d 7 i
KOPER — 15. AVGUSTA 1958
postnina plačana v gotovini
I.ETO VII. — ŠTEV. 32
Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Eaneni račun 602-70-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
J^z váeh
vsebine
Sprehod po svetu Zunanjepolitični kometar Pres-
servlsa Portoroška noč
Pred sprejemom perspektivnega načrta postojnske občme Strokovno združenje kmetijski h
gospodarstev Nagrajeni, kmetovalci hrpeljske
občne Paprike so ga opekle Po sledovih stoletij Umetniške ustvaritve ljudstvu V Divači gradijo s polno paro Barba Vane pravi . . . Medconski. šahovski turnir Žensko šahovsko prvenstvo Veslaškli klub Izola Štirikratni državni prvak


dvoje pomembnih političnih nalog SZDL
Dokaj obširen je bil dnevni red posvetovanja, ki ga je v torek, 12. avgusta, sklical okrajni odbor SZDL Koper s predsedniki občinskih organizacij SZDL in zastopniki okrajne zadružne zveze. Toda razprava se je sukala predvsem okoli bližnjih volitev v zadružne svete in letošnje jesenske setve. Zato se tudi naše poročilo omejuje predvsem na ti dve akciji, ki pomenita za organizacije SZDL, zlasti na podeželju, dvoje pomembnih in širokih političnih nalog.
Najprej nekaj besed o volitvah zadružnih svetov. Novi predpisi o kmetijskih zadrugah prinašajo precej sprememb v upravljanje. Medtem ko so se druge gospodarske organizacije že leta prej razvijale v okvirih družbenega gospodarjenja in v pogojih delavskega upravljanja, so bili v kmetijskih zadrugah do začetka letošnjega leta pravzaprav le najem-niški delovni odnosi. Zadruge so bile vse doslej nekakšni zasebni delodajalci zaposlenih delavcev in nameščencev, ki po predpisih — v kolikor se sami niso včlanili v zadruge — niso praktično imeli nobene možnosti vplivanja na poslovanje zadruge. Odslej pa zadruga ni več samo organizacija svojih zadružnikov, temveč je postala družbena gospodarska organizacija, ki spada tako kot druge gospodarske organizacije poti kontrolo državnih organov. Zaradi vsega tega je tudi določena nova oblika organov upravljanja. Med temi je tudi zadružni svet, katerega mandat traja dve leti.
Prav za izvolitev zadružnih svetov pa je mimo posebnih tehničnih priprav potrebno široko pojasnjevanje, da bodo ljudje na podeželju vedeli, kakšen pomen imajo zadružni sveti. Gre tudi za to, da bodo v nove zadružne svete izvoljeni napredni kmetje, ki bodo ne samo razumeli pomen upravnih organov, temveč bodo tudi vneti propagatorji naprednega socialističnega kmetijstva in proizvodnje. In prav tu je začetek dela organizacij SZDL za to pomembno nalogo. Jasno nam mora biti, da se največkrat kmetje dokaj težko »ogrejejo« za neko novost. Če pa so stvari razložene in prikazane takšne, kakršne so,
F
lis.
Komisija za tekmovanje v kmetijstvu pri okrajnem odboru SZDL v Kopru je te dni objavila rezultate tekmovanja za največji hektarski pridelek krompirja v lanskem lotu.
V koprskem okraju se je tekmovanja za največji pridelek krompirja udeležilo 16 kmetijskih zadrug s skupaj 36 tekmovalnimi skupinami. Od skupnega zneska za tekmovanje, 7,850.000 dinarjev, so prejele kmetijske zadruge za svoje investicijske sklade 1,874,292 dinarjev, čisto nagrado v znesku 5,600.000 dinarjev pa so razdelili med tekmovalce, organizatorje tekmovanja in strokovni kader, ki je sodeloval pri tekmovanju. Najvišje nagrade so dobile tekmovalne skupine naslednjih kmetijskih zadrug: Slivje, Podgrad, Pregarje,. Prestranek, Hrenovice, Obrov in Postojna. Posamezne skupine so pridelale nad 400 kvin-talov krompirja na hektar, nekateri kmetje pri teh skupinah pa celo nad 500 kvintalov. B. A,
in če so perspektive lepe, potem bodo tudi kmetje kaj kmalu začutili, da gre pri teh novih organih razen za skupno korist, tudi za dvig življenjske ravni. Še zlasti, če nam bo uspelo vnesti novega duha v kmetijske zadruge tudi s pomočjo novih zadružnih svetov.
V zvezi z vsemi pripravami na volitve zadružnih svetov in da bi bila poudarjena politična stran volitev, so na današnjem posvetovanju sprejeli več napotil. Velja omeniti, da bi kmetijske zadruge že na polletnih občnih zborih (le-ti morajo biti nujno sklicani, ker je treba sprejeti nova pravila!) razpravljale o volitvah v zadružne svete. Izkušnje nam povedo, da se kmetje ne udeležujejo v polnem številu občnih zborov. Morda je vzrok v tem, ker kmete ne zanimajo samo suhi statistični podatki, o teh pa največ govore na občnih zborih. Načenjati in govoriti je treba o problematiki, o naših uspehih, a kri- v tizirati tudi našo kmetijsko pro- ' izvodnjo, za katero so še vedno niso povsem zavzele niti kmetijske zadruge niti kmetje sami. To je seveda samo ena stran vsebine na občnih zborih. Da pa bodo priprave na volitve pravočasno in temeljito opravljene, bi bilo najprej treba sklicati razširjene sestanke občinskih odborov SZDL, ki bi jim prisostvovali tudi zastopniki KZ in člani ObLO, govorili pa bi razen o tehnični, tudi o politični strani priprav in o volitvah samih, predvsem pa o ljudeh, ki naj bi sestavljali bodoče zadružne svete.
Kasneje bi veljalo ustanoviti posebno komisijo, ki bi pripravila tudi ves tehnični material ter sklicala po vaseh sestanke. Na te sestanke naj bi prihajali tudi ljudski poslanci, ki bi ljudem go-

vorili o naši splošni gospodarski politiki, predvsem pa o naporih naše skupnosti za povečanje in izboljšanje kmetijske proizvodnje. Obenem bi bilo moč tudi razširiti agitacijo za pridobivanje članov v KZ (doslej je v KZ v koprskem okraju le 68 "/o vseh kmetov!). Nujno pa bo, da bo tudi okrajna zadružna zveza sestavila posebno komisijo, ki bo pomagala pri pripravah za volitve v zadružne svete. Na tem posvetovanju so se dogovorili, da bodo volitve v zadružne svete razpisane 15. septembra, končane pa bodo morale biti do 15. oktobra letos. Čeprav je na videz do tedaj še mnogo časa, pa morajo biti (Nadaljevanje na 2. strani)
V soboto je Portorož -preplavila :,inoži'Xa gledalcev, ki so prišli na Portoroško noč. Berite o tem na 3. strani
VII. SEJA OKRAJNEGA ZBORA PROIZVAJALCEV
Proizvodnost dela v industriji še vedno pereče vprašanje
Na sedmi seji Okrajnega zbora proizvajalcev, ki je bila minuli petek in ki se je je udeležil med drugimi tudi podpredsednik OLO Franc Klobučar, so podrobno razpravljali o doseženi proizvodnji v letošnjem prvem polletju, o vprašanjih delovne sile in produktivnosti dela ter o finančnem stanju v »Fructusu« in o ukrepih za sanacijo tega podjetja.
Obseg proizvodnje uslug in blagovnega prometa brez kmetijstva je ocenjen v prvem polletju letos na nad 22 milijard dinarjev, to je približno 9 odstotkov več kot lani. S tem je bil letni družbeni plan izpolnjen približno 44 odstotkov. Gozdarstvo, trgovina, gostinstvo in obrt so presegli polletne načrte, medtem ko je dosežena pro-
Portorož — letošnja Meka navdušenih šahistov z vsega sveta — je v drugem tednu Medconskega turnirja za svetovno šahovsko prvenstvo. Šah je v ospredju vsega življenja v tem našem letovišču; šah je glavni predmet razgovorov domačinov in gostov. Verjetno bi najmanj govorili o šahu prav tekmovalci — če ne bi bilo toliko radovednih novinarjev, ki vprašujejo zdaj tega, drugič onega o tem in onem, kar vedo pravzaprav že sami. Najbolj običajna so vprašanja »Kdo bo zmagal?« in odgovor: »Bomo videli« ter »Kako vam je všeč v Portorožu?« in odgovor: »Zelo«.
Tega ne izjavljajo igralci in drugi visoki šahovski
(Nad, na 3, strani)

Pogled v dvorano, kjer se bije veliki boj
izvodnja v industriji v letošnjem prvem polletju za 3 °/n manjša kot lani; večina podjetij je dosegla svoje polletne plane, toda iz objektivnih vzrokov ponekod planirana proizvodnja ni bila dosežena, to velja za tovarno TOMOS in LESONIT v Ilirski Bistrici,
Obseg gradbenih del pa je v letošnjem prvem polletju kar za 10 odstotkov večji od lanskega in ga cenijo na milijardo dinarjev.
Največje povečanje fizičnega obsega pa izkazujejo podjetja za cestni promet, saj so ustvarila 92 odstotkov več uslug kakor lani. Tako povečanje gre predvsem na račun povečane prevozne zmogljivosti in pa boljšega izkoriščanja osnovnih sredstev.
Tudi trgovina izkazuje v primerjavi z lanskim prvim polletjem 20-odstotno povečanje prometa — trgovina na drobno kar za 29 odstotkov. Na tako povečanje je prav gotovo vplivala kupna moč prebivalstva kot posledica večjega števila zaposlenih in povečana turistična dejavnost ter večji obseg maloobmejnega prpmeta.
Gostinstvo izkazuje 9 odstotkov porasta in zanimivo je, da se je povprečno na enega gosta povečalo število nočnin od lanskih 4,2 na 6,4, kar je prav gotovo najboljši pokazatelj za turizem. Toda že razprava je pokazala, da bodo morali gostinski in turistični delavci v bodoče svoji dejavnosti posvetiti več skrbi in izboljšati odnose do turistov hkrati s tem, da bodo vprašanju cen dali tisto mesto, ki mu gre,
V razpravi o teh vprašanjih so se navzoči zavzemali, naj občinski zbori proizvajalcev dosledno zahtevajo od gospodarskih oi'ga-nizacij redna periodična poročila o stanju proizvodnje, da bo možno na to pravočasno ukrepati. Prevladovalo ;jc tudi mnenje, naj se občinski zbori proizvajalcev kar najtesneje naslonijo na delo organov delavske samouprave in umestno bi bilo, če bi zastopniki teh organov in kolektivov tudi obiskovali seje občinskih zborov proizvajalcev. Zbori proizvajalcev morajo postati gospodarji na svojem področju in prav je, da so neposredni proizvajalci vedno poučeni o vseh sklepih in zaključkih.
Ko so v nadaljevanju seje obravnavali vprašanje produktivno-
sti dela in plač ter zaposlenosti v našem okraju, so ugotovili, da se je število zaposlenih povečalo za celih 12 odstotkov, medtem ko produktivnost dela v prvem polletju ni pokazala tolikšnega porasta. Imenovane so bile posebne komisije, ki bodo razen vprašanj gospodarjenja v podjetjih pregledale tudi vprašanje zaposlenosti v nekaterih kritičnejših obratih v okraju, V celoti so bila potrjena tudi priporočila občinskim zborom proizvajalcev in gospodarskim organizacijam, ki jih je pripravila odborniška komisija za gospodarstvo okrajnega zbora proizvajalcev. Gre namreč za to, da se v podjetjih utrdi organizacija dela in da se dosledno uvaja delo po učinku, kar bo seveda najpravilnejše merilo za pravilno nagrajevanje delavcev in uslužbencev. Podjetja se bodo morala potruditi, da čimprej izdelajo analitsko oceno delovnih mest, kar bo osnova za izdelavo novih tarifnih pravilnikov. Premijske-mu sistemu nagrajevanja je treba posvetiti še več pozornosti kot doslej. Tudi zaposlovanju nove delovne sile in higiensko-tehnič-ni zaščiti bodo morali samoupravni organi posvetiti nekoliko več skrbi kot doslej. Kar pa zadeva vprašanje vajencev, pa so se navzoči med drugim zavzemali, naj b.i vajenci v kritičnih strokah, kjer so tudi težavnejši pogoji dela, dobili vendarle nekoliko večjo nagrado od ostalih in razne olajšave.
V ponedeljek, 11. avgusta, je motorni vlačilec Vodne skupnosti »Junon« privlekel v staro koprsko pristanišče parni bager »Gorin-ko«. Bager in klapeta, ki bagru pomaga pri delu, sta last podjetja »Bager« iz Splita, Parni bager bo poglobil morsko dno ob obnovljenem valobranu tako, da bo omogočeno pristajanje ladij z največjim vgrezom 4 m. Dela fi-nansira Uprava pomorske oblasti severnega Jadrana z Reke. Bager »Gorinka« bo predvidoma ostal v Kopru teden dni.
na dnevnem redu predsedstva OK LMS
ODHOD PRVIH ENOT IZ LIBANONA
Uradno poročilo ameriških oboroženih sil na Bližnjem vzhodu je objavilo, da se bo prvi bataljon ameriške pomorske enote začel 13. avgusta umikati iz Libanona, Poročilo tudi navaja, da se je komandant, ameriških sil v Libanonu razgovarjal s predsednikom republike Šamunom in novim predsednikom Šebabom in da so soglašali s tem, da notranja in zunanja varnost Libanona ni več ogrožena. Prav zaradi tega pa menijo ZDA, da je moč umakniti prvi bataljon ameriške mornariške pehote.
ZAR ZA UMIK VSEH TUJIH
CET Z BLIŽNJEGA VZHODA
Pred začetkom izrednega zasedanja Generalne skupščine OZN so" kairski časopisi široko pisali o tem, da ZAR zahteva umik vseh tujih vojaških enot z Bližnjega vzhoda. Časopis »Gumhu-rija« piše, da je stvarni razlog za nestabilnost na Bližnjem vzhodu in za vojno napetost predvsem zaradi tujega vmešavanja oziroma dominacije. »Drugi nimajo pravice odločati o naši bodočnosti, niti nimajo pravice voditi račune o naših čustvih,« zaključuje časopis. »Al šaab« pa med drugim piše: »ZAR ne bo sprejela nobenega predloga prej, dokler se popolnoma ne umaknejo vse tuje vojaške enote z ozemlja arabskih držav. Tuja okupacija pomeni resnično ogrožanje svetovnega miru in hkrati pritisk na Arabce, da bi zaradi teh groženj sprejele imperialistične načrte.« Komandant oboroženih sil ZAR in podpredsednik vlade, maršal Amer, pa je izjavil, da velike države morajo priznati arabski nacionalizem, a tudi, da se proti njemu
Parni flaailec v koprskem pristanišču
V koprsko pristanišče je te dni prispel parni vlačilec »Borac«, last podjetja »Brodospas« iz Splita, ki je privlekel maono »Ma-6«. Na to ladjo bo naš stari znanec »Veli Jože« naložil velike kose železa, ki jih režejo s potopljenega trupa bivše ladje »Rex«. Maona »Ma-6« je trup ladje »Rad-nik«, ki jo je »Jugoslovenska linijska plovidba« z Reke že pred leti prodala »Brodospasu« za staro železo. Z odvozom starega železa iz »rudnika« v morju ob cesti iz Kopra v Izolo se zaloga železa pod morjem stalno manjša in je sedaj ostalo še okoli 5000 ton. Teža potopljenega »Rexa« je znašala okoli 26.000 ton.
ne morejo biti z orožjem, Tudi mi se ne želimo z nikomer bojevati, toda želimo zavarovati svoje dostojanstvo.
PROTIKOLONIALNO RAZPOLOŽENJE
Delegacija ZAR, ki prisostvuje kot opazovalec zasedanju svetovne mladinske skupščine v Indiji, je poslala vsem delegacijam na zasedanju memorandum, v katerem obsoja vojno intervencijo ZDA in Velike Britanije na Bližnjem vzhodu. V memorandumu poziva mladina ZAR mladino vsega sveta, naj obsodi to anglo-ameriško intervencijo. Sploh je čutiti, da je na tem zasedanju mnogo delegacij izrazilo splošno protikolonialno razpoloženje. Zlasti se je to pokazalo v predlogu resolucije o Alžiriji, v kateri zahtevajo prenehanje vojne in samostojnost Alžiriji.
ZA OBNOVITEV
PRIJATELJSKIH ODNOSOV
Kairski časopisi pišejo, da bo konec tega meseca prispel na obisk v Kairo predsednik vlade Saudske Arabije princ Fejsal. Prejšnji teden se je namreč podpredsednik ZAR maršal Amer razgovarjal s Fejsalom in kraljem Saudom o obnovitvi prijateljskih odnosov med obema državama.
V	četrtek, 7. t. m,, je bila v vseh obrat.'h CRDA splošna stavka v znak protesta protii odpustu starejših delavcev. Stavka je popolnoma uspela. Istega dne je bilo tudi sindikalno zborovanje stavkajočih delavcev, ki ga je organizirala Zveza kovlaiarjev FIOM. Vzrok stavke je bojazen delavcev in sindikalnih voditeljev, da bi bili ti odpusti uvod v skrčenje števila obratov, kar b'i škodovalo ne samo sedaj zaposlenim, pač pa tudi tržaškemu gospodarstvu na splošno, saj bi bili prizadet napredek tržaških ladjedelnic -in železarne pod Skednjem.
Letni dopusti v obratih CRDA bodo trajali od minulega ponedeljka do '23. t. m. Zato bo borba Sindikatov v tem času nekoli'ko prenehala m se bo nadaljevala po 23, avgustu. Pričakovati je, da se bo zahteva po reštvi tega vprašanja močno zaostrila, če oblasti ne bodo zagotovile nadaljnjega obstoja obratov in izboljšanja delovnih pogojev.
Iz Rijma pa je te dni prispela vest, da bo vlada naroe.ia v ladjedeln eah CRDA gradnjo vojne ladje, znano pa še ni, količine tonaže,
v • +
Vse kaže, da bodo upravne volitve v novi tržaški občinski svet 12. oktobra. To najbolj dokazujejo velike priprave vseh strank na volitve. Tako so že ta teden demokrstjami pripravili seznam svojih kandidatov, kit jih bo 60, med katerim pa verjetno ni bivšega tržaškega župana Barl.ol.ija. Govori se, da bodo demokristjani kandidiral1! za župana bivšega odbornika Franzilla, da b. pa Bartoli prihodnjo
pomlad kandidiral za senatorja, * * *
V	valjarni železarne ILVA so te dmi uta.niili! eno lizmeno. Zatrjujejo, da za
sedaj ne bodo odpustili delavcev. » » «
Prosvetno društvo »Zarja v svobodi« iz Sempolaja je priredilo preteklo nedeljo tradicionalni koncert. To je že 13. tovrstna prireditev tega društva po vojni. Nastopili so štirje pevski zbori iln orkester »PlaiVnka« iz Sli.v-nega. Po zaključku koncerta jo bila
v Praprotu prijetna zabava. « * *
Dosedanji sekretar pokrajinske federacije KPI Vittorio Vidali, ki; je bil na zadnj.ih parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca, je Le dni odstopil. Njegova ostavka je v skladu s
OROŽJE ZA TURKE NA CIPRU?
Po poročilih tujih časopisov je pričakovati, da bo vodja ciprskih Turkov dr, Fadil Kučuk predlagal guvernerju Cipra, naj bi oborožili pripadnike turške skupnosti na otoku Cipru. Kučuk bo predlagal guvernerju Footu, naj bi 3000 pušk, ki so jih na Cipru zaplenile angleške oblasti oziroma vojaške enote, razdelili med ciprske Turke. Kučuk pa je tudi pripravljen — tako je izjavil — jamčiti, da bodo ciprski Turki uporabljali to orožje samo za samoobrambo, ne pa za napade.
BRITANIJA NA STAREM STALIŠČU
Britanski minister za zunanje zadeve je ob prihodu v New York izjavil, da ne pričakuje, da bo mogoče na izrednem zasedanju Generalne skupščine rešiti vse probleme Srednjega vzhoda. Izjavil je tudi, da je Britanija še vedno zagovornik konference na najvišji ravni.
Velika Britanija namerava
znižati število svojih čet v Zahodni Nemčiji
Angleško časopisje poroča, da je vlada Velike Britanije sklenila odpoklicati iz Zahodne Nemčije 10.000 svojih vojakov. Časopis tolmači to kot posledico nezadostnega doprinosa bonnske vlade za vzdrževanje britanskih čet, kot drugi vzrok pa vojne obveznosti, ki jih ima Velika Britanija drugje. Sedaj je v Zahodni Nemčiji 55.000 angleških vojakov.
sklepom Centralnega komiteja Komu-lKst.ine partije Italije, da bi laže opravljal svojo novo politično nalogo kot poslanec.
Za novega pokrajinskega sekretarja tržaške KPI je bil izvoljen dosedanji pokrajinski tajiuilc kovinarjev prof. Paolo Sema. Novi sekretar je star 42 let in je po rodu ,iz Pirana.
Sedaj je že znan odgovor sovjetskega predsednika vlade Hruščeva trojici zahodnih državnikov: IVIac Millanu, Elsenhowerju in De Gaullu. Pri tem pa je še vedno odprto vprašanje: alfii bo sestanek šefov vlad, loi bi bil lahko koristen za mir in posebno še glede na trenutni položaj na Srednjem vzhodu.
Kolikor ne bi upoštevali nadaljnje izkrcanje, pa čeprav manjših kontingentov ameriških čet v Libanonu, bi lahko rekli, da je na Srednjem vzhodu in v zvezi z njim prišlo do novih dogodkov, ki brez, dvoma vplivajo na pomiritev položaja v tem delu sveta. Dve stvari sta namreč močno delovali v tej smeri: (izvolitev novega predsednika v Libanonu in priznavanje republikanske vlade v Iraku tudi s strani tistih vlad, Itli so se Čutile z revolucijo v Bagdadu posebno prizadete in so to revolucijo ocenile kot udarec lastnim strategijskim in ekonomskim načrtom za področje Srednjega vzhoda.
Kolikor so razlogi, da se v odnosu na Srednjil vzhod ugotavlja nekakšno prizadevanje za sestanek Šefov vlad, lahko upamo, da bo prišlo do tega bodiisi v okviru Varnostnega sveta,
V sredo, 6. avgusta je bila v Kopru seja predsedstva OK, pred tem pa posvetovanje tehničnih sekretarjev in predsednikov revizijskih komisij pri občinskih komitejih. Na obeh zasedanjih so razpravljali o organizacijskih in kadrovskih vprašanjih ter pregledali opravljeno delo pred volitvami v osnovne organizacije in občinskimi konferencami.
Vprašanje kadrov je prišel do izraza že v predsedstvu samem, ko so analizirali delo posameznih komisij. Ne da ne bi imeli sposobnih ljudi. Dogaja se le, da so ti večinoma zaposleni v podjetjih, ki mnogokrat nimajo potrebnega razumevanja do političnih delavcev.
Tako se je izkazalo, da prav zaradi omenjenih težav delo raznih komisij pri OK ni potekalo v redu. Problem kmečke mladine Je precej pereč in naloga komisije je, da najkasneje do septembra pripravi program dela in skrbi, da bo ta tudi izvršen. Podobno je z društveno komisijo, ki ima pred seboj vse polno nalog. Tako bi bilo nujno začeti z gradnjo športnih objektov, za katere je na razpolago nekaj sredstev. Priprave na kongres klubov telesne kulture terjajo temeljito analizo dela v športnih organizacijah, potrebno bi bilo organizirati v dogovoru z Radiom Koper stalno mladinsko oddajo kot — Pokaži, odgovori — ki je med ljudstvom in mladino precej priljubljena itd.
Vse to sem navedel v ilustracijo, da si bomo o teh vprašanjih ustvarili kolikor toliko realno sliko. Okrajno mladinsko vodstvo si namreč prizadeva, da bi stanje izboljšalo, obenem pa se zaveda, da tega ne bo zmoglo samo, niti ne v kratkem času.
Prav v zvezi s tem je OK sprejel nekaj sklepov. V kratkem bodo razpisali tekmovanje tehničnih sekretarjev po občinah za zboljšanje poslovanja. Trije najboljši sekretarji bodo nagrajeni z denarnimi nagradami v znesku 15.000 dinarjev. Iz istih pobud so sklenili, da bodo predlagali SZDL, naj daje, iz svojih proračunov, predsednikom mladine po občinah občasne nagrade v znesku od 6000 do 3000 dinarjev. Nagrade bodo dajale spodbudo za delo, razen tega pa bodo tudi nekaka moralna obveznost posameznikov.
Žal pa imajo mladinska vodstva tudi take težave, ki jih ne bi smelo biti. Tako ima na primer od devetih občinskih komitejev v okraju svoje prostore samo Piran, po vseh drugih občinah pa je nemogoče dobiti za občinska vodstva skromni kotiček. Je res taka stiska? Tudi neredno prejemanje dotacij iz proračuna SZDL, nam jo letos, ko smo spet začeli z obširnimi akcijami za mobilizacijo
Generalne skupščine ali pa tud izven dejavnosti OZN.
Zal pa moramo ugotoviti, da najbolj prizadete vlade, ki naj bli sodelovale na konferenci, še vedno razpravljajo o . formalnostih sklicanja konference in tako zavestno ali nezavestno zavlačujejo sestanek na najvišji ravnli. To je tembolj obžalovanja vredno, ker bli takšna konferenca lahko v veliki meri prispevala k odstranjevanju neposredne vojne nevarnosti.
Sovjetska zveza je odbila sodelovanje na sestanku šefov vlad v okviru Varnostnega sveta, kakor sta predlagala Eisenhower in Mac Millan. Tako je pravzaprav preklicala svoj prejšnji pristanek za sklicanje konferenc takšne vrste, pač pa je predsednik vlade SZ Hruščcv predlagal izredno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Eeisenhower, posebno pa še Dulles, sta ta predlog hitro sprejela In nekateri opazovalci menijo, da jima nli žal, ker je njun prejšnji predlog o sestanku šefov vlad propadel. Kljub vsemu pa lahko trdimo, da doslej še ni bilo storjeno vse za uresničitev tako koristne pobude, ki bi lahko v znatni meri prispevala k utrditvi mliru na svetu.
v mladinske delovne brigade, delalo precej preglavic. Posebno, ker so vztrajali, naj sredstva enakomerno razporedimo tudi za konec leta, ko bo ta velika akcija že za nami.
Iz našega okraja bo na Avtocesti sodelovalo skupno okrog
460 brigadirjev. Od tega do sedaj 346 — 49 udarnikov in
okrog 90 pohvaljenih
Pred volitvami v osnovne organizacije in občinskimi konferencami, kjer bodo podajali obračun svojega dela, bi bilo dobro seznaniti se nekoliko z delom Okrajnega štaba MDB.
Če se načelno ozremo na prizadevanja OK in Okrajnega štaba MDB, in na podporo, ki sta jo dobila pri organiziranju MDB v mladini, potem lahko ugotovimo, da je mladina koprskega okraja docela izpolnila svoje obveznosti. Lahko rečemo, da jih je celo presegla, kajti med srednješolsko mladino je bilo veliko prijavljen-cev, ki v brigade niso mogli, ker je glavni štab MDB na Avtocesti omejil število srednješolskih brigad.
Iz našega okraja je do sedaj odšlo na zvezno akcijo 346 mladincev. Od tega je bilo 49 udarnikov in okrog 90 pohvaljenih. Na lokalni akciji v Ljubljani na Kodeljevem jih je bilo 60 med njimi 14 udarnikov in 30 pohvaljenih. Razen tega pa bo odšlo na zvezno akcijo še okrog 60 mladincev, tako da bo okraj Koper dal v tem letu skupno okrog 460 brigadirjev.
V brigadah je bilo 15 brigadirjev vključenih v ZK, 44 pa so jih štabi brigad predlagali za sprejem.	S. Č.
Volilve zadružnih svetov
(Nadaljevanje s 1. strani)
priprave končane prej in teme- I Ijite.
Po vsej Sloveniji so že velike priprave na letošnjo jesensko setev. Kajti letošnja žetev nam je pokazala, da so se v Sloveniji nekatere sorte italijanske pšenice zelo dobro izkazale in bodo zato tudi v letošnji jesenski setvi spet sejali največ te. Tako je tudi za koprski okraj določeno, da bo treba posejati okrog 460 ha površin z dvema italijanskima sortama pšenice: »S. Pastore« in »Generoso« (s to sorto je posejano v Italiji 56.000 ha površin). 100 ha bi prevzela posestva in zadruge, ostale površine (razdrobljene na okrog 4000 parcelah!) pa kmetijske zadruge, oz. kmetje v kooperaciji s KZ. Pri jesenski setvi gre torej za dve stvari: dokazati kmetijskim proizvajalcem, da je treba sejati preizkušene sorte pšeni7 ce, ker so odporne in dajejo najboljši donos in jih prepričati, da se bodo vključili s KZ v kooperacijo. To pa je spet politična naloga, ki jo bodo morale opraviti organizacije SZDL. Vsekakor bo treba tudi tu precej pojasnjevanja, čeprav prvi podatki kažejo, da se kmetje ogrevajo za kooperacijo. Obenem pa bo treba zagotoviti, da bodo IvZ temeljito in pravočasno pripravljene na kooperacijo in s tem tudi na jesensko setev. Posejati 460 ha ni taka malenkost, ker je treba pripraviti razen potrebnih količin umetnega gnojila (okrog 460 ton!) ves strojni park (zlasti sejalnice, katerih na tem področju ni dovolj), velike količine izbranega semena, predvsem pa je treba pravilno pripraviti za setev razstresena zemljišča. Kmetijske zadruge ne bodo imele težav za nabavo semen, gnojila in eventualnega manjkajočega strojnega parka, ker bodo dobile pravočasno potrebne kredite. Večje težave, vsaj v začetku, dokler vsa stvar ne bo stekla, bodo imele KZ z organizacijo kooperacije. Če se tega dela ne bomo pravočasno lotili in če bodo tudi organizacije SZDL na podeželju šle mimo te akcije, potem seveda ne bomo mogli računati na uspeh, saj je do jesenske setve največ tri mesece (vsaj na oblanem področju), dogovori skupin kmetovalcev s KZ za kooperacijo pa morajo biti sklenjeni čimprej.	B. A.
BUENOS AIRES: V argenliin-skem delu Antarktike so preteklo soboto zaznamoval: temperaturo 85,3 stopinj Celzija pod ničlo. To je doslej najnižja temperatura na svetu, kar so jih sploh izmerili. Kakor je znano, je v Argentini sedaj zima, in jo je zajel val mraza tako, da je temperatura zraka pod ničlo.
NEW DELHI: Monsumsko deževje je povzročilo v različnih delih Indije katastrofalne poplave. Poplavljenih je več sto vasi in voda je deloma zalila tudi New Delhi ter okolico 'in podrla več kot 600 poslopij.
AMAN: ZDA so dodelile Jorda-danu še trii milijone 830 tisoč dolarjev kot gospodarsko pomoč. Pretekli mesec je Jordan dobil od ZDA 12 milijonov 200 tisoč dolarjev, Obenem poročajo, da je ameriško veleposlaništvo v Amaau priporočilo vsem ameriškim državljanom v Jordanu, naj zapustijo to državo, če ji h zares pomembni' razlogi ne silijo, da še nadalje ostanejo tam.
WASHINGTON: Kongres ZDA je te dni sprejel doslej največji vojaški proračun v mirnem času. Proračun namreč predvideva izdatke v viišini. 39.500 mili jonov dolarjev in je za 815 milijonov dolarjev večji od vsote, kli jo je zahtevala državna uprava. Dodatni denar naj bi kril stroške gradnje vellikiih bombnikov, kakor tudi podmornic, oboroženih z v6deni-ml izstrelki • ,' n šesti h podmorn.c na atomski pogon.
'k
/'tí
\	v-	" / j
< > *! '
Odmev, čeprav šibak
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR PRES-SERVISA
VIŠEK SEZONE V SREDIŠČU NAŠEGA OBMORSKEGA TURIZMA
/J
Portorož menda še ni imel na svojih cestah in v svojih lokalih tako velike množice, kot se je zbrala preteklo soboto, da si ogleda prireditve v okviru že tradicionalne »portoroške noči«. Računajo, da je oslovske dirke, ki so bile uvod v prireditve, prišlo gledat razen domačih portoroških gostov in domačinov še kakih 4000 ljudi iz sosednjih, pa tudi oddaljenejših krajev, tako da je bilo na obeh straneh tekmovalne proge skupno nad 7 tisoč ljudi. Najhujša gneča je seveda bila na trgu med novim parkom in avtobusno postajo, kjer je bil štart in ciij dirke.
S precejšnjo točnostjo so štar-tale prve 4 vprege. Zaradi velike udeležbe — nastopilo je 29 oslovskih vpreg — so se tekmovalci pomerili m ed seboj najprej v skupinah po 4. Oslički so morali v diru vleči okrašeni voziček po kakšnih 800 m dolgi progi. Pri tem je prišlo do številnih komičnih, pa tudi razburljivih prizorov. Trme osli niti niso mnogo zganjali, zato pa so prav radi uhajali iz določene smeri; nekajkrat so nevarno zavozili med publiko.
Najboljši rezultat proge je dosegel osel Briki s štartno številko 1 in vozačem Antonom Mršnikom, in sicer že v prvi vožnji. V nobeni skupini ni prvak potreboval za progo več kot 3 minute. Izmed sedmih prvakov skupin sta se za finale plasirala že omenjeni »Briki« in pa »Linda« s štartno številko 21 in vozačem Albinom
Izvoljene lepotice so ugrabili pirati. Vendar so jih pripeljali žive in zdrave nazaj in veselje se je nadaljevalo
Benkom. Zmagal'je Briki s časom 2,27. Sledile so še tekme v jahanju na oslih. Tekmovale so tri skupine po 3. Zmagal je osel Moro s časom 2,58.
Večina publike se je nato razšla po raznih restavracijah. Ob 19. uri to soboto v Portorožu nisi mogel več dobiti prazne mize, čeprav so gostinci postavili vse, kar so jih imeli.
Nekaj po 21. uri so fanfaristi s strehe Ljudskega doma oznanili začetek »portoroške noči«. Z obale in z dveh splavov na morju so začeli švigati pod nebo snopi raznobarvnih raket. Reflektorji so osvetlili jadrnice, ki so plule po zalivu; osvetljena pa so bila tudi posamezna značilna poslopja in skupine dreves na pobočjih nad Portorožem in v Seči. Portorož, ki ima letos že itak novo javno razsvetljavo, je ,za to noč dobil še vence raznobarvnih svetilk ob glavni ulici in na trgu. Novi vodomet z dvanajstimi curki in podvodno osvetlitvijo pa je bil najlepši okras.
Na trgu se je zbrala spet ogromna množica, ki je pričakovala izvolitev »vile portoroške noči«. Buren aplavz je pozdravil prihod 8 deklet, ki so prejšnje dni bile na posameznih plesiščih izvoljene kot kandidatke za najlepšo. Ivo so se predstavile, so se odhitele preobleči v kopalne obleke. Druga za drugo so se nato pokazale publiki in sodniškemu zboru.
Medtem pa so že pripluli po
morju gusarji in močna, oborožena skupina je pridivjala na trg. Radovednost: je ugnala tudi pirate, da so mirovali, dokler je trajal izbor lepotice. Okrog pol enajstih je publika zagnala strašno tuljenje in žvižganje, ko je komisija zaradi naglice objavila napačen rezultat in se je na odru pokazala kot najlepša manj simpatična kandidatka. Komisija je prekentrolirala seštevke točk in ugotovila napako. Splošno odobravanje je pozdravilo Marcelo Kamrin, piavolaso Ljubljančanko, staro 17 let in pol, ko je stopila kot zmagovalka na oder in prejela od predsednika piranske občine žezlo v obliki trizoba ter veliko košaro rož s prikupnima lutkama v narodnih nošah. Za 4 družice vili portoroške noči pa so bile izvoljene Beograjčanki Jordanka Pančevič in Mara Dimitrijevič, Splitčanka Vekoslava Milič in Ptujčanka Mija Majer.
Vile so zaplesale častni ples z navzočimi gusarji — ti pa so jih preprosto ugrabili in odnesli na svojo barko. Šele po daljšem pogajanju so jih vrnili proti odškodnini — sodčku ruma (seveda so jih gostinci prinesli okrog in so jim podtaknili samo sodček piva). Vila in družice so sedle nato na slavnostno okrašeno kočijo in se odpeljale pokazat v vsa štiri gostinska podjetja.
Plesišča in omizja v vseh restavracijah in drugih lokalih so bila potem nabito polna do zgodnjih jutranjih ur.
prodali cele vozove, če bi se le spomnili in postavili ob tekmovalni progi kioske ali pa poslali med publiko krošnjarje. Naj bo to gostincem nauk za prihodnje pedobne množične prireditve.
Končno naj omenim še pritožbe glede manjkajočih prevoznih sredstev za povratek gostov iz drugih krajev iz Portoroža. Ker nekaj ur ni bilo nobenega avtobusa proti Kopru, se je v jutranjih urah razvilo ob vsakem avtobusu tako prerivanje in prerekanje, da je večini gostov zagrenilo vse prijetno razpoloženje portoroške noči.	Jule
Uvod v Portoroško noč je bila tradicionalna oslovska dirka. Na sliki
oslički na startu
Zdaj pa še nekaj pripomb na račun portoroške noči.
Vsekakor je treba turističnemu društvu Portorož dati vse priznanje za obsežne priprave in precej dobro izvedbo vseh prireditev, poudariti pa je treba takoj, da to pohvalo zaslužijo le nekateri člani društva, medtem ko so drugi pokazali, da se ni mogoče zanesti nanje. Ko bi vsakdo izvršil sprejete naloge, bi celotna noč potekla brez nepotrebnega čakanja in pomot.
Preskrba je bila silno slaba. Gostinci menda niso računali s takim navalom in niso angažirali dovolj pomožnega strežnega osebja. V večini primerov so se gostje zato posluževali sa|mopostrežbe, kar je samo še povečalo gnečo med pretesno postavljenimi mizami. Ce bi bile mize postavljene primerno, bi se natakarjem ne bilo treba prerivati in bi v istem času lahko postregli vsaj trikrat večjemu številu gostov. Zgodilo se je tudi, da je posameznih pijač in jedi zmanjkalo že okrog polnoči. Posebno so se ljudje pritoževali popoldne med oslovskimi dirkami, ker so morali žejni in ločni stati na soncu ali pa pustiti dirke. Naši gostinci res ne znajo izrabiti priložnosti za zaslužek; sladoleda, hladnih pijač, sadja, slaščic in podobnega bi lahko
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja!
(Nadaljevanje s 1. strani) gostje (v nedeljo je prispel v Portorož predsednik Mednarodne šahovske zveze FIDE, g. ing. Folke Rogard, isti dan tudi predsednik zahodno-nemške šahovske zveze g. dr. Dahne, v pondeljek pa se je številnim že od prej navzočim novinarjem pridružil še Brazilec Ellerman, sloviti šahovski proble-rnist) samo prvi dan po svojem prihodu v Portorož, temveč tudi po dveh tednih, ko so se tu že kar udomačili. O tem tudi pišejo svojim agencijam in listom in lahko rečemo, da o Portorožu še nikdar ni bilo pisanega, toliko in tako ugodnega. Razveseljive posledice so že tu. Najboljši hotel v Portorožu je že dobil prvo ameriško ponudbo za rezervacijo 50 ležišč za ameriške turiste za vso prihodnjo sezono.
Šahisti so zdaj v Portorožu že toliko časa, da vam vsak domačin lahko pove, kdo je ta in ta in kaj so njegove značilnosti. Naš Gligorič je na primer poznan kot edini, ki pride na vsako tekmo v jopiču in kravati; Američan Sherwin in njegova prav tako mlada soproga vzbujata splošno pozornost zaradi mode, ki je za naše pojme nekoliko ekstrava-gantna; Bronstein je znan po tem, da je vedno svetlo oblečen; Talj pa kljub ostremu pogledu velja kot eden najljubeznivejših tekmovalcev. Med Argentinci se s svojim uglajenim nastopom odlikuje predvsem Rossetto, ki ima med domačini največ znanstev, menda zaradi tega, ker se lahko pomeni z njimi, saj perfektno obvlada italijanščino (je italijanskega porekla). Mladi Fisher je znan po svojem samevanju in po tem, da pri razmišljanju vedno tišči palec v kot ustnic. O vsakem tekmovalcu vedo ljudje povedati »glavne karakteristike« — oveko-veča pa jih sproti karikaturist Remigij Bratuž, katerega je prav v ta namen najela za čas turnirja Šahovska zveza Slovenije. V petih urah, kolikor traja vsak večer posamezno kolo, ima karikaturist obilico priložnosti, da vriše vsakemu »modelu« najzna-*
"k
,1 "¿V
T t V *
* k-v


pp n
Hi Iff


Na visokem jamboru vihra 14 zastav držav udeleženk medeonskega šahovskega turnirja
čilnejši izraz. Kako so vsi tekmovalci na videz flegmatični prve tri ure in kakšna živčnost jih popade v zadnji uri, ko se znajdejo v časovni stiski. Tempo igx*anja je namreč 40 potez v rednem kolu in 16 potez na vsako uro v prekinjenih partijah.
Razen o tem, kako se počutijo (splošen odgovor: »Hvala, zelo dobro«) in kako so zadovoljni z organizacijo (spet splošen odgovor: »Zelo«) smo vprašali večino igralcev tudi o tem, na kakšen uspeh upa. Tudi v tem pogledu so vsi igralci nekako enotni — vsi neradi govorijo o svojih izgledih za prva mesta. Med naj skromnejše spada Gligorič, ki je dejal: »Srečen bom, ker bo zame res velik uspeh, če se plasiram za turnir kandidatov. Toda preveč nas je, ki želijo doseči isto .,.«
Mojster Neikirh meni, da zaradi začetnih slabših partij ni izgubil morale. »Nasprotno, to me mora samo podžigati k večji koncentraciji in še boljši pripravi partij.« Rossetto je dejal: »Upam, da se mi ne bo ponovila smola iz Dubrovnika, ko smo igrali približno v istem letnem času. Noti ene partije nisem izgubil, razen prav na svoj rojstni dan 8. septembra. No, letos bo menda ta dan prosto ...« Fisherjev Sekundant Lombardi pa meni, da je
TIDEN DNI
VELIK PORAST ŠTEVILA POTNIKOV V LETALSKEM PROMETU. Od 36.500 potnkov v lanskem prvem polletju, to je 4000 vet, kot j,h je potovalo v letošnj' h prvih G mesecih z letali JAT. Po nepopolnih podatkih pa je potovalo v juliju z našimi letali okrog 30.000 potnikov, kar je le za 6000 manj kot v vsem prvem polletju.
MOČNO SE JE POVEČAL TRANZITNI PROMET SKOZI REKO, saj je dosegel celotni: promet v podjetju Luka i skladšta na Relei v prvi polovici tega leta milijon 604 tisoč 524 ton. Povečal se je zlasU promet z Avstrijo ¿¡n Češkoslovaško, nekoliko pa se je zmanjšal promet z Madžarsko,
LETOS 2,508.000.000 LITROV KRAVJEGA IN OVČJEGA MLEKA, to je za kakih 280 nrijonov litrov več kot lani. Vzporedno s pridobivanjem mleka so narasli tudi tržni presežki, ki bodo letos dosegli okrog 800 mili jonov litrov.
V VOJVODINI SE 2E PRIPRAVLJAJO NA JESENSKO SETEV PŠENICE. Strokovnjaki menijo, da bodo prihodnje leto zasejali v Vojvod.ni z najboljšmi. vrstami pšenice 150.ooo hektarov -in. pridelali 65.000 vagonov pšenice. Z domačim' vrstami pšence bodo posejali 330.000 ha. Predvidevajo, da bomo pridelali leta 1959 prjblžno 50.000 vagonov več pšenice, kakor je znašal povprečni letni pridelek v povoj iV h letih.
JUGOSLOVANSKI IZVOZ JE V JULIJU DOSEGEL VREDNOST 10,9 MILIJARDE DINARJEV. To kaže naraščanje v primerjavi z lansk m letom, ko je v juKju izvoz prvikrat po vojn,1, presegel vrednost 10 milijonov dinarjev. V letošnj,h prvih sedmih mesecih je bil izvoz po vrednosti za 10 milijard di narjev večji kakor v Istem času lani.
OBRATOVATI JE ZAČELA NAJVEČJA TOVARNA KONSERVNII-I SKATEL V JUGOSLAVIJI. To tovarno so zgradi K v okviru beograjskega podjetja Proleter. Ker bo proizvajala pločevinaste kon-servne škatle skoraj povsem avtomata rano, bo v tovarni zaposlenih le 7G delavcev. Letna proizvodnja bo znašala pribl žno 86 milijonov konservnih škatel najrazličnejši! oblk za potrebe živilske >n kemčne industrije.
trenut.no nerazpoloženje »čudežnega otroka ameriškega šaha« posledica odsotnosti Bobbyjeve sestre, ki ga je doslej vedno spremljala, na poti iz Moskve v Beograd pa se je seznanila z nekim Dunajčanom in prav po ameriško hitro poročila. Morda se po končanih medenih tednih ali pa v interesu Bobbyjevega napredovanja še prej oglasi tudi v Portorožu.
Jule
0 O D
»VODNA BOLHA«
V bodoče bodo dirkali po morju :in po jezer.h tudi s čolni iz plast čne mase. Prvega so Angleži že spustili na vodo. Videti je kot plavajoče jajce. Dali so mu znač lno ime »Micro-boot«. Baje Je nepotopljiv in tehta okrog 25 kg. »Vodna bolha«, kot mu tudi pravijo, stane 45 funtov šterlin-gov. Motor s 4 KS, ki ga poganja, je pritrjen na zunanji strani čolna.
PREOBREMENJENOST REŠKEGA PRISTANIŠČA
V letu 1958 je promet v tem pristanišču tako narastel, da čaka pred pristaniščem dnevno 5 do 12 ladij. Zato mora uprava pristanišča skoraj vsak dan plačevati do 10.000 dolarjev stojnine tujim ladjam. Tako nastala izguba v prvem polletju letošnjega leta znaša od 150 do 200 milijonov deviznih dinarjev. Cenijo, da bo imelo reško pristanišče letos okrog 4,5 milijona ton blagovnega prometa, kar bo ponoven rekord.
Združenje jugoslovanskih pristanišč in Prometna zbornica FLRJ sta dali priporočili, da se imenujeta železniški postaji Hr-pelje-Kozina in Podgorje za pristaniški postaji koprskega pristanišča. To je zahtevalo podjetje »Pristanišče — Koper«.
Tako bo imelo izvozno in uvozno blago preko Kopra posebne ugodnostne tarife, na omenjenih postajah pa so tudi dobri pogoji za manipulacijo z vagoni.
P/l »BIIIAČ« je S. avgusta priplula v Sptifi kjer vkrcuje.
P/l »DUBROVNIK« je 10. avgusta priplula iz Port Arthurja na Reko.
M/l »GORENJSKA« je 7. avgusta zaplula v Sueški kanal na poti v Safago.
P/l »GORICA« na poti iz Housto-na za Jadransko morje.
P/l »LJUBLJANA« je 4. avgusta prešla Gibraltar na poti iz Gdanska za Jadransko morje.
M/l »MARTIN KRPAN« je 6. avgusta priplula v Piran.
P/l »NERETVA« je 5. avgusta izplula iz Zelenike za Rotter-da m.
P/l »POHORJE« je na Reki.
Pil »ROG» je ,?. avgusta priplula v Ploče, kjer natovarja za kontinent.
P/l »ZELENGORA« je na pofi iz Galverstona za Reko.
Pred sprejemom petletnega perspektivnega načrta
gospodarskega razwoja Postojne
□ □
ifH™
u
(U
C
Posebna devetčlanska komisija Občinskega ljudskega odbora v Postojni ter komisije občinskih svetov so že pripravile osnutek perspektivnega plana za gospodarski razvoj postojnske občine. O tem osnutku bodo najprej razpravljali posamezni, sveti, skupine proizvajalcev in zbori volivcev. Nato pa bo o načrtu sklepal občinski ljudski odbor konec tega meseca.
Kaže, da bo petletni načrt posvetil največjo pozornost nadaljnjemu razvoju kmetijstva na področju postojnske občine, nadalje gostinstvu in turizmu, industriji, obrti, zdravstvu, šolstvu in stanovanjski izgradnji. Tako bo med drugim predvidel povečanje kmetijske proizvodnje in živinoreje ter razširitev melioracijskih del.
Predvidel bo tudi gradnjo tovarne za predelavo krompirja v Prestranku, rekonstrukcijo obrata podjetja LIP v Postojni, zaključek obnovitvenih del v postojnski Tovarni mesnih izdelkov, povečanje zmogljivosti manjših obrtnih delavnic, dokončno izgradnjo livarne podjetja LIV v Postojni itd. Posebno pozornost bo plan posvetil razvoju gostinstva in turizma. Znano je, da je danes v postojnski občini, predvsem pa v Postojni sami, znatno večji promet, kakor je bil pred vojno. Znano pa je tudi, da imajo gostišča trenutno okrog 1100 stolov in 120 postelj, kakor so jih imela pred približno 20 leti. Zato bo nujno potrebno razširiti sedanje obrate in dograditi nove, če hočemo zagotoviti nemoten razvoj gostinstva in turizma, ki sta pomembni gospodarski panogi na postojnskem področju.
Omeniti je tudi treba, da je predvidena vrsta postavk, katerih realizacija bo vplivala na iz-
boljšanje življenjske ravni prebivalcev, predvsem s povečano stanovanjsko izgradnjo in z razširitvijo komunalne dejavnosti. Že sedaj gradijo v Postojni 120 stanovanj, ki bodo vsaj za silo omilila sedanjo stanovanjsko stisko.
Preteklo soboto in nedeljo je bilo v občini Hrpelje razdeljenih kmetovalcem 1,781.200 dinarjev nagrad za najvišji hektarski pridelek krompirja v letu 1957. Ker je bilo nagradno tekmovanje izvedeno v okviru kmetijskih zadrug, so tudi te dobile za svoje investicijske sklade 890.600 dinarjev. Razdelitev nagrad je bila pri
Novi stanovanjski bloki v Postojni
kmetijskih zadrugah v Podgradu, Pregarjah, Slivju in Obrovu.
Pobudo za nagradno tekmovanje v raznih strokah kmetijstva je dal leta 1957 zvezni odbor Socialistične zveze. Namen tega tekmovanja je bil pospeševanje kmetijske proizvodnje z izvajanjem sodobnih agrotehničnih ukrepov, o katerih imajo nekateri kmetje tudi pri nas še konservativne predsodke. Z uspehi —■ doseženimi lani pri pridelku krompirja — pa je v hrpeljski občini verjetno za vedno odpravljeno nezaupanje kmetovalcev do naprednega poljedelstva.
Iz naše občine so se prijavile za nagradno tekmovanje 4 kmetijske zadruge s 14 skupinami, v katerih je bilo 297 kmečkih gospodarstev s skupno površino krompirišč 119,37 ha. Srednji pridelek krompirja na en hektar je znašal 378,5 kvintala. Med posameznimi tekmovalci pa je bil dosežen najvišji hektarski pridelek do 525 kvintalov. Tako visok hektarski donos krompirja je v glavnem pripisati ugodnim vremenskim in talnim razmeram, vsekakor pa tudi večletnemu uvajanju agrotehničnih ukrepov ter vztrajnemu prizadevanju kmetij-
skih strokovnjakov. Rezultati iz leta 1957 zgovorno dokazujejo, da se da doseči še večji pridelek krompirja in tudi boljšo kvaliteto te poljedelske kulture, ako bi poljedelci lcrompirišča izdatneje po-gnojili, pripravili zemljo in oskrbovali krompirjeve nasade. Prav tako je koloradski hrošč ponekod uničil do 10 odstotkov pričakovanega pridelka, toča pa v nekaterih krajih celo do 20 odstotkov.
V okviru tekmovanja se je najbolje izkazala druga skupina tekmovalcev s področja kmetijske zadruge v Slivju. Na površini 8,05 hektara so pridelali 525 kvintalov krompirja na hektar. Najvišja nagrada med vsemi tekmovalci je znašala 35.670 dinarjev.
Razdelitvi nagrad so prisostvovali predsednik občinskega ljudskega odbora Anton Ovčarič, občinski odbornik dr. Juriševič in kmetijski referent Jože Korošec. Predsednik Anton Ovčarič je ob tej priložnosti naglasil prizadevanje ljudske oblasti za dvig kmetijske proizvodnje in s tem za izboljšanje življenjskih pogojev kmečkega prebivalstva. Govoril je tudi o občinskem perspektivnem planu, ki predvideva zlasti na področju kmetijstva znatne spremembe in izboljšanja. Nagrajencem in ostalim kmetovalcem je priporočil čim tesnejšo povezanost v kooperaciji s kmetijskimi zadrugami.
Na področju koprskega okraja je 11 kmetijskih gospodarstev, 3 kmetijske delovne zadruge, 9 zadružnih ekonomij ter posestvo kmetijske šole Ravne pri Pivki. Vsa ta posestva izkoriščajo 3999 hektarov zemlje, od tega 337 ha njiv, 174 ha sadovnjakov, 156 ha vinogradov, 616 ha'travnikov, 1962 ha pašnikov in senožeti, 687 ha gozdov in 68 ha močvirij ter nerodovitnega zemljišča. Na
Paprika, ta lep: zeleni, naravno svetleči', se sadež, je v poletnem času zelo iskan. Seveda — polnjene paprike v omaki, paprike v solati in še paprike na drugačne načinel Kar poživlja človeka v hudi poletni vroč.ni, pa četudi, je paprika nekoliko pekoča. Pekoča je lahko na dva načina: sama na sebi, ali pa, čc je cona papriki »pekoča«. Seveda, kilogram paprike za SO dnarjev, kakršna je bila cena zadnji teden na stojnicah pred koprsko ribarnico pni dveh prodajalcih, je tudi dokaj »pekoča«. Čudno, v trgovinah pa je bila paprika samo po G0 d n. Vendar z razliko, da je bila le-ta mnogo slabše kakovosti in manj so jo imeli, kakor že omenjena prodajalca na stojni cah. Toda, gospodinje so najraje kupovale tisto papriko po SO dinarjev. Kupovale so jo, dokler . . . Stvar s temi »pekoč'mi« cenami je namreč nekol ko drugačna!
Kmet Karel V. iz Eertokov je namreč že lani (to sicer ni točno ugotovljeno!) prišel na dokaj izvirno misel. Doma ima nekaj polja, na katerem
prideluje razno povrtnino in jo prodaja na trgu v Kopru. Te povrtnine in zelenjave sicer ni pridelal tol.ko, da bi jo mogel voziti na trg dan za dnem. Zato jc ubral drugo pot — kupoval je papriko v neki zadrugi blizu Kopra po 45, v Kopru pa jo prodajal kar po SO dinarjev. Da bi bil zaslužek še večji, sta na stojnici prodajala ločeno z ženo, a cena papriki je bila pri obeh enaka — po SO dinarjev. In tako sta prodajalca na lahek način služIla dinarje (bolje povedano: neupravičeno sta odvzemala potrošnikom denar!) žc od 27. julija dalje, kolikor so ugotovili uradni organi:. Drugi pa govorijo, da to njuno početje traja že od lani naprej.
Ko jc v soboto, 9. avgusta napravila tržna inšpekcija kontrolo na stojnicah. se je ustavila tudi pili teh dveh prodajalcih. Najbrž je Karel V. spoznal tržne inšpektorje, ker je na njihovo vprašanje, po čim prodaja papriko, je odgovoril, da po GO dinarjev kakor v trgovinah. Njegova žena pa se ni znašla, temveč je povedala po pravici. Slednjič je moral priznati tudi Karel. Imel je za opravičilo tega svojega prekupčevalskega posla več izgovorov, toda nobeno ni bilo zadosti upravičeno. Tržna inšpekcija je zaplenila še preostali h 90 kg paprike in jo oddala v trgovino, kjer so jo prodajali po G0 dinarjev za kilogram. Prodajali in prodali. Gospodinje so bile nad lepo papriko navdušene in so jo hitro pokupile po tej, še dokaj solidni ceni.
Torej pri Karlu V. iz Bertokov se je zataknilo pri papriki. Vprašanje je namreč le, če ta iznajdljivi prekupčevalec ni podobno ravnal tudi! s paradižniki, kumarami lin drugo povrtnino, ki je prodajal hkrati s papriko. Vse je mogoče, čeprav se mu je zataknilo le pri papr.kf:, oziroma so ga »pekoče« cene paprike Izdale . . . Koliko je doslej zaslužil pri prekupčevanju s to papriko, jc težko ugotoviti. Tržni inšpekclijl je namreč uspelo ugotoviti le, da je Karel V. kz Bertokov v nekaj dneh prodal 300 kg paprike in samo pri tej je zaslužil okrog 10.000 dinarjev.
Toda zdaj je njegovemu prekupčevanju — konec. Paprike so ga »izdale«, podobno pa se bo najbrž zgod lo še drugim podobnm prekupčevalcem, katerih je najbrž na koprskem trgu še precej. Seveda, tržna inšpekcija bo morala biti pri svojem delu energična, dosledna in hitra. Ta primer njenega posega pa kaže, da je ona na dobri pot!.	B. A.
teh posestvih gojijo tudi 595 glav goveje živine, kar je odločno premalo, če upoštevamo, da je večina kmetijskih posestev v živinorejskem predelu našega okraja.
Sedaj razpolagajo kmetijska posestva z 31 traktorji, kar trenutno zadostuje njihovim proizvodnim nalogam. Nimajo pa posestva dovolj priključkov za traktorje, pa tudi kmetijskih strojev imajo premalo.
Velike težave imajo zaradi pomanjkanja strokovnega kmetijskega in knjigovodskega kadra, prav tako pa tudi zaradi nezadostnega števila kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Slednjih je le ll°/o od vseh zaposlenih, pa še ti so v glavnem traktoristi, obrtniki in delovodje. Najbolj kritično stanje na tem področju je v obalnih krajih, kjer nujno potrebujejo za izvajanje del na obnovljenih površinah večje število specializiranih sadjarjev, vinogradnikov in vrtnarjev.
Vse te pomanjkljivosti vplivajo tudi na proizvodnjo. Posestva tudi niso doslej pokazala prednosti velike socialistične proizvodnje, ki naj bi bila spodbuda za razvoj sodobne kmetijske proizvodnje v obliki kooperacije s privatnimi kmetovalci. Posestva prepočasi osvajajo sodobne proizvodne izkušnje in slabo koristijo neizčrpne možnosti, ki bi jih lahko imela z uvajanjem novih metod organizacije proizvodnje in dela ter stimulativnejših sistemov nagrajevanja po proizvodnem planu,
Ker se kmetijska gospodarstva v koprskem okraju šele razvijajo,' nujno potrebujejo vsestransko pomoč, saj pred njimi stojijo številni problemi, kot so arondacija
Obvestilo
Ravnateljstvo Učiteljišča v Kopru obvešča, da bodo sprejemni izpiti za I. letnik v dneh od 26. do 28. avgusta 1958 s pričetkom ob 8. uri v prostorih gimnazije v Kopru.
Število sprejetih bo omejeno, zato bodo sprejeti samo najboljši.
zemljišč, specializacija proizvodnje, obnova itd. Mimo tega bodo morala kmetijska gospodarstva v najkrajšem času odločno poseči v politiko cen na tržišču kot protiutež monopolnemu položaju zasebnih proizvajalcev. Zato je bilo pred dnevi ustanovljeno strokovno združenje kmetijskih gospodarstev za OLO Koper, ki bo našlo tesno povezavo med posameznimi posestvi glede na problematiko enega ali drugega. Član tega združenja lahko postane vsaka kmetijska organizacija, ki je vpisana v register gospodarskih organizacij in finančno samostojna gospodarska organizacija v Sloveniji, če je njena dejavnost kmetijska proizvodnja.
Predvideno je, da bo to strokovno združenje kmetijskih gospodarstev za OLO Koper imelo v letošnjem letu milijon 300 tisoč dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Na ustanovnem občnem zboru tega združenja so izvolili tudi upravni odbor združenja ter sprejeli pravila.
KOZJANE
Poleg obnove vasi, za katero je v perspektivi vendarle predvidenih nekaj sredstev, tare Kozjane še drugi problem. Pot iz doline v vas teče po mehkem terenu in jo je zelo težko, pravzaprav nemogoče v redu vzdrževati. Zato so se odločili, da jo bodo urejali postopoma in temeljito. Kot prvo je treba zgraditi most čez hudournik v dolini. Tega dela so se z navdušenjem lotili pretekli teden. Most bo širok 3,5, dolg pa 7 m. Sedaj pripravljajo teren za postavitev betonskih temeljev. Les za ostalo konstrukcijo bodo prispevali sami, prav tako bodo sami opravili vsa težaška dela. Za material in strokovno delovno silo bo občinski ljudski odbor Divača prispeval letos 200 tisoč dinarjev. Nekaj sredstev bo ObLO prispeval tudi za postavitev brvi na poti na Misliče, ki jo uporabljajo največ šolski otroci.
-er
DVOLETNA SADJARSKO-VINARSKA ŠOLA LOŽE PRI VIPAVI
RAZPISUJE VPIS V PRVI LETNIK
S p r e j em ni pogoji:
1.	najmanj šest razredov osemletne šole ali dva razreda gimnazije; prednost imajo absolventi kmetijsko-gospo-darskih šol;
2.	starost najmanj 16 let,
3.	telesno in duševno zdrav.
Interesenti naj vložijo lastnoročno napisane prošnje na upravo šole in priložijo naslednje dokumente:
1.	zadnje šolsko spričevalo,
2.	zdravniško spričevalo,
3.	potrdilo staršev ali gospodarske organizacije, da bo redno plačevala vzdrževalnino, ki znaša 3500 dinarjev mesečno.
Po uspešno končani šoli dobijo gojenci naziv kvalificiranega sadjarja oziroma vinogradnika.
Ostale informacije dobite osebno ali pismeno pri upravi šole. Interesenti naj vložijo prošnje takoj, najkasneje pa do 30, avgusta 1958 na Kmetijsko šolo v Ložah pri Vipavi.
Ko so v ponedeljek začeli kopali jarek za napeljavo električnega kabla do novih blokov na Belve-deru je marsikdo vzkliknil: »Že spet odkopavajo sredi sezone!« Prepričani, da se bo lo dela kot po navadi vlelda najrinnj nekaj tednov. Pa ni bi'o tako. Skoraj 500 m kabla rn položili v dveh ' dneh
AVTOPODJETJE »SLAVNIK« KOPER
obvešča
da je uvedlo dodatne proge iz Kopra v Piran in iz Kopra v Izolo po sledečem voznem redu:
Odhodi:
IZ KOPRA V PIRAN: 5.15, 14.20, IZ PIRANA V KOPER: 5.45, 16.50, IZ KOPRA V IZOLO: 8.40, 15,30, IZ IZOLE V KOPER: 8.50, 15,50,
23.00
20.15, 22.00, 23.00, 24.00 18,10 18.20
PROGE SO PRIČELE OBRATOVATI DNE 9. AVGUSTA .1.958
DVOLETNA ŽIVINOREJSKA-SADJARSIvA SOLA V RAVNAH PRI PIVKI NA KRASU
razpisuje
VPIS V LETNIK ŠOLSKEGA LETA 195S/1959
Pogoji za sprejem so:
starost nad 16 let, dovršena osemletna šola ali pa dvoletna KGŠ, reflektirajo lahko tudi oni, ki so bili doslej zaposleni v kmetijski službi. Izjemno bodo sprejeti tudi učenci s šest razredi osnovne šole.
Kandidati naj pošljejo lastnoročno pisane prošnje, rojstni list, zdravniško spričevalo in potrdilo o vzdrževalnim. Mesečna vzdrževalnina znaša 5000 dinarjev.
Vpisovanje traja do 10. sept., pouk se prične 16. sept. 1958
S prirejanjem občasnih razstav v Okrajnem muzeju v Kopru (lani so začeli in že lani je bilo II občasnih razstav!), na katerih so prikazana dela predvsem likovnih umetnikov s Slovenskega Prirnor-ja in Trsta, je vodstvo muzeja te umetniške stvaritve zelo približalo ljudstvu. Upoštevati pa tudi moramo, da take razstave zanimajo tudi številne turiste, zlasti v poletnem času. V tej »Mali galeriji« v muzeju je bila v soboto odprta tudi razstava del akad. slikarja Mira Cetine. Razstavo je odprl prof. Peter Martine, predsednik upravnega odbora muzeja, ob navzočnosti okrog 30 ljudi in slikarja. Kustosinja muzeja, tova-rišica Majda Frelih, pa je v kratkem nagovoru povedala nekaj besed o umetniškem ustvarjanju slikarja Cetine. Tokrat se je Miro Cetina predstavil občinstvu s 13 deli, od katerih jih je 7 napravil letos. Kako naj na kratko povemo o razstavi, oziroma ocenimo slikar jeva dela?
Cetina je izrazit miselno izpovedni slikar. Stilistično ima svojo določeno formulo, po kateri se strogo ravna. Njegova značilnost je igra dveh elementov: prostora in linije. Formalno podreja sredstva vsebini ali motivu. Njegova motivika izrazito odgovarja njegovemu duhovnemu razpoloženju in miselnemu obzorju. Za
¿J
njegovo osebno noto pa je važno, da se njegov močan intelekt bije s čustveno senzibilnostjo. Zato dajejo njegova dela včasih vtis ironije, ali pa jedkega sarkazma, včasih pa pod krinko anekdote skrije prizadetost. Od lanske razstave je Miro Cetin zelo sprostil svoj umetniški slog, saj ne pozna več toliko togosti, vsebinsko pa je prešel od individualnih pre blemov na splošno človeške, in če je prej delal največ posamezne figure, prenaša zdaj probleme na skupine (»Mesečniki«, »Rop Sabink«, »Kopališče«). Če ne bi bile njegove duhovne konstalaci-je dognane, bi človek lahko rekel, da je predvsem slikar-deko-rativcc. Zakaj, močan smisel ima Cetin tudi za dekoracijo. Sicer pa si je vredno ogledati letošnjo Ce~ tinovo razstavo in ob posamezni sliki ugotavljati, kaj je hotel povedati z motivi. Ob tej priložnosti velja tudi omeniti Cetina kot enega najboljšega likovnega pedagoga v Sloveniji, pobudnika sodobnih prijemov likovne vzgoje pri mladini.
Cetinova razstava bo trajala štirinajst dni, nato pa bodo v »Mali galeriji« v Okrajnem muzeju v Kopru še naslednje razstave umetniških del: Sakside, Černigoja in Lukežiča, razstava jugoslovanske grafike ter razstava restavriranih ikon. B. A,
V. Šribar
FrijeTno~presiiečenje
ARHEOLOŠKA EKIPA JE ZAKLJUČILA PRVO OBDOBJE RAZISKOVANJA V IZOLI
Pristanišče v zalivu Sv. Simona je vezala z naselbino v Laborah, Wiližanu m ostalimi naselbinami v zaledju »dobro ■izdelana. cesta«. Del spodnjega ustroja cestišča 3 Robniki, ki ga vidimo v aahodnem delu zaliva Sv. Simona. Del cestišča, ki manjka,, je uničila voda
Gledališče iz Nove Gorice je na svoji turneji gostovalo v nedeljo 10 t. m. tudi v Divači z De Bene-dettijevo »Ducat rdečih vrtnic«. Dokaj številno občinstvo je mladi ansambel, ki ga vodi Andrej Jelačin, doma iz Senožeč, nagradilo s toplim aplavzom
možna dela pri arheoloških izkopavanjih: tehnično dokumentacijo že odkritih objektov. To je težaško delo brez presenečenj, vendar se je tokrat izdatno izplačalo. Odkriti zidovi in mozaiki so skozi naše risbe in meritve spregovorili z zelo razumljivim jezikom.
Ko pridemo po ozki poti med vinogradi v zaliv Sv. Simona, leži obala z odkritimi zidovi na naši • desni strani in sega v dolžino 100 m proti severu. Tu, na vogalu ob koncu poti, smo postavili izhodišče oziroma 0,00 točko za naše meritve. Na metru 22 in 32 sta 2 vogala (v karti kompleks zidov 1 in 2). Na videz nimata nobene zveze. Meritev je pokazala, da zidova tečeta popolnoma paralelno, povezuje pa jih hišni tlak (na karti označen s 3). Torej gre za dva vogala iste stavbe, za katero ne moremo rekonstruirati celega tlorisa vendar lahko rečemo, da je bila zelo velika, saj je razdalja med omenjenimi vogali skoraj 10 m, ki po vsem sodeč spadajo med notranje vogale stavbe. Na 38 in 46 m smo ugotovili 2 posamezna zidova (4 in 5), za katera danes vemo, da sta skupaj tvorila vogal. Prostor je mogel biti zelo velik, kajti njegova dozdevna diagonala je merila nad 10 m. Pod (6) sta dva zidova, ki sta med seboj paralel-
ji med njivama mat. št, 446/2 in 446/4, 50 m od morja (8,9). Sonda, ki smo jo izkopali vzdolž omenjene meje je rezala dva stanovanjska prostora. Prvi, na vzhodni strani sonde je bil dolg 1 m. Tla so bila pokrita z mozaikom iz sorazmei*no velikih in grobih belih kamenčkov. Ob robu sobe je tekla bordura, sestavljena iz 11 paralelnih vrst kamenčkov: z vsake strani pasu, ki je bil sestavljen iz 5 vrst črnih kamenčkov je vzporedno tekel pas sestavljen iz 3 vrst belih kamenčkov. Glede na borduro tečejo ostale vrste moziaka pod kotom 130". Vsa površina tega mozaika je močno obrabljena, posebno pa ob zidu na zahodni strani sonde. Onkraj tega zidu začenja drugi mozaik, sestavljen iz manjših fino obdelanih belih kamenčkov. Mozaik je sestavljen izredno dobro in na solidni 20 cm debeli podlagi. Na površini je videti sledove močne uporabe. Na 0,4 m od zidu teče bordura široka 0,4 m, kot vidimo na fotografiji (sama kita pletenine je sestavljena iz 4 pasov in je široka 0,23 m). To je pleteninasti ornament v tisti razvojni stopnji kakor ga poznamo
konec I. in v II. st. n. e.
*
Oblika pristanišča in njegove dimenzije vidimo na karti. Toda to je suhoparen podatek. Zal mi je, da nismo mogli fotografirati pod vodo, kajti vsakemu bralcu bi privoščil vsaj delček tistih čudovitih občutkov, ki človeka obdajajo pri raziskovajnu pod vodo. Tedaj, ko smo si mi ogledovali in merili pristanišče, je bilo nad pomolom komaj 0,7 m vode. Pogled na zidove sestavljene iz blo-
staniščih. Bloki, ki so služIli kot krona zidu so razmetani na obeh straneh pomola.
Medtem, ko je valobran uničen in so njegovi bloki razmetani v širino do 10 m ob prvotnih temeljih, je bankina "v popolnosti ohranjena in jo lahko smatramo kot izhodišče za proučevanje prvotnih tehničnih podatkov o pristanišču: globino vode, višina posameznih zidov itd.
Tudi tukaj, kot na celi naši Jadranski obali, smo se srečali s problemom pogrezanja obale na eni strani in erozijskimi naplavinami na drugi. Prvotna višinska razlika med bankino in mozaiki je bila 2,7 m. Vmesni prostor je bil na suhem. Danes je polovica tega prostora pod vodo, to se pravi ves pas naselbine ob pristanišču. Ako bi predpostavili, da je bil vrh bankine samo 0,7 m nad vodo in dodamo še 1,3 m, ki je danes potopljen čez bankino, se je ta obala pogreznila za ca. 2 m v 1700 letih, to je okoli 1 mm letno. To res ni vznemirjajoče, posebno še, če imamo na drugi strani tako močno zasipanje terena, tako da je od Izole — otoka v zg. srednjem veku postala danes celina in da je na porušeni Haliaetum erozija nanesla sloj zemlje do 0,8 m. Vendar celotna bilanca govori v prid nadmoči morja.
Po našem zakonu o spomeniškem varstvu mora raziskovalec kulturne objekte, ki jih je od-kopal tudi konservirati. V našem primeru je raziskovalec — odkri-telj morje. Zidovi antičnega mesta štrlijo v zrak kakor i-ebra konja, ki je poginil od lakote in žeje v puščavi in čakajo, da jih
seboj paralelni. To isto velja tudi za prostore v katerih smo odkrili mozaike (8 in 9) in zid 7, ki so oddaljeni 50 do 200 m. Torej je jasno, da ne gre za slučaj, temveč, da je mesto bilo zgrajeno po nekih določenih urbanističnih načelih. Mogoče ne bo preveč drzno, ako postavimo domnevo, da je srednjeveška Izola, ki je v osnovi še danes ohranjena, imela svoj urbanističen vzor v antičnem Haliaetumu.
Med gradbenim materialom iz katerega je bilo zgrajeno mesto, smo našli razen domačega laporja in tipične rimske strešne in zidne opeke tudi več vrst materiala iz katerega so izdelovali tlak v hiši in mogoče tudi na dvorišču. Od tega gradiva naj omenim sledeče vrste: kamnite kocke z osnovnico dolgo 7 cm, opečne ploščice 10 X 6 X 2,5 cm, keramične kockice z osnovnico dolgo 3 cm, keramične šestero-kotne prizme z osnovnico 2 in višino 3 cm, mozaične kamenčke z osnovnico od 0,08 do 1,5 cm. Mozaični komenčki so bili beli, črni in rožnati. Ko že obravnavamo tlak, naj še enkrat omenim mozaike, ki smo jih odkrili na me-
I
^^naslov članka, ki sem ga zastavil preden sem začel s pisanjem, se mi je prikradla napaka. Naše delo sem označil kot raziskovanje. Zares napačno, saj arheologi smatramo za terensko .raziskovanje tisto delo, ko sami in z našimi pomagači — delavci, z lopato in krampom v roku poskušamo v zemlji odkriti sledove človeške ustvarjalnosti v obdobjih najstarejše zgodovine nekega kraja ali cele dežele. Vsaka pest odkopane zemlje pomeni novo nestrpnost in pričakovanje, vsaka nova najdba novo prijetno vznemirjenje in zadovoljstvo. In tako delo teče brez naglice naprej. Včasih so potrebna leta za kako pomembnejše odkritje. V Izoli je imelo morje vlogo raziskovalca in ga ima še danes. Njegove časovne perspektive segajo v nedogled. Zato je potrpežljivo in dela s sistematsko zagrizenostjo. Ob vsaki tramontani (zahodni veter) odgrize večjo ali manjšo količino obdelovalne zemlje pod katero leži Haliaetum. V zadnjih 35 letih je požrlo kakih 1000 m3 zemlje, in kaj je odkrilo morje pod zemljo smo se pogovorili v članku v pretekli številki našega lista. Nam arheologom ni ostalo nič drugega kot da izvršimo po-
na in z razdaljo nekaj več kot 2 m. Po vsem sodeč zidovi dveh različnih hiš ali dvorišč ob tesni uličici, ki je vodila v pristanišče. Ob analizi smeri, pod katerim so zidovi postavljeni, presenečeni ugotavljamo dve dejstvi: vsi zidovi, čeprav očigledno pripadajo raznim stavbam, so orientirani severo-vzhod-jugozahod, oziroma pravokotno na to smer in so med
Od leta 1922 do danes je voda odnesla pas zemlje dolg okrog 100 in širok 15 do ¡20 m. V profilu novonastalega brega do 0,8 m pod površino je gradbeni material. Plast zemlje nad njim je enotna po strukturi in je tudi enkratno nanesena. Pogled na profil od 12 do 14 m. Med kamnom, ki je služil kot gradbeni material vidimo tudi kos rimske strešne opeke
Novo odkriti temelji rimskih hiš in pristanišča v zalivu Sv. Simona - Izola
Izkopali smo sondo m v njej zagledali del čudovitega mozaika
kov dolgih tudi do 4 m naredi na človeka mogočen vtis, Razen pomožnega prostora, ki ga je ugotovil že Degrassi ob bankini, je še en prostor, tik ob prejšnjem, toda ob pomolu. Tega do sedaj še nismo mogli kopirati, ker je močno razdejan. Pomol je danes ohranjen 2 m nad dnom, 1,7 m pod gornjim robom je stopničasto razširjen, kot pri današnjih pri-
vaiovi tramontane razdejajo in končno pogoltne morje. Zdi se, da bi v tem primeru vlogo konzer-vatorja morali prevzeti mi. Možni sta dve rešitvi. Strokovni radovednosti arheologov in zgodovinarjev je kmalu zadoščeno: kar je ogroženo se odkoplje, dokumentira in zasuje. Stroški so minimalni. Čeprav bi kot arheolog s to rešitvijo lahko bil zadovoljen, se mi to upira kot človeku in državljanu. Oglej — Aquilea ima okoli 3000 m2 mozaikov in s tem danes služi vsako leto milijone, Haliaetum mogoče ne dosti manj. Res je, Haliaetum je bil v antiki po vsemu daleč od Ogleja, vendar danes bi Haliaetum kot turistično-gospodarska točka na naši obali bil v naših razmerah naš današnji Oglej.
Danes se govori in načrtuje o urbanistični ureditvi tega dela Izole. Ali ne bi bilo smotrno in v duhu naše zakonodaje, da oba problema rešujemo skupno?

Podjetje »Kraški zidar« iz Sežane bo imelo v Divači še vedno polne roke dela. Pred nedavnim je izlicitiralo gradnjo 16 stanovanjske železniške hiše, katere temelje bodo začeli kopati že te dni. Stavba bo stala okrog 40 milijonov dinarjev.
Kmalu bo dokončana tretja petstanovanjska hiša za delavce, ki so zaposleni pri razdelilni transformatorski postaji v Divači, pod streho pa je tudi že logar-nica. Hitro napredujejo tudi dela na osemletni šoli. Po vsem sodeč bi bila šola lahko pravočasno dokončana, če se ne bodo preveč zavlekla mizarska dela, s katerimi ima opravka »Mizar« v Prva-čini. Bila bi res škoda, če bi se dela zavlekla na račun pouka.
Ob železnici je v teku adaptacija starih stanovanj, ki so bila zgrajena že za časa Avstrije, Zal je tu pri začasni izselitvi družin
nastal v enem primeru nepotreben prepir, ki izvira iz tolikokrat ožigosanega stališča: tebi odločbo in ključe, meni pa stanovanje. Ali je res treba uporabiti silo, kjer lahko obvelja zdrava pamet?
Ob novih stanovanjskih poslopjih, ki jih gradijo podjetja, pa je opaziti na več mestih gradnjo enostanovanjskih privatnih hiš. Tako dobiva Divača polagoma, a vztrajno, povsem novo lice,
-er
so taborili
POZIV
na prijavo terjatev dn obveznosti nasprolli podružnicam ital jansltfh bank in drugih denarnih zavodov, ki so poslovali na priključenem ozemlju,
Z odločbo Državnega sekretariata za finance FLRJ št. 5GG z dne 26. aprila 195G 'in odločbo guvernerja Narodne banke FLRJ štev. «9-XVII-1956 je bila Narodna banka FLRJ, Centrala za LRS v Ljubljani postavljena kot likvidacijski organ za likvidacijo vseh italijanskih bank. hranilnic ter drugih kreditnih ustanov, ki so poslovale na ozemlju, priključenem v smislu mirovne pogodbe z Italijo in dodatnih sporazumov k FLIJJ.
Pozivamo v zvezi s tem vse upnike lin dolžnike podružnic italijanskih bank, hranilnic in drugih kreditnih ustanov, Iti so poslovale na ozemlju, priključenem k LR Sloveni jli, da NAJKASNEJE DO 30. SEPTEMBRA 1958 prijavijo vse svoje terjatve oziroma dolgove, depozite, to je vrednostne in druge papirje na naslov:
NARODNA BANKA FLRJ CENTRALA ZA LRS
V LJUBLJANI, pravni oddelek.
Zaradi pospešenja postopka naj upniki in deponenti vrednostnih papirjev predlože vsa potrebna dokazila o svojih zahtevkih. Prijave naj bodo čim popolnejše in naj vsebujejo vse potrebne podatke, ki bodo omogočili ugotavljanje resničnosti prijavljenih zahtevkov.
Upniki bodo o dnevu, ko se bo začelo izplačevanje, posebej obveščeni, bouisi neposredno ali preko tiska.
Posebej opozarjamo na prijavo in ureditev zemljiškoknjižno zavarovalnih bremen.
Glede amortizacije izgubljenih ali uničenih hranilnih knjižic velja postopek, kakor ga" je za take primere predpisala Narodna banka FLRJ.
Iz
NARODNE BANKE FLRJ, CENTRALE ZA LRS, pravni oddelek
Postojnsko planinsko društvo je letos priredilo več uspelih izletov v bližnje in oddaljene kraje. Pri tem so se najboljše izkazali člani mladinskega odseka.
Društvo je pretekli mesec priredilo taborenje na Klinu pod Prisojnikom (Krnica), ki se ga je udeležilo 12 članov mladinskega odseka. Med taborenjem so priredili izlete na bližnje vrhove. Tako so najmlajši šli na Vršič in na Mojstrovko. Ostali mladinci pa so šli na Vršič in na okoliške hribe.
Med taborenjem je bila posebna skrb vodstva, da so se mladi planinci seznanili s planinstvom in planinskimi postojankami. Ves čas taborenja je vladalo pravo planinsko tovarištvo, prostovoljna disciplina in veselo razpoloženje.
Z mladimi planinci je bil tudi predsednik PD Postojna, Ivan Rozman »Očka«.
»Ština«
Postojnski mladinci, na Špiku
TOVARNA MESNIH IZDELKOV POSTOJNA
PREDELAVA IN PRODAJA
VSEH VRST MESNIH IZDELKOV
TOVARNA PISALNIH STROJEV LJUBLJANA —- SAVLJE 18 a
izdeluje
PISARNIŠKE PISALNE STROJE ZNAMKE »EMONA«
z normalnim in dolgim valjem PRENOSNE PORTABEL PISALNE STROJE »SAVA« v kovčkih in RAZMNOŽEVALNE STROJE »T O P S« GESTETNER
LAMA
TOVARNA KLJUČAVNIC IN KOVINSKE GALANTERIJE
DEKANI
Izdelujemo: KLJUČAVNICE, OBEŠANKE, OKOVJE IN POHIŠTVENE KLJUČAVNICE — ŠČITNII^E ZA ČEVLJE IN DRUGE IZDELKE KOVINSKE GALANTERIJE
i'' V V
(sij
: ëMw,
psia
.......if
»JADRANSKI STRAŽARJI« NA VISOKEM
»Jadranski stražarji«, mladi taborniki iz Izole, so za nekaj časa zapustili Jadran in se preselili v Poljansko dolino. Tabor so postavili pod vznožjem Polhograj-skega hribovja, na Visokem pri Poljanah, prav tam, kjer je preživljal svoje proste dni pisatelj dr. Ivan Tavčar in kjer je tudi pokopan v grobnici pod smrekovim gozdom. V taboru je 25 pionirjev, ki skupaj z vodnikoma preživljajo počitnice in se pripravljajo za nadaljnje taborniško življenje. Mnogi so prvič pod platneno streho in nekateri, čeprav so člani taborniške organizacije, še niso položili prvega izpita in se zanj pripravljajo prav zdaj — v taboru. Taborniško življenje jim prija in nanj so se hitro privadili. Običajno zadostuje samo žvižg piščalke, ki naj jih opomni, da so v taboru, kjer se je treba ravnati po posebnih pravilih. Posebno pazijo na red pod šotori in tekmujejo med seboj. Taborniški ogenj in igre so jim v veliko veselje in tudi izletov se vesele, saj imajo zdaj najlepšo priložnost, da si ogledajo in spoznajo Poljansko dolino. Tabor vodi predsednik okrajnega taborniškega sveta Pavel Lešnjak,
POUČNA EKSKURZIJA NA KOPRSKO
Vodstvo kmetijsko-gospodar-ske šole iz Ponikve na Štajerskem prireja vsako drugo leto poučne ekskurzije za svoje učence. Na petdnevni letošnji ekskurziji so se ti učenci pred dnevi ustavili tudi na Koprskem. Z velikim zanimanjem so si ogledali kmetijsko posestvo v Škocjanu, kjer so se zanimali ne samo za trsne in breskove nasade, temveč tudi za sodobno mehanizacijo, ki jo uporabljajo na tem obsežnem posestvu. V podjetju »Vino-Koper« pa so si ogledali številne tamkajšnje obrate za predelavo vina in izdelovanje brezalkoholne pijače kokte. Vsekakor je bila ekskurzija, ki jo je vodil upravitelj kmetijske gospodarske šole, Avrelij Roje, finansiral pa jo je ObLO Šentjur pri Celju, za mlade učence zanimiva in poučna.
B. A.
Kobilicc so zelo nevaren škodljivec našemu kmetijstvu, saj uničujejo vse zelenje, lotijo pa se tudi lesa, gnoja, figovega listja pa tudi oblek. Pred dnevi so nekemu kmetu v Mali. j i kobilice preluknjale celo srajco, v Divači pa nekomu kapo.
Kobilice se lotijo vsake stvari, le maka, oleandra in gloga ne napadajo.
Najbolj priporočljivo je za-praševanje z Bentoxom 20 in Lin-danom 2. Beniox 20 lahko uporabljamo samo na njivskih kulturah, Lindan 2 pa na povrtninah ter namiznem grozdju. Vse vabe, zastrupljene s strupi, izdelanimi na osnovi DDT ali HCII, so človeku in živalim neškodljive. Najbolje je, da vabo napravite tako: 100 kg otrobov je treba zasladiti z melaso in priliti 12 do 15 litrov \rode, v kateri je 3 do 5 litrov tekočega Lindana ali Pantakana oziroma 5 kg Lindana ali Pantakana v prahu. Vabe je treba raztrositi v zgodnjih jutranjih urah, ker so v tem času kobilice najbolj požrešne.
OBISKALI SO SOŠKO DOLINO
Občinski odbor Zveze vojaških vojnih invalidov v Ilirski Bistrici je priredil te dni izlet na Vipavsko in k izviru Soče. Tega izleta se je udeležilo 128 članov ZVVI, med njimi osebni vojni invalidi, vojne vdove in otroci padlih borcev. Izletniki so bili zelo navdušeni nad lepotami teh krajev, saj jih je marsikateri izmed njih prvič videl. Ob povratku z izvira Soče, kjer so imeli kosilo, ¡so obiskali še Kobarid ter njegove bližnje kraje.
ŠTUDENTSKI SEMINAR V ANKARANU
V Ankaranu bo 15. avgusta začel seminar za 140 študentov ljubljanske univerze, ki ga prireja UO ZŠJ. Seminar bo delal po komisijah, ki bodo obravna-
vale politična, kulturna, organizacijska in športna vprašanja. V okviru tega pa bo poseben tridneven seminar za člane ZK.
Namen seminarja je predvsem pridobiti kadre za delo na Združenjih in v pokrajinskih klubih, ki so zadnje čase v precej kritičnem položaju.
Predavanja vidnih političnih delavcev — Vide Tomšičeve, Staneta Kavčiča in Borisa Ziherla — bodo dala seminarju res kvaliteten značaj.	s. Č.
OBISK NA VREMŠČICI
V nedeljo popoldne so člani mladinskega odseka Planinskega društva Postojna nesli planinsko štampiljko na Vremščico in jotam spravili v za to pripravljeno skrinjico. Tako bodo planinci, ki bodo obiskali ta vrh, lahko obogatili svojo planinsko izkaznico z. žigom iz Vremščice. Preko Vrem-ščice teče tudi planinska tranz-versala, ki gre preko Postojne (Nanos, Peena reber) Vremščice-do Kopra (Slavnika). »Ština«
SENOŽEČE
Pri nas je pred kratkim gostovalo gledališče iz Nove Gorice z igro »Dva ducata rdečih rož«. Najprej so imeli predstavo za va-ščane in okoličane, potem pa še za bolnike v Zdravilišču TBC. Delo je režiral domačin Andrej Jelačin, ki je igral tudi glavno vlogo. Gostje so obiskali tudi Divačo, v načrtu pa imajo še nekaj gostovanj v koprskem okraju. Ko bodo s temi gostovanji končali, bodo odšli na daljšo turnejo na Avtocesto. Senožečam so bili z igro zelo zadovoljni in si še želijo takih obiskov. S. Č.
2000 VAGONOV SLADKORJA BO ZNAŠALA PROIZVODNJA nove sodobne tovarne za sladkor v Bi-tolju. Doslej so že vložili v gradnjo te tovarne 67o milijonov dinarjev, do prihodnjega leta, ko bo tovarna dograjena pa bo potrebno investirati še m-lijarclo 400 milijonov dinarjev. Sedaj grad,:jo veliko dvorano, kjer bodo name-st li najsodobnejše stroje za proizvodnjo sladkorja.
Pred nekaj dnevi so zaključili v Zavodu za ghiho mladino v Portorožu prvi tečaj za nepismene. Tečajniki se bodo sedaj izučili raznih poklicev
Ne veste, kako me mika, da bi vzel v precep portoroško noč! Pa ne samo noč, ampak tudi dan. Toda razmislil sem o tem in prišel do zaključka, da se ne izplača: do prihodnjega leta bodo itak pozabili na moje nasvete, pa če bi bili še tako dobri. Pustimo torej to reč pri miru. Tistim pa, ki se je niislijo še udeležiti, svetujem, naj si za to priložnost sposodijo v muzeju kak srednjeveški viteški oklep in vzamejo s seboj potrebno hrano in pijačo. Tako bodo morda le srečno prišli domov s celimi rebri in z zadovoljstvom v želodcu.
Vidite, pa sem mimogrede zdrknil na gostinsko področje. No, ko smo že tu, pa še eno iz Triglava. Škoda, da sem pozabil, kako je že ime tistemu duhovitemu natakarju, ki sem mu naročil slivovko, pa mi je prinesel jajčni konjak. Veste kaj mi je odgovoril, ko sem ga opozoril na pomoto? »Ha,« je rekel, »tista pri sosednji mizi bo šele pogledala, ko ji bom, namesto kon/jaka prinesel slivovko!«
Še lepša pa se mi je pripet\la v piranskem Metropolu. Naročil sem dva obložena kruhka in takoj so mi lepo postregli. Pa se je vmešala, blagajničarka, češ da je preveč salame. Spravila se je nadiijo kar z golimi rokami, da jo »prešteje«. Ker se nisva mogla zediniti, koliko salame mora pravzaprav bili in ker me je ob tem., ko je mešala ponji, minilo poželenje po sendvičih, sem stor-niral naročilo in odšel na boljše. Meni je bilo malce nerodno, ker so vso zadevo opazovali trije tuji turisti in se sladko smejali, njej pa nič.
Ko sem se vrnil v Koper sem naletel na skupino ljudi pred avtobusno postajo. Razpravljali, so o tem, koliko je stara Stam-piljka z datumom, ki jo pritiskajo na vozovnice. Hoteli so po 2'sej sili, da je še izpred vojne, pa sem jim pojasnil, da to ni res, saj ni na niej Mussolinijeve letnice. Pri Adriji pa se jim je čudno zdelo, kan se sploh prerekajo. Prav takšne štampiljke namreč uporabljajo vsa podjetja v sosed-
nji Italiji, pa se nihče ne spod-tika.
Tudi v Raven bi bil rad stopil. Prišel sem pa le do Šmarij, kjer sem obstal na križišču. Prebral sem napise: Koštabona, Puče, Šmarje, celo sv. Peter je bil tam, Raven pa nikjer. Sicer pa je samo štiri letal odkar se je vas preimenovala in sv. Petru tudi ne morem zameriti, če se tako upira.
V Šm-arjah sem potem samo še pogledal, kako kmetijska zadruga v lepem domačem jezilczi obvešča svoje člane, da odkupuje »para-dajs« za industrijo. Povedal sem jim, da se to pravilno piše »para-dajz«.
Vabili, so me tudi v Gabrovico, pa nisem utegnil. Vendar vam moram povedati, da so nekoliko hudi name. Zaradi Hstega vino-toča v partizanski tehniki. Zato, ker sem zapisal, da je to naredila krajevna organizacija ZB, Pravijo. da to ni res. ampak da. si je tehniko »sposodil tisti, ki je imel ključe« kar na svojo roko. Drži pa. da smo ga tam pili.
Upam, da se to ne bo ponovilo in vas prav lepo pozdravljam
Vaš Vane
TELES
VZGOJA * ŠPORT*
§
* TELESNA VZGO,
MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V PORTOROŽU
K.
Z odigravanjem prekinjenih partij tretjega in četrtega kola je "bila v torek zaključena slaba četrtina turnirja. Splošno mnenje šahovskih strokovnjakov je, da je -večina partij potekla v znaku previdnih medsebojnih spoznavanj in merjenj moči. Večini ša-histov gre za to, da ob približno ■enakovrednih partnerjih dosežejo s previdno igro rajši samo pol točke^ kot pa da s tveganimi potezami izgubijo morda prav tiste pol točke, ki utegne biti ■odločilna v končnem plasmaju.
Rezultati prvih petih kol so naslednji:
I.	kolo: Benkö—Füster 1:0, 'Fisher—Neikirh remi, Panno— Fachmann remi, Talj—De Greift 1:0, Larsen—dr. Filip remi, Brori-stein—Gligorič remi, Averbach— •Cardoso remi, Sanguinetti—Ma-tanovič remi, Olafsson—Szabo 1:0, Petrosjan—Sherwin 1:0.
II.	kolo: Matanovič—Panno remi, Szabo—Talj 0:1, Cardoso— Larsen remi, Rossetto—Benkö remi, Sanguinetti—dr. Filip remi, •Gligorič—Averbach remi, Neikirh—Bronstein remi, Pachman —Olafsson remi, De Greift— Petrosjan remi, Füster—Fisher 0:1.
III.	kolo: Fisher—Rossetto re-
mi, Bronstein—Fiister 1:0, Aver-bah—Neikirh 1:0, Larsen—Gligorič 0:1, Sanguinftu—Caiu.i>č>o remi, Panno—dr, Filip remi, Olafsson—Matanovič remi, Talj— Pachman remi, Petrosjan—Szabo remi, Shervvin—De Greiff 1:0.
IV. kolo: Szabo—Shervvin 1:0, Pachman—Petrosjan 0:1, Matanovič—Talj 1:0, dr. Filip—Olafsson remi, Cardoso—Panno 0:1, Gligorič—Sanguinetti remi, Neikirh— Larsen 0:1, Fiister—Averbah 0:1,
Rossetto—Bronstein remi, Benkö —Fisher 1:0.
V. kolo: Averbah—Rossetto 1:0, Larsen—Füster 1:0, Sanguinetti— Neikirh 1:0, Olafsson—Cardoso 1:0, Talj—dr. Filip 1:0, Petrosjan —Matanovič 1:0, De Greiff— Szabo 0:1, prekinjene pa so bile partije Bronstein—Benkö, Panno —Gligorič in Sherwin—Pach-mann.
Stanje po V. kolu: Averbah in Petrosjan 4 točke, Talj 3,5, Larsen in Sanguinetti 3, Gligorič, Bronstein', Benkö, Matanovič, Panno, Olafsson in Szabo 2,5, Fisher in dr- Filip 2, Rossetto, Cardoso in Pachmann 1,5, Nei-kireh in Sherwin 1, De Greiff 0,5 ter Füster 0 točk.
Jule
I
V XIV, mednarodni kolesarski dirki »Po Jugoslaviji«, ki je bila pretekli teden s startom in ciljem v Ljubljani, je zmagal med posamezniki Jugoslovan Nevia Volčič, med moštvi pa Jugoslavija v postavi Valčič—Žirovnik—Petrovič. Dirke so se udeležili kolesarji sedmih držav in ker je bila borba za prvo mesto zelo ostra, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so jugoslovanski kolesarji imeli izreden uspeh. V VI. etapi te naporne dirke je skozi »leteči« cilj v Kopru pretekli petek prvi privozil član Odreda — posameznik iHrovat. Na sliki: kolesarji ivozijo skozi Koper
V nedeljo, 10. avgusta, je bilo v Zadru mladinsko državno prvenstvo v veslanju. Veslaški klub Izola si je na tem prvenstvu priboril tri naslove državnega prvaka, in sicer: skiff mladinke (Novak Mira), double scull starejši mladinci (Dudine Luciano in Ba-ričič Ivan) ter osmerec mladinci (Barut Jadran, Kleva Lucijan, Tul Armid, Bertoncelj Jože, Kre-Belj Karel, Juriševič Silvo, Milutinovic Dušan, Kočevar Stanko in krmar Kodarin Narciz). Ostale ekipe VK Izole so dosegle dve drugi mesti — double scull mla-
Žensko šahovsko prvenstvo Jugoslavije
V nedeljo, 10. avgusta 1958, se je pričelo v Izoli žensko šahovsko prvenstvo Jugoslavije. Prvenstva se je udeležilo 16 žena iz 4 republik in Avtonomne pokrajine Vojvodine.
Prvenstva so se udeležile Jocič, BiH, I. kat; Cirovič, Srbija, moj-
vič : Petrovič 1:0; Kitonič : Veli-mirovič 0:1; inž. Nedeljkovič ¡Jocič 1:0; Katalinič : Pihajlič 0:1; Lazarevič : Radenkovič remi; Vin-celjak : inž. Ročič-Pelak remi.
Po tretjem kolu ženskega šahovskega prvenstva vodi inž. Ne-deljkovičeva s 3 točkami, sledijo
Z ženskega šahovskega prvenstva Jugoslavije
ster, štirikratna državna prvakinja; Štruc, LRS, I. kat.; Katalinič, NRH, I. kat.; Jovanovič, Srbija, I. kat.; Lazarevič, Srbija, mojster, 4-kratna državna prva--kinja; Kitonič, NRH, I. kat.; Vin-celjak, NRH, mojstrski kandidat; inž. Ročič-Pelak, NRH, mojstrski kandidat; Velimirovič, Srbija, mojster; Radenkovič, Vojvodina, mojster, enkratni državni prvak; Petrovič, Vojvodina, mojstrski kandidat; Pihajlič, Vojvodina, I. kat.; Timofejeva, Srbija, mojster, 4-kratna državna prvakinja; Piberl, Slovenija, I. kat.
Do sedaj so bila odigrana tri kola:
I.	Jocič : Piberl odloženo; Cirovič : Timofejeva remi; inž. Nedeljkovič : Pihajlič 1:0; Štruc: Petrovič 1:0; Katalinič ¡Radenkovič 0:1; Jovanovič : Velimirovič remi; Lazarevič : ing. Ročič-Pelak prekinjeno; Kitonič : Vinceljak pa remi,
II.	Piberl : Vinceljak remi; inž. Ročič-Pelak : Kitonič 0:1; Velimirovič : Lazarevič remi; Radenkovič : Jovanovič 1:0; Petrovič : Katalinič remi; Pihajlič :.Štruc 1:0; Timofejeva : inž. Nedeljkovič 0:1; Jocič : Cirovič 1:0.
III.	Cirovič : Piberl 1:0; Štruc: Timofejeva prekinjeno; Jovano-Radenkovičeva 2,5, Vclimiroviče-
dinke in četverec mladinke in eno tretje mesto — double scull mladinci.
Prvenstvo je potekalo v znamenju ostre konkurence. Pred mnogoštevilnim občinstvom je nastopilo 250 veslačev in vesla-čic iz 20 klubov. Udeležba v posameznih disciplinah je bila močna, in sicer do 12 ekip, zaradi česar so bile že v soboto kvalifikacijske polfinalne tekme za četverec in skiff mladinci. Od deset naslovov državnega prvaka je VK Branik iz Maribora osvojil 4, VK Izola 3, VK Drava Osijek 2 in Lini Rovinj 1. Na ta način sta dva slovenska kluba odnesla sedem naslovov državnega prvaka od 10, kar je dokaz nedvomnega napredka veslanja v Sloveniji.
Veslaški klub Izola je s tem zmagoslavno zaključil uradni del letošnje veslaške sezone. Razen omenjenih naslovov državnega prvaka si je VK Izola priboril dva naslova republiškega prvaka ter državno prvenstvo. V kategoriji članice prvega razreda. K temu je dodati še odličen uspeh na VI. Istrski regati v Kopru, tri prva mesta na regati v Novem mestu ter prvo mesto mladinskega osmerca v Celovcu pred reprezentanco Trsta in Avstrijske Koroške.
Do konca sezone bodo verjetno še dve okrajni regati in mogoče še ena istrska regata. Obenem je treba omeniti, da so tri veslačice VK Izole na pripravljalnem treningu državne reprezentance v Subotici, od koder bodo odpotovale na Poljsko, kjer bo konec tega meseca evropsko prvenstvo v veslanju v Poznanju.
A. E.
va in Pihajličeva z 2 točkama itd.
Igra se vsak popoldan od 17. ure dalje v domu DPD Svoboda Izola.	db
ODLIKOVANI STRELCI
Dne 8, avgusta 1958 je v počastitev desete obletnice ustanovitve strelstva v Jugoslaviji imel Okrajni strelski oclbor Koper v Domu armije v Postojni slavnostno sejo. O pomenu in razvoju strelstva v Jugoslaviji je govoril predsednik Okrajnega strelskega odbora Medveš Marijan, Za zasluge pri razvoju 9trelstva so bili ob tej priložnosti odlikovani naslednji tovariši:
1.	s srebrno medaljo Strelske zveze Slovenije podpolkovnik Radženovič iz Postojne,
2.	s. srebrno medaljo Strelske zveze Slovenije Markežič Nedelj-ko iz Kopra,
3.	s srebrno medaljo Strelske zveze Slovenije Medveš Marijan iz Izole in
4.	■/. bronasto medaljo Strelske zveze Slovenije zobozdravnik Sever iz Portoroža.
Na tej seji je podpolkovnik Ci-hak Drago iz Kopra izročil Okrajnemu strelskemu odboru diplomo Sveta za kulturo in prosveto OLO Koper v znak priznanja za delo na področju telesne vzgoje.
Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih mest pri Avtoturističnem podjetju »SLAVNIK« KOPER
razpisuje naslednji delovni mesti:
1 MENJALCA-KO
za menjalnico na obmejnem bloku Krvavi potok (Kozina)
1 MENJALCA-KO
za menjalnico na obmejnem bloku Škofije
Za navedeni delovni mesti je predpisana primerna šolska izobrazba z znanjem vsaj enega tujega jezika. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja
Prijave pošljite tajništvu podjetja v Kopru
GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE
»M E R K U R« LJUBLJANA — TRUBARJEVA C.
nudi svojim odjemalcem veliko izbiro raznega blaga, in sicer: TEKSTILNO BLAGO, KONFEKCIJO, MODNO KRATKO BLAGO, GALANTERIJO, KOZMETIKO, GOSPODINJSKE STROJE IN POTREBŠČINE, RAZNE UVOŽENE ARTIKLE PO KONKURENČNIH CENAIi OBIŠČITE NAŠ IN SE PREPRIČAJTE!
trUCmrsk© USlim®
OPRAVLJA SOLIDNO IN PO KONKURENČNI CENI RIŽANSKI VODOVOD KOPER
		
	ifXjGLU>KL	)PtD
■ts	3	
KOPER: 15., 10. In 17. avgusta francoski barvni film — G.nemascope PROSTORA JE SE ZA ENEGA, 18. ¿n 19. avgusta francoski film PARIŠKO PODZEMLJE, 20. lin 21. avgusta ameriški barvni film — Oi-nemaseope BELO PERO.
IZOLA: 15. avgusta poljski film SKRIVNOST	ZAPUŠČENEGA
OKNA, 16. in 17 .avgusta francoski film PARIŠKO PODZEMLJE. 18. in 19. avgusta ameriški film OSUMLJEN, 20. in 21. avgusta francoski film BELEZNICA MAJORJA TOMPSONA.
PIRAN: 14. i>n 15. avgusta ameriški barvni film TROJE ZA REVIJO, 15. ¡'n 1C. avgusta ruski barvni fIm NOVOLETNI PLES :in nemška film NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI, 17. lin 10. avgusta ,Italijanski barvn1. film MLIN LJUBEZNI, 19. .in 20. avgusta ameriški barvni film BREZPOMEMBNI LJUDJE
PORTOROŽ: 15, avgusta ruski barvni film NOVOLETNI PLES, IG. in 17. avgusta nemški film NI PROSTORA ZA DAVJE ŽIVALI, 18. avgusta amenški barvni film BREZPOMEMBNI LJUDJE, 19. avgusta italijanski barvni film MLIN LJUBEZNI, 20. avgusta jugoslovanski film V MREŽI, 21. avgusta (italijanski barvni', f.lm VERDI,
POSTOJNA: 15., IG. .in 17. avgusta ameriški barvni film SEMENJ ZELJA, 19. .in 20. avgusta 'italijanski barvrii fi lm PLAZA.
SEŽANA: IG. in 17. avgusta ameriški film TARZAN V PUŠČAVI, 19. in 20. avgusta jugoslovanski film KRVAVA SRAJCA, 21. in 22. avgusta amenški film P02ENI JOE.
Zahvala
Tovariš Silvijo Pegan, šofer lokalnega avtobusa Piran—Sečovlje, zasluži javno pohvalo in mojo zahvalo za poštenost, ker mi je vrnil denar (mesečno plačo, dodatek in otroški dodatek), ki sem ga izgubila na avtobusni postaji v Piranu. Ana Šega, učiteljica
NEDELJA, 17. avgusta
8,00 Kmetijska oddaja: Ureditev velikega vrtnarskega obrata ob Rižanii
—	8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša nedeljska reportaža: Mladost na avtocesti — 9.20 Zabavna glasba — 13.45 Za našo vas
—	14.lo Jankovičeve vesele skladbe — 14.30 Sosedni kraju 'in ljudje — 15.00 Ves bi — 15.15 Glasba po željah — 15.45 Zaključek.
PONEDELJEK, 18. avgusta
7.15 Glasba za dobro jutro — 7 30 Vesti — 7,40 Glasba za dobro jutro — 7.4o Jutranji koledar — 13 30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,¿5 Glas-ffSf r?Hleta,_.14'30 Športna oddaja -
15.zaključek! S10V^ke
TOREK, 19. avguste
Vesti ZA dv,0bro Jutro - 7-3° 7 l 0 .GI,asba za dobro jutro
~~ ^ L	koledar _ 13.3() JVesti
—	".40 Kmetijski nasveti — 1345 iz
—	14 «f r fVe\a H-30 0kno v sVet
—	14.40 Filmska glasba - 15.00 Vesti
me	Slasba, vmes rekla-
me — 15.20 Naroane pesmi in plesi' ■z raznih krajev - 15.40 Zaključek!
SREDA, 20. avgusta
Vesti -'fanV?? Kd°broJutro ~ ™0 •tT,? t T '-40 Glasba za dobro jutro — 7.4o Jutranji koledar - 13,30 Vesti -13.40 Kmetijski nasveti - 13 45 Od me S dc\ me'°dlje - 14.20 P oSifn^ počitn.cah: Pionirji! .iz Sežane 7n ni
Pol» £,a leto,va"JU v Kop™- 14« fs 10 li°haenSki <?ktet ~ »•<» Vesti -
—	15 oZnata,v"a S asba,- vmes reklame
—	15.20 Harmon, jkarsko orkester »Ka-juh« izvaja skladbe I. Zajca J Kuharja 'in J. Gotovca.
ČETRTEK, 21. avgusta 7.15 Glasba za dobro jutro — 7 •?n Vesti - 7,40 Glasba za dSbro jutro -
IJ.40 Kmeti jski nasvet' — 13 js n™
S£ie,nbacha: oni'J v pod!
»fii, 1 Vol.ika vojvodinja Gerol-fH1^3 - U-00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci: govori pred"
Kf™ OLO Nova
GRADBENO PODJETJE »OBNOVA« V IZOLI sprejme takoj mlajšo moč, lahko začetnik, za mezdni oddelek. Prednost imajo osebe z dokončano srednjo šolo. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe poslati do 20, avgusta 1958 na upravo podjetja. »EMPORIO DELLO SCAMPOLA-ME«, Trst, ulica Mazzini št. 40, nudi pošiljke svile, nylona, popelina, rafije in tiskanega blaga. — PRAVA PRILOŽNOST, VELIKA UGODNOST — Prodaja samo na težo. DVOKOLESA od 7.000,— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter »Vespe«, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pietá 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. OPREMLJENO SOBÓ ali sobico nujno rabi soliden starejši intelektualec. Naslov in informacije v upravi lista. KOMFORTNO TRI IN POLSOB-NO STANOVANJE NA REKI zamenjam za enako ali večje v Kopru. Naslov in pojasnila v upravi lista.
Preklic
Preklicujem neresnične besede, ki sem jih govoril o tovarišu Edu Gačniku, Izola, Bezengijeva ulica, in se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Starman Emil,
Piran, Maksimilijana 5
I
mestu, take valove je burja gnala, Kriš se je trudil na žive in mrtve, da je opogumil oba slabllča. Poudarjal je, da se še noben čoln ni vrnil, če je dosegel to obalo. Nedvomno mora biti kje v bližini zavetje. Tako je lriinila ena ura, minila je druga.
»Ako bi vidva, fanta, vlila nekaj tiste kave. ki sta jo zavila v odeje, v svoji vesili, bi se že premaknili z mesta,« se je liudo-val Cok, »tako pa samo nekaj gibljeta in niti za funt teže ne potisneta naprej.«
Nekaj minut pozneje je Sprague znova potegnil veslo v eoln. »Ne morem več,« je rekel ,in v njegovem glasu so bile solze.
»Tudi z nama je taka,« je odgovoril Kriš, Ml mu je bilo, da bi se zjokal alii pa koga ubil, »pa vendar rineva naprej.«
»Nazaj, ne naprej! Obrnite čoln!«
»Cok, primi pa ti za čoln, če ta noče,« je poveljeval Kriš.
»Primem,« je Ml odgovor, »ta naj pa led drobi.«
Toda Sprague ni hotel izročiti vesla in tudi Stine je nehal veslati; eoln se je začel polagoma pomikati nazaj.
»Obrnite, Dimač,« je ukazal Sprague.
_ In Kiliš, ki ni nikoli v svojem življenju klel, se je sam sebi začudil. »Hudič naj me vzame, če bom to storil,« je odvrnil divje. »Veslo v roke, pa veslajte!«
V trenutkih onemoglosti se zgodi, da v ljudeh ugasne slednji čut človeškega dostojanstva. Tak trenutek jc napočil tedaj. Vsak izmed štirih mož je dosegel to usodno točko. Sprague je potegnili izpod plašča samokres in pomeril na Iiriša, Ici je krmaril. Ta ni še nikoli! v svojem življenju zrl v cev samokresa, toda v tem hipu se mu jc zdel ta dogodek prav malenkosten. Popolnoma naravno se mu je zdelo, da mu Sprague moli samokres pod nos.
»Ce samokresa takoj ne odložite, vam ga bom vzel in vam zdrobil glavo z njim.«
»Ce ne obrnete čolna, vas ustrelim,« je grozil Sprague.
Takrat pa je Cok posegel vmes. Prenehal jc kršiti led in stopil Spraguu za hrbet. »O, kar ustrelite,« je rekel in zavihtel sekir.co. »Strašno rad bi pogledal, kakšne možgane imate. No. le začnimo z bojno igro.«
»To je upor,« se jc oglasil Stine. »Ko sta sprejela službo, smo se zmenili, da bosta poslušala najine ukaze.«
Cok se je obrnil proti njemu. »O, tudi vi pridete na vrsto, kakor hitro končam z vašim dragim prijateljem. Vi, prašlčje-glavi klafač, vi!«
»Sprague,« je rekel Kriš, »samo trideset sekund časa! Spravite samokres in začnite veslati!«
Sprague se je hipec obotavljal, potem se je kratko, hripavo zasmejal, spravil samokres in začel veslati.
Še dve uri so se muOili, za vsako ped na svoji potii ob peneči se obali, dokler se ni celo Kriš začel bati, da so zgrešili smer. Tedaj pa, ko je bil tudi že sam pri volji, da krenejo nazaj, so zagledali ni'ti dvajset čevljev široko tesnico. ki je vodila v zavetje, kjer so najbesnejši zagoni burje komaj rebrili površino. Bil je to zaton, kamor so sc zatekali drugi čolni v prejšnjih dneh. Pristali so ob nizki obali. Gospodarja sta obležala v čolnu, Kriš in Cok pa sta postavila šotor, zanetila oceni :n začela kuhati.
NOV SPTJTNIK
Sovjetsltii znanstveniki napovedujejo nov velik tehnični podvig. Izstreliti nameravajo še enega Zemljinega spremljevalca in siccr nič manj kot 35.000 km visoko. Nov sputnik naj bi bili opremljen s televizijskimi releji, ki lyi prenašali program sovjetskih televiziji; škili postaj, da bi ga lahko sprejemam brez kakršnihkoli motenj po vsem svetu.
Protiatomske demonstracije. Dogodki na Srednjem vzhodu so razburkali množice po vsem svetu. Zato so bile v številnih državah velike demonstracije proti napadalni politiki, ki pomeni nevarnost nove vojne. V Tokijn se je zbralo na glavnem trgu in okoliških ulicah nad 600.000 ljudi, ki so še posebej demonstrirali proti poskusom z atomskim orožjem
AVTO TEŽAK 41 KG
¡Moskovska tovarna avtomobilov »Gorki« je začela (Izdelovati majhne potniške avtomobile, izdelane iz nezdrobljivega stekla. Vozila so dvosedežna, tehtajo pa vsega skupaj komaj ■11 kilogramov.
USODNO IME
V južnoafriškem mestu Prc-toria je bil nedavno obsojen na devet mesecev zapora neki. 2-3-letni nameščenec zaradi tatvine osemdeset funtov šterlin-gov. Ta se piše Adolf Hitler.
Fixstern-profesor"
»Ljuba fanta, vzemita vendar denar,« jima je klical Breclc.
Cok je vstal, pa mu je spodrsnilo jn nenavadno naglo se je sesedel v vodo. Čoln se je nagnil in se nato zopet uravnal.
»Naj zlodej vzame denar!« je dejal. »Prinesite rajši tisto steklenico! Zdaj, ko je stvar končana, se mi zdi, da imam mrzle noge; bojim se, da iztaknem nahod.« —
Zjutraj so po stari navadi odrinili med zadnjimi. Breclc, ki ni b.l vešč brodarstva in katerega »moštvo« sla sestavljala njegova žena in nečak, je navsezgodaj razdrl svoj šotor, naložil čoln m odpotoval. Stine ¡In Sprague pa nista poznala hitrosti in menda celo nista mogla razumeti, da vsak trenutek lahko pritisne mraz in jih zalcuje v led. Mečkala sta in mečkala, povsod sta bila napoti, venomer sta odlašala odhod in prizadevala Krišu in Coku nepotrebno delo.
»Veš kaj, spoštovanje do boga izgubljam, ko vidim, da je ustvaril dve talci zmoti v človeški podobi.« Tako je Cok izrazil svoj stud do obeh mehkužnežev.
»Zato pa si ti toliko bolj pristna roba,« je menil Kriš in se nasmehnil. »Cim dlje te gledam, tem bolj spoštujem boga.«
»Kajne, da je dobro pogodil, ko me je ustvaril?« sc je smejal Cok, da bi si pomagal iz zadrege, v katero ga je spravil tovarišev poklon.
Vodna pot je vodila preko jezera Labarge, Tu ni bilo toka, temveč le štirideset milj dolg vodni pas, ki ga je bilo treba pre-veslati, ako ni slučajno vlekel pravi veter. Toda čas pravega vetra je žal minil. Od severa je pihala ledena burja, da je šlo do kosti.
Vodna površina je pocl njenim pritiskom valovila in zelo ovirala veslanje. Pa to še ni bilo vse. Naietaval jc sneg, ki ga je neslo po burji, vesla je v mrazu pokrivala poledica, ki jo jc bilo treba večkrat kršiti s sekirico. Sprague in Stine sta morala prijeti za vesla, kadar je prišla vrsta nanju. Vmes pa sla seveda potrpežljivo lenarila. Kriš je dobro vedelj da mora veslač vreči vso svojo težo na veslo; opazil pa je, kako sta gospodarja varala celo pri veslanju. Navidezno sta napenjala vse svoje sile, v resnici pa sta držala vesli v ostrem kotu, tako da vodni odpor ni bil prevelik. Co!n je zato komaj lezel naprej.
Po treh urah veslanja je Sprague potegnil svoje veslo v čoln in rekel, da bodo čoln obrnili nazaj, k ustju reke, kjer je
bilo udobno zavetje. Stine mu je pritrjeval. S tem je bilo več težko priborjemh milj izgubljenih. Drugi in tretji dan so prav tako brezplodno poskušali preveslati jezero. K ustju reke so od White Horsa neprestano prihajali novi čolni. Tako se jih je nabral cel roj, več kot dve sto. Vsak dan je dospelo štirideset do petdeset čolnov, pa so le trije in štirje srečno preveslali do severozahodne obale iin se niso vrnili. V zatonih se je začel pojavljati led, ki se je polagoma širil. Bilo je očividno, da bo jezero zamrznilo v nekaj dneh.
»2e davno bi bili na oni strani, če bi onadva imela vsaj toliko duše lcakor morski pajki,« je rekel Kriš Coku na večer tretjega dne, ko sta sedela ob ognju ¡in sušila mokre mokasine. Saj bi biU danes lahko prišli čez, pa sta ukazala iti nazaj. Samo eno uro se in zahodna obala bi bila naša. Taka sta kot dva otroka v pragozdu.«
»Tako je,« mu je pritrdil Cok. Nekaj trenutkov je obračal svoj mokasin nad plamenom in premišljeval. »Poglej no Dimač Od tod do Dawsona je še sto milj. Ce nočeva obtičali tulcaL morava nekaj storiti. Kaj praviš?«
Kriš ga je gledal in čakal.
»Teh dveh otročajev ne smeva več poslušati,« je nadaljeval Cok, »Ukazovati res znata in denar razsipati tudi, toda kljub temu sta otrocicka, kakor si rekel. Ce liočeva dospeti v Dawson, morava midva prevzeti vodstvo.«
Spogledala sta se.
»Pa naj bo,« je rekel Kriš in podal tovarišu roko, v znak, da odobrava predlog.
Drugo jutro še preti zoro jo Cok zagrmel budnico: »Alo, pokonci! Skobacajta se ven, zaspanca! Kava je pripravljena! Lc hitro ponjo! Potem odrinemo!«
Kljub temu, da sta Stine in Sprague godrnjala in se pritoževala, sta vendar morala odriniti dve uri prej kot po navadi. Burja jc rezala vedno ostreje In kmalu so jim bila lica pokrita s tenko plastjo ivja, medtem ko so bila vesla docela okovana v led. Tn ure so se ti štirje možje borili s prirodnimH silami. Dva sta veslala na vse lcriplje, eden jc stal ob krmilu, eden pa je kršil led. Počival ni nobeden, le vrstili so se. Severozahodna obala se je_ čedalje bolj bližala. Burja pa je bila vsak trenutek hujša. Končno je Sprague nehal veslati, češ da ne more več Colc, lci je to videl, je takoj zgrabil za veslo, čeprav bi se bil moral njegov cdmor komaj začctii.
»Razbijajte led!« je ukaza! in ponudil Spraguu sekirico.
»Kaj pomaga,« se je umikal ta, »ko pa nam ne bo uspelo! Vrnimo sc!«
»Naprej gremo,« je rekel Cok. »Razbijajte led in ko se »osle spet bolje počutili, boste prijeli za veslo,«
Z nadčloveškim naporom in delom so končno dosegli obalo toda b:la je polna skal in peiV.n. Nikjer ni bilo zavetja, lcier bi bili lahko pristali.
»Kaj nisem pravil?« je dejal Sprague.
»Niti začivkali niste,« ga je zavrnil Cok.
»Obrnimo!«
Nihče nI odgovoril. Kriš je vodil čoln v varni razdalji ob obali. Včasih so se z vsakim sunkom vesel pomaknili za čevelj naprej, včasjih pa je bilo treba dva ali t.ri sunlce, da so ostali na
ANGLEŽI GRADIJO VSEMIRSKO LADJO
Po poročilih angleškega lista News Chronichle je neka angleška tovarna začela graditi prvo letalo za polet v vesolj-stvo. Gre za nekak poskusni leteči krožnik, v katerem bo prostora za dva človeka.
JAVNE KNJIŽNICE V SZ
Carska Rusija je po sovjetskih poročilih premogla 13.900 javnih knjižnic, medtem ko jih je bilo konec leta 1957 v vsej Sovjetski zvezi 150.000. Ena javna knjižnica odpade potemtakem na 13 GO sovjetslc.h prebivalcev. Po isti statistiki pride javna knjižnica v Angliji na 82.000, v ZDA na 21.G00 in na Švedskem na 5000 prebivalcev.
Pošast jezera Loch Ness.% Poročali smo že o velikanski neznani pošasti, Jc i baje živi v tem jezeru na Škotskem. Govorice krožijo že več desetletij, posebno pa še od leta 1934, ko je nekdo s teleobjektivom posnel pričujočo fotografijo. Kljub raziskovanju jezera pa doslej še niso našli ničesar, kar naj bi potrdilo, da v njem res živi skrivnostna velikanka
BOGAT LOV
Lansko leto so v vodah Antarktike ujelli rekordno število kitov. Po podatkih mednarodnega biroja za lov na kite so jih ujeli natančno 58.737.
ATOMSKO KOSILO
Pred kratkim so priredili v Parizu prvo »atomsko« kosilo za so znanstvenikov, ki se ukvarjajo s poskusi konserv.I-ranja raznovrstne hrane z ga-ma žarki. Servirali so več vrst mesa, sočivja lin druge hrane, ki je bila konservirana na ta naBin in se ohranila zdrava ter užitna več kot leto dni. Po mnenju ..znanstvenikov, ki so se udeležili tega nenavadnega koslila, bodo tovarne za lconser-viranje živil že leta 19G0 široko uporabljale atomski postopek.
Polet v stratosfero z deset tisoč žuželkami. Dva oficirja ameriške mornarice sta se pred dnevi diH]gnila s posebnim balonom 26.000 metrov visoko. Na tej višini sta se zadržala 36 ur, da bi ugotovila, kako bodo razmere v stratosferi vplivale na žuželke, ki sta jih imela s seboj v balonu kar 10.000
astronom Iz Miinchena. 15,000 zahodnonemških mark je Ker-nu pogoltn i njegov konjiček. Njegova zvezdama pa je brez dvoma najsvojevrstnejša v Evropi,
ORJAŠKA IIIDROCENTRALA
Na Volgi je začela obratovati hidroelektrarna »Kujblšev«, ki je največja elektrarna na svetu, Njenih dvajset agregatov bo dajalo 2,100.000 kW električne energije. Elektrarna stoji 900 km zahodno od Moskve in so jo začeli graditi leta 1950, Poslopje, v katerem stoje generatorji in turbine, je dolgo 700 in visoko 80 m. Zelezobc-tonski jez hidrocentrale je širok 980 m in skozenj preteče 40.000 kub kov vode v sekundi. V centralo so vgradili 7,4 milijona kublčn.h metrov betona,
FILMSKI INTERMEZZO V BERLINU
Kot znano je Berlin, nekdanja nemška prestolnica, od zaključka druge svetovne vojne razdeljen na štiin; dele, ki jih upravljajo in nadzorujejo Rusi, Američani. Francozi in Angleži. Nedavno so tudi tam imeli filmske slavnostne igre pod naz-lvom »BerlOnale«. Med drugimi so Amerčani predvajali svoj nov,i film »Pota k slavi«, ki drastično prikazuje častihlepno nasilnost nekega francoskega generala v prvi svetovni; vojni, Komandant francoskega sektorja v Berlinu je vzel svojega generalskega prednika takoj v zašč.to in je prepovedal predvajanje filma na francoskem mestnem področju.
Bolgarija je znana po svoji proizvodnji rožnega olja. To je glavno izvozno blago, ki prinaša državi lepo devize. Na. sliki vidimo desti-lacijske naprave v eni izmed tovarn za pridobivanje dragocene dišave iz vrtnic
BERLIN—MOSKVA— TEHERAN
Sredi julija je vlak prvič odpeljal potnike '¡.z iranskega glavnega mesta neposredno v Moskvo in dalje do Berlina. Vzpostavljena je direktna železniška zveza med Srednjo Evropo in Perzijo, Odtlej od-premljajo v Teheranu sleherni dan direktni vagon do Berlina. Po potrebi bo proga podaljšana še dalje proti zahodu,
— Pravite, da so mi kot uliti. Zakaj me potem ne tiščijo?
Mnogokrat beremo o prometnih nesrečah, ki so nastale zaradi okvar, na gumah. Največkrat je temu kriva hitrost. Poskus, ki ga prikazuje naša slika, nam kaže, kako se gumijasti plašči na avtomobilskih kolesih, deformirajo pri hitrosti 145 kilometrov na uro. Najmanjša napaka pri. izdelavi zadostuje, da pride do eksplozije in nesreča je tu
»Janez IMcsšteniprofesor, so nadeli kmetje iz spodnjefran-kovske Vasice Sleinmark svojemu rojaku in vrstniku Jo-hannesu Kernu, Cigar zagonetno vedenje jih je vedno spravljalo v čudenje in posmeh. Ves ljubi dan, kot oni sami, je garal na polju, zvečer pa namesto k počitku je rinil v hr.b, kjer si je na vrhu postavil leseno kol'bo brez oken. Večkrat se je šele ob zori vračal domov. Zdaj ve vsa vas in vsa dežela, da je danes sedemdesetletni kmet presedal in še preseda cele noči ob opazovanju zvezd. (F.ixstern pomeni zvezda stalnica.) Od mladih diui je skrbno hranili, da jc lahko uresničil svoj življenjski sen; ured'1 si je lastno zvezdarno. popolnoma sam si je sestavil oba velika teleskopa. Ob strani mu je stal le nek! znani
To bo rekorderka! Komaj dobro poldrugo leto stara Debora Fird iz Floride se je v treh. tednih naučila plavati, da je veselje. Zdaj pa že trenira skoke v vodo z meter visoke deske. Kot vidimo, ji tudi to gre kar dobro od rok