/ Leto XXIV,, žt 227 Upanufefoi Ljubljana, Pucamim gfia 5. Telefon fe. Jl-22. 31-23. 31-24 uuentm oddelek: Ljubljana, Pucdnjeva ni>- ca 5 - Telefoo fe. 51-25. 31-26 Podrnžoica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 izkljačoo zastopstvo ca oglase, b Italije kt inozemstvo; UPI S. A-. MUANo Računi: a Ljubljansko pokrajino pa poftno čekovnem zavodu fe- 17.749, ca ostale kraje Italije: Servrzio Conti. Con. Post. No 11-3118 Postgebuhi bai beza hI 1 Ljubljana, srda ofctotea 1944 Preb — Cena 1-1» Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 Ur. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 5. Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo. Kapitulation der Au£standsbewegtmg in Warschati Deutsche Stellungen zwischen Niederrhein und Waal verbessert — Erfolgreiche deutsche Kampfe bei Chaieau-Salins — Heftige Angriffe ?owjetischer und rumaniseher Verbande am Eisernen Tor Aus dem Fiihrerhauptquartier, 3. Okt. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekarmt: Die harten Kampfe an den bisherigen Brennpunkten der VVestfront halten unter verstarkten Einsatz der beiderseitigen Luftvvaffen an. Die an einzelnen Stellen iiber den Antvverpen-Turnhout-Kanal vor-gedrungenen kanadisehen Verbande haben gegen zahen eigenen Widerstand Gelande gevvonnen. Unsere Truppen verbesserten zvvischen Niederrhein und Waal ihre am > ortag erreichten Stellungen und behaup-teten sie gegen starke englisehe Gegenangriffe. Feindliche Panzerkriifte driicken v.eiter gegen unsere Front siidiieh Genjiep, konnten aher nur zvvei geringfiigige Einbriiche erzielen. Zvvischen Maeseyck und Aachen nahm die Kampftatigkeit zu. Burch' Gefangene festgestellte Verschiebung von amerikani-schen Divšsionen naeh Norden kann a's Anzeichen fiir einen bevorst^henden Angriff des Feindes In Nordholiand und im Raum Aachen gevvertet vverden. Bei zahl-rcichen ortiichen AngriJFfen und vergebli-chen Aurklarungsvorstossen des Gegners ivurden eine Anzahl amerikaniseher Panzer im Nahkampf vernichtet. Eigene Angriffe entsetzten westlich Cka-teau-Saiins eine voriibergehend eingesehios-sene deutsche Kampfgruppe unil gewannen me!irere Ortscliaften zuriick. Ln Parroy-VVaId vvurde der erneut an-greifende Feind abgevviesen und dann im Gegenstoss gevvorfen. \ ersuchc nordamerikaniseher Regimen-tor, in unsere Hohenstellungen beiderseits der oberen Mortagne und ostlich der obe-r>-n M osel einzudringen, fiihrten zu gerin-gen ortiichen Erfolgen. Um einzelne Orte wird noch gekiimpft. Nach starksten Luftangriffen des Feindes gingen auch die letzten Stiitzpunkte in Calais in erbittertem Kampf verloren. Diinkirohen und unsere Stiitzpunkte am Atlantik melden die. erfolgreiche Abvvehr feindlicher Angriffe. Im etruskisehen Apennin hat die 5. ame-rikr.nisehe Armee ihre Angriffe von neu-em aufgenommen. T n«ere zah kampfenden Grenadiere srhUigen sie nordwestlich Fio-renzuola zuriick und fingen vveiter ostlich eingebroehenen Feind in der Tiefe des Hauptkampffeldes auf. An der Adria wur-den englisehe Angriffe abgevviesen. Siidvvestlich Temeschburg und im Do-nauabschnitt beiderseits des Eisernen To-res stehen unsere Truppen in heftigen Kampfen mit angreifenden sovvjetiscli-rumiinisehen Verbiinden. Starkere sovvje-tisehe Kriifte sind in VVeisskirchen an der serbiseh-rumanisehen Grenze eingedrungen. VVestlich Arad, bei Grossvvardein und beiderseits Torenburg vvurden bolschevvi-stisehe Angriffe abgevviesen. An der Ma-ros dauern die ortliche Kampfe an. In den Ostbeskiden lag der Schvverpunkt der feindlichen Angriffe vveiter im Raum siidiich Dnkla. Die BoJschevvisten konnten nur vvenig Boden gevvinnen, erlitten aber hohe blutige Veriuste. Die Aufstandshevvegung in VVarschau ist zusammengebrochen. Nach vvochenlangen Kampfen, die zur fast volligen Zerstorung der Stadt fiihrten, haben die Reste der Aufstiindischen, von allen Soiten verlassen, den Widerstand eingestellt und kapituliert. Von der ubrigen Ostfront vverden nur die Abvvehr feindlicher Angriffe nordostlioh VVarschau und erfolgreiche Angrfffountcr-nehmen unserer Grenadiere ostlich Mitau gemeldet. Auf der Insel Dagoe landeten, dur oh Tiefflieger unterstiitzt. stark" feindliche Krafte und stehen im Slidtei! der Insel mit unserer Besatzung im Kampf. Anglo-amerikanisehe Bomberverbande fiihrten Terrorangriffe gegren O^te in West-und Mitteldeutsohland. Vor a'lem vvurden {'ie Wehngebiete von Kassel und Hamm getroffen. In der vergangenen Nacht vvar-fen britisehe Flugzeuge Bomben auf Braunschvveig. tiber dem Reichsgebiet nnd dem West-kampfraum vvurden 30 feindliche Flugzeu-ge abgeschossen. Im Monat September vvurden duroh Ja-ger und Flakartillerie der Luftwaffe 1307 ang!o-amerikanisch° Flugzeusfe, darunter 591 viermotorige Bomber vernichtet. In dieser Zahl sind nicht eingesehlossen weit iiber 1000 im hollandisehen Kampfraum Pbgesehossene Lastensegler. Truppen des Heeres und der Waffen-SS schossen in der glefehen Zeit 140 feindlieh^ Fhigzeuge und Lastensegler ah. An der Ostfront verloren die Sovvjets 1280 Flugzeuge. B®rbe za ©porfISa ©fe Enkavikem prelivsi Ji^aškl ofpsr £3emšlclls &et ns razvalinah Calaisa — Uspešne caskakavalaie akcije pred Dusskerqisom Berhn, 2. okt. Borbe za obalna oporišča ob R*ikavskem preiivu so se nadaljevale v soboto s še večjo silovitostjo kakor prej. Ko se je opoldne končalo 24urno premirje za odstranitev civilnega prebivalstva iz Calaisa so zasipali Kanadčani vse ozemlje utrdbe z najtežjim ognjem tako, da je nad vsem mestom kmalu ležal debel oblak prahu "'n pepela. Grenadirji in mornarji so se junaško up-rali temu ognju in sledečim pehotnim ter oklopniŠkrm napadom. Qk!opnikom se je ponekod posrečilo, da so se po lijakih, ki so jih napravile granate, prebili naprej ;n raztrgal; zvezo med obrambo. Nemški vojak- se v manjših skupinah še bore. Popolnoma porušeno mesto gori na vseh kon-c:h. na razvalinah pa so se cala:ški junak-; kljub temu še vso noč in tudi se v nedeljo zjutraj upirali mnogo močacjiemu sovražniku. Na Dunkerque je prav tako ves d?n pada! težak sovražnikov ogenj Trdn avski topovi so odgovorili na obstreljevanje :n so unič:lj neko avtomobilsko kolono. Da bi videli, kaj pripravlja sovražnik, so izvršil: br.'pilc; več ogledni-šk:h akcij. Z obknl tvijo nekega sovražnikovega oporišča so zadali Kanadcem pomembne izgube. Pri T.crentu in St. Nazairu je prišlo kukor že v zadnjih dneh le do topniških spopaduv in krajevnih obrambnih bojev. Posadka utrdb severno od Gin%ide je imela poseben uspeh. S presenetljivim napadom je vdrla pri Le Chavu v sovražnikovo bojno črto in jo razbila \ do!žini 3 km. Pr: tem ie un;čil': močne francoske teroristične fkuplne. Sovražnik je pričel bežati. Med zasledovanjem so mu povzročil: Nemci nove pomembne izgube. Porušili so vojaike naprave in zaplenii: mnogo orožja, vojnega materiale* živino, mcfce in drugih stvari. Med številnimi ujetniki so bili tud: španski komunisti. Z utrdb južno od Gironde javi j:jo le o ojačenem obojestranskem delovanju nar,ada!n:h čet. Američani so razdelili svoje oklopniške di-vzije sedaj v tri tako imenovana »bojna po-veliništva«. Vsaka taka skupina ima okrog 80 oklopn'kov. oddelek oklopniškega topništva in motorzirani pehotni bata.jon S to reorganizacijo skušajo dati svojim ok!<*pniškira divizijam večjo udarno moč. ker so nemške čete s pvojo gibljivo cbr mbno taktiko zadale doslej pn večini strnjeno napadajočim ameriškim ok!r,nni'izdovom južno-vzhodno ocf LuireviTa in južno od Rambervil-krva Na teh žar?šč:h se je poerečilo sovražniku le prav malo napredovati, ker so branili Nemci vsak meter zemlje. Premoč nemške pehote se je pokazala v teh bojih tudi v tem, da so se vrnili Nemci razen z uietnik tud; z več kot sto zaplenjenim- strojnicami. Posebno ogorčeni so bili boji na ;ugu zapad-nega boj"šča pred zapadnimi Vogezi. 3., 36. in 4.5. severnoameriška pehotna divizija so imele skupno z 2 dego1'stično oklopniško divizijo po Aovedbah ujetnikov izredno velike izgube, ko so poizkušale zavzeti med Luro :n Remire-monto^K strm' gorsk; breg vzhodno od Logno-na ;n ob gomii Moseli. N* enem mestu »e je sovražniku posrečilo da je višine prekoračil, na drugi stran- pa je zašel v snlovite protina- pade. kj so ga vrgli nazaj. Njegov vdor je bil zožen in je izgubil važen del gvoiega napadalnega oporišča za naskok na Belfort. Mml v Italiji Berlin, 3. okt. V nedrjjo so bili večjega pomena samo zavezniški napadi severno od Firenzuole, kjer so topniški ogenj in bombniški napadi dobro podpirali posamezne akcije. Nemci so jih prestregli ob obeh straneh avtomobilske ceste med Bo-logno in Imelo. Ob nemških postojankah so izkrvaveli v križnem ognju težkega topništva in številnih strojnic, najmanj 3 bataljoni, ki so poizkušali prebiti nemške postojanke. , Pri Monte Campionu so udarili nemški grenadirji z neke stranske doline močnejši sovražnikovi skupini v bok, jo zmešali ter jo večinoma z ročnimi granatami in z golim orožjem uničili. Ob cesti Marradi-Faenza so zavrnili slabotnejše britanske sunke Tudi na jadranskem odseku ni prišlo njk.jer do večjih borb. Pri Savignanu se je Britancem znova posrečilo, da so prišli čez Rubikon. vendar jih je uničujoč nemški ogenj prisilil, da so se zopet odmaknili. Berlin, 3. okt. Na zapadnem apeninskem bojišču so med anglameriškim obstreljevanjem ugotovili položaj neke nemške baterije ter jo pričeli obstreljevati. Kmalu so zadevale sovražnikove granate postojanko in sicer v neposredni bližini topa, pri katerem je bil podčastnik Georg Mummler. Tega pa sovražnikovo obstreljevanje ni prav nič motilo ter je s svojim topom streljal dalje ter je dal tako svetel zgled vsej bateriji. Cez nekaj časa je nehal sovražrčkov ogenj zaradi uspešnega nemškega obstreljevanja. London podrejen Washingtonts in Moskvi Stockholm, 3. okt. Debata o angleški zunanji politiki v spodnji zbornici v četrtek in petek je po mnenju nevtralnih opazovalcev ponovno dokazala da je britanska politika vedno bolj , odvisna od VVashingtona in Moskve. Sicer je zahteval poslanec Pethick-Lavvrence, da mora Anglija skrbeti, da bo njen glas, posebno v evropskih zadevah, bolj upoštevan kot doslej, sta Churchillov in Edenov govor vendar dokazala, da angleška vlada kratkomalo kaj takega ne more doseči. Ko ie govoril Churchill o priznanju de Ganila, se je moral izražati izredno previdno, ker Washington še nadalje odklanja formalno priznanje de Gaulla, kot to želijo v Londonu. V političnem vprašanju je pokazal Eden v petek zopet veliko odvisnost od Moskve ter je slavil sovjetsko-angleško zvezo na »varšavskem grobišču«. O bedi in trpljenju boljševikom izročenih vzhodnoevropskih narodov ni bilo slišati v spodnji zbornici niti besede, čeprav je šla Anglija v vOjno prav zaradi varstva vseh manjših narodov. Angleška politika je izgubila svojo samostojnost in izvršuje le še .stranske funkcije moskovske in vvashingtonske politike. Hull odriva Anglijo od Argentine Ženeva, 3. okt. Ameriški zunanji minister Cordell Hull je včeraj izjavil, da Velike Britanije pri zadnji odločitvi glede Argentine niso vprašali za mnenje. Hull je dejal, da se Velika Britanija in Zedi-njene države sporazumevata le v vprašanjih, ki so važna za obe državi. v Angliji, ki ima še danes v Argentini velike interese in ki računa z oživitvijo svoje povojne trgovine, so tozadevno drugega mnenja. Nejasnost o usodi Dardanel Madrid, 2. okt. Ameriški narod se spričo razvoja v vzhodni Evropi vprašuje, kaj sta Roosevelt in Churchill priznala v Teheranu Stalinu, piše washingtonski dopisnik lista »Informaciones«. Znano je, da so morali Rusom že v prvi svetovali vojni pod pretnjo separatnega miru priznati Carigrad in Dardanele, česar kasneje zaradi boljševiške revolucije niso izpolnili. Glede sedanjih priznanj so Američani v popolni nejasnosti ter se »boje« spričo navdušenega komunističnega podpiranja Rooseveltove kandidature, da ni odrekel Stalinu nikake njegove zahteve. Zahteve angleških zadružnikov Amsterdam, 3. okt. Danes objavljeno poročilo britanskega zadružnega kongresa zahteva takojšnje podržavljenje prevozne, električne, premogovne, petrolej-ske ter železne in jeklarske lndustrije.-Poročilo bo 16. oktobra predloženo letnemu kongresu. Madrid, 3. okt. EFE javlja iz Manague da se vrše ob meji pri Chotalesu boji med rednimi nikaraguanskimi četami in revolucionarnimi emigrantskimi skupinami, ki so iz Costarike prekoračile mejo. Za ohranitev Irske Amsterdam, 3. okt. Kakor javlja britanska poročevalska služba, je objavila irska vlada obsežne načrte za obrambo svobodne irske države. Načrti določajo med ostalim osnovanje stalne vojske in de Valera je izjavil, da morajo biti »načrti«, ki se tičejo obrambe, takšni, da ne bo potrebovala Irska v bodoče šele dveh ali več let, dokler bi bila pripravljena, marveč da mora biti pripravljena že sedaj. Katastrofalna poplava v Mehiki Madrid, 3. oktobra. Kakor javljajo iz Mehike, je utonilo pri poplavah v Mehiki 500 ljudi in 200.000 jih je ostalo brez strehe. Uničenih je bilo 50.000 ton žita in 200.000 ton sladkorja. Zaradi poplave je obrezanih 6d ostalega sveta v Veracruzu 700.000 ljudi, ki jim grozj lakota . Brezposelnost med švedskimi mornarji Stockholm, 2. okt. Zaradi ustavitve švedske plovbe v Nemčijo je po »Afton-bladetu« 6000 švedskih mornarjev brez dela. Trpe tudi pristaniški delavci. Polovica stockholmskih pristaniških delavcev je brezposelna, ostala polovica pa dela le nekaj ur na teden, zaradi česar postaja njen gospodarski položaj »obupen«. Kapitulacija varšavskega okraja ZolISmrza Zatemnitev od 18.jo do 5.3® Berlin, 3. okt. Po nedavni predaji Mo-kotova rja jugu varšave so bila sedaj s kapitulacijo Zoliborza zaprta zadnja izpadna vrata upornikov iz varšavskega mestnega središča. Oklopniški oddelki so po dvodnevnem napadu izsilili 30. septembra predajo v Zolibor»u obkoljenih upornikov Ob tej priliki je padlo v nemške roke okrog 2500 ujetnikov. Istočasno so osvobodile nemške čete nad 25.000 civilistov, ki so se skrivali več tednov v kleteh in bunkarjjh tega razbitega mestnega predela. Da bi prihranilo težko preizkušenemu prebivalstvu nadaljnje žrtve, je dovolilo nemško vodstvo upornikom kapitulacijo, čeprav so 27. septembra odklonili nemško ponudbo za predajo. Med razbitimi hišami in bunkarji v Zo-liborzu so 48 ur divjali ogorčeni boji, ki so se nadaljevali delno tudi pod zemljo v labirintu mestnih kanalov. Topništvr, in specialno pionirsko orožje sta zabila za-gozdo v sovražnikovo obrambo. Nato so napadle bojne skupine v zaščiti megle uporniške postojanke. Naslednjega dne je zgodaj zjutraj razbilo topništvo z mino-metali zadnja središča sovražnikovega upora. Popoldne so se morali umakniti uporniki na črto južno od Visline ceste, Gdan-skega trga in Moglinške ulice. Zaradi obupnega položaja so poskušali napraviti izpad proti severu in vzhodu, toda obe akciji sta se s težjimi izgubami izjalovili. Borbe so se končale s kapitulacijo upornikov. V njih so imeli glavno vlogo pionirji, ki so morali po končanem boju za hišne razvaline vtiirati v kanale, v katerih so se uporniki še branili. Pod zemljo je prišlo do hudih bojev, dokler niso Nemci zmagali. Mali oklopniki tipa »Go-liath«, metalci plamenov in novodobna razstreliva so štrli poslednji odpor. Mikolajzyk čaka še vedno na Stalinov odgovor Stockholm, 2. okt. Po londonski vesti »Dagens Nyhetera« je izjavil Mikolajczyk zastopniku »United Pressa«. da še vedno čaka odgovor na spomenico, ki jo je bil že pred mesecem dni poslal v Moskvo in v kateri je poročal o izpremembah v poljski begunski vladi. Od tega odgovora zavisi njegovo drugo potovanje v P#*:>skTO, ki ga je bil prejšnji tetien predlagal Churchill Kapitulacija uporniškega gibanja v Varšavi Nemške postojanke med spodnjim Renom in Waalom zboljšane — Uspešni nemški boji pri Chateau-Salinsu — Silni napadi sovjetskih in rumunskih oddelkov ob Železnih vratih vernozapadno od Firenzuole ter prestregli vzhodno odtod vdriega sovražnika v globini glavnega bojišča. Ob Jadranu smo odbili angleške napade. Južnozapadno od Temešvara in v dunav-skem odselili na obeh straneh železnih vrat so naše čete v silnih bojih z jiapadajočimi sovjetsko-rumunskinii oddelki. Močnejše sovjetske sile so vdrle v Belo cerkev ob srbsko-rumunski meji. Zapadno od Arada pri Velikem Varadinu in na obeh straneh Turde smo odbili boljševiške napade. Ob Marošu se nadaljujejo krajevni boji. V vzhodnih Beskidih je bilo težišče sovražnikovih napadov nadalje na področju južno od Dukle. Boljševiki so pridobili le malo ozemlja, vendar so utrpeli velike krvave izgube. Uporniško gibanje v Varšavi je zlomljeno. Po več tedenskih bojih, med katerimi je bilo mesto skoro popolnoma porušeno, so ostanki upornikov, zapuščeni od vseh, prenehali oupor in kapitulirali. Z ostalega vzhodnega bojišča javljajo le o obrambi sovražnikovih napadov severnovzhodno od Varšave ter o uspešnih napadih naših grenadirjev vzhodno od Jelgave. Na otoku Dago so pristale s podporo letal, ki so letela v nizkem poletu, močne sovražnikove sile in se borijo v južnem delu otoka z našo posadko. Angloameriški bombniški oddelki so teroristično napadli kraje v zapadni in srednji Nemčiji. Predvsem so bili nadeti stanovanjski predeli Kassla in Hamma. V pretekli noči so odvrgla britanska letala bombe na Braunschvveig. Nad Nemčijo in nad zapadnim bojiščem smo sestrelili 30 sovražnikovih ietaL V mesecu septembru so uničili lovci ta protiletalsko topništvo v sestavu letalstva 1307 angloarneriških letal, med njimi 591 štirimotornih bombnikov. V tem številu ni vštetih mnogo nad 1000 tovornih jadralnih letal, ki smo jih sestrelili nad nizozemskim bojiščem. Čete vojske in SS so sestrelile v istem času 140 sovražnikovih letal in tovornih jadralnih letal. Na vzhodnem bojišču je bilo uničenih 1280 sovjetskih IetaL Fiihrerjev glavni stan. 3. okt. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Trdi boji na dosedanjih žariščih zapad-nega bojišča se nadaljujejo z ojačeno uporabo obojestranskega letalstva. Kanadski oddelki, ki so na posameznih mestih prodrli preko prekopa Anvers-Turnhout, so napredovali kljub žilavemu lastnemu odporu. Naše čete so zboljšale med spodnjim Renom in Waalom svoje postojanke, ki so jih dosegle prejšnjega dne, in jih obdržale kljub močnim angleškim protinapadom. Sovražnikove oklopniške sile pritiskajo dalje pioti našemu bojišču južno od Gen-nepa, vendar so dosegle le dva malenkostna vdora. Med Maeseyckom in Aachnom se je eja-čilo bojno delovanje. Po ujetnikih ugotovljeno premikanje ameriških divizij proti severu se lahko smatra kot znak za bližnji sovražnikov napad v severni Nizozemski in na področjn Aaehna. Med številnimi krajevnimi napadi in brezuspešnimi nasprotnikovimi izvitlniškimi $unki smo uničili v boju iz bližine številne ameriške oklopnike. Z lastnimi napadi smo zapadiio od Cha-teau Salinsa rešili prehodno obkoljeno nemško bojno skupino in zavzeli nazaj več krajev. V gozdu Parrc.v smo odbili ponovno na-padajočega sovražnika ter ga s protinapadom potolkli. Severnoameriški polki, ki so skušali vdreti v naše višinske postojanke na obeh straneh gornje Mortagne in vzhodno od gornje Mosele, so imeli le malenkostne krajevne uspehe. Za posamezne kraje se še borimo. Po najmočnejših letalskih napadih smo po ogorčenem boju izgubili tudi poslednja oporišča v Calaisu. Iz Dunkerqua in nemških oporišč ob At. Iantiku javljajo, da so uspešno odbili sovražnikove napade. Na Etruškem Apeninu je ameriška 5. " armada ponovno pričela napadati. Naši žilavo se boreči grenadirji so jo odbili se- Neuspeli napadi Angloamerlčanav na severu in jugu zapadnega bojišča Sunki proti britanskemu predmestju pri ftftjmege&n — Obrambni boji pri Aaehenu — Naraščajoče sovražnikove izgube Berlin, 3. okt. 10. in 11. septembra so upi-fcili Nemci na zapadnem bojišču v hud:h obrambnih bojih nad sto sovražnikovih oklopnikov. Od teh dveh dni dalje beležijo vojna poročila stalno visoka števila razbitega ;« onesposobljenega sovražnikovega orožja. To dokazuje. kako se Nemci izredno upirajo navalu Angloameričanov na zapadno mejo Nemčije V vojnem poročilu dne 2. oktobra objavljene številke o sovražnikovih ;zgubah v septembru podčrtujejo znova nemške napore. 10.650 ujetnikov je prišlo v nemške roke v obrambi proti napadom britanske letalske pehote na Nizozemsko. Številni 8-toneki okloprrki, ki so jih Nemci ob tej prilik-; zaplenili so zvišali skupne vsoto v tem mesecu uničenih aii zaplenjenih oklepnikov ali oklopmških izv-dniških voz na 1392. Izmed ostalega orožja je izgubil sovražnik 268 topov, med njimi mnogo havbic :n protiletalskih topov, mnogo več kot 500 strojnic teT znatne število metalcev granat, protitankov-k h pušk in lahkega pehotnega orožja. Nadaije eo uniči-li Nemci 360 motor-n;h vozil, preko tisoč tovornih jadralnih letal in 451 bombnikov, prevoznih letal in iovcev. Rezultat težkih septembrskih bojev je bil, da so bile vezane britansko-ameriške armade pri Amheimu. S krajevn'mi napadi, v katerih ima mnogo izgub, so prizadeva sovražnik že več dni, da bi dobil znova in:ciativo v svoje roke. Nakopičena moč sovražnikovih divizij; ki so prisiljene k nekaki »gibljivi vojni na mestu« se hoče nasilno sprostiti. To je povzročilo v nedeljo na belgijsko-nizozemskem področju boje ob prekopu Anvers-Turnhout, ob cesti Hertogenbosch-Nijmegen, južnovzhodno od Nijmegena ter ob vratu izbokline pri M rastre h tu. Silovitost teh bojev se kaže že v tem. da so uničilo nemške čete v obeh zadnjih dneh pri Gennepu južnozapadno od Nijmegena 32 britanskih oklopnikov. Poleg tega so ojačili nemški oddelki svoj pritisk na sovražnikovo predmestje med Nijmegnom in Arnhemom na severnem obrežju Waala. Pri Aachenu je zbral sovražn k močne top-n:ške oddeike, s katerimi obstreljujejo že več dni nemške postojanke. Nemci na ogenj odgovarjajo. Ta težak sovražnikov topnimi ogenj je gotovo predigra novih napadov, za katere so nemški grenadirji pr pravi jem. Na jugu zapadnega bojišča še dalje napadata 3. in 7. eevemo-ameriška armada, ki se poizkušata tudi južnovzhodno od Metza pri-bl žati zapadnim predgorjem Vogezov. Hudi boji so se vršili predvsem pri Chateau-Salinsu. kjer je hotel sovražnik ustvar.ti novo napadalno bazo za svoje sunke proti Metzu in gornji Saari. Boj-; so se razplamteli ob gozdnati planoti zapadno od Chateau-Salinsu T ▼ ozki dolini Vezouse. vzhodno od Lunevilla. Kljub zelo težkim sovražnikovim :zgubam so nasprotniki le nekoliko napredovali. Vzhodno od Epinala, Remiremonta in Lura je zabl sovražnik nove močne za gozde proti oemsfom postojankam v zapadnem predgorju Vogezov. Nemci so s protinapadi onemogočil; njihovo strni t ev ter se je naval razdrobil v krajevne akcije. Posebno siiioviti so bdi boji za postojanke ob Ognonu in za vrhove pri Fressi. Sovražnikovo napredovanje na jugu zapadnega bojišča se nikakor ne da primerjati t njegovimi težkimi izgubami. Še vedno je vezan v nepreglednem gorovju, Nemci pa so mu s svojim: napadi iztrgali važne točke za sunek proti Belfortu. Finski ujetniki na švedskem Stockholm, 3. okt. Do nedelje ponoči je prispelo na Švedsko iz severne Finske skupaj 26.820 beguncev, javlja »Aftoobla. det«. Strassenkampfe im Osten Im Zuge der versta rkten Abvvehroperationen unserer Truppen gegen die grossa&gfr-legte Sommerofensive der Sovvjets kam es vviederholt zu scbweren und blntlgea Strassenkampfen. — An den Haasemdnen etoer lettisehen Stadt entlang gehen Grenadiere dem Feinde nach. Anfn - Ruhrmund/Atlantic Poulični boji na vzhodu Med ojačenimi obrambnimi operacijami nemških čet proti široko zasnovani poletni ofenzivi so se ponovno razvili trdi In krvavi poafični boji. -f- Ob poslopij v nekem tatvijskem opta zasledujejo grenadirji sovražnika. » »JUTRO« St. 227 Pohod slovenske mladine V nedeljo opoldne je govoril v ljudski oddaji ljubljanskega radia o pohodu slovenske mladine eden njenih znanih glasnikov g. Stanko S e d 1 a k. Njegovo predavanje je bilo še posebno aktualno z ozfarom na manifestacijsko zborovanje ženske dijaške mladine, ki je bilo par nr prej v veliki dvorani TJniona, Predavanje se je glasilo: Cas, v katerem živimo, je velik po trpljenju, velik po naporih in mukah, premagovanjih in žalosti, po solzah in vzdihih, — pa tudi velik po pomenu in smislu veličastnega boja tistih junakov, ki so se za ceno svojih dragocenih življenj zakleli uničiti rdečega gada. Naš čas je velik po duhu, ki dviga srca slovenskih narodnih borcev, ki lomijo rdeče ovire in ustvarja, jo granitno pot v bodočnost in življenje naroda, lci je bil namenjen smrti. Trpljenje, preganjanja in vsa tragedija slovenskega rodu, je v narodu našla može, našla fante, mlada in klena srca. ki so občutila in dojela muko naroda, mlada srca, ki so se s svojo vročo krvjo zaobljubila, da bodo ranjenemu slovenstvu vrnila moč, vero in svobodo, zlate dneve dela in grajenja za bodočnost in novo generacijo. Naš narod je kmetski narod, je narod kmetov svobodnjakov, narod, ki ni bil nikdar voljan nositi jarma, ki ni bil in n botel biti nikdar komurkoli hlapec, ampak pošten svoboden človek, pripravljen za pošteno besedo s poštenim človekom. Krivice, ki smo jih trpeli, so nam rodile Gubce, ki so s svojimi žuljavimi rokami branili slovenske razore, slovensko zemljo, s katero so zrasli v nerazdružljivo skupnost, da ne veš, kje končuje blagoslov ljena prst slovenska in kje začenja njen človek! Naša slovenska zemlja, posejana s križi, ki so ji dajali lice miru, varnega in poštenega življenja, naša zemlja med griči in holmi, senožeti in klanci, kozolci, travniki in belimi domovi, je bila na tem, da sredi rasti in njenega zdravja za vedno zamre njena slovenska duša, ovene njeno neomadeževano narodno lice, je bila na tem, da postane suha golota, brezizrazna pusta, močvara izprijenih duhov, brezime. na lastnina sovjetskih komisarjev, zemljišče parcela nekaj kvadratnih kilometrov, posejana z ljudmi, ki naj na njej nalik črni živini odmirajo za židovsko zlato! Bila je, pa ni več! Načrte in naklepe satanove je spoznal mladi rod. je spoznala mladina, ki si je hotela resničnega življenja, ki je verovala v globoki smisel idealov in vere. vere v svet pravice in poštenja, ljubezni in dobrote, v svet zdravih in klenih nacionalnih idej, tistih misli, ki so dolga stoletja dajale narodu pravi in spoznavni obraz slovenstva in njegove lepote. Za to globoko zavest in za to globoko prepričanje je bila slovenska mladina pripravljena umreti. In prav ta odločna pripravljenost slovenske mladine in slovenskih kmetov ,ie bila prva barikada, s katere je odjeknil prvi strel obrambe ranjenemu slovenstvu v vzpodbudo in nomoč! Prve borbe, prve kaplje nedolžne, mlade in sveže slovenske Krvi. ki je vzkipela Besnenje komunistov Iz Št. Vida na Dolenjskem poročajo: V zadnjem tednu so povzročili komunisti novo škodo v občin- Prmskovo. V večjem številu so prišli v vas in so od ljudi nasilno zahtevali živež in obleko Ker so se ljudje nekoliko upirali tem večnim dajatvam, ki jim ni ne konca ne kraja, so jih tolovaji zaprli v kleti Med tem go drugi »tovariši« brez skrbi nabirali n odvažal- »rekvirirani« material. Posebno hudo je bila prizadeta vas Poljane, kjeT eo vse domačine pozaprli in jih nato dolgo zasliševali. Med tem so nemoteno gospodarll-na nj hovih domovih, kjer so pobrali vse, kar so le mogli odnesti s seboj. Eni sami družin5-so odpeljali 7 glav go\eie živine. 4 prašiče, obleko in okrog 50 stotov žita Po rekvriranju so ljudi sroet izpustili, obdržali pa so tri dekleta. ki so jih odpeljali v suner? prot Beli krajini. V Poljanah so do smrti pretepli neko Ka-stelic Marijo, staro 45 let. Tri ure so jo štirje komunst trpinčili po hosti. potem pa je eden izmed nj;h prišel k Marijinemu očetu in mu povedal, kje leži njegova hči mrtva Mari'a je dobila najhujši udarec na glavo in v tinik. Ljudje so mnenja da je to divjanje posledica komunističnih porazov v zadnjem času. Japonci pripravljeni Tokio, 3. okt. Domejev politični dopisnik piše o Churchillovem govoru: Churchillov poizkus, da bi poudaril kar nič preveč uspešne operacije 14. britanske armade pod poveljstvom generala Mountbattona na južnovzhodnoazijskem bojišču, je naravnost smešen. Ni verjetno, da bi Churchillova pohvala zabrisala ameriško kritiko Mountbattona in zadušila zahtevo, naj ga zamenja general StilwelL Glede Churchillove izjave, da bo Anglija pohitela z vojno proti Japonski in da je v tej zvezi ponudila Ze-dinjenim državam britansko mornarico, pravi dopisnik, da se Churchill in Roose-velt nedvomno dobro zavedata, da so japonske sile pripravljene na obrambo. Vsi" napori japonskega naroda so posvečeni zgolj temu cilju. Ifalifane silijo v vojno na Daljnem vzhodu Stockholm, 3. okt. Izjava Rooeevelta In Churchilla o udeležbi Italije v boju proti Japonski, je vzbudila v Italiji mešana čustva, poroča »Svenska Dagbladet« iz Londona, ter se opira pri tem na poročilo >Ti-mesovega« rimskega dopisnika. Italijani so začudeni nad tem dejstvom, posebno pa se levičarji oglašajo proti udeležbi Italije v vojni z Japonsko. Socialistični »Avanti« pravi, da bi zahteval tak korak odobritev javnega mnenja. Komunistični list »Unitš« pravi, da nima Italija na Daljnem vzhodu nikakega neposrednega interesa ter se vprašuje, čemu naj se bore Italijani na tujih tleh, ko jim doma ne dovolijo večjih vojaških akcij. Finski begunci na švedskem Stockholm, 3. okt. »Stockholm Tidningen« javlja, da je pribežalo v poslednjem času iz Finske na Švedsko 36.000 beguncev. Večinoma so to Finci in Balti. Naročite se na romane »Dobre knjige" proti rdeči prevari, so oživile vero in dvignile duha. Iz mrtvih borcev, ki so se darovali veliki slovenski stvari na oltar, pa so vstale legije novih, bi so kot krvavorde-če kosovsko cvetje z mrtvih poljan vstali in vzcveli, da na ustnih ponavljajoč zadnje opomine padlih bratov, ponesejo v bodočnost na praporih naše zastave. In besede padlih bratov so bile besede našega rodu! Našega rodu, ki jih je po svojih najboljših sinovih oznanjal nam živim, da jih kot voljo ranjenega brata izpolnimo do poslednjega zloga! In ta volja se izpolnjuje, se bo izpolnjevala, ji bomo zadoščali, dokler poslednji izmed padlih zvestih ne bo našel pokoja v miru, ki bo prinesel zmago boju, ki so ga oni bojevali. Slovenske domobranske borce veže in spaja velika zaobljuba turjaških mučen-cev, ki so s svojim trpljenjem in s svojo smrtjo vklesali v kamen trde borbe, novo črko k veliki svetli besedi naše zmage! Iz prsti turjaških grobov in iz temačnih noči Mozlja vodijo pota od srca do srca! V tej narodni izdaji, v tej zgodb} rdečega Juda Iškariota, v tej noči trpljenja in krvavega potu slovenskega vojaka, novega krvavega slovenskega Doberdoba, je oje-klenela volja enega celega naroda, so se okremenile mišice, ki drže meč osvete in obračuna! Bog naj nam oprosti sovraštvo, ki nas je objelo ob bolečini te Izdaje! Mi smo seme poslednjih krikov ogoljufanih bratov! v nas so odjeknili streli iz Mozlja, njihov jek nas drami v nočeh in ugasli beli obraz! mučencev s Kočevskega zro v nas in nas rote, naj jih ne pozabimo! Naša zemlja je v grobeh in kmalu je ne bo več pedi, kjer ne bi tekla kri slovenskega človeka! Nad našo grudo je hlad zlobe, ki je trpkejši od vsakega mraza! Toda v ta hlad in ta mraz nosi slovenska borbena mladina svoj ogenj, nosi svojo vero In svojo moč! V njenem koraku se razgublja mrak. pred njenimi očmi in nad zemljo slovensko vstaja zora, se dviga dan, se razliva sveta svetloba dn> našega vstajenja in našega preporoda. Že je čuti zvonove, ki pojo pesem v praznično jutro slovenstva, v vetru razpete plapolajo zastave, prapori slovenskega bratstva, velike vere v Boga, zemljo in dom! Domovina, dobra mati, vstaja iz groba povePeana in mrtv? junaki, bratje, blagoslavljajo dan, ki jim vrača mir in daje zadoščenje! Zato, bratje, bodimo čvrsti in trdni! Trdni kot skala, naj nas poslednji vihar ne omaje! Dvignimo rreč pravice in vere naše! Naprej, Gubci, Črtomiri in Krpani; naprej. sinovi zemlje, matere slovenske! V vaši krvi, v vašfh srcih in vaših dušah je zmaga, zmaga, ki nosi svobodo narodu in smrt komunizmu! Program komunistov v Eumuniji Beograd, 3. okt. Kot javlja ankarski radio iz Bukarešte, zahteva program, ki ga je objavila komunistična stranka, razdelitev in razlastitev vse zemljiške posesti. Glede čiščenja v deželi so nadomestili dosedanji program vlade z novim, ki predvideva za čistilne akcije obdobje treh mesecev. Ministrski predsednik je poveril izdelavo novega programa vodji komunistične stranke. Portugalski protest proti gonji angleškega radia Lizbona, 3. okt. Dnevnik »Voz« se bavi z vmešavanjem britanskega radia v notranjepolitične zadeve Portugalske, pri čemer je zagrešil precej netaktnosti. Kadar objavlja britanski radio v portugalskem jeziku, da je treba odstraniti korpo-racijski sistem, pomeni to flagranten poseg in nedopustno vmešavanje v portugalsko notranjo politiko. List se vprašuje, ali bi se britanski radio drznil na sličen način agitirati proti komunizmu v svojih ruskih oddajah. Lakota v južni Italiji Milan, 3. okt. Nek inozemski novinar, ki se je razgovarjal s funkcionarjem komunist čne stranke o razmerah v Neaplju pod zavezniško zasedbo, poroča po svojem po-vratku: »Po izjavah moiega obveščevalca je prejelo italijansko prebivalstvo v zadnjih treh mesecih l/* l"'tra olja ;n 600 gramov sladkorja na osebo. Mesa sploh ni. Na živilske karte se ne dobi nič. Zaradi lakote so se grozovto razširile bolezni in prostitucja 4000 deklet v starosti od 12 do 20 let je po uradnih podatkih ukuženo s S"filisom. Težko preizkušeno prebivalstvo je apatcno ter se ne zanima za zavezniške vojne cilje. Slične razmere vladajo v ostalih južno;talijanskih mesth, predvsem v Bariju.« „Daily Mail" napoveduje revolucijo v Italiji Stockh°lm, 3. okt. Posebni dopisnik li« sta »Daily Mail« Edwin Teltow izraza v nekem svojem poročilu iz Italije mnenje, da bi tam, če bi se vojna jutri končala, v enem tednu izbruhnila državljanska vojna ali revolucija. 2e sedaj je vsa dežela v nevarnem stanju zadržanega vretja. Teltow dokazuje svojo trditev s številnimi nemiri v Rimu in drugih krajih Italije, ki so celo sedaj v času angloameriške zasedbe na dnevnem redu. Normalni čas v Franciji Bern, 3. okt Kakor javljajo iz Pariza, bodo v noči od 30. septembra na 1. oktober opolnoči uvedli v Franciji zopet normalni čas, to se pravi, da vse tire bodo takrat pomaknjene za 60 minut nazaj. Ženeva, 3. okt Po »Courrier de Geneve« je objavil francoski uradni list ustanovitev narodnega združenja premogovnikov, ki mu je pod nadzorstvom države poverjena uprava premogovnikov v vseh departeroentih na severu in ob Rokavskem prelivu. , Švicarska poročevalska agencija javlja iz Pariza, da je bdi ukinjen odlok o zapori kavarn in gostiln. Ti prostori pa bo lahko osvetljeni le z dnevno lučjo. Za osvetljevanje aH kurjavo lokalov ne smetjo uporabljati plina. Zatemnitev od 18.$o do 5.30 ===== t i Obvestila »Prevoda« Razdeljevanje jabolk bolnikom Od 4. do 6. t m. dobijo bolniki na bolniška nakazila za mesec september po 1 kg jabolk proti odvzemu glave bolniškega nakazila zda-nega od mestnega preekrbcrvalnega urada. Jabolka bodo delile stojnice na živilskih trgih m trgovine s sadjem d zelenjavo. Cena 12 lir za 1 kg. Malomarno striženje odrezkov Kljub opozorilu. da trgovci, posebno pa mesarji malomarno strižejo odrezke, se to še vedno ponavlja. Ker so s tem stianke oškodovane, ponovno izjavljamo, da polovičnih odrezkov ne bomo prznali. Nadalje opozarjamo, da morajo trgovci in mesarji izdajati blago le v onih količinah in na one živilske nakaznice t so za tisti mesec oziroma teden predpisane. V nasprotnem primeru jim pri oddaj-; odrezkov razdeljenega viška ne bomo priznali Končno naročamo vsem mesarjem in trgovcem, da točno čitajo navodila »Prevoda« in se po njih tudi ravnajo. Pred precsnovo francoske vlade Stockholm, 3. okt Kakor javlja »Sven-ska Dagbladet« iz Pariza preko Berna. bodo v kratkem preosnovali de Gaullovo vlado. Namesto dveh republikancev nameravajo pritegniti vanjo dva komunista. Ne smatrajo za izključeno, da bo stopil v novo vlado tudi vodja francoske komunistične stranke Thorez, ki se je ravnokar vrnil iz Moskve. Komunisti napadajo de GauUa Madrid, 3. okt. Sedanja francoska vlada ni prav nič boljša od prejšnje. To, da imajo komunisti le dve ministrski mesti, ni v nobenem razmerju z napori in uspehi komunistične stranke, ki jih je imela v notranji Franciji. Tako je izjavil, kakor poroča madridski list »Ya«, poslanec sein-skega okrožja Rochet v nekem govoru v Alžiru. Nadalje je izjavil, da nasprotuje komunistična stranka v orvi vrsti razpustu francoskega odporniškega gibanja. Vlada ne predstavlja uporniškega gibanja nitj nove Francije. O boljševiškem terorju v Franciji poroča britanski tednik »Tablet«, da je biio v Limogesu že po prvih desetih dneh zasedbe 184 sodnih razprav in so obsodili 53 ljudi na smrt. Groeovitosti. ki so imele v posameznih primerih za posledico umore duhovnikov, so simptom za brezpravnost ki vlada v Franciji. Časopis pripominja, da si komunisti hudo prizadevajo, da bi dobili v Franciji oblast v svoje roke. Thorez izpodriva De GauUea Ženeva^ 3. oktobra. Povratek generalnega ta nika francoske komun;stične stranke Tho-reza v Pariz predstavlja hud de Gaullov osebni poraz, ki bo imel težke posledice, piše »Cjurier de Geneve«. De Gaulle se je dvakrat protivil povratku Thoreza, ki je bil ob prčetku vojne od francoskega vojaškega sodišča vsled dezertacije obsojen na smrt. Toda pod pritiskom Moskve in glede na notranjepolitični razvoj v Franciji je moral končno dopusifiti njegov povratek Značilno je. da sovpada TTiorezov povratek s prihodom boljševiške vo aike m:sije v Pariz. Defotva ponovne Thorezove pojave na odru francoske politike nikakor ni mogoče pretiravati, ugotavlja ženevski list Kot je morala Italija na moskovsko, povelje prebaviti ErcoJa. k: se j« 20 let mudil v boljševiški Meki, se sedaj tudi Francija ni mogla več upirati povratku 6\ojega moskovskega romarja. Francoski uporniki naj bi postali jedro armade Amsterdam, 3. okt Britanska poročevalska siužba javlja, da je komunistični poslanec seinskega departementa Waldeck-Rochet, ki je istočasno delegat konzultativne skupščine, včeraj izjavil novinarjem, da žele komunisti napravti francosko uporniško skupino za jedro bodoče francoske armade. Dejal je, da bi taka armada ne poznala nikakih kast in da b'i bila v pravem smislu besede demokratična. De Gaullove vojaške nadloge Madrid, 3. okt. De GauUova odredba da se morajo vsi makijci uvrstiti v redno francosko armado, in poziv vsem, ki se ne bodo uvrstili, da takoj odlože orožje, sta po vesteh severnoameriških novinarjev vzbudili protest med ekstremnimi skupinami makijcev. Uvrstitev v redno vojsko, ki naj bi se izvršila z ohranitvijo dosedanjih činov, bo po ameriških vesteh naletela na velike težave, ker so si mnogi francoski uporniki sami podelili častniške in generalske čine, ne da bi imeli kakršnokoli vojaško izobrazbo. Francija odpovedala vse trgovinske pogodbe Madrid, 3. okt. Po vesteh severnoameriških novinarjev iz Pariza, je odpovedal de Gaulle vse med Francijo in drugimi državami sklenjene trgovinske pogodbe. Nadalje je razveljavil vse carinske tarife. Ženeva, 3. okt Zedinjene države bodo v povojnem prometu največja letalska sila na svetu, pravi časopis »Fortune«. To nameravajo tudi ostati. Zedinjene države se bodo sporazumele z ostalimi silami * medsebojnimi dvostranskimi pogodbami ter se ne bodo vezale s splošnimi mednarodnimi dogovori Omejitve železniškega premeta v Avstraliji Ženeva, 3. okt Ker je nastalo zaradi številnih velikih stavk in nadaljnjega pasivnega odpora rudarjev pomanjkanje premoga, je bil močno omejen ves avstralski železniški promet najprej v Novem Južnem Walesu. Se močneje je bil prizadet potniški promet Dnevno vozi na posameznih progah le po en brzovlak. Odpravili so tudi vse spalne vozove Komunizem na Finskem Stockholm, 3. odet »Morgentidningien« poroča iz Helsinkov o radikalizarijd finskega delavskega poikreta. Komunistična stranka, ki se bo verjetno kaj kmalu osnovala na Finskem, bo izrabil« nezadovoljstvo zaradi dogodkov zadnjih let v agtta-torične svrhe. Zato je treba načunaitJ s številnimi komunističnimi napadi na socialno demokracijo ?n deflavska združenja pri katerih bodo komunist! skušali izkoristiti sedanji politični položaj. Boliševiki jim bodo nudili seveda vso možno pomoč, da bi jih tudi na Finskem spravili na oblast. Gospodarstvo = Poslovanje trgovinskih obratov v Nemčiji. V zvezi s podaljšanjem delovnega časa v industrijskih obratih je za mnoge zaposlene delavce in delavke postalo težavno nakupiti živila in druge potrebščine v času ko so trgovine odprte. Da se tem delavcem in delavkam olajša nakup, je bilo povsod odrejeno podaljšanje poslovnega časa za trgovine. »Kamtnei Zeitung*. po roča, da morajo biti v Celovcu trgovine z živili na drobno odprte od 8. do 13. in od 15. do 20. ure. Mlekarne morajo odpreti že ob 6.30. Ostale trgovine, ki ne prodajajo živil, morajo biti odprte od 8. do 12.30 in od 14.30 do 20., pekarne in proda jadrnice mesa " in mesnih izdelkov pa od 6. do 12. in od 16. do 20. ure. Obrtni obrati morajo biti za promet s strankami odprti od 8. do 11. in od 17. do 20. ure in so dolžni naroč la za popravila ali obrtne storitve sprejemati v času od 18. do 20. ure. = 25 let monopola na igauje ln Apirit v Nemčiji. V Nemčiji so bila vedno deljena mnenja o primernosti uvelbe različnih monopolov. Tako Nemčija nima, kakor ''e. čina drugih držav, tobačnega monopo.a in tudi ne monopola za sol, temveč pobira na tobak in sol le državno trošarino. Nemcij ima sedaj samo dva monopola, in sicer monopol na vžigalice in monopol na žganje in špirit. Ta poslednji monopo-1 je Nemčija uvedla leta 1919. in je 30. septemora poteklo četrt stoletja, od kar obstoja nemška državna monopolska uprava za špirit. S tem pa ni rečeno, da Jržava sama izdeluje žganje in špirit. Zasebne vernice špirita obstojajo naprej, morajo pa vso svojo proizvodnjo oddati monopolu, prav tako vsi proizvajalci žganja lz krompirja, žita ln sadja. Monopol sam ima le nekaj tvor-nic, v katerih pa ne žge špirita, temveč ga izdelujejo po kemični poti. Namen monopola je v tem, da je ves prome. z žganjem in špii itom pod kontrolo, kar omogoča postavitev različnih cen za posamezne namene, žganje, ki ga izdelajo š.evilnt zasebni proizvajalci prevzame monopolska uprava, ga očisti in nadalje i afiaira na skoro 100% alkohola. Tako žganj-i prejemajo po določeni ceni proizvojalci žganja za pitje, ki potem z dodatkom vode znižajo jakost na določeno višino. Pretežni del špirita odda monopol za tehnične namene, tako za mešanje z bencinom, kot gorilni špirit, za izdelovanje sis>a, zdravil in kemičnih proizvodov, za potrebe industrije laka, umetnih smol itd. Za posimezne namene zaračuna monopolska uprava različne cene, kakor to najbolj ustreza s splošno gospodarskih vidikov, najvičji dohodek Pa prinaša prodaja žganja za pitje, čeprav je količina razmeroma majhna v ptimeri s celotnim prometom. Monopo-l za špirit '.n žganje se je v Nemčiji prav dobro obnesel. = Naturalna zamenjava na Hrvatskem. Na Hrvatskem se je udomačila v zadnjih letih vedno bolj navada, da kmetje oddajajo razne proizvode v zamenjavo za druge po-bošne predmete. Tako je nastala neorganizirana naturalna zamenjava, ki ie prčela ogražati od države urejen sistem oskrbe. Zato se je hrvatska vlada odločila, da se sama postopno vključ: v to na turbino zamenjavo S tem je dosegla že prav zadovoljive uspehe. Danes odkupuje država kmetu razne proizvode proti zamenjavi z9 sol, sladkor, tobak, cigaretni papir. vžg3lice poleg drugih potresnih predmetov. Za oddajo 100 kg suhih sliv. namenjenih za izvoz, dobi kmet poleg plačila v gotovini po predpisani maksimalni cen še 10 kg soli, 2 kg sladkorja. 600 listov cigaretnega papirja in 10 škatlic vžigal c Kmetijski stroii se prodajajo kmetu proti oddaji določenih količin masti in žita Sploh lahko kup kmetijsk stroj samo oni kmet, ki je oddal predpisane količine kmetijskih prozvodov. pr čemer pride v presojo še nujnosit potrebe za nabavo stroja. = Madžarski obtok bankovcev. Po zadnjem izkazu Madžarske narodne banke je dosege! madžarski obtok bankovcev 6.35 milijarde pengov. V primeri s koncem julija se je povečaj za 0.75 milijarde pengov ali za 13%. v zadnjih tednih je povzročilo povečanje obtoka naglo nazadovanje žirov-nih dobroimetij* države. == Ogrožena bolgarska valuta. Bolgarska vlada je morala za zahtevo Sovjetske zveze določiti za rubelj obračunski in zame-njalnd tečaj 15 levov, kar je za Bolgarijo zelo neugodno, saj smatrajo, da rubelj ni več vreden kakor dva leva. Sedaj se boje, da bo določitev tega tečaja povzročila naglo razvrednotenje bolgarske valute in da bo še povečala gospodarsko zmedo, ki je nastala po zaserbi dežele. = Razvrednotenje francoskega franJtea. Valutna zmeda, ki je nastala v Franciji po vdoru angleških in ameriških čet postaja od dneva do dneva večja. Spričo naraščajočega obtoka bankovcev Francoske banke ln raznih vrst invazijskih bankovcev je razumljivo, da skuša vsakdo francoske bankovce zamenjati za dolarje aH za funte. Zato je tečaj dolarja in funta na črni borzi znatno višji, kakor znaša oficielni tečaj. Londonski >Daily Mail« poroča, da obstoja namera povišati oficielni tečaj dolarja in funta. Tečaj dolarja znaša sedaj 50 frankov in bo verjetno povišan na 75 ali celo na 100 frankov. Tudi tečaj funta bo istočasno povišan, četudi morda ne v enakem razmerju, kakor tečaj dolarja. »Daily Mail« poroča, da se sedaj na francoski črni borži trgujejo angleški funti po 400 do 500 frankov, medtem ko znaša oficielni tečaj 200 frankov. Razvrednotenje franka je na drugi strani razumljivo spričo okolnosti, da cenijo sedaj obtok francoskih frankov na preko 500 milijard, nasproti 150 milijardam ob koncu leta 1939. Dvomljivo pa je. če bo uspelo s takim povišanjem oficielnega tečaja izločiti kupčije na črni devizni borzi. Povišanje tečaja dolarja utemeljujejo s tem, da bo to povišanje prineslo izravnavo kupne modi dolarja in franka. Do take izravnave pa ne bo moglo priti. Pripadniki angleške ln ameriške vojske bodo za svoje dolarje in funte dobili morda dvojno količino frankov, kar bo le Se pospešilo razprodajo francoskega gospodarstva in s tem novo naraščanje cen. = Pomanjkanje tekočega goriva ▼ S vid. Švicarski vojno industrijski in delovni usad je zaradi pomanjkanja tekočega goriva predpisal, da se od L oktobra prodaja bencinska mešanica samo proti posebnemu nakazilu. Zato je treba motorna vozila preurediti za pogon s plinskim generatorjem za lesno oglje. - Španija preti zlati valuti. Španski list »Informaciones« je objavil zan:miv članek v katerem pojasnjuje stališče Španije do zlate valute. Last je mnenja, da je doba prevlado- vanja zlata v valutnem ustroju zaključena In n, izgledov, da bi zlato še kdaj dobiio prejšnjo odločilno vlogo kot merilo vrednosti. Članek tud; odklanja vse zavezniške valutne načrte in poudarja dejstvo, da imajo Zedinjene države več kakor dve tretjini svetovnih rezerv zlata, kar jim daje monopolsko oblast To oblast uporablja Amerika za to, da drži ceno zlatu na pretirani višini. Po končani vojni noben narod ne bo imel pravega interesa to zlato odkupiti Zedinjenim državam po sedanji pretiran-; ceni in je malo verjetno da se bo dal uresničiti ameišk načrt za obnovo z ate valute v sivetu. «= Sedmo ameriško vojno posojilo. Finančni minister Morgenthau je objavil, kakor poročajo iz Washongtona, da bo 20. novembra razpisano 7. severnuame. iško vojno posojalo v višini 14 milijard dolarjev. —- Ogrožen portugalski monopol za pluto vino. Države zapadnega Sredozemlja krijejo skoraj vso svetovno potrebo plutovine. Med njimi zavzema vodilno mesto Portugalska, ki Ima nekak monopol za izvoz na svetovni trg. Ta monopol pa je v zadnjih letih vedno bolj ogrožen zaradi naraščajoče proizvodnje drugih držav zapadnega Sredozemlja. Portugalska je imela v letu 1939. visoko konjunkturo za izvoz plutovine, ker eo se spričo vojne nevarnosti že v začetku tega leta pričele razne države zalagati s to važno surovino. Nov Izvozni rekord je prineslo leto 1941. Lani pa je nastopil zastoj in tudi letos ne kaže, da bo izvoz dosegel obseg iz prvih let vojne. Ta zastoj je deloma posledica narasle proizvodnje v sosednih državah. SIcer je Portugalska še vedno daleč na prvem mestu, saj obsegajo nasadi plutovca (probkovega hrasta) 600.000 ha, ki dajejo na leto 126.000 ton plutovine. Sosedna Španija ima siser nasade v izmeri 340.000 ha, vendar znaša letna proizvodnja le 32.000 ton. V zadnjih letih se je znatno povečala proizvodnja v Alžiru, kjer so nasadi dosegli že 440.000 ha z letno proizvodnjo 35.000 ton, tako da je Alžir zavzel namesto Španije drugo mesto v svetovni proizvodnji. Tudi v sosednem Maroku je površina nasadov narasla že na 300.000 na ln v Tunisu na 140.000 ha. Seveda so tu le mladi nasadi, katerih proizvodnja še ni znatna. Ti nasadi pa bodo v teku let predstavljali novo občutno konkurenco. Iz Al-žira, Maroka in Tunisa pred sedanjo vojno niso izvažali plutovine, ker je vso proizvodnjo prevzela Francija. Tako je bila Francija pred vojno edina država na svetu, ki ni bila navezana na uvoz portugalske in španske plutovine, ker je vso potrebo krila z uvozom iz svojega imperija, kakor tudi z lastno proizvodnjo v Južni Franciji ia Korziki (13.500 ton) na površini 150.000 ha. Od ostalih sredozemskih držav pridobiva plutovino le še Italija na površini 75.000 ha. Italijanska proizvodnja pa ne krije niti domače potrebe. Po sedanji vojni se bo torej v svetovni trgovini s plutovino marsikaj spremenilo in ni verjetno, da bo mogla Portugalska nadalje obdržati svoj monopolni položaj. Pet let odlikovanj Veliko je število tistih, kj so bili v teh petih letih vojne v Nemčiji odlikovani za posebna junaštva ali odlične storitve na delovnih prostorih in drugod — piše v nekem pregledu »Ktflnische Zeitung«. Samo do 1. avgusta t. L so podelili viteški križec okrog 4800-krat, hrastovo listje 539-krat meče 83-krat. Nosilci briljantov ao izredno redki, samo 18-krat so podelili ta znak najvišje nemške počastitve junaštva, a veliki križ k železnemu križcu je prejel doslej sploh samo en človek, maršal rajha Goring. Zunanja izdelava teh visokih odlikovanj in pripadajočih listin ustreza seveda v vsakem poglelu njihovemu pomenu. Flihrer sam podpisuje vsako podelitve-no listino od viteškega križca dalje, hrastovo listje nosilcev briljantov je posuto s celim številom teh dragih kamnov, a no. silec prejme k temu še izdelavo z nepristnimi kamni, da jo lahko nosi namesto izvirne. K železnemu križcu je Fuhrer že sredi vojne namreč z odlokom 28. sept. 1941., nanovo osnoval vojni red Nemškega križca. Sestoji iz zvezi e s kljukastim križem in se podeljuje v srebrni ali zlati izdelavi, v vsakem primeru pa je pogoj podelitve ta, da ima odlikovanec že od prej železni križec. V tej zvezi je omeniti neštete znake, ki se podeljujejo pripadnikom vojske v počastitev njihovega junaškega zadržanja ali posebnih storitev v vojski. Razen znaka sodelovanja v borbah za Narvik, ki ga je osnoval in podeljeval Fuhrer. izlajajo vse te znake vrhovni poveljniki vojske, in sicer za vsako skupino orožja posebe, to je za pehoto, tank i ste, pripadnike protiletalske obrambe, podmorničarje, posadke rušilcev, iskalcev min, pomožnih križark, letalce vseh vrst, padalce itd. Celo za posadke ladij, ki jim je uspelo prebiti sovražno blokado ln vrniti se v domovino, je Fiihrer izdal poseben znak. Enako je poskrbljeno za priznanja ženskam. mladostnikom in drugim civilistom v borbi proti letalskemu terorju ali drugim sovražnikovim akcijam, kakor tudi za priznanja tistim, ki se odlikujejo e svojim delom za vojne namene. Takšna priznanja so n. pr. železni križec za ženske in mladostnike, križec za vojne zasluge m častni znak protiletalske zaščite. V tem okviru so do 1. avgusta L 1. podelili 92 viteških križcev za vojne zasluge, m sicer z meči ali brez njih, več tisoč križcev za vojne zasluge 1. reda, kakor tudi 147 čast, nih znakov protiletalske zaščite 1. stopnje. Da se obvaruje vrednost in dostojanstvo vseh teh visokih simbolov junaštva, znanja in požrtvovalnosti, se odvzamejo lahko vsakomur, ki se pregreši zoper načela časti. Zadostuje, da ga poženejo iz vojske ali pa da ga kakšno sodišče obsodi na izgubo častnih pravic. ,,Grenko je • • •u Ženeva, 28. sept. Predsednik ameriške agencije UP je podal poročilo o »amerišJd armadi v Nemčiji«, v katerem med ostalim pravi: »Kdor prihaja naravnost iz Amerike in misli, da so Nemci že tiik pred kapitulacijo, najde na bojišču vse kaj drugega kot p« potrdilo svojega mnenja. Po optimizmu, ki je vladal v Ameriki in v ostalih zavezniških državah spričo naglega napredovanja preko Francije, je nekoliko grenko opazovati Američane v nepremični vojni, ld spominja nekoliko na stagnacijo bojišča v prejšnji vodni. Prebivalci so povsem drugačni kot n« Nizozemskem, v Belgiji in Franciji. Kmetje ne opuščajo svojega dela, 6e se peJjejo md~ mo naši vojaki in prebivalstvo nas mračno ogleduje.* Rponika • »Boj do poslednjega moža.« Pod tem naslovom posveča tednik japonske vojske »Taiuksinomso« borcem na pacifiških otokih Guamu in Tinianu spominski članek. Četudi je postal položaj na Pacifiku resen, tako piše list, izguba teh dveh otokov ne bo vplivala na celotni potek vojne. Vendar se boj na Pacifiku vedno bolj približuje Japonski. Zaradi tega se glasi današnje geslo: Boj do poslednjega moža, kakor na Guamu in Tinianu. * Rumuni delajo naprej aa Nemčijo. Svetnik rumunskega poslaništva v Berlinu Oreste Popescu, ki je istočasno rumunski zvezni člen pri uradu za delovno uporabo pii nemški delovni fronti, je naslovil svojim v Nemčiji delujočim sonarodnjakom poziv, v katerem jih poziva, naj še nadalje zvesto in požrtvovalno izpolnjujejo svoje dolžnosti. Popescu izraža svoje prepričanje, da nimajo rumunski delavci v Nemčiji, enako kot večina rumunskega naroda v domovini, nikakih simpatij z izdajalsko kliko in z onimi ki so hoteli hrabri rumunski narod brezpogojno izročiti boljševizmu. Popescu pravi, da je onih 300.000 rumunskih vojakov, ki so padli v treh letih boja proti boljševizmu, krvav dokaz za voljo rumunskega naroda, da s; ohrani svojo svobodo v zvezi z Nemčijo. Zvesto ln požrtvovalno Jelo rumunskih delavcev v Nemčiji je temeljni pogoj za novo, svobodno in srečno Rumunijo ob strani Nemčije, njenega večnega in zvestega zaveznika. _? — 10,000 lir_ * Petain vrhovni poglavar Francozov. Kakor javlja agencija OFI, je sprejel francoski državni predsednik maršal Petain generalnega komisarja francoskega delovnega urada v Nemčiji Brunetona ter mu dal navodila in pooblastila, ki jih naj sporoči francoskim delavcem v Nemčiji. Maršal je rekel: »Ponovite delavcem, da so vojaki ter da dolgujejo poslušnost samo meni in ne ostalim, kajti jaz ostanem nesporni in polnopravni vrhovni poglavar vseh Francozov.« * Smrt zaslužnega učen;aka na bojišču. Nemški listi pišejo, da je dne 8. septembra umrl doktor filozofije Roman Skrabal, docent za fizikalno kemijo na tehnični visoki šoli v Karteruhe. Pokojnik je bil edini sin grajskega univ. profesorja dr. A. S^rabala. Spisi, ki jih je priobči] iz svoje stroke, izpričujejo, da je z njegovo smrtjo prizadela mlado nemško manost velika izguba. * Ukinjena izdelava portovnih znamk v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da v Nemčiji ne bodo več izdelovali portovnih znamk za 1, 16 in 24 Rpf ter za 3 in 5 RM. Ostale bodo pa še nadalje veljavne. Za taksiranje priporočenih pisem bodo uvedli nove zeleno barvane znamke po 32 pfenigov. * Bose pozdravlja neuspeh pogajanj med Gandhijem in Jinnahom. Glavni stan svobodnih Indijcev v Bangkoku daje svojo Izjavo k izjalovljen ju pogajanj med Gandhijem in Jinnahom ter Izjavlja: Sodelovanje lige Moslemu s kongresom ne bo imelo za posledico ojačenja, temveč poslabšanje nezavisnostnega gibanja zaradi Angležem prijaznega zalržanja lige Moslemu in zaradi premale Jinnahove odločnosti, da bi prenesel vse žrtve ter se boril za svoboda Razen tega sliči Jinnahov zahtevek po ustvaritvi ločenih moslemskih držav vivi-sekciii. čandra Bose je iz teh razlogov pozval v svojih govorih Gandhija in kongres, da ne pris^aneta na Jinnahove predloge. Indijski krogi v Bangkoku poudarjajo, da smatra selaj celotna indijska javnost Jln-naha in njegovo ligo Moslemov za sabo-terie svobode ter da bo Jinnah bržkone izgubil ves vpliv, medtem ko bo kongresna stranka za indijsko svobodo dobila nove pristaše. * Nov načelnik nrada za vojno proizvodnjo. Kot javlja Reuter lz Stockholma, je bil za naslednika Donalda Nelsona, ki je odstopil kot predsednik urada za vojno proizvodnjo, imenovan Julius Krug. * Porkala je že v ruski posesti. »Associated Press« javlja, da so zadnji finski vojaki v petek zjutraj zapustili Porkalo. Istočasno so se tamkaj z morja izkrcale sovjetske čete. Poveljnik novega sovjetskega mornariškega oporišča admiral Aleksandrov je odklonil prošnjo ameriških novinarjev, da bi smeli prepotovati ozemlje, M je sedaj pod sovjetskim nadzorstvom. * Ustavljen promet v FrancijL Pariški dopisnik »Madrida« p;še s francoske meje, da premet v Franciji popolnoma miruje. Francoza iz južne Francije dobe lahko poročila o svojcih v Parizu le s posredovanjem ženevskega Riečega križa. ♦ Komaj so uSM Unča«ju. Zavezniški letalci, ki so bili sestreljeni nad Solunom, so komaj ušli linčanju po grškem prebivalstvu in jih je nemško vojafitvo moralo dobro zaščititi. Z demonstracijami je grško prebivalstvo dalo izraz svojemu ogorčenju zaradi bombniških in strojniških napadov. Iz Ljubljane u— Nova grobova. Za vedno je zapustila svojce gospa Frančiška Z a j č e v a , roj. Pagon. Za njo žalujejo hčerki Nada in Vida ter drugo sorodstvo. Pogreb blage pokojnice bo v sredo ob 15 iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po velikem trpljenju je preminula žena sprevodnika državnih železnic v pokoju gospa Ana Pengalova, roj. Klinar. Na zadnji poti so jo spremili včeraj popoldne z žal na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Sneg je pobelil planinske vrhove v bližini Ljubljane. Zasnežene pa niso samo višje planine, temveč je sneg zapadel prav do nizkih leg, zato ili čudno, da je pritisnilo hladno vreme. Voda v strugi Ljubljanice je po zadnjem deževju precej narasla. Vse kaže, da so prijetni in topli sončni dnevi spričo vremenskega preobrata v zadnjih dneh za letos pri kraju. u— Specialni učni tečaji knjigovodstva, stenografije, korespondence, strojepisja, jezikov — dnevni in večerni — pričenjajo 12. oktobra. Izbira predmetov po želji. Praktično znanje, potrebno in koristno vsakomur sedaj in v bodoče, doma in v službi, v zasebnem ali javnem poklicu! Vpisovanje dnevno. Na razpolago prospekt: Trgov sko nčiJižče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— In»taiacjje novih telefonov. Poštna direkcija razglaša: Po odredbi Vrhovnega komisarja na operacijskem področju Jadransko primorje PF—H/1—4200 se smejo izvršiti le take instalacije telefonskih postaj, ki so za vojno važne ali za obrambno gospodarstvo neobhodno potrebne. Obe zahtevi mora prosilec s potrebnimi prilogami dekazati. Tiskovine za nove instalacije dobe prosilci na glavni pošti. jnrrw«.«i^^vv.^i^f^^T^nntT^^-rvvCT«^^.'.'^^ f ■ ■-■.......* monet SLOVENCI - BERITE š^mittsa 20 lir — 10.000 lir u— Novi telefonski imeniki. Poštna direkcija naznanja telefonskim naročnikom, da je izšel novi telefonski imenik za 1944 za področje mesta Ljubljane. Ker je po zadnji izdaji imenika nastalo precej sprememb, zlasti pri telefonskih številkah, se priporoča naročnikom, da si ga nabavijo. Dobi se pri vseh poštah po 30 lir izvod. Glavna pošta jih prodaja v pritličju pri okencu št. 5. u— Večerni trgovski tečaj — središče mesta — pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2/n, prične s poukom dne 16. oktobra (knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, stenografija, jeziki, strojepisje itd.). Izbira predmetov po želji. Praktična izobrazba, potrebna vsakomur! Vpisovanje dnevno, tudi zvečer. Učnlna zmerna. Zahtevajte prpspekt! -r- Ravnateljstvo. u— šolski zbor Glasbene Matice ima prvo vajo danes ob pol 6 v Hubadovi dvorani u— Vpisovanje v Enoletna trgovski tečaj s pravico javnosti, se vrši dnevno. Informacije: Trgovski učni zavod, Kongresni trg št. 2/n. u— Knjižna tombola. Denar Za vse od najvišjega tombolskega dobitka 10.000 lir do najnižjega — dvojke, je že pripravljen. Tudi knjige vas čakajo! Pridno kupujte tombolske tablice v lokalu v Gradišču 4 in od raznašalcev, ki vas obiskujejo po do- NAROČITE SE NA ROMANE DOBRE KNJiGE! ElllUiXQiLUiJiJJliiHJiHiJIHIIflHIMiMiJM1H iiiUiJIliii^illi t lijl Mrj,JiiiiJi:;S iJi^iililj;*? Uj;j£iJJi|;t f-sijjjjii^jjijjjjiiiir' 22. SEPTEMBER 1943—1944 SEDANJOSTI! DOBI SE V VSEH KNJIGARNAH IN ZALOŽBAH movih. Z žrebanjem bemo pričeli 15. t. m. — Za dvig dobitkov bibliofilske tombole je čas le še do 5. t. m., po tem datumu zapadejo v korist Socialne pomoči. u— Vse dijake in dijakinje opozarjamo, da se vrši vpisovanje v vse tečaje naših instrukcij do 15. oktobra. Važno za priv« tiste! Informacije: Specijalne instrukcije, Kongresni trg 2/U. u— Nesreče. Kakor smo kratko zabale-žili, se je smrtno ponesrečil 30'.etni Ivan Grabner iz Ljubljane. Voz ga je pritisnil čez glavo, pri čemer je dobil tako hude poškodbe, da je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Desnico si je ziomila pri padcu 50letna deLavka Vilma Rozmanova iz Ljubljane. Žrtev otroške neprevidnosti je postal &letni sin Janez Špenko iz Ljubljane, ka mu je med igro njegov tovariš vrgel kamen v gliavo. Z vročo kavo se je opekel po licu leto dni stari sinček ključavničarja TomisLav Bergant iz Ljubljane. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici. TOMBOLA Z. P- u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji pričenjajo 4. in 5. oktobra. Praktično znanja, koristno v.akomur sedaj in v bodoče. Lahka desetprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Prospekti; Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15. Z Gorenjskega Sestanek pri Sv. Jakobu v Rožu. V nedeljo 1. oktobra so imeli koroški borci pri Sv. Jakobu v Rožu spominski sestanek za svojim letos poleti ponesrečenim generalom alpmskih čet Eglseterjem. Zjutraj je bil na postaji v Podrožici sprejem gostov, med katerimi je bilo mnogo borcev, ki &o služili pod poveljstvom pokojnega generala ter dve generalovi sestri Došlece je pozdravil domači župan v spremstvu okrožnega vodje Herzoga ter predstavnikov vojaških oblasti, stranke in civilne uprave. Rudarska godba iz PUberka je svirala koračnice. Ob zvokih godbe so se gostje napotili k Sv. Jakobu, kjer jih je pričakovala množica domačinov, Hitlerjeva mladina, dekleta ter domači gasilci Krajevni skupinsko vodja je imel na goste pozdravni nagovor. Množica je nato odšla v šolsko poslopja, kjer je bila najprej seja šentjakobskega občinskega sveta. Na seji je bilo sklenjeno, da se glavni trg Sv. Jakoba imenuje po generalu Eglseerju. Slavnostni govor, posvečen pokojnemu generalu, je imel vodja standarbe Maier-Ka>bitsch, ki se je spominjal korošikih osvobodilnih bojev im voditelja korošikih bojevnikov. Popoldne so bile nadaljnje svečanosti, po katerih so se gostje poroti večeru razšli na svoje domove. Na zapadnem bojišču je podel višji straž- mojster Ignac Petnič iz Celovca. Prav tako i je našel smrt na zapadnem bojišču 38lttai J desetnik Tomaž Vigočnik iz St. Petra P" i Celovcu Smrtna kc»a. Umrla je hišna posestnica Matilda Kišnikova v 62. letu svoje dobe. Pokopali so jo v ponedeljek 2. oktobra v St. Rupertu pri Celovcu. — V Celovcu je 'umrl upokojeni orožniški okrajni postaje-vodja Anton Novak. Pokopali so ga 3. oik-tobra na oelovškem pokopališču Nesreča pri igri. V Doljah v Dravski dolini je padla 6ietna ključavničarj -va hčerka Otilija Hofferjeva med igro z z du po stopnicah ter si nalomila levico. Odpeljati so jo morali v bolnišnico. S štajerskega Mariborska ljudska izobraževalnica je otvorila letošnje poslovno leto dne 21. septembra. V nedeljo 8. oktobra bo prof. Fiar-c Baš v okviru imenovane organizacije imel odstvo in razlago po predelih starega Maribora. , Načrt za kmetovanje v prihodnjem letu. V prostorih Okrožnega doma v Ptuju je -klical okrožni vodja k posvetovanju vse župane in voditelje kmelov s svojega področja. Na sestanku je bilo navzočim obrazloženo, kako je treba prihodnje leto obdelati polja ter koliko vsakega pridelka bo treba oddati za državno prehrano. Dva padca s kolesa. Mesarski pomočnik Ferdinand Skledar je padel med vožnjo s kolesa ter si pretresel možgane. Prav tako je padel s kolesa mesarski pomočnik Jože Javoršak, ki si je takisto pretresel možgane. Oba se zdravita v grašk: bolnišnici. Nezgode. 47letni železničar Jakob Toplak iz Maribora je bil zadet v glavo od drobcev eksplozije. Pri delu je padel 4&letni Karel Schneider iz Kamnice in se nekoliko polomil. 42letni ključavničar Oton Lawin-gier iz Spodnjega Dup'eka pa si je pri padcu zlomil desno nogo. Ponesrečenca ^eže v mariborski bolnišnici. Tablice a 20 L. Dobitek 10.000 L Iz Trsta Racionirana prodaja vžigalic. S 1. oktobrom je bila uvedena v tržaški' pokrajini racionirana prodaja vžigalic. Mesečno prejmejo potrošniki 200 vžigalic za osebno porabo, na posamezno gospodinjstvo pride mesečno po 50 vžigalic. Oprostitev iz delovne službe. Pokrajinsko zdravniško društvo v Trstu je pozvalo vse svoje člane do 60. leta ter njihove moške pomožne moči pod 60. letom, da se zglasijo s svojo osebno izkaznico v Imfcri-anijevi ulici 5, kj€r bodo prejeli izkaznico za oprostitev od delovne službe. Nedeljski trg zaprt. Od 1. oktobra dalje bo tržaški trg ob nedeljah zaprt za prodajo na debelo. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 86-letna Ana Prepelin-Giorgi, 18le1ni Franc Koretič, lOletna Frančiška Maglica, 46letna Terezija Komar, Bruno Fišlovic in 44letni Anton Lamegor. Ljudsko gibanje. V Trstu je bilo dne 27. septembra 13 smrtnih primerov, 15 rojstev in 8 porok. Novi škedenlski župnik mons. Rovis, o čigar imenovanju smo že poročali, je bil rojen dne 4. avgusta 1902 v Pedeni v Istri Srednješolske študije je dovršil v Pazinu, Kopru in Vidmu L. 1922. je vstopil v osrednjo bogoslovno učilišče v Gorici. Dne 20. junija 1926 je prejel mašniSko posve-čenje. Zatem je postal kaplan v cerkvi Marije pomočnice v Trstu Leta 1928. je bil prideljen tržaški škofijski pisarni, 8 mesecev zatem pa je postal škofov tajnik. Leta 1936. je bil imenovan za papeževega tajnega komornoka, 1937 pa za škofijskega kancelarja. V tej funkciji je ostal do svojega imenovanja za škedenjskega župnika. Od leta 1937. ie bil škofijski ceremoniar goriškega nadškofa mons. Margottija, pozneje pa tržaškega škofa mons. Santina. Od leta 1930. je poučeval verouk na tehničnem zavodu R- Carii. Vsak da-n nezgode. 18letna Rina Muzica iz ulice Sv. Marka 32 se je ponesrečila pri padcu preko stopnic. Drobec železa je priletel 131etnemu Dariju Miniju iz ulice Re-voltella 16 v levo oko in mu ga ranil Več poškodb je dobila pri pradcu po stopnicah 85letna gospodinja Angela Marsič iz Topil-niške ulice 3. 58leina gospodinja Karla Ipa-vic iz ulice Mlin na veter 60 se je poškodovala pri nesrečnem padcu na Go-donjje-vem trgu Avto je povozil v bližini osrednje ribarnice 14letnega Jožefa Koropata. 441etaemu postajnemu načelniku Antotm Grablovicu se je med vožnjo zavrtelo v glavi. Padel ie z železniškega vagona in obležal s štivilnimi poškodbami. Pod avtomobilom je obležal z raznimi poškodbami 52letni Anton Vidmar. Opekel se je med delom na obeh rokah 34letni livar Jožef Rumen iz Milj. Na obeh nogah je ranjen 491etni Jožef Cučič iz Vrdelje 1563; ponesrečil se je v predornem zaklonišču v Vir-gilijevi ulici. Na cesti pri Ronkih je povozil avto 67letnega upokojenca Ferda Turna iz Rosettijeve ulice 9. Ponesrečenci se zdravijo v glavni tržaški bolnišnici Beležmea KOLEDAR Sreda, 4. oktobra: Frančišek AsiŠki. , DANAŠNJE PREDSTAVE Kino Matica: Kungo-ekspress. Kino Sloga: Sanjala sem o tebi Kino Union: Ples v operi DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; Deu-Klanjšček Dia. Gosposvetska cesta št. 4; Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18.30 do 5.30. Žrebanje 15. X. 1944 DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 4. oktobra, ob IS: Kar hočete. Premiera. Premierski abonma. Četrtek, 5. oktobra, ob 18: Kar hočeta. Red Četrtek. Shakespeare: »Kar hočete«. Kot naslednja dramska premiera pride na spored komedija »Kar hočete«, ki je bila v teku let že ponovno na repertoarju Drame. Letošnja zasedba bo v glavnem nova, kar bo pripomoglo temu graciozno-šegavemu delu do novega učinka. Osebe: Orsino, vojvoda ilirski — Drenovec, Sebastijan, mlad plemič — Nakerst, Antonio, pomorski kapitan, Sebastijanov prijatelj — VI. Skr-binšek, pomorski kapitan, Violin prijatelj — P. Kovič, Valentin in Curio, plemiča v vojvodovi službi — Bitenc in Miklavc, vitez Tobija Rig, Olivijin stric — Peček, vitez Andrej Bledica — Jan, Malvolio, Olivijin dyornik — Gregorin, Fabijan in Norec, v službi pri Oliviji — Gorinšek in Sever, kapucin — Lipah, vodja biričev — Verdonik, Olivijin sluga — Raztresen, Oli-vija, grofica — šaričeva, Viola, Sebastija-nova sestra — Razbergerjeva, Marija, Oli-vijina hišna — Svetelova. Godi se v ilirskem mestu in na bližnji morski obali. Režiser prof. O. šest, scena ing. arh. E. Franz, kostumi D. Kačerjeva, scenska glasba H. Svetel. Opera bo otvorila sezono v nedeljo, dne 8. oktobra z nanovo naštudiranim Janač-kovim delom »Jenufa«. Letošnja zasedba partij: naslovno partijo, Jenufo, bo pela Heybal.ova, cerkovnico Buryjo — Karlov-čeva, starko Buryjo — Golobova, Laca Klemena — Lipušček in Steva Buryja — Uršič, i. dr. Dirigent dr. švara, režiser C. Drenovec. OddajnisKa skunma Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SREDA, 4. OKTOBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.S0 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba za premor. 12.30 do 12.45. Poročila v nemščini in slovenščini; napoved sporeda. 12.45—14.00: Prenos osrednjega mimškega sporeda: Opoldanski koncert. 14.00—14.10: Poročila v nemščini, 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 17.15—17.45: Otroška, ura — vodi Slavica Vencajz. 17.45 do 18.15: Hudomušnosti. 18 15—19.00: Operetni napevi. 19.00—19.30: Slovenski .iapevi — poje tercet sester Dob: škovih. 19.30 do 19.45: Poročna v slovenščini. 19.45—20.00: Razgledi 20.00—20.15: Poročila v nemščini 20.15—21.00: Potoček mi je žuborei 21.00 do 22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Ura za te. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Prijetni spomini. 23.00—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. Drama je začeSa sezsno s V nedeljo. 1. oktobra se je v Dram: začela redna sezona Za prvo predstavo so izbral-Cankarjevega .-»Jakoba Rudo«. Tako naj bi se z domačim delom poudarilo programatsko stremljenje po pospeševanju slovenske dramatike. ki je zastopana v repertoarnem načrtu z imeni C.nkar (Jakob Ruda. Pohujšanje), Župančič (Veronika Deseniška), Marij Skalan (noV-teta: Semptember), M. Kunčič (noviteta, pravnica Triglavska roža), Leskovec (Kra-Ijična Haris), St. Ma cen (Matere) in Golar, Jalen in S!mčič. vsak izmed teh z novimi deli. Obet šterlčno m ravno skromen. Vse-kako bo težišče domačega repertoarja v novitetah, ki še niso znane in jih bomo zato pričakovali s tem večj m zanimanjem. L 1898. nastala m 1. 1900. prvič uprizorjena drama Ivana Cankarja »Jakob Ruda« je delo nadarjenega, vendar dramatsko neskušenega začetnika. Delo, ki znova potrjuje staro resnico, da je za dobro dramatsko stvaritev treba kar moči mnogo življenjske skušenosti in temeljitega poznanja dramatske arhitektonike. Komaj 23ietni Cankar, ki je povrh tega prav tedaj duhovno vrel pod fermenti raznih, tudi protislovnih vplivov, kakor sta bila na pr. romant ka in naturalizem, je sp-sal pred tem medel dramatski poskus »Romantične duše«, ki ga niti sam ni več maral priznati. Z »Jakobom Rudo« je že trdneje stopil na pot, k; ga je ponesla k priznanim vrhovom njegove dramat ke. Res je še vedno začetn'šk: negotov v koncepciji konfliktov, pred samim seboj nejasen v izgradnji posameznih značajev, bolj oovelističen kakor dramatski v dialogu V veem njegovem umetniškem pojmovanju čutimo dunajski secesionizem iz katerega so ga začeli dvigati vplivi Ibsenove dramatike in N-etzschejeve filozofije, ne da bi se obenem mogel ubraniti miku nov oromantične miselnosti. Tako se je raavijal in notranje obliko- val in iz vse te kaotično meglene, vendar :m-pulzivne in strastne duševne vsebine se je dvignila zasnova »jegove prve pomembnejše drame »Jakoba Rude«. »Jakob Ruda« prihaja sedaj že četrtič na oder ljub janske Drame, kar je pač znamenje, da je celo to Cankarjevo dramatsko delo mnogo trdoživejše, kakor so mogli presod'.ti njegovi ocenjevalci ob prvi predstavi ali ob izidu knjižne izdaje. »Jakob Ruda« se vzlic vsena šibkim stranem vrača vedno znova v naš živi repertoar, ker 9e je sploh spremenil ves odnos do Cankarjeve dramatike, tako da imamo zanjo dandanašnji mnogo več razumevanja; z druge strani pa čutimo ob ponovitvah nekaterih naših starejših in novejših dramat-skih del, kolikanj več lahko še vedno nudi Cankar tudi tam, kjer je kakor v »Jakobu Rudi« kvalitativno šibkejši nego v poznejših igrah. Kajti tudi v »Jakobu Rudi« se že čuti neka izrazito cankarjanska atmosfera; že v tem dramatskem poskusu se pojavljajo bl--kavice malone vseh Cankarjevih poznejših umetniških, etičnih in socialnih idej. Spričo neizdelan osti konfliktov in značajev bi Cankarjev dialog, v tej drami učinkoval gostobesedno in pusto, če bi nas ne premotil s svojo, v primeri s starejšimi in z drugim: našimi dramatiki kar bleščečo besedo: zanesljiv vim znakom resničnega lirika, kar je bil Cankar po vsem svojem bistvu. Vsaka ponovna uprizoritev Cankarjevega »Jakoba Rude« nudi priliko dramaturška ti Kteramo-kritičnih obračunov z začetki Cankarjeve dramatske tvornosti. Ob sedanji uprizoritvi je zapisal marsikaj tehtnega m veljavnega dramaturg Janko Moder v svojih Bežnih pripombah (Gledališki list, Drama, št 1.). Z druge strani pa se z vsako ponovno uprizoritvijo preizkušajo smemiee in domisleki can-karjansike rožije, glede kateie gotovo še niso Me izčrpane vse stilne možnosti in povedana zadnja beseda, tako da pravega režiserja, ki bo Cankarjevo delo tako zagrabil, kakor ie nekoč Sanislavskj čehova, morda lahko šele pričakujemo. Sedanjo uprizoiitev »Jakoba Rude« Je pripravil režiser M-lan S k r b ■ n š e k. Dob;li smo jo v celotnem besedilu, kar izpričuje bolj režiserjev spoštljivi odnos do Cankarjevega dela kakor pa živo potrebo odrskega učinka. V ostalem pa je Skrbmšku š'o za to, da da uprzoritvi vzlic vsem srednjeevropskim, narodno brezizraznim potezam njenih poglavitnih oseb kar največ domačnosti, dalje da kar se da poudan etično vsebino dela in reši za odrsko real-zacjo njegove poetične odlike. To mu je v glavnem uspelo, in tako smo dobili »Jakoba Rudo« v skladni, in kolikor je to spričo dramatek:h pomankljivosti mogoče, učin-kovt! formi. Razdelitev vlog se zdi dobro pretehtana; nj'.h nositelji morejo z močjo in pre-pričevalnostjo igranja nadomestiti psihološko nedognanost posameznih karakterjev. V tem pogledu stoji v ospredju igre sam Milan Skrbinšek v naslovni vlogi: dal je kar moči življenjsko in prepričljivo podobo moža, ki na robu prepada spoznava tragični nezm-sel svojih zablod in ko vidi, kam je pahnil hčer, to svojo zadnjo rešiilno bilko, najde v prostovoljni smrti kazen za lahkomiselnost. Skrttfn-škov Jakob Ruda je z velikim razumevanjem izdelana vloga propadajočega človeka, ki ga z-jedata melanholija in občutek notranje nemoči — figura, kakor je bik posebno ljube psihologi i dekadentne literature. Takisto s psihološke stTani je segala pod površno vsakdanjosti ga. V. Juvanova v vlogi Rudove hčere Ane, ki se z navideznim veseljem, a polna gorjupe žalosti žrtvuje za očeta in teto, dokler ne spozna ob očetovi smrti, da b: bilo vae zaman, in gre s slikarjem Dolinarjem na novo življenjsko pot J a n o \ Dolinar, umetnik, ki te s svojo ostrejšo etično zavestjo vmeša v Rude-vo rodbinsko dramo in nehote pripomore do tragičnega konca, ki pe pomeni Anino sprostitev, razodeva karakterno premočrtanost in zdi&v realizem, v čemer Se oddaljuj« tipu Cankarjevih umetnikov postane p« tem bolj prikupen :n živ. Pavla Kovič a Peter Broš ne ustreza povsem prvotni zamisli te figure, zlasti tempo igre zaostaja za impulzivnoebjo Cankarjevega uŽvača in vaškega Kajaka, vendar v okviru te koncepcije Broša prav zanimivo podaja karakter človeka, ki meni da de!a dobro, ko v resnici koplje grob Jakobu Rudi m ugonablja Anino srečo. Prav prkupna je M Skrbinškova v vlog Alme: novo angažirana "igralka se je s to vlogo uspešno predstavila in se samo nadejamo, da jo bomo kmalu videli v kaki vodilni vlogi Izmed ostalih sodelujočih je omeniti še Kraljevo kot Rudovo sestro Marto, Cesarja kot Dob-nika. N a k r 91 a kot inženirja. Blaža kot učitelja Justina in B r e z i g a r j a kot pisarja Košuto. Posebej je opozoril nase Blaž v trenutku. ko pripoveduje o Rudovi smrti. V vlogah delavcev nastopajo Dolinar, Miklavec in Tomažič. Inscenacija interiera je delo ing. arh. F r a n z a. Nedeljska predstava je potekla, kakor je sedaj skoraj že ob sebi umljivo. v razprodanem gledališču. Otvoritev sezone je bila tudi s te strani v dobrem znamenju. Nova premiera: Renesančna komedija »Kar hočete" Tudi W:lliam Shakespeare, velik?, dramatik elizabetinske dobe. ce je moral uklanjati želji občinstva in pisat: poleg tragedij komedije za zabave željne ljudi. Tako sta nastali igri »Kar hočete» in »Kakor vam ugaja« ki s svojimi naslov; izdajata, da je dal avtor občinstvu to, »kar hoče« in »kar mu ugaja«. Morda je naslov malce ironičen, delo vsekakor — izvzernši sarkazmov norca v igri, s katerim se je avtor mogoče identificiral — ne izdaja nič takega. »Kar hočete« ie delo. ki ga štejejo literarni zgodovinarja «med najvišje in qajsvobodnejše stvaritve humorja«. Kaj je prav za prav »Kar hočete«? Lahkotna komedija, renesančen scherzo, ves veder, šegav in razigran začinjen z rHmičnnni in harmoničnimi posebnostmi. To je ena Izmed Shakespearievih komedij, ki vsebuje posebno gradozno razgibano ritmiko v poteku dajanja in osebnem utripa snačajar. Variacije v zamenjavi oseb, dvojčkov: brata Sebastijana in sestre Viole, ki se preebieče v bratovo nošo "in zbudi kot »mladenič« ljubezen grofice Oli-vije, sama pa se zaljub: v grofa Orsina, buffo-tercet: debeli vitez Tobija, suhljati vitez Bledica in domišljavi dvornk Malvolio — subro-ta — hišna Marija in dvom: norec — kar vpijejo po glasbi, in čudno je. da to delo doslej še ni zamikalo kakega skladatelja, da bi ga uglasbil. Ta čisto nenamenska komedija je brez vsakršnega drugega programa, kakor da zgolj zabava s tem. ko kaže stanovitnost zaljubljencev, nagajivost šaljivcev in nepoboljšljiv ost dom-š-Ijavca. V naši Drami je bila uprizorjena v teku let že večkrat v prof. Šestovi in enkrat v dr. Ga-vellovi režiji. Tudi tokrat jo je pripravil prof. Šest. in secer v deioma novi zasedbi: Oisino — Drenovec Sebastijan — Nakret, Antonio — VI. Skrbinšek kapitan — Kovič. Valentin — B'tenc, Curio — Košuta, Tobija — Peček, Bledica — Jan, Malvolio — Gregorin. Fabijan — Gorinšek, norec — Sever. Olivija — Šaričeva, Viola — Rasbergerjeva. Marija — Svetelova. kapucin — Lipah, vodja biričev — Verdonik. Olivijin sluga — Raztresen Sodelujejo tud: člani Dramskega študija. Scenograf — ing. Franz. V pestri vrsti del, fc jih bo dala Drama ▼ letošnji sezoni in ki predstavljajo najrazličnejše zvrsti dramatske literature, od klasikov, katerih dela imajo večnostno človeško potezo, preko sodobnih, aktualnih, in takih z polpte^ tekle dobe, ki zanimajo zaradi paralel ali na* eprotij z današnjim živi ien jem pa do fantastičnih in zgolj zabavnih, spada »Kar hočete* oo svoji vsebini v zabavno zvrst klasične komedije. Tako bomo imeli že koj v začetku sezone na odru tri povsem različna dela: Cankarjevega »Jakoba Rudo«, zrcalo naše psihe. Shakespearov »Kar hočete«, renesančen scherzo, in Mile Budaka »Ognjišče«, družinsko dramo 't sodobnega življenja l'«3ceea ljudstva Torej tudi za, naše občinstvo — »Kar hočete« Maša SL t Vsem delodajalcem Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani obvešča delodajalce, da se z uvedbo XL in XIX mezdnega razreda izpreminjajo zneski, ki jih smejo delodajalci odtegniti od delavčevih plač. Ti dovoljeni odbitki znaSajo za: Po tabeli A skupno za zavarov. za starost, onemoglost in smrt dan Po tabeli B brez zavarovanja za starost, onemoglost in smrt r. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 XL m. r. XII. m. r. XL m. r. XII. m. 3.50 4.20 2.70 3.20 7.— 8.40 5.40 6.50 10.60 12.70 8.10 9.70 14.10 16.90 10.80 12.90 17.60 21.10 13.50 16.20 21.10 25.30 16.20 19.40 24.60 29.60 18.90 22.60 28.20 33.80 21.60 25.90 31.70 38.— 24.30 29.10 35.20 42.20 27.— 32.30 38.70 46.50 29.60 35.60 42.20 50.70 32.30 38.80 45.80 54.90 35,— 42.— 49.30 59.10 37.70 45.30 52.80 63.40 40.40 48.50 56.30 67.60 43.10 51.70 59.80 71.80 45.80 55.— 63.40 76.— 48.50 58.20 66.90 80.30 51.20 61.40 70.40 84.50 53.90 64.70 73.90 88.70 56.60 67.90 77.40 92.90 59.30 71.10 81.— 97.20 62.— 74.40 84.50 101.40 64.70 77.60 88.— 105.60 67.40 80.90 91.50 109.80 70.10 84.10 95.— 114.— 72.80 87.30 Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani SPOR T Podrvbmsti o uspehu Herntesove etiajstcrlce na igrišču v Beljaku K včerajšnjemu kratkemu prvemu obvestila o gosiovanju l jubljanskega Her-mesa so nam spremljevalci enajstorice dati o tej uspeli prireditvi še naslednje podrobne podatke: Hermes je gostoval v Beljaku ojačen s štirimi igralci Iztoka. Enajstorica je zaigrala jako poletno in srčno ter je zaslužila najmanj ne-odSočen rezultat če ne še morda zmago. Bila je nasprotniku premočna v točnejšem podajanju startu in hitrost, ki je tokrat bila največja odlika hermežanskega moštva. Sodniku Finku iz Beljaka (načelnik moštva) «ta se predstavili enajstorici v naslednjih se- Villefoer SV: VeKogne—Ulbmg Mayer—Pe-lech, Napecm. Tengg—Melchioe. Petz, Friess-ner. Bodi in Callmayer. Hermes: Oblak—Aljančič Emest. Nagode Slavko—Franzot, Januš, Košenina. Nagode Drago, Brodnik, Kumar, Rogel in Šibenik. Hermes je takoj pričel z ostrim napadom m vrata, k: pa se je končal s strelom iz kota — brez koristi.. Toda že v 10. minuti izrabi spretni Šibenik majhno pogreško branilca, ki mu uide in s krasnim neubranljivim strelom povode svoje moštvo v vodstvo 1:0. Igra je zek> živahna, situacije pred golom se menjavajo z bliskovito naglico. Že v 17. m-nuti nspe Beljaku, da po Fressnaerju izenači. Kmalu za tem. v 21. minuti, pa sipravi Petz s krasno planiranim ostrim strelom Beljačane v vodstvo 2:1. V protinapadu v 23. min. pa uspe Nagodetu, da po Šibenikovem centru s silnim, strelom premaga vratarja in izravna — 2:2 (najlepši gol dneva!); v 38. min. pa je zopet Petz na mestu :n spet je Beljak v vodstvu s 3:2. Do odmora se to stanje ne spremeni več. Po odmoru Beljačani pritisnejo z vso silo. Hermes se takoj ne znajde, posebno krilska vrsta ni točna in ne oddaja žog ostalim igralcem, temveč vedno naravnost svojemu nasprotniku in prav zato Beljačanom uspe. da zab-jejo v bližnjih 5 minutah kar dva gola; stanje je že 5:2 za Beljak. Strelca teh strelov, ki so bili neubranljivi, sta bila Bock in Callmaver. S-tua-c% se je zdela za Hermes že skoraj brezupna. Razlika 2:5 je pač previsoka, da bi jo bilo mogoče izravnati na tujem igrišču. Toda Her-mežani so naenkrat kakor prerojeni! Zaigrajo s tako silnim elanom in voljo, da premagujejo vse ovire in kar naprej prodirajo do nasprotnikovega gola. Vse nasprotnikove napade mojstrsko odbija izvrstni Aljančič. ki je daleko najboljši mož na polju. Brodnik, ki je tokrat izredno marljiv ,se sam prebije 6kozi obrambo ter iz bližine pogodi v mrežo ter zniža na 5:3. Hennežani napadajo še dalje z vsemi salami, tempo je vprav peklenski. Nagode Drago uide na krilu sicer odločnemu branilcu in smušk&-mu skakalcu Maverju, ki ga dobro poznamo s Planice in drugih zimsko-športnih torišč, ter zniža stanje na 5:4. Občinstvo je skrajno vznemirjeno in že ploska gostom. k:. igrajo z izredno požrtvovalnostjo. Toda Hermes obdrži pobudo v rokah. Brodniku uspe, da izkoristi majhno napako obrambe ter iz bližine neubranljivo zabije pet: gol ter doseže izenačenje. Vihamo odobravanje ljubljanske koloniije spremlja ta zgoditek. Tekma je dosegla višek: Hermes je od 2:5 dosegel neverjetno: 5:5. Tega niso Beljačani pričakovali. Na igrišču je zdaj popoln mir. ko prične Beljak s početn-m D. Goebeler: Sestri in »on« Roman Kaj ga je grabilo? Hemz Jordan ga je začudeno gledal. Skoraj takisto je bilo, kakor T>Ttri , 1 POSTREŽNICO od 7. do 3. ure. s hrano in dobro plačo, takoi sprejmem. Event. popoldne, brez hrane.— Naslov v ogl. odd. Jutra 25994-19 NATAKARICO sprejme gostilna Cankarjevo nabrežje 15. 25934-la POSTREŽNICO pridno, išče mala druži-na treh o^eb v sredini mesta. Plača ln hrana dobra. Naslov v ogl- oddelku Jutra. 26045-la POŠTENO ŽENSKO sprejmem v službo kot gospodinjsko pomočnico k 4 članski dmžini proti dobri plači in dobri hrani. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26035-1a MLADO DEKLE sprejmem k otrokom samo začasno, čez dan — Dobra plača in hrana. Demšar. ZrTojak 3. 26050-la POSTREŽNICO pošteno in čisto, par-kr.it tedensko Iščem v bližini tobačne tovarne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26089-1 a TKALKO in snovalko sprejmemo v LJubljani. Plača dobra. Naslov v ogl. odd Jutra 26087-la SLUŽKINJO z dobro plačo ln hrano sprejme takoj gost;ln.i. Naslov v ogl. odd. Jutra 26081 la TEKAČA 15 do 16 letnega sprejme tvrdka -Sirk«. Ljubljana Podmilščakova ul. 11. 26074-la KATERA ml sprede 2 kg prediva. Plačam v denarju ali s protivrednostjo. Naslov pustrtti v ogl. odd. Jutra pod »čimprej e« 26068 3 Prodam GOJZERJE ŠT. 39 dobro ohranjene, proda Korošec. Bezenškova 34-1 26058-6 PRODAM 1 par novih, visokih moških čevljev št. 44 lz finega boksa -in dva para novih visokih moških športnih čevljev iz krom usnja št. 41 in 42. Igri-ška ul. 6. dvorišče levo 26055 6 ČRNO BARVO specialno, najprimernejšo za črne cementne izdelke. cca 1000 kg. prodam najugodnejšemu i>o nudniku. Poizve se v tehnični pisarni. Slomškova ulica 19 . 26032-6 DAMSKI PLASC balonska svila, skoro nov prodam Naflov v oglasnem odd. Jutra. 26056-6 MOŠKO KOLO potrebno malega popra vila. ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd Jutra. 26054-6 % L I ste poravnali naročnino? KLAV. HARMONIKO nemško. 34 tipk. 80 basov 2 regiistra. zamenjam za manjšo 34 tipk. 60 basov, brez registra. Ogled od 2. do 3. Rav. Ur. Stari trg 19-11. 26048 6 MOŠKI PLAŠČ črn. za vitko potavo — prodam. Ogled od 12. do 14. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26052-6 OPUSUM krzno za plašč in dola-rrico podloženo z bizam krznom, prodam. Ver-stovškova 16-1. 26046-6 2 OTROŠKA PLAŠČA :n čevlje št. 33. prodam Nnsiov v ogl. odd. Jutra. 26034-6 ČRNO BARVO specialno najprlmernej šo za cementne izdelke, prodam najugodnejšemu ponudniku. Poizve se v tehnični p;sarni. Slomškova Ulica 19. 26031-6 NALIVNO PERO dragoceno, primerno darilo prodam. Ogled od 9. do 12. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra 26036 6 STENICE. ŠČURKE podgane zanesljivo uniči zavod za pokonča vanje mrčesa in golazni. Zor, Tavčarjeva 4-IH. 26039-6 JEDILNICO dobr,-, ohranjeno iz trde gr. l«*a, črno pol tiram, ugodno prodam. Ogled od 7. do 9. ure. Natla-čenova 16-1. 25038-6 ELEKTR. ŠTEDILNIK s tremi kuhalniki mode ren. maln rabljen, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 26037-6 VELIKI FIKUS palme, filodendro in dru ge sobne rastline prodam Na ov v opl odd. Jutra. 26043-6 MOŠKO BLAGO za obleko zimsko, tem. nosdvo. prodam. Florjan ska 40. spodaj 26051-6 ČRNE ŠKORNJE gumijaste št. 37"j. nove. nove črne čevlje št. 37 in pol. otroške čevlje št. 24. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26093-6 15 m FLANELE prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26090-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni. do'.or0 ohranjen, prodam. Rožna dolina c. nt. št. 12 26091-6 NOVO JOPO angora. prodam. Naflov v ogl. odd Jutra. 26088 6 BLAGO ZA ZAVESE švicarski >marfcizet« 2.20 m širok, krem barve. — prodam Naslov v oglafi nem odd. Jutra. 26084-6 ZENITH moško, krom. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26085-6 ŽENSKE ČEVLJE rjave, semiš. z visoko P« to št. 39 in dekliške rjave z nizko peto št. 37. že rabljene, prodam. Ogled od 17. do 19. ure. Naslov v ogl. odd. Ju tra. 26086-6 DAMSKO JOPICO belo. kožuhovinasto prodam. Primerna tudi za predelavo v otroški kožušček. Naslov v ogl. od delku Jutra. 26078-6 POL GOJZERJE skoraj nove. št. 38 in ga Ioše, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 26075-6 BLAGO za damski plašč s pod' logo m blago za moške srajce, črtasto, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 26071-6 PEPITA BLAGO fivo. volneno za zimsko obleko, proda-m. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26072-6 ŠPORTNO BLAGO za dvojne pum pari ce — prodam. Naslov v oglasnem odd Jutra. 26073-6 OBLEKO popolnoma novo, za srednjo postavo, orodam. Flor j ans ka ul. 7-L 26061-6 ŠIVALNI STROJ Pfaff. zelo dobro ohranjen. prodam. Resi jeva 30. podpritličje. 26063JB PRODAM temnomodro blago (fufc-no) predvojno za d-m ski plašč, jed Ini pribor alpacc.i srebro, desertni in jedilni, naočnike za ultravioletn? žarke p!us 5.50 in ščlpalnik. Kolesij =ka 23 . 26065 6 RADIOAPARAT 3 + 1 po zelo ugodni .ceni prodam. Medvedova 17. Travnik. 26066-6 DAMSKO KOLO športno dobro ohranle no zamenjam za radio ali prodam. Poizve *e pri m-ehan ku Tvanu Pri-'ooršiču. Gregorinov-, 8. 26067-6 VILO ALi HIŠO v lepi vilsk: četrti Ljubljane. kupim do 2 mili-Jona lir. Ponud'oe na ogl odd. Jutra pod šifro »Komfortno« 25827-20 ZEMLJIŠČE prazno ali s kakšnimi ob jektl za industrijske na. mene vsake velikosti, kupim tudi do 1.800.000 lir. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rabim zase. 25819-20 ZAPRAVLTIVCEK dobro ohranjen kupim ali zamenjam. Trno^ka 14. 26006-7 VSAKO ANTIKVARICNO elovensko knjigo, revijo, časopise, poearrezne odtise kot tudi stare listi ne kupuie in najboljše plačuje Knjigarni Janez Dolžan. Ljubliana. Stritarjeva ulica 6. J 407-7 RJUHE. KAPNE, posteljno perilo, brisa če razno moško ln dam sko perilo kupujem stal no tn plačam najboljše cene Kupujem tudi raz lična druga oblačila, ev prevzamem ista ▼ komisijsko prodajo Hinko Privšek. Kolodvorska 7 nasproti mestnega kopa lišča. J-415-7 STARO OBLEKO vsakovrstno. moško in žensko perilo, čevlje in posteljnino kupi Marija Golob. Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29. 26057-7 VEKOVE KOZARCE ali druge z gumijem takoj kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26053-7 KUH. TEHTNICO kup:m ali zamenjam Z3 protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26042-7 LEPO PREPROGO pirot=ko. večjo ali mani-šn kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Mla-doporočenca nujno. 26096-7 PERZ. PREPROGO vsake vrste, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za lepo stanovanje« 26097-7 HIŠO z gostilniškimi lokali ali tudi tako. ki bi se dala preurediti v ta namen— kupim do 1.900.000 lir. Samo resne ln odločne ponudbe na. ogl. oddelek Jutra pod »Takoj in direktno« 25820-20 Nepremičnine TRAVNIK v izmeri 11.000 kv. m, med potokom Čurnovcem in Pot na rakovo Jelšo. PARCELA na vzhodni stram" 900 kv. m za Lir 220.000. PARCELA na Viču, 6.000 kv. sn, a 55 Lir. Realitetna pisarna ZAJEC ANDREJ Tavčarjeva nlica št. 10. PARCELO znotraj bloka, kupim.— Posredovalci izključeni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26092 20 LEPO NAGRADO dobi. kdor mi preskrbi sobo, kohinjo in po mož nost: še kabinet v kateremkoli predmestju. Po. nudbe na cgl. odd. Jutra pod »Takoj c 26059-21» OPREMLJ. SOBICO prepro to s štedilnikom ali železno pečjo, išče gospod. Ponudbe na og'. odd Jutra pod »čista sobica« 25887-23a 1—2 SOBI stanovanjski prazni — iščem v mestu za 2 o^e-bi. Ponudbe nu ogl. odd. Jutra pod »Nagrada« 2«m-23i SKROMNA mOSPA si želi malo sobico. Ima svoje perilo. Večinoma ves dan odsotna. Plačljivo v denarju ali pomoč v krpanju in likanju pe rila. Oddajte pretim naslov v ogl. odd. Jutra pod »Begunka« 26069 23a PREDMETE umetniške vrednosti, kupuje in prodaja trgovina »Umetnost«. Kolodvorska 30. 24873-37 IZGUBIL SEM denarnico z denarjem m dokumenti. Sem invalid ter naprošam poštenega najditelja naj jo vrne v ogl odd. Jutra proti na gradi. 26004 37 Zatemnitev od I8.30 do 5.50 KINO MATICA Telefon 22-41 Film iz kolonijalnega življenja Kongo ekspres Wiily Birgel, Marianne Hoppe, Kene Deltgen Predstave ob 16. in 19. uri KINO SLOGA TeL 27-30 Zabavna filmska komedija! Blazne sanje in njih uresničenje Sanjala sem o tebi Fita Benkhoff, Kari Schonbdcb Predstave ob 16. in 19. url KINO UNION Telefon 22-21 Iz dunajskega predpustnega vrvenja PLES V OPERI Paul Horbiger, Marte Harell, HeH Flnkenzeller, Hans Moser, Theo Lin gen Predstave ob 16. in 19.15 uri »Najprej seveda zaviješ v Ouedlinburg?« je menil Heinz Jordan. »Ne, nič me ne vleče. 2ive duže več ne poznam. Ti si se menda tudi že zdavnaj odtrgal — ali ti mar starši še žive?« »Ne, oba sta zdavnaj mrtva. Oče je umrl zadnji, osemdeset in nekaj mu jih je bilo. Vendar človek še zmerom rad časih pogleda v to ljubo gnezdeče in postopa po vijugastih uličicah ali pa gre na Stari grad in čez Ptičnico.« »Kjer ni doibri kralj Henrik gotovo nikoli nobenega ptiča ujel.« »Nič ne de. Tudd bajke imajo svoje življenje,« je rekel Heinz Jordan. »Tvoj stari konjiček! Si mar še vedno tak, da laziš po vseh kotih in iščeš istorij?« »Se večino, saj prav zato sem prdžel tu gor. Kodanj ima zgodovino!« »To ti je gostiij a za našega kralja Henrika!« Tomaž Maltesn se je bučno zasmejal. »Ali te niso takrat tako imenovali, našemu staremu kralju v spomin?« »Da,« je Heinz Jordan počasi in zategnje-no pritrdil, »Roža Fabriciusova me je časih tako klicala.« Čuden rooilk je nastal. Tomaž Malten je obračal d&urcfto, ki mu je bika ugasnila, in jo tfkufial pn&awti s krmilom, 6ut*č, kako ae H«ir*ov« ofi s čudno vpražujočim izrazom upora jo vanj. Živčno se i« »nsine^al: »Da, Roža Fabriciusova, hčerka starega mestnega svetnika Fabridusa, ki je bila zmerom z nami, kadar smo plezali po Starem gradu in iztikali po stolnici.« »Njena mlajša sestrica je bila povsem drugačna.« »Si to mar tudi poznal?« »Ciliko? I seveda! Takrat, ko smo hodili v šolo, je bila še majcena, toda pozneje, ko sem se vračal s tehnike! šsst ali sedem let je imela, prava divja kožica, zmerom lakomna stvari, ki so bile prav za prav prepovedane, zmerom nared, da skoči čez plot. Enkrat je celo skrivaj splezala z menoj v stolniške stolpe, prav na vrh, po najvišjih in najbolj mafjavih stopnicah.« »To je bilo vendar prepovedano, bilo je nevarno, tja gor ni smel nihče.« »Seveda ni smel, a nas je baš to ptba-valo, posebno pa še to žabico. In tudi pozneje sva bila večkrat skupaj. To so bili lepi časi Skoda, da se je potem vse tako obrnilo.« »Kaj?« je kratko in ostro vprašal Heinz. »Kaj?« Tomaž Malten je posluhnil. »Kaj? Nu, menda poznaš tisti škandal z njenim očetom. Gotovo si bil doma, ko se je zgodila Meni je mati pisala. Petdeset tisoč mark je manjkalo v mestni blagajni Poneverbe so se moral* nadaljevati več let In s*ari? Nu, takrat ao pravili, da ga J« kap. Zdravnik je tudi potrdil, da so ga vsaj lahko spodobno pokopali. O vrvi je pač nerodno razpravljati!« »Pa so le razpravljali o nji — še preveč!« »Torej vendar poznaš istorijo. Je pač vse močno prizadela. Mati je, kolikor pomnim, kmalu za možem od žailosti umrla.« »2e nekaj tednov potem« »Tako? Ubogi dekleti. Hudo sta morah trpeti.« »Menda. Zaničevanja vsega mesta ni lahko prenašati. Z redkimi izjemami se je bilo vse odvrnilo od njiju. Pravijo, da je bila Roza tik pred zaroko. Tudi to se je razibilo in sesulo, ko je prišla nesreča.« »Da-a!« je rekel Tomaž Malten in ravnodušno skomignil z rameni: »Kdo bi se pa vezal z rodbino, ki ji je oče zabredel v poneverbe in nazadnje v samomor. Ko bi človek le vedel, čemu je stari jemal denar. Skrbi vendar niso imeli. Premoženje je tudi bilo. In on, tak preprost in skromen mož, ki so ga vsi čislali in spoštovali, kam. za Boga, je vtikal denarje?« »Vofoče jih ni bfl vzel —« Besede so bile kratke in hladne. »Ni jih bal vzel?« Malten je postavil ko-aarec, ki ga je pravkar hotel ponesti k ustom, naoaj ne mizo. Zdrznil ae je »In — tibta reč z vrvjo?« »Vrv ni bila mr, in tolilianj opravljana kao je bile prava kep; zadela ga je od etra- hu in groze, ko je odkril primanjklj.aj in po tvorbe v knjigah.« »Tak kako pa to? Kdo je torej bil? Saj so trdili, da je stvar jasna kakor beli dan, vse mesto je bilo polno hrupa zastran tega.« »Vsa mesta so časih polna reči, ki so baje jasne kakor beli dan, kasneje pa se izkažejo kot velike zmote.« »Ko sem se odpeljal z Nizozemskega na Švedsko, je bila preiskava o tej stvari vsekajte končana.« »Ob tem bi bilo nemara tudi ostalo. Pogumno dekle pa je doseglo, da so jo spet obnovili.« »Pogumno dekle? To je mogla biti samo Roza. Kaj je storiiLa?« »Nekaj, kar vsem drugim ni prišlo na misel. ,Tega moj oče ni storil,' je rekla, ko je zahrumel veliki škandal. Revščina in stiska jo je obdajala, premoženje je bilo zaseženo. Prodala je svoj lišp in s tem poslala sestrico v neki zavod v Halberstadtu, sama pa se je jela učiti strežbe bolnikov in nege otrok.« »To je bilo zanjo kakor nalašč. Strežba bolnikov še izza materinih dni in tudi sicer! zmerom je imela okrog sebe trumo otro-čadi, ki jim je brisala smrkave noske. Ofctv e& so naia prihodnost, je poudarjala že ta-tarat.« »Ne, čeprav ne bas s temi besedami, pa vsaj z dejansko pomočjo.« Sch.*.ueiter - Urejuje: Davorin Bavljen - Fttr pJEfjLS A. G.« als Drnc&stelle — Za »Narodno tiskarno d. d^c kot Vottlfl — Fttr »N< oddelfb odgovarjat