^ul^nifHi oteCono v Leto XXI., št 142 Ljubljana, četrtek 20. ]tmi]a 1940 Cena 2 Din UpravniStvo: i_juDljana, Knafljeva 6 — Telefon Stev. 3122, 3123, »124, 8126. 8126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova aL — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg ?. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenora ulica 2. Telet on St. 190. Računi pri poŠt. ček. zavodih Ljubljana St 17.749. Izhaja rs&k dan razen ponedeljka. v Naročnina znaša mesečno 2S din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. msi Nova faza vojne Francija je bila prisiljena, da zaprosi Nemčijo za mirovne pogoje. Anglija pa se bo, kakor izjavlja angleški ministrski predsednik Winston Churchill, borila dalje. Hitler in Mussolini sta se v torek sestala v Monakovem, da se sporazumeta o francoski ponudbi glede pogojev, ki naj jih postavita Franciji. Kakor ugotavlja uradno sporočilo o tem sestanku, je bil sporazum med vo-diteljima Nemčije in Italije glede po-goiev miru, za katere jo zaprosila francoska vlada, dosežen in bodo ti pogoji sporočeni opolnomočencem francoske vlade v času in kraju, kakor bo to sporočila nemška vlada. Podrobnosti o tem so v naših poročilih. To je kratek pregled novih dejstev v razvoju sedanje vojne, ki stopa v novo, še povsem neznano fazo. Kontinentalni del vojne, ki se je začela v septembru lanskega leta, je tik pred svojo likvidacijo. Vojna, v kolikor se bo sedaj nadaljevala med Italijo in Nemčijo na eni ter Anglijo na drugi strani, bo prešla v prostore izven evropskega kontinenta, odnosno na njegove obronke in se bo razvijala predvsem na morju in v zraku, kajti odpor proti Nemčiji in Italiji na suhem je strt. Anglija, kakor je to dal razumeti Churchill že pred dobrim tednom, bo v svoji borbi navezana predvsem nase in na Zedinjene države. Seveda si glede teh noben Anglež ne bo mogel delati prevelikih iluzij. Trenutno vstop Amerike v vojno sploh ne prihaja v poštev, ker bi ne zalegel veliko. Kdaj bi mogle Zedinjene države vstopiti v vojno v kasnejšem razvoju, se da že sedaj približno sklepati po deklaraciji, ki jo je včeraj izglasoval predstavniški dom v Washingtonu in ki pravi, da bodo Zedinjene države vstopile v vojno samo zaradi obrambe Monroejeve doktrine, to se pravi načela, da se nihče ne sme vmešavati v ameriške razmere. Stališče, ki ga je trenutno odo" bril ameriški predstavniški dom, je torej izrazito obrambnega značaja in pomeni do neke mere celo pristanek na znano Hitlerjevo tezo glede nemških odnošajev do Amerike: Amerika Američanom. Evropa Evropcem! Ameriška reakcija na razvoj v Evropi se kaže potem takem za sedaj v prvi vrsti v povečani skrbi za lastno obrambo, ki je bila doslej še bolj zanemarjena kakor do lani obramba Anglije ali Francije, dočim se bo podpora zaveznikom omejevala do nadaljnjega samo na odstopanje onega vojnega materijala, ki ga Amerika sama ne bo potrebovala. Resno pa je že Amerika vzela v pretres vežbanje vojske, četudi ne še v obliki kakor bi se to moglo sklepati po neki prejšnji Roo-seveltovi izjavi. V včerajšnji izjavi predstavnikom tiska je Roosevelt dejal. da služba, ki bo uvedena za mladeniče. ne bo vojaška služba v strogem smislu te besede, pač pa bo obvezna za vse mladeniče ne glede na družabni sloj, kateremu pripadajo. Roosevelt je pripomnil dobesedno: »Ko sem nedavno hvalil uvodnik nekega lista, ki je priporočal splošno vojaško dolžnost, sem govoril to prenagljeno, Mislil sem stvarno samo na vojaški pouk v širšem smislu, na pouk ljudi, ki bi se borili na bojišču, v tvornicah in v splošno koristnih prometnih ustanovah. Pozneje bomo morali uvesti službo, ki bi zahtevala od mladeničev tudi odgovarjajočo stopnjo discipline.« O tem se bo Roosevelt odločil, kakor je sam dejal, v roku enega ali poldrugega mesca. Takšen je torej trenutni dejanski položaj glede ameriške pomoči, kakor sta ga gotovo imela pred očmi tako francoska vlada pred svojo odločitvijo, da zaprosi Nemčijo za mirovne pogoje. kakor angleški ministrski predsednik Winston Churchill, ko je v svojem predvčerajšnjem govoru dejal: »Gledam na položaj brez iluzij. Zato pravim, da moramo povečati svojo pazljivost in svoje napore, nimamo pa nobenega razloga za paniko ali obup.« Tudi Churchill je v svojem govoru priznal, da je kontinentalne vojne konec, ko je izjavil: »Bitka za Francijo je za nami. Pričakujem sedaj, da se prične bitka za Anglijo Od izida te bitke zavisi nadaljnji obstoj našega lastnega življenja ter obstoj naših ustanov in našega imperija.« Churchill je navzlic vsemu še optimist. Vzroke, zaradi katerih je Anglija odločena, da nadaljuje ""ojno, je namreč takole prikazal: »Vsi naši vojaški strokovnjaki in svetovalci pravijo, da imamo dobre in razumne razloge za upanje v končno zmago. Od štirih predsednikov dominionskih vlad pa sem prejel poslanico, ki nas podpirajo v naši odločnosti, da vojno nadaljujemo, ter nam sporočajo, da so do-minioni pripravljeni deliti našo usodo in vztrajati do konca... Sedaj imamo na razpolago tudi ogromne in neprestane dobave municije in orožja vseh vrst iz Zedinjenih držav Severne Amerike, iz dominionov pa nam je zagotovljen prihod novih letal in pilotov. Ne vidim, kako bi mogli kakršnikoli Monakovski pogoji znam Tudi francoski vladi še niso bili sp&rocenh temneč ie bila le pozvana, naj pošlie svoie pooblaščence — Krai in čas sestanka še nista obiavliena Bordeaux, 19. junija. AA. (Havas) Davi ob 9. je bila seja francoske vlade, ki ji je predsedoval predsednik republike Lebrun. Na nji je Lebrun sporočil odgovor nemške vlade, izročen preko španskega veleposlanika v Franciji. Nemška vlada pravi v svojem odgovoru, da je pripravljena sporočiti francoski vladi pogoje za prenehanje sovražnosti, čim bo zvedela za imena oseb, ki bodo pooblaščene za pogajanja. Zatem bo nemška vlada tudi določila kraj, kjer bodo ti pooblaščenci sprejeti. Francoska vlada je odredila svoje pooblaščence. Marseille, 19. junija. AA. (Havas) Ministrski svet je imel danes dopoldne v Bordeauxu sejo, na kateri je vzel na znanje sporočilo nemške vlade, ki pa ne vsebuje pogojev za premirje. Orožje ne bo položeno, dokler ne bo dosežen sporazum glede teh pogojev, t. j. dokler se ne sestanejo pooblaščenci. Določitev pooblaščencev, ki jih je vlada takoj začela izbirati, je torej neodvisna od nemških pogojev in ustavitve sovražnosti. Utegne poteči še več dni, preden bodo boji v Franciji ustavljeni. Bati se je, da bo prej, preden bo izdano povelje, naj se ustavijo boji, zavzet še precejšen del ozemlja. Nemško prodiranje proti jugovzhodu Francije ima namen, doseči zvezo z italijansko vojsko. Vojski se bosta združili pred sklenitvijo premirja. Za zdaj se še nič ne ve o italijanskem posebnem odgovoru na poslanico, ki jo je zastopnik sv. Stolice v Španiji pred nekaj dnevi istočasno poslal Rimu in Berlinu. London, 19. jun. s. (Reuter) Do večera še niso bila objavljena imena opol-nomočencev, ki jih je imenovala francoska vlada za mirovna pogajanja z Nemčijo. Zatrjuje se, da sta opolnomo-čenca samo dva. Rim, 19. junija. A A. (Štefani) Po ve-vesteh iz Berna so pooblaščenci francoske vlade, ki se bodo pogajali o pogojih za sklenitev premirja, že odpotovali. Kje se bodo sestali z zastopniki Nemčije in Italije, še ni objavljeno. Po vesteh, ki so prispele v Basel iz Francije, bo po mnenju francoskih političnih krogov eden od pogojev vdaja na vsej fronti ter izročitev vsega letalstva in orožja. Predvideva se tudi ustanovitev nekaj pasov v Franciji, ki bi bili do konca vojne zasedeni od nemških in italijanskih čet. Pooblastila odposlancev London, 19. jun. s. (Reuter) Tukaj tolmačijo francosko uradno sporočilo, da odidejo francoski opolnomočenci na mirovna pogajanja z Nemčijo in Italijo, v tem smislu, da bodo ti opolnomočenci morali imeti od svoje vlade pooblastilo, da nemške zahteve sprejmejo, ne da bi se poprej o njih posvetovali s francosko vlado. Postopek bi bil torej isti kakor s češkim predsednikom Hacho lansko leto. Izročitev nemškega sporočila Madrid, 19. jun. s. (Ass. Press.) Sporočilo nemške vlade francoski vladi je izročil zjutraj ob 8. osebno španski veleposlanik zunanjemu ministru Baudoinu. že uro pozneje se je sestal francoski ministrski svet. Po tukajšnjih informacijah vodi francosko mirovno delegacijo predsednik zunanjepolitičnega odbora francoskega senata in bivši veleposlanik v Washingtonu, Hen-ry Berenger. španski listi poročajo, da se bodo mirovna pogajanja med nemško in francosko delegacijo vršila najbrže v Madridu. »Premirja še ni" ženeva, 19. junija. AA. (DNB) Francoski minister za narodno obrambo je popoldne sporočil po radiu: Premirja še ni. Pogajanja se še niso začela. Boji se nadaljujejo. Po ameriških informacijah so pogoji „zelo težki" New York 19. junija, AA. (Reuter). Dopisnik »Newyork Timesa« v Madridu poroča, da so bili nemški in italijanski pogoji za mir preko španskega veleposlaništva v Franciji izročeni francoski vladi. Doznava se, da so pogoji zelo težki, podrobnosti pa še niso bile sporočene. Usoda francoske vojne mornarice Curih, 19. jun. z. »Neue Ziircher Zeitung« piše, da je delna ali popolna zasedba Francije od strani Nemčije manj važna kakor pa usoda francoske vojne mornarice, ki je ostala doslej nedotaknjena in ki bi mogla biti za obrambo Anglije odločilne važnosti. Zaradi tega smatrajo v francoskih vojaških krogih, da je Petain ponudil Nemcem samo kapitulacijo suhozemne vojske, ne pa tudi kapitulacijo francoske mornarice. Francoska vlada želi na ta način rešiti francosko nacionalno čast in izpolniti obveznosti, ki jih je prevzela do Anglije. Smatra pa se, da Hitler tn Mussolini na to nista pristala. New York, 19. jun. s. »New York Times« javlja iz Kaira, da se že sedaj francosko vojno brodovje, ki je zbrano pred Alek-sandrijo, pokorava ukazom angleške ad-miralitete in da bo tako ostalo najbrže tudi v primeru, če Francija sklene separatni mir. * Včeraj še ni bilo sestanka delegatov Bordeaux, 19. jun. s. Francoski radio je objavil nocoj, da po imenovanju svojih delegatov za mirovna pogajanja francoska vlada do večera še ni prejela od nemške vlade sporočila, kdaj in kam naj pridejo francoski opolnomočenci. Radio ob tej priliki ponavlja, da francoska vlada ne bi mogla sprejeti pogojev za premirje ali mir, Id bi ne bili v skladu s francosko častjo. Francija ne bo kapitulirala za vsako ceno, temveč bo v primeru nesprejemljivih pogojev nadaljevala vojno ob strani svojih zaveznikov. Minski list o pogojih Nepotrjene informacije dnevnika „Popolo di Roma" Rim, 19. jim. br. (SDA) Vest o sestanku Mussolinija in Hitlerja v Monakovu je zbudila v Italiji največje zadovoljstvo. Listi so objavili davi obširna poročila o Mussolini j evem sprejemu v Nemčiji in o velikih manifestacijah v Monakovem. Glede na strogo zaupni značaj sestanka, o katerem je iz nemškega službenega komunikeja znano le to, da sta se oba vodilna državnika Nemčije in Italije zedinila glede skupnega stališča, ki naj ga zavzameta vladi obeh držav do francoske ponudbe za premirje, tudi italijanski listi niso mogli objaviti nikakih konkretnih podrobnosti o vsebini razgovorov v monakovski vodjevi palači. Zato se danes razen »Popola di Roma« tudi noben list niti ne spušča v razpravo o tem vprašanju. Omenjeni rimski list pa v svojem poročilu na uvodnem mestu poudarja, da morejo biti italijansko-nemški pogoji za premirje le taki, da bo obema zaveznicama od francoske strani zajam- čena absolutna varnost tudi za primer, da bi nadaljevali vojno proti Angliji. Francoski teritorij v nobenem primeru ne bi smel služiti Veliki Britaniji, da bi na njem organizirala ali tudi le izvedla kakršnokoli ofenzivno akcijo proti zaveznicama osL Zato bosta vojski Italije in Nemčije v nekem določenem razmerju zasedli vse francosko kontinentalno ozemlje. V borbi proti Angliji bosta od Francije dalje zahtevali, da jima da na razpolago vse svoje surovine in industrijske izdelke, kolikor b! mogli služiti italijanskim in nemškim oboroženim silam. Sem spadajo v prvi vrsti bencin, mineralna olja, mangan in druge surovine in potrebščine. Francoska vlada bo morala nadalje jamčiti, da se bo takoj spet organiziralo delo v industrijskih centrih ter da se bo obnovila nemudoma tudi vsa gospodarska, finančna in komercialna organizacija Francija, tako da bo ves čas nadaljnje vojne na razpolago velesilama osL Ta sredstva bodo morala služiti tudi za organizacijo blokade Velike Britanije. Nemški demanti Rim, 19. junija AA. (DNB). V obveščenih krogih najodločneje zatrjujejo, da niti ena kombinacija o pogojih za sklenitev premirja s Francijo, glede katerih sta voditelj rajha Hitler in predsednik italijanske vlade Mussolini sprejela sklepe, ne more biti nič drugega kot čisto samovoljna in tendenciozna izmišljotina. Istočasno zanikajo smernice o mirovnih predlogih, ki jih je »Popolo di Roma« sporočil iz Miinchena, V tem primeru gre za samovoljno kombinacijo, ki ne izhaja iz pristojnih krogov in se tudi ne more smatrati za verjetno. »Prvi korak" Rim, 19. junija. AA. (Štefani) Prvi korak za zgraditev nove Evrope — piše »Giornale d' Italia«, je bil storjen včeraj v Miinchenu, kjer sta se sestala nemški kancelar Hitler in Mussolini. Državni osi Rim— Berlin nameravata obnovo Evrope izvesti postopno po mirni poti. Nerazumevanje, sebičnost in oholost dveh imperialnih demokratičnih držav so ovirale to obliko rešitve. čez nekaj ur se bo Francija znašla pred prvimi mirovnimi pogoji, ki so bili določeni v zvezi z njeno prošnjo za premirje. Pogoji so težki, toda pravičnejši in plemenitejši od tistih v Versaillesu, ki so vzeli Avstriji 10 milijonov Nemcev in Nemčiji vse kolonije in ki so tudi Italiji odklonili kolonije. Novi evropski red more edini obnoviti nacionalne skupnosti in pravico glede razdelitve ozemelj onstran morja. Francija je od Poincareja do Clemen-ceauja, od Lavala do Bluma in Daladiera vedno odklanjala Italiji njene zahteve. Končna zgraditev nove Evrope zahteva novo vojno in potoke krvi. Anglija hoče nadaljevati vojno, Italija in Nemčija pa sta pripravljeni. V Miinchenu so bili doseženi sporazumi, da se vojaške operacije nadaljujejo do končne zmage. * Mussolinijev povratek v Rim Rim, 19. junija. AA. (DNB). Vračajoč se iz Miinchena je predsednik italijanske vlade Benito Mussolini prispel danes nekaj po 18. uri v Rim. Z istim vlakom so se vrnili tudi zunanji minister grof Ciano in nemški veleposlanik v Rimu v. Ma-ckensen. Službenega sprejema ni bilo. SOVJETSKA EKSPANZIJA »Dai!y Herald« o ojačevanju ruskega vpliva v Baltiku in na Balkanu Stalin in Molotov dosledno izvajata svoje načrte Moskva, 19. jun. o. (Reuter) Sovjetska Rusija zmerom bolj utrjuje svoje obrambne pozicije v Baltiku, Beli Rusiji, Ukrajini in vzdolž rumunske meje vse do Črnega morja. Velika ruska vojska se pospešeno koncentrira na vsem predelu okrog Lvova, Tarnopola, Premisla, Bjalistoka in Lučka. V Bjalistok, Luck in Lido so prispele velike skupine sovjetskih letal, ki so spričo najmodernejše izdelave in opreme vzbudila največjo pozornost. London, 19. jun. o. Diplomatski sotrud-nik »Daily Heralda«, ki velja za dobrega poznavalca ruske zunanje politike, izraža danes v uvodnem članku lista mnenje, da Stalin in Molotov intenzivno in načrtno gradita in utrjujeta ruske strateške in diplomatske postojanke na ruskih zapadnih mejah, posebno pa še ojačujeta ruski politični vpliv na Balkanu. Rusija si je načrt za svojo politično akcijo pripravila že ob pričetku sedanje vojne. Nemčijo in prav tako Italijo je o svojih namerah informirala. Le za to ceno, je sporočila, da bo ostala nevtralna. Nemčija je na to pristala. Ko bo zaključena etapa sovjetske zavarovalne politike v Baltiku, je pričakovati, da bo Rusija izdala politične in vojaške ukrepe za realizacijo svojih ciljev tudi v jugovzhodni Evropi. Bilo bi napak misliti, da Nemčija in Italija nista zadovoljni s tem razvojem. Nasprotno smatrata, da so te njune koncesije ugodna cena za rusko nevtralnost, spričo katere je tudi Turčija prisiljena k mirovanju. novi činitelji pred zimo odločiti proti j nam.« Churchill gradi še posebej svojo vero v bodočnost na zaupanju v angleško mornarico, čuti pa sam potrebo, da mora Anglija vdržati vsaj do zime, ako hoče prebroditi vse težave, ki nastajajo zanjo v zvezi s sedanjo vojno. Medtem ko je torej položaj Anglije v tem pogledu razčiščen, ni še znana nadaljnja usoda Francije. Vlada maršala Petaina stoji pred težkimi, usodnimi odločitvami, pred kakršne znabi-ti še noben šef vlade ni bil doslej postavljen. S temi odločitvami se ne dado primerjati odločitve nekaterih odgovornih državnikov v zadnjih letih, kajti tu ne gre le za odločitve, ki bi se nanašale na večje ali manjše državno ozemlje, tu gre za odločitve, ki segajo preko matične zemlje do zadnjega dela francoskega imperija. Z njimi je končno na kocki tudi še nekaj več ka- kor samo usoda francoske domovine in njenega imperija, kajti Francija je bila in je do sklenitve ločenega miru zaveznik Anglije, s katero je šla skupaj v borbo. Na to je očividno mislil Churchill, ko je predvčerajšnjim dejal na naslov Francije: »Francoska vlada bo zavrgla velike možnosti in koristi za bodočnost, ako ne nadaljuje vojne na osnovi pogodbenih obveznosti, ki jo vežejo z nami. Ni mogoče, da bi jo od teh obveznosti osvobodili.« Hitler in Mussolini sta s svojim posvetom v Monakovem manifestirala popolno solidarnost obeh svojih držav. Zelo verjetno je, da sta se oba državnika tudi že sporazumela glede bodoče ureditve Evrope, kajti čim je kontinentalna vojna odstranjena, jima je v tem pogledu odprta pot. To je novo ve-levažno dejstvo, ki ga moramo zabeležiti, ko stopa vojna v novo fazo borbe izven evropske celina Stockholm, 19. junija z. Po zadnjih vesteh ima sedaj sovjetska Rusija v Baltiku že okrog 350 do 400.000 mož. Samo na Le-tonsko je prišlo 5 divizij, to je okrog 100.000 mož. »Dagens Nyheter« celo misli, da ima sovjetska Rusija v Baltiku že nad pol milijona vojakov Po poročilih iz finske prestolnice računajo na Finskem s tem, da bo sovjetska Rusija stavila sedaj tudi Finski enake zahteve, kakor jih ie stavilla ostalim baltiškim državam. Nekateri švedski listi izražajo domnevo, da se bo Finska v tem primeru obrnila za pomoč na Nemčijo. Stockholm, 19. jun. s. (Ass. Press.) Po poročilih iz Kovna je sovjetska vojska danes dokončno zasedla vsa količkaj važnejša mesta v Litvi. Okupacija Litve je sedaj popolnoma dovršena. Kovno, 19. jun. br. Takoj pri prihodu sovjetskih čet, so bili izpuščeni iz zaporov vsi politični ujetniki. Samo iz jetnišnice v Kovnu je bilo izpuščenih 105 političnih kaznjencev, med njimi taki, ki so bili že 8 do 14 let v zaporu. Skupno je bilo izpuščenih blizu 2000 političnih kaznjencev. Pristaši novega režima so izkoristili to priliko za demonstracije proti bivšim oblastnikom. Izjemno stanje v Litvi Kovno, 19 junija o. V vsej Litvi je bilo proglašeno izjemno stanje. Tajna seja švedske zbornice Stockholm, 19. jun. AA. (DNB). Švedski parlament je sklican za petek na tajno sejo, čeprav je zasedanje končano. Včeraj sta zasedala zunanjepolitični odbor in skupščinski odbor. O predmetu, ki so ga raz-motrivali, z uradne strani ni bilo ničesar sporočenega, prav tako pa tudi ne o dnevnem redu tajne seje parlamenta. Prevladuje pa prepričanje, da bo parlament spet razpravljal o zunanjepolitičnih vprašanjih, predvsem v zvezi s položajem, ki je nastal zaradi sovjetskega koraka v baltiških državah. Povabilo romunski vladi Moskva, 19. jun. z. V tukajšnjih diplomatskih krogih se je izvedelo, da je sovjetska vlada poslala rumunski vladi noto, v kateri jo poziva, naj pošlje v Moskvo svojega pooblaščenca, da razpravlja s sovjetsko vlado o ureditvi besarabskega vpraša- nja. Ta vest je izzvala v moskovskih diplomatskih krogih veliko pozornost, ker kaže na to, da se je Moskva po učvrstitvi svojih pozicij v Baltiku odločila dokončno urediti tudi besarabsko vprašanje. Rumun-ska vlada do tega trenutka na moskovski poziv še ni odgovorila, toda vesti iz Bukarešte zatrjujejo, da je zavladala tam velika zaskrbljenost in da je treba pričakovati v Rumuniji važne dogodke. Posredovanje Rima in Berlina BuKarešta, 19. junija, z. V političnih krogih so glede spremembe v vladi razširjene nasprotujoče si vesti. Danes se je zatrjevalo, da je že sestavljena ekstremno desničarska vlada, ki na,j bi vzpostavila najtesnejše sodelovanje z Italijo in Nemčijo in po tej poti iskala zaščite proti Sovjetski Rusiji, ki je načela besarabsko vprašanje. V diplomatskih krogih pa se zatrjuje, da do imenovanja te vlade do sedaj še ni prišlo na izrecno zahtevo Rima in Berlina, ki zahtevata, naj sedanja vlada Tata-resca ostane še tako dolgo na krmilu, da ugodi madžarskim revizionističnim zahtevam. Preden bi se Rim in Berlin angažirala v Moskvi na korist Rumunije, tudi zahtevata, da sklene Rumunija pogodbo, da bo ves petrolej in vse ostale sirovine, žito in druge kmetijske proizvode, ki jih je doslej izvažala v Anglijo in Francijo, dobavljala odslej Italiji in Nemčiji, šele nato bi Rim in Berlin poskušala pridobiti Moskvo za to, da se reševanje besarabskega vprašanja odgodi. Spričo tega smatrajo v rumunskih političnih krogih, da položaj Rumunije ni tako brezupen, kakor se je sprva mislilo. Ždanov v Tallinu Tallin, 19. junija. AA. (DNB) Davi je prispel v Tallin (Reval) član predsedništva vrhovnega sveta Sovjetske unije Ždanov. Sprejeli in pozdravili so ga zunanji minister prof. Pip, ravnatelj političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Tuldava, sovjetski poslanik v Tallinu Nikitin, poveljnik leningrajskega vojnega okrožja armij-ski general Mereškov in poveljnik brodovja podadmiral Taibut. Tallin, 19 junija, o Notranje ministrstvo je danes izdalo posebne varnostne ukrepe. Ponoči od 23 do 5 zjutraj nihče ne sme na ulico. Vse orožje ki je v privatnih rokah in tudi v trgovinah z orožjem, se bo moralo v najkrajšem roku oddati policijskim oblastvom »JUTRO« št. 142. RAZPOLOŽENJE V AMERIKI Vso ameriško javnost zanima, kaj bodo glede na položaj v Evropi storile sedaj Zedinjene ameriške države — Sklicana bo vseameriška konferenca Obnovitev pogajanj med Turčijo in Busijo Turški zunanji minister Saradzoglu bo že v kratkem sopet odpotoval v Moskvo — Vpliv Rusije na turškio politiko Ankara, 19. junija, z. Kakor se doznava, bo zunanji minster Saradzoglu v bližnjih dneh odpotoval v Moskvo. Njegovo potovanje je na eni strani v zvezi s poglobitvijo prijateljskih odnošajev med Turčijo in Sovjetsko Rusijo, na drugi strani pa smatrajo za verjetno, da bo skušala Turčija posredovati med Sovjetsko Rusijo in Rumu-nijo. Kar se tiče Turčije je zašla sipričo komplikacij, ki utegnejo nastati po kapitulaciji Francije in spričo svoji obveznosti do zapadnih zaveznikov v dokaj neprijeten položaj. Zato išče sedaj zaslombe v Moskvi. Kar se tiče Moskve, prevladuje tam mnenje, da bo tako zvana Weygandova armada nastopala sedaj izključno v Afriki proti Italiji. Zato se Sovjetska Rusija s te strani ne čuti več ogroženo, vendar pa tu-■fii ne želi, da bi bila Turčija po načrtih Nemčije in Italije kakorkoli oslabljena. Vsekakor je pričakovati, da bo prišlo se-daj med Moskvo in Ankaro do najtesnejšega sodelovanja. Carigrad. 19. junija. AA. (Štefani) Turški zunanji minister Saradzoglu je podal pred parlamentarno skupino narodne republikanske stranke poročilo o mednarodnem položaju. Carigrad. 19. junija, br. (United Press) Francoska ponudba premirja je napravila v Turčiji najgloblji vtis. V ponedeljek se znova sestane turška poslanska zbornica in Basel. 19. iun. o. »Basler Nachrichten« objavljajo ve^t iz Egipta o krizi egiptske \lade. Ali Maher paša je podal kolektivno ostavko celokupnega kabineta. Položaj se je za Egipt v poslednjih dneh močno zaostril. Kralj je izrazil željo, da bi Egipt ob sedanji resni uri dobil močno vlado. Kakor vse kaže, bo glede na to mandat sa sestavo nove vlade poverjen Mustafi Nahas paši, voditelju vafdistične stranke. Da bi se odpravili vsi nesporazumi, si je egiptska vi" da izposlovala ponovno angleško službeno tolmačenje egiptskih obveznosti. Velika Britanija od Egipta ne zahteva, da bi vstopil v vojno, vztraja pa na njegovi obveznosti, da na svojem teritoriju in njegovem pomorskem območju omogoči angleški vojski in mornarici neovirane gibanje. London, 19. jun. s. (Reuter). K diplomatskim razgovorom, ki so se vršili zadnje dni med kraljem Farulcom, člani egiptske vlade in diplomatskimi predstavniki v Kairu, pripominjajo v merodajnih angleških krogih naslednje: Čeravno so dosedanji italijanski napadi na egiptsko ozemlje povzročili veliko žrtve tako med egiptskim civilnim prebivalstvom, kakor tudi med vojaštvom, angleška vlada vendarle popolnoma vpošteva, da je vprašanje egiptske udeležbe v vojni izključno stvar egiptske vlade. Niti v Londonu, niti v E°iru pa si ne delajo v merodajnih krogih nobenih iluzij glede obsega, v katerem sta usodi Anglije in Egipta povezani v sedanji vojni. za tedaj je napovedan pomemben govor ministrskega predsednika o zunanjepolitičnem položaju in turški zunanji politiki. V političnih krogih so se pojavili glasovi, da se Turčija glede na odločitev francoske vlade v bodoče ne bo smatrala več dolžno izpolniti svoje obveznosti na osnovi zavezniške pogodbe z Veliko Britanijo in Francijo. Ankara, 19. junija. AA. (Reuter) Včerajšnji Churchillov govor je napravil zelo globok vtis v Turčd,ji. Uradni krogi ne dajejo nobenih izjav. Turško javno mnenje smatra, da bi Anglija z učinkovito pomočjo Zedinjenih držav lahko zdržala tudi zelo dolgo vojno. ★ Becku zabranjen odhod iz Rumunije Bukarešta, 19. jun. br. (Štefani) Bivši poljski zunanji minister Beck, ki je bil doslej interniran v Brašovu, je včeraj prispel v Bukarešto, da bi si izposloval dovoljenje za odhod iz države. Beck se je odločil odpotovati v London, rumunske oblast' pa mu niso hotele izstaviti potnega lista. Davi je notranje ministrstvo izdalo ukrep, po katerem v bodoče noben Poljak v starosti pod 45 let ne sme zapustiti Rumu-nije. Vsi Poljaki se morajo smatrati za internirane. Spopad v zapadni egiptski puščavi Kairo, 19, jun s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske v Egiptu iavlja. da ie prišlo v zapadno-egiptski puščavi v ponedeljek do spopada med italijanskim motoriziranim oddelkom in angleškimi tanki. Italijanski oddelek so tvorili štirie topovi. S00 mož motorizirane pehote in nekai tankov. Ta oddelek ie napadla edinica angleških oklopnih vozil. Rezultat borbe ie izpadel popolnoma v angleško korist. Zaradi učinka akcije angleških tankov so posadke italijanskih tankov in vozil deloma skušale zbežati. kar ie imelo usodne posledice. 20 do 30 italijanskih vojakov je v boiu padlo, mnogo iih ie bilo ranienih in nekai ujetih. Na angleški strani ni bilo žrtev. Poveljstvo nadalie ugotavlja, da so italijanski bombniki poskusili sicer v širokem obsegu napade na vojaške objekte v Egiptu, ki pa so bili zaradi odlične protiletalske obrambe brezuspešni. Rim, 19. junija. AA (DNE). S pristojne italijanske strani pripominjajo, da so netočne vesti, ki so se razširile v zadnjih dneh z angleške strani in po katerih naj bi bile britanske čete pn spopadu na meji Ci-renajke ujele večje število italijanskih vojakov, ter zaplenile gotove količine vojnega materiala. To so netočna poročila, kakršna so Angleži širili tudi že za časa abesin-ske vojne in ki so že vsem dobro znane. N©w York, 19. jun. br. Spričo razvoja dogodkov v Franciji se je razpoloženje ameriške javnosti dokaj izpremenilo. Dočim je po vstopu Italije v vojno kazalo, da bodo izolacicnisti docela izginili, in da bo vsa ameriška javnost zahtevala takojšnjo in izdatno pomoč zapadnim zaveznikom, so sedaj mnenja zapet deljena. Na eni strani se zavzemajo pristaši solidarnosti svetovne demokracije za to, da bi Zedinjene države še povečale in še bolj pospešile pomoč zaveznikom, na drugi strani pa se zopet pojavljajo glasovi, ki zahtevajo, naj se Amerika izogne vsemu, kar bi jo moglo kakorkoli zaplesti v evropski konflikt. >New York Post« piše, da utegne kapitulaciji Francije slediti tudi kapitulacija Anglije, če Zedinjene države ne bodo storile taikoj vsega, kar je v njihovi moči, da nudijo Angliji vsako pomoč, razumevajoč pri tean napoved vojne Nemčiji in Italiji. »New York World Telegram« nasprotno piše, da Zedinjene države niso pripravljene, da bi mogle poseči v razvoj evropske vojne ter morajo zaradi tega ostati na strani. Pri tem kritizirajo postopanje Roosevelta, češ da je obljubljal zaveznikom več, kakor pa je mogel izpolniti. Amerika mora sedaj gledati predvsem na to, da se do kraja oboroži in šele potem bo lahko vplivala na izid sedanje vojne. Dokler pa Amerika ne bo vojaško docela pripravljena, mora ostati izven vojne. Tudi »Washington Post« znMeva, naj Amerika zaveznikom ne daje obljub, ki jih ne more izpolniti. r-Walstreet Times« piše, da se Amerika ne sme vdajati iluzi- London, 19. junija. AA. (Reuter). Snoči je bil dan znak za alarm v Lincdlnshiru, Northamptonshiru in Norfolku. Sovražna letala so metala zažigalne- in eksplozivne bombe nad Temzo. Z ustja Temze je bilo slišati močno topovsko streljanje. Reflektorji so razsvetljevali nebo. Nemški letala so letela tudi nad Essexom in Cambrid-geom in vrgla gotovo število bomb. Ubitih je bilo 11, ranjenih pa 14 oseb. Streljanje protiletalskega topništva je trajalo neprestano dve uri in je bilo sestreljenih 7 , nemških letal. Materialna Škoda ni velika, j London, 19. junija s. (Reuter). Ugotovljeno je, da je letalske napade na spodnjo Anglijo preteklo noč izvedlo skupno nad 100 nemških bombnikov. Samo v vzhodni Angliji je na neko okrožje izvedlo napad 40 nemških letal in sicer v manjših skupinah, ki so si sledile v presledkih 15 minut. Po dosedanjih podatkih je biilo sestreljenih vsaj 7 nemških letal in sicer 5 od angleških lovskih letal, dve pa od protiletalskih topov. Ni izključeno«, da je še več drugih nemških letal padlo v morje. Število smrtnih žrtev napadov preteklo noč se je zvišalo na 12. Največ žrtev je bilo v nekem mestu v grofiji Cambridge, kjer so bombe porušile 8 hiš. V grofiji Not-tingham je bilo porušenih 9 hiš. Ob ustju Temze je padllo več bomb v bližino neke bolnišnice, ki pa je ostala nepoškodovana. Letalski alarmi so bili dani skupno v 12 grofijah. London, 19. jun. s. (Reuter). Do večera se je število smrtnih žrtev sinočnjih nemških letalskih napadov na Anglijo povišalo ! na 14. Berlin, 19. junija, br. (DNB). V predpre- j tek'i noči so sovražna letala napadla Koln. j Bcmbe so padale v sredo mesta. Neka pni- ] vatna hiša je bila porušena do tal, več pa j j Hi je bilo močno poškodovanih. Ubitih je j bik.- Z ovŠistav, večje število pa ranjenih. jam, da bo morda Roosevelt ob sklepanju miru pozvan za razsodnika. Zaradi tega tudi Zedinjene države ne smejo prevzeti zaenkrat nikakih obveznosti, dokler ne bo jasno, kakšna bo usoda bodoče Evrope. Nota ameriške vlade državam v Evropi Washington, 19 junija, s. (Reuter). Ameriška vlada je poslala 17. t. m vsem voju-jočim se državam v Evropi, ki imajo kolonije v Ameriki, namreč Angliji. 1'ranciji, Nizozemski, Nemčiji in Itali j. note naslednje vsebine: Ameriška vlada je izvedela, da je francoska vlada zaprosila za prenvrje. Da se prepreči vsak nesporazum, obvešča ob tej priliki ameriška vlada vojujoče se dužave, da ne bo priznala nobenega prenosa in nobenega poskušeneg? prenosa posesti neameriških držav v zapadrn polobli na druge neameriške države. Ameriška v'ada se pri tej svoji odločitvi opira na Monroeovo doktrino. Ta nota ameriške vlade je v skladu z odločitvijo kongresa, ki prepoveduje vsak prenos posesti neameriških držav v zapadni polobli. Ta sklep kongresa čaka sedaj samo še podpisa predsednika Roosevelta. ITashington, 19. junija, s (Ass.. Press.) Podtajnik za zunanje zadeve Suirner VVel-les je izjavil danes na konferenc1 tiska, da je vlada Zedinjenih držav obvestila pretekli ponedeljek vlade vseh 20 ameriških držav, da bi billo zaradi sedanjega medna- ■■■■^■MHM^ ^mBBMBB Sovražna letala so napadla tudi Diissel-dorf. Tam je drobec bombe ubil povejnika narodno socialističnih zaščitnih oddelkov VVeitzela, London, 19. junija. AA. (Reuter). Snoči so bile objavljene podrobnosti o poletih angleških letal nad severozapadno Nemčijo. V minuli noči so angleški bombniki bombardirali tri ure rafinerije in rezervoarje tekočega goriva v Gelsenkirchnu, Hamburgu, Hannovru in Porurju. Cilji so bili zadeti ter so nastali veliki požari. Letala so bombardirala tudi tovorne postaje južno od Aachena in ob Reni od Duisbur-ga do Koblenza. Cilji so bili zadeti ter je bilo iz letal videti veliko škodo. Bombardirana so bila tudi tri letališča. Na enem od njih je nastal požar. Bombe so bile vržene tudi na hangarje, letališča pri Amsterdamu, kjer je bilo uničeno eno nemško letalo, ko je hotelo vzleteti. Dve angleški letali pogrešajo. Uoyd George bo stopil ▼ vlado London, 19. junija, z. »Evening Standard« napoveduje nove spremembe v angleški vladi. V zvezi s tem poroča, d* je Churchill pozval angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea, naj vstopi v vlado. Svarilo pred podcenjevanjem nevarnosti Curih, 19. jim. z. »Neue Ziircher Zeitung« niše. da Anglija še vedno podcenjuje nevarnost, ki ii preti. V Angliji se sedaj mnogo zanašajo na pasivni odpor francoskega naroda, ki naj bi prisilil Nemčijo, da porabi za okupacijo Francije čim večje oddelke nemške voiske. Zdi pa se. da bo tudi to zgolj angleška domneva, ki se kakor mnoge druge dceedaj, ne bo izpolnila. rodnega položaja umestno takojšnje sklicanje zasedanja panameriške konference. Svarilo poslanika lorda Lothiana ITashington, 19. junija, s. (Reuter). Na univerzi v Valeu je govoril danes angleški veleposlanik lord Lothian Dejal je, da se lahko položaj obrne v korist Anglije, če lahko vzdrži do božiča. Dalje je poudaril, da bo izid sedanje vojne skoro prav tako prizadel Zedinjene države, kakor Anglijo. Če se Nemčiji posreči dobiti ali uničiti angleško brodovje, bode izginile vse osnove varnosti tako Anglije, kakor tudi Zedinjenih držav, osnove, ki sc držale 120 let. V Ameriki je nekaj lju<*i. ki pravijo, da bo v primeru angleškega poraza pač prišlo angleško vojno bn>dovje preko Atlantika in bo še na razpolago kot del obrambnega sistema Zedinjtnih držav. Upam. je nadaljeval lord Lothian, da Američani nc bodo gradili na to domnevo. Največja razlika je. na kateri strani Atlantskega oceana je naše brodovje Dokler varujemo Kanali in Gibraltar, ne obstoji za Zedinjene države noben resen problem glede obrambe Atlantika Popolnoma drugačen pa je položaj, če obvladujejo te izhode velike imperialistične sile. ki so nasprotne demokracijam ah Mcrroeovi doktrini. Napačno je mnenje, da angleško brodovje lahko tako hitro pride preko Atlantika in se pridruži ameriškem U. Al 1 se bomo borili v Angliji do kcmca, potem pa bomo branili najpreje svoje donvnione. Rim, 19. jun. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je opoldne objavilo naslednje vojno poročilo: Naši izvidniški hidroavioni so napadli in potopili neko sovražno podmornico. Na področju severne Alrike je ostal položaj neizpremenjen. V Vzhodni Afriki je neka angleška kolona s podporo oklopnih vozov skušala prodreti v naše postojanke in je tam že razvila svojo zastavo. Bila pa je v protinapadu uspešno odbita in razpršena. Naša letala so napadla sovražne letalske baze. Tri sovražna letala so se vnela na nekem letališču. Sovražna letala so napadla neko vas. Bombe so ubile tri žene in nekaj otrok. Sovražna letala so včeraj ponoči napadla in bombardirala nekaj mest v Liguriji in Piemontu. žrtev ni bilo in tudi škoda je neznatna. Rim, 19. junija. AA. (DNB) Vest, ki jo je objavil ne\vyorški radio iz Ankare, in po kateri naj bi bilo industrijsko mesto Turin zaradi sovražnega letalskega napada popolnoma porušeno, s pristojne italijanske strani odločno zanikajo. Vsak časnikar se lahko osebno prepriča v Turinu, da to ni res. 2ta!ijai?s!ta ps&srzcimlca pctsjiljejia Kairo. 19. jun. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da sta v petek dve angleški lo ski letali na izvidniškem poletu odkrili v Sredozemskem morju italijansko podmornico. Letali sta takoi signalizirali mesto, kier se je nahajala podmornica, letalskemu poveljstvu. ki je poslalo tja bombnik tipa Blenheim. Bombnik ie podmornico pogodil z direktnim zadetkom, istočasno Pa ie eno izmed lovsih letal poškodovalo kontrolni stcip na podmornici. Kolikor je mogoče ugotoviti iz poročil letalcev, se ie poškodovana podmornica tudi pite pila. V Abesiniji in Eritreji so izvedli angleški bombniki ponovno uspešne napade na italijanske vojaške postojanke. En hangar na vojaškem letališču je bil uničen. Angina s?e prizna suverenosti Italije nad Abesinijo London, 19. jun. s. (Reuter). V spodnji zbornici je sporočil danes podtajnik za zunanje zadeve Butler na vprašanje, ali angleška vlada še nadalje priznava italijansko suverenost nad Abesinijo. naslednje: Zaradi neprovociranega vstopa Italije v vojno smatra angleška vlada, da ima popolno svobodo akcije glede vseh obvezno^ sti. ki jih je svoi čas prevzela do Italije v Sredozemlju, v Severni in Vzhodni Afriki ter na Bližnjem vzhodu. Nastopna avdienca sovjetskega poslanika Rim, 19. junija. A A. (DNB). Novi sovjetski veleposlanik v Italiji Gorelkin bo izročil jutri italijanskemu kralju ii. cesarju svoje poverilnice. V italijanskih političnih krogih pripominjajo, da je sovjetska Rusija priznala priključitev Albanije k Italiji, kajti poverilnice bodo izročene Nj. Veličanstvu Viktorju Emanuelu tudi kot albanskemu kralju. Novi sovjetski veleposlanik svojih poverilnic ne bo izročil v Rimu. Bataljoni mladih fašistov v Italiji Benetke, 19. junija AA (Štefani). Tu so ustanovili bataljon mladih fašistov pod 18 leti, ki bi se radi borili na bojiščih. Ta bataljon prostovoljcev im1- več sto enot. Take bataljone bedo ustanovili tudi v mnogih drugih mestih. Italijanski izseljenci se vračajo Trst, 19. jun. br. (Štefani). «z Rumunije je v pretekli noči prispel v Italijo poseben vlak s 600 Italijani, ki so se pred leti izselili ter strnjeno živeli v nekem rumun-slcem kraju. Sedaj jih nameravajo oblasti naseliti v Apriliji in Rovigu. Vremenska napoved Zemunska: Nekoliko hladneje. Po večini oblačno vreme s predhodnimi nalivi in ponekod nevihtami. V primorskih in južnih krajih bo jasneje. Kralj Faruk želi, da dobi Egipt močno vlačiš — Anglija sicer ne zzhteva vstopa v vojno, vztraja pa na ostalih obveznostih Egipta »►v o poročilo Nemške čete s® zavzele Cherbourg in prekoračile med "ot In Neversom Loiro — Prodiranje proti Lyonu, Naney zaseden Giaviji stan voditelja rajha, 19. junija. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo poroča: Francoska vojna sila je v čedalje večjem razsulu. Nemške motorizirane čete so zavzele v Normandiji Cherbourg. Pri Ren-nesu je nemška vojska prispela v Bretag-no. Čez Rokavski preliv smo prišli v smeri proti jugu. Med Orleansom in Neversom se nam je posrečilo na več krajih prekoračiti Loiro. V Burgundiji nemški hitri oddelki prodirajo v smeri proti Lyonu. Zapadno od Miihlhausena prodirajo tankov-ske in motorizirane divizije od Belforta. Združile se bodo v kratkem z onimi oddelki nemške vojske, ki so izvedli napade čez Gornji Ren in ki so pri Munsteru že prodrle globoko v Vogeze. Dalje proti severu je zavzet Nancy ter so naše čete prekoračile renski prekop vzhodno d Nan-cyja na široki črti. V Maginotovih utrdbah na obeh straneh Diedenhofena sovražnik še daje odpor. Nemška bojna in napadalna letala so sodelovala uspešno o priliki napada na utrdbe železniške proge, zbirališča čet in sovražno vojsko na pohodu, da bi zlomile odpor sovražnika, ki je obkoljen v Loreni. Pred Cherbourgom je bila potopljena ena trgovska ladja (10.000 ton) z bombami. V Angliji so nemška bojna letala izvedla napad na več letališč kakor tudi na velika skladišča bencina ob ustju reke Temze ter jih zažgala. Pri tem napadu so se posebno odlikovale eskadrile, ki jim je poveljeval general Coeler. Britanska letala so letela preteklo noč nad severozopadno Nemčijo, kjer so, kakor doslej, metala bombe na nevojaške objekte. Pri tej priliki je bilo 18 ljudi ubitih, deloma civilistov, deloma policistov, ki se niso umaknili v zavetišča. Sovražnik je včeraj izgnbil šest, mi pa pet letal. Rern, 19. jun. br. Kancelar Hitler S2 je davi vrnil v svoj glavni stan. Padec Toisla in Strasbtiirga Berlin, 19. junija, br. (DNB) Popoldne je nemško vrhovno poveljstvo sporočilo, da so nemške čete zavzele mesto Luneville (južnovzhbdno od Nancyja) in trdnjavo Toul (zapadno od Nancyja). Na katedrali v Strassbourgu vihra nemška zastava. Rim. 19. junija. AA. (Štefani). Nemške čgte prodirajo v Franciji v raznih smereh. Ena vojska prodira proti Brestu, druga proti Toulonu. Basel. 19. jun. br. (Štefani). Z nemške fronte poročajo, da je brzim kolonam nemške vojske včeraj popoldne uspelo prodreti na zapadnem krilu fronte skozi francosko črto. Nemci so že dosegli Cherbourg. Ena nemška kolona je prodrla celo do nekega kraja, ki je le še 50 km oddaljen od Bresta. Računati je s tem. da bo v teku današnjega dne prišla pod nemško oblast vsa Bretagna. Na Loiri je 30 nemških oklopnih in motoriziranih divizij znova prešlo v napad. Med Orleansom in Neversom je prekoračilo reko že okrog 100.000 Nemcev. Preprečen prevrat v Urugvaju Montevideo, 19. junija, s. (Reuter). Posebni odbor urugvajskega parlamenta, ki je preiskoval delovanje nacionalnih socialistov v Urugvaju, je podal poročilo, iz katerega izhaja, da so nacionalisti pripravljali v Urugvaju prevrat. Ugotovljeno je, da je obstojala posebna tajna politična organizacija in tudi tajna policija. Člani organizacije so imeli vojaške vaje ter so razpolagali med drugim s 150 motornimi ko-i lesi. Mnogo uglednih urugvajskih osebnosti je na podlagi dosedanje preiskave kom-promitiranih Urugvajski vojni min"ster Caimpos je pozval vse moške v vojaški starosti, da se prihodnji teden prostovoljno prijavijo v vojaško službo. Montevideo, 19. jun. s. (Ass. Press.). Posebni parlamentarni odbor, ki je proučeval nacionalno socialistično zaroto v Urugvaju, je zasedal vso preteklo noč. Ugotovljeno je, da je bil pripravljen v Urugvaju prevrat za 24. junij. V Tihem morju potopljen parnik Oakiand, 19. junija, s. (Reuter) Novoze-lanski ministrski predsednik Frazer je sporočil, da je ugotovljeno, da Je angleški pot-j niški parnik »Niagara«, ki se Je davi poto-| pil v Tasmanskem morju zadel na mino. Minolovci so odšli na kraj katastrofe ter so v bližini našli še drugo mino. Vseh 135 potnikov in 200 članov posadke parmka je rešenih in so doe©eU v Oakiand, Francosko vojno poročilo Pritisk sovražnika na vsej London, 19. junija. AA. (Reuter): Francosko vojno sporočilo, ki je bilo izdano snoči, pravi: Sovražniku se je z močno akcijo proti našim četam, ki dajejo odpor, posrečilo prodreti globoko v Normandijo in Bretagno. Ogledniški oddelki so prispeli do Cherbour-ga in Rennesa. Bile so ostre borbe. Na srednji Loiri je sovražnik utrdil več mostišč med Orleansom in Neverom. Med Loiro ln Vogezi sovražne množice napredujejo proti jugu. V Loreni in Alzaeiji so še vedno borbe ter se naše čete ogorčeno upirajo sovražniku. Davi je bilo objavljeno naslednje vojno poročilo: Pritisk sovražnika se na vsej fronti nadaljuje z nezmanjšano silo in močjo. Bordeaux, 19. jun. s. (Reuter) Zadnja poročila pravijo, da so se pričele francoske čete na južnem bregu Loire utrjevati, očitno z namenom, da preprečijo nemški prodor proti Bordeauxu. Vsi mostovi čez Loiro so podminirani, vendar še niso bili pognani v zrak, ker prihaja preko reke še neprestano nov dotok civilnih beguncev. Basel, 19. jun. s. (Ass. Press.) Francoska vojska je danes izbraznila utrdbe Maginotove črte v bližini švicarske meje. Ob Bur-gundskih vratih so francoske utrdbe še zasedene ter je od tam slišati danes še topovsko streljanje. Večerno poročilo Pariz, 19. jun. br. p. (Havas). Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo nocoj naslednje vojno poročilo: V Bretagni skuša sovražnik prodreti v smeri proti Nantesu. Na srednji Loiri so se naše čete umaknile proti Roanneu. Dalje proti vzhodu prodira nemška vojska fronti z nezmanjšano silo proti Lyonu. V Alpah ni bilo bojev in so naše čete v pričakovanju. Letala odhajajo v severno Afriko Madrid, 19. junija, br. (Štefani). Španska brzojavna agencija poroča, da je v pretekli noči letelo preko Mallorce zelo mnogo letal proti jugu. Kolikor je bilo mogoče dognati, je več sto francoskih letal odletelo iz Francije v severno Afriko. Politiki se selijo v Španijo Irun, 19. junija, br. (Štefani). Iz Francije prihaja zmerom več beguncev. Cele kolone privatnih avtomobilov se počasi premikajo preko meje. Med drugimi je ponoči prispel v Španijo tudi bivši predsednik francoskega senata Jeanneney. Iz Iruna je takoj nadaljeval svoje potovanje po Španiji na Portugalsko. V Španijo sta pribežala tudi baron Rothschild in bivši francoski zunanji minister Malvy. Madrid, 19. junija AA. (Reuter). Med begunci, ki so nocoj prekoračili špansko mejo in ki prihajaj* iz Francije, je tudi poljski veleposlanik v Rimu, osebje raznih veleposlaništev in konzuiatov ter bivši belgijski ministrsk: predsednik van Zeeland. Francoski rezident v Tunisu o položaju London, 19. junija. AA. (Reuter) Francoski radio poroča, da je imel francoski generalni rezident v Tunisu Peruton imel po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: Naše cesarstvo 60 milijonov duš na širnih ozemljih, ki so bila osvobojena dolgega suženjstva, bo ostalo. To cesarstvo zavzema stališče odpora, polnega hrabrosti in hvaležnosti. Prvi večji letalski napad na Anglijo Nad sto nemških bombnikov je v noči od torka na sredo metalo bombe na Anglijo, angleški bombniki pa so napadli več nemških mest kraji in Tudi Bdeisfska po neurjih prizadeta Kmetje so zaradi neredne košnje posebno prizadeti Mokronog, 19. junija V noči med nedeljo in ponedeljkom je v zgodnjih jutrnjih urah divjala malone po vsem Dolenjskem silna nevihta. Neprestano je grmelo in se bliskalo ter je udarjala strela. Lila je tudi silna ploha. Skoraj pri vsaki hiši so vstali ljudje ter opazovali besneče nebeške sile in v strahu pričakovali, kaj bo. Proti jutru je nevihta ponehala, ne da bi prizadejala več škode. V dopoldanskih urah so se spet pričeli kopičiti temni oblaki in ponovno je vliia huda ploha, šele proti poldnevu je dež prenehal in je posijalo sonce. Nevihte so kar na dnevnem redu in ovirajo delo na polju, zlasti pa otež-kočajo košnjo, ki je ravno sedaj v polnem teku, enako sušenje sena. Nemalokrat se pripeti, da dež namoči že skotraj popolnoma suho seno in napravi tako dvojno delo. Vse že želi lepih in toplih dni brez neviht, da bi v lepem pospravili krmo, ki je letos zaradi zadostne moče prav lepa. Trebnje, 19. junija Včeraj popoldne so se pričeli zbirati nad Dolenjsko, posebno nad dobrniško in nad svetokrižko dolino temni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Sredi solnčnega popoldneva je naenkrat nastala tema. V tem je že prihrumela nevihta, ki je v svojem razdejanju objela precejšen del Dolenjske. I z nizkih oblakov, ki so objemali hiše in gospodarska poslopja, se je vlila močna ploha, ki je napravila z viharjem vred veliko škodo na pofljih. travnikih, v vinogradih in na poslopjih. Takšnega »nočnega viharja sredi dneva« ljudstvo tukaj že dolgo ne pomni. Sploh zadnje dni na Dolenjskem stalno dežuje, neurja uničujejo pridelek v rasti. Posebno občutijo težke posledice neprestanega deževja vinogradniki, ki v goricah škrope pa jrm dež sproti izpira raztopino galice s trt. Velika škoda je tudi za seno. Kmetovalci so pokosili že precej travnikov; sušenje jim je pa onemogočeno, ker dež vedno znova namoči, kar je bilo malo prej že skoraj suho. Mnogi si pomagajo tako, da seno suše v kozolcih in je takšno ne- običajno sušenje sena res le izhod v skrajni sili. Že površen pregled škode, posebno v okolici Trebnjega, Velike Loke, iMirne in Mirne peči, kaže žalostno sliko. V torkovem »Jutru* smo obširneje poročali o grozovitem neurju, ki je razsajalo v ponedeljek zarana v mariborski pokrajini in je zlasti prizadelo prijazno naselje Razvanje pod Pohorjem. Strela je udarila v stolp podružnice cerkve Sv. Mihaela, ki je ena najstarejših v lavantinski škofiji, (zgrajena je bila leta 1111). Strela je, kakor kaže naša slika, uničila vrh zvonika in so vsi trije zvonovi zgrmeli v notranjost stolpa. Po končanem neurju so se domačini brž potrudili, da prekrijejo zvonik in obvarujejo svojo starinsko cerkev pred nadaljnjo škodo. Želodec entega revirja številke o potrošnji mesa in pijač v Trbovljah Trbovlje, 19. junija Statistični podatki zadnjih dveh let o trboveljski potrošnji mesa in alkoholnih pijač označujejo industrijski želodec kot dobrega mesojedca in še večjega prijatelja vinske kapljice in raznih drugih alkoholnih okrepčil. Razmeroma jaka potrošnja vseh teh dobrot, gledana z letnimi številkami, prepričuje, da Trbovlje nadkriljujejo marsikatero slovensko mesto. Poglejmo, koliko živine je šlo zadnji dve leti skozi trboveljsko klavnico. 1938. leta je bilo zaklano: 22 bikov, 341 volov, 710 krav, 175 telic, 735 telet in 1555 prašičev, vkupno 3538 glav živine, v letu 1939. pa 24 bikov, 411 volov, 577 krav, 188 teiic, 874 telet in 2174 svinj, vkukno 4251 E'av živine ne števši nekaj drobnice, ki se je kolje pri nas razmeroma malo in prašičev, ki so jih klali doma. Če vzamemo pri pocdinih vrstah živine običajno srednjo težo, dobimo za leto 1938. 375.800 kg, za leto 1939. pa 423.100 kg mesa vseh vrst zaklane živine, kar Iznaša z ozirom na odgovarjajoče število trbovejskega prebivalstva letno 30 kg, dnevno pa do 8 dkg mesa na osebo. Ugodna konjunktura rudarske industrije se kaže torej tudi v mesarski obrti, ki jo danes predstavlja v Trbovljah 18 mesarjev. Poleg tega pa se še vedno uvažajo velike količine prekajenega mesa in mesnih izdelkov, največ iz Zapre.šiča, Maribora in Ljub-lljane. Bratovska skladnica sama uvaža letno do dva vagona masti. Poleg splošnega porasta potrošnje mesa je iz številk razvidno tudi izboljšanje kakovosti mesa. Število zaklanih volov, telic in telet je zadnje leto večje, krav pa manjše, kljub temu, da se tudi že pri nas mesarji vedno bolj bavijo s predelovanjem mesa in s klobasičar-stvom. Uvoz prašičev vedno bolj raste, kar gre v glavnem na račun rudarjev, ki imajo že od nekdaj navado, da pri količkaj dobrem zaslužku kupijo prašiča. Zadnje leto so uvažali večinoma hrvatske špehar-je iz Srema in Bana ta ter je uvoz dosegel preko 30 vagonov. Pa tudi sicer so trbo- veljski potrošači svinjskega mesa navezani večinoma na hrvatsko blago, medtem ko je domača svinjetina postala že redkost. Cene mesa so bile pri nas vedno zelo občutljivo vprašanje i za mesarja i za konzu-menta. Zaradi izrednih razmer in velike izvozne kampanje so se v kratkem času povišale za 80 do 100% ter se za sedaj ustavile pri maksimiranih cenah. Zaradi velikih nabavnih stroškov in vedno večjih težkoč mesarjev, da trg založijo z živino, se nam menda obetajo še višje cene, s katerimi naši mesarji gotovo ne bodo oklevali, čim bo za to zakonita prilika Sicer pa je treba priznati, da se je mesarska obrt pri nas zadnja leta prav zadovoljivo izpopolnila ter napreduje zlasti glede higiene in izboljšanja kakovosti vseh vrst mesa. Moderno urejena klavnica z vsemi sodobnimi tehničnimi pripravami seveda mnogo pripomore k temu napredku, nič manj pa tudi zdrava konkurenca med mesarji samimi, ki skušajo vsi urediti čiste, moderne mesnice. Druga plat trboveljskega želodca je dovzetnost za alkohol Leta 1938. so naša grla popila skoraj 650.000 litrov alkohola vseh vrst, leta 1939. za spoznanje manje. Največ je šlo v potrošnjo vinske kapljice, ki so jo popilli dobre in slabe 1938. leta skoraj pol milijona litrov, lansko leto pa 480.000 litrov. Za vinorr je najjačja postavka pivo s 67.400 i 1938. ;n 91.600 1 v 1939. letu. Povečana potrošnja gre n& račun laškega piva. Vinski mošt je zlasti pri rudarjih tudi v veljavi ter so ga v zadnjih dveh letih spili preko 100.000 litrov Žganja je šlo v tem času preko 22.000 litrov, seveda kontroliranega. Neštete količine pa so pri nas popili zlasti lansko jesen kar pod roko. V splošnem se opaža zlasti pri naših delavskih slojih, da se zadnji čas vse preveč vdajajo pijači ter s tem zapravljajo dragoceno zdravje, kvarijo moralo in ljudski ugled. Naši plačilni dnevi nudijo žalostne slike hudega vpliva allkohola, ki se mu vdaja staro in mlado česte dc nezavesti! Dobro namero naših gostilničarjev, da nudijo dobro vino za trezno uživanje, kvari cela vrsta skrivnih vinskih trgovcev, ki dan na dan brez dovoljenja in kontrole ponujajo slabo, ceneno vino in žganje po delavskih kolonijah, s tem škodujejo občinskemu gospodarstvu, gosti!r.ičar?k; obrti in seveda najbolj protrošaču samemu V tem pogledu bi morala nastopit: naša občina prav odločno! O plačali pri Pokojninskem zavodu Pred par dnevi sino objavili nekaj pripomb, ki jih je v imenu uradništva Pokojninskega zavoda v Ljubljani napisal zavodov pravni referent g. Hartman na očitke g. dr. Rafaelia, poverjenika za dalmatinski del ljubljanskega Pokojninskega zavoda. Dr. Rafaeli nam je sedaj poslal odgovor, v katerem med drugim piše: »Mnogo mi je na tem, da slovenska javnost mojih prizadevanj za rešitev znanega vprašanja ne bi smatrala za borbo proti Slovencem. Mene v tej akciji ni vodila ni-kaka zla namera do Slovencev, temveč sem imel pred očmi vedno samo interese zavarovancev, kakor sem to gospodom pri Pokojninskem zavodu že tudi ponovno poudaril. O številu in o plačah uradništva pri Pokojninskem zavodu v Zagrebu ni bilo govora, ker gre za zavod v Ljubljani. Opozarjam pa n. pr., da je imel dunajski pokojninski zavod leta 1936. za 177.354 zavarovancev samo 122 uradnikov. Kar se tiče izdatkov za uradništvo pri ljubljanskem zavodu, opozarjam na zavodovo poročilo za leto 1937. Iz tega poročila izhaja, da je zavod izdal za uradništvo poleg onih 1,894.000 din, ki jih omenja g. Hartman, še 527.000 din za uradniške javne dajatve in 43.655 din za bilančne nagrade, torej skupaj preko 2,464.000 din. Ce to vsoto razdelite s 45, kolikor ima danes zavod nameščencev, pride torej, kakor sem bil to ugotovil v svoji izjavi, na vsakega uradnika povprečno 45.000 din prejemkov na leto, a ne 42.000 din, kakor to trdi g. Hartman. Vse te podatke lahko prekon-trolirate.« m \ 'N Samo do nedelje je še odprta razstava akad. slikarja Tineta Gorjupa v Kranju. Tisti, ki razstave še niso videli, naj ne zamude prilike in naj se podvizajo z obiskom. Ljubitelje umetnosti opozarjamo, da so takšne razstave v Kranju pač zelo redke, a najboljša prilika za nakup je takrat, kadar ima človek pregled čez vse umetnikovo delo. Ne odlašajte torej in še danes obiščite razstavo! Danes imamo kosce • • • Ljubljana, sredi junija Naš kmetovalec spomladi vedno z veliko nestrpnostjo čaka prvega pridelka s travnikov, zlasti še letos, ko so po preteku dolge in trdovratne zime marsikod že zgodaj pospravili s senikov zadnjo krmo. Dolge kolone kmetskih voz z dirami se pomikajo po Trnovem, po Ižanski in Dolenjski cesti skozi mesto, saj ima mnogo kmetskih posestnikov s Posavja, iz šent-petrskega okraja in sosednje okolice obsežne travnike po širokem Mestnem logu in na barjanski ravnini. Za košnjo je najvažnejše ugodno vreme, da se trava zarana pokosi, čez dan razmeče in ob sončnih prigrevkih parkrat preobrne, da se lepo posuši. Po več sto težko naloženih voz je Slo včasih vsak dan proti mraku skozi naše mesto in kmetje so zadovoljni sedeli na njih z zavestjo, da so srečno spravili svoj prvi pridelek s travnikov. Danes ni več tako. Ne sliši se vriskanje pridnih koscev in ubrano petje zalih grabljic. V prvi vrsti je največja ovira neprestano deževje, ki moti kosca pri delu, poleg tega krma ne more biti prvovrstna. Na drugi strani take vremenske neprilike povzročajo kmetu dvojno delo, ker je treba seno dejati v kozolce ali pa razmetati pred hišo. Kmetski človek se prav dobro zaveda, da se krma pravilno suši le na grabljah. Mnogi so odlašali s košnjo zaradi vremena. Kmetijski strokovnjaki so trdovratno prepričani, da sta med našimi kmetovalci dve veliki gospodarski pogreški: sadje in grozdje spravljajo prezgodaj, seno pa prepozno. Druga neprilika je, da ob letošnji košnji manjka precejšnje število kmetskih delavcev, ki so odtrgani od svojega običajnega dela. To najbolje opazujemo na borzi koscev pod kostanji na Vodnikovem in Krekovem trgu, kjer so se prejšnje čase zbirali v tej dobi postavni kmetski fantje in možje iz ljubljanske okolice in od dolenjske strani. Tu prevzemajo kosci navadno v skupinah košnjo na posameznih travnikih, saj pri tem razmeroma še dobro zaslužijo. Letos primanjkuje na tej borzi veliko dobrih koscev. Ob takem stanju velja posebna vloga kosčevi plači, ki je letos precej poskočila. Kosci trdijo, da ne marajo prevzemati na svoj račun možnosti deževnega vremena. Zvišanje mezd utemeljujejo s tem, da jih življenje v Ljubljani mnogo stane, ker morajo imeti izdatno in tečno hrano, če se začne delo že ob treh zjutraj in konča z nočjo. Večina izmed ms t 5j> '/ \ t* > 'U A~ Na bolezni srca m srčnega mišičevja, nepravilno delovanje srca, težko dihanje, otekle noge v členkih — najugodneje vpliva zdravljenje v KOPALIŠČI L I P IK njih zahteva hrano in okrog pet kovačev na dan. Nekateri se celo pogajajo po 35 par od kilograma pospravljenega sena. Spričo pomanjkanja pridnih in spretnih rok za košnjo so zelo priporočljivi kosilni stroji ali kosilnice, stroji za obračanje ter grabljenje krme ali senena obračala in se-neni grabljači. Ponekod jih že imajo in jim izvrstno služijo. Smrtna nesreča sredi Maribora Raznašalec kruha je s kolesom počrl staro ženico Maribor, 19. junija Danes dopoldne se je pripetila v bližini mestne oskrbnišnice v Strossmaverjevi ulici 26. prometna nesreča, ki je terjala življenje 76-letne posestnice Marije Perličeve iz Kacijanarjeve ulice. Kakor po navadi je Perličeva tudi danes dopoldne odšla na trg nakupovat živež in druge potrebščine. Vračala se je nato mimo mestne oskrbnišnice po sredi ceste. Ko je stopila preko nje, ji je nenadno privozil nasproti neki raznašalec kruha. Zavozil js s kolesom v starko, tako da je padla na tla. Perličevo je oblila kri in se je onesvestila. Ljudje so ji priskočili na pomoč ter so ji prvi trenutek pomagali, kakor so vedeli. Na pomoč so pozvali tudi reševalce, ki so starko prepeljali v splošno bolnišnico. Navzlic przadevanju zdravnikov pa je kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnila Imeia je prebito lobanjo. Policijska komisija je pozneje na kraju nesreče dognala dejansko stanje in je skušala podrobno osvetliti okoliščine, v katerih se je pripetila smrtna nesreča. Smrtna nesreča na premogovnem kolodvoru Pri nakladanju premoga na tender se je v Trbovljah ponesrečil železniški kurjač Jože Gubsleitner Ljubljana, 19. junija Zadnji čas so obratne nesreče na železnici izredno pogoste. Skoraj ne mine dan ne da bi morali listi poročati o večji ali manjši nezgodi, ki se je primerila na kakšnem večjem kolodvoru ali na progi, med njimi pa nikakor niso redki smrtni primeri. Že večkrat je bilo ugotovljeno v javnosti, da je železniško osebje čez vsako mero preobremenjeno in da bi bilo treba delovne razmere v železniški službi nujno revidirati in izboljšati. Danes se je na premogovnem kolodvoru v Trbovljah spet pripetila huda obratna nesreča, ki je zahtevala življenje 52-letnega kurjača Jožeta Gubsleitnerja. ki je po ro- du iz Stare vasi pri Velenju, stanuje pa na Magdalenski cesti r Mariboru Ko sta pri-vozila do Trbovelj, sta s strojevodjo ustavila vlak, da v premogovnem skladišču zraven separacije napolnita tender. Odkar delajo naši rudniki s polno paro, je tudi na premogovnem kolodvoru v Trbovljah noč in dan izredno živahen promet. Ko je Gubsleitner imel okrog lokomotive polne roke dela je privozil mimo premi-kalni vlak in ga tako nesrečno stisnil, da je dobil hude notranje m zunanje poškodbe. Brž so ga naložili na vlak da ga prepeljejo v Ljubljano, a že mod prevozom je izkrvavel. Namesto na Kirurški oddelek so mrtvo truplo prepeljali v prosekturo splošne bolnišnice, kjer bo počakalo pogreba. Vlomilski obisk v škocijanskem župMšču Med ju trn jo mašo je tat nabral izdaten plen Škocjan pri Turjaku, 19. junija Dolgo že nismo slišali o škocjanski dolini. V nedeljo se je naglo razširila novica o drznem vlomu v škocjansko župnišče. Kakor vsako nedeljo, se je tudi tokrat zbralo k zgodnji maši mnogo vernikov. Ko so po maši kmetje stali v gručah pred cerkvijo in se še to in ono pogovarjali o letini, košnji in vojni, se je začul iz župnišča župnikov krik: »Okra d en!« Ljudje so pohiteli v župnišče in zvedeli tole: ko se je župnik vrnil po maši v župnišče, je takoj opazil nered. Ključavnice in kljuke na vratih so bile polomljene in odtrgane. Župnik je začel klicati in je planil k omari, v kateri je imel spravljen denar. Tu ga je čakalo najhujše presenečenje Dva predala sta bila odprta in iz enega izmed njih je bilo ukradenih 10 tisočokov. samokres in 70 nabojev. V sosednjem predalu, k' ga je tat tudi odprl, so ležan 4 tisočaki, ki sta jih dva mlada poročenca prinesla pred nekaj dnevi župniku v varstvo. Gotovo bi bil tat tudi te odnesel, če bi ne bili v kuverti. Kako je prišel tat v župnišče in kako odšel, ne da je pri tem zarjula četa psov na farovškem dvorišču in ne da bi to čul farov-ški hlapec, ki je opravljal svoj posel v hlevu, je uganka. Vsekakor se je tat prikradel v župnišče že pred mašo ali pa že zvečer in je potem v župnišču, ko ni bilo žive duše, nemoteno opravil svoje delo. Preden pa so se verniki vrnili iz cerkve, je pobegnil bog ve kam. Vidi pa se, da je bil mojster. Župnik je takoj alarmiral orožniško postajo v Grosupljem in na Turjaku. Tudi Straža je dobila električno razsvetljavo. Malone vsa novomeška okolca v zahodnem delu je že v preteklem letu bila deležna dobrote električne razsvetljave. Napeljava elektrike ie šla od Novega mesta proti Dol. Toplicam in v okoliške vasi, Straža z okolico pa je ostala izven električnega toka. Letos pa so pričeli nadaljevati dela tudi v Straži in okoli"kih vaseh in tako ie v nedeljo zasvetila tudi v Straži električna luč. kar so vsi vaščani z radostjo in veseljem pozdravili Saj je elektrika velika dobrota za krai. zlasti še. ker omogoča razvoj industrije, ki se bo tod gotovo pričela razvijati. Ob koncu operne sezone V poslednjih treh tednih so se spočetka vrstile na domačem opernem sporedu čajkovskega »Onjegin«, švarova »Kleopatra« pa »Tosca« z gdč. Laboševo kot gostom in »Lucia« z go. Ivančičevo. Prvi z zanimanjem pričakovani nastop baritonista g. C v e j i č a je žal zgrešil svoj cilj. Nekdaj priljubljeni gost, ki je še pred petnajstimi leti oral ledino na slovenskih opernih deskah z marsikatero uspešno vlogo, je omogočil že napovedano predstavo in nastopil kot Boris Godunov kljub močnemu prehladu, ki mu je jemal sleherno možnost pevskega in igralskega razmaha. V naglici pripravljeni vprizoritvi je tudi sicer primanjkovalo navdušenja in samozavesti pevcev in orkestra; bila je dolgočasna. Tem več užitka je pripravil opernim obiskovalcem prejšnji teden. Vedno iskreno zaželjena in za svojo visoko umetnost s hvaležnim odobravanjem ter številnim obiskom nagrajena ga Gjungjenae je uspešno nastopila kot Frasquita in Ma-dame Butterfley, v dveh vlogah, v katerih nam je dobra in mila znanKa. Iznenadil je nastop ge. Leventove v vlogi Lucije Lammermoorske. V Puccinijevi »Butter-Fv« in Cilčjevi »Adriani« je gostja pokazala — če preidemo »Traviato«, kjer se je bila dotaknila tudi že koloraturnih prvin __ toliko neposredne dramatične sile in d'namike v igri in petju, da se je zdel nastop v izrecni koloratumi vlogi tvegan. Lucia je plemenite škotske krvi. Njen rod jI nalaga največjo žrtev: zatajevanje svoje svete ljubezni. Le bolestno nagnjenje k prividom v prvem dejanju da naslutiti, da bo ta žrtev s svojimi posledicami izbrisala iz Lucijine duše zavest in zamorila njeno življen,je. Niti značaj vloge niti izraz glasbe ne daje povoda za dramatične podvige niti ne dovoljuje razgibanega, verističnega prikaza. Glasba ali še bolje: pevčeva melodija prevladuje in označuje s svojo ko-loraturno izoblikovanostjo, cenenostmi in enolično spremljavo tip italijanske romantične opere po Rossiniju. Ga. Leventova je vlogo vseskozi pravilno pojmovala in jo v zgornjem smislu tolmačila. Ni izstopala z efektno gesto niti z nestilnimi ali vpad-ljivimi toaletami kvarila celotnega značaja. Da si gostje, ki pojejo v nedomačem jeziku in niso vigrani z domačim ansamblom, teže pribore kontakt z občinstvom, je bilo že ponovno ugotovljeno, še celo pa to velja za vlogo Lucije, ki je na primer v drugem aktu obsojena na pasivno resi-gnacijo. Ga. Leventova je izredna redkost v današnjem pevskem svetu. Z Lucijo se je lotila diametralno nasprotne pevske vloge, kot pa nam jih je doslej prikazala. Zavedajoč se, da vsak širok nastavek oteži gibljivost pasaž in čisto intonacijo do skrajnih pevskih višin, se je gostja dosledno držala slokega petja, s to razliko, da prednjačijo glede na jasni zvok staccati-rane pasaže in trilčki, naslonjeni na globlji dah, pred vezanimi figurami. Kljub brezhibni intonaciji in točni izvedbi ome- I Ga Leventova kot Butterfly njene koloraturne vloge, ki pomeni izreden uspeh v okviru pevkinih zmožnosti, }e nekaj preračunjenosti sličnega pevko mestoma odtujilo. Kdor je čul takoj naslednji dan njeno »Butterfly« v polnokrvnem podajanju, bo rad pritrdil. V njej je še mnogo bolj kot ob prvem ljubljanskem nastopu spontano izkoristila svoje umetniške sposobnosti, nizala igralske dirljivo-sti, mamila s pevskimi vzponi, spletala arije i. recitativi v zaokroženo celoto ter pričarala vso tragiko nesrečne Butterfly s tolikim izbruhom boli in obupa v petju in igri, da ostane nepozabna. In vse to brezhibno en dan po naporni Luciji! Tudi Massenetov »Wertherodo Slovenji in bratje z juga letos še rajši obiskovali naša letovišča in kopališča na Gorenjskem, ki so se za novo sezono kljub vsemu pripravila z vso pozornostjo, da bodo mogla postreči vsem, ki so potrebni uživanja v svobodni naravi in miru. Prav letos sta tudi naša Dolenjska in Bela Krajina započeli velikopotezno akcijo, da opozorita tujskoprometne interesente na dobrote in užitke, ki jih njuna pokrajina nudi človeku za majhen denar. Prav tako pa se bo brez dvoma tudi marsikomu, ki pozna naš Jadran, kakršen se nam kaže v času visokih sezon, zahotelo, da ga obišče tudi zdaj, ko bodo njegove obale brez tuje lrtoviščarske gospode in bodo zato nudile obiskovalcu dovolj prilike, da se od blizu seznani z zemljo in ljudmi, kakršni so v svoji neposredni resničnosti. Ne, v tej stvari ne smemo nasesti. Nasprotno — dolžnost vsakega razumnega človeka in resničnega rodoljuba je, da v t^h časih povsod in vselej propagira naš domači, notranji turizem, da tako po svojih močeh pomagamo nadomestiti izgubo, ki jo bo naše narodno srospodarstvo zaradi izostanka tujcev utrpelo. Eoffsi oid /ažje delo in večja sposobnost 2 pravilno pomerjenirm očali od 9DmLopB< LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA njo pot bo nastopil danes ob 15. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * O pogrešanem ... Iz Mokronoga nam pišejo: »Jutro« ie poročalo o pogrešanem " ' ' ' ' Janezu Pavčiču, ki ie odšel dne 15. marca ' " ' in ni od tedaj o njem ni-kakega glasu več. Žena. stanujoča na domu v Dolnjem Lakencu pri Mokronogu s petimi otroki, se je obrnila že na več strani, da bi poizvedela. kai bi se utegnilo zgoditi s pogrešanim, toda od nikoder ni glasu. Vedno bolj se utriuie sum. da je tudi pogrešani med onimi nesrečnimi žrtvami, ki so storili svoj konec pri železniški nesreči v Ozlju pri Metliki. ' ' , končno se mora vendar dognati, kaj je s pogrešanim. Sai gre za očeta petih otrok, ki kliče io po svojem očetu. Treba je dognati identiteto vseh onih. ki so se ponesrečili pri Ozlju. izvršen. bo to krasna palača, zaradi katere bo urejena tudi vsa okolica. Zidanje se bo nadaljevalo, čim bodo zbrana zadostna sredstva. * Zveza hrvatskih zasebnih nameščencev je poslala k zagrebškemu mestnemu županu Starčeviču posebno odposlanstvo, ki je z županom razpravljalo o treh vprašanjih; o prehrani, o nabavi drv in o pregledu nekaterih podjetij v Zagrebu. Zupan se bo udeležil še posebne, širše konference, na kateri bodo podrobneje razpravi i ali o vseh vprašanjih, ki se tičejo zagrebških zasebnih nameščencev. Ing. PREZLJEV prašek ln tekočina zanesljivo pokončuje molje v vseh razvojnih oblikah. Zahtevajte ga v drogerijah in specerijah. Navodila in pojasnila daje fitopatolog poobl. agronom inž. Prezelj, VVolfova S, tel. 84-73, Ljubljana * Službeni list dravske banovine prinaša v 49. številki od 18. junija: uredbo o kontroli blaga; odločbo o razširitvi kontrole cen; spremembe in dopolnitve uvozne in izvozne tarife o predlogu :rakona o cbčni carinski tarifi; oprostitev proizvodov z dvolastniškilh po.-estev od uvoiznih carinskih davščin in imenovanje nove izpitne komisije za kinoeperaterje. Za predsednika te komisije je za dobo 3 let postavljen banski svetnik Vinko Borštner, za namestnika trgovinski višji svetnik dr. Ciril Pfeifer, za člana komisije inž. Franc Strajner in kinooperater Alojzij Koželj, za namestnika pa inž. Hubert Golob in kinooperater Rudolf Kržišnik, vsi iz Ljubljane. * Ukinjeni vlaki. Zaradi ukinitve priključnih vlakov v Italiji izostanejo od 20. junija dalje na naših progah naslednji vlaki: na Progi Ljubljana—Postojna brza vlaka 4 in 1 z odhodom iz Ljubljane ob 1.33, prihodom v Postojno ob 3.14, s povratkom iz Postojne ob 2.40 in prihodom v Ljubljano ob 4.16; na progi Maribor—Postojna brza vlaka 501/602 in 601/502 z odhodom iz Maribora ob 2.48, prihodom v Postojno ob 7.22, s povratkom iz Postojne ob 22.46 in prihodom v Maribor ob 3.20; na progi Pragersko—Murakerestur brza vlaka 1102 in 1101 z odhodom s Prager- Pri hemoroidih (zlati žili), zapeki, vrtoglavosti, povzročeni po zaprtju, prinese uporaba naravne Franz-Josefove grenčice prijetno olajšanje. Reg. S. br. 15485/35 VSEH SVETOVNA ZNAMK NAJNIŽJE CENE ! C£N!KI GRATIS! DROGERIJA ŽIDOVSKA UL. LJUBLJANA MARIBOR * Verski zaklad v Dubrovniku bo dobil vrnjeno veliko posest in sicer mu bodo vrnili nepremičnine, ki so svojčas prišle v last državnega erarja. Gre za skupino poslopij v južnozapadnem delu Dubrovnika pri vhodu s Pil, kjer so doslej bili poštni uradi in kjer sta še mestno poveljstvo in Oficirski dom. Za vrnitev te posesti se je posebno prizadeval bivši dubrovniški škof dr. Josip Carevič, ki je tudi prvi sporočil novico v Dubrovnik nastarejšemu vlasteli-nu g. Vitu Gozze ter mu je obenem čestital, da bo Dubrovnik končno dobil nazaj tisto, kar je z lastnim denarjem zgradil. Dubrovnik dobi vrnjen tudi Collegium Ra-gusinum, enega izmed najstarejših naših prosvetnih zavodov, kjer so mladi Dubrov-čani pred 100 leti dobivali humanistično izobrazbo. Ta zavod so obiskovali mnogi dubrovniški učenjaki, med njimi tudi slavni Rudjer Boškovič. Mladim materam in ženam pripomore po češčih nosečnostih naravna Franz-Josefova grenčica — najpogostejše že v malih količinah do rednega delovanja črevesja. Beg. S. br. 15485/35 * Jubilej gospodarske visoke šole v Zagrebu. V ponedeljek je minilo 20 let, odkar je bila v Zagrebu s posebno uredbo ustanovljena visoka šola za trgovino in promet, ki je pozneje dobila naslov eko-ncmsko-komercialne visoke šole. Proslava 20letnice je bila skromna, čeprav je to edini zavod v Jugoslaviji, kjer je mogoče doseči doktorat ekonomsko-komercialnih ved. Podobno šolo imajo šele nekaj let v Beogradu. ki pa še ni popolna in ne daje doktorskega naslova. Nova palača zagrebške ekonomsko-komercijalne šole bo kmalu docela gotova. * Dom hrvatskih inženjerjev bo zgrajen v treh etapah in sicer bo stal v Pierotti-jevi ulici v Zagrebu. Prva stopnja je že opravljena. To je trinadstropna stanovanjska hiša. Ko pa bo inženjersiki dom docela * PomanjKanje nekaterih potrebščin. Kakor smo poročali, so tovarne za predelovanje rib na Jadranu prišle v zagato, ker jim primanjkuje pločevine za izdelavo konzerv. Baje je naročena pločevina že prispela iz Amerike, vendar še ni bila izročena tovarnam ki zaradi tega ne nakupujejo rib v velikih množinah, čeprav je jadranski ribolov v polnem razvoju. Tako se je zgodilo, da so morali nekateri ribiči zmetati vlovljene ribe nazaj v morje, ker niso imeli potrebnih sodčkov za nasoljenje, tovarne pa niso hotele rib odkupiti zaradi pomanjkanje pločevine. Ribiči so zaprosili bansko oblast v Zagrebu, naj posreduje, da bo pločevina čim prej prišla iz carinskih skladišč v tovarne. — Iz Srema pa poročajo, da se vinogradniki v ondotnih krajih pritožujejo zaradi pomanjkanja ra-fije. Kolikor je morejo dobiti, jo plačujejo predrago. Izpočetka je bila pil trgovcih po 23 din, danes je cena narasla že na 40 din kg. Ko so že določene cene modri galici, zahtevajo vinogradniki, da se to zgodi tudi z rafijo. Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefcve grenčice. * Milijon dinarjev škode je napravil požar, ki je uničil parni mlin in žago v Tu-hovci pri Varaždinskih Toplicah, last zagrebške nadškofije. žago in mlin je imel v najemu g. šoš. Požar je nastal sredi noči in se tako razmahnil, da ga gasilci niso mogli ukrotiti. V nekaj urah je vse poslopje pogorelo do tal. Vzrok nastalega požara ni znan. Vsekakor pa je bilo podjetje zavarovano. « število porok narašča. Vsaj v ZagTe-bu se lahko pohvalijo, da imajo letos kljub burnim časom več porok, kakor lani. Posebno zaslugo za sklepanje zakonov ima socialna delavka, predstavnica cerkvenega društva sv. Stanka v Zagrebu, splošno znana teta Nikolaja, ki ji je do lani uspelo kakih 2000 divjih zakonov spremeniti v cerkvene. Vsakdo je rad na varnem, zlasti periferija, kjer ljudje težko žrtvujejo denar za različne obrede, hoče varovati svoje prihranke. Na zagrebški periferiji je mnogo divjih zakonov s kopico otrok, z lastnimi hišicami ln vrtovi. Da ne bi bilo v današnjih nezanesljivih časih kakih sitnosti, gredo ljudje rajši pred oltar, posebno če jim za obred ni treba dosti plačati. * Toča je okiesfiia velik del Zumberka. Hriboviti predeli med Hrvatsko in Slovenijo. kjer prebivajo polomci uskokov. so zelo slikoviti, toda siromašni. Kakor mnoge druge pokrajine je Zumberk pretekli teden zadela elementarna nesreča. Toča je zlasti klestila v občinah Krašiču. Sošicah in Vivodini. kjer so znani vinogradi. Ponekod je bilo toliko toče. da so jo lahko gromadili z lopatami in se še drugi dan do večera ni stopila. Nekateri predstavniki oblasti so bili poslani v prizadete kraje in banska oblast v Zagrebu je bila napro-šena za nujno pomoč. * Spet sta šla dva zaljubljenca v smrt. V ponedeljek zvečer se je zgodila v Varaždinu pretresljiva žaloigra, ki se je končala s smrtjo dveh mladih ljudi. Ze dolgo časa je bil 191etni Ante Butija. dijak 4. razreda gimnazije zaljubljen v 171etno Blanko Po-povičevo, nameščeno pri podružnici »Bat'e«. Vsak večer sta se sprehajala po mestu. Starši pa so njimi zvezi nasprotovali. V ponedeljek zvečer sta s° sprehajala do 21. ure. nato se je dekle odpravilo domov, fant pa v gostilno, kjer je naročil vina. potem pa si pognal kroglo v glavo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer ie čez pol ure izdihnil. Žalostna novica se je brž razvedela po mestu. Takoi zjutraj se ie Blanka podala na dravski most. V trenutku, ko ni bilo nikogar v bližini, se je vrgla v Dravo. Trupla še niso našli. * Zavoljo ljubosumnosti je prišlo do krvavega dogodka v Indjiji v Sremu. 261et-ni delavec Josip Gajer je dalje časa živel v divjem zakonu z lepotico Katico Kopu-ranjevo. Ker pa jo je preveč mučil z ljubosumnostjo, ga je zapustila in si v Indjiji poiskala službo. Obenem si je našla novega ljubavnika, 321etnega Frana Erhar- sensko-hercegovskimi Srbi. Nadaljnji članek je posvečen Stjepanu Radiču in hrvatskemu kmečkemu gibanju. Obsežno se bavi Jovanovič tudi z ideologom in voditeljem bolgarskih zemljedelcev Aleksandrom Stam boliskim. Nato obravnava osebnost in delo voditelja srbskega zadružništva Mihaj-la Avramoviča, pri čemer se dotika tudi slovenskega zadružnega gibanja, omenjajoč zlasti zasluge Mihaela Vošnjaka, čigar sliko uvršča med portrete v tej knjigi. Ob koncu knjige so ponatisnjeni Jovanoviče-vi članki o Milanu Pribičeviču, »neozdravljivem idealistu in preroku dobe, ki bo šele nastopila«, možu, ki ga je Masarvk imenoval svojega dragega tovariša in ki je postal navaden kmet na Kosovem polju. V Jovanovičevih člankih najde čitatelj marsikaj zanimivega, četudi ideološko enostranskega. Predvsem pa spozna primere osebne požrtvovalnosti in energije ter duha domače demokracije, ki se je preizkusila v stvarnosti balkanskih socialnih razmer. Knjiga je opremljena s slikami obravnavanih oseb in nekaterih njihovih sodelavcev. popravi! V članku g. P. šivica »Matetič-Ronjgov: »čakavsko-primorska pjevanka« v »Jutru« z dne 18. t. m. je tiskarski škrat izpremenil smisel prvega stavka v drugem odstavku, čitaj pravilno: »V kratkem uvodniku govori g. Matetič o potrebi svoje zbirke, ki naj ne bo samo člen v številu mnogih šolskih pesmaric.« Stjepan Radič ml. je izdal v Zagrebu roman iz kmečkega življenja »Izmedju dužnosti i želje«. Racinova tragedija »Biitannlquejrrad. Vojna škoda 391 den.. 6"'n begluške 61 don., 6" V, dalm. agrarne 54.50 den., 7"/o invest. SI den., 17 Blair 84 den. 80g« in »Ogg« 370 — 380; »2« 345 — 355: s>5-: 325 — 335; s-6« 305 — 315; »7« 275 — 285«; »8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fiž«i: sremski beli brez vreč 435 — 440. Vrvenje v pisarm Rdečega križa V soboto in nedeljo bosta glavna nabiralna dneva Iz Maribora a— Novo poslopje državne realne gimnazije v Mariboru. Kakor znano, sta bili doslej dve neuspešni licitaciji za gradnjo novega poslopja drž. realne gimnazije v Mariboru. Ob priliki tretje licitacije pa so bila sedaj izlicitirana zidarska in železo-betenska dela, pri katerih je stavilo najnižjo ponudbo podjetje J. Gabrijelčič iz Ljubljane, tesarska dela z najugodnejšo ponudbo Prve produktivne zadruge ljubljanskih tesarskih mojstrov, nadalje kleparska dela z najnižjo ponudbo tvrdke A. Štuk iz Celja in krovska dela z najugodnejšo ponudbo ljublj. krovsKega mojstra K. Kocjana, čim bo ban potrdil licitacijo, je upati, da se bodo začele prve priprave za gradnjo novega poslopja državne realne gimnazije v Mariboru v magdalenskem mestnem okraju. a— Prva skupina otrok na Poh°rje. S 1. julijem odide na počitniški dom kraljice M rije na Pohorju prva skupina otrok. Letovanje traja do 30. julija. Ako se bo v roku do 15. julija prijavilo zadostno število otrok za II. skupino, bo letovala II- skupina od 2. do 31. avgusta t. 1. Prijave spre-jt mn Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine. Strossmajerjeva ulica 30. a— šahovske novice. Prccisnočnjim je V Io tretje kolo šahovskega tekmovanja SK »Vidmarja«. Rezultati so bili sledeči: Kukovec : Luke.*, sen. 1:0, Kuster : Sene-kc-vič 1:0, Skralovnik in Lukeš jun. sta remizirala čertalič : Nosan 1:0. Sonan : Ketiš 1:0," Reinsberger : Hvalič 1:0, Ger-želj : Peče 1:0. Po III. kola je Gerželj prvi s 3 točkami, Kuster diugi z 2 (1) točkama. a— Lastnike konj v Maribora opozarja mestno poglavarstvo, da ob vpoklicu konj r.a orožne vaje ne ovirajo dela vojaških oblastev s privedbo bolnih in nesposobnih konj ter neprimernih vprežnlh vozil. Last-konj se opozarjajo, da točno ustrežejo vsem pozivom vojaških oblastev brez odlašanja in da dajo za vojaške namene res le dobre in sposobne konje. Mestni vojaški urad bo posamezne primere zasledoval in takoj naznanil pristojnemu oblastvu. Proti kršiteljem bo poleg vojaškega uvedeno tudi kazensko postopanje. a— j ".,;)< ! noizkus evakuacije 200 mariborskih otrok. V torek je izvedel mestni Zaščitni urad v Mariboru poizkus evakuacije 200 otrok. Starši so dobili poziv, naj pri ..ejo s svojimi otroci k popoldanskemu vi ;ku, ki vozi proti Ljubljani. Obenem so bil: pozvani, da pridejo otroci z vsem, kar predvidevajo razglašeni predpisi. Ta pivi evakuacijski poizkus se je zelo obnesel. Siarči in otroci so pokazali vzorno disciplino, tako da je bil zanimivemu poizkusu zagotovljen popoln uspeh. Vseh 200 otrok se je odpeljalo na odrejena bivališča v šmarskem srezu, kjer so tudi dovršene priprave za sprejem otrok v smislu predpisov. Tukaj ostanejo mesec dni na stroške rn- iborske mestne občine. Za to poizkusilo letovanje so bili izbrani in določeni otroci revnih staršev, ki so potrebni okrepitve in svežega zraka. a— Avtobu-na, zveza 3Iaribcr—Radenci. Z ozirom na vest, ki so jo objavili nekateri listi, da je avtobusna zveza na omenjeni progi ukinjena, nam sporoča vodstvo mestnega avtobusnega prometa, da je promet ukinilo Liningerjevo podjetje, dočim mestni avtobusi na progi Maribor—Murska So-beta normalno obratujejo. — Spopad kaznencev. v zvezi s prete-poi . in spopadom, ki se je pripetil dne 22. februarja 1540 v tukajšnji moški kaznilnici. .sla se morala zagovarjati včeraj dopoldne pred tukajšnjim sodiščem 271etni Karel fetem in 311etni Jovan šteg. štemu, ki prestaja kazen dosmrtne robije, je bila ka-z n poostrena. Jovan šteg, ki prestaja 20 letno zaporno kazen, pa je bil obsojen še na 6 mescev strogega zapora. Iz Criia e— Zgodovina Celjskega Sokola. Sokolsko društvo Celje - matica je izdalo v prikupni obliki knjigo o svoji zgodovini. Na 130 straneh ie opisal uvaževani zgodovinar gim. profesor brat Janko Orožen vso dobo počenši z letom 1855.. ko opisuje takratno celjsko družbo. Omenja v posebnem poglavju ustanovitev Savinjskega Sokola v Mozirju, ki ji ie kasneje sledilo rojstvo Celjskega Sokola. Razvrščena so nato poglavja po razdobjih poedinih starost, ki so vodili društvo do danes. V knjigi so navedeni vsi javni nastopi, izleti, tekme in tečaji, razvoi telovadbe, družabne in telovadne prireditve, prosvetno delo in gospodarsko stanje. Vmes so prepletena zanimiva poglavja, kakor ustanovna slav-nost leta 1890. v Žalcu, blagoslovitev sokolske zastave in otvoritev Narodnega doma v Celju leta 1897., blagoslovitev zastave Celjskega pevskega društva 1. 1898., češki študentje v Celju 1. 1899.. otvoritev Sokolskega doma v Gaberju in z njo spojeni celjski zlet 1. 1910.. v vojni senci 1914—1913. delo pa zaključuie poglavje »V jubilejno leto 1940«. V drobnem tisku so vmes navedene vse društvene uprave in vaditeijski zbori od postanka do danes. V knjigi ie nanizana kopica dogodkov, ki je v tesni zvezi ne le z društvi v celjski sokolski župi. temveč tudi z društvi v naši banovini. Kdorkoli se zanima za narodno delo v preteklosti in sedanjosti, bo našel v knjigi mnogo poučnega. Na zadnji strani ie grafikon o gibanju pripadnikov v dobi od leta 1890. do 1940. Knjigo krasi 60 slik. V platno vezana stane 50 din. Poštnina se zaračuna posebej. Znnanio opremo je dal knjigi akad. slikar brat. Miroslav Modic. Bratie in sestre, ki so knjigo že ob prvem razpisu sami pismeno ali po kom drugem naročili io bodo dobili orve dni prihodnjega tedna Društvo vabi bratske ed"'nice. da si to sokolsko zgodovinsko deio nabaviio za svoie knjižnice in ga tudi priporočijo drugim bratom in sestram. Prav posebno bo zanimala knjiga še one brate in sestre, ki so bili včlanjeni v Celjskem Sokolu ali se celo v njem udei-stvovali. Mirno lahko trdimo da je knjiga po svoji bogati vsebini takšna, da bi io moral imeti vsak Sokol in Sokolica. Naročila snreiema Sokolsko društvo Celje-matica. ki bo pošiliki priložilo tudi čekovno položnico. e— Velik političen proces v Celju. V petek dopoldne in včeraj dopoldne so se zagovarjali pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Dolničar, 26-letni delavec Peter štante iz Celja, 47-letna bra-njevka Vera Plaskanova iz št. Ruperta pri Braslovčah, 25-letni delavec Mirko Plaskan iz št. Ruperta pri Braslovčah, 37-ietni mehanik Ivan Piki iz Latkove vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu, 29-letna za-sebnica Marija Piklova iz Latkove vasi in 35-letru slikarski pomočnik Jože Turk iz Grajske vasi pri GomUskem zaradi pre- stopkov po čl. 1., točki 2. in čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Razprava je bila tajna. Obtožena bi bila morala biti tudi odvetniški pripravnik dr. Dušan Kraigher iz Celja in zobni tehnik Slavko šlander iz št. Pavla pri Preboldu, kar pa ni hiio mogoče, ker sta oba že nekaj časa odsotna. Sodišče je obtožence opro-tilo obtožbe po čl. 1., točki 2. zakona o zaščiti države, pač pa je vse spoznalo za krive prestopka po čl. 4. omenjenega zakona. Obsojeni so bili: Peter Štante na 12 mescev, Vera Plaskanova na 4 mesce, Mirko Plaskan na 6 mescev, Ivan Piki na 6 mescev, Marija Piklova na 7 mescev in Jože Turk na 8 mescev zapora. Vsak je tudi obsojen na 120 din denarne kazni. Državni tožilec je prijavil revizijo, obtoženci pa si bodo še premislili. e— Velik umetniški užitek bo nudil koncert slovensike umetne pesmi, ki ga bo priredil operni tenorist g. Angel Jarc iz Maribora drevi ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma pod okriljem Glasbene Matice v Celju. Gosp. Angel Jarc je nastopal že v raznih evropskih kulturnih centrih in je pred kratkim koncertiral z velikim uspehom v Mariboru. Celjanom je znan zlasti kot Vašek iz »Prodane neveste«. Udeležite se drevi koncerta v čim večjem številu! e— Vpisovanje novincev za I. razred na okoliški deški in zasebni dekliški ljudski šoli šolskih sester v Celju bo v ponedeljek 24. in torek 25. t. m. od 8. do 11. Starši naj pripeljejo vse one otroke, Iti bodo letos dopolnili 7 let in še ne hodijo v šolo. Sprejemali se bodo tudi oni, ki so že dopolnili 6 let, v kolikor bo prostora. Otroci bodo tudi zdravniško pregledani. Za otroke, ki niso vpisani v krstni knjigi v Celju, morajo starši predložiti krstni list. e— šoferski izpit? za kandidate iz celjskega, gomiegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo v četrtek 4. julija ob 8. zjutraj na sreskem načelstvu, kjer Študijski oddelek Narodne banke je pravkar izdal indeksne številke o gibanju cen na drobno za mesec maj. Splošni indeks cen na drobno v 10 glavnih mestih Jugoslavije, ki je od marca do aprila narasel za 2.7 točke, se ie v maju ponovno dvignil, vendar v manjšem obsegu, namreč za 2.2 točke na 113.1 (1930 enako 100). Ker je znašal indeks cen v maju lanskega leta le 92.9 točke znaša povečanje indeksa v te^u enega leta 20.2 točke ali 21.7%. V odstotkih se je življenje najmanj podražilo v Beogradu in Nišu. V teh dveh mestih ie indeks cen v trgovini na drobno od lanskega maja narasel le za 17.3%. V Splitu znaša od lanskega maja povečanje indeksa 20.2°/o, v Novem Sadu 20.5%. v Skoplju 21.1°/o, v LJubljani 22.2%, v Zagrebu 22.8%, v Sarajevu 23.8°/o, na Ceti-nju 26.1°/o in v Banjaluki 26.6%. Indeks cen v trgovini na drobno v Ljubljani se je od aprila do maja dvignil od 110.3 na 112.7 točke, med tem ko je lani v maju znašal 91.1 točke. Gornji indeksi cen se nanašajo v vseh desetih mestih na 50 najvažnejših predmetov. od katerih odpade 26 na živila, 12 na obleko. 7 na razsvetljavo in kurjavo in 5 na razne predmete. Ze ponovno smo na tem mestu opozorili, da bi morala Narodna banka sestavljati poseben indeks cen živ-ljenskih stroškov, v katerem bi bile posamezne spremembe cen upoštevane po važnosti dotičnega predmeta v vsakdnev-nem življenju. Sele tak »tehtan« indeks bi nam dal pravilno sliko o obsegu podražitve življenskih stroškov. Tak indeks se lahko bistveno razlikuje od indeksa v trgovini Dunajski gospodarski tednik »Siidost i Echo« prinaša daljši članek o končanem . zasedanju nemško-jugoslovenskega stalne- 1 ga gospodarskega odbora. Pisec članka najprej poudarja, da velja v nemško-jugo-slovenski blagovni izmenjavi načelo izravnave trgovinske bilance na ta način, da se jugoslovenski izvoz v Nemčijo drži višine nemškega izvoza v Jugoslavijo, kar se je v zadnjem času doseglo pri povečanem obsegu medsebojnega prometa. V zadnjih letih je prišlo do motenj pri izravnavi trgovinske bilance, in sicer zaradi sezonskega značaja jugoslovenskega izvoza, ki se redno poveča v jesenskih in zimskih mescih. med tem ko je nemški izvoz v Jugoslavijo bolj enakomerno razdeljen na vse leto. Od pričetka vojne se ta sezonski pojav ni toliko uveljavil. V zimskih mescih je bil sicer izvoz iz Jugoslavije v Nemčijo prav znaten, na drugi strani pa je Nemčija deloma skrajšala plačilne roke, za svoje dobave, kar je imelo za posledico, da v plačilnem prometu ni prišlo do motenj. Vrhu tega je sedaj redni klirinški račun razbremenjen z uvedbo klirinškega računa »C«, preko katerega obračunavata obe državi ono blago, ki je v sedanji dobi posebno važno. Preko tega računa »C« plačuje Nemčija uvoz rude, svinj, slanine, konoplje, surovih kož, in deloma tudi uvoz lesa iz Jugoslavije. Manj povoljno se razvija promet med Jugoslavijo in češkomoravskim protektor ratom, kajti znatnemu izvozu Jugoslavije v protektorat stoji nasproti precej zmanjšan izvoz iz protektorata v Jugoslavijo, • kar je imelo za posledico, da so znatno narasle jugoslovenske klirinške terjatve nasproti protektoratu. Da se to v bodoče prepreči, je bilo na beograjskem zasedanju sklenjeno, da se večji znesek salda jugoslovenskih terjatev nasproti češkomorav-skemu prenese na nemško-jugoslovenski kli- Gospodarske vesti — Ustanovitev urada za zunanjo trgovino v Zagrebu. Pred dnevi smo poročali, da je trgovinski minister imenoval člane novoustanovljenega sveta za zunanjo trgovino s predsednikom dr. Savo Obradovi-čem, pomočnikom trgovinskega ministra, in podpredsednikom dr. Bičanlčem, ravnateljem direkcije za zunanjo trgovino. Po uredbi o ustanovitvi direkcije za zunanjo trgovino je ban banovine Hrvatske delegiral v svet za zunanjo trgovino dva predstavnika, in sicer predstojnika oddelka za trgovino in industrijo banske oblasti v Zagrebu dr. Mirka Lamerja in predstoj- naj kandidati čimprej vložijo zadevne prošnje. e— Odpis davčnih in taksnih zaostankov. Davčna uprava v Celju razglaša: Vse one osebe, ki so vložile prošnje za odpis davčnih in taksnih zaostankov po stanju 31. decembra 1937, morajo pr edložiti davčni upravi v Celju v smislu razpisa ministrstva financ z dne 31. maja 1940, štev. 35.006/HI, do vštetega 30. t. m. vse k tem prošnjam potiebne priloge. Prošnje onih, ki do 30. t. m. ne bodo predložili prilog, ne bodo obravnavane. e— Srečke IV. razreda drž. razredne loterije so že prispele. Obnovite srečke čimprej v podružnici »Jutra« v Celju. e— Dve prometni nesreči. V torek je padla 19-letna delavka Marija Guzejeva iz Čreta pri Celju s kolesa in si zlomila levo nogo v kolenu. Pred \Voggovo trgovino v Celju je neki voznik povozil 79-letnega Franca Levičnika. Starček si je zlomil levo ključnico. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. e— Identiteto samomorilke, ki je skočila v torek okrog 14.30 z drugega nadstropja hiše na Cankarjevi cesti 9 na dvorišče, so že ugotovili. Samomorilka je 74-letna zasebnica Ivana Svetličičeva iz Za-vodne 54 pri Celju. Pokojna je bila živčno bolna in je, kakor smo poročali, že pred nekaj dnevi skočila v Zavodni v Vo-glajno, a jo je neki cinkarniški delavec rešil. V torek je svojo namero izvršila in sicer v duševni zmedenosti. Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Umna je včeraj na Mariborski cesti 20. v starosti 68 let ga. Filomena Tkal-čičeva, roj. Ključarjeva, soproga čevljarskega mojstra. Pokojna je bila vzorna žena in izredno skrbna mati. Pogreb bo v petek ob 16. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Pokojni bodi ohranjen trajen spomin, svojcem naše iskreno sožalje! na drobno, ki ga objavlja Narodna banka. Verjetno je, da podražitev življenskih stroškov ni dosegla onega obsega, kakor ga kaže indeks cen v trgovini na drobno, predvsem zaradi tega. ker v indeksnih številkah Narodne banke niso upoštevane stanovanjske najemnine, ki se po uredbi o pobijanju draginje ne smejo povišati, in se ta postavka življenskih stroškov ni povečala. Na drugi strani oa je verjetno, da bi povišanje ostalih stroškov pokazalo večji obseg, kakor je razviden iz indeksov cen v trgovini na drobno v posameznih mestih, če bi se. kakor rečeno, upoštevala podražitev posameznih predmetov po pomenu, ki ga imajo dotični predmeti v celotnem okviru življenskih stroškov. Kakšne razlike lahko tu nastanejo, nam kaže že sama primerjava med indeksom cen v trgovini na drobno v Beogradu, ki se nanaša na 50 najvažnejših predmetov, in drugim indeksom cen v trgovini na drobno v Beogradu, ki ga računa Narodna banka že od leta 1926 in se nanaša na 100 raznih predmetov. Medtem ko se ie indeks cen na drobno za 50 predmetov, od lanskega maia povišal, kakor rečeno, le za 17.3V«, kaže indeks cen na drobno, izračunan na podlagi cen za 100 raznih predmetov, povečanje od lanskih 83.6 na 102.4. to je za 22.5%. Ce. torej upoštevamo 100 raznih predmetov je obseg podražitve mnogo večji, kakor če upoštevamo le 50 najvažnejših predmetov. Seveda pa je eden in drugi indeks nezanesljiv, ker ne upošteva važnosti podražitve posameznih predmetov v okviru življenskih stroškov. rtnški račun in je tudi za v bodoče predvidena možnost takih prenosov, če pa bi zaradi teh prenosov prekomerno narasle klirinške terjatve nasproti Nemčiji, ima jugoslovenska Narodna banka pravico, predlagati nova pogajanja. Vprašanja, ki so v zvezi z bodočo vključitvijo protektorata v nemško carinsko območje, so bila rešena po načelu, da ne bo nobenih težkoč za jugoslovenski izvoz, ne glede nato, kdaj bo izvršena ta vključitev. Pri tem so bila carinska vprašanja urejena tako, da Jugoslavija po vključitvi protektorata v nemško carinsko območje ne bo na slabšem, kakor doslej, čeprav Nemčija ni mogla pristati na vse jugoslovenske želje glede povečanje dosedanjih kontingentov, ker ni toliko interesirana na uvozu sadja, vina in tobaka, kakor na uvozu žita, konoplje in rud. Pri pogajanjih se je razpravljalo tudi o nemških dobavnih rokih, pri čemer je Nemčija za važne izvozne predmete, kakor za premog in stroje, dala zagotovila tako glede obsega dobav, kakor tudi glede dobavnih rokov. Ni pa mogla ugoditi željam glede večjih dobav tekstilnih surovin in tekstilnih izdelkov, razen glede dobav celulozne volne in izdelkov iz celulozne volne, pri čemer je postavila zahtevo, da se celulozna volna v pogledu carine in poslovnega davka enako tre tira kakor volna ali bombaž. Končno se je razpravljalo tudi o vprašanju cen. Nemčija stoji na stališču, da ne more Jugoslaviji dobavljati svojih izdelkov po starih cenah, ker so se cene za blago, ki ga Nemčija uvaža iz Jugoslavije, znatno dvignile. V nasprotnem primeru Nemčija za enako količino izvoza v Jugoslavijo pri nespremenjenih cenah svojih izvoznih proizvodov ne bi mogla uvoziti toliko jugoslovenskega blaga, kakor prej. nika oddelka za kmečko in narodno gospodarstvo banske oblasti v Zagrebu Slavka Kolarja. Za včeraj je bila sklicana prva seja sveta -za zunanjo trgovino. Na dnevnem redu te seje je bilo med drugim vprašanje ustanovitve posebnega urada za zunanjo trgovino v Zagrebu. Ta urad naj bi vršil vse posle direkcije za zunanjo trgovino, glede katerih ni potrebno, da bi se o njih sklepalo v Beogradu in se nanašajo izključno na banovino Hrvatsko. = Izvoz zgodnega krompirja zaenkrat ni dovoljen. Prizad sporoča v svoji okrožnici od 18. t. m. vsem izvoznikom da po sklepu izvoznega odbora pri Narodni banki Ljubljana, 19. junija Približujeta se dneva, ko bo imela slovenska javnost priliko, da pokaže svojo naklonjenost Rdečemu križu. Redkokdaj trka Rdeči križ na naša srca, čeprav bi bil upravičen, da venomer opozarja, kako se mora človek v srečnih dneh pripravljati in se odkupovati z majhnimi darili, da bo lahko Rdeči križ ob veflikih nesrečah stal trpečim ob strani. V nedavnem članku smo že opisali dosedanje zasluge Rdečega križa, ki se je zlasti izkazal ob tako velikih elementarnih nesrečah, kakršna je leta 1926. s poplavo zajela velik del Slovenije. Opozorili smo, kako Rdeči križ v Ljubljani in na deželi z rednimi podporami otira solze siromakom. Najpoglavitnejša naloga tega znamenitega mednarodnega združenja pa je vendarle, da pripravlja vse potrebno za pomoč v vojni. Če se hočete o deiiu Rdečega križa v Ljubljani prepričati na lastne oči, je najbolje, da obiščete pnsarno pododbora na Gosposvetski cesti 2-II. Tam je zadnji čas zelo živahno vrvenje. Samarijani in sama-rijanke prihajajo po svoj razpored in legitimacije. Za razna dela v primeru vojne se zglaša mnogo ljudi, moških in žensk. Strežnice bolnikov, kuharice, perice, šivilje, ma-nipulanti, skladiščniki, šoferji m drugi se zglašajo — in vse te ljudi razporeja pod- Rim, 18. jun. (Dr. O. A.) Ves okrašen z italijanskimi in nemškimi zastavami proslavlja Rim skupno zmago, ki naj ustvari novo Evropo. Vsi komentarji listov se sučejo okrog monakovskega se-btanka. Berlinski dopisniki potrjujejo, da bodo pogoji trdi, vendar ne nečastni. Nanje pa bo vsekakor vplivala tudi angleška napoved, da bo britanski imperij • nadaljeval borbo. Vojna se medtem nadaljuje na vseh bojiščih. Nemško vrhovno poveljstvo je odklonilo francosko ponudbo, da bi se boji prekinili. V Rimu zato pričakujejo, da bodo Nemci zavzeli vso Francijo do Pire-nejev. Potrjuje se, da sta Hitler in Mussolini dala nalog, naj se zavzamejo položaji na enotni strategični črti Atlantik—Sredozemsko morje ter se vse pripravi za končni nastop v Franciji, če bodo odklonjeni mirovni pogoji — pravijo v Rimu — bodo diktirani zmagovalni pogoji. V rimskih merodajnih krogij tudi naglašajo, da ne gre za formuliranje predlogov, marveč za določitev pogojev. Nocoj je prispela iz Monakovega vest, da sta se Hitler m Mussolini sestala najprej sama ob 15. Razpravljala sta za zaprtimi vrati do 17.30. Dogovorila sta se v glavnih potezah o pogojih, ki bodo stavljeni Franciji. Po zaključku te intimne konference so bili pritegnjeni še grof Ciano, Ribbentrop, general Keitel in general Ratto. Določili so nato podrobnosti glede pogojev Franciji. Hitler in Mussolini sta s svojimi spremstvi že nocoj zapustila Mo-nakovo. Verjetno bodo nemško-italijanski | pogoji objavljeni šele tedaj, ko bo že pri- odbor Rdečega križa da bodo v primeru potrebe takoj na svojem mestu. Poleg tega organizacijskega dela pa je Rdečemu križu nujno potreben denar in sanitetni material, da bodo imeli njegov: samarijani i d samarijanke najpotrebnejše pri rokah, ako bi nastopil — česar pač nihče izmed nas ne želi čas nesreče »Pripravljen bodi, to je vse!« nam govori Shakespeare po svojem najbolj tragičnem junaku Hamletu. Po teh besedah največjega dramatika je nedavno izpregovoril Slovencem naš pesniški prvak Oton Zupančič. Po tem geslu sc ravna tudi naš Rdeči križ in pripravlja vse potrebno, čeprav jc zraven njegova najiskrcnejša želja, da bi bila naša lepa domovina obvarovana nesreče. V soboto in nedeljo ko bosta glavna nabiralna dneva, se bodo zglasili pri posameznih družinah odposlanci Rdečega križa, da j>obero, kar imajo posamezne družine odvisnega. Posteljnina, telesno perilo, ob-vezila, vse bo znal Rdeči križ obrniti v prid trpečim. Kdor pa ne more dati v blagu, naj se odkupi vsaj s skromnim dinarč-kom. Prav tako kakor v Ljubljani bodo prirejene zbirke po vsej Sloveniji. S svoje strani najtopleje priporočamo slovenskim rojakom, da zlasti letos žrtvujejo za Rdeči križ, kar le morejo in koilikor lc morejo da t L spel odgovor Francije. Kakor se pričakuje, se bo to zgodilo še tekom jutrišnjega dne. Sedaj je stvarno zaključena kontinentalna vojna, piše Gayda v nocojšnjem »Giornalu dTtalia«. Preostaje samo še britanski otok in imperialni teritorij. Lahko se zgodi, da bo Amerika napela vse sile, da reši Anglijo. Toda tudi ta odpor je obsojen na kapitulacijo. V zadnjem trenutku je Anglija predlagala Franciji realno unijo. Neznana je še usoda mogočne francoske vojne mornarice, ki so jo hoteli Angleži kupiti, kar pa je francoska vlada v Bordeauxu odklonila. Generalni napad na Anglijo se pričakuje v Rimu šc v juniju. Španija je bila pozvana, naj sodeluje pri določitvi pogojev, ki bodo stavljeni Franciji, zlasti glede bodoče usode Maroka, ki naj bi se razdelil med Nemčijo in Španijo. Demantirajo pa se vesti »Corrie-ra della Sera«, da bi bila Anglija prosila Roosevelta, naj posreduje za mir. Iz balkanskih prestolnic prihajajo medtem samo pomirljive vesti. Beograjski dopisnik »Giornala dTtalia« poudarja, da je Jadran rešeno vprašanje v okviru prijateljstva med obema narodoma, ki je sankcionirano v beograjskem paktu. Sploh je to postalo irelevantno spričo novih italijanskih ciljev. V veliki borbi Italije ln Nemčije proti Angliji ima Balkan po mnenju Rima samo nalogo, da poglobi gospodarske odnošaje s svojimi tradicionalnimi tržišči. Iz Ankare potrjujejo, da je turška vlada dokončno sklenila, da ostane Turčija nadalje na stališču nevojskujoče se države. Naš trgovinski sporazum z Nemčijo lz včerajšnje druge izdaje: »Pogoji bodo trdi, vendar ne nečastni" Vojno poro&valstvo Od starih časov fc danes Dramatična šefa francoske vlade Eni so bili za borbo do skrajnosti, drugi za mir V dobro informiranih švicarskih krogih se govori, da je prišlo pred odstopom Rey-naudove vlade v Franciji do hude borbe med posameznimi člani Reynaudovega kabineta. Spopadli so se predstavniki vojske z ostalimi člani vlade. j Ministerski predsednik Reynaud, vrhov- j ni poveljnik francoske vojske Weygand in -še nekaj drugih generalov ter ministrov j je bilo odločno za nadaljevanje vojne ne ; glede na posledice, ki bi utegnile nasto- i piti. Zagovarjali so tezo, da se mora vojna ' nadaljevati, naj stane in pride kar hoče, j tudi v primeru, če bi morala vlada zapu- ; stiti Francijo. Prezident Lebrun, maršal Petain in ne- : kaj generalov pa je zagovarjalo pomiri ji- vejše stališče. Nekateri so celo dokazovali, da bi bil mir pod Častnimi pogoji vendarle boljši nego borba v sedanjem stanju do skrajnosti. Reynaud je na koncu moral popustiti in je odstopil, toda z grožnjo, da bo zapustil Francijo ter šel v Al-žir, kjer bo sestavil novo francosko vlado, ki bo v zvezi z Anglijo nadaljevala vojno iz kolonij do uspešnega zaključka. Revnaud je nato dejansko zapustil francosko ozemlje. Pravijo, da Je odletel z aeroplanom v Ameriko, druga verzija pa se glasi, da se je izkrcal na afriških tleh. Kam je odšel v resnici, se bo najbrže ▼ kratkem pokazalo. v vojni Brszžičsis služba sta zemlji in v zraku ? <36 £3 £ Radictelegrafist je v zvezi z letalsko in poročevalsko službo važna oseba. Niene naloge so mnogostranske. Tu imamo pred vsem »stalnega« radiotelegrafista, ki ureja in upravlja brezžično službo za zračno oboroženo silo na tleh. Ti radiotelegrafisti so združeni v popolnoma motorizirane stot-nije in sprejemajo z najhitrejšo prilagoditvijo k danemu položaju in do dovršitve telefonskih in brzojavnih zvez poročevalsko službo med poveljništvi ter letališči. »Krovni« radiotelegrafist na letalu pa je nad vse pomemben činitelj za aparat sam in za njegovo posadko. Njegova naloga nI samo ta, da kot tehnični specialist obvlada s popolno sigurnostjo svoje aparature, temveč more postati v primeru napada tudi strelec. Kot radiotelegrafiste na letalih potrebujejo torej može. ki so vsak čas pripravljeni, da zamenjajo Morseove tipke z ročajem strojnice. Takšni možje se Izšolajo v več etapah. Ko so opravili tečaje za ra-diotelegrafijo na tleh in v letalu, se morajo izvežbati še kot letalski strelci. &&stiščs za ljudi saadnormalnih mer Društvo visokoraslih oseb, ki so ga osnovali pred časom v New Yorku, je sporočilo, da so dosegla njegova prizadevanja novo zmago. Velik hotel v tem mestu je uredil več svojih sob za goste, ki so dolgi nad normalo. Odslej bodo prihajali ljudje z višino 2 m in več t>rez skrbi v ta hotel, kajti našli bodo v njem postelje, v katerih se bodo lahko po mili volji pretegnili, na razpolago jim bodo tudi kopalne kadi, primerne njihovi velikosti. Mož, ki je ta uspeh v prvi vrsti dosegel, je mister Benjamin Ostli-ne, 2,13 m dolg mož, ki mu je končno uspelo pregovoriti lastnika hotela, kjer se je ob svojih obiskih v New Yorku nasta-njeval, da je treba tudi za dolge goste nekaj storiti. Ostline pa ima še druge namene. Ni mu samo do tega, da bi podobne sobe uredili še drugi hoteli, temveč hoče imeti za orjake primerno urejene tudi oddelke v železniških vozovih, zlasti v spalnih vozovih, in pa kabine na potniških ladjah. Kot človekoljub zahteva celo to, naj bi tudi v kaznilnicah upoštevali, da so nekateri kaznjenci čez mero visoki in da jim je treba pripraviti primerna ležišča. Pristanišče Le Havre ena najvažnejših francoskih Ink, je zdaj v oblasti nemške vojske Anglija ln Francija vladata na okroglo 48 milijonih štirjaških kilometrih kopne zemlje nad 644 milijonov ljudi. Pri tem ni upoštevano okroglo 5,3 milijona kvadratnih kilometrov neobljudenih predelov ob Južnem tečaju. Anglija in Francija imata pod seboj skoraj dve petini kopne zemeljske površine ter tri desetine (29.7 odstotka) zemeljskega prebivalstva. Angležev samih je 47 milijonov, Francozov 42 milijonov, a britskt imperij obsega sam 35 milijonov štirjaških kilometrov ali četrtino zemelj- skega prostora, ne vštevšl južnotečajna ozemlja. Težišče britskega imperija je v Južni Aziji, ki predstavlja s svojo rodovitnostjo in svojim bogastvom podlago angleške imo-vitosti. Francija ima 12.7 milijona štirjaških kilometrov desetino kopne zemeljske površine. ne vštevšl južnotečajnega ozemlja (0.3 milijona štirjaških kilometrov), s 144 milijoni ljudi pa obsega skoraj dvanajstino zemeljskega prebivalstva. Jean Gigurtu Največji knjlgolj&b Švedski zgodovinar Frans G Bengtsson je oživil spomin na rajvečjega »knj žnega molja« vseh časov knj!žničarja velikega vod-vode toskanskega, \ntonia Mag'iabecchija. Ta mož se ie rodil 1693 v Florenc kot sin nekega draguljarja. Sam sc ie izrhrazil za izbornega poznavalca jezikov ir po ihistor-ja, ko mu je bilo 40 let, ga jc veliki vojvoda toskanski postavil za svojega knjižničarja s 1800 goldinarja letne plačv OaMej je prebil vse svoje življenje med krjigami, ki so predstavljale stene njegovega stanovanja in so v tem stanovanju poKnva'e tla. Edina njegova družba sc bdi pajki, ki jih je imel zelo rad in.na katere ie moral paziti vsak obiskovalec Sicer pa m biio lahko prodreti do niega Preden ;e koga spustil k sebi, ga je skozi zaklopk odprtino v vratih vprašal po imenu poklicu in željah, in če obiskovalec m bi' učenjak, ki bi ga bilo resno vzeti, je zaklt>pka spet padla, vrata se niso odprla. Čeprrv |e v njegovi knjižnici vladala najhuj;a zmešnjava, je vsako knjigo takoj našel Magliabecchi je živel izredne, skr »mno in se ni prav nič negoval. Svoje ecguliene suknje in mastnega klobuka m odlož'1 niti če so ga poklicali k velikemu vojvrdi Tako je postal sčasoma prava florentinska '.i.ameni-tost. Za njegov 75. rojstm dan je dal veliki vojvoda Cosimo III. skovati kolajno, za katero je Magliabecch sam pr-.poročal geslo: »Čitanje brez misli, malo koristi.« Umrl je 1. 1714 v starosti 81 let Težak vol V mestni klavnici v Bey.ei.thu v Nemčiji so zaklali vola, ki je tehtal nad 25 stotov. Normalen vol tehta 15 stotov. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Tako staro kakor vojna je tudi vojna poročevalska služba. Klasični primer za to je (v ostalem izmišljena) zgodba o maratonskem tekaču, ki je prinesel v Atene sporočilo o Miltiadovi zmagi nad Perzijci, a se je na cilju, od napora izčrpan, zgrudil mrtev na tla. Tudi Inki so poznali vojaško poročevalsko službo, ki so jo opravljali tekači. Tem je bilo na razpolago ogromno cestno omrežje preko vse perujske visoke planote. Ob cestah pa so bile hiše za odpočitek. Hani-bal je v punski Španiji uredil poročevalske postaje, preko katerih je pošiljal vesti o svojih pohodih hitro in varno v Karta-gino. Rimljani sc uporabljali sle na konjih, ki so njih poročila v domovini zapisovali j na velike javne table. V srednjem veku je vojna poročila po-' sredovala v veliki meri pošta. Zlasti Hansa je uporabljala svoje reštevilne trgovinske postaje, da je pošiljala n. pr. poročila iz baltiških dežel do Benetk in daije. se med napoleonskimi vojnami so vojna poročila ; pošiljali preko slov na konjih in golobov pisinonoš. Pozneje je na mesto tekačev in slov na konjih stopil optični brzojav, s katerim so lahko premagovali že znatne razdalje v kratkem času. Vojna poročevalska služba pa se je zelo razvila, ko so izumili fotografijo. V nemško - francoski vojni 1870./71. so pošiljali vesti iz obleganega Pariza z golobi pismonoši, ki so prenašali te vesti mikrofotografirane med peresi svojih repov. ! Popoln prevrat je nastal v tem področju seveda z uvedbo električnega brzojava. Pr-i vič se je ta brzojav v te namene izkazal že med vojno 1870./71. V svetovni vojni ! je ta način poročanja prevladoval. Zna-i menita so bila posebno dnevna poročila ' glavnega nemškega vojnega stana s ste-! reotipnim stavkom, ki se je ponavljal v ; mirnejših vojnih dneh »Na zapadu nič novega . . .« V sedanji vojni je ta stavek posebno v prvih mesecih nadomestil stavek »Na zapadu nobenih posebnih dogodkov«, ki so ga v zimskih mesecih garnirali po-gostoma še s poročilom o »neznatnem delovanju topništva in izvidnic«, kakor tudi s pravimi — vremenskimi poročili. Odkar pa so se pričele odločilne bitke na zapadu, takšnih stavkov v poročilih ne beremo več. Svojevrstno obliko vojnega poročevalstva j je prinesla sedanja vojna s propagandnimi Francoska letala gredo na Angleško Preko Curiha javljajo, da francoska vojska večinoma še ne ve za ponudbo premirja. Pač pa so močni oddelki francoskega letalstva v nedeljo zvečer prileteli na Angleško. V Sussexu na Angleškem so vojaki zaprli ceste s težkimi hlodi Če še ne veš, zda] Izveš: da vlada v Turčiji pomanjkanje sladkorja in mila; da se je preselilo iz Rumunlje v Italijo 600 italijanskih emigrantov, ki so se bili pred 70 leti naselili v Rumuniji; da je grška vlada uvedla nakaznice za živila; da je v Rusiji umrl zaslužni raziskovalec petrolejskih ležišč Andrej Dimitrijevič Arhangelski; da so v Pariz kot prvi vkorakali vojaški oddelki iz Avstrije; da se je pri luki E1 Ferol na španskem potopila ladja z izletniki, ki so bili na šolskem izletu; i da je začel v bližini Krfa bljuvati neki ognjenik; da je bil sestanek Hitlerja in Mussolini j a v Monakovem po vrsti Sesti sestanek med obema državnikoma; da pripravlja ameriška vlada v Wa-shingtonu ustanovitev orjaškega kartela, ki naj bi monopoliziral izvoz pšenice, bakra, bombaža, mesa, kave in vseh sirovin, ki pe nahajajo v ameriških republikah; da je švedski kralj Gustav V. v nedeljo obhajal svoj 82. rojstni dan; da napovedujejo na dan 28. Junija velik govor kancelarja Hitlerja v Versaillesu pri Parizu. Novi rumunski zunanji minister oddelki, ki se borijo kot v< sno | poročajo o svojih doživljajih s pisano besedo, s sliko in radiom. k N E K D~0 T A Bilo je med rusko državljansko vojno. Vsa Rusija je bila razdeljena na dva tabora, le znani učenjak Mičurin se ni brigal, kaj se godi ckoli njega in jc mi: no obdeloval svoj vrt, kjer je v > j 11 kri.ance sadnega drevja, s kaf :-rimi je obegati! ne samo Rusijo, marveč ves svet. Okoli n sta Ko-zlova, kjer je stal Mičurinov sai* . njak. so se vršili boji med belimi in rde imi. Dasi zatopljen v svoje delo jc .'ič rir. vendar slišal silovito streljanje, Lih. toliko je potrebnega in koristnega dela, oni v-a se pobijajo in pustošijo zemljo, je vzkliknil nejevoljen. V tem trenutku pn je ža edrn izmed Delih gardistov skoči! čez pkt. tekel pr^Ko gredic z jagodami in se vrgel za drevo, pripravljen, da bi streljal nr =r je zasledovalce. Mičurin se mu ie p?:--kJ 1 ves jezen: »Kaj pa delaš tu? Kaj mi teptaš gredice? Ali si ob pamet?« Vojak se ie presrnačen.ozrl na starca in dejal: »Očka, vojna je. bojnjemo se«. »Na mojem v:tu ri rikake vojne. Pojdi se bojevat ven. Kaj si se n k.' spomnil! Kar tam zunaj se bojuj!« Vojak je vstal in kazalo je, da hoče starca poučiti s kopitom po glavi, kaj je vojna. Toda videč Mičurinovo dobro lice, je pobesil puško in se gro- tovito zasmejal. Odšel je z vrta in ko jo pirzal čez plot. se je še vedno hahljal: : Ti, d' k, si pa res čudak«. V S & K T§ 4 ~ & »Vino je bilo izborno, ti le jarki tu na cesti pa so mi od sile na poti...« (»Arch«) .t/ ■ > ' -i t&mS«,-,- Preden so zavezniški vojaški oddelki zapustili Narvik, so porušili v njem vse pristaniške naprave Zapadni sili in svet —————— UMIIMBI IIMU Anglija in Francija vladata skoro dvema petinama kopnine Narvik je opnstoSen MICHEL ZfiVAOO: 143 ROMAN. Gospa Jeroma Dimancheva se je mahoma zdramila iz mrtvičnosti, v katero jo je bil pripravil don Juan. Odločno je uprla pesti v boke in stopila pred hčer, kakor da jo hoče braniti. Don Juan jo je pozdravil z ljubeznivim priklonom ter izpregovoril: »Gospa Dimancheva, med nama je nesporazum, ki ga je treba pojasniti. Poštenjak sem, saj me poznate. Zato vam hočem neutegoma dokazati, da se mora hudourni oblak izpremeniti v belo meglico, ki bo mirno plula po vedrem nebu.« Gospa Dimancheva je globoko zasopla in odgovorila: »Kaj iščete v tej hiši?« Don Juan je vzel mošnjo, v kateri je bilo tisoč pištol, Corentinu iz naročja ter jo položil na mizo. »Poberite se!« je zarohnela Dimanchevka. »Poberite se s svojimi meglicami!« »Ne veste, gospa Dimancheva ...« »Nič nočem vedeti!« »Prosim vas ...« »Zaman prosite. Izpred mojih oči, gospod velikaš, ki ste prišli s Španskega spravljat dobre Parižane ob potrpljenje. Ali bi bii kmalu mir pred vami in vašim cesarjem ko bi ^lo po mojem! Vsak ve, da je bil naš hlngi gospod Franc predober do vas, v zahvalo pa pehate naše rodbine v sramoto. Izginite, vražji smrkolin, s svojimi trakci, zaponkami in peresi. Kakšna gizdavost! Človek bi mislil, da ste papiga. Moja Deniza vas ne mara več videti. Studite se ji. Kaj ne, Deniza? In ta prekleta poroka bo razveljavljena, tega sem vam porok, kajti je ničeva in prazna; tako pravi prevzvišeni gospod arhidiakon pri Naši Gospe, ki ga je šel mojster Plumeau v soboto na mojo prošnjo vprašat za svet...« »Gospod,« se je zdaj oglasila Deniza in stopila bliže, »prosim vas, da odidete. Lahko si mislite, da je po vaši nizkotni prevari že veliko, da sva z materjo trpeli vašo navzočnost skoraj pet minut...« »Kako pametno govori moja ženica!« je zamrmral Corentin. »Draga Deniza,« je rekel Juan Tenorio, »dajte si dopovedati...« »Draga Deniza!« je zarjovela gospa Dimancheva. »Da se le drznete tako govoriti z mojim otrokom! Ven, smrkavec nesramni, ven, ali pa vzamem metlo!« »Gospa Dimancheva. prinašam vam ...« »Kar odnesite spet, kar ste prinesli! Ven! Deniza, skoči mi po kuhinjsko metlo!« »Prinašam vam dokaz ...« »Ne maram ga! Kuga naj vzame vaš dokaz!« »Dokaz svoje dobre vere. Prinašam vam ...« »Ne, pravim!« »Privedel sem vam moža ...« »Prestara sem ...« »Ne za vas! Za Denizo! Skesanega moža.« »Mar recite ničvrednega.« »Pravega moža! Edinega, bogme! Poslušajte, da bi vas vrag!« »Metlo!« je zatulila vdova. Don Juan je izdrl bodalo. Deniza je prebledela kakor zid. Gospa Dimancheva je presunljivo za-vreščala. »Hčerka, zdaj je po naju!...« Don Juan je zavihtil oboroženo roko. med ko je Deniza padla na kolena, vdova pa je jela moliti za srečno smrt. .. Zavihtil je bodalo in s silnim sunkom razparal mošnjo, v kateri so bile pištole. To dejanje je bilo povsem nepričakovano. Enako nepričakovani so bili nasledki. Gospa Dimancheva je mahoma začutila, kako se je njen srd polegel, in obstala, kot bi gledala v solnce. »Kaj je to?« je zamrmrala. »Dota!« je razjarjeno kriknil don Juan. »Dota je! Denizina dota!...« »Dota?« »Tisoč pištol! Deset tisoč liber! Deset iisoč!« »Oho!« je rekla gospa Dimancheva. »Zakaj niste prej povedali, častiti gospod?« »Eh. tako mi vseh peklenščkov, saj mi niste dali govoriti. Drugače bi vedeli, da sem imel najboljši namen. Denizin mož vam sam pove...« »Mož?« je za jecljala gospa Dimancheva, misleč, da se ji meša. »Mož?« je radovedno ponovila Deniza. »Kakšen mož? Kateri mož?« je nadaljevala vdova. »Kaj govorite o možu, ki ga ni!« »Kjer je dota, je tudi mož,« je odvrnil don Juan. Ta odgovor, ki je izpremenil vdovo v solnat steber, se je zdel tudi Denizi neovrgljiv. Sicer je bila pa gospa Dimancheva vsa omamljena od pogleda na rumene zlatnike, ki so se lesketali po tleh kakor zlatice na travniku. »To je dota,« je rekel don Juan. kažoč na pištole, »in tole je mož,« je dodal ter pokazal na Jakomina Corentina. »O. o!« si je dejal Corentin. »Zdaj razumem, za kaj je šlo!« »To je mož, ki spada k doti?« je vprašala gospa Dimancheva, sama ne vedoč. kaj govori. »To je Jakomin Corentin,« je plašno rekla Deniza. Z nasmeškom, v keterem ni bilo nič pikrosti. in s pogledom, ki ni bil niti malo strog, se je ozrla na Jakominov nos. »Ježeš!« je vzkliknila Jercm? Dimancheva »Jakomin Corentin? Na to ime si se omožila!« »Mati, Jakomin Corentin je tisti ki me .je prestregel. ko se je oder podrl. Njegova zasluga je: da me vidite živo.« »A!« je dejala vdova. »To je vrli Jakomin Corentin? Nu. dober nes mora imeti, da je bil v trenutku nesreče tako blizu.« »Prosim?« se je splašil Jakomin. »Kaj pravite o mojem nosu?« »Da, Jakomin Corentin!« je potrdil don Juan. »V tem je vsa skrivnost. Od dne. ko je rešil vašega otroka, to ljubko, očarljivo Denizo. ie vanjo blazno zaljubljen. Nesreča ie bila le v tem. da je boječ; postava in nos sta mn napotovala. pa se ii ni upal razodeti in je naprosil mene, naj ga nadomestu-jem. Ali je tako, Corentin, ali ni?« Vojaški položaj v Franciji Francoske čete se še vedno upirajo, vendar pa ne morejo ustaviti nemškega prodiranja .oMonTauba« o ) -->an Rpmo ' Montpcllicro f\ „ .. 0#N Lc -->" Č, ^T-l T L r , B«>iieri>»w{,V« Ma r s g 111 g tflCannr i - s. 1 Tarbcs Toulome -------"o - i k/l .1 ki lom ;trov Irlerilo: i t i i i o 50 100 ISO Z00 r 3 To u I O _ hEp ---- -- -yr~- -'z v- z- 1-r-r---:- K o r z Zemljevid je včerajšnji in je približni potek fronte označen na njem po poročilih, ki so nam bila na razpolago do torka popoldne. V koliko se je potem položaj že izpremenil, raz,b"rejo čitatelji iz naših poročil na prvih dveh straneh in pa iz pregleda, ki ga izpod peresa svojega vojaškega strokovnjaka prinašamo tule ped zemljevidom Francoska vojska se še vedno umika proti jugu. Fosamezni njeni oddelki, ki so se umikali južno od Pariza, so se ustavili na Loiri. kjer skušajo ovirati nemški prehod preko te velike reke. Značilno za po-1 > je, da je za vrhovnim poveljnikom "Vevgandom včeraj pozval tudi maršal Petam francosko vojsko, naj se še dalje brani. V zaledju Maginotove črte čistijo nemške čete teren ter osvajajo mesta, mimo katerih so motorizirane divizije prešle brez boja in jih pustile na strmi. Poleg ostalih mest v Aizaciji in Loreni je padel sedaj tudi Strasbourg. Posamezni sektorji Maginotove črte pa se še vedno branijo. M •"•n« oklopne edinice nemške vojske prodirajo z veliko naglico vzdolž švicarsko francoske meje proti Lyonu in imajo za strategični cilj združitev z italijansko vojsko. Drugi glavni sunek nemških oklopnih divizij je vsmerjen vzdolž obale Atlantskega oceana in so prodrle posamezne edinice že do Bresta in Rennesa. Zasedle so tudi pristaniško mesto Cherbourg. Nemške letalske sile so postale zopet zelo aktivne ter so v doslej največjem številu prodrle nad Anglijo, kjer so bombardirale razne točke. Prav tako pa so aktivni tudi angleški letalci, ki nadaljujejo s svojimi sistematičnimi poleti in bombardiranjem Porenja in nemških obalskih mest. Italijansko bojišče na Alpah in v Sredozemlju je še vedno pasivno z izjemo malih letalskih akcij. Konferenca CTeti-sovii^a z dr® Mačkom V Beograd se je vrnil včeraj dopoldne podpredsednik vlade dr. Vladko Maček. Z n'. .i sta se pripeljala tudi minister brez por;?'elja dr. Bariša Smol jan in senator d". Ivan Fernar. Dr. Maček je imel že do-p. i dne daiiši sestanek s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem. Posvetovanja op3zisi]skih strasak V torek rlopo'. ine oo se sestali v stanovanju poslevodečega podpredsednika Na-ro.Ino radikalne stranke Miše Trifunoviča delegati vseli opozicijskih strank. Sestanka so se udeležili predstavniki Narodno radikalne stranke. Jugoslovenske naconal-nc stranke, Demokratske stranke in so-c; "istov. Razpravljali so o političnem položaju in stališču opozicije napram vsem perečim notranjepolitičnim vprašanjem. Posvetovanja se bodo v teku prihodnjih dni nadaljevala. šemu narodnemu voditelju dr. Mačku. Ko bodo pisali zgodovino naših burnih dni, se bodo s posebnim spoštovanjem spominjali imena dr. Mačka kot velikega državnika, ki je znal ohraniti svojemu narodu mir v najbolj usodnih časih. Mi zaupamo v nje- gove državniške sposobnosti in upamo, da bomo izvozili srečno iz vseh sedanjih viharjev ter ohranili svoje sile za velike naloge svojega gospodarskega in kulturnega preporoda.« »Narodna odbrana44 o koncentraciji Beograjska »Narodna odbrana« objavlja uvodnik o potrebi koncentracije vseh narodnih sil. Po njenem prepričanju »pomeni vsako odlaganje koncentracije vseh pozitivnih in tvornih narodnih sil greh proti narodu in državi. Taka koncentracija postaja imperativna potreba narodne samo-ohrane in državne obrambe. Treba io je izvesti čim prej in za vsako ceno. Prilike so take. da moramo podrediti vse druge interese koristim naroda in države, ki so danes resno in globoko ogrožene.« (Nemška kulturna propaganda na jugovzhodu Znani berlinski filharmonični orkester je nedavno gostoval v Bukarešti in na povratku v Budimpešti. V Bukarešti je priredil dva koncerta, ki sta bila oba zelo dobro obiskana. V Budimpešti so bili glasbeniki še pri prihodu svečano sprejeti, kon-certirali pa so v dvorani glasbene visoke šole. V obeh prestolnicah so izvajali dela nemških glasbenih klasikov. V Atenah so predvajali nemški kulturni film »Robert Koch«. Prva predstava je imela svečano obeležje ter so ji prisostvovali tudi kralj, prestolonaslednik, več ministrov in predstavniki grške zdravniške vede. Film obravnava, kakor znano, življenje in delo slovitega nemškega zdravstvenega znanstvenika dr. Kocha, ki je poleg drugih zaslug ugotovil bacila jetike in kolere ter s tem omogočil uspešno borbo proti tema dvema nevarnima boleznima. Motorizirana Moskva Dr. Wilhelm Credner iz Monakova objavlja v nemških listih vtise s svojega potovanja po svetu med sedanjo vojno.V šestem poglavju govori o svojem povratku preko Sibirije v Nemčijo ter opisuje med drugim zunanje lice Moskve. Pisec piše. »Tudi Moskva se je v teh osmih letih, odkar sem jo zadnjič videl, zelo spremenila. Moskva je bila med tem motorizirana. Osebni vozovi tipa Ford tovorni avtomobili in avtobusi razbremenjujejo z novimi trolejbusi električne železnice, ki so bile poprej prenapolnjene. Predvsem pa se je med tem pridružila vsem tem prometnim sredstvom zares lepo izdelana podzemna železnica, ki spaja središče s posameznimi delavskimi predmestji. Ceste so dobro oskrbovane. Tudi čiščenje ulic je motorizirano. Bogastvo države na petroleju je postavljeno v službo gospodarstva in prometa.« Iz državne službe Beograd, 19. junija, p. Za rednega profesorja na glasbeni akademiji v Beogradu v 3. pol. skupini 1 stopnje je bil imenovan dr. Branko Gavella, bivši direktor dramskega gledališča v Beogradu. Knjižničar vseučiliške knjižnice v Ljubljani dr. VaLter Bohinec jc napredoval v 5. pol. skupino. Neposredne posledice italijanskega nastopa Virginio Gayda je objavil te dni, pred francosko ponudbo za premirje in mir, v svojem listu »Giornale d'Italia« članek, v katerem navaja naslednje neposredne posledice italijanskega vstopa v vojno: 1. Italija je že pred vstopom v vojno, še bolj pa po svojem prehodu v sovražnosti vezala velike francoske oborožene sile v Franciji, na Korziki v Tunisu in Siriji. 2. Popolnoma so prekinjeni stiki med | Francijo in Afriko na Sredozemskem mor-I ju, toda zelo so ogrožene tudi njene zveze I na Atlantiku. Francija je torej izgubila možnost, da bi si še nadalje pomagala z afriškimi četami in drugimi tamkajšnjimi rezervami. 3. Tudi britanske suhozemne sile, ki se nahajajo v Sredozemlju, v Afriki, Egiptu in Sudanu, Palestini in Keniji in ki jih sestavljajo Britanci, Indijci, Avstralci. Novo-zelandci in Rodežani, se morajo sedaj bo- | riti proti Italiji ln so v veliki meri osamljene. I 4. Italijanska letala ogražajo vse angle- ! ške in francoske mornariške edinice v Sre-I dozemlju. V borbo se bodo morale spustiti | tudi velike letalske sile obeh zapadnih dr-■ žav. To pomeni, da je oslabljeno nadzorstvo nad britanskimi in francoskimi pomorskimi potmi na Atlantiku, kakor je tudi oslabljena britanska obramba doma 5. Zaradi blokade, ki jo ustvarjajo italijanske pomorske in zračne sile v Sredozemlju, je oslabljena ali povsem izločena možnost dobav za Anglijo in Francijo. »Ta dejstva dokazujejo težavnost italijanskih nalog — piše na koncu vodilni italijanski novinar —. toda istočasno predstavljajo tudi velik doprinos, s katerim Italija podpira razvoj totalne vojne, ki odpira vrata v novo, boljšo Evropo.« Madžarska hvaležnost Nemčiji Po vkorakanju nemški čet v Pariz in po zasedbi pariških predmestij, zlasti Ver-saillesa in Trianona, kjer so bile podpisane mirovne pogodbe, je v madžarski javnosti zavladalo veliko zadoščenje, ki je nato prišlo tudi uradno do izraza v kratki, formalni seji madžarske zbornice 17. t. m. Za predsednikom zbornice je ob navdušenem ploskanju vseh poslancev spregovoril predsednik madžarske vlade grof Teleki, ki je dejal med drugim: »Po naši poslednji seji je zmagovita nemška vojska vkorakala v Pariz. Pred gradom v Versaillesu, kjer so podpisali mirovno pogodbo Nemci, ter pred pripadajočim paviljonom v Trianonu, kjer smo mi Madžari pod enako poniževalnimi okol-nostmi podpisali mirovni diktat. » " ■ • - < • * • . * » » « Zbornica madžarskega naroda ne more v tej dvorani, v kateri še vedno odmevajo besede grofa Apponyja, v dvorani, v kateri sem s tega mesta pred dvajsetimi leti bil prisiljen, da predložim jokajočim se madžarskim možem v potrditev ta mirovni diktat, mimo tega dogodka. ne da bi dala izraza svečanemu razpoloženju ter ne da bi toplo pozdravila nemške straže in njih najvišjega vojnega voditelja.« K tej manifestaciji v madžarski zbornici je budimpeštanski vladni organ »Pester Lloyd« zapisal med drugim: »četudi današnja Madžarska nI narodnosocialistična država, se vendar od nastopa Hitlerja dalje v pravem pomenu besede bori ramo ob rami za vse one velike nacionalne ideale, ki sta si jih pod Hitlerjem prerojeni nemški in pod Korthyjem prerojeni madžarski narod postavila___Ne da bi triumfi- rali, proslavljamo prav tako bogu vdani, kakor smo prenašali najhujše udarce usode, v upanja polnem spominu dneve zopet-ne poprave krivic in zopetnega vstajenja Naj bodo ti dnevi še tako tragični in trpki za mnoge, oni naj prineso Evropi in vsem civiliziranim narodom srečo, blagoslov in mir!« Kliring z Bolgarijo Sofija, 19. jun. r. Pred dnevi je dospel v Sofijo direktor deviznega oddelka jugoslovenske Narodne banke Kosta Ljubl-savljevič zaradi ureditve nekaterih gospo-i darskih vprašanj z Bolgarijo. Imel je daljše konference z guvernerjem bolgarske narodne banke in je bil sprejet tudi pri trgovinskem ministru Zagovorovu in finančnemu ministru Božilovu. Pri teh posvetovanjih je bilo zadovoljivo rešeno vprašanje plačilnega prometa med obema državama, zlasti v pogledu ureditve bolgarskega kli-! rinškega dolga. Dosežen je bil tudi spo-j razum, ki omogoča, da bo šel del blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo na račun jugoslovensko-bolgar-skega kliringa. G. Ljubisavljevič je bil v Sofiji povsod prisrčno sprejet. Predsednik bolgarsko-ju-goslovenske gospodarske zbornice bivši minister Velev je priredil njemu za čast kosilo. Sinoči je direktor Ljubisavljevič odpotoval nazaj v Beograd. Na kolodvoru so se od njega poslovili predstavniki bolgarske Narodne banke in Bolgarsko-jugoslo-venske gospodarske zbornice. Filozofija in ideje dr. Ante Radica ^Ozračje se čisti' Beograjski »Kapred«, ki ga izdaja vse-učili.;ki profesor dr. Mihajlo llič, eden od sotrudnikov pri redigiranju sporazuma, objavlja politično beležko, v kateri pravi, da sc tudi pri nas počasi čisti politično ozračje List piše: »Dočim so odnošaji med predsednikom Vlade g. Cvetkovičem in dr. Mačkom po^-vsem dobri, pa hudo škriplje v odnosa jih med JRZ in SDS. Obe stranki imata svoje interese na opredelitvi Srbov v banovini Hrvatski. V vladi sedita sicer za isto mizo, na terenu pa tekmujeta med seboj za zaupanje Srbov v banovini Nedavne občinske volitve so še bolj zaostrile to nasprotje in je že vse izgledalo, da bo prišlo do krize. Doseženo pa je buo nekako premirje. Pri tem je igrala glavno vlogo Hrvatska seljačka stranka. Dr Maček je imel dosti posla, preden je pomiril oba svoja zaveznika, JRZ in SDS. Opustiti ni hotel sodelovanja z nobenim od obeh. s samostojnimi demokrati zaradi prilik v banovini Hrvatski, z JRZ pa zato, ker je sklenil z njenim predsednikom sporazum, katerega ostale srbske stranke še r.-;so priznale. S tem seveda ni rečeni . da so ostale srbske stranke nasprotnice sporazuma. Ločijo se od v vladi koaliranih strank samo v tem, da si predstavljajo drug načm izvajanja sporazuma, kakor pa sedanja vladna koalicija.« »Glede razgovorov med predstavniki opozicijc — nadaljuje »Napred» — zve javnost iz razumljivih vzrokov zelo malo. Gotovo pa je, da so brli doseženi že neki uspehi in da jc stvar prilično na dobrem potu. Prilike okoli nas so take, da naravnost kričijo po konsolidaciji naših notranjepolitičnih prilik. Čas zahteva od nas vseh, da se že vendar enkrat znajdejo pri upravljanju državnih poslov vsi naši najboljši ljudje, ki uživajo zaupanje narodnih množic. To bi morala postati mk>el vodilja vseh odgovornih činiteljev « O zasSugafe dr. Mačka V včerajšnjem uvodniku razpravlja »Hrvatski dnevnik« o zaslugah dr. Mačka, da je naša država ostala doslej sredi vseh viharjev mirna. List pravi: »To je velika stvar in moramo biti srečni, da se nismo zapletli v to strahovito vojno. Izreči moramo priznanje vsem, ki imajo za to zasluge, posebno pa še na- •H Dr. Ante Radič, ki ga HSS slavi kot ideologa hrvatskega narodnega pokreta, je bil dosedaj za znanstvenike na Hrvatskem »homo ineognitus«, neznana osebna, Zagrebški filozofi so smatrali, da njegove ideje ne prestavljajo ničesar zanimivega, važnega in novega za njihovo proučava-nje. Z ustanovitvijo banovine Hrvatske se je tudi na tem polju mnogo spremenilo in filozofi in profesorji si sedaj prizadevajo, da bi iz člankov in sestavkov dr. Ante Radica črpali ideje in zgradili filozofski sistem posebnega hrvatskega narodnega kova. Na sobotni slavnostni seji zagrebške akademije znanosti, ki dosedaj nosi jugoslovensko ime, a naj bi ga po sklepu same akademije zavrgla, je imel predsednik prof. dr. Bazala znanstveno predavanje o filozofiji in idejah dr. Ante Radica, po katerega mislih da je sodobna hrvatska politika svoje ideološko ogrodje. Dr. Bazala je med drugim sestavil filozofsko teorijo dr. Radiča in poudarja, da je po tej teoriji važnejši od kulture tk. zv. kulturni akt, ki na njem sodeluje ves narod, da iz danega materiala gradi novo in lepše življenje. Osnova vsemu je poljedelstvo — agrikultura —, koje posledica je nujno omikanje človeka, ki, obdelujoč polje. izpopolnjuje tudi sebe, razvija svoje duševne in telesne sile ter si naposled ustvari čisto svojski pogled na svet. Kultura nikoli ne sme priti izven danih prilik, nikoli ne sme priti od druge strani, kajti pravo vrednost ima le ona, ki temelji na samoniklosti. Radič poudarja načelo: »Treba je vedno graditi na narodu, kakršen pač je.« Po vsem tem se mora izločiti vsak tuji vpliv, vsako prenašanje kulturnih vrednot iz drugih krogov. Slednje vodi nujno k odtujitvi od narodne grude in narodne duše, zato je vsak tak tuji vpliv treba označiti kot gosposko odmetništvo. Načelo samoniklosti se ruši, ako tuji vplivi slabijo ln uničujejo narodno bistvo. Nadaljnja zahteva za razvoj kulture na narodnem bistvu je svojskost nasproti univerzalizmu ali celo kozmopolitizmu. Filozof Radič odločno vstaja proti civilizaciji, ki se drži površine življenja in ne pronica v duše, marveč, pri-nešena iz tujine, osvaja samo meščanski sloj ter ga odtujuje kmečkemu sloju. Takisto odločno zavrača funkcijo »nosilca kulture«, češ da se kultura sama razvija, tako rekoč izvija iz narodnih množic, tako da je »širjenje kulture« samo nekako tutorsko samopovzdigovanje nad narod, pa naj je še tako dobro in idealno zamišljeno. Poudarjanje kmetskega življa v narodni kulturi dobiva po Bazalovi razlagi Radiče-vih idej svoj pomen na eni strani kot protest proti oddaljevanju od narodne sredine in proti težnji za tujim, na drugI strani pa kot protest proti gosposki »visokomer-nosti«, ki izziva razkol v notranjosti. Na zunaj je to poudarjanje borbe za svoj lastni Izraz kulturne zavesti, na znotraj pa pomeni borbo za ravnopravnost in aktivno vlogo kmetskega življa v kulturnem procesu. Ta fakt pa seveda ne pomeni stanovske omejitve kulturne funkcije samo na kmetski sloj, kajti kulturno stvariteljsko delo izhaja iz individualne nadarjenosti in aktivnosti, ki prisluškuje narodni duši. V proizvodih tega dela se očituje in polagoma oblikuje genij naroda, javljajoč se kot posebna zavestno zgrajena osebnost, ki v kulturno-zgodovinskem procesu človeštva svoje osvetljuje idejo človeka visoko šolo za telesno vzgojo Beograd. 19. jun. AA. Kandidati, ki se žele vpisati na visoko šolo za telesno vzgojo. morajo vložiti pri rektoratu šole pravilno kolkovano prošnjo najpozneje do 1. septembra. V prošnji morajo na kratko opisati svoje dosedanje delo na polju telesne vzgoje, priložiti pa jim morajo naslednje dokumente: krstni list, izpričevalo o položenem zrelostnem izpitu na srednji ali njej enaki šoli. potrdilo o državljanstvu. vojaško knjižico, če je kandidat zadostil vojaški obveznosti, dve fotografiji v velikosti 6X9 cm (slikani morajo biti v telovadni obleki), pismeno jamstvo staršev ali rednikov. da bodo kandidati redno plačevali znesek za vzdrževanje v šolskem internatu kakor tudi. da bodo nabavili vso potrebno opremo za vaje, dalje izkaz, da niso oženj eni. ter točen naslov. V šolo za telesno vzgojo morejo biti sprejeti oni kandidati, ki so dokončali srednjo ali njei enako strokovno šolo z zrelostnim izpitom, oziroma diplomskim izpitom, in ki niso starejši od 28 let. Pri moških imajo prednost oni. ki so odslužili kadrski rok. Preden bodo kandidati sprejeti v šolo. morajo položiti sprejemni izpit, ki sestoji iz zdravniškega pregleda in pismenega praktičnega izpita. Razen rednih dijakov se sprejemajo v šolo za telesno vzgojo tudi izredni slušatelji. to je slušatelji raznih fakultet, ki poleg svojih študij na univerzi žele poslušati tudi predavanja na šoli za telesno vzgojo. Sprejemni izpiti na šoli za telesno vzgojo se polagajo vsako leto mesca septembra. Pri pismenem delu sprejemnega izpita morajo kandidati pokazati svojo splošno izobrazbo, pri praktičnem izpitu pa morajo doseči predpisane najnižje ocene iz naslednjih telovadnih panog: a) moški: tek na 100 m v času 13.5 sekunde. tek na 2.000 m v 8 minutah; skok v višino 135 cm; skok v daljavo 4.75 m; met krogle (7.25 kg) 8 m; plezanje po vrvi (5 m) v 10 sekundah; plavanje na 100 m v 2 minutah. b) ženske: tek na 60 m v 10 sekundah; skok v višino 105 cm; met krogle (4 kg) 6 m; plavanje na 100 m (prosti slog) 3 minute. Kandidat, ki pri sprejemnem praktič-i nem izpitu iz ene ali več panog ne doseže določene najmanjše mere. lahko to po- { pravi i Prošnje za sprejem v šolo za telesno j. vzgojo je treba poslati na naslov: rektarat i Šole za telesno vzgojo — Beograd. Deli-I gradska 27. Poljska vlada se je preselila v London London, 19. jim. br. (Reuter) Včeraj so prispeli v London člani poljske vlade ter nekateri višji funkcionarji poljskih ministrstev. Izjavili so, da se je poljska vlada spričo odločitve francoske vlade odločila za preselitev iz Angersa v Anglijo. Zasedba Tangerja začasna London, 19 junija. AA. (Reuter). Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu But-ler je v spodnjem domu glede španske zasedbe Tangerja dejal, da je britanski generalni konzul v Tangerju prejel od španskega generaJlnega konzula noto, ki pravi, da je bila zasedba izvedena od strani čet šerifa Mahale v imenu marokanskega sultana z edinim namenom, da se zagotovi striktna nevtralnost Tangerja. Pripomnil je, da je zasedba začasna in da se bodo vpoštevale vse pravice zainteresiranih držav. Japonski protest v Franciji Tokio, 19. jun. s. (Reuter). Podtajnik japonskega zunanjega ministrstva Tani je izročil danes francoskemu veleposlaniku protest japonske vlade zaradi pomoči v orožju, ki jo prejema Kitajska preko Francoske Indokine. V tem protestu vidijo novo grožnjo Japonske proti Franciji. To potrjuje še zlasti uradni komentar japonske agencije Do-mej, ki pravi, da merodajni opazovalci mislijo, da bo Japonska v primeru nadaljnjih pošiljk orožja iz Indokine na Kitajsko prisiljena, da s svojo ekspedicijsko vojsko napravi korake, ki so iz strateških ozirov potrebni. Tokio, 19. junija. AA. (DNB) Zunanji minister Arita je na Izredni seji odbora štirih ministrov sporočil: Japonska vlada je poslala veleposlanikoma v Berlinu in Rimu navodila, naj začneta z diplomatskimi razgovori z nemško in italijansko vlado o vprašanju živahnega zanimanja Japonske za usodo francoske Indokine. Japonski cesar je sprejel danes v avdi-enco šefa generalnega štaba japonske vojske princa Kaniza, zatem pa zunanjega ministra Arito ln vojnega ministra generala Kato, ki so cesarju poročali o novem položaju v Evropi. Hongkong, 19. junija, o. Po informacijah agencije United Press so Japonci koncen-triraili na otoku Hainanu v tonkinškem zaliva okrog 100.000 mož. Njihova naloga naj bi bila osvojiti Francosko Indokino. Leopoldovi otroci na poti v Ameriko Madrid, 19. junija, z. »United Press« poroča, da so danes prekoračili francosko-špansko mejo na poti ▼ Portugalsko v dveh avtomobilih tudi otroci belgijskega kralja Leopolda, ki booo preko Lizbone odpotovali v Ameriko. Naš£ ^siMišče DRAMA Četrtek. 20.: Ljubim te. (Zaključek dramske sezone). Nevviarovicz, ki je pokazal že v svoji komediji »Hollywood«, kako spretno ume s čim manjšim številom oseb zaplesti dejanje, je v veseloigri »Ljubim te« postavil samo dve osebi v zabaven zaplet. Njegovo obvladanje odrske tehnike je tolikšno, da je dejanje vso igro napeto in zanimivo. Zabavni preobrati, dajejo igralce ma Per-cyja in Eve veliko možnosti učinkovite igre. Igrata Vida Juvanova in Jan. S to predstavo, ki bo nocoj za red četrtek, se bo zaključila letošnja dramska sezona. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani sporoča p. n. občinstvu, da se bo vršila pevska preizkušnja tekmovalcev iz Ljubljane v soboto, dne 2 2. t. m. ob 1 6. Za pevce, ki bodo prišli iz drugih krajev pa v nedeljo, dne 2 3. t. m., na dan tekmovanja, ob 10. dopoldne in ob 16. Opozarjamo, da k pevskim preizkušnjam občinstvo ne bo imelo dostopa, pač pa k večerni tekmi, za katero bodo od danes dalje vstopnice v prodaji pri dnevni blagajni v operi po cenah od 30 din navzdoL * OPERA Čf£rtek, 20.: VVerther. Red sreda. Gostovanje Elze Karlovčeve, hrvatske mez-zosopranistke in tenorista Josipa Gostita. Petek, 21.: Carmen. Premierski abonma. Sobota. 22.: Canrtn. Red A. Nedelja, 23.: Pevska tekma. Elza Karlovčeva in Josip Gostič bos+4 gostovala drevi poslednjič v čudovito melo« dioznem in čustveno razgibanem »\Verther-ju«, kjer sta igralsko in pevsko vseskozi odlično izoblikovala glavni dve partiji. E 1-za Karlovčeva je sploh pevka izredno prodornega in svežega glasovnega materiala, ki ji zveni polno tako v višjih kot nižjih legah. O njenih visokih umetniških kvalitetah najlepše pričajo najbolj laskave sodbe nemških strokovnjakov in številna vabila za odrska in koncertna gostovanja v Nemčiji pod vodstvom najboljših dirigentov. Nocojšnja predstava velja za r e d sreda. Bizetova »Carmen«, ki Ima za osnovo dejanje po Merimeejevi noveli, je prva realistična francoska opera, ki je kot taka ostala za vzor do današnjih, dni. Po dramatski razgibanosti dejanja, sočnem temperamentnem in svežem glasbenem okviru jo štejemo med najpopularnejše odrske umetnine vseh časov. Našo novo uprizoritev skrbno pripravljata šef-režiser Debevec in kapelnik dr. švara, dočim je načrte za novo inscenacijo in nove kostume izdelal inž. arh. E. Franz. Posamezne glavne partije bodo peli Kogejeva, Ribičeva, Franci. Janko, Polajnarjeva. Poličeva, Lupša, Anžlovar. E. Sancin in M. Sancin. R A četrtek, 20. junija Ljubljana 7: Ju trn ji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 12: Vesele orkestralne točke (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Ljubiša Rakič in Rihard Vagner. — 14: Poročila. — 18: Vsakemu malo (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence. — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Nastop Bežigrajskega mladinskega zbora. — 20.45: Repioduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: Veseli zvoki (radijski orkester). Beograd 18.30: Plesna glasba. — 19.40: Narodne pesmi. — 20: Zabavna ura. — 21.10: Tamburaški radijski orkester. — 22: Slovenske narodne pesmi. — Zagreb 17.15: Koncert radijskega orkestra. — 20: Koncert hrvaškega pevskega društva »Svoboda«. — 20.30: Koncert Karla Schvvanberge rja (cello). — 21.00: Koncert (sopran in radijski orkester). — Sofija 17: Glasba za ples in zabavo. —18.45: Mali orkester. — 20.30: Violinski koncert. — 21: Havajske kitare in balalajke. — 22: Plesna glasba — Praga 20: Prenos Jane&kove opere »Katja Kabanova«. — L°ndon 20.30: Zabavni koncert radijskega orkestra. — 21.35: Lahka glasba. —23.30: Komorna glasba za flavto in klavir. — P»riz program ni prispel. — Rim 17.15: Plesna glasba. — 21: Odlomki iz oper. — 23.15: Plesna glasba. NALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 60 par sa besedo, Dtn 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši Eneaek ca enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenitve se taračunajo po Din 2.— sa vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši cnesek ot enkratno objavo oglasa Din 20.__ Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ca besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek aa enkratno objavo oglasa Din 17._. Službo dobi Beseda l din, davek ■> dm; za šifro ali dajanje naslova 1 din. Najmaniši znesek 17 din. Natakarico pošteno, prikupljive zunanjosti in dekle za kuhinjo, išče za takoj gostilna Cirnski. Brežice. 15773-1 Frizerko samostojno, dobro izurjeno vseh v stroko spadajočih del, išče za 1. julija 1940. Motoh Franjo, brivec, Gor. Radgona. Plača po dogovoru. 15779-1 Natakarico mlado, od 18—22 let, vesele narave, simpatično, — lahko je začetnica, ki zna šivati in po možnosti kitaro ali harmoniko malo igrati in ki zna nekaj nemški, sprejmem. Vse drugo pismeno. Ponudbe s sliko pod »Konobarica« na »Propaganda d. d.« Zagreb, pošt. pretinac 472. 15774-1 Kuharica samostojna, snažna in poštna, ki opravlja tudi druga dela, dobi mesto k trem osebam. V poštev pridejo z daljšimi spričevali. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15784-1 Pekovskega pomočnika sprejmem takoj. — Matija Zupančič, Dol. Logatec. 15810-1 Knjigoveški pomočnik dobi takoj mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15803-1 Perzijske preproge grem delat na dom. Cena nizka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15807-2 Besedi 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Koža belega medveda izreden komad poceni naprodaj. Dorotheum — Miklošičeva 12. 15238-6 Rtilčsa Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Moško in damsko kolo najfinejša svetovna znamka in lahko luksuriozno športno italijansko kolo, najfinejši model, naprodaj za izvanredno nizko ceno. — Strojna delavnica, Sv. Petra cesta 85. 15796-11 Mali tovorni in poltovorni avto v najboljšem stanju, za vsako ceno naprodaj ali zamenjam za motor ali osebni avto. Strojna delavnica. Sv. Petra cesta 85. 15795-10 Pohištvo Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Posestvo z novo iago, mlinom in 40.000 kv. m okrog leže čega sveta, v industrijskem okraju naprodaj. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 15748-20 Večja parcela v bližini mesta Celja na-prodai po din 15 kv. m. Ponudbe na podružnico Jutra v Celiu pod značko »Nakup parcele«. 15761-20 Večja vila naprodaj par minut od cen tra v Ljubljani, vrh veli kega vrta, s krasnim raz gledom. Pojasnila na ogl odd. Jutra pod »59«. 15800-20 Pohištvo novo ln že rabljeno, Ki ga želite prodati al! sa no dati v shrambo — sprejmemo v posebni od delefc s Komisijsko pro dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno dovoli za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami. — Sporočite nam na do pisnici ali ustno Prevoz pohištva preskrbimo sa ml. Ivan Mathlan. Ljub liana Tyrševa 12. <9-12 Urarskcga pomocniKa za fino delo. sprejmem takoj. Plača dobra. Jakob Mulavec, Maribor, Kralja Petra trg 1. 15804-1 Čevljarskega pomočnika za splošna dela sprejme tako] Kmet Ivan, čevljar, Brezno, pošta, Laško. 15805-1 Avtomehanike sprejmemo takoj. Strojna delavnica, Sv. Petra c. 85. 15794-1 Šivilja za obleke dobi takoj mesto. Mara Saiovic, Stari trg 2/II. 15792-1 deseda 5C car, davek i din. tei 3 din za Šifro ali daia oje aaslova — Najmaniši znesek dni 13. Iščem službo pomočnika pri kakšnem avtomobilu. Želim se naučiti šofiranja. Nastopim takoi. Star sem 19 let. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15782-2 AiitftŠmato v .••-'• \ : .j*, .. *> Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. DKW avto tovarniško novo štirisedežno limuzino, takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15783-10 Avto DKW Luxus Cabriolet v odličnem stanju prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15770-10 Pozor bencin! je drag in trajna skrb, zato si pustite predelati Vaš avto aH stabilni motor na pogon z ogljem. Strojna specialna delavnica za generatorje, Lmbljana, Sv. Petra c. 85. 15793-10 BMW 500 po ugodn- ceni proda — Jarko šiška, Metelkova 4. 15798-:o Beseda 1 din, davek 3 din, za šifre ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Skladišče v Wolfovi ulici 12, lepo suho, oddam. Informacije se dobe pri hišniku 14875-19 Trgovino in gostilne z vso zalogo ln mven_ tar jem na prometni toč ki tik cerkve prodam ra di družinskih razmer. — Obstoj absolutno zasl-guran Naslov v vseh po slov. Jutra. 15288-19 Hišo večstanovanjsko, ▼ okolici Ljubljane, takoj prodam za din 210.000. Potrebno din 110.000, drugo hipoteka. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15785-20 Obsežno zemljišče na Dolenjskem poceni prodam. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Delo in počitek«. 15809-20 Še nekaj parcel ter stanovanjskih in trgovskih hiš imam v prodaji. F. Pristavec, real. pisarna Ljubljana, Gosposvetska cesta 3. Tel. 23-81. 15802-20 Imam denar in bi kupil 3—i stanovanjsko vilo, lepo, primerne lege na Mirju. Samo resne ponudbe prosim na oglasni odd. Jutra pod »Odločitev« 15811-20 Beseda 1 din, davek 3 din: za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjii znesek 17 din. Solnčno stanovanje dvosobno, s plinom in vsemi priiklinami na Mirju, oddam 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15786-21 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Velika hiša dvonadstropna v mestu Celju naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Dvonadstropna hiša«. 15760-20 Irijopmacife Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Klevetniki brez razlike stanu in poklica, na svidenje pred sodiščem. M. Rabič, Jesenice - Dobrava. 15781-31 Preklic Preklicujem Marijo Kadunc iz Dol. Prekope obč. Kostanjevica, da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila. Franc Markovič, Dol. Prekopa, Kostanjevica. 15791-31 ČUVAJTE SVOJE ZDRAVJE Nv NAJSIGURNEISA ZAŠČiTA AMERIŠKA GUM.SPECIALITETA (CITAJ OKE> SPO Tehtne za s. e. pokal še dve zmagi naših Včeraj sta bili odigrani še preostali dve tekmi iz I. kola, v katerih sta zmagala še druga dva naša predstavnika Včeraj sta bili odigrani še preostali dve tekmi v I. kolu za mali sredn ieevrot>ski pokal, in sicer v Zagrebu med Gradjan-skim in Ujpestom, v Sarajevu pa med našim tretjim klubom Slavijo in madžarst im prvakom Ferenzcvarosem. Kakor niso pričakovali niti največji optimisti, sta se obe včerajšnji tekmi končali z efektnima zmagama Zagrebčanov in Sarajevčanov, tako da lahko upamo po končanih povratnih tekmah na madžarskih tleh, da bomo kolikor toliko močno zastopani v naslednjem kolu tega tekmovanja. Gradjanski: Ujpsst 4:0 (1:0) Zagreb, 19. junija Nekoliko po 14. se je danes na igrišču Gradjanskega začela z napetostjo pričakovana tekma za mali srednjeevropski pokal med našim državnim prvakom in tre-tjeplasiranim moštvom iz madžarskega prvenstva — Ujpestom iz Budimpešte. Igrišče je bilo kljub delavniku natrpano gledalcev, sodil pa je tekmo rumunski sodnik Radulescu. Moštvo Gradjanskega je nastopilo v postavi: Urch, Brozovič, Beloševič, Djanič, Jazbinšek, Kokotovič, Cimermančič, Wolfl, Lešnik, Antolkovič, 2alant. — Madžarska enajstorica je nastopila v svoji najmoč- Beseda I din, davek 3 dia, za šifre ali daianie naslov., din. Najmanifi znesek 17 dia. Šofer mlad sariski, trezen, nekadilec, želi premeniti službo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv šofer«. 15771-2 kupite najceneje zložljive vrtne fotelje, &«€S ¥« l&Eb&^ŠLil^^ rožaste kreton in klot odeje, primerne zavese v raznih vzorcih pri: SEVER — MARIJIN TRG št. 2. V popravilo vzamemo tudi stare odeje. Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda IVANA KREČA KROJAŠKEGA MOJSTRA se najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo jgg. zdravnikom dr. Jamšku, dr. Merčunu, drju Majcenu in dr. Volavšku za njihov trud, čast. sestram šlajmarjevega sanatorija in Zavetišča sv. Jožefa. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem posebno pa stanovskim tovarišem za spremstvo na zadnji poti in poklonjeno cvetje. Sv. maša zadušnica se bo darovala 21. junija t. 1. v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob 7. uri pri oltarju Srca Jezusovega. LJUBLJANA, 19. junija 1940. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Za premnoge dokaze sočutja, ki sva jih prejela cib prebridki izgubi našega nad vse ljubljenega edinčka MILČKA najina iskrena zahvala. Hvala vsem darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in vsem, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 20. junija ob 7. trri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 18. junija 1940. Žalujoči starši MILOVAN in HERTA ZAJEC ZAHVALA Vsem, ki so spremili našega nepozabnega soproga, očeta, strica in svaka, gospoda Miroslava Brumata inšpektorja pošte v pokoja na njegovi zadnji poti, ki so ga obsuli s prekrasnim cvetjem, mu v njegovi bolezni lajšali trpljenje in za izraze sožalja naša najpri-srčnejša zahvala. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 21. t. m. v župni cerkvi Sv. Petra ob 7. uri. Ljubljana, Celje, žužemberk, Zagreb, St. Peter pri Gorici, dne 19. junija 1940. Žalujoča rodbina BRUMAT Bled Privatno sobo in hrano za julij išče gospa z dvema otrokoma. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Letovanje«. 15732-38 Stanovanja Beseda 1 din. davek 3 din: za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Dvosob. stanovanje s kopalnico, iščem. Zaže-ljeno plin, za 1. julij ev. pozneje. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dve osebi«. 15788-21a Sobo odda Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslon 5 din. Najmanjii znesek 17 dio. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, ▼ centru, oddam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 15808-23 Opremljeno sobo na mirnem solnčnem kraju, r mestu, s posebnim vhodom, oddam za stalno. Poizve se t ogl. odd. Jutra. 15801-23 Sobo s posebnim vhodom oddam julija. Naslov v vseh 1. poslovalnicah Jutra. 15772-23 Lepo solnčno sobo s souporabo kopalnice, oddam za 1 ali 2 osebi 1. julija. Ljubljana, Bleiweisova ce<.ra 48/IV. desno (dvigalo). 15797-23 Sobo sfrf* o. veliko, opremljeno oddam takoj ali 1. julija. Sv. Petra 51/1., nadstr. 15787-23 Dragocenosti ».KS1.. "S Beseda I din. davek 9 dio. za šifro ali daianje naslova J din. Najmanjii znesek 17 din. Vsakovrstno zlato kupuje no najvišjih cenah CERNK juveHr Ljubljana Wrlfova ulica kemično 6i»t*tl HIŠO ali VILO v Celju ali bližnji okolici KUPIM Ponudbe aa podružnico »Jutra« v Celju pod »Rentabilno«. Vrtne sotišmke izdeluje počenši od Dtn 108 Bela Fettmann, ZAGREB, Masarykova 9. Trstje za strope parkete, bakulo, strešno lepenko, bitumen juto, bitumen, lesni cement, katran, karbolinej, JUGOLIT-plošče za predelne stene in izolacijo — in razna sredstva za lzoliranje dobite najceneje pri Jos«R.Ptth, Ljubljana ZALOGA PARKETOV. Gradaška ulica 22 Telefon 2513 nejši postavi s slovitim Zsengellerjem v sredini napadalne vrste. Igra se je začela že od prvega udarca v silnem tempu in domači so v znamenju prvih silnih napadov tudi že zabeležili prvi uspeh. Cimermančič je v 4. minuti ubežal proti golu in oddal močan strel. Vratar je žogo odbil, toda hip nato je bil isti igralec spet pri njej in to je bil vodilni gol za Gradjanskega. Domači so bili ves čas prve polovice igre v vidni premoči, toda številčno kljub temu niso mogli zabeležiti nobenega uspeha več, ker so izpustili mnogo zrelih situacij pred golom. Tako se je prva polovica igre končala z 1:0 v korist domačih. Po odmoru je šlo v enakem tempu dalje, toda do 20. minute je ostal rezultat še zmerom nespremenjen. Takrat je spet Cimermančič utekel svojim najbližjim nasprotnikom in iz precejšnje daljave s kras- nim strelom povišal na Nekaj nitrmt kasneje je prišel do žoge žalant, ki mu Ja uspel že tretji zgoditek. 3:0 za G. Na Igrišču je zavladalo silno veselje ln občinstvo je zdaj zahtevalo še golov in golov. Domači so napeli vse sile in res so v predzadnji minuti dosegli še en uspeh, katerega strelec je bil spet Zalant, ki je tako postavil končni rezultat 4:0. Ta njegov gol je bfl najbolj efekten izmed vseh štirih v tej današnji napeti mednarodni tekmi. Gradjanski je zmago popolnoma zaslužil. Računa se lahko, da bo dovolj izdatna, da bo njegovo moštvo, ki mora v sobefto nastopiti v povratni tekmi proti istemu nasprotniku v Budimpešti, ostalo v nadaljnji konkurenci. Slavija: Ferencvaros 3:0 (2:0) Sarajevo, 19. junija Pred izredno številnim občinstvom, med katerim so bili tudi razni odličniki, tako ban drinske banovine, italijanski konzul in druge osebnosti iz javnega življenja, je bila danes tukaj odigrana mednarodna tekma za srednje evropski pokal med Slavijo in Ferencvdrosem, ki se je končala z efektno zmago domačega moštva. Tekma se je od vsega začetka začela zelo živahno in temperamentno. Videlo se je na prvi pogled, da domačini v tehničnem pogledu zaostajajo za gosti, vendar so ta nedostatek pri vsaki priliki uspešno para-lizirali s prodornostjo in požrtvovalnostjo. Tako je prišlo, da je v 9. min. šalipur iz nenadno nastale ugodne pozicije zabil vodilni gol za Slavijo. V 36. min. istega polčasa je Rajlič s krasnim strelom povišal na 2:0. Tudi po odmoru tempo igre rd prav nič popustil, toda slika je ostala taka kakor je bila, da je namreč domačim uspevalo vse, Madžare pa spremljala izdatna smola. V 21. min. je prišel po lepi kombinaciji do žoge Djajič, ki je potresel še tretjič madžarsko mrežo in postavil končni rezultat. Slavija igra povratno tekmo v nedeljo v Budimpešti. Kanzi Gabršek — iS let aktiven Redek jubilej enega naših najrevnejših atletov S sobotnim nastopom je znani tekač na srednje proge Hanzi Gabršek otvoril že enajsto leto nastopanja za atletsko sekcijo ASK Primorja. Ce k temu dodamo še pet let njegovega nastopanja za plavalno sekcijo istega kluba, dobimo skupaj 15 let aktivnega športnega udejstvovanja, kar je pri nas gotovo redek primer in zato tem bolj vreden vsega priznanja. Gabršek je eden onih športnikov, ki go-je šport zaradi športa ter so zmerom pripravljeni boriti se do skrajnosti za barve Naš jubilant na tekališču; slika ga predstavlja v teku na 400 m na mednarodnem mitingu L 1936. s Češkoslovaško v Pragi, kjer je zasedel častno tretje mesto in beležil enega svojih najlepših uspehov v tujini svojega kluba. Zato je znan med svojimi športnimi tovariši kot eden najmarljivej-ših atletov, ki se točno drži trenerjevih navodil ter je pri tekmovanju zaradi svoje borbenosti zelo nevaren, pa tudi džentl-mensko se boreč nasprotnik. Začel je Gabršek s plavanjem ter je bil dolgo najboljši slovenski plavalec na dolgih progah. Njegov slovenski rekord na 1500 m, ki je znašal nekaj pod 30 minut, je danes sicer že močno popravljen, toda vpoštevajoč razmere pred desetimi leti, je bil zelo dober. L. 1930. pa je Gabršek prvič nastopil na tekališču in popolnoma opustil plavanje. V teku 10 let nastopanja kot tekač, beleži 150 nastopov na 70 mitingih, ter je pretekel na tekmovanjih okroglo 150 km. Njegovi najboljši rezultati so: 100 m 11,4, 200 m 23,5, 300 m 37,4, 400 m 51,5, 500 m 1:08, 800 m 1:59,4, 1000 m 2:42,8, 1500 m 4:27,6 in 5000 m 17:21. Njegov prvi rezultat na 400 m je bil 59,0, na 800 2:19 ln na 1500 m 4:41,2. Bil je državni reprezentant v letih 1933., 1936., 1937. in 1939. ter startal v sedmih državah. Najvažnejši uspehi Z resnim treningom je pričel konec 1. 1932. Uspeh je prišel, saj je že leto dni pozneje zmagal na drž. prvenstvu v Zagrebu na 800 m s časom 2:01,8. Bil je prvič postavljen v drž. reprezentanco, toda na bal-kanijadi v Atenah je bil zaradi slabe taktike, čeprav favorit teka, samo sedmi. L. 1934. je startal v repr. Ljubljane proti Gradcu in dosegel na 800 m tretje mesto. Svoje najboljše rezultate je dosegel 1. 1936., ko je treniral pod vodstvom g. Klei-na. Bil je postavljen v drž. reprezentanco, ki je nastopila v Pragi proti Češkoslovaški ln dosegel na 400 in 800 m tretje mesto. Bil je tudi določen, da bo tekel na 400 m na olimpiadi, toda takratni voditelji jugo-slovenske atletike so ga izrinili iz reprezentance. še isto leto je postavil jugoslov. rekord na 500 m s časom 1:08,8 ter bil član štafet Primorja, ki so postavile ln še branijo štiri od rekordov na 4X200, 4X800, 4x400 m ter v olimpijski, balkanski in švedski štafeti. Posebno se je proslavil na balkaniadi v Bukarešti, ko je odločil v štafeti na 4X400 m zmago v korist Jugoslavije. kar je bila ena največjih senzacij, ker je bila rumunska štafeta poln favorit. Zaradi bolezni 1. 1938. ni startal, dočim je lani nastopil v reprez. dravske banovine v Trstu, na troboju mest v Zagre- bu, za Primorje v finalu državnega prvenstva v Ljubljani in za državno reprezentanco v Atenah. To bi bilo nekaj najvažnejših odlomkov iz Gabrškovega atletskega nastopanja. Kakor se je izrazil, je to zadnje leto njegovega nastopanja. V 14 dnevih namerava odpotovati v Split, kjer bo, kakor lani, treniral tamkajšnje atlete, kajti posvetiti se namerava trenerskemu poklicu. Odličnemu atletu želimo ob njegovem jubileju še veliko uspehov v nadi, da bo čimprej dobil dosti posnemalcev med slovenskimi atleti! ★ ASK Primorje vabi atlete na prijateljski sestanek, ki ga priredi svojemu članu Hanzi ju Gaberšku ob 10 letnici športnega udejstvovanju. Sestanek bo drevi ob 20. v restavraciji pri Slamiču v kmečki sobi. V neka! vrstah Zmaga ligaške Ijabljane v Trbovljah Preteklo nedeljo je iigaška enajstorica SK Ljubljane v prijateljski tekmi gostovala v Trbovljah, m sicer proti prvaku celjske skupine tamkajšnjemu Amaterju. Ljubljančani, ki sicer niso nastopili v kompletni postavi, so se uveljavili z veliko tehnično premočjo, v vsem moštvu pa je najbolj ugajala napadalna vrsta v postavi Presinger, Smole, Kroupa, Cebohin in Erber. V kriiski vrsti se je izkazal zlasti srednji mož šercer. Domačinom to pot sreča ni bila mila. Velik minus so imeli tudi v tem, da je bil v vratih za čuvarja samo nadomestnik, ki že dolgo ni bil na igrišču in seveda ni mogel prestreči številnih ostrih strelov ljubljanskih napadalcev. V ostalem pa tudi domača napadalna vrsta ni bila v posebni formi in je zamudila več prav ugodnih priložnosti za strel. Sodil je g. Puntar, na tekmi je bilo precej gledalcev. Rezultat je bil 5:0 za Ljubljano. • K včeraj objavljenemu izvirnemu poročilu o letošnjem teniškem turnirju za prvenstvo Srbije v Beogradu je treba naknadno zabeležiti še dva finalna rezultata, ki nam včeraj še nista bila znana. V B kategoriji sta prišla v finale Voja Markovič in Vla-disavljevič, oba člana domačega Bob kluba, med katerima je Markovič zmagal nad slednjim s 6:4 in 8:6. V doublu senlorjev sta igrala Smerdu Boris in Bogdanovi6 proti najboljšima single Igralcema Rado-vanoviču in Branoviču ter zmagala v petih setih kakor sledi: 3:6, 6:1, 6:1, 3:6, 6:4. Najboljši udeleženci tega turnirja so povabljeni na druge važne turnirje doma in na tujem. SK Ljubljana. Radi gostovanja na VT-dovdan v Ogulinu, naj bodo danes vsi igralci ob % 7 uri na igrišču. Vsi točno in sigurno. V nedeljo igrajo juniorji prvenstveno finalno tekmo s Mariborom. Tekma se vrši na našem igrišču. Načelnik. SK Ljubljana. Pozivamo in prosimo vse odbornike uprave, da se v petek 21. t. m. sigurno in točno ob 19 uri udeleže seje upravnega odbora. Seja je zelo važna radi izrednega občnega zbora. Uprava. SK Mars. Zaradi nedeljskega gostovanja I. moštva v Celju pozivam vse igralce da se danes udeležf, treninga. Juniorji in rezerva gostujejo pri Ljubljani, zato prav tako vsi na trening. Jutri ob 20.30 obvezen članski sestanek. Iz Trbovelj t— Vojaški nabori bodo letos v Trbovljah 26., 27. in 28. junija. Naborni pregledi se bodo te dni vršili redno od 7. do 12. ure po sledečem vrstnem redu: 26. junija bodo pregledani mladeniči letnika 1920 do tekoče številke 125 in obvezniki operativne in rezervne vojske, ki so prijavljeni za. pregled. 27. junija bo pregledan isti letnik od tek. štev. 125 dalje in začasno nesposobni letnikov 1913 do vključno 1919 in 1909. 28. junija se bodo vršili nabori za obveznike občine Hrastnik Dol. Istega dne ob 10. dopoldne se vrši prisega vseh onih obveznikov, ki še niso položili prisege kralju. Vsak naborni obveznik je dolžan prinesti s seboj poziv in vse potrebne listine. Urejuje Davorin Stavljen, — Izdaja » taaaorcij »Juion Staaka Sicaat, — Za tiskarno d. fcat tiakamarja Fran Jeran. — Za innararni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.