PA GA JE! S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V TRBOVLJAH Zasavski »Zasavski tednik- » glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ln Litija - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar -Naslov: Uredništvo ln uprava -Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 38 -Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List Izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din - Cena Izvoda v kolportaa 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega podjetja »DELO- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo. ev. ?9 TRBOVLJE, 13. julija 1960 in «1:»s i.eto vm Več važnih sklepov Na seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Trbovljah dne 28. junija tega leta sta oba zbora razpravljale o važnih vprašanjih, ki zadevajo trboveljsko občino. Na seji občinskega zbora so hajprej verificirali mandat novoizvoljenega odbornika občinskega zbora Janeza Železnika, ki je bil izvoljen na na- m M ■ \:T S ■IS OBiSK IZ SUDANA V soboto, 9. julija, je pri-*pel v našo državo, v Beo-Brad, sudanski predsednik Abud. Beograd mu je pripravi slovesen sprejem. Na letališču v Batajnici so pred-•ednika Sudana pozdravili °a j višji jugoslovanski državni funkcionarji. Drugi dan je Predsednik FLRJ Josip Broz Tito priredil v počastitev visokega gosta slovesno kosilo. Med kosilom, ki je potekalo v prisrčnem vzdušju, sta oba Predsednika izmenjala zdravici. NAFET POLOŽAJ V KONGU V Kongu vre ter je položaj *elo resen. Predsednik vlade Aatange Lumumba je zahteval posredovanje belgijskih fet. Te so s pomočjo padalcev Vzpostavile red v pokrajini Katanga. Belgijska letalska jfriižba je pripravljena nuditi belgijskemu veleposlaništvu v Kongu letala za morebitno Potrebno evakuacijo prebivalstva, kjer so se črnske čete Uprle belgijskim oficirjem. Kuba se bo obbnilana VARNOSTNI SVET Predsednik kubanske vlade ‘'del Castro je Izjavil, da se bo Kuba obrnila na VS, če bo njen severni sosed ZDA ?®ostroval pritisk na Kubo. t-^jal je, da morajo odnosi ttled vsemi državami temeljiti b® spoštovanju njihove suverenosti. V zadnjih dneh se je ®®Petost med Kubo hi ZDA *®lo povečala. VELIKE POPLAVE NA JAPONSKEM V. jugozahodni Japonski Je zadnjimi poplavami izgu-r*10 življenje 19 ljudi, trije Pa izginili. Najbolj je pripadeta pokrajina Hirošime, je izgubilo življenje 14 Jjdl. Skoda je zelo velika, je bilo poplavljenih devet J*°č hiš, izmed katerih je 50 ‘'opolnoma razdejanih. PREISKAVA PROTI P0WERSU KONČANA jJ? Moskve poročajo, da je zavni odbor za varnost kon-r*1 Preiskavo proti ameriške-v.u pilotu. Spise so izročili /"laškemu kolegiju vrhovne-~ sodišča SZ. Obtožnica te-j2®pl na členu 2 zakona o S?čfncih proti državi, ki se predvsem vohunstva. Ni {Jr ®e znano, kdaj bo obrav-V?v® proti pilotu Powersu. jbejija so, da se bo proces konec julija ali pa v “ku prihodnjega meseca. nove članice ozn bližnjem zasedanju OZN t£r? sprejeli v članstvo te »»■"•narodne ustanove 6 afri-**h ■ oijo Mali, malo gansko držav: Kamerun, Togo, 5 domestnih volitvah 12. junija. Novi odbornik Janez Železnik je tudi opravil zaprisego. Na tem zasedanju so odborniki sprejeli odlok o določitvi roka, po katerem lahko prejšnji lastnik nacionaliziranega, nezazidanega zemljišča zahteva, da si na tem ozemlju sezida družinsko hišo. Rok, do katerega mora prejšnji lastnik zemljišča takšno zahtevo predložiti, ne sme biti krajši od 6 mesecev. Za to predvideva odlok skrajni rok do 28. februarja 1961, tako da bo od sprejetja odloka pa do konca tega roka preteklo najmanj 6 mesecev. Oba zbora sta sprejela tudi načrt odloka o spremembi odloka o določitvi območij, za kateri se lahko ustanovita dve stanovanjski skupnosti. Tako se formira tretja stanovanjska skupnost »Zasavje«, ki bo obsegala področje treh zborov volivcev oziroma treh volilnih enot. — Nadalje je bila sprejeta odredba o obveznem izrednem cepljenju otrok proti oslovskemu kašlju. Ta predpis je bil nujno potreben, ker je število teh otrok oziroma priglašenih primerov oslovskega kašlja izredno veliko. Cepljenje bo zajelo vse otroke, ki so se rodili v letih 1952 do vključno 1957. Za izvršitev te akcije je občinski ljudski odbor namenil potrebna sredstva. Sprejeli so odločbo, da se Glasbena šola v Trbovljah postavi na raven samostojnega zavoda. Zavod mora poslovati po predpisih zakona o proračunih in finansiranju samostojnih zavodov in po smernicah sveta za kulturo in ustanovitelja. Ustanovitelj je občinski ljudski odbor. Sprejeli so tudi pravila, ki jih je predpisal ustanovitelj. Ko sta oba zbora razpravljala o načrtu sklepa o podaljšanju oprostitve plačevanja dela stanarine po členu 10 uredbe o izplačevanju nadomestila za povečano stanarino, sta sprejela sklep, da velja za vse tiste, ki so dobivali manjše nadomestilo, kakor znaša nova stanarina, oprostitev plačevanja manjše stanarine do 1. julija tega leta. Oba zbora sta torej odločila, da se stanarina od navedenega dne naprej plačuje v celoti brez oprostitve. Potrjen je bil odlok o sklepnem računu o izvršitvi proračuna občine Trbovlje za leto 1959. Občinska doklada od sa- mostojnih poklicev in premoženj ostane v letu 1960 ista kot lani. Ker je bil zadevni odlok sprejet samo za leto 1959, se podaljša njegova veljavnost tudi za letos. Nadalje so občinski odborniki sprejeli odlok, ki predpisuje občinsko doklado od dohodkov kmetijstva, ki se odmerja po katastrskem dohodku. Iz proračunske rezerve so odobrili sredstva za ureditev rentgenskega aparata za slikanje in ureditev temnice v Zdravstvenem domu v Trbovljah. Gostišču na Kleku je bilo odobreno posojilo za obratna sredstva iz investicijskega sklada v višini 600.000 din. ObLO Trbovlje je prevzel tudi poroštvo za investicijsko posojilo iz okrajnega družbenega investicijskega sklada za Trgovsko podjetje »1. junij« za ureditev manjkajoče oprave in za samopostrežno trgovino v Blagovnici v višini 2 in pol milijona dinarjev. Prav tako se Trgovsko podjetje »1. junij« oprosti plačevanja najemnine za dobo 3 mesecev v znesku 1,384.695 din za kritje gradbe-no-obrtniških stroškov samopostrežne trgovine. Oba zbora sta sprejela sklep o izdaji poroštvenih izjav za Zavod »Tika« v Trbovljah v znesku 3 milijonov dinarjev za nakup potrebne oprave. Dodeljeno je bilo tudi posojilo iz rezervnega sklada občine za sanacijo Avtoprevozn iškega podjetja Trbovlje v znesku 2,400.000 din ter sprejeto poroštvo za investicijsko posojilo iz občinskega družbenega investicijskega sklada za Avto-prevozniško podjetje Trbovlje v višini 4 milijonov dinarjev. Glasbeni šoli v Trbovljah so na seji odobrili 1 milijon dinarjev za kritje poslovnih stroškov, vendar se dodeli za kritje izdatkov šole 600.000 dinarjev, ostalih 400.000 din se pa zadrži ter z denarjem krije ukovina za socialno šibke, a nadarjene gojence te šole. Kdo bo prejemal iz tega naslova ukovino, bo določil svet za kulturo v sporazumu s šolskim odborom Glasbene šole. Imenovam je bil tudi gradbeni odbor za gradnjo Tovarne polvodnikov IEV v Trbovljah. VREME ZA CAS OD 14. JULIJA DO 24. JULIJA: Sredi julija ali malo kasneje močne nevihtne plohe. V ostalem bo v splošnem lepo vreme., Dr. V. M. 4. V odboru so: predsednik občine Martin Gosak, Marijan Ahačič, direktor Investicijskega biroja v Trbovljah, Slavko Borštnar, predsednik občinskega odbora SZDL Trbovlje, Maks Čeme, načelnik za finance ObLO Trbovlje, Alojz Dular, direktor Splošnega gradbenega podjetja »Zasavje«, Pavle Kovač, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah, ter Milan Kožuh, pomočnik direktorja rudnika Trbovlje—Hrastnik. Za direktorja Gostinskega podjetja »Majolka« v Trbovljah je bil imenovan Leon Kavšek. »Mrcina kosmata, pa sem te!« — je dejal Zupančičev Albin, šegavi lovec iz Šemnika nad Zagorjem, ko je potrepljal »ta divjega«. Kot vidimo po sliki, je bil zelo zadovoljen s tem plenom. Kljub svojim 74 letom še vedno zahaja na lov, včasih se mu pa. sreča nasmehne, da podere kaj imenitnejšega, tokrat divjega merjasca. »Zdaj ne boš več ril po krompirju!« — je še rekel in si pogladi! brke. (Foto: Rado Palčič) JEVN1ČAN1 SO OBISKALI NAŠO VOJSKO V PASJEKU KJER GRADE ZASAVSKO CESTO Ko se je v petek, 1. julija, ustavil vlak na Savi pri Litiji, se je vsula cela vojska mladih ljudi; iz vagonov. Preko 50 gostov iz Jevnice in nekaj iz Kresnic, vsi v belih srajcah in temnih oblačilih. Sprejel jih je nasmejanega obraza tovariš Urbanc, referent za prosveto Pri ObLO Litija. Goste sta pozdravila tudi šolski upravitelj na Savi, tov. Niko Frestor in njegova žena. Vsi so se zvrstili v dolgo kolono in i© mahnili proti 13. JULU — PRAZNIK ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV Srečno pot, tovariši šoferji! PET LET ZDRUŽENJA TRBOVELJSKIH ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV — PROSLAVA ŠOFERSKEGA PRAZNIKA BO V SOBOTO, 16. JULIJA — RAZVITJE DRUŠTVENE ZASTAVE — TRADICIONALNA NOGOMETNA TEKMA Pod pokroviteljstvom predsednika občine Trbovlje Martina Gosaka bo Združenje trboveljskih Šoferjev in avtomehanikov proslavljajo svoj praznik namesto 13. julija, v soboto, 16. julija. Ob tej priliki bo šofersko združenje praznovalo tudi 5-letnlco svojega obstoja ter jo združilo s slavnostnim razvitjem svoje društvene zastave. Slovesnost bo na košarkarskem igrišču 8D Rudarja v Trbovljah v soboto, 16. jnllja ob 18. uri, ob sodelovanja Delavske godbe na pihala lz Trbovelj ter ob udeležbi članov in gostov is Hrastnika, Zagorja, Radeč, Ljubljane ln še od drugod. Ob tej priložnosti bodo razdelili priznanja zaslužnim članom šoferskega združenja, častnemu člann združenja, tovarišu Francu Gnčekn, ki Je še 48 let šofer In dela še vedno na področju te dejavnosti, bodo pa podelili posebno legitimacijo. Po tej slovesnosti bo sledila tradicionalna nogometna tekma, v kateri se bodo pomerlU šoferji ln avtomehaniki iz Trbovelj z enako ekipo iz Hrastnika ln Radeč. Udeležimo se v velikem številu praznovanja šoferskega praznika v Trbovljah in jim zakličimo: SREČNO POT, TOVARIŠI ŠOFERJI! Ponovno sta se vzela lo' ijf8® te afriške dežele, ki '-ie-.n delu. M. V. »Veseli rudarji« na obisku pri graditeljih Zasavske ceste V soboto so graditelje Zasavske ceste obiskali člani godbene ekipe »Veseli rudarji«, ki sodelujejo v okviru Svobode Trbovlje II. Zabavni ansambel, ki je bil okrepljen z znanim revirskim humoristom Tonetom Korenom, je v poldrugournem programu posredoval borcem JLA, graditeljem nove ceste, vrsto veselih pesmi in napevov, glasbe tn humorja. Gostje iz Trbovelj so po končanem sporedu ostali še dlje časa v družbi z borci JLA in se seznanili z njihovim življenjem in delom na cesti. Na željo vojakov in ostalih jih bodo »Veseli rudarji« še obiskali, žele si pa, da bi jih obiskali tudi drugi. GODBA IZ HRASTNIKA NA P ALIČU Te dni je bil na Paliču dru-ri festival amaterskih orkestrov Srbije. Nastopili so zabavni ansambli, narodni, simfonični in komorni orkestri ter godbe na pihala. Kot gost je na festivalu sodelovala tudi godba na pihala DPT) Svoboda I- iz Hrastnika pod vodstvom Viki osja Malovrha; dosegla je izreden uspeh. MED GRADITELJI ZASAVSKE CESTE Miha Marinko obiskal graditelje ceste JUBILANT ALOJZ JAGER V KROGU SVOJIH MLADIH VNUČKOV - PONOVNO STA SE VZELA ALOJZ JAGER, STAR 78 LET IN VIKTORIJA JAGER, STARA 60 LET. V SOBOTO, 18. JUNIJA NA POROČNEM URADU OBČINE TRBOVLJE. POROČIL JU JE PREDSEDNIK OBČINE MARTIN GOSAK. NA SLIKI SE VPISUJETA V POROČNO KNJIGO. ZLATOPOROCENCA STA SE PA NATO POMERILA, KDO JE SE BOLJŠI NA MOTORNEM KOLESU. PROPAGANDIST AMD TRBOVLJE SE PA ZADAJ ZA NJIMA ZADOVOLJNO SMEHLJA. KLJUB TEMU, DA JE 2E MALO KASNO, SE ŠTEVILNIM ČESTITKAM, KI STA JIH PREJELA OBA ZLATOPOROCENCA, PRIKLJUČUJEMO TUDI MI Dl ItU CELIMO SE OBILO ZDRAVIH LET. Dela na gradnji Zasavske ceste, s katerimi so pričeli letos 1. junija, lepo napredujejo ter bodo za letošnje leto po načrtu predvidena dela pravočasno končana. Predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko je obiskal gradbišče Zasavske ceste 29. junija v spremstvu generalnega polkovnika Pera Kosoriča, litijskega ljudskega poslanca Humberta Gačnika, predsednika ObLO Litija Staneta Pungerčarja, sekretarja občinskega komiteja ZKS Litija Toneta Praprotnika, predsednika ObLO zagorje Rada Tau-farja in sekretarja občinskega komiteja ZKS Zagorje Rudija Bregarja. Predsednik Miha Marinko si je ogledal traso Zasavske ceste na sektorju Pasjek—Ren-. ke—Tolmuni, od koder bodo potem cesto speljali dalje do Zagorja. S pripravljalnimi deli na tej cesti so pričeli letos 1. junija. Cesto gradijo pripadniki JLA. Letos so nameravali napraviti cesto le od Pasjeka do Renk, prizadevanju pripadnikov JLA se je pa zahvaliti, da bo do konca meseca avgusta dograjena cesta še od Renk do Tolmunov. Po dosedanjih pripravah in delih računajo, da bo cesta do Zagorja dograjena prihodnje leto. Po ogledu del na trasi si je predsednik( Marinko ogledal tudi taborišče vojakov, ki grade cesto in se z njimi dalj časa razgovarjal, ob odhodki jim je pa predsednik Martato zaželel nadaljnje delovne uspehe na tej za Zasa’ Slovenijo tako važni S PLENUMA SOCIALISTIČNE ZVEZE V HRASTNIKU Kako bodo vbodoče finansirali gradnjo stanovanj Ze po uvodnih besedah nov in leta 1959 preko 8 mi- stanovanja za potrebe obrtni- strukciji, za sedaj ne more predsednika občinskega odbo- lijonov. Iz tega vidimo, da so kov, za trgovske in gostinske nuditi finančnih sredstev za ra SZDL v Hrastniku, tov, zahteve in potreba po kreditu Franca Grešaka, in poročilu iz leta v leto naraščale, tov. Urbajsa o dosedanjem Po dosedanjih podatkih je delavce, prav tako za zdrav- gradnjo novih stanovanj, stveni kader in tudi za pro- Tovariš Brečko je ob tej svetne delavce. Problem stano- priliki navedel porast družin delu UO stanovanjskega skla- bilo v hrastniški občini porab- vanj za slednje navedene je v občini. Vsako leto se pproči da občine Hrastnik je bilo ljeno 976 milijonov 681.000 di-pričakovati obširno razpravo narjev za gradnjo stanovanj, še posebno kritičen. Po plodni in informativni razpravi o dejanskem položaju glede stanovanjskega vprašanja je prišel plenum do zaključka, da ne more zavzeti dokončnega stališča glede na- okrog 100 parov. Tako bi bilo plačil stanovanjskih interesen' o tem vprašanju. Vsekakor je bilo poročilo Ob danem dejstvu in spri- treba v petih letih pripraviti kar je gotovo lepa številka, čo okoliščine, da primanjkuje za nove družine 500 stanovanj. Vendar so potrebe v tem po- finančnih sredstev za kritje tov, pač pa je sklenil, da se pri občinskem odboru SZDL tovariša Urbajsa zelo izčrpno, - giedu tako velike, da letošnje vseh potreb, je bil stavljen iz katerega bi povzeli samo leto ne bodo sredstva zadosto-nekaj posameznosti o delu vala niti za minimalno kritje sklada za stanovanjsko izgrad- potreb po stanovanjih, kajti njo. Sklad se je formiral v Pri posameznih stanovanjskih občini že leta 1956. Leta 1956 komisijah je vloženo veliko je imel ta fond 57,653.000 din število prošenj za stanovanje, dohodkov, leta 1957 71,506.000 in sicer na hrastniškem rud-din, leta 1958 86,243.000 din, niku 120 prošenj, v steklarni leta 1959 pa 105 milijonov di- in kemični tovarni 65 prošenj, narjev, medtem ko je za letos v Zidanem mostu 12, v Rade- predlog, da bi morali posa- za gradnjo stanovanj za posamezni reflektanti tudi sami mezne interesente dejal, da bi sodelovati prj finansiranju Tajnik sindikalnega sveta v sestavi komisija, ki se bo Hrastniku je glede naplačila ukvarjala s tem vprašanjem) enaka komisija se izvoli tudi pri ObSS Hrastnik. Obe kobilo v tem pogledu treba za- misiji bosta vodili nadaljnjo gradnje stanovanj, pa bilo si vzeti za vse reflektante enak akcijo za rešitev tega perečega to tudi v družbenem sek- kriterij. — Kemična tovarna: v vprašanja. Tako na primer Hrastniku bo potrebovala po nlaniranih 79,917.000 din dohodkov. Glede večanja anuitet se predlaga revizija, ker bo odplačevanje dolgov prepočasno. čah 65, na Dolu pri Hrastniku pa 20 prošenj za stanovanje. tor ju. V razpravi je sekretar občinskega komiteja ZK tov. Marijan Orožen poudaril, da položaj nujno terja samoude-ležbo interesentov pri gradnji stanovanj, vendar bo treba komisija razpiše med intere-svoji rekonstrukciji okrog 60 senti tudi anketo, kakšna sta* do 80 novih stanovanj, seda- novanja bi bila zanje najbolj nje stanje financ podjetja je pa ob času kritično. Po dveh letih ali treh, ko bo treba od- primerna, namreč ali so za gradnjo cenenih stanovanj * manjšo površino ali za grad- Kakor je bilo predvideno, giecie tega izvesti široko akti-bi morali v hrastniški občim vizacijo med volivci, ki naj bi plačevati kredite za obnovo njo večjih stanovanj. Rezultat tovarne, bo finančen položaj ankete naj bi se pripravil do letos zgraditi na novo 100 sta- podjetja še vedno kritičen. meseca septembra. r. r. V dosedanjem delu je bilo n°vanj ter 2 samska domova, odobreno podjetjem kot poso- Sedaj ie Pa v gradnji že 67 jilo leta 1956 preko 42 milijo- stanovanj v družbenem sek-nov dinarjev, leta 1957 preko toriu ter 65 stanovanj v pri-47 milijonov leta 1958 preko vatnem sektorju. Povprečno bi 50 milijonov, a leta 1959 preko bil° treba Ietno zgraditi 65 64 milijonov dinarjev Posa- stanovanj. Po podatkih je mezniki so dobili leta 1956 amortizirano v Hrastniku že NA NOVO UREJENI HRASTNIŠKI CESTI preko 3 milijone dinarjev kredita, leta 1957 preko 5 milijonov, leta 1958 preko 6 milijo- preko 1.200 stanovanj. Ce gledamo perspektivno, bi bilo pa treba graditi tudi V ZAGORJU RO 13 KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE Novost različne sekcije prinesli sprejemljiv predlog za način gradnje stanovanj in višino samoudeležbe. Potrebno bo postaviti komisijo, ki bo pripravila material za zadevno razpravo. Direktor rudnika Trbovlje—Hrastnik tov. Stanko Dolanc je prikazal način, ki ga je rudnik glede tega že uvedel, ter pripomnil, da pozitivno vpliva na gradnjo stanovanj. Toda na rudniku vsak reflektant na novo stanovanje vlaga po 100.000 din na račun, S SEJE OBEH ZBOROV ObLO HRASTNIK Preskrba mesa in mleka Na seji obeh zborov občin- ]ju. V perspektivnem planu tara* sloga ljudskega odbora v Hrast- j,a je bila predvidena gradnja i rud- J ‘r “ Hnirn onn p‘ m™ r-iku odborniki sprejeli vrrto blagovnice na hrastniškem ze letos dograjena. Predlog, cdlokov ter rv0,.,,žan DoroS,;o „.h, Ki . odlokov ter posiušali poročt-o niku, medtem ko bi se ostala o delu sveta za blagovni pro- trgovine ukvarjale le bolj * met pri ObLO Hrastnik. Delo prodajo vsakodnevno potrebnega špecerijskega blaga. Per- Na pokongresni konferenci renči so razpravljajoč o usta-Bocialistične zveze delovnih novitvi predvidenih novih ljudi v Zagorju so razpravljali krajevnih organizacij Sociali- tudi o predlogu glede formiranja krajevnih organizacij Socialistične zveze delovnih ljudi v zagorski občini. Spremem- stične zveze v središču mesta, imen ovali tudi iniciativne odbore za formiranje novih krajevnih organizacij SZDL, za ker na njihovem območju ne obstajajo krajevni odbori, priključile nastajajočim novim krajev, organizacijam SZDL, ganizaciji Kisovec-Loke podružnica za Colniše, pri krajevni organizaciji SZDL Pod-kum, podružnica za Zg. Sklen- in to sedanja osnovna organi- drovec in pri krajevni organi- be so nujne zaradi tega, ker se predsednike so pa bili imeno- n. pr. doslej področje osnovne organizacije SZDL ne sklada z območjem meja stanovanjskih skupnosti v središču mesta in s področjem krajevnih odborov na vasi. V samem Zagorju ob Savi bodo poslej tri krajevne organizacije Socialistične zveze, in to: Zagorje-Selo, Zagorje in Kisovec-Loke. Krajevna organizacija Kisovec-Loke bo pa imela v Colnišah. kjer je bila doslej osnovna organizacija SZDL podružnico. Na območju krajevne organizacije SZDL Zagorje se pa razpuste vse dosedanje tri osnovne organizacije SZDL Zagorje I, Zagorje II in Zagorje III. Na konfe- vani: za novo krajevno orga- zacijo SZDL Zgornji Sklen-drovee, nastajajoči krajevni organizaciji SZDL Mlinše in zaciji SZDL Mlinše podružnica za Kandrše. Skrbeli pa bo tudi treba, da bo na področju da bi se vplačalo 10-odstotno predplačilo na stanovanje, namreč na njegovo vrednost, „ , ... . bi bila prevelika finančna v, a..je b ^ na skoraj - obremenitev za večino tistih. Palovlčrl° zaseden'h petih sejah spektivni plan j« bil Izveden, ki potrebujejo stanovanje. *®zmeet»a dobro - svet j« pa Možnosti glede udeležbe pri opravljaj o družbenem planu gradnji potrebnih stanovanj pa v hrastniški občini razen ■—-> » -------— •»* « “--m-- i« >..•!„ --v- radeške Papirnice ob času ni- nih računih teh podjetij, o na- mn ;„tr'omia!i7.;irji' nnslevnih Lnlcnlov d*ovoljiva le glede zelenjav , slabše je pa bilo s preskrbo mesa. Težave v preskrbi kraja ma nobeno podjetje. Vprašanje preskrbe trga * niih računih teh podjetij, o na-c'anali zaciji poslovnih lokatav Tov. Jože Klanšek, član ple- specializaciji trgovin, o preši;r- nizacijo SZDL Zagorje-Selo sedanja osnovna organizacija Boris Taufer za novo krajevno SZDL Colniše nastajajoči kra- kakor smo že omenili — do- vasi delo sekcij SZDL zaživelo. organizacijo SZDL Zagorje Bogomil Gostiša in za novo krajevno organizacijo Kisovec-Loke Ivan Roglič. Iniciativni odbori krajevnih organizacij SZDL imajo nalogo pripraviti vse potrebno za ustanovitev krajevnih organizacij. Le-te bodo ustanovljene »a konferencah, ki bodo v začetku jeseni. V mesecu oktobru bo pa predvideno občinska konferenca organizacije Socialistične zveze Zagorje ob Savi. Na področju vasi se bodo nekatere dosedanje osnovne organizacije SZDL zaradi tega, VAZNO OBVESTILO Vsem naročnikom in dopisnikom Zasavskega tednika ter ostalim sporočamo, da se je uredništvo in uprava našega lista preselila v nove prostore ter je sedaj naš novi naslov: Uredništvo in uprava Zasavskega tednika, Trbovlje, Trg revolucije št. 11 (II. nadstropje, desno), prosimo, da vsa naročila, dopise in poročila za naš tednik pošiljate na nov naslov. Uredništvo ln uprava jevni organizaciji SZDL Kisovec—Loke. Tudi za porajajoči se krajevni organizaciji SZDL Podkum in Mlinše so na nedavni občinski konferenci SZDL imenovali iniciativne odbore. Območja ostalih dosedanjih osnovnih organizacij SZDL v Zagorju ostanejo po predlogu nespremenjena. Kot novost v delu organizacij Socialistične zveze bodo ustanovili pri krajevnih organizacijah različne sekcije. Vsaka od novoustanovljenih sekcij bo pa imela tudi svoje vodstvo. Razumljivo je da bodo morala vodstva krajevnih organizacij SZDL stalno spremljati delo teh enot, obenem pa skrbeti, da bodo delali tudi odbori podružnic krajevne organizacije, koder bodo le ti ustanovljeni. Predvideno je, da bi bili na območju zagorske občine pri treh krajevnih organizacijah V kratkem pionirski hišni sveti numa. je govoril o problemih ti trga z mesom in zelenjavo, . . , hrastniške Steklarne. Dejal je, o problematiki odkupa in pro-da podjetje, ki je v rekon- devah, ki sodijo v pristojnost ste-ta za blagovni promet. Med razpravo o družbenem daje ter še drugih tekočih za- nlzk? odmerjenih odkup- riievflih iri canH.iir-, r«t nlh oen živine. Svet je proučeval tudi tuš* koče, ki se porajajo na trgu i Na zadnji skupni seji odbora SZDL Selo stanovanjske kolonijo. Na območju te stanovanjske skupnosti Zagorje I in Dru- skupnosti pa se pripravljajo štva prijateljev mladine je bil tudi že na ustanovitev pionir-j-----.• —j „ ~i-.. ------— skih hišnih svetov, ki bodo KJ S«? JSSfcVV: SK&ffVB n* isto viši,no kot lani. vendar Pri tem, f nastelo vprašan e pričakuje letos povečanje refeSa\, It, f } P r' dnevni red v celoti posvečen najmlajšim državljanom območja te stanovanj-' , skup- čine. nosti. Prometa za 4 odst. S tem v zve- vala občina v višini 4 din za liter, trgovska podijetja pa 3,5 prvi na območju zagorske ob- ® “J* potreb? p0 din' za “liter v' prihodnje"bodo čine S nionirii so že imeli Sradr^l potrošniškega centra v , “J* , ,P ".„J „ Zagorje igrišč in to h treh da bo-i dneh šča za skup- V proraču . je za gradn predvideno % po eno igri kraju. Zato sc do pričeli že z gradnjo 'otro področje st; • nosti Zagorj, kolonijo. Na< lal Jože Hat mladina bod< zemeljskih d se domenili, da bodo organi- vali, med drugim pa skrbeli zirali družabno prireditev s na primer v koloniji France plesom, katere čisti dohodek Farčnika za lepšo zunanjo po S pionirji so že imeli sestanek, na katerem so jim pojasnili pravice in dolžnosti pionirskih hišnih svetov. Ra- — —«— ------------- —■---- ------- oklenem čunajo, da bodo že v kratkem nje trgovske poslovne prostore volitve prvih pionirskih hi- ter uvesti več trgovin z nepre- .............. trganim delovnim časom, imenovanim non-stopom. šnih svetov. Razumljivo je, da bodo najmlajši državljani s področja stanovanjske skupnosti Zagorje I navdušni in nikovo komaj čakajo volitev pionir-> izde- skih hišnih svetov. To predvsem zato, ker so spoznali, da je mnogo takih stvari, ki bi Zg Hrastniku, ki bo dograjen v določen, mlečni okoliši, kjer letošnjem novembru. Nadalje 89 bo mteko pHačevalo Clraž« bo nujno treba urediti doseda- »«* v meet’mh °™h' 55 sklepom se bodo kmetovalci bolii zainteresirali za prodajo >'*• ze pridelovanje mleka. Vprašanje Investicij v trgovini gostinstvu in mesnicah za gradnjo skladišč ozimnic In »a nakup hladilnih naprav ie svet isli in l ili pri luko so jih pionirji lahko sami’ ureje- V8eh dosedanjih trgovskih pod- Ko je svet za blagovni promet obravnaval vprašanje specializacije trgovskega omrežja, , le ugotovil, da je specializacijo poseben študij hi#- možno uvesti šele po združitvi tovil, da bo mogoče te prestare in naprave urediti oziroma najetij, ki so poprej razpolagala kupit le postopoma, ker P*1" nezadostnim ““ njkuje v ta namen potrebnih sredstev. SZDL ustanovljene podružni- bodo prav tako uporabili pri dobo tega dela zagorskega ce, in sicer pri krajevni or- gradnji igrišč za Farčnikovo kraja. (ma) r SLOVESNE PROSLAVE DNEVA RUDARJEV IN DNEVA BORCA V REVIRJIH Revirji so praznovali V Trbovljah so v proslavo letošnjega praznika rudarjev in v počastitev dneva borca pripravili razne športne ln kulturne prireditve. Rudnik Trbovlje-Hrastnik je imel na večer pred dnevom rudarjev, 2. julija, v Delavskem domu v Trbovljah slavnostno sejo delavskega sveta. Uvodni govor je imel na tem zasedanju predsednik UO Polde Petrič, ki je pa predal besedo predsedniku DS rudnika Jožetu Zorčiču, ki je govoril o uspehih delavskega samoupravljanja trboveljskih in hrastniških rudarjev, ki se očituje predvsem v proizvodnji in storilnosti, ki je v porastu, a tudi v sodelovanju z občino na področju komunalne in ostale družbene dejavnosti. Predsednik delavskega sveta je med drugim poudaril, da rudarji — člani DS na svojih zasedanjih čedalje spoščeneje razpravljajo o problemih svojega podjetja ter prinašajo dobre predloge za rešitev tega ali onega vpraašnja in tudi za nadaljnje delo ter razvoj in napredek rudnika Razen centralnega delavskega sveta so rudarji letos na volitvah izvolili tudi 7 obratnih delavskih svetov, ki so pomožni organi centralnega DS ter rešujejo vprašanja svojega ožjega področja. Izvolitev obratnih svetov pomeni nadaljnje poglabljanje in razširjenje delavskega samoupravljanja. — Desetletnica delavskega samoupravljanja — je paglasil tovariš Zorčič — je za nas vse velik, pomemben praznik. V tem obdoju smo napravili krepak korak naprej v razvoju in izboljšanju našega gospodarstva, ki je temelj blaginje nas vseh, dokazali pa svetu, ki je pred desetimi leti skeptično gledal na revolucionarno odločitev naših najvišjih političnih in oblastvenih organov, da smo krenili na pravo pot ter prvi uresničili geslo komunističnega manifesta: Tovarne delavcem! Ko je predsednik delavskega sveta govoril o prilikah na trbovljsko-hrastniškem rudniku, je omenil, da je v desetih letih delavskega samoupravljanja sodelovalo v delavskem svetu že 780 delovnih ljudi,,ki so se pokazali vsi ne samo kot dobri proizvajalci, ampak tudi sposobni upravljavci zaupanega jim podjetja. Izvoljeni delavci pa niso sodelovali samo v delavskem svetu na njegovih zasedanjih, temveč tudi v raznih komisijah, ki so bile izvoljene kot pomožni organ za študij in reševanje najrajličnejših problemov, ki se porajajo v vsakem gospodarskem podjetju, še bolj pa v velikem, kot je n. pr. rudnik Trbovlje-Hrastnik. Te komisije, katerih ustanovitev je prinesla vsakodnevna praksa, so se pokazale kot izvrsten pomožni organ za reševanje najrazličnejših problemov, katerih ureditev sodi v pristojnost delavskega sveta kot upravljavca gospodarske organizacije. Ob tej slavnostni priliki in prazniku so delavci, ki delajo na rudniku že preko 40 let, prejeli v spomin na zvesto delo v podjetju zapestne ure — nato pa je mladina rudnika razvila svojo zastavo. Sledil je koncert Delavske godbe na pihala pred Delavskim domom, zvečer ob 20. uri je pa bila v gledališki dvorani slavnostna akademija pod geslom: -VEČER PESMI IN PROZE ZASAVSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV«. Ta prireditev je bila zanimiva novost za Trbovlje. Na tem večeru so deklamirali in brali različna umetniška dela zasavskih pesnikov in pisateljev, ki so bila melodramsko podčrtana z glasbo in petjem po zamisli domačinov Franca Princa in Jožeta Skrinarja, ki je nekaj pesmi tudi uglasbil. To prireditev sta med drugim počastila s svojim obiskom pesnika in pisatelja Tone Seliškar in Ludvik Mrzel ter je v celoti uspela. V nedeljo, 3. julija, zvečer je bil na mestnem kopališču v Trbovljah v počastitev rudarskega praznika plavalni troboj med -Naprijedom« iz Zagreba, -Celulozo« iz Vidma-Kr-škega In domačega »Rudarja«. Velik partizanski tabor pri lovski koči na Podmeji Toliko domačinov in gostov lz drugih krajev še doslej ni bilo nikoli pri lovsiki koči na Podmeji kot drugi dan, v ponedeljek, 4. julija, na dan borca, kjer je ZB NOV Trbovlje priredila velik partizanski tabor. Dopoldanska partizanska slovesnost se je pričela ob 10. uri z govorom o pomenu praznovanja dneva borca, za njim pa je sledil kulturni program s sodelovanjem Delavske godbe na pihala ter pevcev Svobode-Center iz Trbovelj. Po slavnostnem delu prireditve se je na lepem prostoru pri koči trboveljskih lovcev razvilo pravo partizansko in ljudsko rajanje, ki se ga je udeležilo nad 2000 ljudi. Popoldne pa je obiskal to ljudsko slavje tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, ki se je ves domač In izvrstno razpoložen zadržal med revirsko množico ter z ožjimi rojaki obujal spomine na slavne partizanske dni. Posebno vesel je bil revirskih pevcev, ki so na njegovo željo zapeli več pesmi. Partizanski tabor pri lovski koči na Podmeji, ki Je krasna Izletniška točka naših revirskih krajev, je odlično uspel. Vsi, ki so se ga udeležili, se ga bodo radi spominjali, zlasti še, da je predsednik Miha Marinko prihitel med svoje revirske rojake ln z njimi preživel nekaj lepih uric. V Zagorju — »»Dvanajst porotnikov« Tudi v prijaznem zagorskem kraju so zelo lepo praznovali dan rudarjev in dan borca. Delavski svet rudnika Zagorje je imel v soboto, 2. julija, slavnostno zasedanje, zvečer je pa v novem Delavskem domu gostovala ljubljanska Drama z igro -Dvanajst porotnikov«. Tudi v Zagorju so Imeli v teh prazničnih dneh razna športna tekmovanja v počastitev spomina prvoborca Slavka Pintarja-Robina. V nogometu moštev rudniške sind. podružnice je zmagala enajsterica pododbora obrata Kotredež pred vrsto iz Kisovca in podjetja -Varnost«. V tekmovanju z malokalibrsko puško se je pomerilo 9 ekip. Najuspešnejše je bilo moštvo obrata Kotredež z 235 zadetki. V nogometu so se spet pomerili člani sindikalne podružnice IRŠ Zagorje, zagorskega Gradbenega podjetja, trgovcev in ObLO Zagorje. Enajstorica občine je bila prva. Razen teh tekmovanj so bile še prireditve oz. kosanja v šahu, kegljanju in plavanju. Praznovanje krajevnega praznika v Hrastniku Na dan, ko obhajajo svoj praznik slovenski rudarji, so slavili tudi Hrastničani svoj občinski praznik. V dneh od 26. junija pa do 3. julija so se v hrastniškem kraju zvrstile razne kulturne in športne prireditve. V četrtek, 30. junija, je gostovala v Hrastniku Svoboda iz Radeč in upri-zorila dramo -Kralj Ojdip«. V petek, 1. julija, so bile na stadionu hrastniškega Rudarja razne športne prireditve — v soboto, 2. julija, so pa hrastniški občani počastili dan rudarjev s slavnostno akademijo z bogatim programom, na katerem se je zlasti odlikovala Rudarska godba na pihala, ki deluje pod okriljem Svobode i. Na sam krajevni praznik v Hrastniku, 3. julija, in dan rudarjev so domačini pohiteli na množičen izlet na svoj Kal, popoldne ob 16. uri so pa imeli pred spomenikom padlih borcev NOV v Hrastniku žalno slovesnost In odhod partizanskih patrulj po partizanskih poteh v kraje NOV. V nedeljo, 3. Julija, so pa tudi na Breznem odkrili spominsko ploščo in sicer v počastitev neznanemu junaku—partizanu, o katerem smo pisali v posebnem članku v prejšnji številki, kjer smo priobčili razgovor našega sodelavca s partizanskim ju- . nakom Maksom Jakopičem-Jurjem. V ponedeljek, 4, julija, na dan borca, so se pa Hrastničani zbrali v velikem številu v Bobnu, kjer so odkrili spominsko ploščo padilm partizanom, prav tako pa slovesno »prejeli partizanske patrulje. v ta namen z sredstvi- Z večjimi obratnimi denarnimi sredstvi bi bilo mogoče uvesti večjo Izbiro tekstilnega blaga, ki so ga potrošniki doslej kupovali v sosednih Trbovljah ali pa Ljubljani in Ce- Oba zbora sta nadalje sprejela tudi odtok o ustanovit1/! treh potrošniških svetov ln 5« vrsto drugih odlokov s področja hrastniške občine. \ Na kratko po domovini 1 PRAZNOVANJE DNEVA VSTAJE V LB SRBIJI V LR Srbiji so 7. julija praznovali dan vstaje srbskega ljudstva. Velike proslave so bili*' v Beogradu, v kraju Partizanske česme blizu Leskovca, v Crnl travi, na Planini Ratan, v Vojvodini ln drugod. Proslave v Črni Travi se je udeležil tudi predsednik Ljudske skupščine LR Srbije Jovan Vesellnov. Dan vstaje so Srbiji proslavili tudi z začetki obratovanja novih Industrijskih objektov. Odprli so več zdravstvenih ln drugih ustanov. 3.500 NOVIH STANOVANJ DO KONCA AVGUSTA V SARAJEVU Do konca avgusta t. 1. se bo 3.500 Sarajevčanov pr*^ selilo v nova stanovanja, ki so jih zgradili v stanovanjskem naselju Grbavlca. V naselju so zgradili *u“} samoposrežnlco ln šolo. nameravajo pa Se postavit' nov otroški vrtec, tržnico, zdravstveni dom, lekarnoj dom kulture ln Se druge komunalne objekte. Nasj” lje preprezajo samo krajevne ceste, medtem ko gre®J glavne prometne ceste okrog naselja. Na Grbavie* zidajo še 1.200 stanovanj, ki bodo končana do konC» letošnjega leta. ŽOO MILIJARD ZA KEMIČNO INDUSTRIJO V prihodnjih petih letih bomo investirali v naše kemično Industrijo okoli 200 milijard dinarjev. S tem) sredstvi bi lahko zgradili pet takih industrijskih gigantov, kot Je tovarna viskoze v Ložnici. Kljub hitremu razvoju Je pa naša kemična Industrija še vedno premalo razvita. Na vsem področju kemične industrije se predvideva zelo velik razmah ln napredek ter vrsta novih proizvodov. 2 3 4 5 LETOS 19 MILIJONOV STEKLENIC SLATIN* Letni proizvodni plan zdravilišča Radenska sla znaša 10 milijonov steklenic slatine. Do konca Pr klega meseca so pa napolnili že 12 milijonov stekli ter presegli polletni proizvodni načrt za 13 "/o. Z konstrukcijo obrata v Boračevl se bo produkcija večala za devet milijonov steklenic letno. (Upaj slatine'j™ tUdl V revlrbh ne b° pomanjkanja rader REKONSTRUKCIJA V VEVČAH V vevški papirnici so v soboto začeli slovesno z °°.r®*°''fmlem novega papirnega stroja. Slavnostnega ^t,!ta~0brat?VanJa se udeležilo tudi veliko število gostov, z novim paparnlm strojem se bo zmoglHvost papirnice v Vevčah znatno povečala. SLAVNOSTNO ZBOROVANJE OB DNEVU MOTORIZACIJ* Pod geslom: -Čuvajmo tuja ln svoja življenja1' bilo v soboto popoldne na Trgu revolucije v Ljubil slavnostno zborovanje, ki ga Je ob dnevu motoriza priredil republiški odbor Združenja Šoferjev ln »v mehanikov ob sodelovanju Avto-moto zveze 1" J Pred zborovanjem Je bil po ljubljanskih ulicah sp vod Številnih motornih vozu. specialnih vozil Ljo® milice, JLA ln AMZ, na ličnih avtomobilčkih so sodelovali v sprevodu tudi ljubljanski pionirji. Je bila v Domu sindikatov slavnostna akademij®' kateri so podelili odlikovanja zaslužnim člarioin okrajnem merilu. LETNI PRIHRANEK IM MIMJ. DEVIZNIH DINARJEV Z novim proizvodom ljubljanske tovarne -Lek- m Ig dokaj pomembnim zdravilnim preparatom dlgltalls - M Z. cristacor smo dobili novo domače zdravilo proti srčnin boleznim. To zdravilo je v medicini precej pomembne ter smo ga morali uvažati, odslej pa to nc bo več potrebno, s čimer bomo prihranili letno ISO milijonov dinarjev. Tovarna -Lek** bo Krila potrebe po tem zdrs-vUiL*y celi državi, pozneje ga bo pa mogoče tudi Ur valatt, 6 PROBLEM DROBNE. INDUSTRIJE V TRBOVLJAH Kako zaposliti žensko delovno silo? Na pokongresni konferenci oZDL v Trbovljah je v razpravi stekla tudi beseda, kako zaposliti žensko delovno silo. O tem vprašanju ter o problemih male industrije v Trbovljah je govoril direktor STT Franc Slapnik. Trbovlje imajo predvsem bazično industrijo, ki pa tudi ai visoko akumulativna ter zaradi limitiranih prodajnih zen določenih produktov ne Prinaša skupnosti ustreznih finančnih viškov kljub velikemu fizičnemu obsegu proizvodnje. Ker pa težka industrija terja predvsem moško delovno silo, je v kraju zelo Pereče vprašanje zaposlitve zenske delovne sile, ki dela Pristojnim činiteljem obilo skrbi. Od skupnega števila Vseh zaposlenih je v Trbovljah samo 17 odstotkov ženskih delovnih moči, medtem ko je v okraju Ljubljana zaposleno 43 odstotkov žensk, republiško povprečje pa znaša raed vsemi zaposlenimi 37 odstotkov. Svet za industrijo pri ObLO Trbovlje je pred nedavnim obravnaval to pereče vprašanje, ki do neke mere postaja *e socialni problem, ter razpravljal zaradi tega o izgrad-riji tovarne polvodnikov, na kateri je posebno zainteresirajo republiško podjetje IEV v Ljubljana. To vprašanje je obravnaval tudi že zbor proizvajalcev ObLO Trbovlje ter sklenil, da se prične s pripravljalnim) deli za izgradnjo tovarne polvodnikov in je v ta Oamen tudi že izvoljen gradbeni odbor. To industrijsko podjetje, ki zahteva predvsem visokokvalificiran vodilni kader, bo zelo rentabilno in tudi perspektivno, še posebno, ker živimo v času, ko dela modema tehnika mogočne korake v svojem razvoju. Na Zahodu, zlasti v ZDA, zaposluje tovrstna indu-strija 15—20 odstotkov vseh delovnih moči. Če hočemo tudi pri nas v industrijski proizvodnji uvesti v večjem obsegu avtomatizacijo in elektroniko, moramo vedeti, da je proizvodnja polvodnikov sestavni del elektronike. Zakaj pravzaprav gre? Res je namreč, da bi v tej tovarni razen visokokvalificiranega kadra delalo najmanj 300 ženskih delovnih moči. Z izvedbo tega projekta bi v Trbovljah rešili na mah dva problema: prvič socialni problem, ki je izredno pereč, drugič bi pa z izdelovanjem polvodnikov v novi tovarni znatno dvignili tudi narodni dohodek v občini. In prav zato je ta investicija prvenstvenega pomena pred ostalimi investicijskimi projekti v kraju. Potrebna denarna sredstva za izgradnjo navedene tovarne bodo vsi poklicani zbrali združeno ter se bodo vsi delovni kolektivi v Trbovljah radi odzvali tej pomoči, čeprav so finančni presežki potrebni za razvoj njihovih podjetij. Vrsta delovnih kolektivov v kraju je že sklenila, da se svojim potrebam odreče za' čas, dokler nova tovarna ne prične obratovati. Če pridemo na problem drobne industrije v Trbovljah, 41 je seveda res, da je treba tudi tovrstno industrijo razvijati v začrtani smeri. Ta industrija ima namreč možnost, da v najkrajšem času zaposli še več ženske delovne sile, namreč podjetje »Mehanika«, po elaboratu, izdelanem po svetu za industrijo in po potrditvi vodilnih činiteljev tega podjetja. Z 20-milijonsko investicijo bi lahko v tovarni »Mehanika« zaposlili na novo 80—100 žensk. V podjetju »Elektro— Standard« je pa v Investicijske svrhe potreben kredit 64 milijonov dinarjev. V tej tovarni bi se po izvršitvi potrebnih investicijskih del lahko dvignil občasni bfuto produkt podjetja od sedanjih 80 milijonov na 580 milijonov dinarjev. Elektro-Standard bi tedaj lahko na novo zaposlil 200—300 delovnih sil, in to predvsem žensk. Poseben problem v Trbovljah je nadalje vprašanje obrti. Tudi tu je prebivalstvo v marsičem zelo na tesnem. Ljudje pogosto iščejo obrtne usluge, vendar jih ne dobe. Če pogledamo v obrtna podjetja v kraju, namreč v njihove statistične številke in bruto produkt, dobimo popolnoma drugo sliko: 80 odstotkov vsega bruto produkta, ki izvira iz naslova obrti, je v glavnem industrijska proizvodnja. Mislimo namreč podjetja »Mehanika«,» »Elektro-Standard«, »Metalija«, Strojno mizarstvo in še druga. V Trbovljah so pa možnosti, da glede uslužnostnih obrti napravijo dokaj več. Svet za industrijo pri ObLO Trbovlje je da vlagamo ve5 svojih prostih sredstev v obratne kredite, kot smo to delali doslej. Za obratne kredite moramo namreč plačati visoke obresti, za lastna obratna sredstva, ki jih bomo sami vložili v podjetje, bomo pa tega v bodoče oproščeni. Naj konkretno navedemo primer Strojne tovarne v Trbovljah. Samo to podjetje plača letno nič manj kot 70 milijonov dinarjev obresti za obratna sredstva. V zahodnih državah na primer že veliko podjetij dela z lastnim obratnim kapitalom. Po tej poti bomo morali iti tudi mi. S tem bomo ustvarili tudi mi znatne prihranke, ki bodo vrednost našega dinarja prav gotovo povečali. Nadaljnje vprašanje, ki ga je načel direktor Slapnik, je vprašanje nagrajevanja in tudi izobrazbe na delovnem mestu. Pri nas smo v zadnjem času o tem mnogo razpravljali in «11 Proslava krvodajalcev v Hrastniku Prejšnji mesec je občinski odbor Rdečega križa iz Hrastnika organiziral proslavo v počastitev dneva krvodajalcev. Čeprav se je ta slovesnost zaradi tehničnih ovir zakasnila, je bila dvorana Puharjevega doma napolnjena do zadnjega kotička. Vse navzoče je pozdravil predsednik RK Hrastnik dr. Milan _vec. V svoj m poročilu je poudaril vrednost hu- mane pob, ki so jo napravili krvodajalci širom po domovini, ki so s svojo krvjo rešili mnogo življenj. Videti pa je nadaljnji uspeh, kajti tej plemeniti akciji se pridružuje vedno Več Hrastničanov. To udejstvovanje so velevale ne samo Vedno večje potrebe po krvi, temveč tudi odnos med ljudmi v skrbi /a človeka neposredno tort poglavitni del socialističnega humanizma. Na prazniku so podelili 3 zlate, 27 srebrnih značk in 4 diplome najbolj zaslužnim krvodajalcem hrastniške doline. Proslavo so dopolnili s petjem in recitacijami najmlajši člani Podmladka "dečega križa šole »Ivana Cankarja« iz Hrastnika. Slovesnosti so se udeležili tudi dr. Živa Sivic kot zastopnica republiške Zveze Rdečega križa, zastopniki Socialistične zveze, občinskega komiteja ZK in občine Hrastnik. M. P. Predsednik dr. Siko vec pripenja značko enemu izmed NAGRAJENCEV ZA VARNOST PRI DELU SO POTREBNA ZAŠČITNA OČALA razpisal zanimivo anketo, na katero so odgovorila vsa industrijska- podjetja kraja. Ta anketa je namreč pokazala, da je v Trbovljah zelo veliko kvalificiranih delavcev iz različnih poklicev, kakor so: kleparji, električarji, mizarji, mehaniki, pleskarji, frizerji, krojači, čevljarji in še drugi, ki so vsi zaposleni v industriji na drugih delovnih mestih. Samo trboveljski rudnik je priglasil 140 ljudi s takšno kvalifikacijo, katere bi lahko odstopil, s čimer bi se uslužnostna obrt v Trbovljah zamogla zelo okrepiti in poživiti. Povsem zgrešena je namreč miselnost, da se premnogi obrtni profesionalci tako krčevato drže velikih industrijskih podjetij in samo v njih vidijo svoj kruh in perspektivo. TEŽAVE Z OBRATNIMI SREDSTVI Naloge, ki stoje pred odgovornimi činitelji v Trbovljah, so zelo aktualne. Težave, ki so se na primer pokazale z obratnimi sredstvi v industrijskih podjetjih, niso slučajne. Naroda banka ni tjavdan zelo zaostrila to vprašanje. Mi smo predvsem mislili samo na investicijske kredite, premalo smo se pa brigali za obratna sredstva. Kot nekaj samo ob sebi umevnega smo smatrali, da nam morajo banke preskrbeti obratna sredstva, češ, če hočejo, da bomo normalno poslovali. Tega vprašanja pa v dani situaciji ne smemo več ločeno obravnavati. Tudi obratni krediti imajo velik vpliv na naše gospodarstvo in njegovo stabilizacijo.. Ni naključje, da se od nas zahteva, tudi pisali. Gre za zelo aktualno in življenjsko važno vprašanje. Danes lahko podjet-go --—'"to za ■avni koli Ivis-kako i ■ i ; . , ' tega JL. Uai,uv.L uuiuUi 4/maa. „ilSlU— žek ljudi v podjetju. Sistem nagrajevanja po ekonomskih enotah, ki se pri nas uvaja, rešuje tudi del tega vprašanja. Da bomo delovne ljudi stimulirali za ustvarjanje večje produkcije, bomo morali neprestano in sistematično razvijati najustreznejše oblike nagrajevanja. S sistemom nagrajevanja po ekonomskih enotah v glavnem rešujemo kontrolo stroškov, ki v naši industriji predstavljajo veliko denarno postavko. Tam, kjer so ta sistem že uvedli, zaznamujejo prav pomembne uspehe. Imamo pa tudi primere, kjer so se tega važnega vprašanja lotili le bolj formalno. Tega problema pa ni mogoče rešiti samo na papirju z raznimi korekturami plač, pač pa v dejanski stvarnosti. Poraja se namreč vprašanje, kako dolgo borno pustili, da vladajo še tendence tako imenovane uravnilovke, namesto da jasno in odločno povemo, da bodo tam, kjer boljše gospodarijo, kjer je večja storilnost in produkcija ter boljša organizacija dela, ljudje upravičeno prejemali večje plače. Po tej poti bomo morali iti. Ce bodo delavni ljudje videli, da podjetja, ki boljše delajo in gospodarijo, lahko ljudi boljše nagrajujejo, bo tak način prav gotovo pritegnil tudi vsa ostala podjetja k posnemanju. Ob zadnji zagrebški nedelji »Telovadba je zame predvsem užitek — Srečen bom, kdorkoli bo dosegel najlepši uspeh na olimpiadi — Dobrega telovadca rodi vztrajno delo« Zagreb, 10. julija — (Posebej za »Zasavski tednik«) — Tu je bilo danes izbirno tekmovanje za sestavo jugoslovanske olimpijske reprezentance v orodni telovadbi. Kandidate čaka zdaj še zadnja preizkušnja v Ljubljani, sicer pa je prva pe-torica pravzaprav že določena. V nji sta tudi Slovenca — Miro Cerar in Šrot. »Prve dni septembra bomo odpotovali v olimpijsko mesto,« razpoložen pripoveduje reprezentant, Ljubljančan Miro Cerar. — že navajen najaktualnejšega reporterskega vprašanja — takoj zatem ko ustreže prošnji za kratek intervju za bralce »Zasavskega tednika«. »Upam, da si bo priboril karto za Rim tudi Oblak.« V zadnjih nekaj tednih smo lahko znova prebrali nekaj radostnih vesti o »telovadni poti« Mira Cerarja. Na državnem prvenstvu, 6. junija, v Trbovljah Miro Cerar daleč najboljši na vseh orodjih ... 12. junija poročajo iz Beograda: po včerajšnjih obveznih vajah vodi med posamezniki v telovadnem dvoboju med Italijo in Jugoslavijo Jugoslovan Cerar z 48,35 točkami... Končni rezultat: Miro Cerar 117,05 točk, drugi Italijan Menichelli 113,95 točk. Mira Cerarja zlahka štejemo za virtuoza na telovadnih orodjih. Dovršenost njegovih vaj upravičeno pobira visoke točke. »Za nami je tudi srečanje z Egiptom,« doda v nadaljevanju razgovora Miro Cerar. »Kdaj se je začela vaša zmagovita telovadna pot?« »Menda okoli 1956. leta. Seveda pa razvojna pot od začetnika do vrhunskega telovadca terja mnogo časa. Mnogo discipline. Telo mora biti za takšne nastope rei psihično in fizično zrelo. Zlahka občutim pomembnost tega in zdaj sem vesel trdne roke stalnega trenerja tov. Gregorke, ki je pred leti med drugim preprečila tudi mojo prezgodnjo vključitev v državno vrsto, kar so ob vrzeli v njej nekateri sicer želeli.« »Menda se vsak tekmovalec nekega srečanja najbolj spominja?« »Omenil bi kar več srečanj. Lepi spomini segajo še nazaj v mladinsko vrsto. V Trbovljah sem nastopil proti Vojvodini. Prvo tekmovanje s tujo ekipo je bil dvoboj s sindikalno vrsto Češke. Nepozabno je tretje mesto na tekmovanju v Moskvi. Najbolj ponosen sem pa na štirikratno osvojitev prvega mesta na državnem prvenstvu.« »Zdi se, da je vaša »specialiteta« konj7« »Po rezultatih vsekakor, sicer mi je pa vsako telovadno orodje — brez razlike — po svoje simpatično in seveda cenjeno. Vsekakor pa zahteva delo na konju — preden rodi želen uspeh — veliko volje in truda.« ' »S kakšnimi občutki in obeti se odpravljate v Rim?« k-To vprašanje mi pogosto postavljajo. Sploh ne delam prognoz o rezultatih na olimpiadi. V telovadbi uživam. In tudi na olimpiadi bom užival in bom srečen ob uspehih vseh, ki bodo pokazali boljše znanje.« Ob koncu smo Mira vprašali še za mnenje o zasavskih orodnih telovadcih. »Imate nekaj znanih imen. Skazo, Senico, Trugarja ( ki je trenutno pri vojakih) in druge. Vsekakor bi bilo treba celo talentiranemu Trugarju po vrnitvi iz JLA s solidnimi treningi omogočiti njegov nadaljnji razvoj,« je poudaril simpatični in skromni 21-letni Miro Cerar. JAK KOPRIVC TUDI V HRASTNIKU DELAVSKI DOM Zelje se bodo uresničile Zasavski revirji imajo bogato zgodovino v razvoju kulturnega življenja. V večini krajev, kot na primer v Trbovljah in v Zagorju, imajo DPD Svobode svoje kulturne domove, kjer imajo vse možnosti za širjenje in poglabljanje kulturnega življenja med delovnimi ljudmi. Tako imajo v Trbovljah lep Delavski dom ter domove Svobod v Zasavju in Trbovljah II. V Zagorju so letos prav tako odprli moderen Delavski dom, ki bo postal središče vsega zagorskega kulturnega življenja. Le v Hrastniku še nimajo prepotrebnih prostorov za večji razmah kulturnoprosvetnega dela in življenja. Dolgoletna želja Hrastničanov, da tudi njihov kraj pride do prepotrebnega delavskega doma in kulturnega hrama se bo sedaj uresničila. Ze pred leti so v Hrastniku v Svobodi I ustanovili gradbeni odbor za gradnjo delavskega doma in tudi že pričeli z zbiranjem potrebnega denarja. Zadali so sl nalogo, da najprej zberejo oziroma si zagotovijo v ta namen potrebna sredstva, nato bi se pa lotili same gradnje. Na zadnjem občnem zboru svoje Svobode I so v svoj delovni program sprejeli točko, da bodo še letos začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo delavskega doma. Tu je bilo predvsem treba rešiti vprašanje lokacije za to gradnjo. Končno so se v tem vprašanju zedinili. Treba bo porušiti v kraju nekaj starih poslopij, tako da bo kulturni hram stal v centru Hrastnika. Hrastničani so se odločili za gradnjo skromnega kulturnega doma, ki bo imel vse potrebne prostore, vendar njegovi stroški še zdaleč ne bodo tako veliki kot v Trbovljah ali Zagorju. Pa pravijo, da bodo vseeno zadovoljni, saj bo v novem delavskem domu gledališka dvorana s 450 sedeži, čitalnica s knjižnico in dve predavalnici, skupno s 160 sedeži. Prav tako bodo imele družbene organizacije v domu dvanajst prostorov. Razen te- ga bo v delavskem domu v Hrastniku tudi strelišče, kegljišče in bife. Ce bo šlo vse po predvidenem načrtu, bodo v Hrastniku odprli delavski dom v letu 1963. Tej želji tamkajšnjih domačinov ni oporekati in je prav, da bo tudi tretji revirski center dobil prepotrebne prostore, da bodo Hrastničani lahko še v večji meri razmahnili kulturno dejavnost kot do sedaj, kjer so dftsegli že prav lepe uspehe. Takp so se pred dnevi ponovno izkazali, ko je njihova rudarska godba na pihala v okviru hrastniškega občinskega prazika priredila pod vodstvom kapelnika Viktorja Malovrha koncert pred svojim odhodom na zvezno tekmovanje najboljših amaterskih godb v Jugoslaviji. Na tem tekmovanju želimo rudarski godbi kot predstavniku Hrastnika, revirjev in Slovenije obilo uspehov. Trboveljski lovci vas vabijo k lovski koci Da so člani zelene bratovščine v Trbovljah res na odličnem prostoru postavili svojo lovsko kočo, priča najbolj rekordno obiskan partizanski tabor, ki so ga priredili člani ZB NOV Trbovlje ob letošnjem praznovanju dneva borcev prav pni tej prijazni koči. Izvrstno Izbrano lokacijo te lovske koče, ki sodi med najprikupnejše turistične točke naših revirskih krajev, bi pa bilo vredno še resneje izkoristiti. Zeleni smrekov okoliš, ki obdaja lovsko kočo na Podmeji, na kraju, kjer prehaja gorska cesta, ki veže Trbovlje s Celjem, v prijazno Savinsko dolino, bi lahko postal za revirsko prebivalstvo približno nekaj podobnega, kot je Pohorje za Maribor. Pristojni činitelji naj bi o izrabi tega prekrasnega kotička naših revirjev v turistične namene temeljito razmišljali, saj bi bilo mogoče na tej višinski točki našega prelepega planinskega sveta zgraditi privlačen gorski hotel z ustreznim komfortom in prenočišči, kamor bi prihajali na izlet in letovanje ne samo delovni ljudje iz revirjev, ampak tudi gostje iz drugih krajev naše ožje domovine in morda tudi tujci. Da, prekrasen je planinski svet s svojimi gozdovi na severni strani gorskega sedla na Podmeji, med katerimi se vijuga in niža gorska cesta proti Preboldu in dalje. V teh prelepih gozdovih bi bilo mogoče postaviti odličen sanatorij za bolnike, ki jim je potreben predvsem čisti planinski zrak, sonce in mir. Tudi o tem naj bi kdaj razmišljali naši odločilni činitelji. Pri tej lovski koči bodo trboveljski lovci priredili v nedeljo, 17. julija, celodnevno lovsko in ljudsko zabavo, združeno z bogatim arečolovom, z otvoritvijo svojevrstnega plesišča med zelenimi smrekami, z nagradnim streljanjem itd. Za vsa okrepčila bodo poskrbeli naši lovci po solidnih cenah. Kot posebna slaščica bo v nedeljo tamkaj na razpolago vsem gostom v zadostni količini srnjak v omaki. Preskrbljen bo nadalje avtobusni prevoz v obeh smereh, na Podmejo do lovske koče in nazaj v Trbovlje do restavracije na Vodah. Domačini in okoličani! Podprite s številnim obiskom nove načrte in prizadevanja naših lovcev za okras tega prelepega kotička, naših planin. I. R. Pariški drobiž p dvajsetih letih se znajdem spet v tn^-ZU' -Mesto prekrasnih .spominov iz v^jih študentovskih let se je precej spremilo. u Eifflov stolp je sicer še vedno tak, ka-bfL Sejna se še vedno vije pod mostovi mimo lepih palač, No-, damska cerkev še danes čaka dogradit-» svojih dveh srednjeveških stolpov, ki•avre’ nekdanja rezidenca francoskih n%ev ^e vedno svetovno znan muzej ~ "iontmatre še zmeraj središče pariške-R^cnefira; življenja. tojOuartier Latin, se pravi študen-berjp, kraj okrog Sorbone (pariške uni- Ust?'’)' komaj še prepoznam. Kje so vsi VfjJ restorani in idilične kavarne na bul-doj!1 St. Michelu, kjer smo kot študentje v^krat posedali in se pogovarjali? Po- r*>orniSa7n* self-servisi, grill-roomi in tea-Oro^ kakor v Ameriki. Plačaš, poješ in hu&’- kakor to delajo ameriški poslovni hočeš posedati dlje časa, te opozori Po; ,,_na steni: »Goste prosimo, da vsake . Ure obnove naročilo pijače ali jedi--a terasah pred kavarno slišiš govo-ban Vse,k narodov sveta. Ce pa zaslišiš r pripovedovanju svojih prednikov. V tej gostilni so se že od nekdaj ustavljali ln krepili brodniki ln v novejšem času splavarji. Tu. dl Marko Dmovšek-Stamfar Je TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK POSTA MAJŠPERK — TELEFON MAJŠPERK 4, 11 Z NAŠIM BLAGOM BOSTE ZADOVOLJNI, ZADOVOLJILI BOSTE VSAKEGA SVOJEGA POTROŠNIKA TER ZAGOTOVILI NAJBOLJŠI FINANCltfl REZULTAT NUDIMO VAM: VSE VRSTE VOLNENIH TKANIN IZ MIKANE, ČESANE IN STANlCNE PREJE IN NASE PRIZNANE SPECIALNE TKANINE LODEN IN HUBERTUS V A I KUPITE ENKRAT IN KUPOVALI BOSTE VEDNO LE BLAGO Z ZNAMKO M A J 5 P E R K I bil »flosar«. Neštetokrat Je vodil svoj »flot« skioal sotesko na Hrvaško. Prvotna Stamfarueva gostilna, ki Je zdaj pod hribom, po k-alterem drži pot na Tturno in da. lje na Zasavsko goro, je stala v prvi polovici prejšnjega stoletja tik reke Save. Talko je bila seveda bolj pri rokah brodnikom ln splavarjem. Ladjarji so kar prestopni g svojega voztia — ih že so bili pod gostoljubno goetil-Stamfarjeve ostari- itiško streho SC Je. Ko so pa leta 1846 "začeli z gradnjo zasavske železniške proge, jim Je bUa Stamlarjeva gostilna napoti, vjalc se Ji seveda ni mogel ogniti, zato Je sklenila železniška uprava, da se mora stara Stamfarjeva gostilna ob re. ki umakniti hlaponu — lokomotivi. Zato mu Je pa železniška uprava sezidala više nad torom noto nišo, takšno, kakršna Je *« danes. Z Markom Drnovškom sva med obema vojnama (zgodovino zasav. sklh krajev zbiram že štiri deset, leta) čestokrat kramljala. Včasih, kadar je hil dobre volje, mi je zapel starinsko splavarsko pesem, ki so jo šteli nekdanji čolnarji celo za svojo himno. Glasi •e takole: se lahk’ »pozna, / »ve- der čez ramo ima / sveder in kol Oiseovori »kou«), to Je »antverh« spačenka lz be- •kou«), to je »antverh« njegov (nemška »pač sed* »Hanavvcrk«), _ Dežek »e že kanti / flot žSbpriP« / t m I flosar s® veseli / zdaj pa temo, gremo naprej. — v Za. pripeljemo it fVose raefcladia 7 Tam je »hapiptšrtacjon« postajališče), vsak dobi Milo). /! — V Mitroviče pri. I Miicke pozdravljamo. / pa odrinemo, gremo na' Trgovsko podjetje »KURIVO«, Celje Ob 15. obletnici osvoboditve in 10-letnici delavskega upravljanja Čestita vsem delovnim kolektivom v Zasavju k doseženim uspehom In jim želi nadaljnji napredek za razvoj in razcvet socialistične Jugoslavije NAJ ŽIVI 15-LETNICA OSVOBODITVE IN 1 0- L E T N I C A DELAVSKIH SVETOV! NOVICE IZ JEVNICE JEVNISKJ POTOK BODO UKROTILI Kadar postane temno za Stangarskiml hribi, se ljudje v Jevnici kar malo boje, kajti proti Jevnici so obrnjena strma pobočja, po katerih se zliva voda z Janč tn Stange proti jevniškemu potoku, ki teče skozi Jevnico. 2e leta 1888, ln sicer 22. julija, je bil v kraju Izredno hud naliv. To vedo povedati naj starejši domačini. Takrat Je jevnlški potok tako naraste], da je Izpod kozolca, ki je stal tamkaj, kjer je danes šola, qdnesel cel vagon oglja. Voda je stala do tretje late v kozolcu ter je odnesla vse žitne snope, ki so se sušili niže. Voda je takrai prinesla toliko zemlje, da je popolnoma zasula jamo, ki je bila tiste čase med današnjo železniško postajo in šolskim poslopjem. Sedaj so tamkaj njive. Voda je napravila toliko škode, da je posestnik takoj prodal današnje Rusovo posestvo. Pozneje je nekoč napravil hud naliv zelo veliko škode tudi v Golišah. Tudi po vojni je potok že parkrat prestopil svoje bregove. Tako je meseca julija 1953 potok tako narastel, da se je voda razlila daleč po travniku, prestopila zid okoli šolskega vrta ter skozi okno vdrla v kletne prostore in razred v kleti. V kleti je stala voda 1,95 m visoko ln je pri glavnih izhodnih vratih bobnela iz šole kot velik potok. Seveda je voda naredila zelo veliko škode. Voda pa ne dela škode le bližnjim sosedoMi ampak tudi pri železniškem mostu. Letos bo 1* prišlo končno do tega, kar so ljudje že dolgo želeli in napravili mnogo prošenj. NI še dolgo ■tega, ko so se v Jevnici ustavili delavci s tovornjaki in začeli razlagati les. Res, prav kmalu so postavili barako, v kateri je pisarna, soba z» kuharico, shramba, soba za razvedrilo delavcev z radio sprejemnikom ter dve spalnici s posteljami. Vodja pisarne je prav rad pojasnil namen prihoda delavcev. Podjetje za urejevanje hudournikov bo reguliralo jevnlški potok. Delavcev bo delalo okrog trideset. Zdaj opravljajo potrebna meritvena ln ostala pripravljalna dela. Letos bo ekipa regulirala približno 180 m potoka, in to od železniškega mosta do jeza, ter bodo dela stala okoli 12 milijonov dinarjev. Ta denar bo k regulaciji potoka prispevala železniška uprava. Delavci bodo delali tudi preko zime, v kolikor jih ne bo oviral prehud mraz. Drugo leto bodo pa uredili še okoli poldrug kilometer potoka proti izviru ln ukrotili hudournik, da ne bo več prinašal zemlje v dolino, ampak bolj ponižno pritekel v Jevnico. S tem bo jevniški kraj mnogo pridobil ter so domačini hvaležni železniški upravi ln vsem ostalih, zlasti ljudski oblasti, ki se trudi, da bo življenje v Jevnici varnejše ln lepše. M. V. IZ LITUE IN OKOLICE LIKOF PRI PARTIZANSKI KOCI NA DEBELEM HRIBU Litijska občina se, kakor znano, razteguje tudi precej v južno smer in sega celo v vinorodne dolenjske gorice, ki jih poznajo mnogi naši Izletniki. Tl vedo za razgledni vrh Prim-skovega, ki se dviga na vzhodni strani Temeni-ške doline,' v bližini pa sta tudi vinorodna grjča: Debeli vrh ln Mihelca. Prav tu poteka meja med dvema okolišema, med litijsko občino ln sosednim Šentvidom v občini Ivančna gorica. Okrog Debelega hriba ln Mihelce so še druge turistične razgledne, pa tudi vinorodne dolenjske gorice; naj omenim še Golce, Mišji dol, Sevno, Kremenjak, Prlmsko goro in druge, a seveda tudi osrednjo, najvišjo točko Primskovo nad Temeniško dolino. Domačini si žele koristi od turizma, zato je vsekakor treba pohvaliti prizadevanje krajevnega odlbora ZB NOV v Šentvidu, ki je nedavno začel z akcijo za zgraditev Partizanske koče v tej prelepi pokrajini. Za svoj cilj so si Izbral) Debeli vrh, kjer so dobili na razpolago vinski hram, ki so ga zdaj preuredili in povečali. Prvo srečanje Izletnikov pri novi Partizanski koči na Debelem hribu je bil »likof« na dan borca, 4. julija. glasbeni ekipi še posebno barvitost. Doslej so že enkrat obiskali onemogle starčke v Črnem potoku, ki so jih bili Izredno veseli. Tudi podpisani jih je bil, ko jih le slišal pred nedavnim. Na poti k Javnim nastopom jim želimo obilo uspehov! J. Z. RAZSTAVA FRANCETA 2ELERZNIKA V PO* TOROZU Nikomur nd bilo žal za ta obisk, vsakdo je bil vesel, ko je spoznal mirne ln prijazne dolenjske griče ter veseje dolenjske ljudi. J. 2. ZAGORISKI FANTJE SE PRIPRAVLJAJO... - Kdo neki so to? - se bo vprašal ta ali oni, ko bo prebral naslov. Pa vam naj zaupamo, da so Zagoriški fantje skupina glasbenikov, ki se pripravlja za javne nastope v jesenski ln zimski sezoni. Ime ,Zagorski’ so si vzdeli po zaselku Zagorica. Ta je med Smartnom, Bregom in Litijo, v predelu žage Litijskega lesnega podjetja. Mlada skupina glasbenikov se pripravlja za nastope pri Kokolovih. Skupino Zagorišklh fantov sestavljajo harmonikar, dva trobentača (melodija ln bas), klarinet in kitara ter po potrebi še tolkala. V skupino je vključen še poseben napovedovalec kot spiker ln humorist domačega izvora. Ker Imajo v svoji sredini sposobnega glasbenika, ki Je zmožen tudi kompozicij, razpolagajo že z deseterico domačih Izvirnih skladb, kar daje tej Zmeraj sem vesel uspehov naših domačih fantov in deklet. Zato me je prijetno presenetilo vabilo, ki sem ga prejel iz Pirana. Tam domuje zdaj rojak iz Save pri Litiji, France Železnik. Pred leti je bil dijak litijske gimnazije in je že tedaj napovedoval svoj talent za slikanje ln kiparstvo. Po končani litijski nižji gimnaziji bi bil rad odšel na nadaljevanje študija v Ljubljano. Pa je mladi talent tedaj naletel na precej ovir. Mati je vdova, Francetovega očeta, železničarja, je namreč pred leti povozil vlak v zasavski soteski, ko je bil na službenem obhodu. Potem je obležala skrb za dvoje sinov na materinih ramenih. Kljub vsem težavam se je France le odpravil na šolo za umetno obrt, kjer ga je njegov tedanji ravnatelj Zen večkrat pohvalil. Ob neki priliki sem pomagal mlademu talentu do skromne razstave v izložbenem oknu litijske Komunalne banke. Včasih smo v Litiji prirejali take razstave v Izložbenih oknih litijske Komunalne banke oziroma v poletnih mesecih v oknu litijske knjigarne ali trgovine z železnino. Ljudje so zmeraj zadovoljno ogledovali razstavljene predmete na takih priložnostnih razstavah. Zdaj je pa mladi zasavski slikar ln kipar France Železnik napredoval. Svoje znanje je povečal z nadaljnjim študijem ln s potovanji ter ogledi muzejev ln akademij v tujini. Seveda je ves čas neutrudno delal ln se nato preselil k morju, v Piran. Sadove svojega dela je pokazal že nekajkrat na raznih priložnostnih razstavah. - Razstavo prireja našemu mlademu talentu in rojaku Turistično društvo v Portorožu. Francetu 2elezniku, ki se je z lastnimi stiaml ln mnogimi žrtvami povzpel iz preprostega zasavskega amaterja do razstavljalca slikarskih ln kiparskih del, Iskreno čestitamo ob njegovi razstavi v Portorožu, ki je bila zaključena 4. julija. j. 2. IZ ZAGORJA OB SAVI Sprejem najboljših učencev. - Predsednik sveta za prosveto ih kulturo pri ObLO Zagorje Milan Vidic je priredij ob zaključku letošnjega šolskega leta sprejem za najboljše učence z vseh osnovnih šol s področja zagorske občine. Svet za prosveto ln kulturo je namenil najboljšim učencem knjižne nagrade, razen tega jim je pripravil zakusko. Otroci letujejo v Kopru. - Prejšnjo nedeljo Je odšla na letovanje prva skupina otrok lz Zagorja. Stanujejo v koprskem Dijaškem domu, letovali bodo pa po 21 dni. V Koper bosta odpotovali na letovanje še dve skupini otrok, prihodnji mesec pa odide na letovanje ena skupina v Bohinj. Razstava v otroškem vrtcu. - Ob zaključku letošnjega šolskega leta je uprava otroškega vrtca v Zagorju priredila razstavo izdelkov najmlajših Zagorjanov, ki obiskujejo otroški vrtec. Razstava otroških Izdelkov je bila skrbno pripravljena ln si Jo je ogledalo precejšnje število občanov. Končno le začetek gradnje šole. - Pred dnevi so na prostoru pod Cesto 9. avgusta pod poslovnim poslopjem Strojnega pletiljstva postavili profile za novo osnovno šolo v Zagorju ob Savi. Tako bo središče kraja ln okolice do Kotredeža, Ravenske vasi In do železniške postaje končno le dobilo prepotrebno novo šolsko poslopje. (ma) Seja občinskega ljudskega odbora. - V torek, 12. julija je bila v sejni dvorani 23. seja občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi. Na skupni seji obeh zborov so odborniki poslušali poročilo Sveta za družbeni plan ln finance o uspehu dela gospodarskih organizacij v letu 1939, poročilo komisije za volitve In Imenovanja ter poročilo komisije za Imenovanje in odstavitev direktorjev gospodarskih organizacij. Na ločenih sejah sta pa občinski zbor ln zbor protovajaloev občinskega ljudskega odbora raz- pravljala ln sklepala o ustanovitvi Delavskega doma kot finančno samostojnega zavoda o ustanovitvi podletia 2a projektiranje, ekonomskih analizah In investicijskih programih. Projektivnega biroja Zagorje ob Savi o zaključnem računu proračuna in proračunskih skladov za leto 1939, o načrtu prventivne zdravstvene službe ln Investicijskem programu Zdravstvenega doma za leto 1960. o spremembi odločbe o pripojitvi Krojaško-šivlljske delavnice k tovarni konfekcije ln pletenin »Sava« Zagorje ob Savi ln o poroštvenih Izjavah. Gasilci v Senožetih bodo razvili zastavo. •* V nedeljo, 17. julija bo v Senožetih nad Zagorjem slavje. Tamošnje prostovoljno gasilsko društvo Senožeti bo razvilo društveno zastavo. Slavje bo združeno s krajšim slavnostnim sporedom ln družabno prireditvijo. Seja upravnega odbora Lesno predelovalnega podjetja. - Na seji upravnega odbora Lesno predelovalnega podjetja v Zagorju so izvolili za predsednika upravnega obdora Cirila Štancerja, razen tega so pa imenovali še komisije za inventuro, ln to glavno Inventurno komisijo ter inventurne komisije za mizarsko delavnico ln žagi. Sklenili so že, da .bodo organizirali strokovni ogled lesnega kombinata “-Jelovica« v Škofji Loki ter tovarne finega pohištva “Sora* v Medvodah. Posebni dodatki za učno ln vzgojno osebje na nekaterih šolah. — Po odloku republiškega Izvršnega sveta pripada učencu ln vzgojnemu osebju, ki stalno poučuje na šolah v krajih, kjer so delovne razmere posebno težavne, P°" sebni mesečni dodatek. Ker določi te kraj* okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora Ljub-ljana, Je občinski zbor občinskega ljudskega odbora Zagorje predlagal, da se določi poseben dadatek za učno ln vzgojno osebje na šolah! Cemšenik, Kolovrat, Mllnše, Podkum, Senožeti! Sentgotard, Tima m Znojile. SEM IN TJA PO CEMSEN1KU - Prejšnji teden Je bila v CemSentku seja krajevnih odborov Cemšenik ln Jesenovo, odbora Socialistične zveze, upravnega odbora Kmetijske zadruge Cemšenik ln članov osnovne organizacije Zveze komunistov. Na skupni seji so razpravljali o nekaterih nalogah v prihodnje ln o vlogi ln delu krajevnih odborov ter o njihovi povezavi z organizacijo Socialistične zveze. - šolska zadruga na osnovni šoli v Cemše-niku Je v zadtjjem šolskem letu, kar pridno d®" lala. Člani zadruge so posadili precej sadnih dreves, ki Jim jih Je dala čemšeniška kmetijska zadruga, uredili so pa tudi njivo, ki so jo P°" sejali s poskusnimi posevki. Šolska mladina » Cemšenika Je pa tudi marljiva pri prostovolj' a v CemšenlkU- - Vprašanje pošte v Cemšeniku še vedno ni dokončno rešeno. Cemšentčani predlagajo, da se MmpreJ opusti pomožna pošta ln ustanovi redna pošta, ki bo lahko Imela svoje prostore v čem-šenlškem zadružnem domu, Pošto bi pa dobivala redno vsak dan lz Zagorja ob Savi. Raz-našalca — pismonoše ne bi bilo treba, dela na pošti bi pa lahko opravljala uslužbenka, ki dela sedaj na pomožni pošti. Pripomniti je še treba, da se je že sedaj promet znatno dvignil, računajo pa, da bi se promet z ustanovitvijo redne pošte še povečal. — Predlog, da se del območja katastrske občine Zaplanina, ki Je pod občinskim ljudskim odborom 2alec, priključi občinskemu ljudskemu odboru Zagorje ob Savi, Se sedaj ni rešen. Občinski ljudski odbor Zagorje Je sicer že ob koncu lanskega leta hotel vprašanje rešiti v sporazumu z občinskim ljudskim odborom Žalec, vendar do sporazuma ni prišlo. Zaradi tega v je zagorski občinski ljudski odbor odstopil zadevo v rešitev pristojnim organom v Ljubljano, ki pa, kot vse kaže, če niso ničesar storili. nem delu ob urejanju telovadišča - V Cemšeniku gradijo novo šolsko poslopJ*-Ker Je v letošnjem proračunu zagorskega občinskega ljudskega odbora predvidenih le nekaj sredstev za pokritje računov, to pa zaradi tega-da se skončajo najprej dela na osnovni šoli v Timi, so v Cemšeniku z deli začasno prenehali Nujno bi bilo, da bi pomagali Cemšentčani gradnji s prostovoljnim delom, treba Je pa tudi. da izpolnijo vse obveznosti, ki so jih prevzeto ob začetku gradnje novega šolskega poslopja- - Končno je le uspelo v Cemšeniku dobi« prostor, kjer bodo Imele sedež družbene org®! nizaetje in tamošnja društva. S 15. julijem °° tamošnja organizacija Socialistične zveze v Pr0T štoru, ki Je v Prosvetnem domu. uvedla dežurno službo. - V zadnjem času so opravili prebivalci^ Cemšenika ln drugih vasi pod Cemšeniško P“* nlno precej prostovoljnih delovnih ur pri P?1 pravilu vaških poti. Menijo pa, da bi se daJ° napraviti še več. če bi dal zagorski občin®*! ljudski odbor na voljo nekaj sredstev tudi Jevnlm odborom, ki bi Jih potrebovali za u“ dltev najnujnejših vprašanj na terenu. IZ TRBOVELJ Delavska univerza v Trbovljah sporoča, da se je preselila lz svojih dosedanjih prostorov na Trgu revolucije St. ll (bivša graščina) v prostore v I. nadstropju, desno. Telefonska številka Delavske univerze je 80-288, Zaključni Izpit za kvalifikacije. - Z Izpiti za pridobitev visoke kvalifikacije ln kvalifikacij« delavcev v kovinski stroki Je Delavska univerzo v Trbovljah pretekli teden zaključila svojo Izobraževalno sezono. - Izpite Je opravljalo 6t delavcev za VK, od katerih Je izpit opravilo t uspehom 37 kandidatov. Interesentov za kvalificirane kovinarske delavce Je bilo 23. Izpit Je pa opravilo 15 kandidatov. Boljša merila za nagrajevanj«) po delu. -Komisijo »a gospodarska ln tarifna vprašanji' ort ObSS Trbovlje ter komisija za dajanje so glasi) k tarifnim pravilnikom pri Ob LO Trbov lje sta na zadnji skupni seji obravnavali vrst« predlogov podjetij v zvezi z nagrajevanjem Tako sta komisiji soglašali s predlogom no vega pravilnika o osnovah zn ugotavljanje oseb nega dohodka pri podjetju -Meso«, ki v t/popol njeni vsebini Izboljšuje način nagrajevanja po «idhi. Od nagrajevanja po času, ki je bilo v ve- ljavi v prejšnjem tarifnem pravilniku, so uv»*^ nagrajevanje po točkah na podlagi ocene d® Določene dopolnitve Je predložilo tudi P°?$ 1 etje -Mehanika«, kjer so lz tekstualnega tarifnega pravilnika črtati čl. 15 na predlog "j. nov kolektiva na zadnjem občnem zboru sin kalne podružnice pri podjetju z utemeUlt™^ da papirnata kvalifikacija ne sme vpliva*1 isebne dohodke delavcev, ki zasedajo ista ~ lovna mesta kot člani s kvalifikacijo- X.0vah oodjetju so tudi tarifni pravilnik prelmeno. v pravilnik o formiranju ln razdeljevanju s* dcv za osebne dohodke. KO* Podjetjema Brivnice ln Tapetništvo »J* misiji priporočili, da temeljiteje proučuj® K* ,'rajevanje pn delu In da Izdelajo taka meril«’ todo spodbudna za boljšo produktivnost. fC Pr«'bellll so trt trgovske poslovalnice. ~/pO novsko podjetje »Potrošnja« v Zagorju e icSi* zadntl ted«>n prebeliti kar trt trgovinske P°s vai> nlce. tn to na Cankarievem trgu, v Dolenj' ltf in na Cesti «i avgusta (stavba kmetij®* pjg» druge). Računajo, da bodo dali prebeliti v krajšem času šc ospale poslovalnice. . Praznovanje trboveljskih športnikov j^JbovelJski Športniki so to leto »stojno proslavili dan rudarjev dan borca. Poleg plavalne pri-t2ltVe’ rokometne, košarkarske =*me ter namiznoteniškega dvo-,va so se rudarji pomerili med in « u^e v nogometu, kegljanju S šahu. Posebno zanimiva je pa Suhi edinstvena tekma Debeli : Medtem ko so drugod razen pla-ln atletov športniki na »potnicah«, je bila trboveljska do-prizorišče zanimivih srečanj. Jrfhovanje bi pa' bilo gotovo še “»tilmivejše, če bi se razvijalo po počenem načrtu. Toda nogome-„“ferh se ni odzval nobeden od zvabljenih partnerjev, tako da J"./Ul ljubitelji nogometa menda is? ? Prikrajšani. Prav tako se -Al . em namiznega tenisa ni lz-ppmila želja, da bi v Trbovljah ,J?“1 srečanja slovenskih vrhun-,,;h ekip (Odred, Triglav, Ljub-JJJ2J Itd.) saj se je predvidenega l^hlrja udeležil samo hrastniški emičar. .Kljub vsemu temu so pa “S ostala srečanja dovolj privlač-J* ?n so v neki meri lahko zado-TOyla številne gledalce. PLAVALNI TROBOJ >Kveč kot 1.200 gledalcev se je Pralo na tribuni ob razsvetljenem “azenu, kjer so se pomerili pla-,5fi Celuloze iz Krškega, Naprl-r*a (Zagreb) ln domačega Kudar-{?• Za domače je bil to prvi na-JPP v domačem bazenu in hkrati wva resnejša preizkušnja po so-aztnerno kratkem Intenzivnem "Oningu. v tem so imeli gostje ““ločene prednosti, saj imajo za “hoj več treninga, zlasti zimskega' kljub temu so pa‘ bili domači ““•hala enakovreden partner pri ?™skih, pri ženskah so pa vsa mesta pobrale domače pla-diice, razen posameznih disciplin, ? so že vnaprej pripadale rekor-“rki Breskvarjevi iz Krškega. 2al *?.Pa bila Rudarjeva ekipa močno rjrnjena. Se posebej se je to po-nalo pri moških, kjer ni nastopil 5wja in bi gotovo zmagal na 400 .“Jtrov prosto in bi seveda tudi ,°e“e zapisali Rudarju. Morda bi s, to zgodilo tudi na 100 m pro-vl°u s®! bi bil Burja sposoben pla-“h pod 1,04, kar bi zadostovalo j? Prvo ali vsaj drugo mesto. 0 3e pa vse breme ležalo na if‘h, ki se lepo razvija in bo z >“stnlm treningom lahko dosegel * lepe rezultate. Čibej ;e je z Nebnim rekordom močno približal magični točki 3 min na 200 m v metuljčku; lep uspeh je pa dosegel tudi Amon, ki Je brez treninga (zaradi bolezni ni smel trenirati) dosegel zadovoljiv rezultat. Ženska ekipa je razen Breskvar-Jevinih disciplin pobrala ves Izkupiček. 2al ni nastopila Manca Ko-čarjeva, kar bi domačim prineslo nekaj točk na 100 m hrbtno ln štafeta 4 x 100 m mešano se gotovo ne bi tako »tragično« končala, saj so domače 20 m prednosti prvih dveh plavalk izgubile predvsem po zaslugi odlične Breskvarjeve. Organizacija tega troboja je bila v redu. Vrstni red po točkah je pa: Celuloza, Rudar, Naprijed. WATERPOLO: Naprijed: Celuloza 13:7 (5:2). KOŠARKA MARIBOR: RUDAR 65:61 V precej Izenačeni Igri so Imeli gostje samo to prednost, da so bili njihovi med točnejši ln da so se bolj potrudili kot domači. Zato so zmago tudi zaslužili, kljub temu, da bi bilo lahko tudi obratno. Za goste sta bila najuspešnejša Mersnik 24 in Kralj 23, za domače pa Virt 21, Poličnik 10, Tavzelj 8, Pintar 8, Jordan 4, Sčurk 3, Velkovrh 3. Jelen 2 in Piki 2. ROKOMET RUDAR : BRANIK (MARIBOR) 15:11 (3:6) Tekma je bila sicer zanimiva, menfla še najbolj zaradi tega, ker je imela povsem različna dela. Prvi del je pripadal gostom, ki so bili bolj prisebni v napadu ln z dobro cono preprečili nezanesljivemu napadu Rudarja, da bi dosegel kaj več kot 3 gole. V drugem delu se je pa slika obrnila in domači so zaigrali bolje ter na koncu zasluženo zmagali. Gole so dosegli: First 1. Jekoš 1. Klan&šar 2, Škrinjar 4, Breznikar 1 in Ačkun NAMIZNI TENIS KEM1ČAR (HRASTNIK) : RUDAR 7:2 MEDNARODNA PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA V TRBOVLJAH RUDAR : GRAZER SPORTKLUB 5:3 (1:2) Pred več kot 1000 gledalcev sta moštvi nastopili takole: Rein- precht, Zacharias, Lobenshofer, Posch, Gruter, Stoisser, Heller, Mandel, Nekvasil, Mayer, Plauder in Kaufmann za goste, ki sicer nastopajo v II. avstrijski ligi, za domače pa Krajšič, Kravogel, Lenič, Lamovšek, Sorei, Pristov, Perc, Breznikar, Knavs, Sušnik, Opresnik, Mak ln Mrežar. Gledalci so nestrpno pričakovali pričetek tekme, ki je gotovo mnogo obetala. Toda gostje, razmeroma zvenečega imena, niso povsem izpolnili pričakovanj, saj Jih je domači Rudar kljub ležerni igri »počitniškega« značaja«, povsem prepričljivo premagal. V celi tekmi smo lahko videli nekaj lepih akcij in kombinacij, nekaj ostrih in uspelih strelov in doživeli nekaj razburljivih' trenutkov. To pa Je bilo tudi vse, kar sl od te tekme velja zapomniti. Sicer pa lahko zapišemo še to, da bi domači Rudar Trbovlje - prvi .Nogometnemu klubu »Kočevje« {• Uspelo organizirati tekmovanje »hjdiih nogometašev lz Hrastnika, Jbovelj, Zagorja in Kočevja. Le-so prisrčno in iskreno mani-UJJtrali dne 3. julija medsebojno ppateljstvo in vzajemnost ter *h naj dostojneje počastili' dan farjev. v’r®kme so nogometaši odigrali - Vz,jujju borbenosti in dokazali, S se tudi. v ostrem tekmovanju 5*0 igra športno Za prvo in drugo mesto sta se potem pomerila NK »Rudar« iz Trbovelj in NK »Kočevje«. Ti dve ekipi sta bili nekalko enakovredni ter se je tekma končala 0:0. V Podaljšku igre je , ostal rezultat neodločen 1:1. Zaradi tega so streljali enajstmetrovke in so zmagali Rudiarjevci iz Trbovelj, ker so imeli boljše strelce In boljšega vratarja. NK »Kočevje« je streljal 3 enajstmetrovke in dosegel 5 zadetkov, s čimer je zmagal ln si priboril prvo mesto. Vrstni red moštev po tekmi: 1. NK Rudar lz Trbovelj, 2. NK Kočevje, 3. NK Proletarec iz Za- _____^ w Uil g0jrj g ^ ^ote* tv : Srr>ole Vencelj 1:0. 4tu ?navedeni : Trboveljčani, 8l; Zagorjani). F. R. la^^isija za sprejem de-"»vije Avt^v in uslužbencev pri tflj^jTvozniškeni podjetju sprejme 2SS*. D!“'"r,a’ kate- . “ sprevodnika avto-Sa> moška. *Urmfa P° tarifnem pra-Vlsoi-V za točko 1 izpit Iti, - k^lificiranega šofer-^Seujjj^^ko 2 dokončana JVbelo. se je nasmejala. »Kako vznemerljivo vse to zveni...!« .,nlrn Ko sta se Alford in Puttler poslovila od nje, se je posvetila opravkom. S kuharico se je pogovorila, o jedeh, ki jih je pripravlja^ Arthurja, ko se bo vrnil iz Londona Nato je odšla v svojo spa’,asi' nrosl Aftl n l/on rnsmA tv»m«rlo1n noH Irl/sKnlr Irr» CP Ift zvonec mlss Wenner. »Moj bog! Na ty sem čisto nozablla!« tf)0 Ko Je Leslie stopila na hodnik, si Je bila na jasnem da ji treh nj nič boli dobrodošlo kot ženska družba. »Tako vesela sem, da sem spet tu.« te zaJvrgolela Mary ner »K,.ko prijetno je v tej okolici, sem si mislila, ko sem se peljala m gradu« »Toda videz vara — miss Wenner!« - ^ »Zaka' me ne ogovorite *ior/avno M^rv? Sovražim namt®®^! *ornalnostl. Vam smem potem tudi 1az re*i Les'te? Čudovito 1*P9 jj < te pravzaprav ravno tako moško kot žensko 'me. Niste b'1l še n’K zadregi zaradi tega?« »Do sedal še ne« se 1e LesUe nasmehnila dobro volje, ko Je odvedla v snrelemnlco »Arihur so le odpeljal v I* je pred ogledalom ravno pomerjala neki klobuk, ko se je jgis ec pri hišnih vratih. Takoj nato ji le hišna povedala, da Je P*