SpedMon« te abbonamento postale — Fuifadn Leto XXII., št. 248 upmvDišivo uuoliamt fucctoneva ulica S. Teletoo fc. »1-22. 31-23. 31-24 test-racoi oddelek: Ljubljana. Pucanijeva ali- ci i - Teletoo b. 31-23. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Railuni: a Lrobljanakc pokrajino pr) poitno-čekovnem zavodu h. 17.749, n ostale kraje Italije ServtMo Conti. Con Post No 11-3118 IZKLJUČNO MSIOHMVO ca oglase u Kj. Icaliie io inozemstva ima Unionr Puhhlirtf^ Italiana A. MILANO Ljubljana, četrtek 29. oktobra 1942-XXI Cena cent. 80 izhaja vsak dan razeo ponedeljka Naročnina tnala mesecoo Ur Un Ia inozemstvo pa lit 22.80. Uccdoilt >01 Uofaliana. Pnconijev* olica kev. S. fcev. 31-22. 51-23. 31-24. Rokopisi ae o« fritijo. CONCESSIONARLA ESCLUSTVA pet la putv bliciti di pfovroienra italiana ad oten: Unione Pubblichi Italiana S. A_ MILANO Osvojitev važne postojanke na e; 53 asglešfclla tankov in 22 letal uničenih r ni stan italijanskih Oboroženih sil j. j javil 28. oktobra naslednje 885. vojno poročilo: Napadi in protinapadi oklepnih oddelkov in pehote z obeh strani so si sledili zlasti v severnem odseku egiptskega bojišča, kjer je ostala v naš?h rokah po srditih boiih važna postojanka, ki nam jo je sovražnik posebno srdito osporaval. Sovražnik je izgubil včeraj 53 tankov, ki so bili uničeni ali zaplenjeni. V živahnih spopadih v zraku med bitko je bilo sestreljenih 22 britanskih letal. Izmed teh so jih 11 sestrelili italijanski, 11 pa nemški lovci, med tem ko je nadaljnje letalo treščilo na tla, zadeto od protiletalskih baterij. Pet naših letal se ni vrnilo z oj»eracij. Londonska prf.zssaoja c «?re-ntoši Kalife na Sredozemlju Bom, 27. okt. Londonski dopisniki švi-čarskih listov in anglosaške agencije na vso sapo ponavljajo, kar jim je naročila propaganda o silni važnosti, ki jn ima ali naj bi jo imela začeta ofenziva britanskih čet pri E1 Alameinu. Londonski listi so spleli ginljivo pripovedko okoli neke ve- sti, ki je prišla iz New Yorka in ki pravi, da je Sredozemlje v tem trenutku s-središče sveta«, kakor je v ostalem bilo vse od začetka vojne. Tako je morala anglosaška propaganda, ki je vedno skušala omalovaževati mogočni vojaški stroj Italije v orjaškem dvoboju na življenje in smrt, priznati, da Italija obvladuje prizorišče ob Sredozemlju, kj je svetovne važnosti. Obenem se naglasa, da morajo Angleži z vso pomočjo Američanov za vsako ceno zopet dobiti nadzorstvo nad Sredozemljem, kar zopet potrjuje, da je na tem morju britanska pomorska sila v zatonu. V zvezi s tem poudarjajo britanski pro-pagandisti, da ogromno število moštva in velika množine vojnih potrebščin, s katerim sedaj razpolagajo Britanci, opravičujejo k največjim nadam na uspeh začete ofenzive generala Alexandra. Govore o nič manj kakor o milijonu mož in o več ko tfsoč oklopnih voz. »Gazette de Lausanne« k temu ironično pripominja, da skoro ni dvoma, da se bo britanska ofenziva razvila v velik poraz in da bodo v Londonu in VVashingtonu hiteli zatrjevati, da je ameriški tisk očividno pretiral, ko je naglasil, da je Sredozemlje središče sveta. (Pic-colo.) Uspešni napadi pri Tereku — V Stalingradu so r-mške čete prodrle do Volge in zavzele večji blok hiš Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. okt Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Južnovzhodno od Novorosijska so nemške čete po celodnevni borbi -zavzele važno sovražnikovo višinsko postojanko. Vzhodno od Tuapseja je bila v napadu zavzeta močno utrjena in trdovratno hranjena sovražna gorska postojanka. Isto tam so bili vsi sovražnikovi protinapadi odbiti. Letalstvo ee je udejstvovalo z napadi proti sovražnim postojankam ter proti pristanišču in mestu Tuapseju. Z bombami je bila poškodovana sovjetska 6000 tonska trgovska ladja. Zapadno cd Tereka so lastni napadi tudi včeraj dobro napredovali in je bil obkoljen sovražni oddelek. V Stalingradu so nemške čete vzhodno od tovarniškega ok-aja prodrle do Volge in zavzele večji blok hiš. Letalstvo je z dobrim učinkom napadalo sovražnika. Južno od mesta je pehota odbila krajevne napade sovražnika. Letalski napadi so povzročili sovražniku velike izgube v prometu na železnicah ta na Kaspšškem morju. Uničenih je bilo 11 transportnih vlakov. Dve trgovski ladji s skupno 1000 tonami sta bili potopljeni, ena potrolejsMa ta ena trgovska ladja pa zažgani ali poškodovani. Ob Donu so rumunske čete z dobro podporo lastnega letalstva vrgle sovražnika nazaj. Težki, toda uspešni obrambni boji na bojišču pri E1 Alameinu. se nadaljujejo. Zlasti v severnem odseku so napadi in protinapadi privedli do ogorčenih bojev pehotnih in oklopnih sil, pri čemer je važna višinska postojanka končno ostala v lastnih rokah. Sovražnik je zopet izgubil 53 oklopnih vozil. V srditih letalskih borbah so nemška in italijanska lovska letala sestrelila 21 sovražnih letal, 1 pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Pri napadih na zapadno francosko obalo so bila včeraj v letalskih borbah sestreljena 3 angleška letala. Zvečer 25. oktobra je nekaj lahkih angleških bombnikov pod zaščito vremenskih prilik napadlo severnonemško obalo. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub. Sicer so napadi povzročili le malo škode na poslopjih in imetju. Radio London je snoči objavil, da so Nemci s posredovanjem Rdečega križa predlagali pri Stalingradu 4 dnevno premirje, da pa so se tozadevna pogajanja razbila. Vrhovno poveljništvo nemške vojske izjavlja, da je ta trditev ena izmed običajnih laži anglaške vlade, ki hoče na ta način zasenčiti neizogibni sovražni zlom pri Stalingradu. Eofi v Stalingradu Beriin, 27. okt. s. Južno od Stalingrada so boljševiki včeraj v silnem napadu izgubili kar 18 tankov, 8 tankov pa je bilo izločenih iz borbe. V industrijski četrti mesta so nemški napadalni oddelki zasedli številna poslopja med tovarniškim kompleksom i Rdeči oktober« in veliko pekarno ter so prolrli do zapadnega obrežja Volge. Skupine strmoglavcev in bojnih letal so onemogočile boljševiške napore pri utrjevanju vzhodnega obrežja reke, kakor tudi ponovne poizkuse dovažanja ojačenj. Zadele so in uničile lalje s tovori vred. Na železniški progi, ki vež<; Astraham z Bas-kunčakom, se je iztiril in eksplodiral tovorni vlak, naložen s strelivom. Zadele so ga bombe. Neki bombnik z velikim akcijskim radijem je zadel in zažgal eno' petro-lejsko ladjo ter poškodoval številne čolne na Kaspiškem morju. V srednjem in severnem odseku fronte se je ulejstvovanje povečalo zaradi izboljšanja vremena. Pričele so se borbe na nekaterih točkah južno od Ilmenskega jezera, kjer je nemško letalstvo našlo dobre cilje na železniških progah in na cestah. Bombe velikega kalibra so uničile številne postaje ter skladišča, ki so pogorela. Neka eskadra je uničila oskrbovalno kolono, obstoječo iz 100 tovornih avtomobilov. V številnih letalskih borbah in s pomočjo protiletaJskega topništva, je bilo uničenih 60 sovražnih letal. Na nemški strani so znašale izgube samo 4 letala. Vs! ssvfetski protinapadi v kali zadušeni Berlin, 27. okt. s. Iz vojaškega vira sc doznava, da sta včeraj nemško topništvo in letalstvo še nadalje obrabljala boljševl-ško obrambo, ki še obstoja v stalingraj-skem mestu. Južno od Stalingrada so Sov-j»ti izvedli nove olajševalne napade, toda brez uspeha. Nemške in rumunske čete so zopet odbile sovražnika in mu zadale krvave izgube. Proti boku nemškega napada so Sovjeti pripravljali nadaljnje naskoke, toda nemška letala so prekinila priprave z močnim bombardiranjem. Poseglo je vmes tudi nemško topništvo in je srdito obdelovalo boljševiške množice, ki so se pripravljale za naskok in jih razpršile. Sovjetska z vzhoda prihajajoča letala so skušala prodreti nad Stalingrad, a so se morala umakniti spričo silne reakcije nemških lovcev, ki so sestrelili 26 letal. Prvič od pričetka bitke za Stalingrad so nemška bojna letala v noči na 26. oktober prodrla do vzhodnega predela Kaspi-škega morja, kjer so napravila škodo v oskrbovalnem prometu, usmerjenem proti Stalingradu. Bistroumne nemške iznajdbe Stockholm, 26. okt. s. Glasilo sovjetskih oboroženih sil »Rdeča zvezda« piše glede borb na Kavkazu, da te potekajo ob skrajnih težkočah za Ruse, ki so se morali poslužiti gverilske taktike. Toda tudi v tem primeru so Nemci lahko odgovorili z izredno bistroumnimi iznajdbami, piše list, tako n. pr. so obesili posebne ročne granate na veje dreves in jih s kovinastimi žicami pritrdili na tla tako da tvorijo granate napete loke, ki se sprožijo ob primernem trenutku. Ob sproženju odletijo granate do 60 metrov daleč in njih učinek je smrtonosen. List govori tudi o odskakovalnih minah v gozdovih, toda ne pove za kakšne vrste min gre. Ob 20 Eetnici Pohoda na Rim fašistične revolucije so proslavili tako v Italiji kakor v prijateljskem inozemstvu z mogočnimi manifestacijami Duceju kot tvorcu močne Italije za novi red v Evropi Rim, 28. akt. s. Za 201ctmico Pohoda na Rim je bilo Večno mesto radostno okrašeno. Narodna zastava vihra na Kapitalu, zastava mesta Rima pa z balkona senator-ske -palače. Narodne zastave in zastave mesta Rima se vijejo na mlajih na trgu Fašističnega imperija in na Trgu Termini. Vsa vladna poslopja in mnogoštevilne zasebne hiše so izobesile trobajnico O 9.30 so s fanfaro na čelu miličniki in skvadrisiti, predstraže z veliko množico članov GILa v anažju napravili obhod, noseč s>lavna znamenja stranke. Sprevod se je razvil od Proslava 2% letnice Lepa manifestacija italijanska-nemškega zavezništva in prijateljstva sedeža Lit+crija. Vso pot do Trga Venezia so množice meščanov navdu:eno Ln spoštljivo pozdravljale fašistične zastav® s ponosnim rimskim pozdravom. Na Trgu Venezia so bile zastave zasajene na zgodovinskem balkonu, medtem ko je godba zaigrala Giovinezzo. Odredi so pozdravili zastave z orožjem. Množica je stala v požaru in je zopet in zopet pozdravljata po rimsko tor prirejala manifestacije, pobožne simpatije Duceju. Stražo v Beneški palači imajo danes Ducejevi mušketirji. Berlin, 27. okt. s. Na večer pred obletnico Pohoda na Rim je velika manifestacija italijansko-nemškega združenja znova potrdila z mogočnim zborovanjem v veliki dvorani letalskega doma revolucionarno bratstvo obeh združenih narodov v skupni borbi za dosego visokih ciljev. V ogromni dvorani, ki je bila okrašena s trobojnicami in prapori kljukastega križa, so se zbrali visoki predstavniki države in oboroženih sil, prvaki narodno-socialistič-ne stranke, zastopstva vseh formacij režima Hitlerjeve Nemčije in mnogi vojni ranjenci. Pozornost je zbudilo med množico zastopstvo italijanskih delavcev v Nemčiji. Med navzočimi odličniki so bili med drugim Kr. veleposlanik Italije Dino Al-fieri z vsemi uradniki veleposlaništva, predsednik združenja von Tschammerund Osten, šef predsedniške pisarne Hitlerja, minister Messerer, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu von Weiszacker z najvišjimi funkcijonarji svojega ministrstva, visoki funkcijonarji ministrstva za propagando, šef organizacij narodno-so-cialistične stranke v inozemstvu, okrožni vodja Bohle, poveljnik Berlina general von Hase, inšpektor fašijev v Nemčiji in mnogi drugi. Godba Kr. karabinjerjev, ki so gostje narcjjino-sočialistične federacije v Berlinu in uživajo simpatije meščanov, je mojstrsko zaigrala narodne himne in himno Rimu. Nato je govoril veleposlanik Alfieri o izrednem zgodovinskem in političnem pomenu Pohoda na Rim. Ugotovil je, kakšna toplina simpatij in solidarnosti se kaže bolj kakor kdaj v teh dneh med nemškim narodom do fašistične Italije. To solidarnost občutijo v srcih obeh narodov vedno globlje. Ko je veleposlanik povzdignil misel na Duceja in omenjal etape fašistične revolucije ter ustvarjeno delo in stalno skrb režima za narod, so vsi v dvorani živahno in dolgo odobravali njegova izvajanja. Eksc. Alfieri je nato podčrtal mogočno duhovno strnje-nost italijanskega naroda, ki je ne more razbiti nobeno teroristično bombardiranje, in je zaključil svoj govor znova potrjujoč neomajno voljo italijanskega naroda po borbi in zmagi za vsako ceno. Godba Kr. karabinjerjev je zaigrala Arconijev marš »Zmagati«. Sledil je govor predsednika italijansko-nemškega združenja, šefa nemškega športa von Tschammer und Ostena. Omenil je etape revolucije, ki jo je pričel italijanski narod in ki so jo nato nadaljevali tudi nemški narod in drugi evropski narodi proti liberalizmu in boliševizmu. Poudaril je, kako globoka duhovna sorodnost obstoja med fašistično in narodno-socialistično revolucijo. Os je prvič stopila na plan z orožjem, da brani načela sesterskih revolucij in s tem evropsko kulturo, s prostovoljskimi skupinami, ki so se borile v španski osvobodilni vojni. Danes se legijonarji in vojaki osi borijo v Afriki in Rusiji in na raznih frontah proti skupnemu sovražniku za končno -zmago revolucionarnih idej Benita Mus-solinija in Adolfa Hitlerja. Ko je von Tschammer und Osten pozval vse navzoče, naj se dvignejo in trikrat vzkliknejo Duceju in fašistični Italiji, je nastala v dvorani mogočna manifestacija, ki se je zaključila s kraljevo koračnico in z Giovinezzo. Orfsiko Mussolinijevo delo Nemški tisk o zgodovinskem pomenu fašisti preporoda Italije isrega Berlin, 28. okt. s. Ves nemški tisk od najbolj skromnega pokrajinskega lista do velikih dnevnikov v glavnem mestu je poln člankov in fotografij, ki poveličujejo veličastno revolucijonarono delo in mogočne ustvaritve fašističnega gibanja, čigar 20-letnico se danes svečano proslavlja. Z velikimi naslovi posvečajo berlinski listi prve strani v celoti zgodovinski obletnici in objavljajo poleg velikih fotografij Duceja najbolj pomembna Mussolinijeva gesla. »Bdrsenzeitung« ima naslov »Pot, ki jo je prehodila Mussolinijeva Italija, vodi do zmage in svobode«. »Lokalanzeiger« ima naslov »Zgodovinski dan za Evropo«. »Deutsche Allgemeine Zeitung«, ki je objavila na prvi strani skoraj ves prostor obsega-jočo veliko fotografijo Duceja. prikazuje pod naslovi »Vdor novega sveta idej« in »Svetilnik v zgodovini stoletij«, pomen in osnovno delo pohoda na Rim v odnosu z revolucionarnim značajem, ki je bil vtisnjen dvajsetemu stoletju na vseh področjih človeškega udejstvovanja. »Zvvdlfuhr-blatt«, »Morgenpost« in »Volkszeitung« objavljajo navdušene komentarje k slovesnemu dogodku z naslovi: »1922 Pohoa na Rim — 1942 Pohod proti neizbežni zma- Velike ameriške izgube pri Salomonih Ameriška mornarica je izgubila 41 vojnih ladij, med njimi 3 oklopnice in 7 nosilk letal Tokio, 27. okt. s. Opaizovaloi komentirajo današnje poročilo o bitki pri Salomon-skih otokih, Iti še traja, ter podčrtavajo, da je bil v^ji del izgub Amerike odknt svetu in zlasti severnoameriški javnosti prav na praznik ameriške mornarice. Ameriška mornarica je doslej izgubila 3 oklopnice in 7 nosilk letal, ki so bile potopljene ali poškodovane ter še manjše edinice, ki so bile tudi potopljene ali poškodovane, skupno 41 vojnih ladij. Tuli izgube letal, ki so jih imeli Američani, so znatne. Vedno bolj prevladuje prepričanje, da so voditelji varali ameriško ljudstvo. Dopisnik »New York Timesa,«; ki se je vrnil s potovanja po Pacifiku,' je opozoril svoje rojake na zmote, ki sta jih zakrivila. Amerika in zlasti njeno pomorsko poveljništvo. Tokio, 27. akt. s. Kakor je javilo današnje vojno .joročillo mornariškega odseka japonskega glvneg stana, je biilo v dveh mesecih borbe na področju Salamonskih otokov potopil j en ih aLi poškodovanih 41 sovražnih bajnih ladlij. V mornariških krogih poudarjajo, da znašajo ameriške pomorske izgube od pričetka vojne 59 ediinic raznih tipov, ki so bfle potopljene, medtem ko je bilo 37 edink poškodovanih. Med ladjama', kii so' bile potopljene pred 26. avgustom, so oklopnice tipov »MaTyland«, »Arizona«, »Ockllahoma« in »Utah«, nosilke letal »Lan-gley«, »Lexmgtan«, »Saratoga« in diruge tipa »Yarktown«, »Harnette« «Interprice* ter še ena neu gotovi jenega tipa. Križanke so biile »Augusta«, »Houston« ter pet kri-žark tipa »Astoria« in druge tipov »Mar-blehead«, »Partland«, »San Francisko«, »WiehiFrankfurter Zeitung« opisuje Rudolf Kirchner razčlenjeno gigantsko Mussolinijevo delo. Njegova izvajanja kažejo, da je doumel najintimnejše bistvo Fašizma, kateremu se imajo vsi narodi v Evropi in ne samo Italijanki narod zahvaliti za boljšo bodočnost, ki jo kuje zmagovito orožje Osi. Kakšna bi bila usoda Evrope, če se ne bi Mussolini takoj zavedel dvojne nevarnosti, ki je pretila zapadu. Kaj bi se pripetilo, ako Duce ne bj preprečil, da postane Iberijski polotok močna trdnjava boljševizma? Izredno dobro je videl posledice, ki jih ima lahko podpora nacionalni Španiji. V tistem času ni bilo še osi in tudi ne italijansko-nemškega zavezništva. Ni bilo nobenega izgleda za Italijo, da bi lahko računala na primerno vojaško pomoč Treba je priznati in razumeti zunanjo politiko Mussolinijevo v dramatičnih letih, pred novo svetovno vojno, da docela doumemo veličastne stvaritve fašistične Italije. Noben narod se ni lotili tako velikanskega abnavIjaJnega dela v tako trdih in težkih okoliščinah kakor italijanski. Ako danes slišimo, da govorijo o tolikih milijardah, ki so bile potrošene za javna deda, za železnice, ceste, tovarne, bofriice, sode, stadione in melioracije, če sH«imo, da govorijo o nadailjnjiih milijardah, fci sa bile porabljene za vzgojo mladine če doznamo, da je biilo izdanih v 12 mesecih skoraj 12 milijard liir za zboljšanje življenja delovnih množic, z eno besedo, če spoznamo vse ta, kar je biilo storjenega v 20 letih za dvig življenja vsakega Italijana in za ustvaritev pogojev za splošni blagor, si ne moremo kaj, da bi ne občudovali ogromno duhovno, moralno in gmotno energija, kd jo je Duce znal mobilizirati, tisto energija, ki je danes absolutno jamstvo za končnii triumf. Če bi Duce ne hotel ali znal mobilizirati v taki meri vseh živih sil naroda, bi Itailija ne mogla prestati najvišje preizkušnje ki jo prestaja zdaj ob stramii Nemčije. Ako se danes, zaključuje Kircher, Nemci tako živo udeležujemo proslave zgodovinske obletnice ter pozdravljamo prijateljski narod z našimi najprisrčnejšimi željami, delamo to s polno zavestjo, da je 201etno Ducejevo delo koristilo v znatni meri tudi nam Nemcem. Brez tega ob navijal nega in vzgojnega dela, brez Mussolini levega političnega znanja bi bil naš jr^ožaj vznemirjajoč ob celotni naši južni & rani cd G bra-ltarja do Dardanel. Delo podmornic ^ se bo še povečalo Berlin, 27. okt. s. V članku, ki ga je danes zvečer objavila »Borsen Zeitung« in ki je zadnji članek v vrsti člankov, napisanih za uradno agencijo narodno socialistične stranke, objasnuje in dokazuje šef nemškega tiska dr. Dietrich, da v tekmi med pomorskimi anglosaškimi gradnjami in potopitvami po podmornicah in letalstvu trojnega pakta, sovražnik ne more zmagati. Sovražnik razpolaga zdaj kvečjemu z 21.4 milijona ton trgovinskega brodovja. 2e zdaj lahko zagotavljam, piše med drugim dr. Dietrich, da so iznenadenja, ki jih hranijo naše podmornice za leto 1943. takšna, kakor odkritja anglosaške propagande o ame» riških in angleških pomorskih gradnjah, toda s to veliko razliko, da gre na oni strani za papirnate programe, pri nas pa za podmornice, ki se bodo pojavile v vseh vodah sveta v vedno naraščajočem številu. Potopljene sovraine ladje Berlin, 27. okt. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so bila med 16 trgovinskimi ladjami, ki so bile potopljene s skupno tonažo 104.000 ton, o čemer je v nedeljo javilo izredfcio vojno poročilo), tudi \\3V velikih tovornih brzih ladii Tako so bili n. pr. potopljeni na Atlantiku veliki par. nik »Varoong« s 9.365 tonami, registriram v Pljnmcuthu in pripadajoč »Indian Navi-gation Company«, bivša norveška motorna ladja Trafalgar s 5.542 tonami, prevažajoča tovor 7.790 ton in zgrajena leta 1938. z brzino 17.000 vozljev na uro, tovorna ladja »Steel Navigator«, ameriški paroik na turbino s 5.519 tonami in s tovorno kapaciteto 9.500 ton. V severnih vodah Južne Amerike sta bila nadalje potopljena tovorni parnik »Rauben Tipton« s 6.870 tonami in »Halm Fark« s 6.780 tonami. Prvi je bil modema ladja s turbino, ki je bila izpuščena v morje leta 1940. in registrirana v News Orleansu. Pripadala je družbi »US Marittime Comla_ Sion«. Rim, 26. okt. s. Angleška admiralrteta javlja, da je bila s sovtažno akcijo potopljena angleška ladja manjše tonaže »Lor9 Stohrehavn«. Obnovitveno dela v. generalni guberniji Krakovo, 26. okt. s. Ob tretji obletnici ustanovitve generalne gubernije je bila svečana seja vlade, na kateri je generalni guverner nemški minister dr. Frank izčrpno poročal o opravljenem delu nemške uprave. Dr. Frank je podčrtal med drugim gospodarsko-finančni razvoj gubernije v teh letih in zboljšanje h'gi jensko-zdrav-stvenih razmer zaradi uspešnega dela nemških zdravnikov. Na področju vojnega gospodarstva postaja generalna gubemjja vedno bolj važen činitelj. V teh treh letih je bilo 630.000 ha zemlje obdelanih. Razvila se jev tudi plovba na Visli in se je znatno zboljšalo celotno cestno omrežje. Naročite se na romane Dobre knjige! Počastitev padlih fašistov Visoki komisar, Eksc. Robotti in nemški konzul so se ob priliki 20-letnice Pshoda na Rim poklonili pred spominskim kamnom padlih Fašistov Tiskovni urad Zveze Fašijev javlja: Včeraj so se o priliki 201etnice Revolucije Črnih Srajc napotili Ekscelenca Visoki komisar, Ekscelenca Robotti s častniki posadke ter nemški konzul v Dom fašiiev, da polože vence in se poklonijo pred spominskim kamnom padlih fašistov. Ob 9. je prispel na sedež Federacije, spremljan z godbo divizije »Alpskih lovcev« Ekscelenca Robotti, poveljnik Ar-mijskega zbora s častniki posadke in četo. sestavljeno iz vseh rodov orožja, nastanjenih v Ljubljani. Poveljnik Armadnega zbora je v spremstvu svojega glavnega stana položil venec na podstavek kamna, dočim so častniki, častna četa in oboroženi odred Fašistov izvršili vojaški pozdrav. Ob koncu vzvišenega obreda je Ekscelenza Robotti, predno je zapustil sedež Zveze, izrekel Zveznemu tajniku svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo častnikov posadke Čmim Srajcam v Ljubljani. Eksc. Grazioli na sedežu Zveze bojevniških Fašijev Ob 10. je prispel na sedež Zveza bojevniških Fašijev Visoki komisar, da prinese svoj in svojih sodelavev pozdrav Zveznemu tajniku. Zvezni tajnik je pričakoval Ekscelenco Graziolija pred vhodom v poslopje Zveze Fašijev skupaj z zaupnico Pokrajinskega ženskega Fašija in s podtajni-koma, s konzulom obmejne Milice B. Pa-dovo, z direktorjem »Prima linea«, s tajnikom Fašija v Ljubljani in z drugimi fašističnim hierarhi. Pred spominskim kamnom, v katerega so vklesani imena Črnih srajc, ki so padle kot žrtve komunističnega sovraštva, so se ob straneh postavili v častno četo mladi Fašisti s praporom ljubljanskega Fašija in oddelek skvadristov v orožju. Visoki komisar, ki ga je spremljal Zvezni tajnik, je obšel postrojene oddelke in nato stopil pred spominski kamen padlih, ki ga je pozdravil z rimskim pozdravom. Eksc. Grazioli, ki sta ga med obiskom spremliala viceprefekt David in šef kabineta Bisia, je odšel nato v urad Zveznega tajnika. Tu je potem, ko je pozval navzoče k vzkliku Kralju, Cesarju in Duceju, z vznesenimi in ognjevimiti besedami izročil predstavniku Stranke svoj pozdrav, pozdrav predstavnika oblasti in vseh svojih sodelavcev in je nato, govoreč o duhu sodelovanja, ki preveva vsakdanje delo slehernega, poudaril, da so sile vsakega Italijana, ki ima čast, da služi v tej zemlji. vse usmerjene proti enemu samemu cilju, namreč: poslušati Duceja in delati za dobro Italije. Dr. Orlandlni se je zahvalil Visokemu komisarju, da se ie izvolil ustaviti v hiši Fašijev in je izrekel besede najglobljega priznanja za sodelovanje, ki ga je ob vsaki priložnosti omogočil Eksc. Grazioli Stranki, poudarjajoč, da so vsi fašisti, bivajoči v Ljubljani, s svojim sodelovanjem v Zvezi pokazali najbolj vzvišeni duh tovarištva in požrtvovalnosti. V znak prisrčne hvaležnosti je Zvezni tajnik izročil Visokemu komisarju častno legitimacijo urednika lista »Prima linea«, borbenega in živahnega tednika Zveza Visoki komisar se je zahvalil Zveznemu tajniku za ta izraz tovarištva, kakor tudi njegovemu sodelavcu uredniku dr. Pietro-antoniu, direktorju tednika, in pozval navzoče naj povzdignejo svojo misel h Kralju in Cesarju ter Duceju. Ekscelenca Grazioli je nato v spremstvu Zveznega tajnika in podtajntka Capursa, podtajnika Šcarniccija in drugih hierar-hov posetil sedež Zveze ter se je razgo-varjal zlasti v bojevniškem uradu, v uredništvu »Prima linea« in v drugih uradih, kjer se je imel prilko prepričati o vnemi, ki preveva vse, ki neposredno delujejo na življenju Stranke v t'.m važnem odseku. Med posetom se je Visenj komisar ustavil in govoril z načelniki uradov in njihovimi sodelavci. V prostorih ženskega Fašija S posebnim zanimanjem se je Eksc. Gra_ zioli pomudil v prostorih ženskega Fašija, kjer ga je tovarišica De Vecchijeva tovariško pozdravila čer zagotovila njega in Zveznega tajnika trdne volje za delo, ki preveva vse tovarišice, bivajoče" v novi pokrajini. Visoki Komisar je izrazil ge. De Vec-chijevi svojo toplo zahvalo za izvršeno delo. Visoki hierarh je nato posetil tudi delavnico Ženskega fašija, kjer so bile zbrane mnogoštevilne gospe, ki skrbe za dobrodelnost v korist bojevnikov. Eksc. Grazioli se je zanimal za delo, izvršeno v upoštevanja vrednem obsegu, za posle ki se še pripravljajo, in ko je povprašal po raznih panogah delavnosti, ki jo vrše g r pe v radovoljnem sodelovanju, je določil 25.000 lir za nakup potrebnega materiala, da bi se sijajno delo, ki ga tovarišice vsak dan uresničujejo, še bolj oja-čilo. Obisk v vojni bolnici Popoldne se je Visoki komisar napotil v vojaško bolnico ,da je na ta slavnostni dan izročil svoj pozdrav ranjencem in bolnikom ter da jim je zagotovil, da je Domovina ob vsaki priliki blizu tistim, ki so trpeli in dali svojo kri zanjo. Med posetom je Visokega komisarja spremljala njegova ga. soproga Sprejeta od ravnatelja bolnice in od častnikov zdravnikov rajnih oddelkov, sta Eksc. Grazioli in gospa obšla vse dvorane, se vstavljala pri posteljah ranjencev .'n bolnikov ter jih s tovarško ljubeznivostjo :z-praševala po njihovem zdravju, kako se jim celijo rane, o njihovih družinah in o njihovih potrebah. Visokega komisarja je pri vsaki postelji sprejel hvaležen smehljaj ranjencev »n bolnikov, ki so z besedo in gesto kazali svoje zadovoljstvo za zanimanje predstavnika Fašistične Vlade. Dokler se je vršil obisk, je ga. Grazioli-jeva s pomočjo dam Rdečega križa in častnikov-zdravnikov razdeljevala darove in nagrade, ki jih je v Ducejevem imenu določil Visoki komisar za bolnico. Isto popoldne so po nalogu Eksc. Graziolija posetili komisarji okrajnih glavarstev poljske bolnice ter prinesli ranjencem in bolnikom darove in nagrade v imenu Ducejevem, Pri tem so jim izrazili popolno hvaležnost naroda za težke žrtve in za vrline, dokazane v boju. V teku dopoldneva je Visoki komisar, pokoravajoč se Ducejevi zapovedi, naj gre narodu naproti, posetil zastavljalnico, otroško bolnico ter osrednji urad za zimsko pomoč. Povsod se je toplo zanimal za potrebe organizacij, ki jih je posetil. O teh posetih bomo obširneje poročali jutri. Poklonitev nemškega konzula Ob 10.30 je prispel v Dom Fašijev nemški konzul v spremstvu svojih najožjih sodelavcev. Predstavnik Nemčije je položil na podstavek kamna, ki spominja na žrtve tovarišev, padlih od komunistične roke, venec iz lovor j a v imenu zavezniškega in prijateljskega naroda Nato se je nemški konzul v uradu Zveznega tajnika podrobno zanimal za organizacije Stranke v tej pokrajini s posebnim ozi-rom na vprašanja mladinske vzgoje. Preden je odšel iz Doma Fašijev, so nemški tovariši izrazili Zveznemu tajniku svoje zadovoljstvo nad delom in uspehi, ki jih je Stranka dosegla v tej novi italijanski poikrajini. Popoldne je Zvezni tajnik vrnil poeet oblastem, ki so dopoldne obiskale Zvezo Fašijev. Pri tem je Ekscelenci Robotttiju, poveljniku XI. Armijskega zbora, izročil častno legitimacijo urednika lista »Prima linea«. Tudi popoldne so ae Zvezni tajnik ln člani Direktorija Zveze ter Fašija napotili k četam, da so vrlim tovarišem v si-vozelenem prinesli pozdrav in darove Stranke. * Zvezni tajnik izroča uredniško legitimacijo tovarišem lista „Prima linea" Včeraj je Zvezni tajnik izročil priznalno izkaznico direktorju in urednikom fašističnega tednika »prima linea«. Pri tem je Zvezni tajnik tovarišem urednikom izrekel besede tople pohvale, odobravajoč njihovo dosedanje delovanje. Direktor lista se je zahvalil in izrazil svojo to svojih sodelavcev voljo za vztrajmo in uspešno de_ lo v Stranki za dosego najvišjih idealov Fašistične Revolucije. Bilanca fašističnega socialnega skrbstva Rim 27. okt. s. Mogočna bilanca socialnega skrbstva fašističnega režima v prid delavcem, ki so mu dali novo pomembno pobudo Ducejevi ukrepi socialnega značaja ob 20-letnici fašistične revolucije, se kaže v značilnih številkah o udejstvovanju Nacionalnega fašističnega zavoda za socialno skrbstvo. Ob koncu 1.1922 je bilo izplačanih 59.461 pokojnin v znesku 16.546.000 lir, ob koncu 1. 1930 pa 313.885 pokojnin v znesku 252 mil. 696.000 lir. Sedaj se izplačuje 790 000 pokojnin v znesku 740 milijonov lir. Od 1. 1922 do 1942 je bilo na račun zavarovanja za invalidnost in starost izplačanih 5.678 milijonov lir posojil. V zavarovanju za brezposelne je bilo od 1. 1929. ko so se pričela zavarovalna posojila, do 1.1942 izplačanih 2.600,000.000 lir za podpore. Razen tega je bilo izdanih 900 milijonov lir za gradnjo 60 senatorijev s skupno 23.000 posteljami. V zavarvanju za brezposelne je bilo od 1. 1922 do 1942 izplačanih 2.373 milijonov lir odškodnin. Za materinsko zavarovanje je bilo 1.1922 izplačanih 3,379.000 lir, 1.1939 pa 38 mil. 434.000 lir. Za poroke in rojstva je bilo izplačanih v 1.1940 80,945.000 lir, 1. 1942 pa 170 milijonov lir. Od 1. 1922 do 1942 je bilo izplačanih v ta namen skupno 587 milijonov lir. Družinskih doklad je bilo 1.1938 izplačanih 734,413.000 lir, 1.1940 1.638 milijonov lir, L 1941 3.813 milijonov lir. 1.1942 6 milijard lir. Od 1.1937, ko je bilo to socialno skrbstvo posplošeno, je bilo do 1.1942 izplačanih za družinske doklade 12.965 milijonov lir. Razen tega je bilo izplačanih 540 milijonov lir za družinske doklade delavcem vpoklicanim pod orožje. V celoti je bilo izplačanih za socialno skrbstvo v dvajsetletju 1922—1942 26.772 milijonov lir V tem dvajsetletju je socialno skrbstvo izplačalo za financiranje javnih del 8.955 milijonov lir, od teh 3 milijarde za melioracije in poldrugo milijardo za gradnjo ljudskih hiš. Madžarski vojaki v borbi proti boljševizmu Budimpešta, 27. okt. s. Pod predsedni- štvom Kallaya se je davi sestal ministrski svet. Minister za narodno obrambo general Nagy, ki je prebil dva tedna na vzhodni fronti med svojimi vojaki, je poročal o tehničnih in vojaških vprašanjih ter poudaril borbeni duh, ki prešinja madžarske vojake, ki se v tesnem bratstvu orožja bore ob ita^ lijanskih in nemških vojakih proti boljševizmu. Danski kralj izročil vladarske posle prestolonasledniku Kodanj, 27. okt s. Danski kralj Kristijan je danes s svojim dekretom izročil vodstvo državnih poslov prestolonasledniku Frideriku, ki bo opravljal te posle v času njegove bolezni. Zvečer objavljeno zdravniško poročilo pravi, da je kraljevo zdravstveno stanje v splošnem skoraj neizpre-menjeno, da pa se je nekoliko zboljšalo proti večeru in da so spremembe še možne. Smrtna nesreča norveškega ministra Oslo, 26. okt. s. Minister za propagando v Quislingovi vladi dr. Lunde se je smrtno ponesrečil s svojo ženo vred pri avtomobilski nezgodi v fjordu RomsdaL Avtomobil. s katerim sta potovala, je na nekem ovinku zavozil s ceste in treščil v morje. Velika gledališka predstava za vojaštvo Ljubljana, 28. oktobra V proslavo 20-letnice pohoda na Rim je Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani priredil 26. t. m veliko predstavo na čast tovarišem pod orožjem. Predstava je bila v opernem gledališču in so jo priredili člani in članice ljubljanske Opere. Prireditvi so prisostvovali poveljnik XI. Armad. Zbora Eksc. Mario Robotti. zvezni Tajnik dr. Orlando Orlandini in mnogi drugi odličniki ter pripadniki Oborožene Sile. ki so zasedli gledališče do zadnjega kotička. Predstava je bila razdeljena na dva dela. Za otvoritveno točko je operni orkester izvajal Rossdnijevo simfonijo »Seviljski brivec«. Potem je Janez Lipušček zapel arijo iz puccinijeve »La Boheme«. V tretji točki je nastopila Manja Mlejnikova. ki je zapela arijo iz Donizettijeve opere »Don Pa-squale«; v četrti pa je orkester za;gral Straussov »Kraljev; valček«. Sledila je arija iz Verdijeve »Traviate«, ki jo je zapel Drago Čuden; nadaljnja arija iz »La Boheme« ki jo je zapela Milica Polajnarjeva; duet Sonja Ivančičeva in Robert Primožič sta zapela še eno arijo iz »Seviljskega brivca« in končno Vekoslav Janko arijo' iz »Traviate«. s čimer je bil zaključen prvi del prireditve . Drugi del je otvoril balet, ki je izvajal »Tarantello« iz Miililockerjevega »Gasparo-na«; Sonja Ivančičeva in Anton Sladoljev pa sta izvajala istega avtorja »Duet«. Sledila je tretja točka. Orkester je zadgral Le-harjev valček »Zlato in sirebro«. Manja Mlejnikova je zapela arijo iz Suppejevega »Boccaccia«. sledil je duet Elze Barbičeve in Modesta San čina »Gasparone«, za zaključek pa je balet izvajal valček iz »G a¶na«. Prireditev je bila pod vodstvom mojstrov Demitrija Zebreta in Rada Simonitija. Za svoja izvajanja so vsa igralci in igralke želi burno pohvalo. Glodalci so jih za vsako točko nagradili z navdušenim . ploskanjem. S prireditvijo sta b'!a zelo zadovoljna in sta nastopajoče tudi pohvalila Eksc. Robotti in Zvezni tajnik. Predstava jc torej v vsakem pogledu uspela. Delo Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani V nedeljo, dne 25. oktobra se je nadaljeval tečaj za odbornike sindikatov, ki ga prireja Oddelek industrijskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani. Uvodoma je strokovni svetovalec Zveze gosp. Cinzio Dal Pra govoril o nalogah odbornikov sindikatov in o kolektivnih delovnih pogodbah. Pri tem je zlasti podčrtal, da morajo voditelji sindikatov živeti med delavstvom v polni zavesti, da vršijo socialno funkcijo z visokim humanitarnim in podpornim pomenom; govoreč o zakonitih določbah, ki urejajo sklepanje kolektivnih delovnih pogodb, je povdaril aktivno vlogo, ki jo italijanska zakonodaja daje delavstvu. Za tem je tajnik Pokrajinskega 3indika>-ta delojemalcev papirniške in tiskarske stroke govoril načelno o funkcijah tajnikov sindikatov in oddelkov. Temu predavanju je sledil referat tajnika Oddelka industrijskih delojemalca o tehnični strani poslovanja tajnikov. Predsednik oddelka je nato zaključil tečaj s ponovnim pozivom prisotnim odbornikom sindikatov, da še bolj poglobe svojo dosedanje delo na socialnem polju. Gospodarstvo Prometne investicije v Italiji v zadnjih 20 letih O priliki 201etnice pohoda na Rim je objavil »Giornale d'Italia« podatke, iz katerih je razvidno, kaj je fašistični režim ustvaril v 20 letih na področju zboljšanja prometa. Največja denarna sredstva so bila izdana za gradnjo in modernizacijo cest. Danes je vsa Italija prepreže-na s sodobnimi cestami, ki so po večini asfaltirane. Skupni izdatki za gradnjo novih sodobnih cest so znašali v 20 letih tri četrt milijarde lir, za sodobno ureditev obstoječih cest (izravnavanje tras, izdelavo sodobnega cestišča) pa je Italija izdala nič manj kakor 6.28 milijarde lir. Od skupne dolžine državnega cestnega omrežja, ki znaša 21.776 km, je sedaj že 14.322 km državnih cest urejenih s sodobnim cestiščem za avtomobilski promet. Znatne so bile tudi investicije za železnice. Leta 1922 je bilo v vsej Italiji le 700 km elektrificiranih železniških prog, sedaj pa znaša dolžina elektrificiranih prog 5423 km. Poleg elektrifikacijskih del je omeniti še gradnjo novih železnic, za katero so bile izdane 3 milijarde lir. Na- dalje so znašali izdatki države za gradnjo mornarice 3 milijarde lir. Poleg tega pa je bilo izdanih 612 milijonov za zboljšanje rečnega prometa in 2.5 milijarde lir za vodne zgradbe. Milanski gospodarski dnevnik »Sole« se peča tudi z vprašanjem vodne zveze med Dunavom in Adrianskim morjem. O tem velikopoteznem načrtu smo že ponovno poročali. Kakšen pomen bo imela bodoča vodna zveza med Dunavom in Adrio, nam kaže že okolnost, da uvaža Italija iz severne Evrope na leto 12 milijonov ton premega. Pretežni del tega premoga se bo potem lahko mnogo ceneje prevažal iz severne Evrope po vodni poti do Italije. Na drugi strani pa bo ta vodna zveza v veliki meri koristila tudi vsej Srednji Evropi. Države Srednje Evrope se bodo lahko posluževale te vodne zveze za uvoz prekomorskega blaga, pri čemer bodo severne italijanske luke Benetke, Trieste in Fiume lahko zavele važno posredovalno vlogo. Proizvodnja oljaric v Evropi 2e prel vojno je pričela Evropa posvečati večjo pozornost pridelovanju oljnega semenja, vendar je morala pretežni del potrebe kriti z uvozom iz inozemstva. O razvoju proizvodnje oljaric in olja v Evropi do izbruha sedanje vojne in o uvozu v Evropo objavlja Mednarodni poljedelski institut v Rimu naslednje zanimive podatke. Po letu 1870. je pridelovanje oljaric v Evropi občutno nazadovalo, in sicer pod pritiskom cenenega uvoza oljnega semenja iz prekomorskih držav. V zadnjih dveh desetletjih pa se je proizvodnja oljaric v Evropi pričela zopet dvigati. Celotna z oljaricami posejana površina v celinski Evropi (brez Anglije) je znašala v t>o-vprečju 1. 1921/1923 samo 711.000 ha, do leta 1938. pa je narasla na 1,730.000 na Na posamezne vrste oljaric so odpadle leta 1938. naslednje površine (v oklepajih ustrezajoči podatki za povprečje 1921/23) • lan 509.000 ha (324.000), konoplja 149.000 ha (117.000), bombaž 180.009 (13.000), oljnata repica 285.000 (137.000), sončnice 417.000 (50.000)> soja 74.000 (0) in mak 42.000 (30.000), manjše površine pa so odpadle na sezam, zemeljske orehe in ri-cinus. Od navedenih oljnih rastlin je proizvodnja lanu, konoplje ta bombaža v Evropi usmerjena predvsem na pridelovanje vlakna ta manj na pridelovanje oljnega semenja. Proizvodnja olja iz surovin, pridobljenih na evropskih tleh, je znašala v povprečju leta 1921-23 133.000 ton, leta 1938 348.000 ton in leta 1939 prav tako 348.000 ton. K temu je še prišteti proizvodnjo olivnega olja, ki je znašala v povprečju leta 1921-23 591.000 ton, L 1938 646.000 ton in leta 1939, ko je bila letina izredno ugodna, 938.000 ton. V celoti je znašala torej lastna proizvodnja celinske Evrope v povprečju 1921-23 samo 724.000 ton, leta 1938 994.000 ton, leta 1939 pa 1,286.000 ton. Od proizvodnje oljnega semenja je odpadlo okrog 48% na južnovzhodne evropske države. Slovenski »ceterum censeo" V razmišljanje vsem, ki misliti znajo Pred štirinajstimi dnevi je padel dr. Marko Natlačen pod kroglami komunističnih morilcev. — »Mera je polna, sodu so izbili dno, vsaka stvar ima svojo mejo...« S temi to podobnimi izrazi je takrat eno-dušno reagirala slovenska javnost na ta zločinski umor to enako reagira še danes, če je naše ljudstvo še po tolikih dneh pod prav tako živim to močnim vtisom tega zločina, kakor je bilo na dan njegove storitve, manifestira s tem svoj trdni sklep, da hoče do skrajne posledice uveljaviti gornje spoznanje: zločinskemu komunizmu med nami je treba narediti odločen konec enkrat za vselej. Normalen človek ne razume niti z vidika samih komunističnih interesov brezumnega početja komunističnega vodstva. Sa] to je skupina najtežjih patoloških primerkov, katerih dejanja so najžalostnejši izraz njih bolezni. To je posebna kategorija ljudi, ld hočejo svoje zločinske nagone, notranjo razkrojenost, sovraštvo ta anarhično nastrojenost aplicirati na vse slovensko ljudstvo z lažjo, nasilji ta umori. Z ljudstvom nimajo nobenih notranjih stikov več. Na njem brez glave in brez srca preizkušajo svojo bolno misel ta taktiko, ne glede na razmere in posledice. Njih brezumno početje ni v skladu in se ne da razložiti s slovensko tradicijo to koristjo. Zato naše ljudstvo strmi in ne razume teh prerokov zločinstva in samoiztrebljenja. Zato so, odpor proti njim razrašča v vedno močnejši vihar. Od vsega početka so komunisti z lažjo poskušali zavajati naše ljudstvo. Ogromen pa je preobrat v vsem našem javnem mišljenju, čim je komunistom padla hinavska krinka z obraza. Ali ima komunistično vodstvo danes še pogum preizkušati svojo moč z zlorabo kakršnega koli povoda in proglašati neposlušne za »narodne izdajalce«? Danes so komunisti gospodarji samo še v podzemlju in podzemlju odgovarjajo tudi njih gangstrske metode. Slovensko ljudstvo je sklenilo svoje račune z zločinskim komunističnim terorističnim vodstvom in je trdno odločeno za-treti njegovo delovanje, ki ograža osnovne narodne ta človečanske vrednote. Bilanca kratke komunistične strahovlade v nekaterih predelih naše pokrajine je strahotna. Relativno smo Slovenci utrpeli v tej »revoluciji« več moralne to materialne škode kakor kateri koli drug narod v podobnih preizkušnjah. Naj bi bila njih ideja sama po sebi še tako dobra, takih strahot, žrtev to metod ne bi bila vredna. Katera misel sploh more biti tako velika, da bi dovoljevala gaziti osnovne, nespremenljive in nedotakljive narodne koristi to splofine dobrine kulturnega človeštva? Iz tega se ne more roditi boljša bodočnost od preteklosti. In to najbolj žalostno poglavje naše zgodovine imenujejo komunisti slovenski epoe, slovensko narodno, politično ln so- cialno preporodno revolucijo! .Revolucija', ki se izživlja v najordinarnejših zločinih, to ta ne more biti revolucija. Pri tem nastopajo komunistični vodniki v svojstvu namišljenih junakov, ki v zločinih vidijo in iščejo svojo veličino. Zato so navadni zločinci, ki so jim negacija vseh tradicionalnih, vrednot kulturnega naroda, sovraštvo, nasilje ta umor namen in sredstvo obenem, začetek in konec, zakon in pravilo. Kako blodna je povrh misel, da bodo s takim nizkotnim in brezciljnim početjem dognali slovensko politično to socialno usodo ta celo vplivali na obči razvoj, v katerem so angažirane gigantske sile sveta. Tako početje je v očitnem nasprotju s stvarnostjo in mora biti katastrofalno za najmanjši narod v Evropi, ki povrh živi na tako važnem prostoru. Smo kakor zrno med velikimi kamni. Tega nočejo videti tisti, ki so izkoreninjeni iz naše narodne skupnosti in zato povsem ravnodušni do življenja slovenskega naroda. Skritim v podzemlju, jim je slovensko ljudstvo krma za neslovenske namene. Zanje naj izkrva- vi in »tako dopolni najvišje zgodovinsko poslanstvo«. Do te mere narodnega izdajstva se je povzpel »kulturni« delavec, ki se bori za »svobodo« in »življenje« slovenskega ljudstva! Le tak človek je sposoben tudi cinično brezsrčnega to samomorilnega gesla: »Žrtve morajo biti!« Komunizem med Slovenci je napovedal borbo lastnemu ljudstvu in se zarotil proti njegovemu življenju. Zato pa tudi slovensko ljudstvo, ki ima v sebi zdrav prirodni samoohranitveni nagon, razume svojo dolžnost v obrambi življenja to svojih kulturnih tradicij: mednarodno to protinarodno zaroto komunističnega terorizma je treba zatreti, čim prej in za vsako ceno! To je slovenski — ceterum censeo... Spričo narasle proizvodnje je evropska celina (brez Anglije) dosegla pred vojno 35odstotno kritje normalne potrošnje, medtem ko je morala Anglija vso potrebo kriti z uvozom Uvozna potreba je znašala v povprečju 1936-38 za celinsko Evropo brez Anglije 1.103.000 ton olja v obliki semena (seme je preračunano v olje), poleg tega je celinska Evropa uvozila 493.000 ton kokosovega olja, 440.000 ton palmovega olja, uvoz olja iz oljnatih plodov pa je znašal 906.000 ton; odbiti je izvoz 28.000 ton olivnega olja, tako da je celinska Evropa v celoti uvozila 2,009.000 ton olja in oljnega semenja (preračunanega v olje). Kakor smo zgoraj omenili, je zadnja leta proizvodnja olja iz lastnih surovin prekoračila 1 milijon ton. Zanimivi so tudi podatki. Idi se tičejo sestave potrošnje. 23.4% celotne evropske potrošnje jedilnega olja je odpadlo pred vojno na. olivno olje, 18.2o/,, na olje iz zemeljskih orehov, 16.0% na kokosovo olje. 14.2% na palmovo olje, 12.1»/o na .aneno olje, 6.2% na sojino olje, 3.3% r.a repično olje, 3.1o/o na sončnično olje itd. V sedanjem vojnem času je seveda struktura potrošnje drugačna. Znaten del prejšnjega evropskega uvoza olja je služil produkciji margarine in proizvolnji mila. Ns. drug. strani pa je upoštevati, da se ja v zadnjih letih evropska proizvodnja oljnega cemenia nadalje znatno povečala in da se danes izkoriščajo za pridobivanje olja tudi surovine, ki sc pred vojno niso izkoriščale, sh so se le deloma izkoriščale. Gospodarske vesti. = Ustanovitev industrijske cone v Rimu. Poročali smo že o načrtu za ustanovitev industrijske cone v Rimu. V italijanskih industrijskih krogih vlada za ta načrt veliko zanimanje. Doslej je bilo vloženih že 209 predlogov industrijskih podjetij za naselitev v tej coni. Pretežno gre za preselitev obstoječih podjetij, 59 predlogov pa se nanaša na nova podjetja. Po stroki pa se delijo ti predlogi takole: 64 predlogov se nanaša na strojno industrijo, 37 na lesno industrijo, 27 na kemično industrijo, 21 na živilsko industrijo in 8 na tekstilno in oblačilno industrijo. Naselitev podjetij v tej industrijski coni se bo lahko kmalu pričela, ker so izvršene že najvažnejše priprave. Na praznik 28. oktobra je bila stavljena v pogon nova velika hidrocentrala za oskrbo Rima, ki bo dajala letnih 40 milijonov kilovatnih ur električnega toka, v teku letošnjega leta pa bo prišla v obrat še druga enako velika centrala. = Italijansko-matižarska tekstilna pogajanja. V prostorih Federacije italijanske bombažne industrije v Milanu, so bila te dni pogajanja med italijanskimi in madžarskimi predstavniki tekstilne stroke. Z italijanske strani so pogajanja vodili predstavniki konfederacije industrije in trgovine. Pogajanja so potekla v duhu tradicionalnega prijateljstva in so se nanašala na izvedbo trgovinskega sporazuma, ki je bil med Italijo in Madžarsko sklenjen 18. septembra t. 1. Določen je bil način izkoriščanja pogodbenih kontingentov, način dobav in plačila, obenem pa so bile določene tudi cene. = Veljavnost odrezkov oblačilne izkaznice. Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine sporoča, da je prejelo od Pokrajinskega sveta korporacij v Ljubljani dopis sledeč vsebine: »Glede na to. da z 31. oktobrom preneha veljavnost osebnih oblačilnih izkaznic, ki so sedaj v veljavi, obveščamo, da se bodo mogli izdajati trgovcem in obrtnikom nabavni boni za točke na odrezke izkaznic, samo do 7. novembra t. 1. Po tem terminu se bodo izdajali nabavni boni samo proti predložitvi odrezkov novih izkaznic, kj stopijo v veljavo 1. novembra t. 1.« Prizadeti trgovci se na gor-nej obvestilo opozarjajo in naj se po njem ravnajo. = Važno opozorilo davčne uprave točilo** m in producentom alkoholnih PLjač-V Službenem listu bo v kratkem objavljena odločba Visokega komisarijata, da bo veljavnost dosedanje odmere točilne takse podaljšana. Zato prizadatirn ni treba vla-$rati pri Oddelku finančne kontrole prijav za odmero točilne takse taksno periodo I 1943—1945. Potrtega srca javljamo žalostno vest, da nas je v sredo dne 28. L m. naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, brat in tast, gospod ANŽIČ MIHAEL posestnik, gostilničar in mesar v Dobrunjah po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil. Nepozabnega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v petek, dne 30. oktobra ob 15. uri popoldne, iz hiše žalosti Hradeckega cesta št. 66, Ljubljana, na pokopališče k Božjemu grobu v štepanji vasL Ljubljana, dne 28. oktobra 1942. Globoko žalujoči: MICI in ZEFI, hčerki, ter rodbine: ANjSIC, HABICEVA, ARKOTOVA in VRHOVCEVA. ■> '• trt - - * .r'.' c. i- - -.-- - let fašistične zunanje politike Znani italijanski zunanjepolitični publicist Aldo Valor! je ob-"-»vil te dni v milanskem listu »Corriere dela Sera« naslednji pregled uspehov fašistične zunanje politike v zadnjih 20 letih: Sintezo političnega in diplomatskega delovania fašist:čne Italije v dvajsetih letih neumornega, raznovrstnega in povsod se uvel j avl j a j očega dela moramo iskati v Mussoliniievih besedah v senatu dne 28. maja 1926: »Potrebno bo. da se tej mladi Itnlni napravi nekoliko prostora v svetu. MislJm, da b1' morali biti zelo razumni, ako bi to hoteli doseči v času in uspešno, kajti to je zares pot. po kateri bi bilo mogoče zagotoviti mir, pravični in trajni mir.« Takoj po pohodu na Rim ie Mussolini napovedal, da ne želi »vod>'ti neorenvš-Ijene zunanje pol;tike. a tudi ne odpovedujoče«. Predvsem je b;lo treba reaeirati proti ponižujočim, vsekakor pa k n ;čpmer ne vodeč;m sporazumom preteklih vlad in ocloraviti dediščino tr^e voine in slabega miru. Potrebno ie bilo končno določiti meje. zlasti one proti Jugoslaviji, tei novi obmejni državi, ki sta io postavili angleška in francoska diplomacija, da bi nas držali zaposlene in omrtviče-ne na Adriaticu. nazadnje pa je bilo treba bivšim zaveznikom dokončno predložiti račun njihovih dajatev v skladu s pogodbami. ki so šle v udobno pozabo. Italijanska vlada je izbirala vsa pota, da bi ta vprašanja rešila priiatelisko. V dobi med 1922 in 1924 je bilo tako rešeno vprašanje Fiima in italijansko-ju-goslovariskih odnosov. Mesto ie bilo z nekaterimi meinimi spremembami priključeno Italiji. Sušak pa evakuiran in skupno z nekaterimi dalmatinskimi predeli, ki so bili še zasedeni, prepuščen Jugoslaviji. Te bolestne žrtve so imele namen odstraniti z naših nog ono obtežujočo kroglo, ki jo je pomenilo za nas jugoslovansko sovraštvo, ker nam ie branilo, da bi mogli gledati nekoliko dalje, preko majhnega Adriatica proti sredozemskim in kmalu tudi oceanskim obzorjem. Dne 27. ianuaria 1924 je bil v Rimu podpisan pakt priiatelistva in sodelovanja med obema državama. Kmalu nato ie Duce začel pogajanja z bivšimi zavezniki, da bi končno izpolnili oHiube iz londonskega pakta iz leta 1915, ki je predvideval kolonialne kompenzacije Ttaliii v primeru skupne zmage. Od Anglije ie tedaj dosegel ozemlje onkraj Džube in zelenico Džarabub. katere ime je postalo potem tako znano. Francija pa je tedaj stavila le smešne ponudbe majhnih sprememb puščavskih mej v Libiji. Naša vlada teh ponudb ni sprejela in je rajše pustila vprašanje odprto. Poteklo je nadaljnjih 12 let. preden je bilo to vprašanj spet proučeno z Lavalom in vsaj navidezno tudi rešeno. Toda vsa ta vprašanja se zde podrejenega pomena v primeri z neprimerno bolj življensko važnim vprašanjem evropske gospodarske ureditve, ki ji ie bila pogoj revizija versajskih pogodb. Fašistična vlada je v tem času jasno in odločno revizionistična. Braneč pravice premaganih in zatiranih narodov (Nemčije, Madžarske, Avstrije, Bolgarije), brani tudi s oje lastne interese, ki jih je ogrožalo utrjevanje vedno bolj težkega francosko-britanskega gospodstva in brezbrižnost ostalih satelitov. Zdelo se je, da pomeni nov in boljši korak na tej poti lokarnski pakt (1925), ki ga je podpisal tudi Mussolini. Ker je ta pakt zagotovil Franciji in Nemčiji jamstvo Anglije in Italije, je omogočil navedenima državama, da vzpostavita vsaj normalne medsebojne odnose. To naj bi pomenilo uvod v splošno in dobrodej-no omiljenje napetosti v Evropi. Toda to je nemogoče ,dokler traja še tekmovanje v oboroževanju. Fašistična vlada ne -zagovarja sicer popolne razorožitve, ker bi to bilo utopistično v svetu živih ljudi, temveč samo resno omejitev oboroževanja, ki naj bi se seveda izvedla istočasno pri vseh velesilah. Ta obrazec je Duce prikazal že leta 1928 in se v nadaljnjih štirih letih ponovno vračal nanj, dokler ni vsa stvar spričo slabe volje Francije in Anglije izgubila ves svoj pomen. Po kongresih in konferencah, ki so ^e vršili v Londonu in v Ženevi, po treh letih ustnih in časopisnih polemik je fašistična zunanja politika, ki jo je kot zvest Ducejev tolmač zastopal in branil Dino Grandi, pridobila na povezanosti in trdnosti, ki je motila zahrbtne manevre demokracij. Pomirjevalno Ducejevo delo na mednarodnem področju je doseglo svoj višek s podpisom pakta štirih, zajemajo-čega Italijo, Francijo, Anglijo in Nemčijo, seveda ne več weimarsko Nemčijo, temveč novo in prerojeno Hitlerjevo Nemčijo (junija 1933). Toda ta genialni spora- zum. ki bi zares mogel zagotoviti Evropa miren razvoj, so zlasti v Parizu nepleme-nito sabotirali. Spričo sovražnega ravnanja. na katero je naletela na ženevski konferenci, kjer so ji odrekli pravico do enakosti oborožitve, je Nemčija naglo izstopila iz Društva narodov (oktobra 1933). Vse Hi b;lo treba začeti iznova. Onega dne je Mussolini pripomnil: »Društvo narodov ie nraktično prenehalo obstojati. Nastale bodo nove razvrstitve držav... Nasprotja bodo čez noč postala akutna.« Leta naelo potekajo in dogodki se zbirajo. Čeprav ie bila Italiia zaposlena s svojimi miroljubnimi deli (melioracije, ustanavljanje novih mest. socialno skrbstvo. ki je daleč nrekašalo ono bogatih držav itd.), je vendar morala misliti tudi na svojo varnost, še več, tudi na svojo ekspanzijo. Tako se spet pojavi na dnevnem redu neodgodljivi kolonialni problem. Dne 7. januarja 1935 ie bil v Rimu med Mussolini jem in Lavalom podpisan sporazum, po katerem so bili urejeni ita-lijansko-francoski odnosi v kolonialnih zadevah. Slo je za kompromis, v katerem se je Italija izkazala plemenita Toda predvsem je bilo treba tudi tedaj misliti na zagotovitev evropskega miru. ki se je že majal. Istočasno je pustil sporazum s Francijo Italiji prosto pot v drugih smereh, kjer so bili francoski interesi nepomembni ali podrejeni Mussolini te tedaj že uvidel potrebo, da uredi račune z barbarsko, zlobno in izzivajočo abesinsko vlado. Francosko nezanimanje za abesinsko vprašanje je bilo poudarjeno v tajnem Lavalovem pismu Mussoliniju. Francija je torej v bistvu poplačala svoj kolonialni račun posredno s tem. da je priznala upravičenost naše akcije v Abe-siniji; lahko je torej bila zadovoljna. Toda namesto tega je slabotni Laval kasneje. ko je pritiskala nanj angleška diplomacija. zanikal ono obvezo in ie dopustil, da se je tudi Francija udeležila krivičnih sankcij, in to zares z odvratno gorečnr stjo. Dejstvo je, da Angliji sporazum Mus-s Mini—Laval ni bil všeč. Z običajno zahrbtno jlobo se je pripravljala na to; da prepreči njegov učinek. Angleški politiki je namreč odgovarjalo stalno sovraštvo med Francijo in Italijo (divide et impe-ra), in sicer sovraštvo, ki bi naj ne bilo tako ostro, da bi se spremenilo v konflikt, vendar dovolj globoko, da bi Angliji olajšalo vlogo posredovalke in s tem razsodnice. Ko se je po nekoristni konferenci v Stresi odkril naravni razvoj italijanske politike v Afriki (razvoj, ki je bil pospešen po krivdi samih Abesincev z napadi v Gondarju in pri Ual-Ualu), je Anglija odvrgla svojo masko. Vse ostalo je znano. Tako: smešni Ede-nov posredovalni poskus, strašilo z brodovjem »Home Fleet«, surove polemike angleških listov, nelepo napihovanje de-mo-framasonskih agentov pri Društvu narodov, nesprejemljivi Lavalovi predlogi ter končno gospodarsko obleganje Italije, ki se je klavrno končalo, medtem ko se je vojna z Abesinijo razvijala zmagoslavno in se je zaključila po sedmih mesecih z zasedbo sovražne prestolnice. Velika dogodivščina je potrdila naša prijateljstva in razkrinkala nepomirljive sovražnike. Zlasti značilno je bilo zadržanje Francije. Ta je namreč dejansko prekršila rimski pakt, za kar je od Londona dobila obljubo odločnejše in obvez-nejše pomoči proti vstajajoči Nemčiji: za velesilo je takšna politika prav gotovo zelo podia. Od tedaj dalje so bili italijansko-francoski odnosi za vselej kompromitirani. Zopetno zbližanje z Anglijo pa se je zdelo mogoče, kajti London, ki je doživel poraz in ponižanje s sankcijami, je bil dostopen za bolj pametne razloge. Ali bo Anglija iskrena? Tega nihče ne verjame, toda v politiki odločajo včasih tudi oblike, a v diplomaciji ustvarja včasih oblika vsebino. Po napornih pogajanjih je bil v Rimu podpisan italijan-sko-britanski sporazum o ohranitvi statusa quo v Sredozemlju in Rdečem morju. Za Italijo je bil podpisnik Galeazzo Ciano, ki že dalje časa spretno vodi zunanje ministrstvo (gentlemen's aggreement z dne 26. aprila 1938). Med tem so dozoreli v Evropi mnogi in resni dogodki. Španijo je tedaj zajela državljanska vojna; bile so hude borbe med nacionalnimi in demoboljševiškimi silami. Od vsega začetka (julija 1936) je Italija posegla v borbo s svojimi prostovoljci v pomoč Caudillu. Na španskih bojiščih so se italijanski prostovoljci znašli skupaj z nemškimi, ki so prav tako pohiteli v protiboljševiško borbo. Med sankcijami, ki se jim rajh nikakor ni pridružil, so bili italijansko-nemški odnosi že polni simpatije. Veliki skupni interesa in ideološka podobnost obeh režimov so imeli za posledico Se večje zbližanje. Stiki med krvavo državljansko vojno so prinesli vse ostalo. Italijansko-nemško prijateljstvo je vzniklo na že rodovitnih tleh povsem prostovoljno, politika ga je samo priznala, ojačila in ga spremenila v pozitivne obrazce. Septembra 1937 se je Mussolini podal v Nemčijo, kjer je bil svečano sprejet. Prihodnjo pomlad pa je Hitler vrnil obisk v Rimu. Vendar pa evropski mir še ni bil kompromitiran. Zgodilo se ni še nič nepopravljivega; opaža se le večji diplomatski pritisk rajha, ki hoče spet vključiti nemško prebivalstvo v drugih državah in ga rešiti krivične tuje nadvlade. Pripojitev Avstrije, ki se je dolgo ovirala, se je izvršila mirno, saj ji tudi Italija ni nasprotovala, ker je priznala njeno nujnost. Septembra 1938 se je zaostril spor med rajhom in Češkoslovaško zaradi Sudetov. Italijanska diplomacija je bila odkrito na nemški strani. Mussolini je na svojem daljšem potovanju po beneških pokrajinah odkrito izjavil, da je Italija v primeru - konflikta »že izbrala svoje mesto«. Istočasno pa je z vsemi silami deloval za prijateljsko rešitev: monakovski sporazum (2i9. septembra 1938) pomeni triumf osebne akcije Mussolinija kot velikega posredovalca. Nadaljevalo se je postopno urejevanje Evrope. Dne 2. novembra istega leta je italijansko-nemška dunajska arbitraža rešila madžarsko-češkoslovaški mejni spor. Aprila 1939 je Italija zasedla Albanijo in jo v osebni uniji povezala z Italijo, pregnavši zločinsko dinastijo kralja Zoga, ki je bila na znotraj zasovražena in nevarna za balkanski mir. Ti uspehi itali-jansko-nemške politike ali Osi Rim—Berlin (da se poslužimo izraza, ki ga je iznašel Mussoliniji že leta 1936) so seveda motili spanje kanclij v Londonu in Parizu. Medtem ko so se za Parizom že tedaj skrivali izzivajoči britanski agenti, so se za Londonom skrivali ameriški agenti. Roosevelt je namreč že tedaj potiskal evropske demokracije v vojno, ko je svetoval nepopustljivost in obljubljal brezpogojno pomoč. Odgovornost nesrečnega predsednika je ogromna, čeprav se seveda zaradi tega nič ne zmanjša neposredna francoska in britanska odgovornost. Nekaj besed zasluži tudi rusko zadržanje. Nasproti SSSR je fašistična Italija vedno kazala razumevanje, držeč se realistične presoje. Italija je bila prva evropska velesila, ki je uradno priznala moskovsko vlado, smatrajoč, da bi bilo koristno in potrebno privesti spet veliki ruski narod v evropsko življenje. Toda dvoumni značaj sovjetske politike se je kmalu pokazal: pogodbe se niso spoštovale, trgovski odnosi so se zavirali, obre-kovalna propaganda pa nadaljevala, medtem ko se je končno ob sankcijah pokazala odkrita sokrivda SSSR z dušečimi demokracijami. Ni si torej bilo mogoče delati nikakih utvar glede ohranitve zares prijateljskih odnosov s Sovjetijo, ki se je igrala z dvoumjem in se istočasno pripravljala na napad na zapadno Evropo s svojim ogromnim vojnim potencialom, ki ga je tiho pripravila in spravila na meje, obenem pa recitirala mirovno komedijo in podpisovala celo z vso nesramnostjo »pakte o nenapadanju«, kakor na primer onega, sklenjenega z rajhom v avgustu 1939. Italija je pozorno sledila vsem tem manevrom, zavedajoč se velike nevarnosti, ki grozi evropskemu miru. Tako je vedno bolj poglabljala svoje stike z narodno-socialistično Nemčijo. Zavezniška pogodba, ki jo je grof Ciano podpisal v Berlinu (22. maja 1939), je končno ustvarila nezlomljivo zvezo med obema državama (jekleni pakt). Ta nova zveza bi mogla postati tudi mirovno orodje, saj je svarila demokratične vlade, naj dvakrat pretehtajo nevarnosti avanture, ki bi našla Italijo in Nemčijo pripravljeni, odločni in trdno povezani. Toda francosko-angle-ška politika je tedaj že bila usmerjena v vojno. Monakovski sporazum ie smatrala za ponižujoč in uspehov diplomacije osi ni mogla prenesti. Namesto da bi jo to vodilo do toga, da se brez pomislekov pridruži pravičnemu urejevanju evropskih vprašanj, ki je bilo še vedno mogoče, je vzela to za povod, da je pospešila svoje oboroževanje in zavzela stališče zakrknjene nepopustljivosti. Ko se je poleti 1939 pokazal na obzorju spor med Nemčijo in Poljsko zaradi Gdanska in koridorja, sta London in Pariz storila vse, da bi pognala poljsko v prepad. Na drugi strani je angleško-francoska diploma- Egiptska fronta: Italijanski oboroženi vozovi se Iztovarjajo v bližini prvih črt KULTURNI PREGLED Pri pisatelju J. Knittlu Založba Bobra knjiga bo v prvi polovici novembra dostavila naročnikom svojo drugo knjigo: prevod romana Johna Knitt-1 a »El hakim«. že pred leti je izdala založbe Modra ptica dva Knittlova romana: »Tereza Etienne« in »Via Mala«, Narodno gledališče pa nam je prikazalo »Vio Malo« na odru v dramatizaciji samega pisatelja: močno, zagrabljivo stvaritev, ki nas takoj zamika po svoji življenjski neposrednosti, švicarski pisatelj Knittl je potemtakem pri nas že dovolj znan; v zadnjih desetih letih si ie počasi pridobil mednarodni sloves. uvrstil se je med slovstvene predsta-vitelje svoje dežele. V reviji »Modra ptica« je 1. 1938-39 priobčil Knittlov prijatelj Kari Figdor opis obiska pri avtorju »El hakima«. Iz tega daljšega članka posnemamo nekatere odstavke. Bolščava modra žival, nestvor na štirih kolesih, čaka na postaji v Ragazu. John Knittl stoji poleg, zastaven, prekipevajoč moči, srr.ejoč se — boem in grandseigneur, kakor vedno, žene me preko renskega mostu, ameriški voz žre cesto. John žari, ljubi ga. Pripeljal ga je s seboj iz Egipta, kjer ja prebival zadnje zime. Da, tudi oba Berbera bosta kmalu prišla — slugi, ki ne moreta živeti brez »paše«. Navzgor po gorskem pobočju mimo starih letnih dvorcev, skozi majhno selo. Za gozdnim robom je že Lichtenstein. Neka vrata so odprta, dolg uvoz, ki ga obdaja vrsta dragccenef»\ sadnega drevja, vodi-k hiši, ki se ugodno skriva pod svojo globoko streho. Star vrtnar odpre vrata. Stopim v hišo. Presenečen se c Knittl se glas- no zasmeji. »Seveda ste to že nefcoč videli,« pravi, v V Weimaru. Gospoda tajnega svetnika Goetheja stopnišče!« — In potem, pol ure kasneje, me ponosno vodi po svoji posesti. Vse še ni dovršeno. Tu je gospodarsko poslopje. Prezidano bo, zgoraj, kjer je zdaj podstrešje, bo delovna soba, ogromen prostor, kjer bodo misli lahko poletavale daleč, do sivih grebenastih vrhov domačih gora, ki resno prikimavajo skozi okno. Tu, ob tej steni bo knjižnica, iz opuščene hiše pri Kairu pridejo preproge, podobe in zbirke. »Čudovito, če lahko človek tu dela ... med nebom in zemljo ... docela sam s seboj in s tem, kar mu veleva ukaz v notranjščini!« Njegove oči pa se spet smejejo. »Ali hočete postrvi za obed? Ali jih greva lovit? Tam pod starimi drevesi v malem ribniku švigajo. Sam sem jih prinesel, da so se za-plodile. In vino iz mojega vinograda bo zraven! Tja poglejte! Najboljša lega je nad švicarskim Renom.« Zares, postrvi so odlične in še boljše je njegovo vino. Sediva pogreznjena v sedežih, prižgala sva si pipi in on pripoveduje!. O svpjem novem romanu. Kakor vedno je in kakor pri vsakomur, ki ustvarja. Nebo in peklo grabita dušo. Marsikdaj se počutiš kakor bog in marsikdaj si ohromljen, umirajoč, norec. »Tudi veselje ustvarjanja terja svojo ceno!« mu pravim. Prikima. »In vendar človek mora,« odvrne. »Če- tudi je huje kakor z ljubeznijo. Na zdravje! Na vašo prihodnjo knjigo in na mojo'« * In spet brzi voz. Knittel sedi za krmilom, neukrotljiv kos življenja. 03p'ra plin, vedno bolj in bolj. Stoštirideset kilometrov na uro! Pravkar prihaja vlak. »Pozdravljeni! Na svidenje!« Zamolklo tuli hupa. T?.m brzi bolščava, modra žival preti beli cesti. Izginila je v dalji ... * Lahno se pozibava vlak. T*--"Vio se razgrinja r^eminjava podoba * ke dežele, pašniki, gore, globeli, scv.-r in jug. »Mala Amerika« imenuje Knittel Švico. Zaprl sem oči ln misMm na prijatelja, na njegovo pustolovsko ^M.irrje in na svet, ki ga je v vseh teh !pf'h nifgovo ptt-ro cdkriio. šele v štirldTMh letih Je. Vedno više raste njegovo delo ... Zaveda se uecde posameznika -se tja gor do usode našega sveta. Predigra mladega človeka: »Popotovanja Aarona Westa«?, izmišljena zgodba z Južnega morja, polna hrepenenja. »Pot skozi noč« — kos avtobiograf'je. »Tereza Etienne« — tragedija ljubeče žene, žene, ki se pregreši in dela pokoro. Potem zoprt tragedija žene v Maroku: »Komandant« in nato tragedija naroda, tragedija voditelj-stva — »Abd el Kader«. Sledita dve hnji-gi Iz Egipta: »Modri bazalte, tesnoono vprašanje: Ali je ljubezen večna? In zdravniški roman »El hakim« s svojo preko egipčanskega miljeja daleč rastočo zahtevo po človečnosti in pravici, ne samo za posameznika, marveč tudi za celokupnost. »Vio Malo« boste zdaj čitali — to knjigo, ki je na Široko zasnovana kakor simfonija, veličastna v velikem kakor v neznat- cija hotela ustrahovati os s svojim postopnim, že izvajanim obkoljevanjem: z grožnjo pomorske blokade ter s finančnim bojkotom, pri katerem ji je bogata Amerika pomagala. Toda prezrla je pri tem mogočne materialne in moralne vire osi. S poljskim odporom je hotela pritiskati na sile osi, ki naj bi izšle iz borbe oslabljene, s čimer naj bi bilo doseženo maščevanje za Monakovo. Vojna je tako postala neizbežna. Vendar se je Mussolini s skrajno silo boril. da bi svetu zagotovil mir, še tedaj, ko so nemške čete že prekoračile poljsko mejo. Tedaj bi bila francoska vlada, ki se je morda že kesala, da se je vrgla v borbo, še sprejela posredovanje, toda London, za katerim je stal Washington, je postavil tako absurdne pogoje, da ta predlog in extremis ni uspel. Italijanska politika pa je bila do kraja dosledna. Braniti mir ni moglo pomeniti bati se vojne. Se nekaj mesecev in diplomacija je prepustila besedo orožju. Proslava 20 letnice Pohoda na Rim Ljubljana, 28. oktobra Tukajšnji lektorat Nemške akademije je priredil na predvečer zgodovinskega 23. okt. predavanje o revolucionarnem Po-i nodu na Rim ter hkrati začel novo akademsko loto. Srebrno dvorano Cr.iona je do kraja napolnilo občinstvo. Točno ob 13. so prispeli najvišji predstavitelji Oblasti v naši Pokrajini: Eksc. Visoki Komisar Emilio G r a z i o ' i. povel jnik Armadncga zbora Eksc. general R o b o 11 i, oba s spremstvom hierarhov, dalje zastopniki Fašistične Stranke, za mesto Ljubljano župan general R u p n i k. predstavitelji Italijanskega kult. instituta, oficirji in drugi gostje. Nemški konzulat v Ljubljani je predstavljal kancelar Liesenbarg, zastopana je bila tudi Narodno-so^alistična stranka. Prvi je spregovoril v italijanskem jeziku lektor dr. Otto D r ti n e r, oozdra-vil z izbranimi besedami visoke goste ln označil na kratko pomen revolucionarnega Ducejevega dejanja pred 20. leti, dejanja, ki pomeni začetek nove Evrope, .-topajoč zdaj v zadnjo, odločilno borbo s svojimi nasprotniki, posebej z boljševizmom. Nato je stopil za predavateljski nult G. D. Mantuani in v tričetrturnem nemškem predavanju orisal zgodovinski pomen fašistične Revolucije. Predavanje se je odlikovalo po teoretično širokih pogledih v problematiko starega in novega časa, ki sta trčila na vseh področjih človeškega materialnega, moralnega in duhovnega življenja. Predavatelj je v svojih govorniško odlično zajetih izvajanjih očrtal najprej revolucionarno iniciativo Benita Mussolinija ki se je prvi z odločno in idejno utemeljeno akcijo uprl razkrajajočemu boljševizmu in v, novi fašistični državi izločil iz socialnega življenja netivo razrednega boja s tem, da je narod notranje zedinil in podredil kapital prav kakor delo skupnemu hotenju in enotnemu vodstvu v interesu Nacijc in človeka. Predavatelj se je obširneje pornudil pri samem Pohodu na Rim in pokazal, v čem je njegov pomen za Italijo, pri tem pa je tudi poudaril, kako je prišla Nemčija s Hitlerjem k istemu prelomu in enakemu obračunu s starimi razmerami, z liberalistično-plutokratskim sistemom, prav kakor z destruktivnimi poizkusi evropske boljševiške revolucije. Predavatelj se je z veliko razgledanostjo zaustavil pri samih doktrinah o kapitalu in zavrnil prav tako marksistični nauk o »ekonomskem človeku«, ki postavlja kapital v ospredje socialnega boja, kakor plutokratski in državni kapitalizem in razne njune demokratične oblike, poudarjajoč pri tem cilje in idejne značilnosti v Nemški akademiji revolucionarnega reda. ki mu je položil j temelje Benito Mussolini. Fašizem ni si-i stem. marveč gibanje, ki se ne mara ustaliti in otrpniti. Kakor je vse v razvoju, v večnem nemiru in boju. tako tudi Fašizem odpira vedno nove cilje in nove življenjske možnosti, vendar na podlagi enotnega vrednotenja vseh produktivnih sil, materialnih prav kakor duhovnih, in v smeri, ki jo je pokazal Duce v svojih govorih in spisih. Fašizem je izraz miselnosti novega časa, ki je z njim na pohodu. Predavatelj je pokazal na mnogih uspehih njegovo silno organizacijsko sposobnost, ki se kaže zlasti v kolonizaciji, v notranjem socialnem in kulturnem razvoju (Carta del lavoro, Carta della scuola itd.) in v njegovi organizaciji militantnih sil Države, j Poslušalci so sprejeli izvajanja G. D. i Mantuanija z velikim priznanjem, j Ob koncu je spregovoril še !e2ct<;r ar. O. D r il n e r in poudaril evropski značaj tega revolucionarnega gibanja. Tudi Nemška akademija se ravna po takih vidikih, zato vabi k sodelovanju v okviru ljubljanskega lektorata tudi Italijane in Sloven.ee, ki naj bi iz svojega kulturnega kroga prispevali k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju. Po zaključku tega uspelega preda-valnega večera so visoki gostje ostali še v razgovoru z lektorjem in z drugimi zastopniki Nemške akademije, nato pa so cdšli ob spoštljivi pozornosti občinstva. Radio Ljubljana <"~TRTEK, 29. OKTOBRA 1942-XXI ' j. Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini 13.10: 'Pet minut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Izmenjevalni koncert z Nemčijo. 14.00: Poročilo v slovenščini. 17.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Narodne pesmi vodi dirigent Zeme. 21.15: Operetno glasbo vodi dirigent Petralia. 21.30: Predavanja v slovenščini. 21.40: Klasični orke-ter vod: dirigent Manno. 22.20: Novi orkester vodi dirigent Fragna. 22.45: Poročila v italijanščini. nem — eno samo izkričano vprašanje na usodo: Ali mora človek poginiti med bogom *in hudičem — potrpežljivo, ne da bi se smel braniti. Ker hoče tako kos papirja, samo ker hoče to paragraf, ki ga je napravil in tolmačil trezen uradnik? Njegovo novo veliko delo se bliža zdaj koncu. Zraslo je iz drugih, njihovi liki stoje med kulisami. Toda dve osebi od takrat stojita v ospredju odra, Tereza Etienne in njen sin. Sin grešne ljubezni, obremenjen z verigami preteklosti, se osvobojuje — pivi bojevnik ogromnega načrta, ki naj reši raztrgano današnje človeštvo. In medtem ko je prišel neslišni vlak z menoj vred iz nekega pr dora zopet na svetlo, vidim z zaprtimi očmi pred seb j znova njega, Johna Knittla, z očmi, ki so širom uprte v daljo, vidim ga, kako drvi za krmilom svojega bolščavega, modrega nestvora po belem pasu ciste. Naprej, vedno naprej! Navzgor. Dve novi ediciji h. aj V samozaložbi je izšla nova Tomčeva skladba »Variacije na narodni' napev za klavir«. So to varijacije na vSvetj Jožek, stari možek«. Tome je slovenski folklorist, to predvsem, potem je šele skladatelj v osebnem, izvirnem pomenu. Uporaba slovenskega ljudskega glasbenega zaklada je v toliko problem, kolikor ne izkazuje kdo-ve kakšnih ritmičnih in melodičnih bogastev. Znano pa je, da je Tome mnenja, da je naša ljudska pesem dovolj bogata za največjega kakor za najpreprostejšega umetnika. Hvalevredno je njegovo značaj-no in vztrajno prizadevanje, da nam ustvari slovensko folklorno umetnost, kakor so jo n. pr. pri Cehih ustvarjali Smetana, Dvoršk, Novak. Jasno je, da je za to potrebno ne samo dobro poznavanje narodnega blaga, temveč tudi sposobnost, obdelovati ga oziroma prisvojiti si ga in ga snovno tako razporediti, da postane tudi v okviru večjih umetniških oblik zanimiv In sočen kakor opažamo to zlasti v Novakovih delih iz slovaške folklore.'-Variacije so skla-dateljsko-tehnično gotovo ena od oblik, ki obdelovalca najbolj nauče delati z narodnim motivičnim materialom, saj ga je treba v vsaki izmed sprememb prikazati z nove strani vsebinsko m tudi tehnično-instru-mentalno. Zato se je Tome že tolikokrat lotil te oblike in zato mu tudi vedno bolj uspeva. V omenjeni novi skladb; zasledimo predvsem instrumentalno uporabnost, primerno za višjo klavirsko stopnjo na naših glasbenih šolah, pa tudi seveda za koncertno upo_ rabo. Razen tčme, ki je vendarle nekoliko preveč preprosto spremljana z zaporednimi, kromatično s; sledečimi čistimi kvin-tami (tak način je nekoliko grotesken, da si ga v resni, klasični obliki ne bi smeli dovoliti), so variacije vsebinsko zelo žive, se močno odražajo druga od druge, a se neprisiljeno razi5 kujejo. Klavirski stavek sam je jas:o, prozoren, prav nič natrpan z nepotrebnimi notami in prijetno se menjajoč med polifonijo in homofonijo. Nadejamo se, da bomo skladbo kmalu slišali na koncertu, kjer je njeno mesto. V založbi »Kaos« je izšel »Nokturno« Zvonimira Cigliča. Novo delo (septembra 42. zloženo) izkazuje precej dobro pozno-impresionistično akordiko, ki ji sledi tudi vse čustveno razpoloženje skladbe. Tudi klavirski stavek je lepo zvočen in ni nespretno napisan. Med potekom so pojasnjeni v kratk;h naslovih posamezni deli, prav za prav slike, pa tudi čustveni motivi, ronika * O velikem razvoja mesta Dakarja, glavnega mesta francoske zapadne Afrike, poročajo listi: Mesto, ki je bilo še leta 1857. nepomembna zamorska vas, šteje danes 70.000 prebivalcev, med njimi 600 Ev-ropcev. Velika upravna poslopja in široke negovane ulice dajo mestu moderen značaj. Podnebje je ugodno. Mrzlica zaradi močvirij, ki je prejšnje čase ugonabljala na tisoče življenj, je docela pregnana, odkar je francoska vlada odstranila močvirja v okolici ter je v krogu 20 km nasadila evkalipt. Naglo se je Dakar razvil v zbiralnico za vojno važnih surovin. Najpomembnejši je izvoz gumijevca, palmovih sadežev, bombaža, kapoka in raznih orehov. Od leta 1929. dalje se je Dakar veličastno razvil kot pristanišče in oporišče, o čemer pričajo modemi doki, pomoli in skladišča premoga in bencina. * Ilirska naselbina pri Inomostu. Neka dijaška delovna skupina seminarja za staro zgodovino na univerzi v Inomostu se že tri leta trudi z razkrivanjem predzgodo-vinske naselbine na južnem sredogorju pri Inomostu v bližini vasi Vil. Študentje so tam odkrili temelje obsežnega prostora, ki je najbrž služil za zborovališče naselbine. Tik tega zborovališča so lani odkrili temelje nekdanje hiše; letošnje poletje so odkrivali nadaljnje prostore in so našli ostanke različnega posodja. okrašene glinaste sklede in razne druge potrebščine za vsakdanje življenje. To so ostanki ilirske aaselbine iz zadnjega stoletja pred Kristusovim rojstvom. * Izredno zanirrtanje za harmoniko. Harmonika se bolj in bolj uveljavlja med glasbo ljubečo mladino O tem pričujejo zanimivi podatki, ki jih pravkar objavljajo nemški listi ,z Zgornjega Avstrijskega. Oddelek za glasbeno šolstvo v tej deželi obsega 19 glasbenih Sol. 14 glasbenih učiteljev vzgaja okroglo 3000 gojencev. Natanko četrtina gojencev se uči igranja na harmoniko, 24% na klavir in 18»/0 na violino. Ostali se učijo drugih instrumentov in petja. * Vžigalice v otroških rokah so venomer preteča nevarnost, ki lahko povzroči škodo težkih tisočakov. V svarilo staršem objavljajo nemški listi: Ravnateljstvo policije na Gornjem Avstrijskem je ugotovilo, da je v preteklem polletju zgorela na Gornjem Avstrijskem cela vrsta hiš v vrednosti 134.000 mark. Vso to škodo so povzročili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. * Obnovljena razprava v ankarskem atentatorskem procesu. Kakor smo že poročali, je kasacijsko sodišče vrnilo sodbo, izrečeno v ankarskem atentatorskem procesu, na prvo irstanco. Začetek nove razprave bo v sredo 4 novembra. * povzdigujoče in obenem napeto čtivo rudi roman Johna Knittla »E1 hakim«. ki izide v kratkem pri» Dobri knjigi«. Življenje mladega človeka, ki se z močno voljo in nravstveno silo pretolče preko vseh mogočih ovir in postane pionir sodobnega zdravstvenega napredka v Egiptu, je združeno z mnogimi mikavnimi prigodami iz egipčanskega življenja in prepleteno z zgodbo močne, plemenite ljubezni. Med novimi prevodi je Knittlozv »E1 hakim« eden najpomembnejših. Naročite ga nemudoma v Narodni tiskarni! * Cela družina žrtev strupenih gob. Ob letošnji izredno dobri gobji letini se je primerilo v raznih državah več nesreč, ki so zahtevale znatno število žrtev. Iz Španije poročajo, da se je zastrupila cela družina. Oče in dve hčerki so umrli, mati pa se še bor; s smrtjo. Rešil se je samo najmlajši otrok, ki mu gobe nikakor niso teknile in je vso jed dal rajši psu. ki je kmalu nato poginil. IZ LJUBLJANE u— Vsako jutro toplejše. Ras da imamo vsako jutro gosto meglo, toda to ni za Ljubljano nič nenavadnega. Bolj čudna je resnica, da imamo proti koncu letošnjega oktobra vsako jutro toplejše ozračje. Najbolj hladno jutro smo doslej zabeležili 23. t. m., ko je živo srebro padlo na 2° C. Naslednjo jutro je bilo 3.8° C, potem 25. t. m. 5° C, od 25. t, m. pa je temperatura vsako jutro za eno stopinjo višja. Tako smo torej imeli 26. t. m. 6.8° C, 27. t. m. 7.8° C, davi pa smo zabeležili 8.8° C. Najtoplejši dan v drugi polovici oktobra je bil v ponedeljek, ko je toplomer beležil 19.4° Celzija. V torek čez dan je živo srebro doseglo 16° C. Popoldne so se bolj in bolj zgoščevali oblak; in je okrog 15. ure začelo deževati. Deževalo je kratek čas, a precej izdatno. Večer je bil topel, toda še vedno oblačen in je ponoči spet rosilo. In proti poldnevu je bil spet dež. u— Nakazila za sladkor, maščobe in milo za november dobe trgovci od četrtka do sobote, torej od 29. do 31. t. m. v mestnem preskrbovalnem uradu tako. da v četrtek 29. .t m. pridejo na vrsto trgovci z začetnicami A do J, v petek 30. t. m. z začetnicami K do O in v soboto 31. t. m. trgovci z začetnicami P do 2. Za mesec november bo vsak upravičenec na svojo živilsko nakaznico dobil za zabelo po 200 g presnega masla in 2.18 del olja. u— Odrezke in bone za sladkor, maščobe, milo In krompir za mesec oktober bo mestni preskrbovalni urad od trgovcev sprejemal tako, da jih 2. novembra morajo oddati trgovci z začetnicami A do F, 3. novembra z začetnicami G do J, 4. novembra z začetnicama K in L, 5. novembra z začetnicami M do O, 6. novembra z začetnicami P do S in 7. novembra z začetnicami Š do Z. Trgovce prosimo, naj se v lastnem interesu natanko ravnajo po tem razporedu ter zanesljivo s seboj pri-neso tudi seznam oddanih odrezkov in bonov v dvojniku po vzorcu, ki ga je založilo Združenje trgovcev, prav tako pa tudi zeleno knjigo o prejemu blaga in oddaji odrezkov. Oba seznama pa morata biti podpisana od trgovca in opremljena z njegovim žigom. Odrezki za krompir morajo biti tako urejeni, da bodo oktobrski, novembrski in decembrski nalepljeni za vsak mesec posebej in popolnoma ločeno. u— Pridelovalcem koruze, ovsa in fižola sporoča mestni gospodarski urad, da morajo prijaviti svoj pridelek v Beethovnovi ulici št. 7, soba št. 35 v II. nadstropju, kjer dobe predpisane tiskovine. Še posebej jih opozarjamo, da morajo v prijavah naznaniti resnične podatke, ker so za neresnične prijave pridelka določene občutne kazni. Prijave morajo biti v vseh rubrikah izpol- Prometna zagata pred Slavijo odpravljena Ljubljana, 28. oktobra. Pred ero izmed največjih stavb našega mesta, pred palačo zavarovalne banke Sla_ vije, je ležal mrtev obširen prostor, ki so se ga posluževali le nujm pešci, hiteči križem čez njega, medtem ko so se drugi pasanti rajši posluževali udobnega hodnika ob hišah. Razen nujnih pešcev je izrabljal nekaj mesecev v teku treh let, odkar je palača banke Slavije obljudena, ta prostor še čistilec čevljev. Tn zadnje dni m je postavil v kotu tega mrtvega prostora sredi Ljublja-ne še kostanjar svojo skromno lopico. Izven te koristi n; navedeni prostor nudil druge Omeniti moramo le še odpadke, ki so jih odmetavali razni poslastičarji al; pa so jih nehote izgubljali bolj disciplinirani pešci ali pa jih je tja zanesla hudomušna sapa, ki se je z. vso to nevšečnostjo poigravala, dokler n; vseh smeti odpravila neprizanesljiva metla. Kakor v zasmeh je bil ta •bšimi neizkoriščeni prostor naši najbolj prometni cest, in je skozi tri leta na dolž;no vef- desetin metrov zadrževal živahni promet ter ustvarja' nevarjetne kombinacije zastoja. Koliko je bilo včasih jeze pri tramvajskih vozn kih. ko so videli pred seboj težko na-lcžen voz, ki se ni mogel umakniti! Pr?v tako se je jezil vozn.k, ki ni mogel s poti in se je moral le korakoma premikati dalje, na desni pa je bil obširni prazni prostor trdno zavarovan z robniki, da ga za božjo voljo ne bi kdo prevozil, če je v takem primeru privozil tramvaj še od nasprotne smeri, je bila cesta na mah zaprta, nobeno vozdo ni moglo več po takšni glav_ ni prometni žili. Zastajali so tramvaji v obeh smereh in potniki na raznih postajah si niso vedeli razložti zamud edinega prometnega sredstva, ki je dostopno najširšemu občinstvu. « Ko smo pred dobrima dvema letoma pisali v »Jutru«, naj bi se ta prostor izkoristil, nismo uspeli, marveč so po tem našem opozoriiu izeradili še pločnik ob tramvaju, ki pa nj bil nikoli uporabljan. Nu, zdaj pa je padel tudi ta pločnik in nas prav veseli, da bo tisto, kar smo pred dvema letoma svetovali, zdaj izvršeno. Seveda ta cesta še ne bo neoporečna, ker je še vedno ozko grlo ceste ob sosednih dveh hišah od Slavije dalje v smeri proti Ajdovščini. Ta ovira bo najbrž padla šele po vojni, nakar bo sedanja Bleiweisova cesta res lepa prometna žila, ki bo ob primerni izgraditvi novih stavb nudila pogled, da nas bo lahko zavidalo marsikatero večje mesto. njene natančno in čitljivo s črnilom ali pisalnim strojem. Interesenti dobe prijave od četrtka 29. oktobra do četrtka 5. novembra. oddati pa jih morajo najpozneje do 15. novembra. Obenem pa opozarjamo, da tu d j najmanjši pridelovalci morajo prijaviti pridelek. Posebno so dolžni oddati prijave tisti, ki so naznanili posevek, pa nimajo nič pridelka To pa zato, ker mestni gospodarski urad vodi evidenco nad posevkom in pridelkom. Zato naj slednji pridelovalec zadosti uredbi, da ne bo kaznovan. Hkrati opozarjamo vse pridelovalce krompirja, torej vse zamudnike, ki še niso oddali prijave pridelka, a so oddali prijave posevka, naj pridelek takoj prijavijo, ker sicer mestni gospodarski urad nima prave evidence. u— Na koncertu Ljubljanskega komornega tria, ki bo v torek 3. novembra, se bo izvajala najprej Sonata za trio. ki jo je napisal italijanski skladatelj PugnanL Sonata je polna liričnega razpoloženja v prvem stavku, drugi stavek je energična in kremenita fuga, tretji pa nam slika lov in skladatelj uporablja v tem delu č:sto haydnovske efekte v obeh godalih. Pugna-ni je živel v 18. stoletju v Torinu :n je bil odličen violinist. Prepotoyal je vso Evropo, živel in deloval je nekaj časa tudi v Londonu. Napisal je več oper, ki pa niso imele posebnega uspeha; mnogo »reč sreče je imel v komornih delih, ki so mu prinesla stalno slavo in veljavo tudi še v današnjih časih. Njegova komorna dela imajo prav corellijevski značaj, saj je bil Pugna-ni učenec Corellijevega prijatelja in gojenca Somissa. Pugnanijeva dela so stalno na repertoarju komornih združenj, najbolj znana je Kreislerjeva priredba njegovih violinskih variacij. Pugnanijevo Sonato bodo izvajali v torek violinist Dermelj, čelist Šedlbauer in pianist Lipovšek. Koncert bo v veliki filharmonični dvorani Začetek točno ob 18. url Vstopnice so v Knjigarni Glasbene Matice. u— V dneh 2., 3. in 4. novembra se otvo-rijo v središču mesta — pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 novi tečaji italijanskega jezika, začetni, nadaljevalni in konverzacijski z osnovami italijanske trgovske korespondence, po najnovejši metodi. Dopoldanski, popoldanski in večerni tečaji. Pouk iz drugih tujih jezikov in vseh trgovskih predmetov. Vsi tečaji so uradno dovoljeni. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure. u— Vozniki za vožnjo snega letošnjo zimo. M.stno cestno nadzorstvo vabi voznike, ki so že vozili za mestno občino, in vse one, ki imajo primerna vozila (kaso-ne), naj se najkasneje do četrtka 5. novembra javijo zaradi dogovora o odvažanju snega z mestnih cest in ulic v uradu mestnega cestnega nadzorstva na Ambroževem trgu št. 7, v pritličju, levo, soba št. 7 med dopoldanskimi uradnimi urami. u— Krompir za zimsko zalogo lahko upravičenci od 28. t. m. dobe pri trgovcih tudi še na decembrske odrezke nakaznice za krompir po 10 kg. Spet pa opozarjamo prebivalstvo, naj varčuje s krompirjem, ker je ves ta krompir namenjen za prehrano do prihodnje letine, torej za zimsko zalogo. u— Ako hočete zaposliti svojega ctroka, mu kupite v Knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova ul. 3, slikanico »Princeska Zvezdana« in barvnike. Pripravili boste otroku posebno veselje in zadovoljstvo. u— V ponedeljek 26. t. m. oz. v sredo 28. t. m. se začne hov italijanski tečaj za začetnike z odlično, preizkušeno metodo, 1. novembra pa nov tečaj za začetnike in spretnejše (razgovarjanje iz vseh panog, kakor tudi italij. trg. korespondenca). Poučujemo tudj druge jezike. Prijavljanje dnevno od 8—12 in 14—16, Mestni trg 17/1. Pouk dopoldne, popoldne in zvečer. u— Staršem otrok srednjih, strokovnih in ljudskih Sol. Ce hočete biti sigurni za uspeh svojega otroka v šoli, ga vpišite v KOrepetitorij, kjer bomo z njim vsak dan dve uri ponavljal} snov, mu dali razlago, popravili naloge, gd. izprašali itd. To velja tudi za tiste, ki sploh ne morejo ali pa neredno obiskujejo šole, kajti učimo po učnem načrtu, da ne izgube šolskega leta. Učnina zmerna, revni popust. Začetek za vsakega takoj po prijavi. Prijavljanje dnevno od 8—12 in 14—16, KOrepetitorij, Mestni trg 17/1. Z Gorenjskega Smrt viteza železnega križa. Kakor smo kratko beležili, je na vzhodni fronti padel koroški odlikovanec z viteškim križcem reda železnega križa poročnik Valter Zel-lot. Bil je doma iz špitala in se je odlično izkazal kot letalec. Služil je pri lovcih in si je po svoji 48. zmagi priboril viteški križec, šele te dni je prispelo njegovo po- »V ■■ .:.>• -v X sVi« * "S < * ■ - ' Vi ". - i .-Vi V .. - JAK > 1 •f P :-jl -i Na krovu edinlee italijanske Mornarice: Priprave za spuSčanje lovskega letala s katapultom slednje pismo v domači kraj. Sporočil je, da je dosegel že 83. zmago. Smrt mladega letalskega poročnika je vzbudila v špitaflu mnogo obžalovanja. Na vzhodni fronti sta padla koroška rojaka 201etni topničarski desetnik Jožef Winkler in 301etni planinski lovec Ivan Madl. Vzorna mati. Na Muti pri šmohorju je praznovala 26. t. m. 701etnico gospa Ivana Pucova, splošno ugledna trgovka in po-sestnica. Odlikovana je bila že svoj čas z zlatim materinskim križcem. Rodila je 15 otrok, od katerih jih živi še 10. Eden izmed njenih sinov je že marca 1915 padel na ruski fronti. Iz Spodnje štajerske Novi grobovi. V mariborski bolnišnici je umrl 221etni kovač Karel Golež iz Slovenskih Konjic. Nadalje sta umrla v 3V£ariboru 221etni mizar Franc šavperl in 271etnl elektromonter Franc Pešl. V Celju je umrla v visoki starosti 89 let gospa Amalija Krainčeva. po rodu Paumgartnerjeva. Predavanje o Spodnjem Štajerskem v Gradcu. 23. t. m. je predaval v okviru prosvetnega urada v Gradcu dr. Helmut Car-stanjen pod naslovom: »Spodnje Štajersko včeraj, danes in jutri«. Poročilo o predavanju je objavljeno v mariborskem dnevniku od 27. t. m. Nesreče. Dobra sadna letina prinaša žal tudi nesreče. Skoraj dnevno se dogajajo usodni padci z drevja. Tako je tudi pri Šent Ilju padel 351etn; dninar Alojz Ro-škar z drevesa in je bil s hudimi notranjimi poškodbami prepeljan v mariborsko bolnišnico. 331etni Jože Kneser iz Maribora si je pr; padcu zlomil nogo v kolenu. 15-letni trgovski vajenec Feliks Latušek iz Lajferšperga pa je bil napaden od popadljivega psa. ki ga je ugrizel v nogo. 19-letni krojaški pomočnik Niko Majstorovič s Hrvatskega je v prehodnem taborišču v Mariboru ponoči padel z visokega ležišča in obležal nezavesten s pretresen'rn možgani. Iz Hrvatske Snimanje Raguze za film. V Raguzt so se več dni mudili predstavniki hrvatskega filmskega zavoda, ki so snimalj znamenitosti in zanimivosti mesta in okolice, posebno pa še razne dogodke za hrvatski zvočni tednik. Kmetijska razstava v Virovltici. Hrvat-skonemška kmetijska razstava je bila iz Osijeka. kjer je vzbujala veliko zanimanje meščanov in okoličanov, prepeljana v Virovitico. Otvoritev nove jame v mostarskem rudniku. V kratkem bodo odprli v Mostaru novo jamo, kjer so naleteli na bogate sloje premoga. Vrtanja so se vršila celega pol leta. Kakovost premoga v novi jami je enaka kakovosti premoga, ki ga s oda j kopljejo. Pevsko društvo »Turopoljac« na turneji po južni Hrvatski. Pretekli teden je šlo hrvatsko pevsko društvo »Turopoljac« iz Velike Gorice na daljšo turnejo po južni Hrvatsk1. Društvo šteje 40 pevcev in pevk. Gostovali so v Banjaluki in Sarajevu, v tem tednu pa obiščejo pevci še nekatere druge kraje v južni Hrvatski. V Bosni je letos že drugič zapadel sneg. Pred dnevi je deževno vreme tako shladilo ozračje, da se je začel med dež mešati sneg. V planinskih predelih so bila tla hitro pokrita s snegom. Okolica Travnika, še posebno planina Vlašič, sta po poročilu »Hrvatskega naroda« pokrita s snegom. Narodno gledsllšže DRAMA Četrtek, 29. okt.: ob 16.30: Deseti brat Red Četrtek. Petek, 30. okt.: ob 16.: Hamlet. Prvič v sezoni. Red Premierski. Sobota, 31. okt.: ob 16.30: Deseti brat. Izven. Prva letošnja predstava Shakespearp-jeve žaloigre »Hamlet« bo v petek ob 16. uri za red Premierski. Zasedba vlog je sledeča: Hamlet—Jan, kralj Klavdij—Le-var, Ofelija—V. Juvanova, kraljica—Danilova, Laert—Blaž, Polonij—Cesar, duh —VI. Skrbinšek, Horatic—Nakrst, Rosen-kranz—Drsnovec, Gildenstern—Verdonik, Osrik—Peček, Marcel—P. Kovič, kraljica v igri—Boltar Ukmarjeva. grobarja—Lipah in Plut, Fortinbras—Gregorin, Volti-mand—Potokar, Kornelij—Podgoršek, — Bernardo—Gojrinšek. Francisco—Raztresen igralci v igri »Mišnica«: VI. Skrbinšek, Brezigar, Raztresen. Režija: dr. Kreft, scena: ing. arh. Franz, scenska muzika: D. Zebre, dirigent; F. Šturm. Jurčič—Golia: Deseti brat. Dramatizacija istoimenske povesti. 16 slik. Osebe: Deseti brat—M. Skrbinšek, Piškav—Peček, Kvas—Drenovec, starec—Brezigar, deklica—J. Boltarjeva, Dolef—Lipah, Benjamin—Bratina, grajska gospa—Gabri-jelčičeva, Manica—Levarjeva, Bilček— Bajde, Urška—Rakarieva, Obr5čak—P. Kovič, Matevžek—Košič. kmet—Ger:nšek, Miha—Potokar, France—Raztresen. Krja-velj—Cesar, Krivec—Plut, Krivčevka— P. Juvanova, Francka—Sancinov?. ^d.nik —Nakrst, dr. Vencelj—Košuta. er: prof. O. Šest. OPERA Četrtek, 29. okt.: Zaprto. Petek, 30. okt.: ob 16.: Traviata. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Sobota, 31. okt.: ob 16.: Den Pasauale. Prvič v sezoni. Red Premierski. * Nov Alfred v »Travšati«. V petkovi predstavi Verdijeve »Traviate« bo nastopil v partiji Alfreda mladi tenorist Anton Sladoljev, ki ga pozna občinstvo iz njegovih nastopov v partijah Lenskega (Onjegin). Emesta (Don Pasquale). Orlovskega (Netopir) in Gasparona. Nastop v »Traviati« je za vsakega tenorista važen preizkus, ki odloči o njegovih sposobnostih. Zato bo petkova predstava »Travia-te« prinesla novo zanimivost. »Traviato« bo pela Ivanka Ribičeva, očeta Vek. Jan-ko. DonizeUijev »Don Pas^nale«. Poleg že znanih odličnih kreacij Betetta—Pasqua-la in Janka—Malateste bomo slišali prvič Ivančičevo kot Norino in Lipuščka kot Emesta. Delo je imelo lani izreden uspeh. Doseglo je 14 repriz, ki so govoreč dokaz za kakovost predstave. Dirigent: A. Neffat. režija in scena: R. Primožič. Zborovodja: R. Simoniti. iz katerih se je rodila skladba oziroma njen; odstavki. Tako je začetek (Andante non tropno) očividno nekak uvod, ki uvaja v zasaniano, pa tudi v mračno in težko razpoloženje. Sledi (po 16 taktih) Piu mos-so (Silhuete), nato Vizija, izražena v dveh taktih kakor kratek, hipen privid, in takoj dalje Lento s pripombo »življenja trudna duša ...«. Ker skladba sam?, in še bolj omenjeni naslovi ali poiasnila kažejo na neki psihološki odnos do skladanja in do glasbe sploh, se mi zd, potrebno povedati sledeče ne samo Cigliču, temveč \sem mladim oz. najmlajšim slovenskim skladateljem: ni čuda, če se v dobi razočaranj in vsakršnih težav rode dela (brez oz";ra na to, ali nasproti resni sedbi sploh morejo vzdržati kot umetn-ne) kot boli ali manj veren izraz duševnega razpoloženja. Toda. dragi moji, to je napp.čna pot! Ne vzdihovanja, temveč junaštva nam je treba, ne čustvenega omahovanja temveč sile. kakor so jo izkazovali vsj velki skladatelji Mi ne potrebujemo življenja trudnih duš. pa če je življenje V tnko težko Podobno pa je v obliki skladb: ne fragmentov in omahljivih oblik, ampak strogega harmoničnega in kontrapnnkfčnefra dala v ustaljenih formah! Potem šele ko tc obvladate, boste mogli vse drugače. o treba šele iskati ln za pomen vašega dela bo trenutno prizna nje ali neprizranja stranska stvar. * Glede novost? v skladbah pa je treba vedeti. da je i!-^ ' ist bila v svojih najvišjih predstavnikih /selei v nekem smislu aristokratska. Umsko delo v spoznavanju in dojemanju umetnin mora biti dostikrat ze- lo intenzivno in je tem večje, čim umnejše je umetnina zgrajena. Tako zvano »občinstvo« more vselej le deloma slediti novim tvorbam, saj še starih (in zelo starih!) ne dojema vselej dobro K temu se pridružuje še dejstvo, da je razlika med umetnostnimi strujami in med občinstvom v zadnjih desetletjih postala silno velika. Umetniki se močno trudijo, da bi se občinstvu na neki način približali z njihovega osamljenega Olimpa, kjer jim v samozadovoljstvu vendarle postaja dolgčas. Razdvojenost našega časa se kaže tudi v tem. Nastal je razcep med ustvarjalcem in med odjemalcem umetnm. Razen tega je bila novost v umetninah tja do romantikov, točnejše do no-voromantikov, v glavnem v novih, za tisti čas drznih oblikah (Beethoven), v instru-mentaciji (Weber!). v celotnem odnosu do umetnine, ki je vedno bolj postajala sredstvo za izraz osebne sreče in boli. Danes pa je novost predvsem v akordih, v harmoniji, ki je zaradi preprostega procesa dojemanja najobčutljivejši element glasbe. Tudi zato občnstvo odklanja novo umetnost, ne da bi se hotelo ali morda moglo dati poučiti o njej. Ne izgubimo pa vere v to, da bo tudi iz nove umetnosti ostalo vse, kar je iz resničnega, močnega in jasnega doživetja jasno in izvirno izraženo. Prizadevanja pa, da reprodukti\rtil umetniki prikažemo Slovencem predvsem domača nova dela, ne smemo nikdar opustiti. Prav izrazit primer smo imeli nedavno s škerjančevim klavirskim triom. Ob prvi izvedbj skladba ni napravila kdo ve kakšnega vtisa na poslušalce (ali vsaj na večino izmed njih), ker je pač bilo v njej polno novih zvokov novega, še nepoznanega čustvenega sveta Ta pojav psihologije dojemanja nastopa pač pri vsaki močnj in izvirni novi skladbi. Ko smo pa trio izvajali drugič, je seveda vse drugače in pre- pričevalnejše vplival. Prepričan sam, da bi bilo tako tudi z marsikatero drugo novo našo skladbo še »modernejšega« sloga, kakor je škerjančev. recimo z marsikatero Osterčevo. Pa tudi, če skladbe same na sebi niso ravno vabljive za izvajalce, jih je treba prikazovati čim večkrat, le tako bomo dobili do naše umetnosti vseh vrst sploh kak odnos in le tako bodo mogli skladatelji sami o svojih delih soditi. Zato zaključujem te kratke vrst:ce s pozivom ra izvajajoče, naj ne pozabijo slovenskih novih del in kličem tudi mladini, naj neumorno goji svoje sposobnosti, da bo kdaj zares izpolnjevala svoje poslanstvo v slovenskem kulturnem življenju. Marijan Lipovšek. Naš jezil« Nekoliko popravkov in ; olnil V nekaterih mojih dosedanjih -czikovnih člankih v »Jutru« je ostalo nekaj malega nepopolnosti in pogrešk, ki jih je treba popraviti. Ledčna in ledna površina (Jutro 18. IX. 1942). Oboje je prav, ha kar se pač nanaša, osvetlil pa sem samo eno. Torej: ledna površina je površina ledu ali ledžne plošče liki ledna debelina — medena površina pa je površina lednate pokrajine, ki je iz ledu: ledena površina severnega in južnega ledenega morja, Islandije. — V Jutru 16. IX. 1942 stoji: »člen in članek« namesto »členek«. V istem članku mi je spet nekdo moj strojepis: »iščejo in najdejo za to upravičila v Pleteršniku« spremenil v »opravičila«. Jaz sem mislil eno, popravljalec pa drugo. Opravičim nerodnost, pogreško, — to_ je potem opravičilo; upravičen pa je tisti, ki je v pravu, ta ima potlej upravičilo = legitimacijo za svoje dejanje. V svojem članku nisem očital dotičnim piscem, da grešijo, pač pa povedal, da mislijo, da so upravičeni k takemu pisanju in da za to najdejo v Pleteršniku upravičila. Jutro od 18. IX. 1942 ndpek piše: »opravičene zahteve puristov« — prav: upravičene; dalje pravilno: »upravičeni filološki opomini«. K članku »Ledčna plošča itd.« v Jutru z dne 18. IX. 1942 naj dodam še tčle. Dostikrat beremo o peščenih viharjih na afriških bojiščih, ki so polni peska; podobno pešččna jama; kar je pesku samo podobno, je pčskasto. Slično pešččnim viharjem imamo: snežene viharje, snežčne zamede. Sneženo je namreč vse, kar je iz snega: sneženi mož na ulici itd.; kar je pa s snegom samo v zvezi, je snežno: snežna debelina, snežna belina, snežna slepota, snežna jerebica. Zdmedi ali zšmeti? Brez vsakega dvoma je tole: metla pometa, sneg pa mčde; soba je torej pome-tčna, ne pa »pomedena«, kot sem zadnjič nekje bral in kot to večkrat čujemo: in če je prav, da sneg po dolini mede, tedaj je dolina zamedena, po njej je razsajal sneženi zamed! Kdor se klanja tradiciji, ta bo ostal pri »zametih«, kdor pa vrta in razčlenja, ker pač rabi različne oznake, ta se bo poprijel »zšmedov«! Oni dan sem bil priča, kako je pastirica na paši skušala zavrniti junčka, ki je tekal pred njo, ln ga ni mogla dohiteti; nazadnje se je ustavila in rekla: »Pa trči, kamor češ, ti trka, trkasta!« »Vinski srki* itd., ki sem jih naštel v Jutru 25. Vin. 1942, se pridružuje »trka«. Zanimivo je, da Pleteršnik nima niti »trke« niti gla- gola »trčati, trčim« v pomenu teči, tečem, pač pa štrkati = bezljati. K podvojnim = naparaim organom in naobročnim plačilom (Jutro 25. VIII. 1942) bi priključil še tele: pogrošna modrost; počrevna, potrebušna maščoba; pot — po poti — popotovati — popotnik — popot-nikovati — popotna palica. Nasploh pravi Slovenec, da se živali oglašajo. Tudi oznaka »peti, pejem« je ja-ko priljubljena: drvarju v gozdu pojeta žaga in sekira; kovaču Madvo; ltcscu kosa; žanjicam srpi; mlatičem cepci; kopačem motike v trt ji in krampi na cesti; tesarjem oven na zgradbi; turistu cepin v skali; lovcem zapojo psi, ko poženo divjad v gozdu in pri tem zalajajo, in puške, ko se oglasijo; razgretim razgrajačem zapojo noži svojo mesarsko pesem. Ko smo s pokojnim Pavlom Grošljem pred več kot dvema desetletjema na Posavju srebali sedem-najstščaka, »tistega od zida«, ter pri tem začeli peti, je rekel sedaj tudi že pokojni gostilničar Aleš: »Vidite, to je vino, Ki poje;^ Dr. Mirko černič Arabska basen. »Frankfurter Zeitung« beleži: Kar se tiče angleške agitacije za arabsko federacijo in ponovne obljube, to spravljajo Arabci v naslednjo svojo novo basen: Dva ptiča sedita na veji in gledata, kako mož, ki je pravkar odstreUl nekega tretjega ptiča, pridno skube svojo žrtev in jo nato razkosa, pri tem pa se venomer joče in kaže sočutje nasproti ptičema na veji. Tedaj reče mlajši ptič starejšemu: »Poglej no, kako se mož joče!« Starejši pa mu odvrne: »Rajši poglej, kaj dela z najinim tovarišem. Ni važno tisto kar delajo oči, marveč je važno, kar delajo roke«. Liberija - ^republika svobode" Zedinjene države so spretno izkoristile današnjo slabost svoje zaveznice Velike Britanije in so uresničile svoj davni načrt: da bi se zasidrala tudi na afriški celini. Ameriške čete so se izkrcale v »republiki svobode«, Liberiji, in s0 po naročilu ameriškega kapitala gume uredila tam takoj ameriško vojaško diktaturo. Močvirje in mrzlica Ozemlje Liberije se razprostira v ozkem pasu ob tako zvani Poprovi obali v Gvi-nejskem zalivu, od reke Manah do reke San Pedra. Njegova obalna črta doseže kakšnih 600 km. Obala kaže drugače isti obraz kakor druga obrežna ozemlja v tem delu stojnih zamorskih kraljevim. Vzdolž rečnih dolin so prodirali zamorci Kru, ki so vladali v Liberiji, v notranjost in so priključili državi ozemlja ob Galinasu, ob Kasi, kraljevino nekega mohamedanskega plemena Medino in zamors&o republiko Maryland, ki se je bila ustanovila 1. 1837. Dotlej je prihajal v deželo dotok ameri-kih zamorcev, zlasti izurjenih rokodelcev in poljedelcev, ko so pa v ameriški sece-sijski vojni zmagale severne države, se je ta dotok ustavil, kajti industrijski kapitalisti v Zedinjenih državah tniso imeli nobenega zanimanja za svobodo v Afriki, zamorce, kii so bili postali v Ameriki »svobodni«, je potreboval za bistveno trše suž- Na »promenadi« v Monroviji, glavnem mesta Liberije: črne meščanske hčerke so opravljene po ameriški modi, njih očetje pa vzdržujejo suženjstvo Afrike. Mzungrovne moCvare zabrisujejo mejo med vodo in kopnim, zlasti v deževni dobi!. M^-ngrovni gozdovi se dvigajo naravnost iz morja in predstavljajo gosto, neprodinjo steno, razprostirajo se preko močvirnega zaledja in ga delajo za človeško naselitev neprimernega. Polagoma pa zmaguje kopnina inad morjem, dviga se počasi do višine kakšnih 1000 m. Ta gričevna pokrajina ob obali je do danes še neobljudena, kajti tu razsajajo nevarne mrzlice, ki napadajo celo zamorska plemena in često iztrebljajo cele vasi do zadnjega prebivalca. Srednja letna temperatura 28 stopinj Celzija z mnogo vlage pospešuje te epidemije mrzlice. Po gričevni pregradi, ki ščiti pravo zaledje pred nezdravimi soparami obalne pokrajine, se širi paradiž visokih planot, savan in gozdovij. Ti notranji predeli Liberije so celo za afriške pojme izredno rodovitni. In vendar: mnogo bogastva Cljne palme, gozdovi gumijevcev, goščave roževca, celi pragozdovi dragocenih barvilnih lesov, med njimi pragozdovi ma-hagonijevca, pomenijo za deželo neizčrpno zak!adn:co. Maniok, sladkorni trst, kakao in kavovec ne potrebujejo skoraj nobene nege. Divje živali, ki bi utegnile škodovati človeškim kulturam, so se umaknile, kakor drugod v Afriki, v notranjost celine. slom, leopardi, povodni konji in calo krokodil: so postali zelo redki. Skratka, republika Liberija bi bila lahko pravi zemeljski raj, prava zakladnica črne celine — če bi ne predstavljala samo ponesrečenega poskusa. Ta dežela dokazuje namreč očitno, da je zamorec, zlasti pa tako zvani civilizirani »hlačni zamorec« popolnoma nesposoben, da bi upravljal kakšao moderno državno tvorbo in da se zadovoljuje s tradicionalno vladavino despotskih plemenskih poglavarjev, ki je že od pamti_ veka značilnost njegove rase. Mahinacije pa tem stanju zainteresiranih zunanjih sil pa skrba za to, da zamorec tudi ne pride nikamor naprej. »Dežela slabe vesti« Namesto »republike svobodnih mož« bi se Liberija z večjo upravičenostjo imenovala »dežela slabe vesti«. Država je nastala namreč po prizadevanju koloniza-cijskega društva za naselitev osvobojenih zamorskih sužnjev v Afriki, ki so ga 1816. ustanovili v Washir.gtonu. Ta preselitev črnih sužnjev v staro domovino pa je bila vedno predmet posebnih računov ameriških in pozneje tudi angleških kapitalističnih skupin. L. 1847. je postala Liberija samostojna, tudi v Evropi priznana republika in si je povečala svoje prvotno ozem_ Ij-a s tem, da je zasedla več dotlej samo- njevanje v tovarnah. Tako so zamorcem izselitev v Liberijo z visokimi pristojbinami in drugimi ukrepi dejansko onemogočili, Amerika se dolgo časa za Liberijo sploh nj brigala. Angleško posojilo To se je pa predrugačilo, ko je vrgla Velika Britanija svoje oči na to deželo in se je odločila, da jo spravi pod svoj vpliv. L. 1882. so Angleži in Američani v Liberiji prvič trčili skupaj. Anglija je zamorski državi vsilila posojilo 100.000 funtov za njeno »modernizacijo«, ko pa so 1. 1882. izostale obresti od tega posojila, jim je moral osmi liberijski državni predsednik prepustiti ozemlje ob Galinasu. To je opozorilo Zadinjene države na njihove »pravice« v Liberiji, poslale so svoje vojne ladje k Poprovi obali in so zahtevale ustanovitev svojega oporišča na ozemlju republike. To je dalo spet Angležem povod, da so zahtevali isto tako podobna oporišča. Liberija je odgovorila s tem, da je Zedinjene države naprosila, naj jo sprejmejo kot zvezno državo v svoj sestav. To so pa morali v Washingtonu odkloniti, ker je bila ameriška javnost preveč nasprotna takšnemu načrtu. Liberija je izvažala tedaj letno samo za 75.000 funtov šterlingov svojih proizvodov in to je bilo premalo, da bi se velik} ameriški bančniki zanimali za zamorsko državo. Ta si je potem omislila ustavo, ki je bila podobe a ameriški, upravo z državnim predsednikom, «etia)toom^ poslansko zbornico in armado 1500 mož. Razdelila si je svoje ozemlje tudi v štiri upravna okrožja ali »grofije«, Baso, Sinoe, Maryland in Montserrado. Do pravega reda in uprave pa ni prišla, ker so jo težili dolgovi, ki so naraščali čedalje bolj in Ki ni mogla zanje plačevati niti obresti. Angleški tehniki so izgradili nekoliko pristanišč in opremili glavno mesto Monrovijo z modernimi poslopji. Polagoma -pa je postalo okrog Liberije vse tiho in zdelo se je, da bo zanimala odslej samo še zbiratelje znamk. Mister Firestone na delu Po svetovni vojni je končno neki Američan, mister Firestone, »odkril« to deželo in uganil njene gospodarske možnosti. Podkupil je nekoliko liberijskih politikov in si pridobil koncesije za ogromna ozemlja, ki jih je mislil izkoristiti za nasade gumijevcev. Dal je najeti nad 300.800 delavcev, ki so začeli v teh nasadih delati. Da bi se njegovi posli razvijali, bolj sigurno, si je od liberijske vlade s tajno pogodbo zagotovil vpliv na njeno politiko, zlasti pa na njeno novo ministrstvo dela. Zedinjene države same pa so si za posojilo, ki ga je Firestone dal Liberiji, zagotovile pravico do posebnega svojega »finančnega svetovalca« pri liberijski vladi. To je spet Angleže spravilo pokonci in nekega dne se je razpočila bomba: razkrili so Firestonove praktike »novega suženjstva, kj je slabše nego nekoč na jugu Zedinjenih držav«. Izkazalo se je, da je predstavljalo tistih 300.000 delavcev, ki jih je zahteval Firestone za svoja podjetja, vse moško prebivalstvo Liberije med 18. in 40. letom, zamorski poglavarji so v deželi prirejali nanj prave pogone ta so ga spravljali v taborišča, ki so bila zavarovana z bodečo žico. Za vsakega delavca so poglavarji dobivali po 2 centa, pa še nekaj oblačilnega blaga in žganja. Američani so liberijski vladii, ki je bila zapletena v to stvar, nasvetovali, naj vse obtožbe zanika. Toda angleški kapital je mobiliziral Društvo narodov, sestavile so se preiskovalne komisije in izvedle so se preiskave, ki so dognale skrajno kompromitirajoča dejstva. Med drugim so imeli n. pr. detektivi Firestonove družbe pravico ubiti vsakega zamorca, ki se je količakj upiral delu v njenih nasadih. Vse te ugotovitve pa niso zalegle nič, Zedinjene države so Liberiji dovolile novo posojilo, izgovorile so si od nje, da si za 20 let ne bo najela nobenega drugega posojila, dobili so nadzorstvo nad njenimi carinskimi dohodki, pridobili so si poveljstvo nad liberijsko vojsko. Med ostrici spopadi z angleško konkurenco, pozneje med poravnata'mi pogodbami, ki so plutokraciji donašale dobiček, a ki Liberija od njih ni imela nobenega haska — in še manj njeno zasužnjeno prebivalstvo, je potekel čas do sedanje vojne, ko je Amerika končno izkoristila priliko in deželo namesto s posojili zasedla enostavno z bajoneti. V KAMENITI DOBI — Ti neseš rokopise spet domov? Kaj jih v uredništvu niso sprejeli? — Ne. urednik je rekel, da mu je moj članek nekoliko prekratek! Življenjski praznik Petra Antlčeviea Gorenji Logatec, 24. okt. V nedeljo 18. t. m. se je znašel g. Peter Antičevič, gostilničar in posestmk v Gorenjem Logatcu, v objemu z Abrahamom. Jubilant se je rodil v Jelši v Dalmaciji in izvira iz stare, obče znane dalmatinske družine Antičevičev. V rodnem kraju si je iz prav tako znane stare dalmatinska družine Marjanov poiskal življenjsko družico go Nikico in se z njo preselil v Gorenji Logatec, kjer že dolga leta izvršuje gcstilni-čarsko obrt in ima veletrgovino z vinom. V srečnam zakonu so se jubilantu rodili štirje otroci. Ime Petra Antičeviča ni znano samo v logaškem okraju, saj ima prijatelje širom naše ožje domovine. Kot solidnega trgovca in dobrega prijatelja ga pozna domala vsa Sloven:ja in ja povsod cenjen in priljubljen. Skromen, kakor je naš Pero v svojem življenju, ni hotel ž:vljenjskega jubileja obešati na veliki zvon, saj se čuti več ko mladega. Prijatelji pa so sklenili javno čestitati jubiiar.tu Peru petdesetletnico. 2ale mu, da bi tako mladeniški, kakor je danes, srečno korakal v novo pol-stoletje, združen s svojo življenjsko družico go. Nikico in štirimi nadebudnimi otro-čiči. Na mnoga ja ljeta, Pero! KAJ VEM? IKAJ INAM ? 466. Kaj je patina? 467. Kaj je geografska in kaj je morska milja? 468. Kaj je molekula, kaj atom? 469. Naša šahovska naloga Vim vmf -M mi fcgtf W4 ^ iŽi ® -i ■'/'/A vm WM *wt S ll ii m i a u si "m wk*vC w Hbm " m m i lip Beli potegne in drži partijo neodločeno. * 470. Za bistre možgane Kolikokrat lahko odvzamemo od sto jajc eno jajce? ^ ^ Rešitve nalog 27. t. m.: 461. Davidova harfa se imenuje v zoo-logiji vrsta polžev. 462. Pri pridobivanju svetilnega plina iz premoga nastajata kot stranska produkta koks in katran. 463. Pri mehanskem delu se orodje ugre- je (nakovalo, pila, žaga itd.)t se torej ne-zaželjeno obenem z delom proizvaja toplota, ki je ne moremo dobiti več nazaj in jo uporabiti. Tam, kjer toploto pretvarjamo v druge vrste energije, ne moremo koristno izrabiti vse toplotne energije (trenje pri strojih, ugretje strojnih delov itd.) in torej ne dobiti nazaj tistega mehanskega dela, ki je bilo potrebno za razvitje toplotne energije. Energija ne spreminja svoje množine, pač pa obliko (vrsto). Pri spreminjanju oblike energije se neki del razsiplje. Energija, ki se od dne do dne razsipava, se imenuje entropija. Entropija raste. »Toplota je grob vse energije!« 464. Cas je denar Najprej moramo potegniti črte, ki so na naši sliki označene s črtkami potem osta- le, ki so označene z močnimi črtami. Ce bi napravili vsak križ posebe, bi borabili za vsakokratno obračanje ravnila za 90 stopinj vse preveč časa. 465. Dva soda cvička Vinogradnikov prvi sod drži 480, drugi 400, gostilničarjev sod pa 560 litrov. Mati in dete Mati in dete sta najgloblja skupnost, kj je med živimi bitji sploh mogoča. Etnolog E. Westermann pripoveduje, s kakšnim začudenjem je za svojega bivanja med maroškimi gorjanci opazoval izredno vnemo, s katero je vsak večer, ko so črede maternih živali in jagnjet na novo zbirali, vsaka samica iskala svoje jagnje in vsako jagnje svojo mater. Med nagonsko materinsko ljubeznijo teh živalskih mater in visoko razvito, tudi z vzgojo poglobljeno vezjo med materjo in otrokom današnjih Evropcev je nešteto prehodov in različic. Da je pa materinska ljubezen splošna last človeštva, 90 dvomili začasno samo v dobi prv h velikih potovanj, ko so krožile vse mogoče zgodbe o »divjih« plemenih. Sedaj vemo, da so baš primitivna ljudstva, kj se res ne ponašajo s krotkimi navadami, n. pr. ljudožrski otočani s Fid-žijev ali Eskimi, ki žive pod skopimi pogoji, »v svoje otroke naravnost noro zagledani«, kakor pravj neki raziskovalec. Pri teh naravnih ljudstvih je materinska ljubezen še vsa nagonska, skoraj bi rekli živalska. Matere kulturnih ljudstev pa stremijo nasprotno za tem, da bi svojo ljubezen do otroka postavile kmalu v službo njegove vzgoje. Vedo, da so močni materinski občutiti sposobni sicer največjih požrtvovalnih dejanj, da je pa slepa materinska ljubezen kaj slaba vzgojiteljica otrok, če otroku v tem ali onem ne popustijo, temveč uveljavijo priznana pravila vzgojevanja, delajo tedaj tako otro- ku v korist, m to tudi v primeru, če Je materinemu srcu težko. Napetost med materinskim čustvovanjem in materinsko pametjo je v vsakdanjosti vzgojevalnega dela ustvarjalna in je samo otroku in njegovi bodočnosti v prid. Pri tej ustvarjalni materinski ljubezni v vzgoji se družita srce in pamet otroku v dobro. Seveda je tudi glede pameti preveč dobrega kaj kmalu slabo, zlasti če ne gre za jasna, tako rekoč prečutena spoznanja in dognanja, temveč za toge teorije, ki strašijo neredko ba5 v »modernih« načelih vzgojevanja. Mnogi stariši oblačijo svoje vzgofjevalno delo preradi v vsakovrstna znanstvena oblačila ali pa v komediantsko oblačilo šušmarstva. S tem povzročajo mnogo zla. Smotreno in strokovno pedago-gično znanje je seveda vedno koristno, toda uporabljati se sme le tedaj, če se je mati oziroma če so se stariši sploh z ljubezni polnim vživetjem poglobili v otrokovo bistvo. Otrok mora biti središče vzojevalnih ukrepov, kj sami na sebi nikoli niso že v naprej zajamčeno pravilni ta neodvisni od otroka samega. Vrednost kakšne vzgoje se da posneti le iz njenih uspehov. Najbolj narobe je to, če smatramo otroka za poskusngea kunca vzgojnih sistemov in če nam ti odpovedo, valimo krivdo potem na otroka, ne pa na vzgojo in vzgojitelje. Vsak otrok, tudi že dojenček, ima svoje telesne ta duševne posebnosti ter se očituje kot individualnost, kot samostojno človeško bitje. To njegovo temeljno bistvo je treba spregledati, mati mora računati ž njim. To naj se ne dogaja zato, da bj to bistvo iz samega nepravega dopadenja pospeševali ta napravili iz malega človečka dvomljivo »individualnost«, temveč zato, da bi otrokove posebnosti pravočasno uravnal} v pravi tir ta jih izkoristili za njegove vrline ▼ poznejšem življenju. Mati naj bo kot vzgojiteljica svojega otroka vedno pričujoča. Gre tako rekoč za ozračje, ki vlada v otroški sobi. Otroški zdravnik dr. Flusser iz Budjojevic je pokazal svoječasno v krasni razpravi o »Kričečem otroku«, da je že način, kako vzgaja mati svojega otroka v zibelki, zanesljivo merilo za njene materinske in vzgojiteljske sposobnosti. Baš s tem, kako puščamo dojenčka kričati ali ga skušamo pomiriti, se kaže, da-li je v nas sposobnost za vživetje v individualne posebnosti otroka. Kajti noben dojenček ne kriči brez vzroka in če se da tudi otrok, ki na njegovo kričanje ne reagiramo, zdresirati tako, da bo podnevi in ponoči tih, je to vendarle samo dresura. Daje sicer mir, toda pravi mir bi morali doseči z vzgojo: treba je odkriti vzroke, zavoljo katerih se otrok ne počuti dobro, in treba jih je odstraniti s pravim umevanjem. Insedrafte v »Jutra« Vitko Lovec: Padel je pred njo na kolena: »Gospodična. ljubim, obožujem vas, vj ste edina želja in misel mojega življenja in brez vas ni sreča zame, ne tu, ne onstran jame.« Stara pesem; peli so jo naši dedje, pojemo in ponavljamo jo mi in najbrž ne pride v doglednem času iz moda. »Saj ne govorite resnice, g.ospod profesor,« je rekla Ln zbežala. Pa tudi °na ni govorila resnice, verjela mu je, pa še kako rada! Ko je pobegnil njegov ideal, se je profesor Vrabec vzravnal in dejal sam pri sebi: »Kaj, jaz da ne bi govoril resnice, profesor Joža Vrabec, da bi lagal in... ?« Nehote je povesil pogled. Saj mu Melita vendar ne vidi v srca in ne more vedeti, da je pretežni del njegove ljubezni posvečen njenim trem lepim in velikim hišam in njenim težkim tisočakom, zanjo ostaja le nekaj skromnih žarkov. Mar naj bi ji to povedal? Vrabcu je postalo nekam nerodno pri srcu. Morda je resnica zato na svetu, da si ž njo podere svoje lepo upanje? človek ima dar govora zato, da ž njim skuša doseči svoj namen, to je glavno. Ali je vsebina njegovih besed resnica ali laž je brez pomena in ne gre to človeku šteti v dobro oziroma v greh. Ali ne ravna morda človeštvo od pamtivaka tako ? S tem je skušal opravičiti svoje ravnanje pred očitki lastne vesti; kajti Vrabec je bil v resnici zelo tankovesten in ni rad priš?! v nasprotje s svojo vestjo. Tu pa so prišli v pož*ev »višji interesi« ta zato lahko tudi njegova vest nekoliko zamiži z enim očesom. In kako naj si pa razlaga njen beg, ali je morda to njena zadnja beseda? Kaj še! Mlada je in hudo je bila presenečena, zaradi njenega bega pa ras se ne sme obupati. častilcev tudi nima na izbiro, sa] med krasotice se nikakor ne more prištevati. Bogata je res, on pa je profesor, kaj naj ne bo to nič? ženske so si vse podobne v tam, da hrepene po čim odličnejšem družabnem stališču. »Gospa profesorjeva«, to vendar ni malo in Melita je lahko ponosna na to pridobitev, zakaj naj bi torej odklonila? Pri naslednjem svidenju pa je prijel Vrabec Melito za obe roke, praden ji je začel peti svojo visoko pesem ljubezni, da ne bi bila v stanu uiti in da bo morala poslušati do konca. Pa že po nekaj stavkih mu je omahnila v naročje in Vrabcu je zavriskalo srce, čutil se ja samo še za korak oddaljen od cilja. Kmalu je postal nestrpen v svoji ljubezni, primanjkovati mu je že začelo laskavih besed za svojega »angelčka«, »go-lobčka«, ».mucka« in tako. In mudilo se mu je naprej do cilja. Kaj mu pomaga vsa naklonjenost Meli-tina, ko pa je vkljub temu vedno čaka tema v njegovem žepu? Komaj v začetku meseca Sj lahko kaj privošči, dvakrat, trikrat zmeša karte v prijetni družbi pri »Grozdu«, pa že mora spat preganjati dolgčas ves dolgi mesec. Ko bo postala Melita njegova žena, kako bo vse drugače! Ne bo mu treba plačevati niti hrane niti stanovanja. Začel je slikati Meliti sladkosti ln udobnosti zakonskega življenja v najsvetlejših barvah. Skušal je, da pokaže v prikupljivi oblki tudi tiste strani zakora, katerih se je sam že v naprej precej bal. Pa se je trudil skoraj po nepotrebnem. Melita ni imela pomislekov proti skorajšnji poroki, sr.j je vedela, kako težko je danes dobiti ženina. »Le če bi varuh ne delal sitnosti, ker še n:sem polnoletna.« je omenila. »In kdo ja varuh?« je vprašal Vrabec. »Gospod Ložar, lesni trgovec. On je moj daljni sorodnik in je papa na smrtni postelji želel, da prevzame on varuetvo.« Vrabcu je kar sapo zaprlo in ni mogel do besede. 2 njim, z Ložarjem naj bi imel sedaj opravka, z njim, ki ga tako sovraži V gostlni pri »Jelenu« sta se bila nekoč sprla do grdega. Ložar je spravil Vrabca v hudo zadrego; trdil je sicer, da tega ni storil nalašč ampak nevede in nehote. Vrabec se je bil razsrdil in ga obdelal z ne preveč prikupljivimi izrazi. Rekel mu je, da tja sploh ne mara nikoli več, kjer bo Ložar in se že vnaprej odpove celo samim svetim nebesom, če bo Ložar v njih. Od takrat pa ni Vrabec nikolj vač prestopil praga gostilne pri »Jelenu«. Sedaj pa da bi moral čez prag Ložarjeve hiše in prositi ga da. .. ne kar brez ovinkov tega ne stori nikoli. Ni mislil, da se mu postavi na pot še tako težka ovira. Nič nj pravil Meliti o sovraštvu z njenim varuhom, niti vprašal je ni, ča ve Ložar za njuno razmerje. Zaradi razburjenosti, ker je sodil, da je položaj izredno kočljiv, je odpovedal sestanke z Melito kar za cel teden, češ da ima mnogo posla s šolo. Razmišljal je noč ln dan, kako iz zagate. Ložar sicer ni nagajiv človek, vendar ne bo pristal, ker ga je bil Vrabac res preveč ozmerjal. Ko bi se mogel vendarle na lep način sprijazniti ž njim, brez prevelikega ponižanja? Brez izhoda! čakati bo pač moral, da postane Melita polnoletna; to bo pa trajalo še skoro celi dve leti — in kaj naj počne med tem časom? Pa mu jo tudi lahko kdo odpelje in ž njo vse.lepe nade. Nekega opoldneva ga je čakalo pismo. Erat Jakob, ki je imel na deželi posestvo, je pisal, da je prodal parcelo smrek trgovcu Ložar ju in ga j 2 prosil, naj pride tudi on v nedeljo k obračunu, kar je bolj vajen številk m da ne bo kaj njemu, Jakobu, na škodo Vrabec bj bil najrajši zavriskal veselja. »Zdaj ali n koli. si je rekel ta je komaj pričakoval nedelje. Pri obračunu, ki je potekel gladko, sta sa držala Ložar in Vrabec precej rezervirano. Ker pa pri takih prilikah na deželi ne gre brez običajnega likofa, je postavil Jakob ob sklepu nekaj domače kaplj^e in svinjine na mizo in tedaj sta postala tudi Ložar in Vrabec bolj zgovorna. Proti večeru sta se vračala pracej pri volji skupaj v mestu. In to priliko je porabil Vrabec, da je napeljal vodo na svoj mlin. Govoril je kolikor mogoče resno in pametno, da bi napravil tako na Ložarja dober vtis. Po primernem uvodu je izjavil kar naravnost, da se namerava poročiti z gospodično Melito, seveda se je delal popolnoma neved-nega glede tega, kdo je njen varuh. Skrbno je pazil, kake obraze bo delal Ložar, ta pa je le kimal ta ni ničemer ugovarjal. Čez štirinajst dni so bile priprave za poroko v polnem taku. Ložar je ponovno izjavil, da nikakor ne nasprotuje Melitini poroki s profesorjem, če je ona s tem zadovoljna. še nekaj je težilo Vrabca, še eno »skromno« željo je nosil v srcu; namreč to, kdaj se bo izvršil prepis premoženja. Menil je, da se to mora zgoditi še pred poroko, toda ne napravilo bi dobrega vtisa, če bi on sam opominjal k temu. Ker pa ni hotela glede tega niti varuhu niti Meliti beseda na jezik se je ojunačil in po ovinkih pripeljal nevesto na to misel. »Da, dragec«, je dejala, »tudi o tem sem že govorila z varuhom. Rekel je, da ne mara imetj še s tem sitnosti, ampak da je njegova dolžnost preskrbeti mi le polnoletnost, da mi tako omogoči možitev. Ostalo pa naj potem po poroki uredim sama po lastni preudarnosti. Tako je zaradi varu-hove brezbrižnosti še marsikaj neurejenega, vse to boš moral spraviti sam v red, jaz se itak ne razumem na pravne zadeve. Vse bo prepuščeno tvoji volji.« Pogledala ga je pri zadnjih besedah tako ljubeznivo, da je bil Vrabec s tem zadovoljen, saj bo po poroki itak vse sam spravljal v red in seveda po svoji volji uredil. Poroka je bila kar gosposka. Kakor hitro je bila Melita gospa profesorjeva, m bila več naivna »punčka«, kakor jo je imenoval in mislil o njej Vrabec; postala je v svojih dejanjih samostojna, neodvisna, energična ženska. Prepis premoženja in s tem začetek novega, veselega življenja pri litru in kartah je splaval. Vrabcu temeljito po vodi. živi sicer udobno, a kaj, ko se tej ozkosrčni solidnosti nikakor ne more privafiiti. Pa se bo že počasi, saj se je marsikdo celo ognju v peklu privadil. / SPOR T Ktrnimi križi francoskega sperta Iz pariškega pisma milanske »Gazzet-te deilo Šport« posnemamo naslednje podrobnosti o stalnih križih in težavah francoskega športa, ki jih tudi spora-dični podvigi nekaterih dobrih posameznikov ne morejo spraviti s sveta. Op. ur. Nič novega ne bomo zapisali — tako začenja dopisnik svoje poročilo — če ugotovimo še enkrat, da je francoski šport v mednarodnem športnem svetu zdrsnil navzdol in se nikakor ne more popraviti. Napačno bi bilo misliti, da je to nazadovan je povzročil vojaški poraz Francije, kajti francoski šport nazaduje postopoma, toda vztrajno že dolga leta, v zadnjih pa mu je seveda tudi vojaški neuspeh zadal ula-rec. Prav za prav v Franciji že vseh preteklih 20 let v športu ni šlo nikamor, predvsem zaradi tega, ker francoska mladina v tem svojem gibanju ni imela nobenega pravega vodstva, temveč je bila bolj ali manj prepuščena sama sebi ter je rastla kakor vsako mlado drevo v viharju in soncu. Ta njena zapuščenost je morala neogibno prinesti take posledice. Francoski šport je prav zato tudi danes še brez vsakega naraščaja in redki so mlali športniki, ki so se v teh razmerah dvignili in izpopolnili, da bodo morda lahko izpopolnili nastale vrzeli. Pri vsem tem pa je značilno, da se še sedaj ni našel nihče, ki bi bil sprevidel, kam vodi ta pot, in poskusil zavreti stalno propadanje kakovosti v vseh športnih panogah. Res je, da so v Franciji zadnji čas imenovali neke športne voditelje, toda vsi ti so dosedaj samo še teoretizirali in razvijali lepe načrte, v praksi pa je vse ostalo pri starem. Ko države osi še ustvarjajo — predvsem v mladinskem športu — nove osnove za njegov nadaljnji razvoj se v Franciji kar naprej samo še razpravlja in ne sklene ničesar. V dveh letih po premirju pa se je šport tamkaj navidezno spet premaknil z mesta in začel polagoma spet poživljati svoj organizem. Nazadnje je dobil tuli svoj ko-misariat za šport, ki mu pa ni prinesel drugega kakor vnanji videz, da spada v bistvu pod državno kontrolo. Praktičnih uspehov tudi to podržavljenje ni imelo nobenih, kajti v vseh športnih panogah, od nogometa do kolesarstva, ter ol boksa do atletike. so njegovi izvajalci ostali v svoji povprečni formi, ki se je dovolj vidno# poka-zala tudi na vseh maloštevilnih mednarodnih srečanjih, kjer so startali tudi francoski predstavniki. Tako torej ni prav nič čudno, če smo zadnji čas slišali le tu ali taim o kakem francoskem športniku, ki se je pojavil nekje čisto osamljen s svojimi izrednimi talenti. Med te reike »zvezdnike« s športnih, terenov spada iz najbližje preteklosti dolgo-progaš Lalanne, ki se je lotil izboljšanja državnega rekorda na 10 km, ter res tudi dvignil 31 let staro najboljšo znamko svojega »davnega« prednika Jeana Bouina od 30:58.8 na 30:22.8. Mladi mož je že dolgo kazal izredne sposobnosti za te vrste tekmovanja in slednjič je na prigovarjanje svojih vol i tel je v v klubu res poskusil srečo na občinskem stadionu v Bordeauxu — ter uspel. Lalanne spada po tem uspehu med najboljše evropske tekače na dolge proge. V ostalem pa je na isti prireditvi »padel« še en rekord na enako razdaljo, in sicer po še mlajšem Gaillotu, ki je prekosil starega Bouina za več kakor 22 sekund. Draga razveseljiva vest o športnih talentih v Franciji prihaja iz plavalnih vrst, kjer se je nenadoma pojavil neki Zins, ki je v 25 m dolgem bazenu v Troyesu dosegel nov evropski rekorl na progi 400 m hrbtno časom 5:15.6 (objavljeno že drugič, toda ponavljamo, da se ne pozabi). S tem časom je za 3/10 sekunde izboljšal dosedanji najboljši izid na tej progi Šveda Bjorna Borga. Tudi ta Zins je star komaj 20 let in po mnenju strokovnjakov obeta še mnogo, da pripisujejo mu celo, da bi se mogel povzpeti do novega svetovnega rekorda, do katerega mu manjkata samo 2:02. Da je res v izbami formi, kaže tudi okolnost, da je kmalu po onem rekordu prevrnil še dva domača rekorda na hrbtnih progah in sicer na 100 m s časom 1:07.7 m na 200 m z znamko 2;29. Med važnejšimi športnimi dogodki zadnjega časa v Franciji bi bilo vredno zabeležiti tudi zopetno otvoritev zimskega dirkališča v Parizu. Na prvi prireiitvi so morali francoski in tudi belgijski vozači priznati premoč svojih tovarišev iz Ho-landske. Oba najboljša Holandca, Pelle-naars in van der Voort sta pustila vse tekmece za več krogov za seboj. Pri tej priliki je pariško občinstvo prvič obžalovalo odsotnost svojega ljubljenca na kolesu, nekega Louisa Aimara. Ta nekdanji fenome-nalni vozač iz Marseillea, ki so ga nekako pred tremi leti povzdigovali v nebo, je bil izločen iz športnih vrst z utemeljitvijo, da ni več vreden njihovega okolja. Kakor piše pariški »L' Auto«, je ta nesrečni kolesarski idol francoskega občinstva pri športu kar na lepem zapustil družino (ženo in otroka) in jo potegnil neznano kam. Zdaj je vsem, ki so nekoč temu Aimarju peli slavo — med njimi se je najbolj odlikoval pariški športni dnevnik sam — silno nerodno, toda navsezadnje je tudi ta nesportni športnik samo ena izmed žrtev neurejenih in nezdravih razmer v francoskem športu. Msgssneia pavsod dovolj Razen dolge vrste nogometnih izidov, ki smo jih z domačin in italijanskih terenov, pa nekaj tudi iz Nemčije in Hrvatske, zabeležili že v zadnjih dveh številkah našega lista, imamo zdaj v rokah še mnoga poročila o drugih srečanjih z okroglim usnjem. ki je zdaj na prehodu iz poletne v zim?ko sezono prav za prav »najbolj v modi«. Izmed najpomembnejših izidov te vrste beležimo naknadno še tele: V Stuttgartu se je izbrana nemška nogometna enajstorica v posebni tekmi še enkrat pripravljala za nedeljski nastop proti reprezentanci Hrvatske. Za nasprotnika je imelo naraščaqsko moštvo iz Wurt-temberga. nad katerim je zmagala precej visoko s 7:2, pri vsem tem pa ni posebno zadovoljila trenerja Herbergerja, ki se bo šele zadnji čas odločil za dokončno sestavo proti nedeljskemu nasprotniku. V tekmovanju za Tschammerjev pokal, ki je poleg državnega prvenstva najvažnejša nogometna konkurenca v Nemčiji, so v nedeljo odigrali oba polfinala, v katerih je državni prvak Schalke 04 porazil moštvo Werderja iz Bremena z 2:0, v drugem pa Miinchen 1860 odpravil svojega partnerja Lipine kar s 6:0. V finalu, ki bo 8. novembra, se bosta torej srečala oba velika favorita te konkurence. V spodnještajerskem nogometnem prvenstvu sta bilj zadnjo nedeljo odigrani dve tekmi, obe v Trbovljah. Trboveljsko moštvo je dobilo obe točki v tekmi z Zagorjem po visoki zmag-; 8:1, Hrastničani pa so bili uspešnejši v srečanju z mariborskimi poštarji s 5:3. Mariborski železničarji so imeli nogometne goste iz gornjeavstrij-skega C-munda ter v prijateljski tekmi zmagali z 2:0. Druga nedelja v koroškem prvenstvenem tekmovanju je prinesla naslednje rezultate :KAC-Rapid komb. - SS Celovec 6:2, VSV (Beljak) - Kranj 7 = 1 in Jesenice - LSV (Celovec) 5:2. Danska svetovna rekorderka v plavanju Ragnhild Hveger, ki je pred kratkim izjavila, da letos ne bo več startala, se je zdaj spet premislila, že drugič ali tretjič. Danska plavalna reprezentanca se pripravlja za gostovanje na Dunaju v prvi polovici decembra in Hveger jeva je obvestila zvezo, da bi bila pripravljena iti z njo tjakaj. Da se bo to dalo izvesti, bo zveza pravočasno uredila vse formalnosti, da bo imela Hvegerjeva po vseh pravilih pravico nastopa. Vse tako kaže, da ta Nimfa še ne bo dala tako kmalu slovo plavalnemu športu. V bojih na vzhodni fronti je padel, 27 let star. Adolf Baumgarten iz Hamburga, ki je spadal med najuspešnejše amaterske boksaj e Nemčije. Mož je štirikrat osvojil državno prvenstvo v srednji in pol-težki kategoriji, tako da je z njim nemški boksarski šport izgubil enega svojih močnejših predstavnikov. Državni športni vodja Nemčije von Tschammer und Osten je slavil pred dnevi svojo 55. letnico rojstva. Nemški listi pišejo v zvezi s tem, da je bilo vrhovnemu voditelju nemškega športa najlepše darilo poklonjeno s tem, ker je nemški šport tudi v tretjem letu vojne ostal močan in neokrnjen in so tako njegova prizadevanja za ohranitev športnih sil v Nemčiji imela največji uspeh. NJEGOVA ŽENA Bil je majhen in slaboten kakor pritlikavec. Prosil pa je za službo nočnega čuvaja. Ravnatelj ga je debelo pogledal: »Da, da, dobro, dobro, toda mi potrebujemo nekoga, ki je oduren in gibčen, zlasti ponoči, nekoga, ki misli o vsakem človeku najslabše in ki je proti vsakemu človeku nezaupen, nekoga, ki sliši kakor ris, ki kar vztrepeta, če sliši kakšen šum. Ponižnega, Krotkega nočnega čuvaja ne potrebujemo. Biti mora velike postave, zadirčen, neustrašen.« Pa pravi možiček: »Veste kaj? Svojo ženo vam bom poslal, — ta bo prava!« Bolniški dodatki v novembra Ljubljana, 28. oktobra Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo mestni presrbovalni urad delil bolniška nakazila dopoldne od 8. do 12. ure samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu: Dne 2. do 5. novembra bolnikom, ki imajo tudi pravico do dodatka mesa, tako da pridejo v ponedeljek 2. novembra na vrsto bolniki z začetnicami priimka A do E, v torek 3. novembra bolniki z začetnicami F do K, v sredo 4. novembra z začetnicami L do R in v četrtek 5. novembra bolniki z začetnicami S do 2. Dne 6. do 10. novembra drugim bolnikom tako, da v petek 6. novembra pridejo na vrsto bolniki z začetnicami priimka A do G, v soboto 7. novembra z začetnicami H do L, v ponedeljek 9. novembra z začetnicami M do S in v torek 10. novembra bolniki z začetnicami š do 2. Dne 11. do 14. novembra bo mestni pre-skrbovalni urad delil nakazila za slalkor za dojenčke in bolnike, seveda samo na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako, da v sredo 11. novembra prilejo na vrsto upravičenci z začetnicami A do G, v četrtek 12. novembra z začenicami H do L, v petek 13. novembra z začetnicami M do S in v soboto 14. novembra z začetnicami š do 2. Vse, ki pridejo po bolniška nakazila, spet opozarjamo, da morajo s seboj prinesti živilsko nakaznico upravičenca za no. vember. Pripominjamo, da bodo tisti, ki bodo mestnemu fizikatu predložili zdravniška spričevala po 5. novembru, dobili nakazila šele po 20. novembru. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila že v soboto 31. oktobra med uradnimi urami v Turjaško palačo. Kdor ne bo prišel po nakazilo o pravem času, ga bo lahko dobil šele po 20. novembru, ker se urad zaradi velikega navala nikakor ne bo mogel ozirati na reklamacije zamudnikov in tistih, ki ne bodo upoštevali tega razporeda. Dodatne krušne karte za trgovske vajence Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-rijata za Ljubljansko pokrajino je s svojo rešitvijo z dne 17. X. 1942. odobril izdajo dodatnih krušnih nakaznic za ročne delavca tistim trgovskim vajencem, ki so zaposleni v trgovini z živili. Trgovinski oddelek Pokrajinske delavske zveze poziva vse trgovske vajence, zaposlene v trgovini z živili, da v .astnem interesu dvignejo pripadajoče jim dodatne nakaznice ža kruh, do konca tega meseca Milijonar, ki je umrl v svoji blagajni. Iz Galvestona porčajo o nenavadni smrti večkratnega milijonarja, ki ga je ugonobilo lastno premoženje. Apostoles Kuskulas je že davno pred vojno prispel iz Grčije v Ameriko im se je prikopal do težkih milijonov. Pred nekaj dnevi pa je brez sledu izginil. Zaman so ga iskali vsepovsod. Nazadnje so pa le odprli velikansko jekleno blagajno. Splošno presenečeni so našli v oklopni omari milijonarja mrtvega. Mož se je bil pred dnevi, kakor je menda bila njegova navada, vsadel v svojo denarno trdnjavo, da bi pregledal svoje zaklade. Pri tem pa so težka vrata padla v ključavnico in miljonar je zaman vpil na pomoč. Od gladu in groze je izdihnil v blagajni, ki mu je postala jeklen grob. Tele z dvema glavtama In sedmimi nogami. Teleta z dvema glavama niso ni-kakšna posebnost več. Prav redko se pa menda zgodi, da krava povrže tele z dvema glavama in povrhu še s sedmimi nogami in dvema repoma. To se je zgodilo ob priliki nedavnega živinskega sejma v Lee-ru na vzhodnem Friziškem. Tele je poginilo, kravo pa so rešili. Krompir v steklenici za pivo. Neki kmetovalec v okolici Kasgla je na svojem vrtu pridelal nenavaden krompir. Po čudnem naključju je padel kos semenskega krompirja v steklenico za pivo, ki je ležala v zemlji. Krompir je docela zapolnil steklenico in dobil njeno obliko. 11.000 let stara naselbina. Na močvirnatem področju, nedaleč od danske prestolnice Kodanja, so pri izkopavanjih v zadnjih tednih našli ostanke količja, po katerem sklepajo, da je tu nekoč bila preprosta človeška naselbina in da so ti ostanki stari kakih 11.000 let. Doslej niso taim gori našli še nobenih podobnih sledov človeških bivališč iz tako zgodnje dobe. Trgatev na Islandu. To se čuje skoraj neverjetno in vendar je res. Po desetletnem prizadevanju je vinska trta, nežna ljub- ljenka toplih pokrajin, pognala korenine tudi na meglenem, hladnem Islandu in je danes največji ponos ondotnih vrtnarjev. Vinogradništvo na Islandu uspeva seveda le zaradi ondotnih vročih vrelcev. Topla voda je napeljana po ceveh v steklene rastlinjake in tako uspeva poleg drugih rastlin tudi trta. Letošnjo jesen so na Islandu natrgali nič manj kakor 400 stotov sladkega grozdja. Prebivalstvo Belgije Belgijski narod je veljal doslej za enega izmed najbolj plodov:tih in stalno naraščanje rojstev je to mnenje potrjevalo, že nekaj časa pa se opaža stalno upadanje rojstev in iz statističnih podatkov za dobo 1930-39 je razvidno, da je doseglo že število 20.000. Istočasno se je zmanjšalo tudi število porok in sicer od 71.300 na 61.500. Leto 1939 pa je pomenilo še novo poslabšanje demografskega položaja Belgije. Število rojstev se je zmanjšalo za nadaljnjih 2500, število porok pa je padlo od 61.500 na 54.000. Po končani vojni na zapadnem bojišču je ta razvoj zavzel že vznemirljiv obseg. Število smrtnih primerov je naraslo za nič manj kot 18.000 in je doseglo skupno številko 133.700, število rojstev pa je padlo na 111.500, število porok pa celo na 35.700. Vštevši številne izselitve se je prebivalstvo Belgije zmanjšalo za več ko 100.000 duš in je komaj doseglo 8,295.000 ljudi. Ako hočemo ta pojav prav oceniti, ne smemo pozabiti, da se je prebivalstvo Belgije od njenega nastanka v 1. 1830 do prvih desetletij tega stoletja podvojilo, nato pa se je začelo upadanje. Odstotek rojstev, ki je znašal najprej 30 na tisoč, se je stalno krčil, in sicer najprej na 23.8 na tisoč 1. 1910, na 22 L 1920, na 18.6 L 1930 in končno na 15 na tisoč 1. 1939. Zmanjšal se je torej za polovico! MALI OGLASI Kdor Bfte službo plača ca rsako besedo ■ L —.30, za drž. ln prov. takso —.60, za da-i JanJe naslova all šifro L 2.—. Najmanjši 3 iznos za te oglase Je L 7-—. — Za ženltve I ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo E-, za vse druge oglase I« —.60 za beza d«i. ln prov. takso —.60, za daja-laslova aU šifro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je I> 10.—. Pohištvo Pohištvo za salon dobro ohranjeno starinsko ali elegantno moderno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezhibno«. 14684-12 Samsko sobo kauč in fotelji, ter različno pohištvo, zaradi selitve zelo poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14682-12 Kapital Nakup gob suhih financiram. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnika 14613 16 JLL Opremljeno sobo kuhinjo in kopalnico, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«. 14678-21 Večjo parcelo ob Celovški cesti kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina remize«. 14699-20 Sobo odda Dve sobi s hrano in perilom, oddam. Ena z dvema posteljama, druga z eno posteljo. Gostilna Mrak, Rimska c. 24. 14662-23 rmmi Frizer, pomočnico iščem za takojšnjo namestitev. Frizerski salon Kos, Mestni trg 3. 14677-1 Postrežnico mlajšo, iščem za ves dan na Mirju. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 14676-1 Vrtnarski ozir. sadjarski delavec ki bi opravljal tudi druga gospodarska dela, dobi bodisi začasno ali stalno službo v Ljubljani. Hrana in stanovanje ev. v hiši. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb, starosti in družinskih odnošajev na ogl. odd. Jutra pod »Gospodarska moč«._14672-1 Postrežnico pridno in pošteno, sprejmem. Zglasiti od 12. do 14. ure: Strossmayerjeva ul. 4-1.. desno. 14673-1 Postrežnico pridno in pošteno, za dopoldanske ure, brez hrane, takoj sprejmem. Plača 300 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14698-1 Kuharica dobra in poštena, ki je vajena '»eh gospodinjskih poslov. dobi takoj mesto k tričlanski odrasli družini. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14691-1 Kleparja in ključavničarja sprejmemo takoj. Merkur, Puharjeva ulica 6. 14699-1 Službe iice Kuharica varčna in poštena, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo za hrano«. 14686-2 n*m 200 ms vrtne zemlje prodam takoj. Tolstojeva ulica 9. 14667-6 Športni voziček skoro nov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14664-6 Prodam večjo množino damižanov, 50- do 60-litrskih. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14666-6 Lepo sončno sobo s posebnim vhodom oddam. Ogledati od 11. do 15. ure. Idrijska ul. 14-1. 14629-23 Lepo sobo oddam dvema ali trem solidnim stalnim gospodičnam s celotno dobro oskrbo ta-1 koj ali pozneje. Strossma-verjeva 4-1., desno. 14674-23 Mirno sobo čisto in zračno, oddam stalnemu, solidnemu gospodu v centru mesta. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 14668-23 Merkur-peč 50°lo prihrane! Cena od 350 do 550 lir. Dobavlja takoj Merkur. Puharjeva ul. 6. 14681-6 Prodamo večjo količino popolnoma novih la hrastovih parke-tov, velikosti 4P/6 cm, ter terazzo-ploščic, materijal za centralno kurjavo in vodovodno instalacijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14696-6 Trgovske stelaže dobro ohranjene, s premakljivimi steklenimi vrati, pulte s steklenim nastavkom, primerne za drogeriio, galanterijo, parfumerijo ali slično, razne bosanske in druge preproge, pisalno mizo iz trdega lesa, vsakovrstno pohištvo itd., proda: ABC, Ljubljana. Medvedova c. 8, poleg kolodvora šiška. 14689-6 Pisalne stroje gramofone ln plošče, dobro ohranjene all pa v neuporabnem stanju, kupuje ln plača najvišje dnevne cene EVE-REST, Prešernova ulica št. 44. J-129-M-7 Dve decim. tehtnici od 500 do 800 kg, kupi Mestni preskrbovalni urad v sobi št.' 6, II. nadstropje Mestnega doma. 14697-7 Kupimo stare bicik-lje, bicikelj-gume in motorna kolesa. Merkur, Puharjeva ul. 6. Opremljeno sobo z eno ali dvema posteljama takoj oddam v Prisojni ulici 3-II., desno (Tabor). 14687-23 Lepo sobo za dve osebi, s kopalnico, oddam takoj. Borštnikov trg l-II., desno. 14685-23 Lepo sončno sobo z uporabo kopalnice, poseben vhod, oddam s 1. novembrom v Verstovškov/ ulici 18, Mirje. 14679-23 Opremljeno sobo lepo, zračno, oddam solidni gospodični, tudi kot sostanovalki, s hrano ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14663-23 Sobico v centru oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14695-23 Opremljeno sobo v centru s souporabo kopalnice oddam. Rimska cesta 18-1., desno. 14692-23 Sobe išče Soba jpremljem, » dvema posteljama in souporabo kopalnic« ;e išče za visokega uradnika. Ponudbe pod »Lepa soba 77« na ogl. odi Jutra. 14577-23» Sončno sobo prazno, s souporabo kopalnice. na Mirju ali pod Rožnikom išče uiadnik. Naslov t vseh posl. Jutra. 142290-238 Opremljeno sobo s predsobico v pisarniške svrhe, išče trg. zastopnik bližje centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vhod s stopnišča«. 14693-23a Pletilni stroj štev. 10, dolg 95 cm, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14671-29 Šivalni stroj »Sineer«, predvojni, zadnji model, nov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14670-29 Gospodje, pozor! Klobučarna »Pajk« vam strokovni ašKo očisti, preoblltuje ln prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah Lastna delavnica. — Se priporoča Rudolf Pajk. Sv. Petra cesta 38. J-158-M-30 Izgubljeno Poročni prstan je bil izgubljen v torek 17. na poti B!eiweisova, Masa-rykova in Vikt. Emanuela. Vgravirano ima: »Viktor 3. 12. 1929«. Najditelja naprošam, da ga vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 14694-28 Nalivno pero »Omis«, modro, sem pozabil 26. t. m. na pošti L(ubljana-Sv. Jakob ali pa izgubil kje v bližini. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v Mali čolnarski ulici 7. 14669-28 Predam 1 vagon prima prave rumene Eckendorfske krmske pese. Cena po dogovoru. Informacije pri Majdič, Ljubljana, Knafljeva-Dvora-kova 12. 14665-33 V italijanščino prevaja prošnje, dopise trgovske in tehniške stroke Tehnična pisarna. Cesta 29. oktobra 13. J-170-M-37 PEEM0G DEVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 t 14680-11 I V globoki žalosti naznanjamo, da nam je umrla draga mama, stara mama, teta in tašča, gospa Marija Boben Truplo leži v mrliški veži Splošne bolnice. Pogreb drage mame bo v četrtek, dne 29. oktobra 1.1. ob 3. uri popoldne izpred cerkve sv. Roka v Dr avl j ah na tamošnje pokopališče. Ljubljana, dne 27. oktobra 1942. ŽALUJOČI OSTALI P. G. Wodehouse: 10 ELumorističen roman »To bo nova juha, gospodična Kay,« je s skromnim ponosom naznanila Klara. »Diši dobro,« je rekla Kay in živahno zavihala nos, ki se ji je bil mahoma napolnil s pikantnim vonjem po kleju. »Poslušaj, Klara,« je nadaljevala po kratkem premolku. »Zelo bi želela, da ne bi metala gospodu Braddocku čebulic v glavo.« »Saj sem šla gor in sem jo pobrala,« jo je potolažila Klara. »Zdaj se že kuha v juhi.« »Sama lahko prideš v juho, če boš uganjala take reči. Kaj bo pa rekla soseščina?« »Tu ni nobene soseščine,« se je odrezalo dekle. »Bog daj, da bi se našel kdo, ki bi vzel ,Mon Repos' v najem,« ie dejala. »Prav nič rada nisem tako sama. Hudo je za ubogo dekle, če nima žive duše, da bi izpregovorila z njo besedico ali dve.« »Nu, kadar govoriš z gospodom Braddockom, se potrudi in ne vrešči na vse grlo. Daj si že dopovedati, da mi to ni všeč.« »Tak zato ste zdaj jezni name!« je mahoma vzkliknila Klara in brez kakršnega koli prehoda planila v strasten jok. Prav zaradi te njene silne občutljivosti je bilo najemnikom vile »Sv. Rafael« težko gojiti s »hišnim osebjem« redne diplomatske odnose. Kay je bila dekle mehkega srca, in dekle, ki ima mehko srce, se nikoli ne počuti dobro, ako njena kuharica joče. Deset minut vnetega dobrikanja je bilo treba, da je pripravila gospodično Lippettovo v običajno ne-skrbnost. »Nikoli, kadar sem govorila s tem človekom, nisem povzdignila glasu bolj kakor za vzdih,« je vzkliknila s senčico kesanja v glasu, ko se je opame-tovala. »On pa ...« Kaye ni mikalo, da bi znova odprla poglavje o Braddocku. »Verjamem, Klara, verjamem,« je z nasmeškom dejala. »Prav za prav sem hotela nekaj drugega. Nikar ne pozabi in ne zapahni hišnih vrat, ko pojdeš spat, kajti gospod Braddock se vrne nocoj zelo pozno. Prepričana pa sem, da bo prišel tiho in te ne bo zbudil.« »Tem bolje zanj,« je .odgovorilo dekle in se namrdnilo. »Za vsak slučaj sem si pripravila samokres.« »Samokres!« »Kakopak!« Klara se je z mrkim obrazom sklonila nad kotlom. »Ne morete si misliti, koliko malo-pridnežev se klati tod okrog. Dekle, ki služi na koncu ulice, v ,Poltresmi', mi je baš včeraj pravilo, da so ji odnesli izza hišnih vrat dve ročki mleka. In še nekaj vam povem, gospodična Kay. Imam razloge za domnevo, da nekdo ponoči prihaja tu zraven v ,Mon Repos'.« »A kaj bi utegnil iskati? Stanovanje je prazno.« »Toda snoči ni bilo, zanesite se name. Ko sem s svojim običajnim ,nevralgičnim' glavobolom stala pri oknu ... (ura je utegnila biti dve ali tri po polnoči), sem mahoma opazila skrivnostno lučko, ki je hodila po stopnicah gor in dol...« »Najbrže se ti je le zdelo tako.« »Prosim oproščenja, gospodična Kay,« je z rahlo užaljenim glasom odgovorila Klara, »prav nič se mi ni zdelo. Luč je bila, razločno sem jo videla. Najbrže električna svetilka, kakršne rabijo vlomilci. Če hočete, da vam povem svoje mnenje, gospodična Kay, ,Mon Repos' se mi zdi skrivnostna hiša in kar vesela bom, ako se najde spoštovanja vreden človek in jo vzame v najem. Tako, kakor je zdaj, bi bilo kar čudež, ako se ne bi nekega dne umorjeni zbudili v svojih posteljah.« »Le nikar ne bodi tako živčna...« »Živčna?« Klara je bila videti ogorčena. »Živčna, pravite? Kako naj ne bom! A za vsak slučaj sem se pripravila.« »Dobro, dobro... Samo pazi, da ne ustreliš po gospodu Braddocku.« »To se bo še videlo,« je odgovorila gospodična Lippett, kakor da se brani vsakršne odgovornosti. m. Mornarju pa ni to nič mar... Kakih pet ur po tem, ko je bil Willoughby Braddock zapustil vilo »Sv. Rafael«, je na Strandu zavil okrog vogala mlad človek, ki je prihajal iz Villiers Street, in počasi krenil proti vzhodu. Ob tem času, ko so se praznila gledališča, je Strand nalikoval deročemu hudourniku ljudi in vozil, in mladenič je gledal okrog sebe z veselim izrazom človeka ki se mu zdi takšna zmešnjava nova in privlačna. Na oko je bil kaj simpatičen, a tisto, kar je na prvi mah zbujalo opazovalčevo pozornost, je bila obleka, ki jo je imel na sebi. Palca sta mu radovedno gledala iz čevljev; dvomljivo čiste roke so tičale v žepih mastnih in povaljanih modrih hlač; oči so se mu bliskale izpod čepice, ki si jo je bilo kvečjemu moči zamisliti na glavi kakega strašila. Skratka, njegova vnanjost je bila tolikanj nenavadna, da sta dva gizdalina, ki sta bila pravkar stopila iz hotela »Savoy«« in obstala na pločniku, da bi počakala kakega taksija, prepadeno izbuljila oči, ko jima je prišel naproti. »Sveti Bog!« je vzkliknil prvi gizdalin. »Krišč nebeški!« je rekel drugi. »Si videl, kdo je?« »S. P. Shotter... Star sošolec. Lanski kapetan našega nogometnega moštva.« »Tak ne... Saj ni mogoče! V tej obleki!« »Nihče drug kakor on.<- »Sveta nebesa!« »Za Boga svetega!« Sama sta bila zala da nikoli tega. Oblečena po najnovejši modi, se nista pomišljala strogo kritiko-vati bližnje, ki niso bili. Sicer bi bil pa gotovo tudi najblagohotnejši presojevalec nehote zmajal z glavo ob pogledu na Sama Shotterja, kakršen se je ta večer izprehajal po Strandu. Je pač tako, da mlad človek vroče in pustolovske nature ne more živeti na tovornem parniku kakor kak luksuzni potnik. »Araminta«, ki je bila tisti dan opoldne prispela v milwaIlsko ladjedelnico, je bila porabila za pot preko velike luže štirinajst dni, in v teh štirinajstih dneh se je bil Sam do dobrega poglobil v vse, kar je v zvezi z življenjem na ladji. Precej časa je bil porabil za to, da je mazal stroje; večkrat je pomagal podčastniku pri raznih pleskarskih delih; spremljal je glavnega strojnika na njegovih potih v kurilnico in v shrambe za premog, kjer je tudi sam pogostokrat prijel za lopato. Nemogoče je počenjati te in take stvari ter ostati »kakor bi te iz škatliee vzel.« Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stajjko Virant — Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja: Fran Jeraa — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v LjuMjani