1 obmorske kraje iz leta ^ y, vse več ljubiteljev aV ^0fta sko-motociklističnega Jugoslovanski državni prvak in uspešni tekmovalec v mednarodni konkurenci inž. Boško Snajder » sovozačem Radenl-čem v vožnji med lanskoletnim tekmovanjem v Portorožu PORTOROŠKA TEKMOVALNA PROGA - ENA NAJODLIČNEJŠIH ZVEZ V JUGOSLAVIJI Portoroška tekmovalna proga z njeno raznovrstno razgibanostjo, pestro speljanimi o-vinki in zanimivimi višinskimi razlikami spada med najlepše, obenem pa tudi najzahtevnejše tovrstne jugoslovanske tekmovalne terene. Po izjavah tekmovalcev iz prejšnjih portoroških prireditev proga prav nic ne zaostaja za slovito opatijsko stezo. Ni sicer tako hitra kot opatijska, vendar pa je zelo zanimiva in prav tako tehnično zahtevna. Samo cestišče proge, ki je bilo prejšnja leta že precej izrabljeno. je letos popravljeno. Vsa proga je namreč v sklopu asfaltnih dei na republiški cesti od Kopra preko Izole, Strunjana, Portoroža, Sečovelj in še dalje do hrvat-ske meje. Prav tako pa je bila ravno te dni dovršena razširitev in delna prestavitev mosta v Luciji, ki je še lansko leto predstavljala prevej kočljivo terensko točko na tekmovalni stezi. Most v Luciji, ki se nahaja v blagem ovinku ceste, ki vodi v Portorož, je bil občutno pomaknjen na levo stran, tako da je zdaj zavoj komaj občuten, cesta pa je speljana naravnost ter je s tem veliko pridobila glede varnosti vožnje. V teku so tudi zaključna dela pri gradnji poskusne steze za vozače, sodniške tribune, tribune za goste ter boksov za mehanike. Ti objekti bodo za letos sicer še provizorični, že prihodnje leto pa misli društvo pristopiti h gradnji zidanih objektov. POMEN PORTOROŠKIH DIRK Tradicionalne portoroške cestno hitrostne avtomobilsko, motociklistične dirke so predvsem pomembne kot edinstvena tovrstna športna manifestacija v tem delu Slovenije, ki je letos prerasla republiški okvir m se uvrstila v e-litno prireditev v zveznem merilu. Med prebivalstvom Slovenskega Primorja je motociklistični šport zelo popularen in priljubljen, posebno še v koprskem okraju, zahvaljujoč predvsem dejavnosti naj- tiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiammiiiiiinHmimiummmiiiiiiiiiiii Po mnenju revije «Ring Magazin* OB DESETLETNICI U OD ter domačih in tujih turi ^ Znano dejstvo je namr«. so k veliki mednarodni^ pularnosti letovišča L^e-veliko doprinesle prav z vj. nite opatijske dirke z* jjSto grado Jadrana« in Pra.V0 tf bomo čez nekaj let lan* dili tudi za Portorož. ZAKLJUČNA PRIREDI^ TLETNICI TEHNIKE Pokroviteljstvo letošnji j, toroskih dirk je prevze1 8 sednik Okrajnega Albi® odbora Koper, tovariš j0. Dujc, sama prireditev P za. vpada, oziroma predstavo vjrU ključno manifestacijo v., tnice praznovanja desete °jj* jke v ustanovitve Ljudske teJTie*uje koprskem okraju, ki °b ;zjra-tudi prve začetke org3 t0< nega avtomobilskega m y(jej. ciklističnega športnega gjoVe-stvovanja v tem delu ,r0gij nije. Poleg ostalih v dejavnosti Ljudske teb 0 koprskem okraju, kot . #jBo* dioamaterska in I80 v0o športna, predstavljata 0? avtomobilizem in tam u’ zem najaktivnejše P° alc-dejstvovanja ter s svoj■ :eta tivnim delom ure ti g* končne cilje in namen, . ^»je v svojem delovanju zas ^ Ljudska tehnika, to J«, njj, bližati sodobno tehniko .-u ter jim na ta način o., jiv-oplemenititi in obogatiti ljenje. im. Jose Becerra - boksar mesecu zaradi zmage nad NEW YORK, 25. — Svetovnega prvaka v petelini' Mehikanca Beccerro je boksarska revija počastila z na vom najboljšega boksarja meseca in to zaradi njegove ge nad Japoncem Yonekuro, ki ga je izzval za sveto naslov. Lestvice v posameznih skupinah so sledeče: TEŽKA KATEGORIJA Prvak; lngemar Johansson (Švedska) 1. Sonny Ston, 2. Zora Fol-ley, 3. Floyd Patterson, 4. Ed-die Machen, 5. Henry Cooper (V. B.) 9. Dick Richardson (V. B.) SREDNJETEZKA Prvak: Archie Moore, 1. Harold Johnson, 2. Eric Schoeppner (Nem.), 3. Mike Holt (Juž. Afr.), 4. Chic Cal-derwood (V. B.), 5. Germinal Ballarin (Fr), 7. Giulio Ri-naldi (It.). SREDNJA Prvak: Paul Pender, 1. Ray Robinson, 2. Gene Fullmer, 3. Joev Giardello, 4. Gustav Scholz (Nem.), 5. Hen-ry Hank. VVELTERS Prvak: Don Jordan, 1. Luis Rodriguez (Kuba), 2. Benny Paret (Kuba), 3. Frederico Thompson (Arg.), 4. Ralph Dupas, 5. Rudell Stitch. LAHKA Prvak: Joe Brorvn, pav« 1. Carlos Ortiz, 2- jjat-Charnley (V. B ), 3, lMe' thews, 4. Battling T°rr_nandet hika), 5. Carlos Hern» (Ven.), 6. Paolo Rosi (“•'• PERESNA Prvak: Davey Moore, ,rg.)i 1. Ricardo Gonzales ^ 3. 2. Gracieux Lamperti < perc? Sergio Caprari (It.). ’• pafiU Lewis (Brit. Indija), #• King (Nig.). PETELINJA Prvak: Jose Becerra „ 2- 1. Alphonse Halimi Repil Eder Jofre (Braz), «• pol-Yonekura (Jap.), 4-i-ir0y lo (It.), 5. Freddie Gunw MUSJA ( c h Prvak: Pone KtngP (Taji.), 1. Pascual Perez M>' ?K5 Sadao Yaoita (Jap-), j4iraI*J mun Ben Ali (Sp.) Totih" Bacallao (Kuba), '>■ Caldvvell (Irska). CIRIL KOSMAČ, 52 vasicah in po samotnih domovih. Tudi tam je lepo živeti, Silvija je poskakovala na mojem vratu, ploskala z rokama in se zamajala, kakor bi se tudi odmevi zaganjali vanj°_ it sem pomislil ter se nagonsko pritisnil k zemlji. Obšlo me je ter se tako glasno smejala, da se ji je kmalu začelo kolcati, je zavladala tišina, je udarila z okleščkom po parobku nekam otožno, a prijetno ugodje. Nekje v daljavi je ščebetala Tako smo križemkražem prehodili vse laze in obšli vse enkrat zakričala; Silvija, zavaljeni čmrlji so brenčali po cvetočem vresju, iz mudm miom Posedli smo ob tem razpotju ter se zamaknili v dolino, ki je zdaj ležala pod nami v vsej svoji zeleni tišini. Idrijca se je tiho prelivala med prodom, po beli cesti je brez šuma drvel rdeč avtomobilček, po štirikotnih rjavih zaplatah pre- oranih njiv so se pomikali pisani cvetovi: plevice so plele. Na polkrožni Prikrajarjevi njivi, zorani še po starem načinu, se jih je premikalo kar sedem: «Ali so vse domače?« sem vprašal. «Seveda bodo domače,« je rekla teta. «Dovolj jih imajo, zakaj bi najemali zunanje.« ♦Koliko pa jih je pravzaprav?« ♦Devet.« ♦In so še vse doma?« ♦Vse. Zdrave in močne, lepe in poštene čeče. Toda ženinov ni,» je vzdihnila teta. ♦Zdaj jim bo pot odprta,« sem rekel. ♦Lahko bodo šle v tovarne, ali pa kam drugam.« »Nikamor ne bodo šle,« je odkimala teta. ♦Preveč so starokopitni, preveč so v zemlji. Kmet je rojen za kmeta, pravi Prikrajar.« ♦Upajo, da se bodo poženile v hribe,« se je oglasila Kadetka ♦Toda tam je šele deklet! Pobov pa skoraj nič. Precej jih je padlo, a tudi kar je živih, se le počasi vračajo domov.« Zleknil sem se na hrbet in pogledal po šentviškogorski planoti, po tistem dokaj položnem m mehkem svetu, po Volčje grape se Je oglašala kukavica. Ležal bi celo večnost, toda zdramil me je zvon. ♦Jezus! Poldan zvoni!« je vzkliknila teta. ♦Pojdimo domov!« ♦Kaj!« je planila Kadetka. ♦Domov?« ♦živino je treba poklasti.« ♦Saj bo potrpela, kaj?« se je Kadetka proseče obrnila k meni. «če smo že tu, pojdimo vsaj . v Obrekarjev dob,« je dodala in se zagnala po srednji stezi. ♦Ne, ne!« Jo je odločno ustavila teta. ♦če že moramo iti, potem pojdemo po starem.« ♦Res je,» sem pritrdil. ♦Po pravilih bomo šli. Najprej v Dominove laze in šele od tam v Dob.» ♦Volčja grapa mi Je tako zoprna,« se je našobila Kadetka in nejevoljno stopila za teto, ki je že krenila po levi stezi. Spustili smo se v Volčjo grapo, ki je bila res zoprna, mračna in hladna. Kadetka je vso pot molčala. Ko pa smo prišli do prvih smrek v Dominovih lazih, se je razživela. ♦Joj, kako so zrasle!« je vzkliknila ter se začela poganjati od debla do debla. Smreke so res zrasle. Spodnje veje so se posušile in odpadle, zgornje so se dotikale in tkale nad nami neprodirno temnozeleno streho. Na tleh ni bilo nobene rasti, nobenega zelenja, samo tu in tam je iz debele plasti rjavih iglic silila bledikasta praprot in zaman iskala sonca. «Vse šmarnice so se odselile,« sem rekel. ♦Ob robovih jih bomo dobili,« je kliknila Kadetka in švignila naprej. Skakala je od smreke do smreke, zdaj je njena plavolasa glava pogledala izza tega, zdaj izza onega debla in zakukala; ♦Ku-kul ... Ku-ku! ...» Silvija je poskakovala na mojem vratu, ploskala z rokama ter se tako glasno smejala, da se ji je kmalu začelo kolcati. Tako smo križemkražem prehodili vse laze in obšli vse obronke, a šmarnic nismo našli. «Saj sem rekla, da je še prezgodaj,« je zanergala teta, ko smo se ustavili na robu, ki je strmo padal v mračno Zatesno. Kadetka se je samo zasmejala Sedla je na obronek, vzela v naročje Silvijo, jo poljubila na vroča lica in jo počesala. Nato je vstala, jo trikrat vrgla kvišku, jo še enkrat stisnila k sebi in jo poljubila ter mi jo spet posadila za vrat. «Se malce jo boš nesel,» je rekla in mi hudomušno poblisnila izpod obrvi. ♦Seveda,* sem pritrdil in jo začudeno pogledal. Ni se zmenila zame. Obrnila se je k teti in ji prav tako hudomušno pomežiknila. ♦Zdaj pa še v Dob!« je rekla, razširila roke in se bliskovito spustila po strmini nizdol. Teta je planila kvišku in jeknila. Zašumelo mi je v glavi in zamajal sem se, kakor bi se mi zemlja zazibala pod nogami. Nemo sem gledal v teto, ki je globoko zajela sapo in nato zakričala, preplašeno in ukazujoče hkrati: ♦Božena!... Božena!. . Boženaaa! ...» Najprej se je oglasil odmev, ki se je trikrat odbil: od skal pod Vranjekom, od Marnovšča in od Zatesna. Nato je priplavalo iz graje, široko in skoraj prešerno: ♦Ka-aaaj ? ...» »Nazaj!« je takoj odgovorila teta. Zajel sem sapo ter ji priskočil na pomoč. ♦Božena!... Poslušaj!« sem zaklical, a sem moral takoj utihniti, ker se je Silvija spustila v obupen Jok. Vzel sem jo v naročje, da bi jo potešil. Kadetka pa je slišala moj klic. ♦Ooo-hooo...» se je oglasila. ♦Pojdite po steziiil... Jaz grem povpreeek! ... Dobimo se pri grobuuuu ...» Pri zadnji besedi je teta trznila, nato je stisnila ustnice ♦Boženaaa! ...» Odgovoril ji je samo odmev. ♦Pojdiva za njo,« sem rekel. jj0 k Teta se je kar zakadila po stezi. Stisnil sem Sij sebi, da je veje ne bi oplazile. Nerodno sem prekladal ^ ^ ki so bile spet težke, ter se poganjal skozi gosto me je obdajala. Nobene ptice ni bilo slišati, listje je n 1bSu potrepetavalo v vetru, še moji podkovani čevlji so breZ L,»l» škripali po kamenju. Pridrvela sva v grapo in se z *e$e\c navkreber. Tedaj se je oglasilo s Presličevega brda, in široko: ♦Ooo-hooo...» gv»i Teta se je na mah ustavila in me pogledala, & da so se odmevi polegli, nato sem dal roke k uSt odgovoril: ♦Ooo-hooo...» ♦H0-000...» je Kadetka potrdila moj odgovor. «Mamica je!) je vzkliknila Silvija in veselo poskoč • ^ ♦Mamica,« sem potrdil in pohitel za teto, ki J® spet naglo ubirala pred menoj. Sla je kakor srna. u ,g( se je šele na Presličevem brdu ter mi s pogledom u naj pokličem. ♦Ooo-hooo...» se je oglasilo z Mellnskih lazov. ^ je Teta ni počakala, da bi potrdil odgovor. Zagnala naprej in skoraj tekla do Melinskih lazov. Tam se je 118 in me spet pogledala. ♦Ooo-hooo ...» sem poklical. Odmevi so se zvrstili in polegli. Nato tišina. ♦še enkrat,« je rekla teta. ♦Ooo-hooo...» Teta je široko odprla oči in čakala. , jp (Nadaljevan)e