POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—•. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št H 335 — Podružnice: Ljubljana. De* lavska zbornica — Celje. Delavska zbornice. — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov značaja vsaka beseda Din . mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščence m, vsaku beseda Din 0.50 Ste v. 15 t Maribor, torek, dne 6 februarja 1940 • Leto XV Socialni napredek najboljša pridobitev miru S. Leon Jouhaux je govoril po angleškem radiu. Generalni tajnik francoskih svobodnih strokovnih organizacij, s. Leon Jou-haux, je imel ob priliki sestanka med francoskimi in angleškimi strokovnimi organizacijami v Londonu po angleškem radiu govor, v katerem je med drugim dejal: »Že na prvem sestanku med francoskimi in angleškimi strokovnimi organizacijami v Parizu smo očrtali skupne smernice za reševanje delavskih problemov v vojnem času. Ko se zdaj drugič sestajamo v Londonu vemo, da je ■povezanost delavskih interesov v obeh deželah ena izmed glavnih osnov angle-škc-francoskega sodelovanja- Vemo, da je delavski razred s svojimi pridobitvami, težnjami in svoboščinami ogrožen s • : . . i- i. ... . nameni to- talitarizma. Ne moremo in ne smemo dovoliti, da bi zavladala sila in krivica. Ne bomo dovolili, da bodo naše organizacije uničene, kot so bile nemške. — Nočemo usode, ki je doletela Češkoslovaško in Poljsko. Nismo- hoteli vojne, dokler nam ni bila usiljena. Tradicije francoskega in angleškega delavskega gibanja so tradicije miru. Te tradicije nam pa ne dovoljujejo, da bi odpustili tistim, ki so pripravljali in hoteli vojno. Da, mi želimo resničen mir, mir, ki dovoljuje delavcem delati, Re da bi ga bilo vsak trenutek strah, da ga bo mobilizacija odtrgala od rodbine in dela, mir, ki daje svetu tiste svobodne pravice, katerih se delavstvo strastno oklepa. Angleški in francoski delavci vemo, da je socialni napredek osnovni temelj Resnične demokracije. Zato hočemo izboljšati, kolikor je to v današnjih razmerah možno, pogoje za življenje delavskega razreda. Resničen mir se ne more doseči brez velikih naporov in trdne vplje. In vendar je naš končni cilj socialni napredek, ki m-ora biti najlepša Pridobitev miru.« Balkanska zveza za nevtral nost in mir Pogodba je podaljšana za sedem let Fuzija radikalov In JRZ Volitve v skupščino. važni stvari sta sedaj v ospredju. - JRZ želi spojitev s staro radikalno stranko. Glavni odbor starih radikalov ?ra„Y’' . aTSa) ?e nieŽ°va stranka obnovi, člani JRZ in drugi pa naj pristopijo pri krajevnih organizacijah v radikalno stranko. Stališče radikalov je sicer razumljivo, otežkoča pa proces konsolidacije. Srbska radikalna stranka ne mara v svoji sredi posebnih skupin kakor je to JRZ. Enotnosti tudi še ni, kdaj naj se iz-vrše volitve v narodno skupščino. Dr. Maček in radikali so za takojšnjo iz-vedbo volitev, dočim sta JRZ in z njim slovenski del za odgoditev volitev, ki se naj vrše šele potem, ko bo urejeno banovinsko vprašanje za Srbijo in Slovenijo. — V Zagrebu so prepričani, da 2maga mnenje, da je treba izvesti najprej volitve in potem nadaljevati s preureditvijo samoupravnih edinic. Po svobodnih volitvah bo šele jasno pravo razpoloženje naroda. Po dvodnevnih posvetovanjih zunanjih ministrov držav Balkanske zveze je bilo dne 3. februarja objavljeno uradno poročilo o konferenci, ki pove, da je konferenca sklenila podaljšati veljavnost pakta držav Balkanske zveze za nadaljnjih sedem let, t. j. do 1. 1948. Zunanji minister ,Cincar-M.arkovič je v svojem govoru naglasil, da bo Balkanska zveza služila miru in miroljubnemu sodelovanju na Balkanu. Države Bal- kanske zveze imajo dolžnost, da z modrostjo in opreznostjo zagotove mir Balkanu. One hočejo ostati nevtralne in upajo, da bo ta njih nevtralnost spoštovana od vseh držav, ki so zapletene v vojno. Posebej je še naglasil, da je zadržanje obeh nečlanic Balkanske zveze: Madžarske in Bolgarije v skladu z miroljubno politiko držav članic Balkanskega sporazuma. V poročilih o poteku konference se i tudi omenja, da se bodo najbrž že prihodnje tedne pričeli razgovori držav Balkanske zveze z onimi velesilami, ki ! si prizadevajo, da bi ostal podunavsko-balkanski prostor izven sedanjega spopada. V tej zvezi se omenja Italija. Nemčija pa je baje v toliko pomirjena, ker ni prišlo do razširitve Balkanske zveze in vključitve Bolgarije v ta blok, kate-j rega bi bila Nemčija sicer smatrala, da je naperjen proti njej. Sefa mednarodnega urada dela Dne 3. februarja se je pričela v Že-nevi seja mednarodnega urada dela pod Predsedstvom (predstavnika Zedinjenih držav) Cartera Goodricha. Upravni od-"Or bo na tej seji reševal tekoče posle. Prepir za romunski petrolej Kcliko bi ga morala Nemčija dobiti in koliko ga dobi. Londonski »Times« poroča, da predvideva nemško-romunski dogovor izvoz 114.000 ton petroleja mesečno. Razen tega bi morala Romunija dobaviti Nemčiji 260.000 ton potroleja na račun zaostanka in 250.000 ton za dobavljeno orožje iz Škodovih tovarn. Na ta način bi Romunija od svoje celokupne letne proizvodnje petroleja v višini 4,500.000 ton morala odstopiti Nemčiji okrog 2 milijona ton. V decembru 1939 pa je Romunija izvozila v Nemčijo samo 60 tisoč ton petroleja in v januarju komaj 20.000 ton, ker je Donava zamrznila, železnice v Galiciji pa so poškodovane. Toda tudi, če se razmere glede prevoznih sredstev zboljšajo, je še vedno veliko vprašanje, ako bo Romunija v stanju dobaviti Nemčiji dogovorjeno količino petroleja. Kajti niti Italija, niti Anglija in Francija nočejo znižati kvote naročil, do katere imajo po dogovoru z romunskimi petrolejskimi družbami pravi- co. Italija zahteva celo zvišanje svoje i le vojnim svrham. kvote od 650.000 ton v 1. 1939 na 1 milijon ton v 1. 1940. Zastoj ruskih dobav Nemiljl »Times« poročajo, da Rusija radi fin-sko-ruske vojne ne more uvažati v Nemčijo večjo količino različnega blaga, katerega kupčija je bila prej sklenjena. Tako je Nemčija mislila, da bo dobila 800 tisoč ton fosfata z ruskega ' polotoka Kola, dokler pa traja finsko-ruska vojna, ta fosfat ne bo prispel v Nemčijo, ker ga Rusija lahko prevaža le po murmanski železnici, kater-i pa je zasedena z vojaškimi transporti. — Ruska armada porabi zdaj tudi mnogo petroleja, kovin in tekstilnih produktov, ki bi bili drugače namenjeni Nemčiji. Tudi ruski pomorski promet, po katerem je prišla v Nemčijo večina poljedelskih produktov, je zdaj radi vojne in zime etežkočen, ali pa služi več ali manj na vladalo prilično zatišje, .je sedaj postala zopet zelo važno bojišče. Rusko armadno poveljstvo je 'ukazalo novo ofenzivo proti Mlannerheimovi liniji, pri kateri se ruske čete poslužujejo novih tehničnih pripomočkov in tudi nove taktike. V boj pošiljajo Rusi takozvane oklop-ne sani, na katerih so skriti sovjetski vojaki s strojnicami. Za temi sanmi vozijo tanki, čijih naloga pa je, da s spuščanjem dim razvijajočih plinov zameglijo prodirajoče okopne sani. Na ta način onemogočajo Fincem razgled in jim zakrijejo tudi cilje, proti katerim bi Fin- XII |e mir mogol? Attleejev govor v Cardiffu. Te dni je imel vodja angleške delavske stranke, s. Attlee, v Cardiffu govor, v katerem je med drugim dejal, da če Hitler želi mir, ga more doseči. — Če Hitler stremi po miru, ne sme tega kazati samo v besedah, kot doslej, ampak z dejanji. Da bo mir mogoč, mora Nemčiia popraviti napadenim narodom storjene krivice in spremeniti dosedanjo politiko sile. Kaj pravijo o moči in obdavčitvi kapitala pridebitni ______________ Japonsko-ruski spor se zaostru|e ! V Harbinu so se vodila pogajanja med , japensko-mandžursko in rusko sovjetsko delegacijo glede določitve meje | med državo Mandžukuo in ruskim pro-: tektoratom Zunanje Mongolije. Ta oo-j gajanja so imela za cilj likvidacijo spor-; nih obmejnih vprašanj, ki so lansko leto ' dovedla do oboroženih spopadov med Rusi in Japonci. Pogajanja so se zaključila brez uspeha in spor lahko vsak čas prične znova. Tudi banovinski proračun bo viS|i za okroglo 2.8 milijonov dinarjev. . Po predlogu banske uprave bo znašal proračun dravske banovine za leto 1940/41 din 139,831.200. Proračunski predlog je za okroglo din 2,800.000 višji od proračuna za 1939/40-Davčni predpis za banovinske doklade se sicer ne zvišp, vendar pričakujejo zaradi zadnje davčne reforme, da se bo Zatrjuje se, da se bojev na Finskem : dohodek zvišal od 68.3 na 69.7 milijona strani Fincev udeležujejo letala an-; nov dinarjev. Izdatki banovinskih pod- Nove bolne metode ruske armade na finskih boliSiih Zelo hudi boji na Karelijski ožini. Karelijska ožina, koder je do nedav- iz letal na finskem ozemlju, vendar so bili izsledeni. Finci pravijo, da so sestrelili v teh bojih 12 sovjetskih letal, Rusi pa trdijo, da so uničili 11 finskih. gleškega in ameriškega izvora. ! jetij znašajo din 72,272.020. NemSki letalski podvigi nad Anglijo Tri nemška letala sestreljena. Nemško letalsko zapovedništvo pošilja neprestano nova letala v napad na ci lahko naperili protitankovske topove- an£ieško obalo in na ladje v angleških pristaniščih. Ob priliki takih napadov je bilo dne 2. februarja sestreljenih troje nemških bombnikov. Eno letalo je padlo na zemljo in sta dva lažje ranjena letalca bila vjeta, dva pa sta umrla, ostali dve letali sta padli v morje. Nemško poročilo pravi, da so nemška letala potopila 1 iskalca min, 4 stražne ladje in 9 trgovskih ladij. Trije nemški bombniki se niso vrnili. Na zapadni fronti ni bojev. Kdaj Imajo letalski napadi naivci Izgleda na uspeh? V zadnjih mesecih smo ponovno čuli Takim jeklenim sanem se posreči priti v neposredno bližino utrjenih finskih postojank. Šele tu potem ruski vojaki poskačejo s sani in se razvijejo s strojnicami v bojno črto. Obramba Fincev je s tem otežkočena, vendar pa zatrjujejo poročila, da se Rusom doslej ni posrečilo na nobenem mestu prodreti v finski obrambni sistem. Istočasno napadajo Fince tudi številna letala — io 200 bombnikov — v zaledju fronte. Ta letala so oborožena s topovi in več strojnicami, ter nosijo mnogo več bomb, kot letala, ki bombardirajo finska mesta. Finci poročajo, da so sovjetski vojaki, preoblečeni v finske uniforme, spustili o tem, da pripravlja Nemčija velik na- pad z letali in vojnimi ladjami na Anglijo spomladi leta 1940. Splošno se je smatralo, da je lepo vreme predpogoj za take letalske podvige. — Sedanje skušnje pa uče nasprotno. Nemška letala so bila baš v zimi najbolj aktivna. Izrabila so oblačno vreme, da so se lahko skrila nad oblaki oz. v oblakih. Na ta način so se mogla skoro neopaženo približati cilju, cilj napasti in potem izginiti v oblakih. To akcijo je podpoma-gala tudi megla, ki je onemogočila angleškemu protiletalskemu topništvu, da bi bilo moglo obstreljevati letala, ki so bila z zemlje mnogokrat nevidna. Čim se bo vreme spremenilo, bodo pogoji za letalske napade slabši. Angleži imajo zgrajene okrog vseh važnejših centrov takozvane balonske zapore in postav- Kakšen le finančni položaj NemCile Nemško gospodarsko stanje1. »Jugosl. Lloyd« objavlja po ruskem listu »Segodnja« informativen članek o nemškem narodnem dohodku in finančnem stanju. Cesarska Nemčija je imela ob začetku svetovne vojne fond 3 milijonov zlatih mark. Vojna se je pričela brez gospodarskega in finančnega načrta za daljšo vojno. Današnja Nemčija je stopila v vojno z rezervo 60 milijonov zlatih mark, toda s precizno izdelanim načrtom vojnega gospodarstva. Šele sedaj je nemška statistika objavila definitivne podatke o narodnem dohodku 1938, na podlagi katerih je osnovana z nekaterimi spremembami davčna odmera za 1940. Po podatkih je znašal 1938 narodni dohodek, vštevši Avstrijo in Sudete, 88 milijard mark. Po teh dohodkih so določili davčni dohodek za 1940 s 24 milijardami (lani 18 milijard in pred 7 leti, 1932-33 7 milijard). Od 88 milijard narodnega dohodka vzame država okoli 30 odst. v obliki davka. V letu 1914. je znašal ta dohodek 9 odst. Napačno pa bi bilo misliti, da z ostalimi 70 odstotki vsak sam razpolaga kakor hoče. Kakor druge države v vojni, se tudi Nemčija poslužuje drugih sredstev, tako predvsem z najemanjem posojil. Po švicarskih podatkih znašajo dolgovi Nemčije, brez davkov, 70 milijard mark. V svetovni vojni so vsi evropski vojni dolgovi z Zedinjenimi državami znašali le 40 milijard mark, Velik del svobodnega kapitala hranilnic, zavarovalnih družb in deloma tudi privatnih bank je spremenjen v obveznice državnih posojil. Nadaljnja oo-sojila so odvisna od novih hranilnih vlog v vse denarne zavode. Zato pozivi k štednji. V tem letu utegnejo v Nemčiji realizirati takih posojil za 10 milijard mark. Tako bo državni proračun dobil iz narodnega dohodka v znesku 88 milijard 24 milijard v obliki davkov in 10 milijard v obliki dolgoročnih posojil, to je skupaj 34 milijard mark ali 38 odst. narodnega dohodka. Tu nico vpoštet* posojila z naprej plačanimi davki, socialni in komunalni davki, Zaraditega trdi ameriški strokovnjak, da omenjeni odstotek znaša vsaj 46 odsotkov dajatev. Z ozirom na dovršenost gospodarstva in racionalno potrošnjo Nemčija še ni izčrpana. Obtok bankovcev je velik in je narasel, ni pa še znakov inflacije. Drugačna je stvar s financiranjem zunanje trgovine, ki je odvisna od drugih faktorjev. Nemčija je 1938 imela v izvozu 5 milijard mark prebitka pri blagu, ki se v svetu nujno potrebuje. Današnje težave ne obstojajo v pomanjkanju zlata ali dolarjev, kakor v zapori morskih poti, »Deutscher Volkswirt< odmerja izgubo, ki je nastala nemški trgovini zaraditega pri uvozu na 56 odstotkov in pri izvozu na 45 odstotkov. Doma in ljene protiletalske baterije. Razen tega bo jasno vreme omogočalo tudi angleškim letalskim silam, da bodo v stanju napasti sovražna letala. Ugibanja o razvoju vojne na spomlad V lauzanskem listu »Tribuna« poroča berlinski dopisnik, da nemški generalni štab ljubi v vojskovanju tajinstveno pripravo za napad in iznenadenje. Več mesecev zbira Nemčija čete ob belgijski in holandski meji očitno, kar bi gotovo ne storila, če bi mislila tam na napad’ Ver jetno je, da se prične ofenziva na zahodni fronti spomladi, čeprav bi bilo treba žrtvovati milijon ljudi v negotovosti s kakšnim uspehom. Neverjetno je tudi, da bi Nemčija napadla Švedsko in Norveško, ker bi prišla s tem v navskrižje z Rusijo, ki želi dobiti pot na Atlantsko morje in je z njo v prijateljskih zvezah, V ponedeljek je govoril predsednik francoske vlade Daladier, ki je omenil, da je pričakovati sedaj na spomlad začetek totalne vojne, V tem smislu je govoril v soboto angleški mornariški minister Churchill o poostritvi vojne in zahteval inicijativo s strani zaveznikov. Daladierov govor je zbudil v Zedinjenih državah posebno pozornost kakor tudi njegovo poročilo o zatiranju Čehov in Poljakov, Zopet sprememba v vladi protektorata Češke Dva ministra odstopila. Prvič plemič minister. Svojim položajem sta se odrekla ministra poljedelstva, trgovine in indiustrije. Protektor v. Neurath je odobril, da imenuje prezident dr, Hacha kot nova minstra J. Kratochvila za trgovino in industrijo ter plemiča grofa iz Bubreua za poljedelsko ministrstvo. Na ta način je postal po 1. 1918 prvič češki plemič minister v češki vladi. V »Narodni Zajednici« pa že zavzema odličmo mesto voditelja mladine prhli: Schwarzenberg. Zakaj sta o-dstopivša ministra resignirala na svoje položaje, poročilo ne pove. Ustreljena Čeh In Žid v Brnu Obtožena sabotaže in zbiranja streliva. Vsi nedeljski češki in nemški listi v Pragi so prinesli na prvi strani sledečo debelo tiskano vest: Žid Bauer in pripadnik Protektorata Ito-rej Čeh - op. ur.) Kulka sta zagrešila sabotažna dejanja in pripravljala veleizdajalska dejanja s tem, da sta osnovala tajno skladišče streliva. Oba sta tila pred vojnim sodiščem obsojena na smrt, 2 druga obtoženca pa v naporne kazni. Prošnja za pomilostitev je bila zavrnjena in obsojenca 31. januarja ustreljena. Obtok bankovcev v Nemčiji. Obtok bankovcev s koncem decembra 1939 je znašal 12.8 milijard mark, t. j. za 3.5 milijard mark več kot pa ob istem času 1. 1938. Kaj hočejo tisti, ki so za odlaganje volitev do popolne preureditve države? Na to opozarja »Nova riječ«, ki pravi, da je JRZ na pobudo slovenskega dela te stranke sprejela sklep, da se u • i- - - • 1 ■ ' <•' i’---' Apeliral je na vojake, češ, da se bo kmalu pričela totalna vojna. Opominjal je, naj nihče ne podcenjuje materielno silo Nemčije. Novo bolgarsko sobranje se sestane dne 24. februarja 1940. Kjoseivanova vlada ima veliko večino (140 Proti 20). Trgovska in obrtna zbornica in obrtna združenja. TOl namerava razpustiti poklicne zadruge, ki jih je v Sloveniji 152. V bodoče naj bi bilo samo okoli 50 takih združenj. Na vis,o banovino bi se raztezalo 14 zadrug, 4 bi bila strokovna združenja (krojaško in čevljarsko v Mariboru in Ljubljani) ter 32 skupnih združenj. Ta združenja ne bi imela svojih občnih zborov, ampak TOl bi sklicala ustanovne občne zbore novih združenj, ki bi v Prvi vrsti postavljale strokovne tajnike. TOl hoče s to moduliteto odpraviti borbo obrtnikovi za samostojno zbornico. Način organizacije obrtnikov po novih načelih pomeni, da se potiska v ozadje vpliv posameznih obrti iii sili v ospredje splošna vprašanja. Načelnik Ivan Deržič, ki je železničarjem dobro znan iz Trsta in Ljubljane, je na predlog prometnega ministra vpokojen, Deržič je ibil sedaj načelnik prMnetno-komercialnega od- , delka železniške direkcije v Sarajevu, Preme- j ščen je bil iz Ljubljane v Sarajevo po službeni j potrebi. Železničarjem bo ostala v spominu j Deržičeva d'oba na ljubljanski direkciji. 50 dine je pobrala in v resnici ni več poznala te nove Helen Raynerjeve. Njen konj se ji je približal, imel je z njo potrpljenje, toda videlo se mu je, da se mu mudi. — Helen je skočila v sedlo tako hitro kot še nikdar v svojem življenju, kar jo je navdalo z nemalim ponosom. O tem bo povedala Bo . . . Toda baš v tem trenutku je Bo odvihrala v gozd in ji izginila izpred oči-Helen je dirjala za njo, kar po sredi skozi zelenje, grmovje in redek gozd. Bo je jezdila pod zelenim obokom borovcev in smrek. (Dalje prihodnjič.) štev. 15 mm" „ CELJE Mezde in plače delavcev in nameščencev so se po nekaterih obratih povišale za približno 10 do 15 odst. S tem. poviškom je v zadovoljstvo in pridno služila. Če tega dodatka ni, je že to tak znak, ki ga zakon predvideva v § 249 obrtnega zakona in izrecno prepoveduje. »Slovenčev« nasvet je torej skrajno nesocija-len, reakcijonaren, nečloveški, pa tudi protizakonit. Na podoben način so odpuščeni Westnovi in drugi delavci dobili službene knjige in sedaj res leta in leta zastonj iščejo nove službe in tožijo tvrdke Westen za odškodnino, »Slovenec« pa še naprej daje potuho in krive nauke za izstavljanje takšnih »tudi učinkujočih službenih spričeval«. T o si je treba zapomniti. MARIBOR Konferenca socialističnih zaupnikov V nedeljo, dne 11. lebruarja t. 1. se bo vršila s pričetkom ob 9. uri vi dvorani hotela »Orel« (vhod iz Slovenske ulice) konferenca socialističnih zaupnikov iz Maribora in ‘bližnje okolice. Vabimo vse zaupnike, da se konference udeleže. Kdor bi vabila pomotoma ne dobil, naj se pravočasno oglasi v uredništvu našega lista! Delavci mestnih podjetij še vedno niso pre-! 253 kaznjencev je bilo minulo leto manj v jeli zvišanih mezd, čeprav bi baš mestna pod- mariborskih sodnih zaporih napram letu 19.38. jetja morala z ozirom na .naraščajočo dragi-j Vendar pa je število jetnikov, ki znaša 2191, njo v1 prvi vrsti zboljšati mezde svojim de-1 še vedno visoko in je vzroke najbrže iskati lavcem, da bi s tem vzgledom vzpodbudila I v naših socialnih prilikah, zlasti pa v obilnem __________________________ ________________ ________ tudi privatne podjetnike. V nekaterih privat- j uživanju alkohola, ki povzroča toliko tragedij• dostojne pričel ki so stanovanje opazovale in niti no In/li \r rl rv q\r ni h cn Hplnvpi 7P in nPSrfif.. »k:.l___________ J _ ^ „ 1 i i_r. Isto proceduro je moral ponoviti, ko je bilo treba hčerko odpeljati v bolnišnico z rešilnim avtom.oiilo-m. — Ko pa se je neposredno nato vršil v vasi pogreb premožne vaščanke R., je pa pustila občina potegniti s plugom skozi vso vas in do pokopališča. Železniški delavec p* je za čiščenje občinske poti moral iz lastnega plačati din 200 za čiščenje snega . . . RUŠE Koča »Planinka« na Pohorju pogorela V nedeljo, dne 4. februarja zjutraj ob 7. uri je pričela goreti koča »Planinka« pri Sv. Areihu na Pohorju, last SiPD .podr. Ruše. Požar se je naglo širil, ker je bila stavba iz lesa. Rešiti ni bilo mogoče ničesar. Zgorel je ves inventar in vse, kar so posamezni smučarji imeli shranjeno v koči. K sreči ob izbruhu ognja že ni bilo nikogar več v sobah. Škoda znaša din 300.000 in je le delno krita. Svobodna strokovna organizacija je dobila vseh 6 zaupnikov v tovarni za dušik. Proti-•liste sploh ni bilo. Iz teik« Obscdba radi pariškega češkega radia. DNB. Leitmeritz (Litomerice). Dne 11. oktobra 1939 je bilo ugotovljeno v občini Georgenthal (Jire-tin) pri občini Morchenstern (Smržovka) da se nahaja v stanovanju Čeha Jožefa Z,mrzlega več oseb, ki poslušajo češko oddajo pariškega radia PTT. Pariški radio je bilo omenjenega večera slišati v stanovanju Zmrzlega dvakrat. Vero- nih podjetjih pa tudi v državnih so delavci že in nesreč, dobili vsaj skromno povišico mezd oziroma draginjske doklade, pa tudi nekatere občine so i 1®^7 tujcev je meseca januarja t. obiskalo medtem že zboljšale prejemke svojih delavčevi in uslužbencevi, zato bi tbilo prav. da tudi mariborska mestna podjetja to čitnpreje storijo. Io poročil o poslovanju mestnih podjetij je razvidno, da je zlasti aktivno gosno-darilo mestno električno podjetje, prav tako pa ne izkazujejo izgube ostala mestna podjetja, kar je najboljši dokaz, da so- delavci in nameščenci teh podjetij v polni meri izvršili svojo dolžnost in torej tembolj upravičeno pričakujejo, da se jim zvišajo prejemki, oziroma podeli primerna draginjska doklada. Po kakšnem tečaju računa inozemske valute časopisni oddelek »Avale«? Nedavno tega je v zagrebških listih izšlo več ogorčenih protestov proti temu, da ima uvozno dovoljenje za tuje časopise še vedno časopisni oddelek »Avale«. Pri tej priliki je glasilo ministra za socijalno politiko dr. Rudisavljeviča prineslo vrsto prav tehtnih pritožb proti časopisnemu direktoriju »Avale«. — Danes moremo v tej stvari zabeležiti to-le ugotovitev: Švicarski list »National-Zeitung«, ki stane 15 centov, je treba plačati v trafikah po din 3.50 za komad, torej še več kot enkrat toliko kot v Švici. Kdo je v. tem slučaju poklican, da kontrolira cene, oziroma določa tečaje tujih valut in zaslužek? Za odpis davčnih zaostankov, taks, davčnih in taksnih kazni do konca 1. 1937 morajo prizadeti vložiti Prošnje do 23. marca. V prošnji je treba verodostojno dokazati, da bi prosilca izterjava davčnih zaostankov gospodarsko uničila. Prošnje so oproščene kolkovine, ako davčni predpis ne presega v letu din 200. — Prošnji mora biti prav tako priložen uradno Potrjen izvleček iz zemljiške knjige,. ter potrdilo občinske uprave o imovinskem stanju prosilca. — Davčna uprava Maribor. Za starešino okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu je imenovan ’ Prvi državni tožilec v Mariboru g. dr. Matko Zor jan. Čestitamo! Avtobus podrl ženo na cesti, ki je nato umrla. Dne 1. februarja zvečer se je zgodila smrtna nesreča na državni cesti pri Sv. Jožefu nad Slovensko Bistricoi Z mestnim avtobusom se je pripeljala Terezija Berger, žena delavca iz Slovenske Bistrice, in izstopila. naše mesto in sicer 805 Jugoslovanov, 30 Cehov, 168 Nemcev, 15 Italijanov in 19 drugih narodnosti. llmrl je 42-letni občinski delavec Konrad Ča6ec, brat pekovskega pomočnika Ivana Čo-beca. Pokojni je bil dober tovariš svojim sodelavcem. Zapušča žena in dva otroka. Pogreb je bil 4. februarja. Domneva se, da je umrl vsled preveč zavžitih zdravil. Ljudska univerza. Ponedeljek, dne 5. februarja predava g. Franjo Pivka, pilot iz Maribora, o vlogi avjacije v sedanji vojni-. S pomočjo skipotičnili slik bo prikazal med drugim tudi vse važnejše tipe avionov, katerih se poslužujejo velesile v sedanji vojni in označil njih lastnosti. Na skakalnici v Betnavi so bile tekme. Skakalo je 21 udeležencev. Clan SPD Božo Gajšek je skočil od vseh najboljše. Najdaljši skok 35. m je pa napravil nek Inomoščan. Narodno gledališče. Torek, dne 6. februarja, otb 20. uri: »Neopravičena ura«. Globoko zni-,Žane cene. — Sreda, dne 7. februarja: Zaprto. — Četrtek, dne 8. februarja, ob 20. uri: Ci- gan baron«. Premiera. Red C. Pustni torek v mariborskem gledališču. Da se omogoči tudi najširšim slojem večer smeha, se uprizori na Pustni torek zvečer zelo zabavna komedija »Neopravičena ura« in to ob veliko svečanostjo za motorizirane oddelke SS. globoko znižanih cenah. Svečani akt! je izvršil vodja zbora Hiihnlein. obiskovalce zadržale, potrjujejo, da so tega večera poslušali v stanovanju pariško postajo PTT. Nasproti temu so trdile zadržane osebe, da so imele le -prijateljski sestanek in dla so igrali karte ter se niso nič posebno zanimale za radijska poročila in njih vsebino, Zmrzly je izpovedal, da je poslušal najprej češko oddajo iz Prage in je potemi naenkrat slišal pariškega napovedovalca, nakar je radio takoj zaprl. — Z ozirom na olajšujoče okolnosti je bil' Jožef Zmrzly obsojen na ječo 7 mesecev, Emil Sou-kup na 6 mesecev, František Krahel na ječo 5 mesecev in obe ženi Zlmrzla in Krahlova vsaka na 3 mesece ječe. Radio aparat j'e bil zaplenjen NemSka parada na Vaclavskem trgu, DNB. V nedeljo se je vršila v največji praški dvorani »Lucerni« velika slavnost obrambnih oddelkov nemške SS., kjer je govoril šel vzgojnega urada SS. Oberfiihrer Časar iz Berlina. Ob navdušenih »Sieg Heil« klicih vodji je povdaril govornik, da stopa nemški narod zmagoslavno v novo zgodovinsko periodo. Slavnost je bila končana s pesmimi nemškega naroda in se je nato vršil na Vaclavskem trgu defile SS. čet pred tisoči praških Nemcev, ki ga je pregledal SS. skupinovodfa Frank s številnimi častnimi gosti stranke, nemške armade in drža-ve. Po končani slavnosti je odšel SS, skupinovodja Frank živahno pozdravljen v Černinovo palačo, t. j. bivše češkoslovaško zunanje ministrstvo na Hradčanih. Slavnost posvetitve standarte v Brnu se je izvršila v nedeljo na Dominikanskem trgu z Smrtni streli v Hutterjevi tovarni pred Sodiščem delavskega zavarovanja Dne 27. februarja m. 1. so počili v predilnici Hutterjeve tovarne kmalu po začetku popoldanskega šrhta smtnonosni streli, ki so zahtevali kar dve smrtni žrtvi. Ob svojem tkalnem stroju je pričela z delom tkalka Marija Cokani in njen mož Franc Cokan, ki pa je živel vsled dalje trajajočih prepirov ločeno od svoje žene. Cokan je kmalu odšel z dela in se čez kaki dve uri zopet Ko je avtobus odpeljal poi cesti naprej, je ziv,rn'*’ pristopil k svoji ženi, potegnil zadnjim blatnikom podrl ženo na tla, ne da bi bil šofer to opazil. Bergerjevo so našli šele pozneje. Prenesli so jo na njen dom in poklicali zdravnika, ki je ugotovil zlom noge pod kolenom, toda nobenih drugih notranjih poškodb. Bergerjeva pa je kratko potem umrla. Na dan nesreče se je pokojnica vračala iz mariborske bolnišnice, kjer se je zdravila skoro mesec dni. Vpepeljen je bil v graškem krematoriju 74-letni polkovnik v p. Štefan Kobilansky, ki' je umrl dne 1. februarja t. I. Pokojni je bil član »Ognja«. Poledica. Dež po malem rosi že dva dni. Po cestah je nastala poledica, hodniki za pešče so pa naravnost drsališča. Nekateri hišni posestniki se menda ne zaivedajo, da odgovarjajo za nesreče, ki se zgode na neočiščenem in neposutem hodniku, ker sicer tbi skrbeli za to, da bi bili hodniki v redu posuti. Kar eni morajo storiti, naj store tudi ostali, med njimi tudi mestna občina na javnih prehodih in recimo na hodniku na Trgu Svobode. iz z ep a samokres in dvakrat ustrelil v ženo. Žena .ie še po strelih zbežala iz delavnice. Cokan pa je ustrelij še samega sebe in se fakoj mrtev zgrudil. Zena je dobila 1 strel v trebuh, drugega v ramo in je po operaciji čez 5 dni umrla. OsiroteJa otroka se borita za rento Pokojna Cokanova sta zapustila dva nedo-letna otroka v starosti 3 in 9 let, ,za katere - je njun varuh prosil pri OUZD za priznanje odškodninske renite. Otroka sta ostala brez vsakih sredstev in ju je v sili prevzel v oskrbo njun stari oče in varuh, upokojen železničar. Rentni odbor OUZD pa je otrokoma odklonil vsako odškodnino z utemeljitvijo, da nezgoda ni imela nobene zveze z obratom, v katerem sta bila pokojna zaposlena in da se vsled tega ne more priznati pravica na dajatve otrokoma iz naslova nezgodnega zavarovanja. Pred Sodiščem delavskega zavarovanja Proti temu odloku je vložil varuh za otroke po zastopniku dr. Reismanm tožbo na sodišče delavskega zavarovanja in utemeljeval, da se je vendar nesreča zgodila v obratu samem in med delom. Če zakon izrecno priznava odškodnino delavcu, ki se ponesreči na potu z dela ali na delo, ko tudi nezgoda ni v nobeni direktni zvezi z obratom, se mora tembolj priznati odškodnina v tem slučaju, ko sta otroka zgubila svoje hranilce med njihovim delom v obratu samem. Razen tega pa določa § 92 ZZD, da dobi rodbina poškodovanca zakonite podpore in rente, četudi je zavarovanec namerno povzročil poškodbo. Istočasno pa 30 milijonov dinarjev zaostankov Zastopnik dr. Reisman je pri nato sledeči razpravi pred sodiščem poudaril, da je izpodbijani odlok vsled vseh navedenih razlogov popolnoma nezakonit in nesocijalen, posebno če upoštevamo nedavno okrožnico OUZD, v kateri se pritožuje OUZD, da so delodajalci dolžni na že delavstvu odtrganih prispevkih in svojih za OUZD samo v dravski banovini nad 30 milijonov dinarjev. Naj bi se raje rigwoz-neje izterjevali ti zaostanki, mesto da se morajo zapuščene sirote zavarovancev toliko mesecev boriti za zakonito rento s SUZOR-om. Otroka dobita vsak po din 333.33 mesečno Sodišče je po končani razpravi pritožbi ugodilo, izreklo da gre za obratno nezgodo,, ki daje otrokoma pravico do rente in sicer z ozirom na zavarovani zaslužek vsakemu po din 333.33 mesečno od marca 1939 naprej tako. da bo prejemal varuh za oba otroka do izpolnjenega 16. leta mesečno po din 666.66, oziroma letno din 8000, t. j. eno tretjino zavarovanega letnega zaslužka. Trgovska mornarica naivažneiSih pomorskih driav V teh časih, ko vsak dan slišimo .o potopit- j vah trgovskih ladij vojskujočih sc in nevtralnih držav, je zanimivo vedeti, kako velika je trgovska mornarica najvažnejših pomorskih držav. Najbolj zanesljivo tozadevno statistiko najdemo v »Lloyds Register .of Shipping«. — Tonaža trgovske mornarice je taka: Anglija 22 milijonov ton, Ameriške Združene države 9 milijonov, Jaiponska 5 in pol milijona, Norveška 4 in pol milijona, Nemčijia 4 in pol -nili-jona, Italija 3 in pol milijona, Francija in Holandska po 3 milijone, Švedska pol milijona, Rusija in Danska po 1 milijon. — Tej tonaži je treba še dodati tonažo trgovskih ladij, ki so v gradnji in bodo v kratkem izgotovljene. Anglija gradi ladij za 791 tisoč ton, Združene države za 398 tisoč ton, Nemčija za 320 tisoč ton, Japonska za 304 tisoč, Italija za 224 tisoč, Holandska za 223 tisoč, Švedska za 160 tisoč in Francija za 95 tisoč ton. — V današnji vojni so izredno velikega pomena petrolejske ladje, takozvani tankerji. Takih ladij imata Anglija in Francija v skupni tonaži 3 in ipol miljona ton, med tem ko jih ima Nemčija za 200 tisoč ton. Norveške petrolejske ladje imajo skupno tonažo 2 milijona in Norveška je tretja država na svetu, ki ima največ petrolejskih ladij. Zakal primanlkuje petroleja? hudi očitki na naslcv kartela? V beograjskem »Vremenu« j« objavil g. Gustav Goli iz Maribora odprto 'pismo na naslov Standard in Shell družbe, ki predstavljata '»jugoslovanski petrolejski kartel«, v katerem jima očita, da sta pomanjkanja petroleja in pa visokih cen krivi oni dve in nihče drugi. Kartel je najprvo pridobil rafinerijo »Aquilejo« v Trstu, kateri je plačal 5 odst. svojega dobička, da ga je pridobil za to, da ni več uvažal petroleja v Slovenijo. Ko so privatni trgovci iziven kartela dne 22. decembra poslali cisterne v Romunijo po petrolej, je uprava državnih monopolov te cisterne zadržala z izjavo, da bi bil denar za petrolej lahko izgubljen, ker se v Romuniji petroleja več ne dobi. Nata je istega dne izšla naredba, s katero se je znižala monopolna taksa za ipetrolej, ki ga uvozi kartel za din 2 pri kg, za petrolej, ki ga uvozijo trgovci, ki niso v kartelu, pa samo 25 p pri kg. Tako plačuje kartel sedaj din 2.64 pri kg manj državnih dajatev in tovornin, kot pa privatni trgovci-uvoz-niki. Carine in ostalih dajatev plačajo privatni trgovci pri uvozu din 126.04 za 100 kg, kartel pa samo 55.64 za 100 kg. Za tlovornino plača trgovec v Mariboru din 84.60, kartel pa samo din 55.64. Za monopolno takso plača trgovec din 375 ,kartel pa samo din 200. Torej stane trgovca, ki uvaža petrolej, 100 kg petroleja postavljeno v Maribor din 585.64, kartel pa samo din 321.54. Kartel je te ugodnosti dosegel, ker je, kakor trdi g. Goli, z napačno kalkulacijo dokazal, da ne more konkurirati privatnim trgovcem, ako se mu ne zniža monopolna taksa. Ko je kartel dosegel te ugodnosti in mu trgovci niso mogli več konkurirati, je pa zvišal ceno petroleju na din 7.10, na din 8 in še višje. Z zadevo se bo gotovo pečalo ne samo trgovinsko, ampak tudi ministrstvo socialne politike. Ako se ugotovi točnost navedb g. Golla, potem bo treba vso dosedanje nadzorstvo kartelov in kartelnih cen urediti na novi podlagi. Kajti ne gre, da bi nam karteli vlekli kožo čez ušesa. StallSie upravljate« Delavske zbornice v Slovenili do Beograda. Nerodna stvar. Beograjski »Jugoras« zagovarja centralistično upravo svoje organizacije in centralistično obliko samouprav, ki jih ima v svojih rokah. Hrvatom to ne diši, kakor smo že večkrat či-tali. Slovenski jugorasovci pa lepo molče in pravijo, da te raziprtije slabe navidez močno stavbo. Sami so za svojo absolutno samostojnost in do te uvidevnosti morajo priti v Beogradu, če ne, bo slaba. »Jugoras« mora biti nacionalen. Slovenci zahtevajo od njega samo to. Iv .k«W V b t.U‘1«* 1 iv !. Drugih predlogov Slovenci nočejo staviti. Rajši počakajo, da se stvari razvijajo. Tudi z grožnjo o demisiji v delavski zbornici niso zadovoljni. Nespametno bi bilo odstopiti iz uprav delavskih zbornic, ker bi to bilo za javnost smešno. Zato tudi t^ga ne morejo odobravati. diščem v Danzigu obsojen na smrt in 15 let ječe, ker je imel 1. 1936. ljubavno razmerje z arijko-Nemko, čeprav so takrat že veljali niirn-| berški zakoni, ki tako razmerje pod kaznijo | prepovedujejo. Obtežilno je bilo, ker se ie izdajal na podlagi napačnih listin za Nemca (ali deutschen Volksgenossen). Sokriva Nemka je dobila 5 let ječe. Smrtna obsodoa radi skrunitve rase DNB. Danzig, 1. februarja. Žid Maks Kahn je bil pred posebnim so- Kaj pravijo o moli In obdavčitvi kapitala pridobitniki? Na ljubljanski gospodarski konferenci j6 ivan Jelačin navajal, da po izjavi finančnega ministra znaša kapital naše države le 20 odst. letnega narodnega dohodka in se zato država nfc more imenovati bogata. Vse naše družbe imajo 4213 milijonov delniškega kapitala. Po statističnem almanahu 1938/39 plačajo 636 milijonov davkov ali okoli 15 odst. delniškega kapitala, dočim znaša čisti dobiček teh družb 630 milijonov. Ta pojasnila so bila izrečena oib začetku konference gospodarskih zbornic, ki je imela zlasti namen 'predrugačiti temelje davčne politike. Štiri in dvajset ur. Narava ni vsem svojim človeškim otrokom enako skrbna in pravična mati. Temu nasuje telesnih in duševnih darov zvrhano mero, onega obdaruje po mačehinsko z grbo ali slepota Ena velika pravičnost je pa le v življenju : Vsak človek dobi vsak daa znova 24 ur v dar, ki jih lahko po svoje uporabi. Vsakemu človeku je prepuščeno, da .napravi iz svojega dneva, svojega leta, svojega življenja kar sam hoče. :» l I . \ I >11. > I I : I - I |r v l' ■' 1 i<' In vendar si lahko vsak tudi v svojem življenjskem okviru mnogo izboljša položaj, če si uredi pravilno vsak svoj dan. Zlasti bi morale to premisliti gospodinje, saj je med njimi le malo umetnic, ki bi znale svoje dolžnosti s svojimi osebnimi pravicami izoblikovati v skladno celoto. Velika večina naših gospodinj vidi samo ali vsaj Predvsem svoje dolžnosti do družine in zanemari pri tem sebe popolnoma, manjšina pa dela obratno. Oboje pa je napak. Pravilno je, da oboie lepo združimo in sicer tako, da ne bo nihče prikrajšan. Tudi najskromnejša gospodinja ‘bi veliko pridobila, če bi si svoj čas z vso naz-ljivostjo uredila in ga skrbno porabila. Zato je najboljše, da si napravi vsaka zase svoj gospodinjski urnik. Na podlagi točnega in premišljenega delovnega urnika bo z lahkoto opravila svoje delo, ne da bi bila preobložena. Pri vsem delu jo naj vodijo predvsem tri važna načela: 1. Izvrši visako delo takoj sproti! 2. Opravi vsako delo temeljito in vestno! 3. Kolikor ti je mogoče, si prioravi delo že vedno za jutri in sploh vnaprej! Le na ta način imaš vedno vse pravočasno onravljeno in še ti ostane časa za kako neeredvideno delo ali opravek, ki se tako rad vrine vmes. Dober gospodinjski urnik pa tudi ne sme pozabiti na gospodinja samo. Zagotoviti ji mora Predvsem zadostni nočni počitek, to je vsaj osem ur. Razen tega pa je dobro, če ima gospodinja po kosilu urico ali dve spanja ali drugače popolnega počitka. Kjer pa to ne gre, pa mora nočni počitek primerno podaljšati. Za marsikatero gospodinjo bi bil* prav, če bi namesto praznih klepetanj s sosedami, ki Prinašajo v hišo samo nevšečnosti, po ' kosilu raje legla in se odpočila. Med osebne pravice gospodinje pa ne spada samo zadosten počitek, ampak mora najti gospodinja dnevno vsaj kako urico za tisto, kar jo osebno zanima in mika, bodisi za umetnost, šiPort ali politiko. Le tako bo> korakala z duhom časa naPrej in ne bo otopela v vsakdanjih gospodinjskih opravilih. Kakšna si, družabna ali samotarska? Neki ameriški list je stavil svojim čitate-Ijem sledtča vprašanja, s pomočjo katerih si lahko odgovoril na zgornje vprašanje: 1. Ali ste radi sami in se v svoji družbi ne dolgočasite? 2. Ali ste se radi igrali z drugimi otro-| ki, ko ste še bili majhni? 3. Ali hodite radi tja, kjer je mnogo ljudi? 4. Ali se radi udeležujete družabnih izletov, zabav in podobnih j prireditev če imate za to denar in se vam. I iiiudi prilika? 5. Ali radi sodelujete pri javnih j slavnostih, povorkah itd.? 6. Kakšen poklic i bi vam oil najljubši? 7. Ali bi radi nastopali Pred javnostjo' kot govornik, pevec, igralec ali podobno? 8. Ali lahko nemoteno opravljate svoje delo vpričo drugih? 9. Ali vam je ljubo, če vas- kak neznanec ogovori? 10. Ali se rade voli e spuščate v pogovor s tujimi ljudmi v zdravnikovi čakalnici, v vlaku in avtobusu? 11. Ali se radi seznanjate z ljudmi in hitro sklepate nova prijateljstva? 12. Ali ste imeli kedaj občutek, da bi najraje zbežali kam daleč stran od vseh ljudi? 13. Ali z vnemo gojite svoja poznanstva ali pa jih pustite zaspati? 14. Ali izvršujete radevolje naročila ukaze drugih? 15. Ali imate veselje z nakupi in vsemi drugimi drobnimi1 življenjskimi skrbmi? IG. Ali radi govorite? 17. Imate radi ne-| mir in rroot oVoli sebe0 18. Ali pogosto razmišljate o sebi? 19. Ste li pri delu zbrani' in odločni, ali > a morda vmes sanjarite? ?0. Ali dolgo premišljujete in preudarjate, preden se za nekaj odločite? Materam! Bcner zgled je najboljša vzgoja! Otrok ; ima bisre oči in vse vidi. Ali torej veste, kaj ' otrok v stanovanju opazuje? Nikoli ne pridite navzkriž z dostojnostjo, tudi če je stanovanje majhno in so postelje ozke! Skrbne za to, da bodo vsaj iz domov izginili dvoumni dovtipi in kvante. Za kuhinjo: Marmeladni cmoki. 1 kg kuhanih kii olupljenih krompirjev naribaj ali pa jih z valjarjem zdrobi, dodaj četrt kg moke. eno jajce, nekoliko soli in polovico zavitka pecivnega praška, iz vsega napravi testo, razvaljaj in nareži četverokotnike. V sredino vsakega daš žlico marmelade, l.i si jo zgostila z drobtinami ali naribanim črnim kruhom. Še boljše ie. če daš namesto marmelade košček kutinovega sira. Oblikuj lepe cmoke in jih kuhaj v slani vodi nepokrite, pri temi pa pridno mešaj. V kozico daš mast in precej drobtin, odcediš previdno cmoke in jih daš v mast, streseš kozico, da se cmoki enakomerno pokrijejo z drobtinami in jih potreseš s sladkorjem. Tabela pokojninskega zavarovanja od leta 1933. do 31. 12. 1937. Kategor. Zavarovani kategor. zasl. 25 dni dnev. meseč. o . C) c > >u M ■gr!? S e^_, 10 letih 25% Letno se zviša za 2% o o S o O OiOiO CL — co Pokoj, po 20 letih 45% o O« o "S o" ~ O 1/5 iO Du -m m Pokoj, po 30 letih 65% Pokoj, po 35 letih 75% Izven 50— 1250— 87.50 312.50 25— 437.50 562.50 687.50 812.50 937.50 I 40— 1000— 70— 250— 20— 350— 450— 550— 650— 750,— II 34— 850— 59.50 212.50 17,— 297.50 382— 467.50 552.50 737.50 III 27— 675— 47.25 118.75 13.50 236.25 303.75 371.25 438.75 506.25 IV 22— 550— 38.50 11— 11 — 192.50 247.50 302.50 357.50 412,50 V 17— 425— 29.75 106.25 3.50 148.75 191.25 233.75 276.25 318.75 VI 14— 350— 24.50 87.50 7— 122.50 157.50 192.50 227.50 262.50 Delavski pravni svetovalec Odstopljena terjatev (Nova Štifta) Vprašanje: Umrla sestrična mi je že pred smrtjo odstopila neko svojo terjatev ter je bil o tem obveščen tudi dolžnik. Obljubil mi je že lansko leto, da nii bo plačal, pa je rok že zdavnaj potekel in ni plačal ničesar. Ali ga j lahka tožim, ali pa moram tožiti zapuščino? | Odgovor: Tožiti morate dolžnika, ker je terjatev postala Vaša last že pred smrtjo Vaše sestrične. Izplačilo hranilne vloge (Nova Štifta) Vprašanje: V hranilnici imam naložen denar, ki ga rabim za preživljanje. Ali lahko zahtevam, da mi hranilnica izplača vlogo takoj in kako bi najlažje prišel do tega denarja? Odgovor: Ce je hranilnica pod zaščito in gre za staro vlogo, Vam je dolžna plačati le po izplačilnem načrtu, ki mora biti nabit v poslov eh rrostorih hranilnice, drugače Vam ga pa morajo dati- na vpogled. V tem primeru najbrže ne bodete dobili veliko več kot obresti. Ako pa gre za novo vlogo, ali če hranilnica ni pod' zaščito, morate po sedanjih predpisih vlogo odpovedati, če znaša ta več kot 5fW0 din. Za vic,ge od 5000 do 20.000 din je predpisana enomesečna odpoved, za vloge od 20.000 do 50.003 din dvomesečna odpoved, za večje vloge pa trimesečna odpoved. Le izplačilo vlog pod 5000 din se lahko zahteva ibrez odpovedi. Plačilo pomočniku in vajencu (Žerjav) Vprašanje: Mojster, pri katerem se .ie moj sin učil, ga tudi potem, ko ie sin dovršil dogovorjeno 3-Ietno učno dobo ni poslal k izpitu. ampak je moral sin še tri mesece brezplačno delati, celo po 12 ur na dan. Po. izpitu ie bil še mesec dni zaposlen kot pomočnik. Koliko časa mora mojster zaposlovati pomočnika xx) izpitu, kako plačo mu mora dajati in ali lahko zahteva sin kako odškodnino za prejšnji čas? Odgovor: Po končani učni dobi mojster ni bil upravičen zaposlovati Vašega sina brez- plačno in lahko zato. sin zahteva za tisti čas minimalno mezdo po din 2.25 na uro odnosno yo din 2 na uro, če je bil star manj kot 18 let. Za nadure ima pravico zahtevati še 50 odst. povišeK. Isto mezdo mu je bil mojster dolžan plačevati