Po&ntna plačana v gotovini Leto LX!H. sfeu. 5 U LiuBljoni, v sredo 8. januarja 1930 Cena Din 1 — SLOVENSKI fcfeaja vsak dan popoldne, izvzemši ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Dia 2.—, do 100 vrst Din 2-50. večji inaerati petit vrela Dio 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej, »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 144.— Din. za inozemstvo 300— Din. — Rokopisi se ae vračajo. — NaSe telefonske številke so: 3122. 3123 3124. 3125 in 312«. MALA ANTANTA UNGOV NACRT ITifiL/i Alillllllil lil IUUilUUV llAtU 1 Če ne pride do sporazuma glede vzhodnih reparacij, države Male antanfe ne bodo pod' pisale Youngovega načrta o likvidaciji rep aracijskega problema — Ustavitev repara cijskih dajatev Mali antanti? I — w O m ■ - — - - - - ... C* n/i ny!>/i « * s* t i * 1 ■». * •'/a ," mI.I — ^ - - - S * m _J " _ - * / . F _ _ t _A. _ T _ _ ____ v t___! 1 1 _ „ 1 O _ ! a — ' _* _ ~ 1_______ _ ____ _v • T ■ ■ Haag, 8. januarja, s. Stališče velu kih driavsupnic v vprašanju vzhodnih reparacij vznemirja očividno neprijeU no ne samo Madžarsko, na katero naj bi se izvedel pritisk, temveč tudi male upnice, kakor Češkoslovaško, Jugosla* vijo, Rumunijo in Poljsko, ker obstoja nevarnost da bi imela lahko interpre* tacija velikih upnikov znatne posledi* ce za Malo antanio in Poljsko. Države Male antante si že več dni prizade\>a* jo, da bi dobile od velikih držav-upnic pristanek, da bodo udeležene pri za-ključitvi pogodb o zastavnim (Treu* handvertrage), s katerimi bodo države* upnice prenesle izvedbo reparacijskih poslov mednarodni plačilni banki. Če pa z Madžarsko ne bo prišlo do spo* razuma glede vzhodnih reparacij in bi Mala antanta in Poljska ne hoteli pod-višati Youngovega načrta — to pod; irtavajo Francozi in Angleži soglasno — bi bile izključene tudi pri teh po; godbah o zastavninah (Treuhandver* t rage). Razen tega obstoja nevarnost, da bi plačila, do katerih imata Mala antanta in Poljska pravico po Youn* govem načrtu, ostala tako dolgo zbra* na pri mednarodni plačilni banki in bi ne bila izplačana prej, dokler te drža* ve ne bi podpisale Youngovega načrta. Tretja posledica, ki bi sledila, če bi te države ne hotele podpisati Youngo* vega načrta, bi bila predhodna izklju* čitev malih držav iz upravnega sveta mednarodne banke, v katerem upata Poljska in Češkoslovaškn dobiti se* deže. Odbor za vzhodne reparacije je včeraj ves dan razpravljal o bolgar* skih reparacijah, vendar ni prišlo do sporazuma. Predlog, ki ga je včeraj stavil pododbor, določa začetna plači* la po 5 milijonov zlatih frankov na leto, končno številko 18 milijonov in končno povprečno vrednost po 12 in pol milijona, docim se sklicujejo Bol* gari na to, da jim je bil že prej pri* znan letni obrok po 11 milijonov, sami pa ponujajo 10 milijonov na leto. Tra» janje teh brezobrestnih odplačilnih dajatev naj bi bilo določeno na 36 let. Haag, 8. januarja, g. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se je te* kom današnjega dneva pogajal s fran* coskim ministrskim predsednikom Tardieuiem glede češkoslovaškega osvobodilnega dolga. Ta pogajanja naj bi našla modus odplačila v prime* ru če bi prišlo med nasledstvenimi dr* žavami do raznih nameravanih dogo* vorov. Ministrska seja odbora za nemške reparacije je včeraj zaključila prvo čU tanje nekaterih spornih točk. Po da* našnjem odmoru se bo v četrtek do* poldne vršilo drugo čitanje. Neodloče* no je ostalo vprašanje, kaj naj se zgo* di z odgodenimi plačili po poteku mo* ratorija, ki ga je najavila Nemčija, Vlak zavozil v prepad Na progi Tunis-Alžir je popusti! most - Ves vlak je padel v prepad - 20 mrtvih, 42 težko ranjenih Pariz, 8. januarja. »Agence Havas« poroča iz Tunisa: Po brzojavnih vesteh, ki so snoči prispele v Tunis, se je ponesrečil osebni vlak na progi Tunis — Alžir. Nesreča se je zgodila v departementu Konstantine. Na nekem mostu je skočila lokomotiva iz tira. Posledica tega je bila, da se je porušilo nosilno ogrodje mostu in so vsi naslednji vagoni z lokomctivo vred strmoglavili v globočino. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo 20 mrtvih in 42 težko ranjenih. Vzrok nesreče še ni pojasnjen, misli pa se, da gre za atentat. Razdelitev oblasti na morju Francoski predlog za razdelitev pomorskih interesov prave za razerožitveno konferenco v Londonu Pariz. 8. januarja. Kakor znano, so francoski strokovnjaki v spomenici, v kateri >e bilo točno pojasnjeno stališče francoske vla<3e slede razorožitve v splošnem in glede pomorske -razoro- 1 žitve še posebej, izdelali tudi osnovo, s katero se proporci.k>naIno dele pormor-s-ki interesi vseh velesil. Ta elaborat bo predložen pomorski razorožitveni konferenci v Londonu ter bo. kakor se zatrjuje, tvoril podJago za dofločitev tonaže vojnih mornaric petih pomorskih velesil. »Matim« izve, da so francoski strokovnjaki pri sestavi tega pred-lo-ga upoštevali teritorijalni razvoj in dolžino obale vsake posamezne države ter njeno trgovsko in gospodarsko aktivnost na rnoT?u. Na tej bazi so francoski strokovnjaki sestavili ključ, .po katerem nai bi se .proporcionalno določfla višina Smrt na izletu Split, 8. jan. č. V nenavadnih okoliščinah je preminul 44-letni upokojeni finančni preglednik Vitko Krstulović. V družbi dame je krenil z motornim čolnom na morski izlet Daleč od obrežja so ga nenadoma prijele slabosti in je nezavesten omahnil. Spremljevalka je imela toliko prisotnosti duha, da je nemudoma pograbila za krmilo in čolmč srečno privedla do obale. Sodna in zdravniška komisija je ugotovila, da je zadeta .Krstulovića kap. Usodno prenočišče Split, 8. jan. č. Delavec Ante Kušeta je kupoval v Splitu zemljišče. Prenočišče si je poiskal v neki šele na pol zgrajeni hiši. Ko pa se je hotel ponoči dvigniti in o-*ti za trenutek iz poslopja, je padci v globoko klet in se na mestu ubil. tonaže -za vsako posamezno silo. Ta ključ predvideva naslednjo razdelitev: VeKka Britanija 10, Amerika 4.2, Francija 3, Japonska 1.6 in Italija 1. London. 8. januarja. Priprave za pomorsko razorozitveno konferenco so v polnem teku. Konferenca bo otvorjena na kar najbolj svečan način. Po vsej Angliji se bodo na dan otvoritve pomorske razoroži rvene konference služite maše za čim boljši uspeh konference. Canterburyški škof je izdal na vse podirejene cerkvene oblasti poziv, naj pozovejo ob otvoritvi pomorske razorožirvene konference vernike k molitvi za uspeh, ker je to po letu 1919. najvažnejša konferenca Neuspeh te -konference, pravi škof, bi pahni! ČTov?štvo da.!eč nazaj. Počastitev letalskega veterana Pariz, S. jan. AA- Pariški aeroklirb priredi pod predsedstvom ministra za letalstvo Lorraina Evnaca 16. t. m, svečano večerjo, da proslavi pionirja letalstva Santosa Du-monta, ki je bil te dni odlikovan z redom oficiria legije časti. Vihar nad lionsklm zalSvotm — Perpfgnan, 8. januarja. Ob obali divi a silen vihar. Vihar je presenetil več ribiških ladij, ki so se morale zateči v špansko luko Rosas. Sneg pada v osmih okrajih. V okrajih Prades in Ceret so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze. Razmah naše trgovske mornarice — Dubrovnik. 8- jan. č. Včeraj je zapustil gruško luko velik transoceanski parnik Jugoslovenskega Lloyda »Vojvoda Putnike, ki je prvič priplul v naše vode. Odoeljal je v Južno Ameriko drva. ki j lil je dobavila »Vardac d. d. v SaraLev* Važno za trgovske potnike D-anr-čma upratva Ljrublijttaa — mesto rezekaš*: ScJJisčno v shažbeaeini Tauznerivu so zavezani k pJaćevaaiii dtuvka ua dtotixx£ak cd podjet&i. cfrru-Utov in paklčoav po cjoivj 42, dnutga skupina, točka. 1 z*aikojia o aapascockvih đarv&fh. Nesjavćsno od čisoeca dohodka p&ačoDejo navedeni ta davek pred xačx.tkxxn podcBca v Betaeim iznosu 1000 Dčn OS. 52 čh 59 ounesnčeoega za&coa o nesjosredmah d£j\*Oi). Darvok &tirfoči ageaiti, tngovskj pomiki, ki pridejo ■iz {mozermsta-a zarado nakupa prodate in ^klec*ania ■arigovskiih postov v obče v tnazemsOvo. p.la<6a$o ta d'2Tv«ek na abmejni caTJnacmdd ob dohodn v traso drža«vo, kaikor je to pTediviđeoo v čTen-a 148. točka II. 5 psavtfjmka za čsvrSeivanje zakona o neposrednih ĆBKŠOb. Vsi Dedujoči ajgeinrfa in tir«ov>ski potmrjka. ka tii-so Izkljnčno v skužbeineirn ramrneciju, se pozirvflSa^. da iz^o^jo sa'oJo daivčnn dolžnost on psačafo ta d*an,->ek ta>boI, da se izognejo kazenskim posfedo-cam, predrerden:Tn v Senrj 139 omeojeo&ga zakona o neposTed-nilh datvikiih. Ameriška prohibicija Washington, 8. januarja. AA. V zbornici je včeraj narodni poslanec iz Newyorka La-gardija obsojal način, kako se sedaj vrši nadzorstvo nad prohibicijo, ki je doživelo popoln neuspeh. Govornik je bičal zlasti postopanje obalnih stražnikov, ki pri vsaki priJiki streljajo na tihotapce, ne meneč se zato ali koga ubijejo. »Suhi« poslanei pa so branili obalne stražnike ter zahtevali od zbornice, naj še razširi nadzorstvo nad prohibicijo ter poostri ukrepe proti tihotapcem alkohola. Roncem razprave je vlada izjavila, da mora nadzorovati nad 500 pristanišč in razen tega še neizmerno dolgo kanadsko mejo. Navzlic temu pa hoče storiti vse, da prepreči prehod tihotapcev z alkoholom preko meje. Pri zastajajoči telesni potrebi, napetem trebuhu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, tesnobnem po-čutku, splošni slabosti, utrujenosti, odvaja zelo mila naravna »Franz Josefova« grenčica, v želodcu in črevesu nabrane zaostanke prebave in prepreči v mnogih slučajih, da se ne pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali »Franz Josefove« vode pri možeh, ženah in otrocih z največjim uspehom. »Franz Josefova« voda se do« bi v vseh lekarnah »drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pride! Pride! ELITNI KINO MATICA! Onartier Latin Svetislav Petrovič pred vsem p? vprašanje, kateri organi naj bi izposlovali naknadno plačilo. Pri tem se je govorilo tudi o vprašanju negativne zastavnine, ki jo hočejo upniki kakor znano aktivirati. Nem* ška delegacija je v nadaljnem o-dklo* nila pozitivno zastavno pravico, ki dre preko določb Youngovega načrta. Dr* žave*upnice nameravajo glede te toč* ke staviti v četrtek nove predloge. Pariz, 8. januarja. V tukajšnjih kro* gih računajo da bo haaška konferenca zaključena najkasneje prihodnji torek. Nadejajo se, da bodo najtežja financ^ na vprašanja rešena do petka, na kar bo glede ostalih formalnosti kaj kma* lu dosežen sporazum. Berlin, 7. januarja, g. Kot posledic ca haaške konference, na kateri je bi* la dogovorjena omejitev nemških re* paracijkih dajatev na premogu za Ita* lijo, so Italijanke železnice za tekoče leto naročile velike množine premoga v Angliji. Naročila naj bi se pričela izvrševati tekom marca in znašajo 800.000 ton. Protifašistični atentati Ženeva, 8. januarja. »Zuricher Zei« tung« poroča: V zvezi z odkritji pari' ške policije o nameravanih atentatih protifašistov povodom poroke italijaru skega prestolonaslednika in povodom prihoda italijanske delegacije v 2cm» vo, jc tukajšnja policija uvedla prc» iskavo in izvršila več hišnih preiskav. Pri štirih že delj časa znanih anarhi« stih ki so bili najbolj na sumu, da so soudeleženi pri tej zaroti, niso naŠN ničesar, ter so jih takoj izpustili. Tudi v Annemasse pri Ženevi, kraj, ki gn označujejo fašistični listi kot center protifašističnih zarot, so bile izvršene številne hišne preiskave, toda ženevr ska policija ni našla ničesar, kar bi kakorkoli pričalo o kakih zvezah in pripravah za atentate povodom pri« hodnjega zasedanja Društva narodov, ki bo pričelo 13. januarja. Svetoslav Petrovič - otmifar? Budimpešta, 8. januarja. V družbi madžarskih umetnikov že nekaj dni razpravljajo o misterijoznem izginotju madžarsko ipralke Ily Meczerv, ki je bila an^ažir^na pri Ufi v Berlinu. Igralka se je zaročila r. madžarskim novinarjem Glasom. Te dni rfl imel Glas opravke v BudimpeSti in po f\r»ii vrnitvi v Berlin ni več našel svoje zaročenke. 0 aferi je obvestil berlinsko folicijo, ki je kmalu ugotovila, da je odpeljal Mpcz^rv jevo v Nizzo znani filmski igralec in režiser SvetisJav Petrovič. To je v zadnjem farm že drugi primer ugrabljenja devojke po Svetislavu Petroviču. Nemara pa je vse skupaj samo njegova — nova reklama. Pogreb s komunističnimi demonstracijami Komunistični' izgredi in krvavi spopadi s poličko med pogreb: m komunističnih žrtev v Berlinu Berlin, S. januarja- Včeraj popoldne je prišlo na raznih krajih Berlina do izgredov med komunisti in varnostno policijo. Več 100 komunistov se je udeležilo pogreba 2 komunistov, izmed katerih je 1 podlegel smrtnim poškodbam, ki jih je dobil v pretepu z narodnim socijalistom. drugI pa zaradi bolezni umrl v jetnišnici. Demonstracije ob pogrebih so zavzele take oblike, da se je kmalu razvil pretep s policijo. Stražniki so se branili z gumijevkami. Ko pa so komunisti težko ranili policijskega častnika, |e policija uporabila orožje. Po prvih strelih se je več komunistov zgrudilo, vendar so jih tovariši odnesli, tako da se uc ve, ali je tudi kaj mrtvih V okolici spopada vlada med prebivalstvom največje razburjenje. Ko se je v poznih popoldanskih urah zopet formiral pogreb, so se komunistični nemiri ponovili. Množica, ki se je med tem se povečala, je postala tako agresivna, da je morala policija znova uporabiti orožje. Pogreb je krenil dalje, toda nemiri so se vso pot nadaljevali in prišlo je do novih spopadov, med katerimi je bilo 54 oseb aretiranih. Med aretiram i so spoznali večinoma člane rdečega Frontbunda. Tud* z o^en je letelo na stražnike kamenje. Po aretacijah se jo pogreb zaključil brez incidenta. Izredni prispevki za vzdrževanje cest v škofjeloškem okraju Po odloku banske uprave z dne 4. decembra 1929 se je vršila sredi decembra v mestni posvetovalnici v Škoiji Loki komisijska obravnava glede plačevanja izrednih prispevkov za prekomerno uporabo banovinskih cest, t j. bivših oblastnih cest, ki so proglašene z ministrsko naredbo za oblastne ceste I. in II. reda in dovoznih cest k železniški postaji v območju škofjeloškega cestnega okraja. Poleg zastopnikov banske uprave dr. Štefana Skubica in ing. Josipa Porente so se udeležili sestanka načelnik okr. cestnega odbora v Škofji Loki Matevž Ziherl z odbornikoma Jankom Demšarjem in Francem Avguštinom in 19 zasebnih udeležencev - izrednih uporabnikov iz vrst mcrustrijalcev, trgovcev, avtobusnih podjetnikov, lastnikov luksuznih avtomobilov: sploh vseh, ki so po zakonu vezani na plačevanje izrednega prispevka. Po obrazložitvi zakonitih določil se je dosegel med zastopnikom okr. cestnega odbora in navedenimi zasebnimi udeleženci sporazum, iz katerega je razvidno, kako so se izredni prispevki določili in kolike so mesečne dajatve prizadetih od 1. januarja 1930 dalje za dobo enega leta, z izjemo avtobusnih podjetnikov, ki prevažajo osebe obrtoma in plačujejo prispevek v 11 obrokih. Ako eden izmed pogodbenikov sporazuma v času od I. do 8. decembra ne odpove, velja pogodba avtomatično tudi za leto 1931. V primeru, da se dejanska uporaba ceste trajno in izdatno zviša ali zmanjša, se izredni prispevki lahko sporazumno izpremene. Uporabniki so se pogodili in zavezali glede prispevkov. Kljub sprejetiu pogodbe se v vrstah avtobusnih podjetnikov, ki prevažajo osebe obrtoma, vendar izraža nezadovoljstvo in zatrjuje, da so lastniki avtobusov v razmerju napram gospodarsko jačjim krogom premočno obremenjeni, češ. da njih dajatve domalega dosegajo višino prispevkov industrijskih podjetij. Lastniki avtobusov pravilo, da se ceste po prevmatiki. ki je obličasta in široka, ne uničujejo v taki meri, kakor >e običajno domneva. Tudi navadni vozovi z ozkimi platišči ceste izdatno grebejo in kvarijo. Dva kandidata smrti Ljubljana, S- januarja. Včeraj je bila rešilna postaja dvakrat pozvana na pomoč Enkrat jc rešilni avto odhitel proti Rakeku, drugič pa na kolodvor. V obeh primerih je Šlo za poskusen samomor. Na Uncu pri Rakeku se je poses-tn ca Agata Leskovec sprla z domačimi zaradi grunta. Prepirati so se začeli že pred 40 leti. Včeraj so se zopet prerekali, po prepiru je pa 93Ietna starka vsa razburjena pograbila pipec in sc večkrat sunila v prsa in trebuh. Domači so takoj pozvali rcšlno postajo na pomoč in ljublanski rešilni avto je Leskovčevo prepeljal v bolnico. Njene poškodbe so sicer težke, vendar p^ ne smrtno nevarne Bati se je edino komplikacij. Drugi samomorilni kandidat je 221etit! rudar Anten KJemenc iz Hrastnika. Tudi on se jc doma spri in se po prepiru ustrelil v prsa. Krogla je k sreči obtičala pod srcem. S prvim vlakom so ga prepeljali v Ljubljano, od tu pa z vozom v bolnico. Klemene :e kljub težki poškodbi pri zave?*! in se počuti dobro. Zdravn:ki unajo, da mu bodo z operacijo rešili življenje. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Am&ter dam 22.78, Herlin 13.485, Bruselj 7JS86, Budimpešta 9.874 d« 9.894 (9.889), Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 793 56—706.56 (795.06), London 275.29. Newyork 56.41, Pariz 222.19, Praga IG6.78 do 167.58 (167-18), Trst 294.50—29650 (295.50). INOZEMSKE BORZE. C#rft: Beograd 9.1275. Pariz 20.?S25. London 35-1235. Newyork 514.90. Milan 26.95. Madrid 68.75. Berlin 123- Dunaj 72.5. Sofia 3.7225. Praga 15.3525. Budimpešta 94120. Varšava S7J75 Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 8. jamarja Stev * izhaja 120 listov Največ Hstov je stanovsko polijticnega scortn'ih in zdravstveno poučnih pa I iubiiana- 8. januarja. V Ljubljani sc tiskaio in iztiaja o na-siednii časopisi, stanovsko - politična (strokovna) glasila ter gospodarski, prenut, in upravni, znanstveni, književni, glasbeni, družinski in huTnori&tični, prosvetni, mladinski in dUaški, versko - nabožni-cerkveno - organizatorični ter športni in zdravstveno - poučni Csti: Politični, socijalno politični in nacionalno propagandIstični L >Jutro«, dnevnik (odgovorni urednik Davorin Ravlicn); 2. »Slovenski Narod«, dnevnik (Josip Zupančič); 3. ^Slovenec«, dnevnik (Mfba Krek); 4. »Domovina«, tednik (Filip Oraiadič); 5. »Domolrab<, tednik (Franc ZabreO: 6. »Kmetski Ust«, tedna* (Mften Mravlje); 7. »Ponedeljek«, tednik (Ivan Poderžaj); 8- >S!ovenskl list«, tedmk (Ciril Kočevar); 9. >ManiinskJ Pres-hirDliot, 14dnevnik (Ivan Tavčar); 7. >Delavska Pravica«, tednik (Srečko Zu-mar); 8. »Volni invalid«, 14dnevnik (Stanko Tome); 9. ^Delavec«, 14dnevnikGlasno zdravniške zbornice«, mesečnik (dr. Ivan Pintar); 11. >Ju*osl. železničar«* mesečnik (Hrabroslav Sever): 12. »Moj dom«, mesečnik (Ivan Frelih); 13. »Organizator«, mesečnik (Franc Turk); 14. »Vzajemnost«, mesečnik (Viktor Steska); 15. »Glasnik želj. činovnika«, mesečnik (Angelo Cerkveoik); 1& »Mesarski list«, štirikrat na leto (Albert Kolman); 17. »Poštar«, 14dnevn8k (Tilen Epih); IS. »Avto«, «meseča& (Rado Hribar); 19. »BabBki vestnik«- mesečnik (Katarina Kvartičl: 20. --Droca<, 14dnevuik (Josip Zidar); 21. ^Grafički Radnik«, tednak (Franc Krašovec); 22. >Horel«. 14dnevnik (Josip Zidar): 2^. »Mali trgovec«, tednik (Alojzij Zaje); 24. »Radjo-Liubljana<. tednik (Franc Birk); 35. Zdravniški vestnik«, mesečnik (dr. Franc J£er-gaac); 26. »Neneste Erdbeben Nacbrichten«, po potrebi (proL dr. Belar). Gospodarski, prometni in upravni i. »Službena tečajnica ljubljanske borze*« vsak dan, ko posluje borza; 2- »Trgovski Ust«, trikrat tedensko (dr. Ivan Pless); 3. »Uradni list dravske banovine«, večkrat na teden (Anton Funtek): 4. »Komercijalna okrožnica direkcije drž. žel.«, večkrat na mesec (Angelo Cerkvcuik); 5. >Slazbenj Ust direkcije drž. železnic«, večkrat na mesec (Teodor Drovenik): 6-»Kroetovalec«, 14 dnevnik (Viljem Robr-man); 7. *Obrtni vestnik«, 14dnevn^k (Ignac KaTser): 8- »Gostilničar«, mesečnik (Iv. Hercosr): 9. »Jugosjov. obrtnik«, mesečnik (Ivan Ogrin); Ifl. »Merkur«, mesečnik (Miro Jankole): 11. »Narodni gospodar«, mesečnik (Anton Kralj): 12. »Sadjar in vrtnar«, mesečnik (M- Humek); 13. »Slovenski čebelar«, mesečnik (Avgust Bukovec); 14. »Trgovski tovariš, mesečnik (Josip Kavčič): 15. »Zadrugar«, mesečnik (Franc Rupnik): 145. »Gasilec«, štirikrat na teto (Fran Barle); 17. »Posest«. Po potrebi (Martin Cesar): 1«S. ^Posredovalec«, po potrebi (Janko Žirovnik); 15. »Sejmski vestnik«, v sezoni (.Milan Dular); 20. »Slavlja«, mesečnik (Fran de Ceeoo); 21- MSloveniia<, 14dnevnik (Vladimir Pintar); 22. »Uspeli«, tednik (Oton Obradovičh 23. »Tržni Glasnik«, mesečnik (Dominik BezenšeV). Znanstveni listi 1. »Popotnik«, mesečnik (Rudolf Men-cm); Z. >Cas«, dvomesečnik (dr. Fran luk-rean); .> »Slovenski pravnik«, dvomesečnik (dr. Rudolf Sajovic); 4. »Slov. učitelj', dvomesečnik (Portunat Lužar); 5. »Bogoslovni vestnik«, tromesečnik (prof. dr. Luk-man); 6. »Zbornik za umetnostno zgodovino«, večkrat na leto (dr. Izidor Cankar); 7. »Glasnik muzejskega društva«, po potrebi (dr. Fr. Kos m dr. J. Mal). Knjizemi, glasbeni, družinski in humoristični i- »ŽMjetiic in svet«, tednik (Božidar Borko); 2. »Gledališki Ust«, Mdnevnik (Ciril Debevec); o. »DomaČi prijatelj«, mesečnik (Emil Podkraišek); 4. >Dom in SveK. mesečnik (Franc KoMar); 5. >LJub-lianskl Zvon«, mesečnik (Fran Albreht); 6. »Pod Bpo«, mesečnik (Anton Kristan); 7. >Cerkvenl Glasbenik«, crvomesečnik (Stanko Premrl); 8. '»Nova muzika«, dvomesečnik (Emil Adamič); 9. »Pevec«, dvomesečnik (dr. A. Dolinar); 10. »Zbori«, dvomesečnik (Zorko Pretovec); 11. »Ilustracija«, mesečnik (Narte Vetikonja); 12. »Ženski svet«, mesečnik (Darinka Vdovič); 13. .Kurent«. 14dnevT>ik (Pavel Debevec): 14. »ŽJkac. mesečnik (Josip Bernot); 15. ''Modra ptica«, mesečnik (Janko Žagar); lb. >Roman«, tedmlc (Vladimir Oorazd); 17. Odmevk, štirikrat na leto (Radtvoj Pe-:crtin PetruSka); 18. »SlovfatfkJ tlak«, mesečnik (M. Ambrožič); 19. žena in dom, mesečnik (Ema Podrornflc). Prcnvetni, mladinski m dijaški l. »Zvonček«, mesečnik (dr. Pavel Kar-Ln); 2- >Na§ rod«, mesečnik (Ribičič); 3. >Naš obzor«, mesečnik (Emil Podkrašek); 4. »Angelček«, mesečnik (Jože Vole); 5. ^Jugoslov. srednješolec«, mesečnik (Franc Kovic); 6. »Križ«, mesečnik (dr. Stanko Gegala); 7. »Mladi junak«, mesečnik (J. Lin-dič); 8. Mladost«, mesečnik; 9. »Omladina« lOdnev. (V. Hrovatin); 10. »Mentor«, roes. (Blaž Poznič); 11. >Naša radost«, mesečnik (Andjeiko Sieber); 12. >Ogenj«, mesečnik (Eraest Wilfan); 13. »Rast«, mesečnik (Etbin Roje); 14. »Vestnik prosvetnih zvez«, mesečnik (Vinko Zor); lo- »Viajred«, usesečnik (Zora Poženel); 16. »Vrtec«, mesečnik (Jože Vole); 17. »Mladinska knjižica Jutra'«, po potrebi (Adoli Ribnikar). Venko imApjuj in cerkveno ot^eniBatorični T. »Bocolinb«. mesečni (dr. C. Potočnik); 2- »Cerkveni glasbenik za tržilke župnijo«, mesečnik (Matija škrbec); 3. »Katoliški misiiooi-. mesečmk (Jože Godina); 4. »Ljubljanski ikofoiski list«, mesečnik (Josip Dostal); 5. »t^f M Leben, trans. Kircbenzeitang«, mesečnik (Mihael Decker); 6. »Cvetje is vrtov sv. Frančiška«, dvomesečnik (dr. Hnco Bren); 7. »Odmev iz Afrike«, dvomesečnik (dr. J. Jerse); 8. »Salezijanskj svetnft«, dvomesečnik (Josip Meze); 9. »Znmorček«* dvomesečnik (dr. J. Jer še); 10- »Naša Stoga«, po potrebi (Nada Jankievič); 11. »Vera in življenje«, mesečnik (dr. Ovido Rant). Športni in zdravstveno poučni Mi 1. »Lovec«, mesečnik (inž. Amon Šivic); 2. »Planinski vestnik«, mesečnik (dr* Janko Mlakar); 3. »Zdravje«, mesečnik (dr. Ivo Pire); 4. »Prerod«, dvomesečnik (Joško Undič). Pričujoči seznam v Ljublani izhajajočih publikacij bo menda kolikor toliko popoln, ker so ga sestavila obiastva. ni pa povsem točen, kajti navedeni so tudi neka-teri Csti. ki ne izhajajo več. Pa tudi če jih 10 ali 15 odštejemo, jih te še vedno nad 100. kar je za Liublano pač lepo. morda celo preveliko število. Slovenski siamski znanstvenik državni sv« Inženjer Lupša je 15 let razzskoval razvaline antičnih mest in buddističnih svetišč v Siamu Ljubljana, & januarja. Sooča je predaval v Kazini pod okriljem 2KD gosp. inž. L u P š a o -^Odkritjih v razvalinah ajitičnib buddističnih mest Thai naroda«. O. ini. Lupša je po naročilu siamske vlade proučeval nad 15 let razvaline tamošnjih antičnih mest m buddističnih svetišč prednikov današnjih Siamcev. Postal je siamski vseuči-liški profesor in je bil imenovan v znak priznanja njegovih zaslug za državnega svetnika. Iz njegovega obširnega, nad vse zanimivega predavanja priobčujemo naslednji odlomek, v katerem je govoril o razvalinah mesta Sri Sachanalav: Zgodovina ne poroča podrobnosti o ustanovitvi in tudi ue o propadu tega mesta. Gotovo je, da je bik) že v prvih stoletjih po Kristusu središče kulturnega gibanja nekaka buddhiška metropola. Propadlo je najbrž šele v trinnistem stoletju. Povsod ima buddliizem svoje zmagoslavne spomenike, ki kljub samoti sredi džungle pričajo, da je velika misel indijskega princa Gotame tudi na tej zemlji zmagonosno zavladala. Imenitne in impozantne umetnostne zgradbe svetišč so danes seveda le ruševine, med katerimi leže mnogoštevilni kipi Buddbe, ki tvorijo danes velike arheološke in umetniške vrednote. Ti ostanki so kljubovali nevihtam stoletij in nekdaj pozlačene pagode in phra-phrangi oznanjajo še vedno svojo znamenito preteklost sedanjosti in prihodnjosti. Prodiranje skozi džunglo Pri odkritju nekaterih točk aam je džungla povzročala ogromne težkoče- Lija-ne n. pr. so se vizpenjale po najvišjem drevju in so tvorili sicer romantične, a vendar našemu prodiranju neprijetne cir-lan-de. Trava, ki ie segala nad naše glave, je hiJa na nekaterih krajih tako gosta, da smo si morali z džungelskim nožem delati pot. Džungla je bila tu in tam tako samotna, da so nrioule ure, preden smo se prerili do posameznih objektov. Pagode in phraphraugi svetišč so bili po vegetaciji tu in tam tako gosto obdani, da smo jih spoznali šele tedaj, ko smo plezali po njih. To početje ni bilo tudi brez nevarnosti, ker bi se vsak trenutek lahko srečali s kraljem džungle, s tigrom, s črnim medvedom, zloglasno kobro ali kako drugo njej sorodno golaznijo. Orijentacija v tej goščavi je bila zelo težavna; če bi se ta ali oni zgubil, bi postal prej ali slej žrtev džungle. Razburljiv doživljaj s kobro Tisočletna velikanska tamorinda v družbi nekaj divjih mongodreves in dveh od starosti skrivljenih sladkornih palm ie ob-senčala nižjo vegetacijo na ruševinah kraljevskega dvorca. Te ruševine so se nahajale morda le petsto korakov od našega taborišča. Človek bi mislil, da ni mogoče, da so polomljeni stebri in razdejani kapi-toli med razmetanim sila-leng kamenjem tvorili ogrodje palače, kjer se je še pred več kakor tisoč leti odigravalo v orijen-talskem sijaju srečno življenje neznanih eksotičnih vladarjev Thai - naroda v kropu dostojanstvenikov in lepih devojk. Koliko arheoloških znamenitosti le tukaj zasutih, sc ne ve. Dopnali smo, da je bil kraljevski dvor obdan z dobro urejenimi vrtovi, ki jih je namakala voda iz bližnje reke. napeljana no številnih umetnih prekopih in j a rkih. Razmetavanje kameoja na tem kraju bi kmaln postalo usodtno iin>jemu laotske-mu tovarišu Saatu. Ko je dvlgml velik in težak kamen, da bi ga prevrne! na drugo stran, se je izood njega bliskoma dvignila zloglasna kobra, ki bi se nedvomno pognala vanj in mu zadala smrtno rano, če ne bi v prihodnjem trenutku prestra-šen spustil kamen. Ta se je prevrnil na kačin rep ter ji tako onemogočil napad. Dobro usmerjen strel iz moje puške je končal takoj zatem njeno pregrešno Življenje. Mestno obzidje z nekaterimi opazoval- nimi stolpi in dv* globoka jarka na zunanji strani sta služila v zaščito mesta- Ta dva jarka ie napajala reka s potrebno vodo. Obzidje je na nekaterih krajih dobro ohranjeno. Phrapbrang princese Mahavire ' Nekako v sredini mesta je v nekaterih templih, tako v VVat Chang Lom, v Wat Phra Cbedi Chet Theo, katerih preostanki so še dobro ohranjeni, bilo mnogo arheološko in umetniško znamenitih tvorb. V VVat Chang Lomu je najznamenitejša velikanska pagoda, ki jo nosijo iz kamenja sklesani nadnaravno veliki sloni, obrnjeni proti vsem štirim stranem sveta. Ti so Še precej dobro ohranjeni- VVat Phra Chedi Chet Theo ima dobro ohranjene, z impo-zantnimj relrieii in sfculpt obdane številne phraphrange z izrazito arhitekturo. Najbolj ohranjen tempeJ ie Wat Moha-tbat Nekatere stavbne objekte je, žal, iz-podkopala reka Me Jfam, ki dela oster za-vinek krog temola; marsikaj je Izginilo za vedmn v njenih vrtincih. Izrazit je pravokotni tlorts svetišča boat Nekatere stene so še obdane z lepimi relijeii iz trde in trpežne malte neznane mešanice. Krog svetišča je galerija z dobro ohranjenimi sobami, katerih kapitoii predstavljajo cvete svete lotos - cvetlice. Tik svetišča stoli phrapbrang, kaj lepa stavba! Ta phraohrang se dviga visoko iz džungle in opozarja popotnika, ki prihaja k razvaKnam od južne strani tik reke, kakor žugajoč prst. ki ie ba pred davnim časom žarišče buddhiskega kulta. Phra-phrang ie okrašen z relijeii in skuipi, ki predočujejo scenerije iz znanstvenega poema Ramakien (Ramayana v Indi'4). Poroča se. da Je ta phraphrang dala zidati princesa Maha vira v dobi vlade kralja Phra Ruanga. V sredini podstavka te masivne stavbe se nahaja ba* umetni bazen, ki je pod zemljo v zvezi z bližnjo reko- V tem bazenu plava ladjica, simbol bu-ddlrizma. noseča dragocenosti in zlata darila princese. Do tega mrtvega zaklada ne more nikdo, dokler bo stal phrapbrang. Ob zunanji vzhodni strani vodijo strme stopnice v osrednji del stolpa. Na vsaki strani se zvijata ob stopnicah sedmerogjavi kači, podobni boginji. Človeku bi se lahko vrinila domneva, da čuvata po načinu cer-berusa dohod k zabš;u sredi phraphranga. kjer smo našli številne anb'čne bronaste kipe Buddbe, velike arheološke in umetniške vrednosti. 148 BoddboVa kipov Vsepovsod v ruševinah teinplov tega mesta, bodisi v svetiščih, galerijah, v za-tišjih phraphranjrov sem našel mno*e bronaste kipe Buddbe iz. različnih časovnih perijod. Najstarejši kipi so delo umetnikov Theinoroda iz prvih stoletij buddnizma. Gospod inž. Lupša je podprl svoja izvajanja z demonstriranjem okoli 20 kipov Buddbe, ki Jih ie pripela] s seboj iz Male Nedelje, kier žrvi sedaj, ter s skeptičnimi slikami. Kipi predstavljajo veliko vrednost ker datirajo nekateri iz več stoletij pred Kristusovim rojstvom. Zanimivo je, da fe prejel g. inženjer pretekle dni iz Slama novo pošil ko Buddhoviu lopov (146), ki r8i je sam iakopal in katerih izvoz iz Siama ie bi! igiemonia dovoljen. — II. iibinu teka** OOS aa -tiednar^jo tetovalu* tojtOBO v Lukiemburgu bo ine 12. jaauarja v rraHri Donim se je pri rTvt iibir-c1 tekmi, ki Je bila dne 38. in 39. e>>ptembra laosko Icl.v tekmovalo na orodju «amn v cb-vemih vajah, se ho tekmovalo zdaj t«di v peljutnih vojah in v veen predpisana n*rr>-2«h hfck* t Ufmke. Kakor vidimo, *> braij? Celi Novaki tiKb za to tekmo z rso r<*$no-«tJo |ffipravUio in bodo brek dvorca nnjne-varnejši tekmeci aa prvo medo. — tal. <*a &e u*ia I. iabirna tekma, ki je bila dr.ločena n« 22. cii«cmt*ra 1928, aaradi sa«U.ih izpre-m-*ta'. v x:aiem sokolatvu ni vrSila. Ve«>ka-k*r :m> nrorala aavesna uprava. Vi b*> — ka. kor hijftmo — imenovana m w najb'ifjih J'.eb. čimprej izveati izbirno t.^mi >a dokončne skleniti o nafti udeMbi na tekmi v L jx**aiburgu. Kajti skrajni &ks ie, da začnemo a skupnim treniranjem vrat«?, e» ee hočemo l?kme sploh udeležiti. Prosveta V 11. sezono mariborskega gledališča u.čaen bo 'Soaeodars&iaai in Vervju d-o.= ttMMov t vedno pm^bajoap *t +i&bao ta. (talao naJtđecno isto nnal oa kutoan^b ocrisčah sb še prav posebno pri naw5boi&toeco CVedaSRto. Ni kxna*t oarKt raikiuoue. al ta b*» v de«tf-kxtiu rvrejsraki tako vae rč^ištne kakor 4/ii je g^£wašče v uMarjibom, ki je preto ponrioa * iciiubcKh pnedbjauv pmišao do (Mjramb eks-pre»v>oiiistifiMh dnsan berkkisiefca kovas od skvonv oc veseAoflere s petjem dosoflo r--.'lVinsko opero ki asaijaio o \Vaienerjtu V € ;j5 m^^o nvojo zeio onKii-emo strugo, do'i^Cemo ena od rea-r** prS«^'. kastne nroči an moča msirHlboirskeaja ofcčmestNtL- Dkx 1 oktobru :? bila srvečana proaieva ete-d>a?iške deseđetnee. Kakor taskrat pred 10 tatS» ie brid na sg>crK3Ću Jun&oeiv »Tu^ovnar« in goanovmla #*a HaBC ki JVKtaonska: i-z I MBljfMl skotoo je hib £i«t*flč*fievia »Vorondka Deaeoaia« kot poatairek d'Jgosknenske mi«* pa Vo!non*ic<^ »Sm-s manTte JiagK^^TJoeiv^. Bi3 'je lep večer. danaoiM čtt&fe'-aiDi kBftturoosa zaAncxki. N^M*eera 11. 9&zaxne, Caakax>e\to nPofcuiža-nie« v popoitoa. č -no aknboArko t« iins*.. Tr^;i,. St-iimr^skeisa župana«. PretroslHrva zsodba je sjcer onocsfVa iparsJIkaAeirĐ oko v pofalii^i. a oa na-seen odru ni našla tii&resa obupno-^kn-v-nčnetsa, ir v nemoči po ToaŠče«v\mbi Mp'^ocega izraea, ki ta \*eim?c. V rodoroev-': »Cenkveni rrj^;« tc oafia S»\-irno\a SjfOfc) niyd!:čnejšo \ic»tO v Susie Sac h* Zaradj noiro aTagažirare članice S^. r>ra^uD!no-t?z r*ri\"e 8B8Bae ki88888M »tMAnaiii soscse Dn«&e«. ks pa o. dosejjla v not«-oem o-z.ru uokuka isne pred«oive v pnvj &ezDOt. Lebarje^* »;Pskro\ ei,ec« naj bi bH pnva ope-rt-a. Ne da b: \-saj opereta pokala bkteo^no, je bi čas za njo vtgvAA'yem. — Mnoro bm'ja je bila Lortringova tudi nekollfiao zastarelio-ohlapca opera »VVormski oroiajr«. Penrake moči maraboT--skvia tfedolčsča so storže, kar so mocle. Herzoe kot kapelnik -Pisfcro»veiz« kakar »Ortož-ac zamantH-a poako«. trrafeVi vaggriknt-\*%vc moči tudi rjevskč. S^^o'?ev^r&^ea^ dospodok noj bi bila Basnotova »Velaka abeceda t. ka stofl in pade z cJ|*v,aa11 sinjim junakom HofSttoaa Topazom. Jo&ko Ko«vwč pa je cemeraki: režfeeff in nosflec %^«ee m se m mozel v Topaza tato popoajrana BtBraC da bi bita ntaaova v toga. raenKm, bkina«i jc tok) <$dk) prebširo tm&tiudnTa«o n je bila mairsikatera scena ncnuglaVerna. V^nrafSaf^e ie. če bi t« M \B to vtogo, kaJcor v&lcdar vse svoje vfk»se rgrala t v«o i»metinJ&ko dovršenost!.'^. D«eiu v Jcoristt ba b:k> 4. dajanje labko !z-osit^ilo. kakec rzostoine narvTadcio oa vseh odff*. 2a poči-tošsko publiko o boeiou pa je bfa. na-nicajena Dobrisiajvova »K-sodukaioa kura«, ki H «*-šla t-k pred rcearnjsero (odi v kn£s&. Barka res oi diuihoviran pa sprešeld ifl včasih cek> bva^ifi smo fe še vse večje nemirnosti, le da so imele titje ainajnko, čeprav niso piJbilai nkai ugajale. Le nrl-menj-Orno z njo %-cča>o ia»nfeor>etđh operet! Prt ►Rad'ikortnii kuarl« pa sc vtkfi. kaiko so se izna-lci pobrnidifi kt skorad bi rekel *ic nrč nekaj uskva-rili«. Ni pa nraiv &&sMs£u costn-ta propadaoie, če sktrbd rarje z dornačo burko oamecr*x ko »utvvenoUe daMco ne zadošča *o. Dr. P. St „Svetnik" na šentjakobskem odru Šentjakobski dileUntje eo v nedeljo in na praznik igrali komedijo »Svetnika c kataro eo evoje občinstvo t> lani imenitno zabavali. Komedija je tako dobra, da 8 svojo nriatno komike vedno znova zabava in 88 je človek skoro ne more naveličati. Obakrat je občirtftvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Smeha in ploskanja ni hotelo biti konec, celo med prizori galerija ni lnopla kaj, da ne bi ploskala. Reža ral je komedijo s. Katrus. Zato ie predstava potekla gladko, njč ni bjlo preveč in nič premalo v komediji. Režijsko je to ena najboljših komedij, kar jih je doslej vj^rlsoril Sentjekobakl ooVr. Zftkotnika. rredaednik« društva ta po. N^digo morale jo igral kakor lani M. Ko-š a k. Naporno vlogo je vadrial od m četka do konca v pravilnem tempu. Igral jo je v vaeh treh dojenjih breahiboo. Ima ipo-hobnosti za komika, daei oe v taki mori, kakor njegov tovari? M o s e r, ki je komičen t> sam na sobi in mu je treba samo migniti a trepalnicami ali zamahniti z roko, da vzbudi v gledalcih smeh. Moeor je igraj Ovčjaka in je a Kozakom v vsoh ko. mi Snih priaorib uspel na celi črti. Glavno žensko vlogo, varijetotno plesalko, je icrrala Wrischerjev§. Gotovo bi je tako perfektno ne odigrala nobena dmge igralka tega odra. Samo tehnike smeha na odru še nima v oblasti, ker tu pa tam moti njeno sicer prijetno in simpatično igro. Ob tej priliki naj omenim, da takile tehnični nodeetatki bistveno nimajo opravka s podajanjem vlogo kot celote. Ce se ob njih ^podtaknemo, je lo samo z dobro voljo in v zavesti, da bi bila vloga brez njih Se popolnejia. Razen t*ga imajo skoro vsi diletanti gotove napake, katerih ee ne morejo otresti, ke* leže v njih na- ravi. Ven to se vpoateva m zaridi teh je dizentant še lahko dober igralec, čeprav bi mora L, 6> bi prišel recimo oa pokfieni oder, ravno s temi napakami najju-vo obračunati. Zg^odi ee pa ?easih da te oapak^ nieo tesno zveiane z naturo, da bi se jih dikstant ne mogel s aamoobvladaniem in dijBiplino otrejiti že kqt diletant Igralec ki se čud ntaljenega^ ee mu povei da to, kar misli, da je njegov »individualen šaj-m . ni eeterično na odru, ne more biti i^raleK1. Tudi ne na dJletamteloetn otru. Pan-uVvaler itak vedno vpoJteva. da jc Ijnhezen in no-artvovalnost. s katero dUetantje igrajo, neprecenljiva to da je njih trud nepopbrijir Toda ee nej ne bo poročilo samo kopv**v rijonaJno hvalisanja is to od predrta ve do predstave, mora pnrooevale«* zavneti obi^V-timejs> »tnliaee, ravno take pa rodi igra. lec, ker je sirer porožilo o iflrranju nemogoče. To velja seveda za vse igralne ieapN takobekega bi vsakega drug«xra dil-'nnt-skega odra. Ostali igralci ao bili tudi izredno dobri. Bučarjeva, Pirčeva, Blodiceva in Koš^kn. va ter Pastorčid, Kune Cuk. Lavno, vsi so pripomogli do lepega celotnega uspeha. Posebno izrazita sta bila LavriČ in Kun<-. Pastorčič je bil nekoliko premalo aanfilrn in strog gospod Morala, Viderk* pa preme lo discipliniran biljetar. Drama Dramska premijera, V soboto 11 trn se vprizxui v ljubljanska drami Dickeo^ova dramatizirana božiSna povest Cvrček za rW*-joc. To dramo je vprizorilo nase sledaUfta takoj prvo leto po prevratu z velikim up pobom. Občinstvu se je izredno priljubila aaradi svoje čustvene vsebine. V letošnji zoni je ta drama popolnoma na novo načudi, rana. zaeedena in ▼ novi refiji g. Cirila n«*-bevca. Pri predstavi sodeluje tudj «ojafck1 orkester. Premijera bo v soboto kot izven predstava. Uunlianslta drama uprizori 00003 otttknas toancosko veeeterijro *Z-\ >c je lopo« sa »ho-omre roda D. r\Aarneanc vio te m v rnaah gospe Mare DarrSovc >n gocipe Javanovc «ar ydč. Vid« tac src. Lervarra. Skfffensika, 2cTeni5ka. Bratite. L; pa oj. Pluta k\ Po^oAcopnj Pe-Sra je prof. Seaftvva. Jankovlćavo dramo »Brez Liubemi«. Sm n bila na naSam r«*rnrt. Sprememba opernega repertoari*. Nocof pole načneson naonani-ene Waas»trjeyve opare Vat-fcjfa. W« te t.- rnt.orah ossak>eok>f ista kot pri dosedanjib pred-stnvab. Opero šivanda duda&, ka je brce drvoma c:;■_ :i.:':v>'-.'Nvii ^MOivaoskih oper nonrejfieca C roa. dobe vs, dtnueofi keios or\«v_ v abtaaua. in scer tobrat vei z f Beteeaom v \km Vr»-aa. Nocojfaij« preilttarve sc %t8! se rad A. Oparaca »TUar« se pole ▼ Ustvemski opori Ksrri v Čeertrk dne 9. e. ss. t ota5a'w zaaeoTla. rVed»stv»'a « \Tši na red C. Barka »Prad poroko« aa Santia^onakam V aobnte U. as ▼ eedtaftn \2. ftM»uc*a ijpr4zv>r8 SaatlsaaaaaaV odar ^ 8Jaaataaaaas borko t oreu de)an$Ai vPrrd poroko* Kntniasi &v >~k . enogcCe ki nernozoce snsasene. issrsssi »v 88> bar.iafo poseianake vso predManro. Smoi ki copat mmefo. Kdor se bnčjt res dnfcro aafeavaei, nc po— setft ^edsacvn. — Vsaicaiaje so v crgo»aui tocs Mifc&a Karmčakn oa Saarcen crzv. KOLEDAR. Sreda, 8. januarja 1934. zatofr-čani: Se ver m, pravoslavei: 2b deeenvbra Sav. Ro?orodice- DA-NA^NJH PRIRLiMTVt Drama: Ztvljenje je ienj. O. Opora: Svašda dudak. A Kino Matica; Moj tatisuu*. Kino Ideal: Gro* Monte Cnsto. Kino LiobUanski dvor; Nasrtstve-Predavanja: Ob 20. zčc*vstvei-a predavanje v Delavski zooraici. Predsva dr. Mira Finkova. — Ob 17. v Mesten posvetovalnici: Predava m?. Mtettoeieg o dosedanjih in »orv.1 ncčiiUi uiijev^ru ccstiSč. — Predavai*e Sadjirtietra «n vrtnarskega dru$tva ob pr. Jak»>bn. Predava Anton L a p o Wijab- DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta; Leuetek. Resijeva ceeta. Smučanje je nevarno. — Je smučanje nevarno? — Pa Še kako! Moj brat se je m smučeh zaročil. Otroci mod **boL — Pojda z mer»oj. Jelioa, pokržMi ti zarwmrvo i^ro. Ti boš Eva, jas pa Adam. — Kata) to? — Ti mi daš rajsko jatamo. m ia pa pojem. V zverinjaku. Vlornilec tovariš«: PojdiN'a, tu ni nič zanirnive^a. Šele včeraj so naju izpustili iz ječe in prav nič me ne rri-ka srledati skozi železno mrežo. V gledališču. — Si videla, kako jc Brm koketirala s rx>ročnlkom v sosedni k>ft? — Nisem opazila. — Ne? Cetrn pa bodli v stodafc-šče? Hed zidarji. — Ari ve stavfcnjk, da se jc oder podrl? — Mishm, da ve, ker je staj pod njem. Športnik. — AH verjamete, gospodična, da hi brez sporta ne mogel živeti? — Katere vrste sport Pa soflta? — r>W)eneta, pač pa imam trgovino s športnimi potrebščinami. ftlnoco zahteva. — Prodno se zaročiva, mi rr*arn* neko« oHjdtnti. — Rade volje- Kaj pa? — Da ne boš nikoli plešfcs? Stev. 5 »SLOVENSKI NAROD«, dne 8. jamam 1330. Strma 3 Dnevne vesti — Lzprememba pri okr; PrATodom razdelitve sodroh opravil za L 1930 so nastale tudi nekatere izpremem-bc v vodstvu posameznih oddelkov m referatov. Starešina okrajnega sodišča jc s. s. Oton Vldlc, ki je dodeljen tudi kvalifikacijski komisiji pri deželnem sodišču liub-bansketn. Sodnik Srečko Verbič, ki ie doslej vodil izvršilni oddelek ki zemljiško knHjro za okolico, je prevzel ci\ilnopravdni oddelek IJ, ki rešuje zadeve toženih strank od A do .1. Namestnik sodnika Srečka Ver-Hča je sodnik Ferdinand" Merala. Sodnik s* m. civilni oddelek -Še ni imenovan. Sodnik za IV. oddelek je s. Ferdinand Merala. Izvršilne stvari in zemljiška knjiga za okolico so poverjene sodniku dr. Bogdanu Petelinu. Kazenski oddelek Vil. vodi sodnik dr. Ivan Bizjak. Vf?l. oddelek pa sodnik Karo! Javoršek. — Novi preiskovalni sodni*! Za preiskovalnega sodnika (VIII. oddelek) pri državnem tožiteHstvu v Ljubljana ie imenovan s. o. s. Rajko Lederhas. doslej do-delien okrajnemu sodišču. Preiskovalni sodnik oddelka IX. dr. Kravi na je premeščen v Beograd k pravosodnemu ministrstva, oddelek za Slovenijo in Dalmacijo. O. dr. Kravizia je že odpotoval v BeogTad. Preiskovalni sodnik IX. oddelka še ni imenovan. Dosedanji preiskovalni sodnik oddelka VIII. dr. Gote Stojković ie imenovan za sodnika-poedinca pri okrožnem sodišču v Uubllarti. — Kaleiljive bolesni r dravski ban«vini. Od 8. do 14. novembra 1929 je bik) v drav. ekj banovini 46 etuCejev tifumib bolnimi, 25G akrlatink«*. 55 c£pi<\ 132 device. 18 sena, S krčevite odrevenelosti. 1 <*ri&e in 1 vra-mčnpca pripada. _ Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Od 15. do 22. decembra 1929 je bilo v dravski banovini 18 slučajev svinjske kuće 10 svinjske rdečica. 3 mehurčaMesa izpuščaja goved. 1 konjakih garij in 1 čebvlne ■aaBobe. _ Or&žha. lava. Lov krajevne abelne Kria ee bo oddajal v nakup na javni dražbi v občinskem uradu v Tržiču '20. februarja ob 9. Zakupna doba traja od 1. marca 1990 do 31. marra 1985. — Iz »Uradnega li»ta<. »Uradni list kr. beneke uprave dravske benovine< št. H*. z do« 4. t. m. objavlja xakon o organisra«-!ji finančne uprave. Nov delavski li*t. Z novim letom je raeel izhajati v Zagrebu nov list »RadnJeke Novinec Prva številka je posvečena v «:»av-nem reviziji socijalno politične zakonodajr. Tednik »Radničke Kovine: so v rokah delavskih voditeljev ta skupine, ki izdaja poteg beograjskih -Radničkih Novim tudi »Delavsko Politiko* in »Volksstimme*. — Ljubljanski sejmi za kozubovlno. Tudi starejši ljubljanski meščan se spominja na vsk prvi ponedeljek meseca jaguarja po Sv. Neži. ko so hodili lovci iz vseh krajev bivše Kranjske, Štajerske, Koroške. Primorja, Istre, Hrvatske in Daimac.i* po Lnh'janskih ulicah z najra^nvrstneišo ko-žuhovino in jo nudili Ljubljančanom in do-šlrm kupcem na prodaj. Zbirali so se po raznih ljubljanskih gostilnicali. poaneje na dvorišču Balkana in mešetarc^u, prerekanja ter vpitja je bilo dovolj. \ar ic Dokazovalo živahno kupčijo. Seveda pa »e bil promet majhen, saj je šl» pri kupčiji navadno le za posamezre komade. Meseca januarja L 1925 pa je ta tradicionalni sejem že pokazal resno lice Njegovo organizacijo je prevzela v svjje roke uprava ljubljanskega velesejma s ^ jdelovtnjem Slovenskega lovskega dr-tštva v Ljubijani odnosno Lovske zadruge in prenesla tržišče v svoje razstavne pr->*tore. Z uspešno propagando je te sejme založila z veliko množino dobrega blaga, pridobila poleg domačih tudj inozemske kupce ter tako koncentrirala ponudbo in povpraševanje na eno mesto. Vsako leto od tedaj so se tu vršili ti sejmi, včasih tudi dva do trikrat za povrstio v eni sezoni. Letos se vrši ta (biča»ni sejern Sv. Neie za kožehovino vseh vrst na prvi ponedeljek in torek po Sv. Neži t. j. 27. in 28. januarja. Tudi letos pride mnogo resnih interese r, tov domačih in inozemskih. Zato je dolžnost vsakega zavednega lovca, predvsem pa člana Slovenskega lovskega društva, da pošlie vse to leto pridobljena kože *Oivji koži«, ljubljanski velesejem. Vsakdo naj se zaveda, da je moč samo v slogi in da bodo napredovali samo v medsebojni podpori. Kode lahko od daste že sedaj. Vsa tozadevna pojasnila daje »Dlvia koža« v Ljubljani. S 25. januarjem pa je sprejemanje kož zaključeno. — Strokovni tečaj za sobne slikarje in slikarje napisov. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice TOI v Ljubljani priredi v februarju enomesečni tečaj za sobne sb-karje in slikarje napisov. Tečaj bo celodneven in se bo vršil v Ljubljani. Namen pouka bo: I.) Splošna vzgoja sodobnega okusa pri sestavi vzorcev in izbiranju harmoničnih barv za stensko slikanje in izpopolnitev pri sestavljanju in prenašanju vzorcev. 2.) Spoznavanje glavnih smernic pri sestavi učinkovitega besedila za napisne table in reklamo in izpopolnitev praktičnega znanja pri izdelovanju takih napisov v materijalu. Pouk bo teoretičen m praktičen. V tečaj se sprejemajo predvsem mojstri, samo izjemoma, koTrkor bo dopuščal prostor, tudi starejši pomočniki iz okoliša Dravske banovine. Prijave je poslati najkasneje do 20. januarja t L neposredno na naslov: >Zavod P. O. Zbornice sa trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«. Podrobnejša pojasnila dobe prijavljena pismeno ali ustmemo v zborničnem uradu. — Slovensko planinsko društvo ponovno opozarja vse svoje Člane na planinski koledar za leto 1°30. U ic ,ctns izše* polnjen. Vsebuje pogodni za obmejni promet med našo kraljevino tn Italijo ter Avstrijo, pravilnik za vozne olajšave po železnicah, navodila za prvo pomoč ob nc- agoda^i, kakšna mora biti žepna lekarna turista, seznam zaščitenih gorskih cvetk, vremenski ključ, ki bo nedvomno zanima! vsakega planinca, hfšni red za planinske koče, ki po večina turistom m znan, dasi je Po vseh kočah nabit organizacija SPD in novince te sijajno sestavljen »Vodnik od koče do koče«, čas hoje, višina in število prenočišč v posameznih kočah. Konono vsebuje še seznam slovenskih gora in sedel. Koledar bo kmalu nošel. — Biljard no prvenstvo v Zagrebu. V ponedeljek 13. t. m. se prične v Zagrebu turnir za hiljandno prvenstvo Zagreba v kavarni >Manon*. Tekmo vali bodo v šestih kategorijah. Za prvo kategorijo znaša prva oagTada 500 Dm. zmagovalci drugih kategorij pa dobe kot nagrado lepe keje. Prijavnma znaša 10 Din. — Za monsignor Toma Zupana sklad so poslale CM družbi sledeče podružnice: Kočevje 100 Din. Tržič 100 Din, Sv. Duh na Ostrem vrba 50 Din. — Lepa hvala. Cela zbirka znaša sedaj 17.S01 Din. ■1 s — Koledar Družbe sv. Mohorja za L 193e pravi, da je naš tretji kraljevič Pavel, čeprav ve že vsak naš šolarfek, da je Andrej! Kako naj si ta »lupana« mi in z nami niroč-niki Mohorjevih knjig razlagajo? Temeljitost to pač ni! — Nova avtobusna props Pred par dnevi amo poročali, da bo po novem letu otvorilo novo progo akozi vasi mavške občine ter sosednih vnei. — tržisko podjetje, kakor ?uio pa sedaj iz zanesljivega vira zvedo]i. namerava to progo otvoriti kranjsko avto-podjetje. Ta propa bi se nedvomno bolj ren-Hrala nego po veliki ceeti. _ Slovenci v Ameriki. V Kanadi *e je v rudniku Creiohton Mine smrtno ponesrečil '271et.ni France Lovšin, rodom iz Brož pri Ribnici, v rudniku ga je zasula plast kamenja, velika skala mu je padla na hrbet in mu vlomila hrbtenico. Revež je čez dva dni umrl. Bil je oženjen ter je zapustil ženo in otroka. — Slična nesreča se je pripetila v kraju Ročk Springa, kjer je plast zemlje zasula rudarja Andreja Polica. Tudi on je podlegel poškodbam. — »Vagabund.« Posni. Zložil Marjan Telatko. Izdalo in založilo Siov. kulturno društvo ^Triglav« v Kraguievcu. Str. 14. Cena Din 5. Naroča se pri Tiskovni za-dmjri v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta meglrnio in deloma uMačno vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Skoplju. drugod pa bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 13* v Skoplju 5, v Ljubljani *2.*2, v Zagrebu 1. v Mariboru 0, v Beogradu — t>. Davi je kazal barometer v Ljubljani 77S\8. temperatura je znašala — 2.6. — Londonska megla v Zagrebu. Včasih je bila Ljubljana na glasu, da glede megle ne zaostaja daleč za Londonom. To pa ne bo res. Do čim imamo v Ljubljani že več dni lepo in toplo vreme, leži nad Zagrebom že skoro dva tedna izredno gosta megla. Megla nI gosta samo ponoči, marveč tudi podnevi. Večkrat se je pripetilo, da so morali čez dan prižgati luči po mestu. — Težka nesreča pri delu. Včeraj popoldne se je v št. Vidu ponesrečil mizarski pomočnik France Pečnik, naposlen v delavnici Ivana Černeta. Zašel je z roko pod stroj, ki mu je odtrgal en prst, štiri pa zmečkal. PoČnika so prepeljali v bolnico. — Prijet d etra vdan t Na zahtevo bratov Balint so orožniki v Curugu aretirali agenta z žitom in poljskimi pridelki Gavra Dekanica, ki je brata oškodoval za ogromne zneske. Dekanić je kot njun zastopnik v Nadalju in okolici nakupoval žito in na podlagi kupčij je poMjel tvrdki tozadevne kupctj&ke pogodbe, na kar je redno prejemal d^nar. Dekanić pa je več pogodb ponaredil in oškodoval tvrdko za 400.000 Din. — Kriminalna st&titika Subotice * preteklem letu. V sobotici so imeli lani: 1 premišljen umor, 8 ropov, 68 vlomov, 1620 lažjih prestopkov, 42 poneverb, 4 ugrabljenja deklet, 96 teJesoih poškodb, 1 dvoboj, 20 požigov, 3 odprave telesnega plodu, 7 primerov trgovine z dekleti, 31 samomorov in 20 po-ekušenih samomorov. Aretiranih je bdlo 2368, isgnanib 308. Gasilci so intervenirali 154-krat, rešilna postaja pa 1424krat Skoda, ki so jo lani povzročili požari, znaša 100 nvli-jonov Din. — Svinje iagrebie človeško truplo. V občini Mikanovci v bližini Rume je bil te dni odkrit strašen zločin. Pastir, ki je pasel na polju svinje, je opazil, da se zbirajo na enem kraju in da neprestano rijejo zemljo. Radoveden je stopil k svinjam in opaaal. da so izgreble človeSko truplo m ga začele glodati. Pastir je takoj obvestil orožnike. Kdo je umorjenec, še ni znatno. Mrlič, star okoli 30 ret, je bil zakopan kakih 14 dni. Orožniki so uvedb' preiskavo. — Plagiran napad v Zagrebu. Včeraj ponoči je bila zagrebška policija telefonič-no obveščena, da v hiši 36 na Ilici gori. Policijska stražnika sta odšla tja in našla v veži tleč zaboj slame. Ogenj sta pogasila sama. Ko sta precledovala vežo, ie nekdo metal kamenje na dvorišče. Velik kamen je zadel stražnika Viškoviča v glavo. Stražnika sta telefonirala po pomoč. Policija je preiskala hišo in sosedna poslopja. V sosedni hiši je našla v delavnici Toma Novo sel a k pultu privezanega krojaškega vajenca Nikola J., ki je'imel zamašena usta. Fant je povedal, da se je v hišo splazilo pet maskiranih razbojnikov, ki so ga napadli in zvezali. Pozneje je pa deček prvotno izpoved preklical, češ, da ga je zvezal njegov mojster, ki jc napad ftngi-ral. Zato mu je dal 60 Din odškodnine. Policija je aretirala Novoseia, ki je pa dokazal alibi. Včeraj je fant tudi drugo izpoved preklical. Zdaj zatrjuje, da ga je nekdo pregovoril, naj fingira roparski napad. Policija le mojstra in učenca obdržala v zaporu, dokler ne bo zadeva pojasnjena. Agfml Chil Metodovi podnrfatci (moška m ženska) v Šiški priredita na Sveonfco veselico v korist družbe. 92M i Iz LJubljane — Rojstni dan Ni. Vet kraljice Marile se bo praznoval 9. L m. s slovesno službo boži o, ki ji bo prisostvovalo vse osobi e državnih obiastev in uradov. V ta namen bo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja ob 10. slovesna pontifikaJna maša z zahvalno pesmijo, po kateri se bodo opravile svečane molitve za kra-tiico- Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesik) na svoj* poslopjih državne zastave. —U Razobesite zastave! Mestna občina razobesi povodom rojstnega dne Nj. VeL kraljice Marije dne 0. januarja na svotih po^loniih driavae zastave. Vabim vse meščane, d?, razobesijo na svojih hišah državne zasiave. — 2i;pan: Dr. Pnc L r. —lj PrktobnJni in prometnemu davku za leto 1*30 zavezani se opozarjajo, da v lože prijave do vštetega 5. svečana 1930 pri mestnem magistratu v mestnem eks-pedibi. Mestni trg 27-111, soba 48 ali pa pri davčni upravi. Pozneje vloženim prijavam se zaračuna globa 3% do 10% od osnovnega davka. Tiskovine se dobijo pri mestnem magistratu ali pri davčni upravi. Več je razvidno iz razglasa, ki ie nabit na mestni deski. —lj Domari i u tuji berači. Menda ga v n.isi državi ni mftsta, kjer bi ee bilo po vojni beračenje tako razpaslo, kakor m ie v Ljubljani. Človek bi že ne imel nič proti temu, če berači ljubljanski revež, ki je v Liub-Ijano pristojen, ki ni oskrbovan v kaki mestni ubožnici ali ki ne dobiva sicer zadostne |w>dpore. Toda. po ulicah in hišah hodijo dan oa dan vsi mogoči beraški lipi z dežele, po največkrat vmes razni prefrigani špekulanti in tatovi, ali pa žganjarji, raaaii, s pak ed rano slovenščino in — italijanščino čvekajoči tudi — begunci. Temu je treba napraviti ko-uer, kakor so ga napravile tudi druge več|e meetae občine! Kaj nas brigajo berači iz kmečkih občin, ki so jih dolžne podpirati, razni krepki ljudje, ld bi še lahko za kako delo prijeli, pa razni tuji elementi, ki se jim daje v Ljubljani le potuha! Nehajte že s tistim stokrat zlorabljenim eocijalnim čutom, in podpirajte le one, ki so v mestno občino pristojni in podpore res potrebni. S potu ho in tieto neokusno jokavostjo naj se pa enkrat neha; Ljubljana ni zavetišče za tuje berače in sumljive tipe, ki nimajo v mestu nobenih opravkov! Ljubljančani hočemo imeti pred temi ljudmi enkrat za vselej mir! —lj Ne zamudite »kioptršaega predavanja, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo v ponedeljek, dne 13. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani hotela Union- Predaval ho univ. docent s. dr. Otto Steinbock iz Inomosta o znamenitih otokih Far-Oer. kjer so glavna lovišča kitov ter o zanimivih izletih po Oraniandi.fi. — Predprodaja vstopnic v pisarni Slovenskega planinskega društva. palača Ljubljanske kreditne banke. 4. nadstr. —lj Prijateljem evetlie priredi podružnica sadjarekega to vrtna nekega društva v Ljubljani nocoj ob 20- v šoli pri sv, Jakobu prav zanimivo predavanje s ^dopti Snimi slikami. Govoril bo vodja mestne vrtnarije ogeI preskrbeti za naša delavna dekleta, predvsem za služlrinies prostor za shajališče za nedeljske proste popoldneve? So nekatera dekleta, ki hodijo ob nedeljah popoldne iz e°e cerkve v drugo. Te so preskrbljene. Prav je tako- Toda od kar biva na zemlji človeški rod se nikdar niso vsi enako mislili, enako želeli ah' hoteh. (Kar bi bilo zelo dolgočasno) tako tudi danes, zato jrti je še veliko več. ki malo ali nič v cerkev ne hodijo- drugod pa jim je brezplačno obisk povsod zaprt- Ali naj vse proste ure (.>—4 ure) hodijo po mrazu, dež-}u in snesu? Pri najboljši volji si ne morejo pomagati. Saj bi marsikatera rada doma ostala, ko bi rrogla res ostati sama zase. kakor pravijo. Ker radi stanovanjske mizerije in drugih razmer, ki lih za sedaj ne morem tu navajati, ne morejo doma ostati. Zato ni čudno, da si poiščejo različno, morda včasm sumljivo družibo. Ali ^kavalir-Je<, da jib vodijo v gostilno ali kam drugam, na toplo !n k zabavi. In takim sestankom s4ed: najčešće, razočarane, jok, bolezen. Kako brmiemo bi bilo. ko bi imele, no zgledu drugfr večjih mest (ki so sedat po prevratu v inozemstvu) kakšno dvorano za shajališče za nedeljske oroste ure- Prosim, naj se mi oprosti ako zopet navedem dvorano v JoŽefišču (seveda če mogoče). Ali ko bi se dalo dobiti na razpolago en šolski razred, morda v eni ali drugi zasebni šoli, seveda če mogoče brezplačno. Tako b; dekleta, ki so bfTa primorana zapustiti domačo hišo :n društveno dvorano, katero so doma gotovo rade posečale. našle tu vsa? nadomestilo, kjer bi lahko brez skrbi zapele nekaj domačih pesmi v ljudskem akordu. Morda bi si kratile čas z deklamacijami in nagovori, kar bi zelo dobro vplivalo na njih duševnost. Seveda bi moralo biti vse pod dobrim vodstvom in nadzorstvom, da bi se vse v redu držalo. Morda bi se nekatere gospodinje zato žrtvovale, ali bi morda imela katera upokoiena učiteljica, veselje do takega vodstva, ki bi tudi skrbela aa zabave in poučne diskusije. Taka neprisiljena shajališča, bi ''mela preventiven dobrodelni značaj. Zakaj bolje je na ta način nekaj preskrbeti za dokleta, nefjo pozneje podpirati zapuščeno in zanemarjeno deco- Tudi gospjdinje, kateru na. loga naj bi bila, da pomagajo preskrbeti služkinjam shajališče, bi pozneje uvidele, kako blagodejno vphva ni mišljenje m čustvovanje deklet, kar naj bi bi'o ko: ro-sredna predpriprava na poznejše goapo-dinjske šole in tečaje, katerih večina seda-niib pomočnic ne bo mogla nikdar posečali. Shižkinfa. Kaj je z železniškimi vnoko-jenci in invalidi? Primoranj smo radi strašnih in ne* vzdržnfh razmer, katere vladajo med nami, železnrSkimi vpokojenci. invalidi in vdovami, zopet enkrat javno spregovoriti. Posebno pa le, ker kljub agilnemu delova* nju našega društva še do danes n;so urejena naši prejemki talko, kakor odgovarja našemu preživljanju. To ie po kupni mofii, pred vojno odgovartajočih dohodkov pokojnin, nezcodndh rent. provizij in društvenih miloščin. Neštete kolekovane prošnje in osebne intervencije, vedno poročanje v listih, vse to nam ni pomagalo, da bi dosegli svoje z zlatom, s krvjo in z zdravimi udi plaćane in zaslužene pravice. Mera našega trpljenja je prenapolnjena in ne vzdržimo več. Ravno sredi zime smo brez vseh sredstev, brez denarja, obleke, žrvil in brez kurtva; kredita nobenega ter zadofieni, da nas preganjamo upniki, katerim bi iz srca radi poravnali dolgove, pa jih ne moremo, ker tudi mi ne dobimo, kar nam gre- Morda bi ?e hoteli naši upniki obrtnrti s spomenico na ministrstvo, da Basa plaža, kar nam dolguje. Mi moramo plačevati vse v pariteti zdrave valute, mnoge stvari še visoko nad pariteto, to je stanovanja, obleko, ztvta Wi druge potrebščine. Prejemamo pa dohodke v dinar?!h po dosedanji valuti, nezgodne rente pa še vedno v starih, skoro pred devetimi leti odpravljenih avstrijskih kronah — namesto no kupni močf odgovarjajočih vsotah. Zakaj se nam ne izplačuje »o pokojnine po rimskem paktu m nezgodne rente po § 1325 o. d. z., kar odgovarja nadomestilu za naš zaslusVefc. kakor je bito to pred vojno? Ponovno apenramu na me rod a.ine kroge, da zastavijo vse sfle In nam pribore naše pravice m naio rešitev. Samo ob sebi je razurntrrvo, da rudi za vpokdjence bivše državne žefeznke, ker so isti tudi plačevali v zlatu v poko'uinske sklade (katerih del zlata Jt M poslan z Dunaja v našo dr- žavo) S9 so pusirk \ se svoje rnoci v biasor države- L'parno, da ne bo ta nal Sjial -glas vpijočega "\ puščavi, kakor jo bil do-sedaj vedno. Trpeči žei. invalidi in vpokojenci. Zgradimo dom intelektualcev Že več tednov i/hajajo po ćasopis'h po* zivi »zgadimo dom služkinj«. Lepa ie ta socijalna misel, nihče pa ne i/pro/i plemenite misli, da bi agrantt] dom intelektualcev. Njim jc narod dolžan nmo^o. premnogo. Kaj jim pomaga, aki tih slavimo po smrti, pišemo dolge nekrotogc. jim postavljamo spominske plošče in spomenike, v življenju jim nudimo sredstev, da jih ohranimo v svoji sredini. O/rimo sc na naštos pokojnega umetnika slikarja Groharja Fizično izčrpan, holehen je ustvarjal svoja umetniška dela v nezakurjeni sobici. Nadalje na nasa pesnika Murna ;n Keteja. Njih čuvstva tako topla, njih pesmice ko? dta-teče cvetlice toplega južnega solnca. a njih podstrešne sobice mrzlv. ostanki nekdanje zapuščene sladkorne tovarne. Kako plemenito bi bilo. ako bi zgradili našim bohe-mom otom, kjer bi na^li faTočisče slikarji, ki so povečini primorani ustvarjati svoja dela v nezak ur jenih sobah. Zgradimo dom osivelim starčkom pisateljem, ki dvigato narod na kulturnem polju. Gospodinje pozivajo, da je njih dolžnost, da z*£fradijo dom služkinj, a poglejmo gmotni položaj slikarja, kateremu mnogokrat nc ostane niti pare ob zaključku meseca, o>x m lahko služkinja vloži ob koncu meseca vso pia£o ▼ hranilnico. Lepa je ta socijaina miae-1 gospodinj, toda nacod naj se zavedU. kaj jo do!Jan našim velikim cJdavcem-intelektuaK-cem. . . . d_ Vaška tragedija V Sinniairkajndu >e bi4 te dni oi>sOjen iia srr>rt torrret, ki je tHiiofii svojo rnlaxk>, tepo ženo, predsednico vašflcega sovjeta v Tetkemu. Kot lOletno deklico M prodan starši ŠaTakaj Rabmanovo bogatemu kmetu Taševii za ženo. Od teta 1916 do 1926 je živela &akara*j pri možu mirno, biđa jc skromna in krepostna. Po starin ohivjaji-h je imela obraz vodno zastrt in vse bi bi'k> dobro, da ni postala pred dvema letoma feministka. Stopila je pod rdečo zastavo. oxrlo7jiia pajčolan in začela hoditi na botj&eviškc sJxxie. BMa je izvoljena v vaški .sovjet in Jani je postala cek> r>redsedTiica. iMož pa ni bil zadovoljen, da se žena polr&ičfK) udejstvirje, ker ^se je Čutni ob njeirri straari ponižanega. Sakaraj te bfli mlada m lepa in če bi hil preveč sitnari!, bi se paO ločiJa od njega. Mož je hotel oelo vstopiti v boi/ševis-ko st>ra»r*ko, toda žena je izjavila vodstvu stranke, da te časti ni vreden. Taševa je to tako po-trlo, da je zašel na kriva pota. Nedavno je napadeJ bogatega Indijca, kateremu je vzel 13.000 nrbfliev in ga ubil. a truplo je zakopal na dvonUščn. čakali so pa odtgrebli truplo in tako je žena ćru-go iufero odkirila rnozev ziočin. Ovadita je mola oh! a s tem. Tašev je pa zbral ta čas srvoje prijatelje ki napade! olvinsJko hišo. UbfrI je svojo ž-eno. njenega zaščitnika pa težko ranil. Napadalci so bili kmalu aretiram in Tašev je bil z dvema pajdašema obsojen na smrt. Ni razumel. Verižnikova ž"ena n*>žu: Faz. pro-stm. da danes zopet ne bos redel z nožem. Kaj poreko naši goistje? — Nikar si ne beli gkave. draga ženica. Ze 40 let jem z nožem, pa m še nikoli rh'sem ureza!. Pred sojisčem. - Cez ba.!kon ste z'ezli v spamia>, asmmm ste se k r>>sre>'vi s.sietnc vdove, napadli ste jo in po! Iv I i Kaj lahko navedete v svojo obrambo ? — Sa*i je sama ugasnila luO, gospod sodnik. Izključeno. Spiritist: Duh va"Seffa pokojnega motfca vam ukazuje, da se nemudoma preselite. — Kad? Ufcazuje mi, pravite? Potem pa Že ni duh mojega moža. Med pisatelji. — Ima vaš novi roman zopet sreće a konec? Ne. juaafeiav *e vrne k svojemu BMJafaV 2 Stran 4 »S L O V E N S K T NAROD*, dne S. jamarja 1930. . 5 2tvri?ewe sta si zairrnsitla 'kot dolgo oot. posuto s krasnimi rožami, katere bosta po virstt trgala. Spočetka bosta razposajen ca. iki pustošita gredice samo zato. da napaseta radovednost. Pozneje pa, ko se ime seta, bosta trgala samo •lepe rože. Medene tedne podaljšata pre- običajne meje. Ko se Da postarata, ko si bosta samo še tovariša, spojena z neštetimi spomini in globoko ljubeznijo, se bosta znova sklanjala nad rože in jih gledala brez zavisti, dobro vedoč, da so zdaj na vrsti vaikri otroci, da jih začno trgati. Zvonovi so še vedno peli. Njihov glas >e spremljal Beatrico in Borisa. Seržant Diavolo, na katerega sta bila ta hip skoro pozabila, je bil zamišljen. Mislil je na svoje zavoženo življenje. Lastnega življenja si ni znal urediti. V množici mladih deklet ni znal izbrati nje, ki bi mu pomagala ustanoviti domaČe ognjišče. Maxime ni imel žene, ki bi jo ljubil in ščitil. Nb bo imel otročičev. da bi jih ujčkaJ na kolenih. Spominjal se je, da je bil nekoč zaljubljen v lepo markizo de Prefalice. Toda ona je njegovo srce strla in r>oho-dila. In Maxhne de Frileuse je takrat prisegel, da ne bo nikoli več ljubil. Prisego je doslej držal. Toda zadnje dni se mu je zdelo, da se je to božansko čustvo znova zdramilo v nlem. Polastil se ga je nemir, katerega že dolgo tri poznal. Neprestano je videl v dulm obraz lepe Magdalene. In kakor vsi zaljubljenci je začel tudi on kovati načrte za (bodočnost. Po odhodu iz cerkve Sv. Reparata sc je odpeljala Beatrice Kantemirova domov, da odloži poročno obleko. V hotel »Imperia« ni hotela priti v beli oblaki, da se izogne radovednim a morda tudi zavistnim pogledom gostov najrazličnejših narodnosti. Oblekla je lepo promenadu o obleko iz belega flanela. Na klobučku so ji vihrala snežnobeJa nojeva peresa. Zdaj J2: bila tudi na zunaj enaka odličnim damam, ki so jo gledale postrani, ko je bila še siromašna. Toda iz onih težkih časov jc ohranila skromnost, ki ji je branila ponižati se na nivo lahkoživih 'lutk, (ki sd doanišljajo, ua stoje tako Vtisoko, da ne morejo več v*d*eti ^udsike bede, ne ločiti resnične veličine človeškega duha od krinke duhovnega ubo-stva. Kakor Boris, je tudi ona sklenila pomagati trpečim bližnjim in lajšati nji- hovo gorje. Tega sklepa se je hotela strogo držati. In ker sta bila mlada zakonca tako plemenita, sta imela tudi vso pravico veseliti se radostnega dneva, ko sta se za vse življenje združila. Za pojedino je bila določena maia u-dobna dvorana restavracije ob obali des Etats-Unds. Udaležili so se je knez in kneginja Kanternirova, seržant Diavolo in oba Borisova prijatelja. Šampanjec je šumel v čašah. Pik> se je na zdravje novoporočencev. In prijatelji so se prijetno zabavan' do trenutka, ko se je solnce približalo daleč na zapadu sinjemu morju, kakor bi se hotelo pogrezmti v morsko globino. Sele ob solnčnem zatonu sta se prijatelja kmeza Kantemira posJovila. Majhne, njegova sestra in svak so ikreniii počasi proti hotelu »Imperia«. Po dolgem kramljanju so bili potrebni počitka. Šli so skupaj. Beatrice se je držala Borisa pod roko, in vso pot so molčali. Tako so prispeli do elegantnega hotela, kamor je bil prišel seržant Diavolo, da izroči pismo ženi svojega polkovnika. Maxime se je instinktivno ozrl na okna stanovanja grofice de Royaljoie. Pomi-slil je, da bo hotel »Imperča« to noč priča velike radosti in velike bridkosti. Knezu in kneginji Kantemirovi pa ni hotel povedati, kakšne misli mu roje po glavi. Ni jima omenil niti svojega nose-ta pri grofici de Royaljoie. Danes ni hotel kaliti radosti mladih zaljubljencev. Pozneje bo dovolj časa govoriti o bridki usodi nesrečne žene. Maxime je spremil zakonca do rezerviranih sob. Lahko bi bili mislili, da so stopili v krasen cvetličnjak, kajti na knezovo povelje so bile sobe bogato okrašena z rožami. Iz sa-lončka za predsobo so prcšleci občudovali divne vrtnice, pisane na-geljčkc in krasne anemone, ki so se družile okrog Beatrice kot najkrasnej-še žive rože. — Si zadovoljna, dušica? — je vprašal Boris Kantemir. — Morala bi biti zelo iztočna, če bi ne bila zadovoljna, — je odgovorila Maximova sestra vsa srečna. Večerjali so v salončku, divno okrašenem z rožami. Stregel jim je diskreten natakar, ki Beatrice ni preveč nadlegoval s pomembnimi pogledi. Po večerji je MaxJme de ttrileuse izjavil, da se mora posloviti. Mlada zakonca sta ga hotela zadržati. Toda vojvoda je bil dovolj izkušen, da je vedel, da komaj čakata, da ostaneta sama, da bi mogla nemoteno uživati sladkosti poročne noči. Dasi je b3 brat im prijatelj, je vendar mdsli'1, da bi ju motil. Opazil je bil. da >e prišla Beatnlca v zadrego in da »je zardela vedno, kadar jc hotela z možem intimno govoriti. Sramežđ^-vost y. aH dala povedati, kaj misli. Da bi rnosrla nuditi Borisu vso svojo neizrnerno ljubezen, je morala ostati z njim na samem. Tišina, tema in za-gonetnost so že od nekdaj pr\iateiii -zaljubljencev. Zato je ostal seržant Diavolo ghih za vse Borisovo o je otrl, kakor da se sramuje te slabosti. Povesil je glavo in od-šd. Pot ga je vodila po istem stopnišču, po katerem je bil prišel v hotel pred dnevi, ko mu je vrli vratar Karel dovolil, da sme h grofici de Royaljoae. Pred vrata pukovnikove soproge se je ustavil in zašepetal zamišljeno: — Ta dama .potrebuje moje pomoči. Kaj naj storim, da jo -rešim? Seržant Diavolo je stal nepremično, ■kakor straža na bojišču. Spomnil se je, da je prisegel braniti čast žene svojega polkovnika tako, kakor bi branil med bombardiranjem francoske postojanke na maroškem bojišču. Načrta še u bil zasnoval. Se vedno je TazmiSljal, kaj storiti. Ko je tako stal pred vrati, jih je Yveta nenadoma odprla. Dekle je presenečeno kriknilo: — Vi. gospod seržant? Zdaj je bil pa Maximc de hrtfeuse presenečen. Spoznal je. da se mora zdeti njegova prisotnost v hotelu ob tem času vsem čudna. Brž je ponfisliil. kako najti izhod •iz kočVoivega položaja- Ker je imel bujno fantazijo, je hitro našel pretveza — Oprostite, gospodična, — je odgovoril, — da scan vas prestrašil. To ni bil moj namen. V hotel me 'je privede*! vse hva!e vreden namen. Danes popoldne so mi kolonijalni vojaki povedali, da je prišlo na botfišou, kjer je utrjen 4. podk tujsike legije, do hudega spopada. Rad hi "vedel, če ve gospa polkovnžkova, kakšen je bil izid bitke S krvjo ruskega naroda so hoteli verižiti Zanimiv proces v Berlinu. — S ponarejenim sovjetskim denar -jem sel hoteli zatreti boljševizem — Nemški general Hoimoin HOflHMOaVflttnMI V Berlinu imajo novo senzacijo, za katero se zonama tudi zunanji svet. Gre za senzacionalno obravnavo, polno pustolovske in vohunske romantike. Glavni obtoženec jc Gruzin Kairurnidze, ki je bil deset let »veliki neznanecc v ire-tf'il5rih angleške politično »policijske sfeižbe, v Leninovi politični oporoki pa »edini anož, katerega se «mora revolucija bati«. Obtožnica dorži Karumidza in tovariše ponarejanja bankovcev. V rrKXTakovski tiskarni, katere lastnik Sohneider in strojnik Kipping sta tudi obtožena, so hote!i ponarejati v ogromnih količinah sovjetske bankovce, da bi financirali kavkaško protiboUšev-ško revolucijo in omajal; vrednost červon-ca. Karumidze je preiskovalnemu sod-niiku iz^'vi-1. da je hotel osvoboditi svet boljševiškoga jarma. Dejal je, da bi ga bili slavili kot odrrešenrka, če bi se mu bil načrt posrečil, ker >e pa imel smolo, so ga proglasili za zločinca. Kanuimidze se je sam javil sodišču. Prispel je v Berlin, toda nihče ne ve, od kod. Izmed poglavarjev Gruzmcev, kr so se doma a*a v tujini borih' proti 'boljševikom, je ostal baje ži-v samo on. Bil jc neprestano v smrtni nevarnosti. Njegova ideja, uničiti boljševiško moč iz monakovske predmestne tiskarne, je baje samo kopija budimpeštanske afere ponarejanja francoskih frankov. Karumidze je pridobil za svoj načrt avgs-burškega trgovca Schmida, katerega označuje obtožnica kot agenta - provo-•katerja, Detrolejskesa magnata sira Henrvja Deterd-inga. ki je bil eden najbogatejših mož sveta in je nedavno -umrl, nemškega generala Hofmanna, barona Steinheilla, ki je bil Rasputinov tajnik in je zdaj plesalec v nekem pariškem baru. ter mnogo pustolovcev, vc-rižniko-v in drugih sumljivih elementov. Nekaterim je š!o res za idejo, drugim pa samo za denar. Karumidze je bil baje prezident svobodne g nizinske republike in ko so boljševiki zasedli Tifris. jc pobegnil s Kavkaza. V Evropi je našel svojega davnega zaveznika Deterdinga, ki se je zanimal za kavkaski petrolej. Deter-dinjr naj bi financiral kavkasku proti-boljševiško revolucijo, nemški general Hofmann naj bi jo vodil kot strateg, Karumidze po tkot po H ti k. D t orli ng je obetal za protlboljševiško revoluoijo ift&jonc, dal pa Dj niti beliča. Bavarska generala Kress in Lossow sta odklonila sodelovanje, Hofmannu so pa iz Berlina mnTJgngfi naj se nikar ne vmešava v to pustolovščino. Tako je ostal Kar um rdze sam in ker si ni znal pomagati drugače, je mislil ponarejati čer-vonce. Izdelati jih je horel za 100 milijonov zlatih mark. Vse ;e b2o že pripravljeno, toda predno se k ponarejanje za ček), je prišfa poKcija ponarejalcem na sled. Obtoženi so 42ietni GruzEnec Karumidze, 3G!etni Gruzinec SadatieraŠAi-li, strojni inženjer dr. Becker, monakov-ski trgovec dr. \\reber, frankfurtski ■knjigotržec Bohle, trgovec SclmrJdt iz Niirnberga in inženjer Bell. KaTumidze je pred sodnrki izjavil, da ie pripravljal doma protiboljševiško re\T^uciio. Prijatelji so ga pa opozorili, da brez denarja ni mogoče priti boljševikom do živega. Zato jc hotel ponarejati sovjetske bankovcev. Napisal je pismo dozdevne turško - perzijske banke in ga poslal nemškemu tiskarn ar j u Schneider-ju. V dopisu je banka naroča-la večjo količino tiskovn za svoje delnice. Schneider prvotno ni videl, za kaj gre. Generalu Hofmannu je Karumidze baje odkr-ito priznal, da lioče s ponarejenim denarjem zagreti lx>V<ševizern v Rusiii in komunizem v Nemčiji. »Vossische Zeirung .e ohiaviki te dni DeterdJngo\-o pismo nemškemu generalu Hofmannu, kateremu se ima Nemčija zahvaliti, da so sklenili bolrse-viki :> centralnimi državami brestlitorv-ski mir Pismo priča, da je bil Hofmann zapleten v kavkaško protirevoln-cijo. »BerJincr Montagspost« je pa objavila pismo generala Hofmanna švedskemu veleindustrijcu Noblu, sinu ustanovitelja Noblove nagrade m interesentu za kavkaski petrolej. Hofmann vabi lx)?atega Šveda na posvetovanje o kavkaski trgovsko - revolucionarni pustcJovvščini v Berlin. Dcterd.'ng je pa sporočil Holmannovemu tajniku, c\i pričakuje Hofmanna v Londonu obenem z Noblom -in da se je v Parizu posvetoval s kavkaškimi protirevoluorjonarji. Afera Gruzina Karumidza ima torej zanimivo politično ozadje in je najboJcši dokaz, da gotovo gospodo še vedno m:ka verižiti s krvjo ruskega naroda. y vW 2jdrcus> duh is> 15 je bih geslo modri- ionov že prorf 2000 Tudi vi boste imeli zdravo elastično telo, če se boste umivali s čisto vodo in uporabljali dobro milo. Albus milo za umivanje, ki je izdelano iz najfinejših surovin in se zelo peni osveži Vaše telo. .Po uporabi Albus mila' za umivanje, se boste počutili polni) optimizma in samozavesti. Poizkusite Se danes & Wš W/ MILO ZA UMIVANJE :# -i P U Č N 1 !;Si> DOBI SE V VSAKI TRGOVINI DRVA PREMOG KOKS pri družbi »Kurivo«, Dunajska cesta Št. 33. — Javna skladišča. Tel. 3434. 11-T Zaluzije lesenih tekstilnih rolet (dervo-mtki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj — Slovenija TeL interarb. 32 Še je čan, da si zasig sii'ate srećko drž. razr. loterije. I. Žrebanje bo 16. t. m. Brez srečk ne more nihče čez noč obogateti in priti do blagostanja. S srečko pa jc to mogoče. Ne ostanite brez srečk! Srečke se dobijo v Ljubljani: V oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici, v Ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški cesti. — V Mariboru in v Celju pa pri podružnicah »Jutra« ter pri podpisanem zavodu. Zadružna hranilnica r. z. z o., z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19 >%Ma1i €>£lasi< Vsaka beseda 5© P»r. Plača se lahko tudi v znamkah Za odgovor znamko i - Na vprašanja brez znamke ne ■ ndenvariama. - Najmanj&i ot}tas IM» 5-^. Stanovanje •drve sobi, teza &srta pod >Cisx\5i*. 5S6 Ribje olic sveže, najfinejše, norveške. Iz lekarne dr G Piccofi-ja v Ljubtjaad. se priporoča bledim, slabotnim osebal 87-L Lifemfe moSke afli danske obleke 18 D EosfiastsoKn are weiil dnessed. but Aancricaas are ureB pressed. (An-ffieil so iepo oihleženri, Amestoaiu iopo riSoeai), Uođritaočacat poEoe-oajmo *2i! Wafiet Ezprees, Stari trg 15, cbMko ®l&a, sčisti, teme-tftio pcfiaie. Za pkse, boacerte ta*-kvn- P&ifcc, pospemo po obleko. 565 Inventar za pekan";> -Ičsđa. ^ 20odstotne kronsko bone kupuje Pučka štedionica, zalo-ia: zavod d. d.. Osijek, Desajtičioa al 27. 1101 I Mi Specijalna delavnica za previjanje električnih motorjev in popravljanje vseh električnih aparatov. F. Perčinlić, elektromehanično podjetje LJubljana, Gosposvetska c. 10 (restavracija pri Levu) i tovo in po meri / najboljši izdelavi TJTvl najnižjih cenah E OLLA GUM ie NAJBOLJA! Dolcazano najpopolnejša! P'" UCJOJf UUbUAMA. UreMe: Jos0 ZupaafiiC - Za .Naiodoo ta*arao«; fVan Jetertek. - Za opravo ta loseraol del bsta; Oton Cbr«oL - Va v U^aja