Poštnina plačan* v gotovini Leto IX, it. 59 Ljubljana, petek 9. marca 1928 Cena 2 Die? pa Izhaja Stane mesečno thn «5*—; iciutro Din 4*r— Oglasi pO UlilUa Uredništvo i Ltubljana, Knaftora ulica *ter. $/L Telefon it. «07* ln «804, ponoči tudi it. S034. Rokopisi 00 oo m£ai«. Dnevnik za^gospodarstvo, prosveto in politiko it $4. - Telefon te. so36. D Ljubljana, Prcfter-nova uttca it. 4. — Teieton IL Z4.C* Podružnici: Maribor, Aleksa e n* bori proti svoji lastni državi, marveč le proti policijskemu režimu. G. Radič ja zaključil svoj govor v oglušujočem prerekanju med opozicijo in vladno večino, tako da njegovih izvajanj sploh ni bilo mogoče razumeti. Zadnji je govoril na dopoldanski sejd radikal Puniša Račič, ki se je v svojem govoru v glavnem bavil z zaslugami Srbije v svetovni vojni, ki da je bila le posledica balkanske vojne. Seja je bila nato ob 13.30 zaključena ter se je nadaljevala popoldne ob 17. Popoldanska seja Na popoldanski seji sta govorila še po-sianca gg. Lazič in Stepo Matejič, ki sta oba ostro kritizirala poštno politiko vlade, povdarjajoč. da vlada tudi pri tem predvsem zapostavlja prečanske kraje. Po zaključku debate je stavil poslanec dr. Pivko sledeči predlog za prehod na dnevni red: »Po odgovoru poštnega ministra na Interpelacijo poslanca dr. Grisogona glede ukinitve poštne direkcije v Splitu, izjavlja Narodna skupščina, da ministrovega odgovora ne sprejme na znanje ter poziva vlado, raj ponovno vzpostavi ukinjeno poštno direkcijo v Splitu.« Radikal Cvetkovič je predlagal prosit prehod na dnevni red. Poštni minister Kocič je v zaključneim govoru omenjal, da ga veseli, da je bila danes opozicija na višini in je potekala debata resno in stvarno . . . Stjepan Radič: »Pa mi z vami ne moremo biti zadovoljni.« V skupščini je nastalo znova strahovMo prerekanje. Predsednik se je dolgo trudil, da pomiri razburjene duhove .G. Radič je ogorčeno klical proti poštnemu ministru: »Vi ste odgovorni nam, ne pa mi vam.« Predsednik poziva g. Radča k redu, g. Radič pa nadaljuje: »Naj se (g. Kocič) nauči, kako je treba govoriti v skupščini.« Minister Kocič je nadalje izjavil, da je v svojem resoru začel izvajati načelo štede-nja. Veliko pozornost pa je vzbudila njegova nadaljnja izjava, da so dalmatinski radikalni poslanci, ko so slišali, da se ukine poštna direkcija v Splitu, prihiteli k njemu in zahteval', naj to čimprej izvede. V ostalem poštne direkcije nimajo nikake posebne funkcMe, marveč tvorijo le nekako vmesno instanco za izvajanje ukrepov centrale. Dr. Kramer: »Po vašem bi bilo potemtakem treba sploh vse ukiniti. SIcer pa smo že slišali, da nameravate ukinit] tudi ljub' liansko poštno direkcijo.« V skupščina je znova prišlo do hudega prerekanja. Poštni minister je končno izjavil, da vztraja pri svoji dosedanji politiki in da namerava mesto ukinjene poštne direkcije dati Splitu radio_pas, ki pravi, da Jugoslavija stremi za popolno izolacijo in zadušitev Zadra, ko hoče preprečiti vse njegove stike s ostalo Dalmacijo, proti {emer da mora Italija nastopiti s vsemi svojimi močmi. Treba je vzdrževati, gojiti in zboljševati gospodarske, moralne in kulturne odnošaje Zadra t ostalo Dalmacijo, kateri da je Zader še vedno glavno mesto. Dalmatinci ne smejo pozabiti, da Italija slej kakor prej obstoji v Dalmaciji z vso težino svojega neporušljivega prava in svoje civilizacije. Le tako bo Italija dokazala svojo voljo, da ostane in se afirmira v vzhodnem Jadranu. Zader mora bdti delotvoren duševni predstavnik italijanskih mas in dežel, ki so iztrgane iz naci-jonalne zveze, prednja straža na skrajni črti za narod, ki ni popustil v svoji ljubezni do dalmatinskih sinov, odtrganih z njegovih grudi, zastava odrešenja zanje in vere v bodočnost. Zato p je treba, da se gospodarsko stanje Zadra kar najbolj povzdigne. V to svrho pa da je treba, da se popolnoma preuredi politično - upravno zadrska pokrajina. Ustanoviti bi se moral v Zadru nekak pro-▼editorat ali governatorat, ki bi imel neko politično, upravno in finančno avtonomijo, od katerega bi bili odvisni vsi državni organi in krajevne institucije, ki bi imel svoj lastni proračun in bi bil odvisen in odgovoren edinole rimskemu ministrskemu pred-sedništvu. Taki so torej načrti glede Zadra, o katerih se je razpravljalo na sestanku fašističnih provincijaluih tajnikov. Zader, ki gospodarsko vedno bolj propada, naj bi dobil nekako politično - upravno avtonomijo, ki bi mn dovoljevala laglje občevanje s njegovo jugoslovensko okolico in splob s vso Dalmacijo. Zader, ki danes itak živi skoraj izključno od tihotapstva, naj bi se toliko osamosvojil, da bi ne tihotapil samo tobaka in drugih takih stvari, temveč tudi italijanski iredentizem po vsej jugoslovenski Dalmaciji in njenem otoštvu. Zader naj bi se pretvoril v glavno bazo za italijansko propagando v Dalmaciji, iz Zadra naj bi se pripravljala bodoča italijanska aneksija naše jadranske obale. Tako fe pač bilo sklenjeno na sestanku primorskih fašističnih provincijalnih tainikov v Zadru, v nedeljo 26. februarja 1928. Zasedanje rumunskega parlamenta podaljšano Brezuspešna pogajanja za ustanovitev manjšinskega bloka. Bukarešta, 8. marga. g. Na današnji seji ministrskega sveta je izjavil min. predsednik grof Bratianu, da se bo zasedanje parlamenta podaljšalo do 1. aprila, da reši vse nujne predloge in zakonske načrte. Od jutri naprej se bodo vršile tudi nočiie seje. Ministrski svet je sklenil, da bo 15. marca izdal nove poštne znamke s sliko mladega kralja. Pogajanja med nemško in madžarsko manjšino za ustanovitev skupnega manjšinskega bloka so ostala brez uspeha, ker se stranki nista mogli sporazumeti. Včeraj je imela nemška stranka sejo, na kateri je sklenila izdati komunike, zakaj ni prišlo do najavljene ustanovitve manjšinskega bloka. Apponyi kandidira za Noblovo mirovno nagrado Pariz, 8. marca. g. »Journal de Deba+s« javlja, da so madžarske univerze predla, gale grofa Apponyja za Noblovo mirovno nagrado. List pripominja, da se more iz te. ga predloga zopet enkrat videti madžarsko nesramnost. Prosimo komite za Noblove nagrade, piše list dalje, naj prečita poro» čilo o seji madžarskega parlamenta z dne 29. julija 1914. Tam bo lahko videl, da je grof Appony pozdravil vojno napoved Sr* biji z vzklikom »Končno!* Ta vzklik je bil sprejet z entuziastičnim odobravanjem. Končno so grof Appony in nacionalistični Madžari dobili svojo vojno. Ali priprav, ljajo mogoče novo vojno? Komunistični pokolji na Kitajskem Hongkong, 8. marca, (lo.) Preiskava o pokolju v mestu Leivang je prinesla na dan strahovite podrobnosti o teh žalostnih dogodkih. Komunistični vojaki so udrli v mesto, zaprli brez razlike spola in starosti prebivalstvo v hiše in jih zažgali. Nesreč, neži so vsi zgoreli. Tekom par dni so ko. munisti pomorili vse količkaj premožne meščane in jih pred smrtjo strahovito mu. čili. Končno so prispele iz Nankinga proti« komunistične čete, si so iztisnile komuni« ste iz mesta in vzpostavile mir in red. Ko. munisti so se umaknili na mejo Kvantun. ga, kjer nadaljujejo pokol je. Veliki izgredi v Egiptu London, 8. marca. s. V Kairi in v dTugih mestih Egipta je prišlo danes do ljutih spopadov med dijaki in policijo. Več oseb je bilo ranjenih. V Kairu je 1500 demon, strantov odšlo pred centralo Wafdove stranke. Policija je z veliko energijo tn» tervenirala ter razpršila demonstrante, ven* dar pa je večje število dijakov vdrto v po« slopje Wafdove stranke ter je od tam ob. metavalo policijo s kamnu Porenje ostane zasedeno Ženeva, 8. marca. s. Kakor se zatrjuje v dobro informiranih krogih, je dr. Stre« semann v osebnem razgovoru opozoril Bri« anda na vprašanje izpraznitve Porenja, ki je zelo važno za končno zbližanje med Nemčijo m Francijo. Briand je izjavil, da popolnoma razumeva stališče nemškega zu» naojega ministra, da pa ni mogoče sedaj rešiti tako važnega problema, kakor je iz* praznitev Porenja, ker stoji Francija nepo» sredno pred novimi volitvami. Velik potres v južni Italiji Rim, 8. marca. s. Po zadnjih vesteh so včerajšnji potres zlasti občutili v provin. ciji Rcggio di Calabria V Gioia Tauro »o bile tri osebe ranjene. V St Onofrhi je potres napravil veliko škodo na poslopjih sest oseb je bilo ranjenih Prebivalstvo je prebilo vso noč na prostem ter se je šele zvečer vrnilo v svoj« stanovanja. Fašisti odpravljajo naslove Rim, 8. marca. g. Turatti se bo v bodo* če imenoval samo še tajnik fašistične stran ke. S tem se prične akcij« za odpravo vi. šokih naslovov. Znamenito priznanje • 1 vv • m zadoščenje Pod velikim naslovom «Nova zmaga dr. Korošca...* poroča včerajšnji «Slo-venec*, kako je vladna večina cinično odklonila nujnost predloga, s katerim je KDK zahtevala samo, 1.) da minister notranjih zadev predloži poročilo o izidu preiskave zaradi Glavnjače, ki jo je po svoji izjavi od 29. februarja t L odredil na podlagi iznešenih dejstev v govoru g. Kosanoviča in 2.) da notranji minister obvesti Narodno skupščino, ali je kaznoval svoje podrejene organe, ki so s svojimi izjavami v beograjskih listih polemizirali, napadali in žalili posamezne narodne poslance, kakor tudi Narodno skupščino povodom razprave o Glavnjači v Narodni skupščini od 29. januarja t. I. ter se s tem pregrešili proti členu 83. ustave, po katerem Narodna skupščina občuje neposredno z ministri. »Slovenec* dostavlja: «Ko je dr. Korošec po glasovanju zapustil ministrske klopi in odhajal iz zbornice, mu je vladna večina spontano priredila burne in dolgotrajne ovacije. Naš predsednik je dobil zopet priznanje in zadoščenje za svoje delovanje.* •Slovenec* je res lahko ponosen na »zmago* dr. Korošca, ki znači zmago Glavnjače. «Priznanje in zadoščenje*, ki so mu ga dali po glasovanju režimovci, je pa tudi tako znamenito, da si ga je treba vsem Slovencem prav dobro zapomniti; saj je to priznanje šlo Slovencu, prečanu in katoliškemu duhovniku za to. da je nastopil kot eksponent in advokat one beograjske čaršije, kateri živi Glavnjača in njen sistem v krvi, kakor je to ugotovil posl. Vilder v Narodni skupščini. Živela Glavnjača. živel dr. Korošec! vzklikali so režimovci v Beogradu, »Slovenec* pa v Ljubljani poje glavniačarjem hosana. Zares, znamenito priznanje, znamenito zadoščenje in znamenita zmaga načelnika SLS! ___ Skoro kakor nekdaj... Kako je Ptuj proslavljal instalacijo klerikalnega župana in nemškega podžupana. Ptui. 7. marca O instalaciji ptuiskega župana in podžupana bodo javnost zanimale še naslednje podrobnosti: Ob 11. se je zbrala klerikalnonemška večina občinskega odbora v seini dvor-ini. Demokrati se seje niso udeležili in so bili njihovi sedeži prazni. Sejo je otvoril gerent g. Miha Zavadlal ter takoj podal besedo velikemu žuoanu g. dr. Schaubachu ki je v kratkih besedah pozival odbornike k resnemu delu za blagor mesta in nato izvršil zaprisego župana 2 Mihe Brenčiča. Nato je sledil ganljivi trenutek, ko ie z. Miha Bren-čič v desetem letu po osvobojenju mesta Ptuja zaobljubil svojega zaveznika Nemca g. Pavla Piricha kot podžupana. Novi g. župan je z govorom, ki pa se mu je precej ponesrečil in se ni razlikoval dosti od agitaciiskih govorov za časa volilne borbe, razvil nekak program: znižanje davka, pa vodovod in regulacija Drave, kasarna, žaga, kopališče, stanovaniska kriza, pa hitro vmes majhen napad na te proklete demokrate, oa zopet potreba premestitve tržnice in priključitev Brega k Ptuju in gimnazijo čuvati in meščanske šole ne pustiti postrani, pa most popraviti in zopet ti prokleti demokrati. Tako je šlo dolge tri četrt ure pri slavnostni seji s slavnostnimi udeleženci, ki so že milo zdehali. Kar naenkrat ie bilo konec in g. Miha Brenčič so vprašali svojega dragega zaveznika »von der zvveiten Landessorache«. ali bodo tudi še oni kaj povedali. G. Pirich Pa ie očividno videl, da je g. predgovornik slavnostno sejo s svojim dolgoveznim govorom že do kraja ubil ter ni imel dostaviti ničesar več. Zvečer ie bila slavnostna bakliada. Priredili so podoknico g. Pavlu Pirichu in Steudteu, pa še mimogrede žunanu Brenči-ču, ki jim ie pripomogel gg. Nemcem do novega slovesa. G. Miha Brenčič je pa v zahvalo povedal z balkona magistrata, da je konec režima teh vražiih demokratov, teh korupcijonistov. ki se niti niso udeležili slavnostne zaprisege novih veličin in s tem razžalili ne samo njega kot župana, anrpak celo našega kralia. Pa še na ženske ie apeliral, naj pri prihodnjih volitvah bolj energično nastopijo, da bo naše slavno mesto še boli črno. Mi ne poznamo narodnosti, nam ie vseeno, ali je Nemec ali Italijan, ali cigan — tako so izjavili g. župan. Pod njegovimi nogami pa ie bil venec lučk z začetnimi črkami novega paše M. B., kar pomeni ne to. kar se komentira oo mestu, ampak Miha Brenčič. Nato so se podali g. župan s slavnostnim fakelcugom h gospodu podžupanu in se mogočno postavili k oknu ž niim vred, da je občinstvo lahko občudovalo klerikalno-nemško zvezo. Ko se je g. podžupan primerno zahvalil tudi v nemškem ieziku, seveda ni manjkalo heil-klicov. Naenkrat se je slišal glas iz občinstva: Z barvo na dan! nakar je odgovoril g. podžupan- »Ich ar-beite fur die Eintracht und den Frieden der Bevolkerung«. Ko pa !e isti glas nato zakli-cal: »Kakor leta 1908! e g. podžupan potrdil s krepkim »Da!!, čemur so sledili novi heil-klici Drzen rop Chtcago, 8. marca. g. Dva nemara parja sta davi izvršila drzen rop. Udri« st« v poslovne lokale Borin Manufakturing in Comp. ter st« ukradla vrednostnih pa* pirjev za 700 tisoč dolarjev, državnih z** kladnic za 9000 dolarjev in draguljev ▼ vrednosti 7000 dolarjev. Nameščence tvrA ke sta ustrahoval« z revolverji, da niso mogli poklicati policije na pomoč. Wilsonova vdova kandidatinia za podpredsednico Zedinjenib držav Nexvyork, 8. marca. d. Nekateri vplivni člani demokratske stranke hočejo pri pri* hodnjih volitvah postaviti vdovo bivšega perdsednika \Vilsona kot kandidatinio za predsednika WiIsona kot kandidatinjo sa gotovo bo gosp« WUsonova iovoljce*. ljudje Beograjsko pismo Beograd, začetkom marca. Znano je, da so v pivopitju posebni mojstri Bavarci in da je Monakovo v tem pogledu doseglo nekak svetovni rekord. Ali stari beograjski bohem — komik, čiča Ilija iz Skadarlije. pisec raznih lahkih gledaliških komadov (n. pr. Beograjčanom zelo priljubljenih «Dorčolskih poslov») je zadnjič v mestni kleti v Zagrebu dokazal, da se s prenašanjem raznih opojnih tekočin ne sme ponašati samo bavarski trebuh, nego da je tudi jugoslovensko grlo trenirano v marsičem in sposobno za marsikaj... Pomislite samo ljudje božji — v enem popoldnevu vam izpije čiča Ilija nič manj kakor — 42 vrčkov piva! Ali ni to nov rekord med svetovnimi pivskimi odličnjaki?! Naj se Bavarci le lepo skrijejo pred našim čičom Ilijom... Ne-venljive zasluge skadarlijskega junaka dneva za uničevanje ječmenčkovega soka so še najbolje ocenili Plzenčani: poslali so mu kot nagrado za njegovo junaško dejanje v zagrebški kleti cel zaboj piva v steklenicah in tako sedaj čiča Ilija. ves blažen med svojimi penečimi se lovorikami, sladko uživa za zagrnjenimi okni svojega doma v Ska-darliji, zavarovan proti nevoščljivim pogledom žejnih sosedov in pasantov.. Beograd postaja torej res znamenit! Za njegovo znamenitost skrbe pa razen čiče Ilije še razni drugi podjetni zernlia-ni pod beograjskim solncem... Tam blizu topčiderskih livad in gozdičkov, na prijaznem Senjaku. je nedavno vesela družba vinskih bratcev osnovala društvo «Bela nedelja*, a v tem društvu se je ob vinu in rakiji izcimila ideja, ki so jo Beograjčani oživotvor-jeno gledali zadnjo nedeljo v februarju. Svatba kraljeviča Marka — zabavo, ki naj bi postala naš narodni karneval — le omenjeno društvo na ta dan improviziralo s tolikim pompom. da ga skoraj ni bilo Beograjčana, ki se ne bi bil pridružil radovedni množici, valeči se t>o glavnih prestolničnih ulicah za dol- go vrsto konjenikov in drugega pestrega spremstva kraljeviča Marka in Je-lice devojke. Na Malem Kalimegdanu. kjer se je vršila «povorka», je bila tolikšna gneča, da je pravi čudež, da ni svoje radovednosti nihče poplačal s polomljenimi komolci ali rebri... Lep dokaz za popularnost epskega junaka kraljeviča Marka med srbskim narodom! ... Ne bo dolgo, ko bo Beograd dobil tudi svoje mondensko gledališče. Največji jugoslovenski komediograf, gospod Branislav Nušič, ki bo ravnatelj tega gledališča, je izjavil novinarjem, da financijelna stran cele stvari stoji na čvrstem temelju. Prostori novega gledališča bodo v palači «Akademije nauka». G. Nušič je prepričan, da bo s serviranjem salonskih komadov — po pariškem vzorcu — beograjski eliti zelo ustregel... Mnogo treznomislečih Nar. poslanec Sava Kosanovič, ki se vztrajno bori za odpravo strašnih razmer v zaporih beograjske Glavnjače. Zloglasna beograjska Glavnjača, O kateri se je zadnje dni toliko razpravljalo v Narodni skupščini ter je pritegnila nase pozornost naše in — žal — tudi inozemske javnosti. Na splošno željo še danes ob 4. in pol 6. uri. Večerne predstave odpadejo vsled koncerta! Hitite, da ne zamudite! Ogromen uspeh! Danes zadnjikrat! Publika je enoglasna v sodbi, da so najboljši ruskosnemški film te sezije. V glavnih vlogah MONA MARIS. HEINRICH GEORGE, OSKAR HOMOLKA, MARRY HAHN in drugi zvezdniki «Ufe» Vsakdo si naj ogleda ta divni spored! Rezervirajte si takoj potrebne vstopnice! Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA ljudi je pa mišljenja, da bi merodajni faktorji, ki bodo zasnovanemu monden-skemu gledališču v Beogradu pripomogli do življenja, storili bolje, ako bi s frnancijel-no pomočjo podprli siroto-opanko, namesto da polagajo groše na oltar francoske blaziranosti... Beograjska sekcija PEN-kluba je 29. februarja v veliki dvorani nove univerze priredila »književni večer*, ki je nudil obilo užitka prijateljem literature. Recitirali so svoja dela v verzih in prozi gospa Anica Savič in gospodje Milan Bogdanovič. Grigorije Bo-žovič, Ranko Mladenovič. Miloš Durič in Gustav Krklec. Imena, ki vse bolj in bolj stopajo v ospredje v najnovejši srbski književnosti in ki javnost nanja, zaradi idealizma in zanosa, upravičeno stavlja najboljše nade. Največ aplavza sta žela pri recitiranju gospa Anica Savič in gospod Gustav Krklec. Pred nekaj dnevi je dopotovala v Beograd mlada in slovita berlinska pianistinja gospodična Gertruda Bam-berger. Njen koncert 1. t. m. v dvorani «Stan'kovica» je lepo uspel. V najkrajšem času bo priredila koncert tudi domača umetnica gospodična Beševič. S plastičnimi plesi bo pa 8. t. m. stopila pred beograjsko javnost gospodična Sonja Stanisavljevič. —y Klasifikacija na ljubljanskih meščanskih šolah Ljubljana, 8. marca Uspeh na ljubljanskih meščanskih šolah konoem drugega tromesečja je skoraj še slabši od onega na ljubljanskih srednjih šolah, kajti od 1206 učencev in učenk jih je padlo 621, to Je 51 dočim jih je na srednjih šolah padlo 47 %. Žalostno je, da ni med 31 razredi meščanskih šol v Ljubljani niti enega razreda, ki bi imel manj kakor 20 % padlih. Najboljši je I.b razred dekliške meščanske šole v Šiški z 22 % nezadostnih redov, najslabši pa je 3.a razred deške mešč šole v Šiški. V tem razredu so izdelali samo trije učenci, pad'o pa jih je 27, to je 90 %. (V poročilu o srednjih šolah je bil pomotoma označen kot najslabši V.a razred realke, dočim je v resnici VI.a.) Naslednja tabela kaže splošni pregled neuspehov. 1« Dekl. Sv. Jakob j t 2 JC n — l| e Skupaj 21—30 % 2 2 — 1 5 31-40 % 2 — — — 2 41—50 % — 2 1 2 5 51—60 % 2 / 1 5 10 61—70 % — 2 1 1 4 71—80 % — 1 3 — 4 81—90 % — — 1 — i Skupaj 6 9 7 9 3t Tedaj imajo tiudi meščanske šole največ razredov, v katerih je padlo 50 do 60 % učencev. Na posameznih ljubljanskih meščanskih šolah ie stanje koncem drugega tromesečja naslednje: Na dekliški mešč. šoli v Šiški je skupno 235 učertk. Od teh jih je izdelatlo 147, patdlo 88, torej 37 %. Na dekliški meščanski šoli pri Sv. Jakobu je 343 učenk. Izdelalo jih je 168, padlo 175, torej 51 %. Na deški mešč. šoli v Šiški je 248 učencev, izdelalo 80. padlo 168, torej 66 %. Na deški mešč. šoli na Prulah je 380 učencev., izdelalo 190 in padlo istotako 190, torej ravno 50 '/«. Tudi meščatrskošolslko ufiteljstvo toži o površnosti učencev Dokler so imela vodstva pravico sprejemati v prvi razred le dobre učence iz petega razreda osnovne šole, tedaj so bili uspehi daleko boljši. Danes pa morajo sprejeti vsakega učenca, ki je dovršil četrti razred osnovne šole, četudi s samimi zadostnimi redi. Razume se, da taki učenci, ki pridejo v meščanske šole, niso zadostno pripravljeni. K mojemu članku o porazni klasifikaciji na ljubljanskih srednjih šolah pripominja neki oče da gimnazija ne gradi na peščenih tleh osnovne šole in navaja kot vzrok neuspehov suhoparna in učena predavanja, ki jih otroška duša ne more prebaviti, in po-vdarja, da mora biti pouk metodično pripravljen. Pripominjam, da v vseh razredih meščanske Sole poučujejo osnovno-Sotefld učitelji z meščanskošolskim izpitom. Gotovo umejo pouk metodično, zanimivo pripraviti, — a uspeha prav tako ne dosežejo, ker ga s tako pripravljenim materijalom ni moči doseči Vidim, da se je moja navedba glede priprave na osnovnih šciah tolmačila absolutno napačno. Ako pravim, da učenci iz osnovne šole ne prihajajo zadostno pripravljeni na meščanske in srednje šole, tedaj s tem gotovo n: povdarjana krivda uči-teljstva. Ono se trudi in stori vse. Kriv pa je nesmiselni načrt za osnovne šole, ki se leto za letom izpremin.ia, venomer izpremin.ia in »izboljšuje«. Tega se pač naše uči-teljstvo na osnovn-h šolah samo najbolj zaveda. Kar se tiče materijtflnega položaja učiteljev meščanskih šol, povdarjam, da je še slabši od položaja srednješolskih profesorjev, saj jim država še za leto 1926 ni izplačala nadur. Prof. dr. P. Kozina. Zamorjena Kolezija Ljubljana, 8. marca škrjančki, veseli gosti našega ljubljanskega polja, kojih glasna pesem je segala skoro v osrčje Ljubljane same, se vračajo v svoja gnezda sredi trnovskih njiv. A najlepši in najboljši škrjančki ki so domovali na solnčnem polju prav ob Koleziji, so našli letos domove razrušene, našli niso nič več svojih veselih njiv, svojega smejočega se solnca . . . Kup nerodnih, na slepo srečo in brez srca razmetanih bajt se topo šopiri tam, kjer so škrjančki gledali pomladni sreči v oči, gostoleli od jutra do večera svoje solnčne pesmi in začarali božjo žemljico v paradiž, poln solnca in človeške za-dovoljnosti. Jezero blata se je raztegnilo prav do Gradaščice. pota so zalita z njim. da kolne najpobožnejši Trnovčan, če mora preko Pasjega broda, in gleda Kolezija in kopališče in za njim samotni log klavrno in obupno preko te gluposti in nesramnosti, ki so z njo gotovi ljudje razžalili najlepši čut človeške estetike m smisel za moderno mestno arhitekturo Škrjančki so po. begnij sam Bog ve kam od sramote in ža-» losti, estetiki so se pogreznili v blato, ko-lezijska poezija je pokopana za večno in njen grob je obenem častitljiv spomenik du. ševne naobrazbe in hvalevredne sposobnosti zadnjega magistratnega komisarijata. Neplačani milijoni so se pogreznili v ko-lezijsko blato, štirinajstim, povsem planinskim kočam podobnim bajtam na ljubo se je poteptala vsa lepa bodočnost kolezij-skega kopališča. Ljudje so pač prišli pod streho, a pod streho bi bili rajši kje drugje in pod lepšimi pogoji in pod drugačnim nebom. Nesmiselne volje je moral bitd oni, ki se je domislil tega prostora, ko je šlo za zidanje; a gotovo so mu bili neznani vsi pojmi o primitivni estetiki, ko se je vrgel na kolezijsko polje in je zavratno zadušil poezijo in naravno lepoto, ki bi se z njo kolezijsko kopališče v doglednem času dvignilo do zaslužene višine. Pač se je pred nedavnim časom pojavil v listih načrt za projektirano predelavo kopališča, ki je edino v Ljubljani, ki zares zasluži ime kopališče. V ozadju sive stene Kamniških planin, globoko p>d njimi slikovite vile na Mirju, ki rastejo iz tal kakor gcbe po dežju, šumenje Gradaščice, izči-ščene po dolgem teku skozi trdno polje, onkraj naravni log s svojimi hrasti in kras. Kotosatnt uspeh vettkefa češkega filma „ŠVEJK NA FRONTI" V glavnih vlogah znani češki komik Neti in Lamač, On dr ako va, Pištek, Nedošinska. Danes ob pol 5., četrt 7., tričetrt 8, četrt 10. Telefon 2730 Kino «DVOR» nim prostorom za vsakojake igre in tu Kolezija s senčnim vrtom, tam preko zelene njive s sto pojočimi škrjančki in ob poti na Pasji brod vila pri vili. pisane strehe in bleščeči zidovi, gosposka in moderna pročelja, ki strmiio :n bliskajo nad to prekrasno okolico — za tako kopališče, za tako idealni prostor bi Ljubljano zavidalo vsako mesto In kopališče bi se razvijalo in bi cvetelo, pa naj si še tako ugovarjajo trije ljubljanski rovtarji, ki na nesrečo odločujejo in pobijajo vsako estetiko in čut za krasoto modernega mesta. Naj se načrta še toliko projektov za predelavo kolezijskega kopališča, vsak je zdaj brezpredmeten, ker nima nobenega pomena več. Smrtni grgh je napravil bivši komisa-rijat in tega smrtnega greha ne more več popraviti niti največji arhitekt, če bi se lotil nehvaležnega dela. Kolezija je profani-rana od ljudi, ki so iskali poezijo v blatu, uničena je popolnoma in je obsojena na še hujše životarenje kakor dosedaj. Kljub razmetanemu denarju se ne dvigne nikoli več in bo pozabljena, ker so jo zapustili škrjančki. Škrjančki pa so že dobro vedeli, zakaj So zbežali z rodnih tal in so si postavili žvrgoleče gnezdeče sam Bog ve kje kraj zapuščene vasi, ki ima smisel za božjo lepoto in človeško poezijo . . . —t. Žrebanje državne razredne loterije Beograd, 8. marca. Danes so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 60.000 Din dobi 21.360. 40.000 Din dobi 119.772. 10.000 Din dobita 35.699 in 93.603. Po 8000 Din so dobile srečke 7002, 31.810 in 41.304. Po 3000 Din: 14.767, 68.131, 102.699, 107.737, 114.372. Po 1000 Din: 3715, 11.426, 20.013, 21.475, 23.498, 63.187, 67.032, 78.771, 90.148, 92.019, 123.177, 11.908, 17.899, 20.082, 22.013, 28.308, 29.912, 33.818, 34.123, 52.108, 67.600, 69.81^ 74.916, 80.444, 92.103 in 104.190, Zagrebški trio: pianistka ga. Elvira Marsičeva, čelist g. Rudolf Matz in violinist g. Karel Sancin Umetniki, ki so ljubljanski glasbeni publiki že dobro znani, bodo na nocojšnjem koncertu v Filharmonični dvorani izvajali skladbe slavnih čeških mojstrov Smetane^ Dvoraka in Novaka. Kulturni pregled Ljubljanska drama I Petek. 9.: cDanes bomo tiči>. A. 1 Sobota, 10. ob 3. popoldne: cDivja raca». Dijaška predstava. j Nedelja, 11. ob 3. popoldne: . Mladinska predstava ob izredno znižanih ce-lah; ob 8. zvečer: «Cyrano de Berge-rac>. Premijerski abonma. Ponedeljek. 12 «Mnogo hrupa za nič». C. Torek, 13.: Zaprto Ljubljanska opera. Petek. 9.: Zaprto Sobota. 10.: (Mom-čilo Miloševič), novelo cJelenova smrt> (N. Trajkovid), članek o estetiki Przibiszew-skega (Dr. Perič), Pogodinovo razpravo e •JUTRO. Št. 59 4 Petek 9. in. 1928 Jutri zadnji spored pred zatvoritvijo. V orlovih krempljih največji pustolovni film sedanjosti. Elitni kino Matica Telefon 2124 Domače vesti * Imenovanje v diplomatični službi. Dotedanji svetnik našega poslaništva v Rimu dr. Božidar Purič je imenovan za svetnika našega poslaništva v VVashingtonu. * Imenovanja v državni službi. Imenovani so: suplent Ivo 2upantč za profesorja spe-ciialne kmetijske šole v Mariboru, upokojeni drž. veterinar Anton Uršič za veterinarja pri celjskem okrajnem glavarstvu s sedežem v Št Juriju, Josip Priol za učitelja kmetijstva in Joško Sotler za računskega uradnika — oba na specijalni kmetijski šoli v Mariboru. * Naš poslanik za Južno Ameriko. Dosedanji naš generalni konzul v Argentini g. dr. Gr sogorio, ki je bil nedavno imenovan za našega poslanika v Buenos Airesu, bo akreditiran tudi kot zastopnik Jugoslavije pri ostalih južnoameriških republikah Novi poslanik je predvčerajšnjim iz Splita odpotoval na svoje novo službeno mesto. + Ameriške vojne ladie na Jadranu. Po vesteh iz Splita bodo prispele 27. t. m v dubrovniško pristanišče tri ameriške vojne ladje: križarka »Detroit« ter rušilca »Wip-le« in »Bary«. Na ladjah je 800 mornarjev. Ameriške ladje bodo obiskale tudi Split. * Stanovanja za železničarje na Rakeku. Generalna direkcija državnih železnic je razpisala dražbo za gradbo poslopja s 16 stanovanji za železniško osobje na postaii Rakek. + Smrt v tujini. Mariborski frančiškanski samostan je prejel brzojavno poročilo, da je na Kitajskem umrl znani slovenski misiionar o. Veselko Kovač, rodom iz Studenca pri Krškem. Na Kitajskem je misijoniral dolgo vrsto let. + Ameriški glas o naravnih krasotah naše zemlje. Velika ameriška revija »The National Geographic Magazin « prinaša v letošnji januarski številki dolg potopisni članek o zapadnem koncu Jugoslavije pod nsslovom »Dalmatian Days« (Dnevi v Dalmaciji). Napisal ga je znani potopisec Mel-ville Chater, pi popisuje svoje utise s potovanja od Kranjske gore do Kotora. Poleg zemljevida krase članek številne slike, predstavljajoč pokrajine in življenje ljudstva Tri slike so z Gorenjske, kjer je pisca posebno zadivila Kranjska gora z okolico: Blejsko jezero (ki ga pa pisec ni obiskal). Pod cvefočo jablano pri Kranjski gori (3 dekleta in en moški v narodni noši) in Stari in novi opravki v Kranjski gori (dve dekleti: ena v običajni domači noši. z dolgimi lasmi, ruto povezano okoli glave in metlo v roki; poleg nje modernizirano dekle v kratkem krilu, z ostriženimi lasmi, sprehajalno palčico v eni in škatliico z lepotili v drugi roki). 23 si k pa se nanaša na Dalmacijo od Sušaka do Kotora. Razen teh prinaša revija še 17 prekrasnih slik iz Dalmacije v barvah pod naslovom. Srednjeveški sijaj vzhodnega morja, prikazujoč in podčrtujoč ljubezen Jugoslovenov do živih barv, ki jim delajo narodno nošo tako slikovito. Pisec. motri naše življenje, zlasti dalmatinsko, seveda z ameriškimi očmi. Konec članka je sicer satiričen, a vsebuje globoko iedro: Preveč veseljačenja, premalo dela, dela! Saj tudi ameriški kos sveta ni padel iz neba na zemljo, temveč so si ljudje ustvarili takega kakršen je. da vzbuja zavist in s čarobno močjo privlačuje narode vsega ostalega sveta. Manj veseljačenja itd. in več dela! Preteklost je mrtva, z delom v sedanjosti se gradi bodočnost. — J. P. * Pred novim falzifrkatorskim procesom. »Maria Farina« je ime veliki tovarni kolin-ske vode, koje proizvodi so dobro znani tudi v Jugoslaviji Kakor poročajo iz Subo-tice, so v Vojvodini začeli ponareiati kolin- ruskem narodništvu, Hrstičev esej o slovanskem glasbenem nacijonalizmu, Lenardov članek o St. BobČevu in slovanski vzajemnosti itd Obilni so razni pregledi. Književne nagrade na Poljskem. Letos je dobil literarno nagrado poljskega prosvetnega ministrstva za 1. 1927 pesnik Leopold. Staff za zbirko «Uho šivankev Državni sklad za književne nasrrade je bil ustanovljen 1. 1925. To leto ie dobil nagrado pokojni romanopisec Štefan Zeromski, naslednje leio pa Kornel Makuszynski. zelo popularen pesnik in pripovednik. Neznani Tolstoj. Rene Tiilop Miller je izdal v imenu rodbine Leva N Tolstega dokaj obsežno zbirko doslej še neobjavljenih spisov, beležk, pisem, fraomentov in rodbinskih anekdot. Ta neznani Tolstoj (*Der un-bekannte Tolstoi>, založba cAmaltbea>) pa je prav za prav — pravi poročevalec lista , se finančni minister dr. Bogdan Markovič pogaja s predsedništvom Narodne banke zaradi nove zadolžitve v višini do 150 milijonov Din. Ta kredit bi se porabil za pomoč gladnim v Hercegovini. Vprašanje tega novega kredita pri Narodni banki se bo rešilo te dni. — Ker se država v zadnjih letih ni več zadolževala pri Narodni banki in ker je tudi v interesu zaupanja inozemstva v našo valuto, da se država ne zadolžuje več pri Narodni banki, zato bi bilo želeti, da si finančni minister ta denar preskrbi kie drugje. = Potrdila za hranilne vloge pri Poštni hranilnici. Po odloku ministrstva za pošto in brzojav bo v bodoče Poštna hranilnica izdajala vlagateljem posebna potrdila le za hranilne vloge ali dvige preko 1000 Din. = Permanentna raistava pohištva na Ljubljanskem velesejmu. Mizarska obrt je v Sloveniji zelo razvita. Po deželi imamo veliko število mizarjev, ki se odlikujejo z dobrim in preciznim delom, ki pa nimajo priliko stopiti v stike s konzumenti v mestih in južnejših pokrajinah naše države. Manjkajo jim pač izložbena okna, skladišča in poslovni lokali v mestu, zlasti v Ljubljani. Zato se je na inicijativo raznih faktorjev odločila uprava Ljubljanskega velesej-ma prirediti ob priliki letošnje velesejmske prireditve špecijalno razstavo pohištva, ki pa bi tudi po končanem velesejmu ostala na sejmišču kot permanentna razstava. Tu bo imel vsak mizar priliko stalno razstaviti svoje izdelke, velesejmska uprava pa bo po svojih močeh zainteresirala konzumente za nakup. Podrobne podatke in pogoje, ki so zelo ugodni, daje vsakomur radevolje uprava veleseima v Ljubljani. = Prisilna poravnava. Sklenjena je bila prisilna poravnava med konkurznim dolžnikom Vinkom Jelerjem, trgovcem y Sevnici in njegovimi upniki za 25 % njih terjatev. = Okrepitev na svetovnem tržišču sirovega bombaža. Kot reakcija na padec cene sirovemu bombažu, ki ga je v januarju povzročila baisse špekulacija, se je na svetovnem tržišču bombaža pojavila v februarju zopet čvrstejša tendenca. Loko • cena bombažu je na newyorški borzi tekom januarja nazadovala od 20.10 centov na 18.15 centov ter je 8 februarja dosegla najnižje stanje 17 65 centov; od tedaj pa je pričela zopet naraščati ter je 6. t. m. znašala 19 centov V splošnem je situacija na tem tržišču precej nejasna in nesigurna. Pri tem je treba upoštevati, da igrajo glede cene bombaža gotovo ulogo predstoječe predsedniške volitve v Zedinjenih državah. Interesirani krogi skušajo dvigati cene agrarnim proiz vodom da bi zadovoljili farmarje in v to svrho propagirajo zmanjšanje produkcije bombaža. = Dobave. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 10. t m. ponudbe glede dobave cevi (BohrrShre). Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 15 t. m. ponudbe glede dobave 140 m3 jamskega lesa. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 16 t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg krompirja, do 17 t. m. pa glede dobave 1000 kg ploščatega železa. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 17. t. m. pri komandi varaždinskega vojnega okruga v Varaždinu. pri komandi mesta v Sušaku in pri komandi mesta v Murski Soboti glede dobave kruha; dne 15 t. m. pri policijski direkciji za Bosno in Hercegovino v Sarajevu glede do- Vremensko poročilo Meteorološki ta vod » Ljnhljant 8 marca 1928. ViSina barometra 308.8 m Kraj čas opazovan; a Ljubljana Manbof , . . Znflreh . . , . 8 | Beograd « • • Sarajevo . . . | Skopi ie . . . Dubrovnik Split 1 Praha « ca 76 0 7592 760-6 75*10 '59 2 < . -U ?615 a m Ol « » V. Mner vetru in brzina v metrih o -Si ¥ 26 I 8 4 9 8 f> 99 10 9t 98 c3 03 78 93 N 2 NE 6 mirno mirno mirno e 1 5 4 e a 10 10 10 lo 8 lo Padavine Vrsta v ob do 1 nrr megla, dež 1.6 megla, dež 3.0 megla 0.1 dež 5.0 dež 4.0 dež 4.0 dež 12.0 dež 1j0 IIIII11IIIIIIIIII Polt obraza kot baržun Lep obraz ne sme biti skažen z razpoklinami, gubami ali mo« zolji. Pravilno parminutao dnevno negovanje s Nivea« cremo daje kar najbolj nežno polt Razpokline t" slično zgi« nejo. Pazite na ime Nivea-ciema. iMininiiiiiiii bave 4000 m platna za letne uniforme, pri direkcije državnih železnic v Zagrebu pi glede dobave sesalk. — Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Borze Solnce vzhaja ob 627, zahaja ob 17.56, hina vzhaja ob 20.2, zahaja ob 7.38. \'aivišis femperaturg danes » Liubltan> 11.4 C, najnižja 21 G Tržaška vremenska napoved sa petek: Lahni vetrovi z raznih strani, nebo spremenljivo, nekoliko megle. Temperatura 7 do 11 6topinj. Morje mirno. Dunajska vremenska napoved sa petek: ^ činoma nejasno, od časa do časa padavine (dež, ki se bo pretvoril v sneg). Temperatura bo padJa. kasneje bo nastopil mras, vetrovi s severne strani, 8. marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji Tečaji so ostali v glavnen nespremenjeni, edino deviza na Dunaj j< nekoliko popustila na 8.0115. Potrebo v de-vizi na Trst je krila privatna ponudba, i ostalih devizah pa Narodna banka. Na «>gr«-bškem 'N ktnem tržišču je Voins škoda ponovno nekoliko popustila. Pri živahnejšem prometu se je promptna trgovala po 445 — 443.5. kasa po 444, za marc p« 449.5 in za april po 450. Investicijsko Je bilo zaključeno po 91, agrarne pa notirajo nespremenjeno. V bančnih vrednotah ni bili pomembnejših sprememb. Ljubljanska kr» ditna se je trgovala nespremenjeno po 135 Med industrijskimi papirji je Šečeranl (Osijek) v skladu z inozemskimi tečaji popustila. Trgovala se je prvotno po 520, pozneje pa po 515, odnosno 512 5. Tudi Trbo veljska je popustila na 510 zaključek. \ ostalem so bili zaključki v Pivovarni Sarajevo po 285 in Isisu po 45. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.886, Berili 0 _ 13.595, Bruselj 0 — 7.93, Budimpešti 0 - 9.95, Curih 1093.5 - 1096.5 (1095), Dunaj 7.9965 - 8.0265 (8.0115). London 277.13 do 277.92 (277.52), Newyork 0 — 56.86, Pariz 0—223.82, Praga 168.15—168.95 (168.55), Trst 299.60 — 301.60 (300.65, 300.50). Zagreb. Dunaj 7.9965 — 8.0265, Berlii 13.58 — 13.61, Budimpešta 9.935 — 9.965 Milan 299.77 — 301.77, London 277.12 d< 277.92, Newyork 56.75 _ 56.95, Pariz 222.82 do 224.82, Praga 168.15 — 168.95, Curib 1093.5 — 1096.5; dolar 56 3 — 56.5. Trst. Beograd 33.1 _ 83.4, Dunaj 263.8 do 269.5, Praga 55.95 — 56.25, Pariz 74.2 do 74.6, London 92.2 — 92.4, Ne\vvorb 18.855 — 18.915, Curih 362.5 — 364.5; dinarji 33.1 - 33.6. Curih. Beograd 9.13. Berlin 124.15, New-ycrk 519.40, London 25.34, Pariz 20.435, Milan 27.46, Praga 15.39, Budimpešta 90.85, Bukarešta 3.195, Sofija 3.75, Varšava 58.20* Dunaj 73.15, Elekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Praštediona 880 — ft Kreditni zavod 155 — 0, Vevče 135, Kranjska industrijska 320 — 0, Ruše 265 — 285, Stavbna 56 — 0, šešir 125 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škods 443.5 — 444.5, kasa 443 — 444.5, za mar« 445 — 447, za april 449.5 — 450, za december 470 — 474, investicijsko 91 — 91.5 agrarne 57.5 — 58.25; bančne: Hipo 65—0 Poljo 18 - 18.5, Kreditna 90 — 91, Jug« 96.25 — 97, Praštediona 882.5 — 885, Srp ska 143 — 144. Narodna (brez kupona) 6006 do 6200, Narodna za december 6400 — fll Zemaljska Sarajevo 145 — 150, Ljubljanska kreditna 135 — 136; industrijske: Gutmann 225 — 240, Slaveks 112.5 — 117.5, Slavonija 13 — 14, Danica 135 — 140, Drava 520—a Vevče 140 — 150, Trbovlje 507.5 — 515 Tvornica vagonov 52 — 55. Šečerana Osijek 510 — 517.5, Mlinska 18 — 0, Dubrovačka 420 — 440. Beograd. Vojna Skoda 443 — 443 5, zi marc 446 — 447, za april 451.5 — 452, investicijsko 91 — 91.5, agrarne 57.5 — 58. Blagovna tr&šča Ljubljanska blagovna borza (8. L m.] Les: Tendenca čvrsta. Zaključena sta bili 2 vagona bukovih hlodov, popolnoma ravnih. od 30 cm naprej, fco vagon nakladalna postaja po 250 za m^. Deželni pride 1-k i: Tendenca mirnejša, zaključkov ni bilo Cena pšenici je nekoliko popustila. Nudi ss p S e n i c a (78-79 kg, 2 %, slov. postaja mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 382.5 — 385. slavonska, promptns 378.5 — 380; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 290 — 292.5, za marc po 295 — 297.5, za april po 300 — 302.5, za maj po 305 ds 307.5, činkvantin, promptni, po 805 — 312.5; moka: <0g», fco Ljubljana, Dlač. po prejemu po 530 — 535. Novosadska blagovna borsa (8. L mj Tendenca mirna. Pšenica: baSka, 78-71 kg 335 — 340; sremska, 77-78 kg 335—3405 gornjebanaška, 78-79 kg 330 — 335; promel 5 vagonov. R ž: baška, 72 kg 310 — 313 Oves: baški, sremski, banaški in slavonski 250 — 260. Ječmen: baški, 66 kg 299 do 305. makedonski 240 — 245; promet 1 vagon. Turščica: baška, sremska in banaška 247.5 — 252.5; baška, sremska in banaška, pariteta Vršac, za marc - april 258 dc 260; za april - maj 257.5 — 262.5; b» naška, pariteta Vršac in sremska, pariteta Indjija 250 — 255; promet 43 vagonov. Mo« k a: baška <0g> in «0gg> 465 — 475; «2> 445 - 455; c5> 425 — 435; <6» 370 — 380; <7> 300 — 310; <8> 220 — 230; promet 9 vagone. Otrobi: baški t jutastih vrečah 207.5 — 215; sremski 207.5 — 2125. Dunajska borza «a kmetijske proizvodu (8. t. m.) Navzlic nazadujočim terminskira tečajem v Chicagu in Budimpešti (na podlagi ugodnejših poročil o posevkih) je tendenca na dunajski borzi ostala dalje čvrsta, ker je v pšenici in turščici vedno manj ponudb. Razpoložljive množine blaga so bite zaključene pri dalje naraščajočih cenah. Tudi v ovsu je tendenca čvrstejša. Edino za turščico je zanimanje slabo. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek bres carine: plenica: domača 41 — 42, madžarska Tisa (81-83 kg) 46.5 — 47; rf: marchfeldska 42.25 — 42 75, madžarska 41.5 do 41.75; turščica: 33 — 33.75; oves: domači 35 — 36, madžarski 36.25 — 86.75. Moka <0> v trgovini na debelo: domača 65.5 — 68.5, madžarska 64.5 — 68, romu& j ska 62.5 64.5, amerift« 68 — 73. _ I t m V prestolnici Amannlaha vlada glad Medtem ko se afganski sultan sprehaja po Evropi od slavnosti do s'av-nosti in troši težke milijone, javljajo iz Indije, da je v Kabulu vsled nenavadno ostre zime in velikih snežnih žametov zavladal vsesplošni glad. Ta indijska vest prihaja preko Londona in je močno verjetno, da so si glad izmislili Angleži, ki napram afganskemu sultanu niso nič kaj dobro razpoloženi. Popis vseh Novakov Ime Novak, ki je tudi pri nas zelo pogosto, je zlasti razširjeno v čsl. republiki in nekoliko Novakov je prišlo na idejo, združiti vse Novake v organizacijo. ki bo zasledovala kulturne in humanitarne cilje. Prvi sestanek so-imeniakov se bo vršil v Novakovi restavraciji na Smichovu, kjer se bo izvolil pripravljalni odbor za ustanovno skupščino nove organizacije. Ako se priglase v društvo vsi Novaki, bo to ena izmed najštevilnejših korporacij. ker se samo v praških adresarjih na-šteje do 16.000 ljudi tega priimka, v vsej republiki pa se jih ceni na 80.000. Češki listi glosirajo ta novakovski po-kret in pravijo, da bi se na temelju te-pogostega priimka dala osnovati celo nova politična stranka in bi se zanjo program že našel. Tudi za potrebni razkol pri «novakistih» je že poskrbljeno. ker je mnogo Novakov kljub slovanskemu imenu nemške narodnosti. Gospodarsko bi se organizacija prav lepo udejstvovala pod geslom «Novak k Novaku*, kakor «svoji k svojim®! Ali se bo organizacija razširila tudi v inozemstvo, za sedaj še ni znano in iraciiatorji o tem ne' govore, ker bi morda ostali v matičnem društvu v manjšini, ako bi sprejeli vanj vse ostale Novake, ki niso Čehoslovaki. Kralj Jan Sobieski in maršal Pilsudski v lavretanski kapeli v Rimu Vatikan je nedavno definitivno potrdil načrt za obnovo poljske lavretan-ske kapele. Kakor je znano, ima vsaka vrstica lavretanskih litanij svojo kapelo in tako je poljska kapela odločena za verz: Regina Poloniae, ora pro no-bis! (Kraljica Poljske, prosi za nas!). V načrtih za obnovo je bilo določeno, da bo eno steno kapele dičila slika kralja .lana Sobieskega. kako se zahvaljuje Devici Mariji za zmago nad Turki pred Dunajem 1. 1683.. nasprotna stena pa je bila odrejena za sliko procesije v Lorettu ob obletnici te zmage. Po osebni inicijativi papeža Pija XI. pa se bo dodala še slika o zmagi maršala Pil-sudskega kot zmagalca nad današnjim uepriiateljem krščanstva — moskovsko rdečo armado pod Varšavo 1. 1920. Na sliki bo poleg maršala tudi tedanji papeški nuncij v Varšavi, monsignor Ratti. sedanji papež Pij XI. Poljski listi, ki poročajo to vest, javljajo obenem, da bo iz Rima v bližnjih dneh odooto-val v Varšavo neki italijanski slikar, kojemu je poverjeno delo teli fresk da prouči potrebni materiial in da zanje napravi portret maršala Pilsudskega. Z letali proti kuncem Dansko poljedelsko ministrstvo je bilo zadnje dni v hudi zadregi. Z malega otoka Salthofa v Oeresundu, na katerem prebiva kakšnega pol tucata ljudi poljedelcev, je prejelo prošnjo za nujno pomoč proti divjim kuncem, ki so se tarn tako razmnožili, da s svojo po-ž resnostjo resno ogražajo eksistenco male naselbine. Koj ko je ministrstvo prejelo ta poziv, je sklicalo komisijo, ki bi naj svetovala kakšen pameten ukrep proti kunčji zalegi. Gosrv>dje so sejali, a uspehi so bili ničevi. Eni so nasve-tovali zanke in pasti, drugi so bili mnenja, da bi poslali na otok nekaj lisic, tretji so dejali, da bi morda kazalo okoristiti se z divjimi glodavci na ta način, da bi osnovali moderno urejeno, velikansko kunčjo rejo, ki bi nosila lahko lepe dohodke. Komisija se ni mogla zediniti in njeni načrti so padli v vodo. tem bolj, ker jih je tudi javnost odločno odklonila. Tako bi kunci lahko pojedli ves otok in še njegove prebivalce povrhu, preden bi se izcimil kakšen pameten predlog, da ni poseglo vojno ministrstvo iz lastne inicijative vmes in sklenilo, da pošlje na otok vojno letalo, ki bo s strupenimi plini napravilo konec kunčji diktaturi. Še prej bodo dvonoge prebivalce otoka Salthofna in njihove domače živali preselili do konca vojnih operacij na drug otok. način bi se uresničil sen starih alkimistov, ki so hoteli iz enega elementa na praviti druge prvine. Ako se elektron izloči iz začaranega kroga atoma, se ta spremeni in ž njim bistvo dotične prvine. Namen poskusov z milijonsko napetostjo je. ovreči aii nesporno dokazati teorijo o atomih, proti kateri se zadnje čase oglašajo resni ugovori. Charles Lindbergh, ljubljenec ameriškega ljudstva, je doživel visoko odlikovanje. Poslanska zbornica (kongres) v Washingtonu je odglasovala kredit 1500 dolarjev za zlato kolajno, ki mu jo bodo poklonili za njegov polet pre« ko Atlantskega oceana Po en duplikat te kolajne prejme vsak član kongresa. Prvine so izpremenljive? Znamenita ameriška General Electric Companv je postavila generatorje ki razvijajo tok z napetostjo 2.8 milijonov vo'tov, v kratkem pa bo imela generatorje celo s 6 milijoni voltov. Konstruk-ter teh orjaških generatorjev je inž. dr. W. D. Coolidge. iznajditelj eiektro-nove svetiljke za 300.000 voltov. Ta silna električna energija bo služila za poskus, ki se moderni fiziki ž njim že dolgo pečaio: uničiti atom. Inž. Coolidge upa, da se mu to posreči s pomočjo 6 milijonov voltov vsaj pri nekaterih atomih manjšega odpora. Na ta Kaj je s polkovnikom Fawcettom? Ekspedicija polkovnika Fawcetta, ki je leta 1925. odšel s svojim sinom m z enim prijateljem v brazilsko džunglo, da odkrije civilizaciji nove zemeljske predele, zopet zanima svetovno javnost. Od leta 1925. ni več sledu o drznih raziskovalcih, zato se je znani svetovni potovalec Diott odločil, da odide po sledu ekspedicije in dožene. kakšna usoda jo je zadela. Večina poznavalcev brazilskih indijanskih rodov je mnenja, da so Fawcett in njegova tovariša v častnem ujetništvu kakšnega indijanskega rodu globoko v notranjosti pragozdov. Že večkrat se je namreč dogodilo, da je kakšen posebno smel belec prodrl do indijanskih rodov, ki doslej še niso videli belega človeka in so novodošleca častili kot božanstvo, ki nosi srečo in blagostanje, obenem pa Sarvat pasa, egiptski ministrski predsednik, je odstopil, ker so delovali člani njegovega kabineta proti njegovim prizadevanjem za zbližanje med Anglijo in Egiptom. Ukradene cerkvene slike Nedavno so z gradu Ka» dolzburg v Nemčiji ukradli nekaj znamenitih oltarskih slik. Tatu so te dni izšle« iili; ukradel jih je berlin« ski trgovec z umetninami Lippmann. Toda slike, ki so jih dobili pri njem, so bile pokvarjene; bile so na obeh straneh preslikane in v svrho prodaje zrezane na itiri kose. Vsak teh delov je visok 61 cm in širok ?8 cm. Slike segajo bržčas v dobo okoli 1. 1510. m jih pripisujejo učencem Diirer« ja ali Cranacha. — Naša slika kaže ukradeno na štiri dele razrezano umetnino n sicer Marijo m Kristusa na pokrajinskem ozadju. Sv. Marjeto in Sv. Barbaro pa na zlatem ozadju. strogo pazili, da bi jim božanstvo ne ušlo. Takšne slučaje so mnogi potoval-ci doživeli in je stvar nesporno dokazana. Zato se tudi o Fawcetu misli, da je s svojima spremljevalcema prisiljen igrati vlogo boga. V tem primeru je vsa trojica gotovo še živa, ker so ti Indijanci, ki še niso prišli v dotiko z evropsko civilizacijo, nenavadno krotki, dobri in gostoljubni. Ni posebno v čast naši civilizaciji, da se poznavalci tamošnjih razmer boje samo tega. da se Favvcettovi ekspediciji morda ni posrečilo prodreti do divjakov, kjer bi bila popolnoma varna, ampak da je postala najbrž žrtev onih indijanskih plemen. ki jih je naša kultura že nekoliko pokvarila... Dom rdeče armade O priliki svečanosti ob 10-letnici obstoja rdeče vojske |e bil v niza slavnostnih prireditev otvorjen v Moskvi tudi »Dom rdeče vojske« in predan v uporabo vojaškim oblastem. Pri teh svečanostih se le znova pokazalo, da nikjer na svetu vojska ne stoji tako v ospredju politi čilega življenja in njeni prvaki nikjer ne igrajo tako velepomembne polatične vloge, kakor v sovjetski Rusiji. »Dom« Je nameščen v ogromni zgradbi Jeka-terinkiskega instituta, kjer je pred vojno bilo vzgajališče ženskega plemiškega naraščaja, in sicer v glavnem traktu m v obeh postranskih krilih. V prvem nadstropju se nahaja velika dvorana, kjer Je bil svoječasno izpostavljen Lje-ninov katafalk. Poslopje ima preko 1000 prostorov, ki so dani na razpolago vojski. Vsled razkoSne in komfortabeln« notranje opreme bo prostim vojakom dovoljen dostop samo v glavno dvorano in v muzej rdeče armade, ki Je urejen v pritličju. Tn so razstavljeni topovi, strojne puške in druge vrste orožja, dalje nove in stare zastave rdeče vojske, razne relikvije itd. Grafično, reliefno in v slikah je tu razložena ustaja črno morskih mornajev L 1900, priprave za revolucijo, državljanske vojne na severu, jugu, vzhodu in zahodu Rusije, boji z vstaši v Ukrajini in v Povolžju, kmetski punti in vsi bojna dogodki, kojib s« je udeležila rdeča vojska. Med slikami po stenah se vidijo portreti vseh znamenitih vodij rdeče vojske, zaman pa išče obiskovalec slike Trockega, ki je bil po zapovedi višjih povsem firtan iz zgodovine rdeče vojske. Med ogromnim Številom fotografij bo pazna gledalec komaj našel tudi eno, kjer so pustili Trockega. To je fotografija ruskih delegatov v Brest-Litovskem, na kateri Trockega niso mogli izbrisati. Med tiskovinami se nahaja ena edina proklamacija s podpisom Trockega, ki poziva konteniške čete »belega« generala Mamon-tova na predajo. Revolucija požira svoje otroke . . . Desno krite pritličja Je določeno za telesno vzgojo; tu se nahajajo prostori za lahko in težko atletiko, za boks, rokoborbo tn mečevanje, datje velike dvorane z vsem mogočim telovadnim orodjem švedskega sistema, kopalnico in restavracijo. Po hodnikih so povsod obešen« slike raznih inozemskih revolucionarjev, prizori iz »belega« terorja in fotografije ubitih in umrlih komandantov posameznih rdečih edinic. Zanimivo je, da se med slikami tujih revolucionarjev nahajajo celo slike vodij madžarskih ustaj proti Avstriji. Gotovo je tu sodelovala madžarska propaganda, ki je vedno stala v najožjih stikih s sovijeti. Ostali prostori so urejeni kot naučni kabineiti vojaške srtreke, razdeljeni p^ vrsti OTOžja: za topništvo, pehoto, konjico, zrakoplovstvo, za brodovje, za kemično vojno itd. Omeniti je treba^ še L j eni.no v kabinet, kjer je mehanizirano vse življenje tega komunističnega prvaka. Na karti Evrope je porazmeščeno ogromno število rdečih električnih svetiljk in sicer v krajih, kjer Je Ljenin žive! in deloval. Ob strani so stikala za te svetiljke. Ako prižgemo svetiljko n. pr. nad Parizom, takoj obenem lahko črtamo, kdaj je bil Ljenin v Parizu, kaj Je govori, koga je branil, koga napadal. Na ta način se lahko zasleduje življenje Ljeninovo korak za korakom. Ako prižgemo poslednjo svet:Irko nad Moskvo, se pokaže gledalcu slika Lienina na mrtvaškem odro. Ta originalni žrvotopis vzbuja pri poset-nikih največje zanimanje. Naučmkn kabinetom so prideljeni mnogi dru-šitveni prostori, opremljeni s pohištvom, zaplenjenim po raznih plemiških hišah in gradovih. Najvišje nadstropje Je odrejeno za knjižnico, čitalnico in za razne Igre. šah, ping-pong, itd. Knjižnica ima nešteto polic, ali so za sedaj še vse prazne. V čitalnici debiš vse ruske in večino inozemskih svetovnih listov. Revije, ki jirm sovjeti ne pripisujejo velike važnosti, so le pičlo zastopane. X Ameriški dolarji za rusko Industrijo. Newvorška tvrd'ka Percival Farquhar pri. pravfja sovjetski vladi kredit 40 milijonov dolarjev za modernizacijo plavžev v don» ski kotlini. Tudi neki nemški industrijalci se nameravajo udeležiti tega podjetja. V Ljeningrad je prispela že komisija ameri* DIŽAVE SLON Glavo pokonci! Nc uklonite se pri prvem napadu prehlada, gripe, influencef Ta t>,e+e so priznano sredstvo proti glavobolu in vročini, glavnih po-~ javih pri tistih boleznih. — Pristne samo v originalnem zavoju (Mm". ških inženjerjev, da bi predložila vladi n t* črte za preuredbo ruskih plavžev. X Darwinovo hišo v Beckenhamu, v ka. teri je sloviti učenjak preživel 40 let in ki jo uporabljajo za šolo, je kupila Angleška družba za ohranitev zgodovinskih sporne« nikov in jo bo darovala državi kot narodi no last. Pariški draguljar Gaston Trupheme, Ri so ga neznani avtomobilski roparji oro» pali, ubili in sežgali. Glej poročilo v v če« rajšnjem «Jutru». Lloyd Hahu, nov nevaren tekmec Nurmiju. Pred neka} dnevi je pretekel v Newyorku progo 1609 metrov v 4 min. in 13 sek. ter se je približal Nurmijevemu svetovnemu rekordu za kratko sekundo. Brzonogi Američan se bo udeležil letošnjih olimpijskih tekem ▼ Amsterdamu. M YV. Kosiakiewicz: Sinovo pismo Nenehoma je mislila na svojega edin-ca Mihajla. Odšel je bil v mesto Sama-ro pod Uralom, kjer so gradili novo cesto. Mati ga ni mogla pregovoriti, da naj ne hodi tako daleč. Pred nekaj leti je oslepela in posihmai ni imela več prejšnje moči nad sinom. Ko ji je bil razodel, kaj namerava, so ji solze zalile oči. Jokala je in molila, a zaman. Odšel je. Od tega dne se ji zdi, da ga še bolj ljubi; čim dalje je od nje, bolj koprni po njem. Venomer misli nanj. To je ves njen svet. Ce kdo vstopi v njeno sobo, je njena prva beseda o Mi-hajlu. Če je sama v sobi, govori polglasno o njem, samo o njem.. Ko je ču-la, da nekdo v sosedni sobi bere na glas, je urno skočila po koncu, stopila sa prag in vprašala: »AH je to Mihajlovo pismo?« Njeno življenje se je izpremenilo v neprestano pričakovanje glasu o njem. Bivala je v sosedstvu revne rodbine nižjega uradnika. Po svojem možu, takisto neznatnem uradniku pri cestni upravi, je prejemala kot pokojnino živila in kurjavo in tudi stanovanje je imela zastonj. Bila je slepa — svečava bi ji bila odveč. Skoraj nikdar ni zapustila sobe, zato ji je zadostovalo tisto malo obleke, kar ji je ostalo izza prejšnjih časov. Njena skromna sobica ji je bila zasigurana do smrti. Sosed, gospod Jožef Javornicki, ni bil napačen mož in tudi njegova žena je bila dobra. Seveda, zdaj pa zdaj so nastajala med njima nesoglasja, ker ni bilo v hiši tega ali onega; bila sta revna in sta oba trdo delala za vsakdanji kruh. In revščina vznemirja in pretresa tudi najbližje srce ... Ali njun edinec Karel je bil zločest deček. Koliko porednosti, neprijetnosti in krivic je že storil ubogi slepi starki! Preobračal je stolce v njeni sobi, polagal na vzglavje vrč z vodo, ki se je izlila na starko, ko se je bila vlegla k počitku; češče je postavil na pod razne predmete in ovire, ob katere se je starka spodtaknila in padla. Ali starka je imela dobro srce. »Ti porednež, ti!« je vzdihovala v prvem trenutku in se jezila nanj, kmalu pa mu je bila vse odpustila, misleč na Mihajla. »Oh, ta mladina!« je šepetala, »tudi Mihajl je bil porednež. Dečki v teh letih morajo biti takšni. Tudi Mihajl je bil . . .« Vsaka njena misel se je končala s spominom na Mihajla. * »Pismo!« »Mihajlovo?« »Da.« »Meni?« »Ne Vam, marveč o Vas.« »Vam je pisal? ... Preberite ga, prosim.« Gospod Javornicki je jel čitati. Mihajlu se godi dokaj dobro. Dobil je službo, vendar samo za tri leta, dokler bodo gradili novo cesto. Ima lepo plačo in se nadeja, da bo prištedil dobršno vsoto denarja. Vprašuje o materi in njenemu zdravju in prosi gospoda Javornickega, da mu odpiše. Na koncu je bil pripisan naslov. »Živi! Zdrav je! Dobro.se mu godi!« Starki so se od veselja udirale solze po licih. Zvečer je šla k Javornickim bi je vprašala, ali bo gospod odgovoril Mihajlu. »Kaj pa, takoj jutri!« »Bodite tako dobri,- gospod Javornicki, in ostavite na koncu pisma majhen prostor. Rada bi se podpisala. Sicer ne vidim, ali pisati še nisem pozabila.« Zjutraj je napisala na koncu piana nekoliko nejasnih znamenj. To pa je ni umirilo in je bila vsa v skrbeh. Tretjega dne se je opogumila in je prosila gospo sosedo: »Tisto Mihajlovo pismo . . . saj je za vas brez pomena ... ali ga ne bi hoteli dati meni, gospa?« Tri dni se je starka obotavljala, venomer premišljujoč, kako bi bila prosila za takšno veliko stvar. Gospa Ja-vornicka je rada obljubila, da ji bo ustregla. »Počakajte, da se Karel vrne iz šole. On je imel poslednji pismo v rokah in nič ne vem, kam ga je bil shranil.« Sila nestrpno je čakala slepa starka, da se Karel vrne iz šole. Ko je bil prišel domov, je imela še toliko potrpežljivosti in moči, da ga ni motila pri kosilu. Dečka pa je že čakala gruča prijateljev in ni hotel ostati niti trenutek dalje v sobi. »Mudi se mi,« je odvrnil osorno, •zvečer ga ffom poiskal.« »Dobro ... pa zvečer,« Je rekla starka. Ali zvečer — kot ie že navada — ni mogel ničesar najti. »Potrpite, jutri zjutraj bora sigurno našel!« »Jutri. •. p« bodi,, a Pismo pa je izginilo brez sledu. Karel ga je zaman iskal. Od tega časa ni minil dan, da ne bi starka prijazno vprašala, ah se je že našlo Mihajlovo pismo. »Nemara pa je med knjigami?« »Tudi tam sem iskal. Ni ga.« Naslednjega dne je prišla z drugim predlogom: »Kaj pa, če je v kakšni knjigi ali pa kje v predalu?« Tedaj so ji prvikrat prišle na usta besede, s katerimi je bila obžalovala svojo slepoto ievski koncert v veliki dvorani Narodnega doma Ker je program Jako pester in sodeluje pri nekaterih točkah tudi orkester, so vsi prijatelji petja vabljeni k številni udeležbi 527 VIŠNJA GORA. Opozarjamo na gostovanje Šentjakobskega gledališkega odra v Višnji gori v nedeljo, dne II. t. m. ob 15. na sokoiskem odru z Molnarjevo komedijo »Igra v gradu«, s ka*ero je žel oder krasen uspeh na domačem odru kakor tudi na raznih gostovanjih. S to komedijo ie oder gostoval Cud5 v ljubljanskem dramskem gledališču, in sicer dvakrat z velikim uspehom. Višnjam in okoličani, ne zamudite prilike ogledati si dobro in zabavno komedijo ter igranje najboljšega diiletantskega odra Okoličani imajo ugodno zvezo z vlaki. - SREDIŠČE OB DRAVI. (Sokolsko gledališče.) Kakor doznavamo. pripravlja gledališki odsek sred Sokola za nedeljo 18. marca vpnzoritev M Halbejeve »Mladosti«. Režijo vodi agilni načelnik odseka br, Br. \litzky; vloge so po vrsti v rokah naših najboljših diiletantov: po dolgem presiedku bomo imeli priliko zopet občudovati izbirno igro br. E. Šimka, ki je prevzel vlogo župnika Za vlogo Anke pa se je posrečilo pridobiti gdč Emy Starčevo, članico mariborskega gledališča. Obeta se nam torej izredno lep in užitka poln večer, zato že dar nes opozarjamo naše občinstvo na to pred- stavo, Id bo značUa brezdvorrmo vrhunec letošnje giedaiiške sezone. Vstopnice se bodo dobile tudi v predprodaji. Potrebno pojasnilo Kranj, & marca Tudi v naSih krajih se je bohotno razpaslo nabiranje denarja ln drugih sredstev v najrazličnejše svrhe; tako za razne humanitarne institucije nacijonalne, patrijotičn« namene in ustanove, z eno besedo: za namene, ki se skrivajo pod najrazličnejšimi imeni in naslovi. J Cestokrat postane taka zadeva skoro nedostopna za kontrolo io ni čuda, ako so postali ti posli in akcije predmet zlorab in goljufij. Zvedeli smo za eno tako nabiralno akcijo čisto patrijotične narave in namena, v, katero je treba posvetiti z lučjo Lani v Januarju sta namreč po Sloveniji nabirala 2 agenta iz Beograda naročila za subskrip-cijo jubilejne knjige »Spomenica u predve-čerje krunisanja« Svoj posel sta vršila tu- , (fc v Kranju Oglasila sta se v pisarni me- j stnega županstva, kler so Uma podpisali na- ! ročilo na imenovano spomenico in plačali 630 Din Agenta sta imela v cirilici in latinici tiskane bloke naročilnic, glasečih se na Administracijo spomenice u predvečerle krunisanja. Od onega časa pa ]e ž« preteklo leto, ne da bi bilo kaj slišati o akciji za izdajo omenjene knjige. Mestno županstvo se je pismeno obrnilo na administracijo v Beograd, odkoder Je prelelo negativen odgovor z zatrdilom. da ta uprava ne obstoja, saj va . Beogradu živ krst ne ve zanjo. Označena agenta sta brez dvoma takrat j nabirala naročila po vseh večjih krajih Slo- | venije in sta gotovo imela dober uspeh. Umestno bi bilo zaradi tega, da se za to zadevo zanimajo oblasti ta doženejo potrebno resnico Naši onstran grame najboljše, najtrajnejše zato ^ najcenejše j . v Porota Maribor, 7. marca Uboj pri Sv. Petru Med delavci na okrajni cesti pri Sv. Petru pn Mariboru.' ki so lani 3. decembra zvečer pili likof, je bil tudi 211etnl Janez Pečar Po likofu je šel še v gostilno. Vino mu je stopilo v glavo in Je brez povoda udaril neko gospo. Malo je manjkalo, da ga niso odvedli orožnika .Izgovarjal se je na svojo razburljivosit. obžaloval svoje dejanje in tako so ga pustili oditi domov. Doma ga pa tudi ni držalo in kmalu se Je napotil k nekemu sosedu. Med potjo pa Je naletel na posestnika Alojzija Kranjca, ki je bil malo poprej na obisku pri Pečarjevih. Tudi Kranjc ga Je imel v glavi, ker je zvečer z nekimi sosedi pri pijači debatiral o občinskih volitvah. Srečanje pozno zvečer Je bilo za Kranjca usodepolno. Brez prič se je namreč izvršil uboj. Pečar govori o silobranu, češ, da ga Je v temi od zadaplškdb zgrabilin da se Je on "Branil s svojo močno palico V nasprotniku je šele potem, ko je ležal že na tleh. spoznal soseda Kranjca. Obvestil je takoj sorodnike. Kranjc ie umrl drugi dan na poti v bolnico. Pečar se izgovarja tudi z vinjenostjo. Ker Je znan kot nasilen človek in ker je nosil močno palico, dočim je bil Kranjc golih rok. se sliši pripovedovanje o silobranu zelo neverjetno. Porotniki so potrdili vprašanje uboja in Jaarez Pečar je bil obsojen na 4 leta težke ječe. Uboj iz sovraštva Je glasom obtožnice izvršil 241 etn! Rupert Ceh. Bilo je na božični dan proti večeru. Ceh ie popival v neki viničariji v Dester-niku, njegova žrtev Ivan Mohorič pa v neki gostilni pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Mohorič ie odšel v družbi dveh prijateljev zvečer proti viničariji, v kateri je bil obdolženec Ker viničar ni hotel odpreti, se le začel prepir, ki pa se Je nazadnje tako polegel. da so si zunaj viničarjevi gosti z Mohoričevo družbo Izmenjavali celo ctgare. Mohorič je že odhajal ko Je stopil za njim Rupert Ceh ter mu z besedami: »Veš, kaj je bilo lani?« zabodel nož v prsa Potem se Je mirno vrnil v vlnlčarijo pokazal nož ter povedal, da Je z n»m zabodel Mohorlča. Težko ranjenega Mohoriča so obvezali pri sosedih, drugi dan oa odpremili v pf— Svobodno industrijsko cono bi radi dosegli tržaški pristaniSčniki Baje so ji naklonjeni v ministrstvih fmanc in narod* nega gospodarstva, tako da se sme priča* kovati dekreta, ki bo raztegnil na Trst do* broto, dovoljeno Napodi ju in Benetkam z zakonom o industrijskih pristaniščih? Trst «e ne more več zanesti na trgovino in tran« sit zato polaga največje zaupanje na raz* e voj industrije... Ko bo v Benetkah dogo* tovljeno industrijsko pristanišče (Marghe* ra), bodo Benetke drugo italijansko prists* niščel To boli Tržačane, še bolj pa Rečan«. p— l^edno manj učiteljev in vedno več učiteljic je po osnovnih šolah v Italiji. Mi« nister Fedele je govoril v parlamentu o »težkem problemu izginjevanja učiteljev*! Od 90.000 učnih moči je žensk 70.000! Ot> tej priliki je Fedele pohvalil učiteljstvo v Poadižju in Primorju, rekoč, da vrši čudo« vito obmejno vzgojevalno delo. p— Upropaščena Opatija. Reška «Ve* detta» joka nad usodo Opatije dan na dan. Vzroke za propast išče vse povsod, samo tja noče pogledati od koder izvira glavno zlo za sedanjo opatij!»ko mizerijo. Italija ima že dovolj svojih starih morskih kopališč in Opatije prav nič ne potrebuje. Zato pa ji vlada ne bo pomagalo, marveč jo bo pustila, da životari in pozabi na svo» je nekdanje sijajne čase. Opatija je sedaj v družbi italijanskih morskih kopališč, ka» tera ji morejo odrediti le neznatno vlogo v tujskem dotoku Glavni vir iz njega hočejo imeti zase V Rimu so enakega nazi* ranja, zato pa sproti odklanjajo vsa opati jska moledovanja Opatija je v Julijski koloniji domače prebivalstvo je hrvatsko, hotelirji skoro sami tujci Ali je to italijansko morsko kopališče in zdravilišče? Tako se vprašujejo na vodilnih rimskih mestih in odbijajo vse ofczire na zagato, v katero je zabredla Opatija... Stanje v Opatiji je obupno «Vedetta» piše: Vsak dan prisostvujemo poravnavam, zaplembam, konkurzom, javnim dražbam. Razven svoje naravne lepote ne nudi današnja Opa tija tujcu prav ničesar. Če se je tujec od* ločil za večtedensko bivanje je primoran, da odide po par dneh zaradi absolutnega nedostajanja razvedril, ki jih nudijo druga turistična središča. L. Mikuš Mestn* trg ttev. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic. NAJCENEJŠA " ZABAVA " so lepe povesti Naročite: TOLSTOJ: Rodbinska sreča. Roman. — Broš Din 26.—. vez Din 34.—. VIESKO: Kam plovemo. Roman.—Broš. Din 34.—. vez Din 44.—. KERSNIK J.: Testament. Povest —Broš. Din 18.—. vez Din 26— KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani in Mariboru. t ji mrmnrmr innnnnnnnnnnnnnnDDCOI Učitelja glasbe dirigenta sprejmemo v začasno službo od 2 do 6 mcsecev. Nastop 1. aprila. Dokumente dovr* šenih študij in prakse prilo* žiti prošnji na podpisano upravo. V prošnji je označiti zahtevano mesečno plačo. Prosilec lahko postane stalen kapelnik. Uprava gradjanske glazbe METKOVIO (Dalmacija). oLirrr Zahvala. Za iskrene izraze sočutja ob priliki prerane smrti našega ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda It' za poklonieuo cvetje, kakor za nad vse čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti. se zahvaljuje vsem naj topleje žalujoča rodbina Reberšak. Zahvala. Za številne Izkaze dobrotlfl-vega sočutja/ pri izgubi našega sorodnika, gospoda Matka Vivoda se zahvaljujemo vsem. ki »o ca spremil1 na zadek oo* k vttM. mu spaniu Posebno zahvalo smo 4nJM gospe Szantner. enaka m Grabar ia cd&n MUkl Ljubljana-Cerknica. 8- ITI. 1928. Sorodnik Vivoda. $ Zane Grey: V Železna cesta Roman. Hodil je po ulici gori in doli, gori in doli, dokler ni prišla pozna ura in ni začutil, da je truden. Vse dvorane in beznice so sijale v živi svetlobi. Nekje je čul pridušeno, hripavo kričanje in pokanje ipištol — in nato nagle, zamolkle, debele strele revolverjev. Kakor čudno, da ga je nocoj izpreletelo ob teh zvokih. A nocoj je bilo vse tako nenavadno. Odvrnil se je, ne vedoč, kaj naj stori in kam naj krene, ker ni mogel ne spati ne počivati. Nazadnje je stopil v neko igralnico in se je našel sredi znanih kvartopircev, ki so ga prijazno pozdravljali. Bila je poslednja noč Bentona. Nekaj grozečega in strašnega je viselo v zraku. Neale se je predal duhu trenutka in igre. Že je bil malone pozabil nase, ko mu je zdrknila po ramenu bela, z dragulji pokrita roka in se ga je rahlo dotaknila. Začul je glas, ki je šepetal njegovo ime. In ko je vzdignil oči, je uzrl zardeli, čudrio ozarjeni obraz Beauty Stantonove. Popoldne in noč plačilnega dne sta prinašala Allie Lee, ki so Jo zapirali v njeno sobo, ostudne, tesnobne ure, ko je še spanec bežal od nje. Na ušesa ji je bučal bentonski trušč — šepetanje, javkanje in grohot; jecavi kriki pijancev; mrzli glasovi igralcev; žvenket kozarcev in zlata; neprestano teptanje in drsanje težkih škornjev; streljanje s samokresi, zamolklo, v daljni daljavi; streljanje s samokresi, rezko, v najbližji sosedŠčini; jezno renčanje 72 J prepirajočih se mož; najbolj čudni v tem strahovitem hrupu pa so bili rezki, ostri glasovi žensk v pesmih brez duše, v smehu brez veselosti, v krikih, divjih in tožnih in strašnih... V prvih večernih urah naslednjega dne se je pričelo v Duradovi igralnici šumno življenje. Kmalu nato je Durade osebno prinesel Allie jesti in piti. Mršav je bil videti in jzimozgan, toda sijajne volje. Zdelo se je, da mu ni mar Alličine zbeganosti in njenega od žalosti shujšanega obraza. »Gluhonemi bebec, ki ti je stregel, je izginil,« je rekel Durade. »Včeraj je bil v Bentonu plačilni dan. Marsikoga je vrag odnesel... Alliev dobil sem petdeset tisoč dolarjev v zlatu!« »Ali to ni dovolj?« je vprašala. Ne da bi jo poslušal, je blebetal o svojih dobičkih, o igri in o velikih stavah, ki še pridejo. Ustnice so mu drhtele, oči so se mu lesketale, prsti so grabili v zrak. Allie se je čutila odrešeno, ko je Durade odšel. Zdaj je bil tik pred viškom svoje sreče in neizogibni konec se je bližal. Allie je izprevidela,, da se mora neutegoma odločiti za dejanje, ako naj vobče kaj stori v pospešenje svoie rešitve. Kolikorkrat je Allie stopila v Duradovo zasebno igralnico, je pobesila oči, zakaj gostje so jo bili že premnogokrat užalili s svojimi pogledi. Ko je prišla to pot na svoj posel, je sicer čutila prisotnost igralcev, toda zdeli so se ji mirnejši od razgrajačev, ki se jih je bila navadila v teku teh dni. Durade ji je velel, naj pripravi pijače; nato je hlastno, nemirno, bahato, malone veselo nadaljeval svoj razgovor. Allie ni vzdignila oči. Ko ie postavila podnos na veliko mizo, je začula moški glas, ki je tiho šepnil: »Bogme, Hough!... To je ona.« Naročilo, uu vsa- cLopt tuurotsj* ovahh, oglasov, j*> puAah, m, OgLasru,od> daUk 'Julra,', Jjub^ajvcu Pr%Jtriun^4.. Jecerijski stroki, želi službe — najraje v Mariboru. Nastopi lahko s 1. aprilom. Cenjene ponudbe nn oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Vestna in prid na >. 7715 Dekle pridno in pošteno, vajeno kuhe ter vseh hišnih del. ire služiti v Ljubljano — 5 mesecev zastonj. Služilo je že prej 3 leta t Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7720 Jecljanja se temeljito in trajno odvadite Najboljše priznal niče io reference Prijav* v-ak dan od 9—11 in od 2 —3 v Ljubljani fWth0v nov» nI'ca 4. pritličje — Pavla Kovač. špei-ijalisti-nia za govorilno gimnasti ko 43 Trg. z železnino na deželi v sreskem središču, ki obstoja že 70 let, prodam pod zelo ugodnimi pogoji, radi prevzema drugega podjetja. — Po'reben kapital minimalen. Ostanek kupne vsot« zahtevam šele po petih letih, brez obresti Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Redek slučaj«. 7629 5? Najboljši premog Oehin, VVotfov« ali ca I/I I 244 Vrvarske Izdelke najboljše kvalitete kupit* najceneje direktno t naj večji vrvaru! Jugoslavije Mehanična vrvarua Sinku veo. Grosuplje. 861 Delikatesa Verbič ima vsak petek žive ribe in namočeno polenovko. 55 Hrastove palice 27 x 27 mm. od l— 1 60 m dolge, za vrtne ograje, vi nugrade ali metlišča po 50—70 para komad nndi parna žaga »Zora«, d. z o z. t Črnomlja. 4642 Hrastove odpadke ouje po aaivifljih Cerne — juvelir uiobliaaa WoHovt ulica i & Otroško postliico kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutras pod »Posteljca«. 7771 Steklenice lV£litrske. kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 7748 Lokale oddam « 1 aprilom ▼ najem v hotelu Tratnik, le za trgovino ali pisarne Sedaj v njih začasno kavarna. — Več pri lastniku 7674 Lokal opremljen za strojno pletenje, oddam s 1. aprilom v tej obrti izvežbani osebi, s pogojem, da odkupi 1—2 stroja. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strojno pletenje«. 7741 Gostilno dobro idočo. vzamem v najem, najraje na Štajerskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutia« pod šifro »Prometna 46«. 774G Posestvo s pekarijo. v sredini me sta, na prometnem kraju sestoječe iz vrta. skladišča 2 hlevov ter kleti, pri pravno za podj"tje. proda Karol Sima. Poljčane 76851 Lepo posestvo v trgu Marenberg prodam W 300.000 Din pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Resnim kupcem daje pojasnila občinski tajnik v Ma-renbergu. 7714 Trg. hišo na deželi plačam do 200.000 Din. — Prodam pa dobro gostilno in mesarijio Breznik, Celje. Dolgo polje št. 1. 7617 Parcele vogalne. » onti-riialum r zemlji, prod nn Na.-lov v oglasnem oddelku »Jutra* 7349 Zdaj je bila lastovka brž ©svobojeua. «Pojrti takoj z menoj,* je dejala. «Ko jazbec jutri zapa/i, da si me izpustil, bi ti utegnil kaj storiti!> Jadrno sta zbežala po hodnikih in kmalu našla izhod. Zunaj je še vedno lilo: Debelinko se je stisnil k topl je dejala. «da ne moreš z menoj v gnezdo. Previsoko je.> Nato mu je pokazala kup slame in ron je voščila lahko noč. Debelinko je trdno spal prav do drugega jutra, ko jc prišla lastovka in ga zbudila. V kljunu je držala dolgega, mastnega črva. «Le poglej.* je rekla. «zajtrk sem ti prinesla.* — «0h ne.» je zajeeljal Debelinko. e». 7761 Maci Zastopa drugi, si gotovo opazila Jaz prihodnji teden. četrtek Hrepenim in poljubujem. Tvoja. 7718 Poizvedba Svoje naslove naj pošljeta Jo-ip Bati in IVtar Pat-r-nuš Antonu Klepeju. trgovcu. Laško. 7713 1 Stanovanje 2 sob. kuhinje iu pritiklin želi mirna stranka s 1. majem v sredini mesta. -Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »800—1000 Din 7757 Sostanovalko sprejme zelo poceni Grimp-ner, Ljubljana, Florijan-ska ulica 27. 7706 Opremljen, sobo s sepitatnim vhodom in elektr razsvetljavo, parke-tirano. oddam solidnemu gospodu Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 7701 Opremljeno sobo po možnosti v centru, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom želim za takoj Pismene ponudbe na oslasni oddelek »Jutra« po 1 »Inženjer 30«. 7633 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam takoj Ulica na grad št. 7. 7734 Drž. nameščenec ždi prazno sobo s 1. aprilom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »78». 7731 Dijak želi stanovanje z zajtrkom, event. s brano. Ponudbe na o?l3sni oddelek »Jutra* pod šifro «606». 7766 Sobo v bližini pošt« takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7759 Opremljeno sobo lepo. solnčno. separirano. z elektriko, v vili pod Ti-volijem oddam gospodu za 350 Din. Nasiov v oglas oddelku »Jutra«. 7758 Družabnika z nekoliko premoženja — prejmem za podjetje, pripravno za letovišče. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podjetje 33». ~T38 Ali ste se že naročili .Ponedeljek"9 p*** i i u 1k>pi*i Hiromant nove proSlo-t. sedanjost in bodočno.-t Ostane vključno do 13 t m Sprejema od 10 —12 in od 3.-6 ure V Timofejev. Ljubljana, hote! Llovd. soba štev 10 7571 Gdč. — vdftvice! 32 let. star mofffrski podčastnik želi v svrho že-nitve poznanstva z go^po-difvo ali vdovo od najmanj 28—32 let starosti. Naslov pove oglasni o,,,fe-lek «.Iutra». 7712 «Minka» Pridem! 7740 Gospodično Minko ki je darovala šopek pok. g. Vivodu z napisom zadnji pozdrav, pro-ini za naslov na oglasni oddelek »Jutra» pod Miro »Zalrij pozdrav«. 7760 Višji drž. uradnik 1 kategorije, samec, simpatičen. dobrosrčnega značaja. i večjim posestvom, želi radi pomanjkanja znanja v avrho ženitve se seznaniti s 25—351etno gospodično. dobrega značaja, s primernim premoženjem, ki si želi vsestransko srečno življenje Punudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Domače ognjišče«. Tajnost zajamčena 7680 Resna ženitev Mlad. simpatičen trgovec s premoženjem 100 000 Din v gotovini, želi sebi primerno družico Ponudbe s sliko in naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec 30«. 7776 Psa nemškega ovčarja, dobrega čuvaja proda \Vildmann, Breg 14/UL 7769 Rokavico napa. sem našia Kdor jo je izgubil, naj se javi v Ljubljani, Lepi pot št 1 7702 Tula dozo sem izgubila v nedeljo pri smuki iz Slatine do Kranjske gore Najditelja naprošam, da jo odda v ogias. oddelku »Jutra« proti nagradi. 7716 V oglasnem oddelku «Jutra» je dvigniti sledeča pisma: Akviziter 717(1. A B. 13, Atlas 30, Bančna kore-spondentinja. B. 13, Bion-da. Cen! rum mesta. Čim-preie 7096. Čevljarstvo, Delavnica. Deske, Da mi bo dobra ženica, Domžale, Dušica, Dobra moč 74, Dober prodajalec. Enigma, Dober uspeh. Ekonomičen, Oede. Graščina Če-ence, Hitro 26. Hmelovke, Har-lekin. H. A., Hišica 25, Konec študij. Kolodvor I, Karikatura I, . Kodeljevo. K. Motor 4145. M. K. 17, Manufaktura 1010, Merkur! 3000. Mir 37, Mirna stran- 1 ka 222, Nemška kunverza. cija 31, Nujno 5214, Nu no rabini. Ozdravljen. ObVrt 39.338, Pletilja na Se;u, Podjetje, Poštenost 30. Postranski zaslužek, Pridna in pošten* 7331. Priporočljiva 6529. Periferija, Posojilo A. Potnik 24, Pridu« roke in pošteno srce 312, Pa-terizirain. Parcela Primorec, Pomlad 114. Polonca, Prima motor. Pom-padur, Redka prilika 86, Razvedrilo. Stenografija, Soba 2. Savinjska dolina 203, Sneg cvete. Skrbna gospodinja. Siguren. Strojnik in kurjač. Šivilja 7379, Teptn;k. Tom. Trajno mesto 1884, Takoj 7085, Tiiia sreča, Treton. Trgovski lokal, Udeležba, Vedno hvaležna, Varno naložen ka-ptal, Varčna gospodinja 4522, Vrata 4817. Veselo sree in pridne roke. Vino 5000. Vajenec 74"1. Vesten zastopnik 1928. Vr?žja Ofa-lija. Vinograd 32. Zanesljiva moč 19. Zgovorna. Zr.-ič-na, Znbotehnični prakii-kant. Zanesljiv 28. Zapostavljen, Zanesljiva 305, Zdravilna moč. Začetnica r življenju, Zelo velik dobiček, Za*lužck zasigu*an, Zairir, 333. 183. 6600. 19''5, 1000/66, 1000 Din, 6O.0m. Diplomirano bolničarko ali babico, ki razume 5n-strumentiranje in narkozo, sprejmemo v sanatorij. — Oferte s pogoji na naslov: Schmolka, oglasni zavod, Novisad. 3710-1 Klavir kupi Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi. Ponudbe na isti naslov. 7725 WS55M Svilenega pinčerja ! Malt"i-er) lepega zdrave ga čistokrvnega do 2 leti starega psa sanica, bele barve, kupim Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« do 12 marca pod »Maiteser — svi'eni pinčer« 7572 Krasno kravo simendolsbe pasme, z drugim teletom proda Avgust Kuhar, Vevče, p. D. M v Polju. 7754 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■^■■■■•■■•»■■■»■■■■■■aai Suvan za lisi® nAmerikanac" Da bi se zadovoliio ukus pušača. koji puše duvan na lulu. Uprava Državnih Monopola pre kratkog vremena ie pripremila i pustila v prodaju iednu novu vrstu du-vana. izradjenog pretežno od amerikan-skog duvana koli ie nazvar »Amerik3r.3c« a koji svoiim sasiavom u potpunosii može zadovoljiti ukus pušača koji žele da na lulu puše bolju vrstu duvana Duvan za lulu »Amerikanac« pakovan ie u paketu od 100 grama obavijen voštanem hartijom i aluminiievom folijom. a prodajna mu je cena 15 dinan iedan paket. Pušači lule mojru ovu vrstu duvana nabaviti u svakoj Samostainnoi prodavnici duvana UPRAVA DRŽAVNIH MONOPOLA Odelienje ekonomno K. M br. 6S12-4434. ■•■■■■■■■•■■■■»■■■»■■■■■••■■•■••i r: Zašlo za prodalo ratne štete iščemo L Dajemo visoko provizijo ter fiksne plače. Oziramo se le na intel gentne ter resne reilektante. Ponudbe nasloviti na Hrmo S. Serdaruic, Beograd. Zahvala. Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob smrti naše ljube, edine hčerke, sestre, svakinje oziroma zaročenke, gospodične mirile Brumetf za poklonjene krasne šopke in vence ter za nadvse častno spremstvo na njeni zadnji poti se najtopleje zahvaljujemo vsem cenjenim Ptujčanom in okoličanom. Posebna zahvala rre preč. gosp. mestnemu župniku in prožiu dr. 2agarju 7a tola?4'ne obiske in vodstvo pogreba, ter tako številDo Jnšlim Mariborčanom in Tezenčanora. Ptuj, dne 7. marca 1928. Žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljeu. Lidaja za konzorcij cjutru Ack>ii Kibuikai. Zm Narodu« tiskarno dcL kot tiskaruarja Fran JezerseL Za UoeratnJ del jc odgovoren Alojzij Novak. V* • Ljubljani. %