232. številka, Ljubljana, sredo 12. oktobra. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NA ROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a i h t r o - o g e r a k e dežele za celo lrto l»i glM y.a leta h gl., ta četrt leta 4 gl. — Za Ljubi j ano brez pošiljanja na dom za celo leto lit gld.. VJi SotTt leta .'> gld. .'{0 kr., za en me^ee 1 j;ld. 1<» ki. /.;■. pošiljanje ua dom se računa 10 ki. za mesec, .'H> kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina i/naša. - Za gospode učitelje na ljudskih lolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gUb 6fl kr., po pošti prejeman za četrt leta S gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopnr petit-vrste B kr., ee se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole irankirati. — KokopiBi se ne vračajo. — Uredništvo je v Tjubljat i v Franc Koluianovej hiši ^gledališka stolba". O p r a v ni fi t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Koluianovej hiši. 1' IJiihlfaiil. 11. oktobra. — .r.— Z gospodom vitezom Vesteneckom se mi Slovenci ne pečamo radi. Nekedaj je kot zastopnik liberalnih idej vsled neizrečenega terorizma, s katerim si je bil napravil volitve v kupčijsko zbornico po svojej volji, hipoma pokazal se na razburjenej višini političnega nagega življenja, in ustavovema naša stranka, katera boleha na srditej potrebi po kurjenih sodelavcih, pozdravljala ga je s hrupom in krikom, ter svetu oznanjevala, da je vitez VeRteneck zvezda, za katero bode hodila usta-voverna kranjska klika v nekako politično jutrovo deželo, kjer se cedi med in mleko na korist kranjskim Nemcem. Ali kako drugače je vse prišlo! Ko smo mi gospoda viteza v prvej seji letošnjega deželnega zbora videli, ter opazovali, kako je mož molče in z bledim obrazom prenašal napade poslanca dr. Vošnjuka, napade, katerim jo moral vsak olikan človek odgovoriti, če nijso bili opravičeni, tedaj se nam Je nehote vrinilo usmiljenje v dušo, usmiljenje, ki se nam vriva v srce tedaj, ko stojimo na pogoriščih, ali pa na razvalinah nekedaj krasnih gradov. Nehote* smo se spominali tistih imenitnih tenoristov, ki so v mladih svojih letih s sladkim glasom očarovali v svetovnih mestih izborno občinstvo, ter si s svojim grlom slu žili denarja na kupe. Ali starost prikima. Nekega večera opazi občinstvo, da se je glas pri dosedanjem ljubljenci skrhal in da ta ljubljenec ne poje več tako, kukor je pel prejšnje Čase. Entuzijazem občinstva poneha, in mesto ploskanja začuje se tu in tam sn»možljivo sikanje. Če je tak tenorist pameten, ogne se Listi iz tujine. XVIII. V Milanu 8. oktobra 1881. Dragi prijatelj! Ker je uže nekoliko dni, kar sem se vrnil iz dežele nazaj v Milan, od koder grem, kakor sem Ti uže pisal, sredi tekočega meseca v Bukarešt, od tam pa zopet v Odesso, dovoli mi, da pretrgam vrsto dnevniških črtic, da zapustim v tem listu preteklost in se bavim z zdanjostjo. Povod mi daje največja znamenitost, katero ima Italija to leto, to je prva velika italijanska deželna in narodna razstava v Milanu. Odprla se je uže 5. maja, a nijsem mogel pisati o njej, ker sem se letos vrnil še le kasno v Milan in kmalu zopet moral oditi v Firenco, tako da mi nij bilo moč obiskavati razstavo ali pa poročati o njej. Zdaj pa sem zamujeno popravil in pridno obiskujem to izložbo, ki me živu zanima. Videl sem sicer veliko svetovno raz- takoj z glavnega mesta v provincijo, kjer se mu skrhani glas nasproti menj strogemu pro-vincijalnemu okusu še vedno rentira. Prigodi se pa, da takega pevskega eremita časi pograbi strast, tako, da se zopet povrne v glavno mesto, pred tisto občinstvo, katero ga je nekedaj kakor boga častilo. Oziraje se na njegovo preteklo pevsko slavo, dovoli se mu, da ta ab oni večer nastopi kakor „gostu na istem odru, kjer je bil nekedaj absolutistični gospodar. Pripoveduje se, da ga nij mučnejšega trenutka, kakor je za občinstvo tak večer. Na odru se trudi prejšnji ljubljenec, da bi s potnim obrazom zadnje ostanke svojega glasu spravil k veljavi, a brez uspeha. Starost mu je potrla telo in potrla mu je tudi glas in grlo. Na tako produkcijo spominali smo se, ko smo videli gospoda viteza Vestonecka bledi obraz v prvej seji letošnjega kranjskega deželnega zbora, in živo prepričanje smo imeli, da imamo pred seboj političnega mrliča, ki ni imel v s"bi toliko moči, da bi bil sam demon tiral poslanca dr. Vošnjuka, ki mu je očital neodpustno pregreho, da je psoval jezik, ki je prvi in glavni v tej kronovini! Naš srd pa se nij obračal proti mrliču, temveč jedino le proti stranki, ki je gospoda viteza Vestenecka primorala, da je Se jeden-krat s pokvarjenim svojim političnim tenorjem nastopil v roli, katero dostojno predstavljati nema več sposobnosti. Gospod vitez Vesteneck je truden, in sokovi k političnemu delovanju potrebni so se osužili v njem. Položite ga v rakev in na gomilo zavalite debel kamen, da se mu grob odpreti nikdar več ne more! Čemu smo spregovorili o teh stvareh še stavo v Beči, in vender moram reči, da Milanska ima mnogo stvari, katerih v Beči nijsem videl. Nij moj namen, da bi obširneje popisaval to razstavo, kar bi tudi zdaj, ko se bode uže skoraj končala, menda dne 5. novembra, ne imelo pravega namena, a ne morem si kuj, da vsaj površno ne omenim jedne ali druge stvari, katera Te utegne morda zanimati. Posebno zanimljiva je ta tako rekoč prva po-skušnja, ki je izpadla prav častno in sijajno, zato, ker očividno kaže velik napredek, katerega je storila zjedinjena Italija v prvih 20 letih svojega obstanka. Naj uže misli človek kakor hoče o političnej strani nove Italije, priznati mora nepristransko, da narod, ki v vseh strokah industrije, obrta in umetnosti kaže tako lepe plode, ter se od dne do dne bolje postavlja na lastne noge, da tak narod je spoštovanja vreden in more služiti v izpodbuio k posnemanju mnogim drugim. S prva se je mislilo napraviti le industrijalno razložbo v bolj omejenem krogu, a ogromno je rastlo gradivo jedenkrat? Samo zategadelj, ker se je našim poslancem očitalo, da so takoj v prvej seji provocirali nepotreben škandal in da so se obnašali breztaktno in nevredno. Ali večna srnmota našim poslancem, če bi ne bili postopali tako, kakor so v istini postopali, (iospod vitez Vesteneck nij imel poguma, da bi bil celej zbornici v obraz povedal, da nij nikdar psoval slovenskega jezika. Kot resnico moramo torej izreči, da je ta gospod vitez v istini se tako daleč spozabil, da je mili naš jezik napadel na tak barbaričen način. Stvar ne potrebuj? nikacega komentara. Ali mi bi hoteli narodnega poslanca poznati, ki bi pri tacih razmerah hotel občevati I gospodom vitezom ! Postopanje naših poslancev bilo je taktno, netaktno bilo je postopanje gospodu viteza Vestenecka in netaktno postopanje naše nemške večine v deželnem /boru, ki je primorala gospoda viteza, da je še jedenkrat nastopil na političnem odru! Še jedenkrat! Upajmo, da — zadnjikrat. Končno je razmera vender taka, da ima vsaka stvar nekoliko sramežljivosti v sebi! Iz kranjskega deželnega zbora. V. seja 8. oktobra 1881. (Konec.) O računskem sklepu zaklada posilne delavnice za 1. 1880. in dotičnih odstavkih letnega poročilu ustno poroča v imenu finančnega odseka poslanec Luckmann, o računskih sklepih bolničnega, porodl&ksgft, nnjdeniskega in blazniškega zaklada za 1880. z dotičnimi odstavki letnega poročila vred poslanec baron A pf al trem, in o računskem sklepu gleda- uže koj s početka in razvila se je prava vse-občna velika narodna razstava, ki „en miniature" kaže vse ono, kar se je videlo na svetovnih izložbah. Znano je, kako strastno Italijan ljubi lepo svojo domovino, „la bella Italia" mu gre nad vse, njo videti cvetočo in veliko mu je najis-krenejša želja srca. Le iz tega se da razumeti, da je ta poskušnja, pokazati tvorečo in napredujočo Italijo svetu, izpadla ztros nad vsa pričakovanja. Priporočal bi nekaterim na-itn modrijanom „kozmopolitom", ki ne vedo, kako bi psovali domovino svojo in jezik svojih očetov, da se pridejo sem učit domoljubja, morda bi vender jeden ali drugi sprevidel svoje gnjusno počenjanje ter se spokoril. Take strupene gobe žalibog le pri nas rasto tako rade in tako pogosto. Kolikor se še spominam Dunajske razstave 1. 1873., Italija tam nij bila posebno velikansko zastopana, akoravno je soseda Avstrije in tedaj velikih težav nij bilo. Tudi v Parizu 1. 1878., tedaj pred samo tremi leti, nij bilo še liškega zaklada za 1. 1880. iu o proračunu za 1. 1882. z dotičnimi odstavki letnega poročila poslanec DeBchmann. Vse tri točke se brez debata redijo po finančnega odseka nasvetih, ki se popolnem strinjajo s predlogi deželnega odbora: Jako obširno finančni odsek po poslanci Ledeniku ustno poroča o računskem sklepu ustanovnih zakladov za 1880 leto in o njihovem proračunu za 1882. leto, in o dotičnih odstavkih letnega poročila, posebno o izvršitvi dotičnih deželno-zbornih sklepov glede sirotni-ških zadev. Vsi računski sklepi in proračuni se odobre po odsekovih nasvetih, ob jednem pa se sprejme cela vrsta predlogov, ki jih je slavil finančni odsek. Pri dijaških ustanovah priporočal je odsek 1) naj zbor pritrdi, da se je državnej blagajnici za 1881. leto izplačalo 300 gl. kot povračilo državnega sodelovanja pri oskrbovanji dijaških ustanov, in 2) naj deželni zastop g. Janezu Štampflju zahvalo dežele izreče za njegove ustanove, ki so namenjene »amo Kočevarjem nemške narodnosti. Pri obravnavanji Glavarjeve ustanove se je odbila dr. Fortunata Mtillnerja prošnja za povišanje njegove nagrade od 4O0 do 600 gld. na leto, deželnemu odboru pa je bilo naročeno pretresati in prihodnjemu deželnemu zboru nasvete podati, kako bi bilo moči prebitek Glavarjevega zaklada smotru ustanove primerno upotrebljevati. Glede sirotinskih ustanov je zbor sicer ponovil svoj sklep od 5. julija lanskega leta da se smejo potrošiti le tri četrti čistih ustanovnih prihodkov, a z ozirom na prebitek 1882. leta in na veliko število potrebnih sirot vender 12240 gld. potrebščine postavil v proračun za 1. 1882. in deželni odbor pooblastil, da sme pomnožiti število zdanjih sirotinskih ustanovnih mest. Ob jednem je deželni odbor dobil nalog naprositi slavno c. kr. deželno vlado, naj bi na vsak način pospeševala in podpirala oživo-tvorenje sirotinske ustanove, katero je v svojej oporoki naredila pokojna Marija Svetina (Medijatovka). Končno je deželni zbor preklical svoj sklep od 7. aprila 1876. leta, po katerem so se obresti od vseh posojil iz tacih zakladov, ki so pod roko deželne uprave, zvišale na šest od sto. Take obresti zdaj nijso več upravičene, ker je denar povsodi boljši kup. videti, da uže zmore toliko, kakor je pokazala zdaj v drugej ali prav za prav v prvej doma-čej razstavi; kajti ona, ki se je osnovala leta 1861. v prvej navdušenosti v Firenci, izpadla je le slabotno. Da so Italijani v nekaterih strokah umetnosti uže od nekdaj bili prvaki in so šo danes vredni nasledniki velicih svojih uzorov, to jasno kažejo razpostavljena kiparska in slikarska dela. Velikanska in prekrasna dela vidijo se tudi v oddelku „cera-mica",to so slikarije vžgane v porcelan, v posode najrazličnejših vrst in v steklo. Težko da katera druga dežela prekosi Italijo v tej stroki. Svi larija dela uže denes konkurenco Francoskej in je prav bogato zastopana. A tudi druge industrije, v katerih je bila dozdaj Italija zavisna od inozemstva, počele so se hvalevredno razvijati, na pr. železarija, fabrikacija mašin vsake vrste, železniških vagonov in drugih po trebščin, ter se vidijo prav lepi izdelki domačih fabrik. Bogato zastopana je industrija fa-brikacije voz, od najtežjih do najelegantnejših. Sploh se mora reči, da vse, kar si le človek zmisliti more, vse je zastopano, vee se uže Naslednja točka dnevnega reda so ustna poročila finančnega odseka o peticijah. Poslanec dr. Schaffer prvi poroča a) o prošnji Dunaj s kega društva za oskrbovanje bolnih dijakov in nasvetuje zanje 50 gld. podpore. Zbor pritrdi. b) vodja obrtne nadaljujoče šole v Novem mestu prosi za osnovo ustanove, ki bi jednemu učencu te šole omogočila obiskavanje kake višje obrtne učilnice. Ker deželni odbor uže priporoča tako ustunovo 2Va leta po 250 gld. na leto, finančni odsek samo nasvetuje, naj se užitek tega štipendija ne omeji le za iz vrstnega učenca ljubljanske obrtne nadaljujoče šole, ampak razširi na obrtne nadaljujoče šole kranjske dežele sploh in to tem bolj, Ker za ljubljanske učence posebe uže skrbe državni štipendiji. Zbor se strinja s tem predlogom in odstopi rešeno prošnjo deželnemu odboru, kate remu bode storiti, česar trpba. c) Ludoviku Grilcu, učencu dunajske ma larske akademije, se dovoli za 1882. leto 50 gld. podpore, č) novomeškemu društvu za podpiranje dijakov pa 200 gld. tudi za 1882. leto. d) Necega Dunajske poljedeljske velike šole slušatelja prošnja za podporo se odbije, ker nij običajno podpirati posamične dijake. e) Podpornemu društvu slavjanskih dijakov v Gradci veČina deželnega zbora po odsekorein nasvetu dovoli za 1882. 1. le 50 gld. podpore; poslanec dr. Voš-njak je predlagal 100 gld., pa njegov predlog nij obveljal. f) Juridično podporno društvo na Dunajskem vseučilišči dobode za 1882. Jeto 30 gld. podpore. O prošnji kranjskega ribarslrega društva poroča poslanec dr. vitez Savinschegg in predlaga, naj se društvu da 100 gld. kot ustanovni prilog. Sprejeto. Poslanec baron Apfaltrern poroča, a) o opetovanej prošnji notranjske občine Slavina, katera ima deželnemu zakladu povrniti nekaj bolničnih stroškov, na polovico znižanih uže po deželnem odboru; zbor prošnjo po nasvetu finančnega odseka odbije tako, kakor lani. dela ali vsaj poskuša delati doma in zanimivo je primerjati, v koiiko je uspela uže jedna ali druga stroka domače industrije. Jako pouči..i je tako zvana „galleria del lavoro" in ona „delle machine". Tu vse dela, vse se giblje, na stotine in stotine rok in mašin je v polnem delovanji pred očmi gledalca, prizor impozanten in neizmerno zanimljiv. Tu vidiš ves proces svilopreje od kuhanja koko nov počenši do krasnih tkanih trakov in svilenih rob. Zlatarji, brusilci dijamantov, zde-lovalci očal in optičnih aparatov, mikrosko-pičnih žagic, krtač, gumijastih žog itd. itd. žurijo se pred Tvojimi očmi zdelovati svoje blago. Cigare, čokolada in razne slaščičarije, kuverti za pisma, vizitne karte, dela v lesu, rokovice, umetulne cvetlice, čipke, črke za tiskati, tiskarska dela, vse to in mnogo dru-zega se izdeluje istinito od zalih delalk ali marljivih delalcev pred Tebej. V „galleria delle machine" giblje se mnogo mašin izdelajočih najrazličnejša dela. Velikanske predilne iu tkalne mašine so posebno obilno zastopane. Mašine za izdelavo „kondenziranega" mleka, b) Glede zastankov normalno-šolskega zaklada, kateri Še zmirom) znašajo 16.606 gld., odsek stavlja in zbor odobri predlog, naj se naroČi deželnemu odboru, da bode skušal polagoma izterjati te za-s tanke. c) Kranjskej hranilnici se izreče zahvala za podporo ljubljanskega gledališča. Poslanec dr. Schrev poroča o treh prošnjah v šolskih in učiteljskih zadevah. Učitelji na K r š k e m so prosili za povišanje starostnih dokiad v razmerji z zdanjimi plačami; oni trdijo, da je doklade preračunati po tem, kakerano plačo kdo vleče, poročevalec pa pravi, da je napačno to razlaganje postave, katera jasno določa, da je doklado odmerjati po najiii/j>■ i plači. Zato finančni odsek predlaga, naj se odbije ta prošnja. Zbor pritrdi. Šolska občina Boštajn je začela zidati novo šolo ; da bi jo dodelala, prosi 1200 gld. podpore. Finančni odsek nasvetuje, naj se deželni odbor pooblasti, da sme občini brezobrestno posoditi 1000 gld., če se prepriča da je res potrebna. Sprejeto. Neki učitelj je prosil, da bi se mu vrnilo 80 gld., ki jib je vplačal v učiteljsko pokojninsko kaso. Po odsekovem nasvetu zbor odbije prošnjo. Poslanec Ledenik predlaga konec seje. Na vrsto pride še prošnja Črnomeljskega mesta za 200 gld. podpore k napravi vodnjaka. Po odsekovem predlogu zbor prošnje ne usliši. Konec seje se sprejme in ostali dnevni red odloži za prihodnjo sejo. Politični razgled. Notrtaiife dežele. V Ljubljani 11. oktobra. Predvčeranjim umrl je na Dunaji Henrik baron llayiiierle, zdanji minister za vnanje zadeve. „Odrin\ odrin1 od kraja preč", klical je dolgo in dolgo dr. Ilcrbst, kajti mož je mislil državnej avstrijskej ladiji dati popolnem drug tek, kakor ga je do zdaj imela, ker si je mislil najeti drugače uniformiranih pomorščakov in tudi drugačen prapor je razvil na tej ladiji. Prej je gospoda ta dejala, da ima na ladiji črno-rumeno zastavo, a zdaj pa je razobesila ošabno črno-rudečo-zUtorumeno, kar pač pomeni, da se ne bori več za obstanek Avstrije in njen blagor, marveč le za svoje interese in za interese nemštva. A gospoda ta, katere je polovica v Avstriji, polovica v Nem- ledu umetalno narejenega, bonbonov, hidravlične mašine in mnoge druge različnih vrst, vse to se vrsti jedno z drugim v najlepšej harmoniji. Kar me je posebno zanimalo, so izvrstni preparati necega Neapolitanskega doktorja medicinskega, kažoči razne dele človeškega života ohranjene v prvotnem stanu z nekim posebnim načinom. Dalje je neka jako interesantna mala stenografična jmašina, imejoča obliko prav majhnega klavirja. Ne spominam se, da bil kedaj kaj čital o jednakej iznajdbi in prepričal sem se sam o njenej praktičnosti. Narekoval sem namreč iz knjige in gospod, ki je bil pri mašini, stenografoval je moje hitro izgovarjane stavke in mi jih čital potem. Ta mašina je praktično v rabi v italijanskem parlamentu od početka tekočega leta. Če se kdo zanima za to, morem mu služiti s podrobnejšimi datami. Posebno v oči bode vsacega obiskovalca obelisk sestavljen iz petih kosov čistega zlata, vrednosti 300.000 frankov, predstavljajoč prvih pet dobitkov (po 100, 80, 60, 40 in 20 tisoč Čiji, ima jako malo sreče. Človek bi mislil, da bodo Nemci iz rajha kar z odprtimi rokami čakali naše nemško-nAcijonalce, da jih pritisnejo na vroče svoje nemško srce, a vender je drugače. Celo „Frankfurter Zeitung" prav po prijateljski, se ve da malo porogljivo zraven, povd Herbstu in kompanijonom, da nijma prav nobene nadeje, da njihovo prizadevanje, namreč osnovati klub na narodnostnej nemškej podlagi, prinese kak sad. Nu, če se Nemcem, f rajhu zdi početje naših nemško-nacijonalcev neuspešno, zakaj Iv se mi bali? The reste is silence. Dopisnik v „Narodni list' iz Bosne in llrra govorijo veliki državniki, takrat utihnejo mali politiki in verno poslušajo, kaj bodo povedali ti možje, kajti iz njihovih bese dij se da mnogokaj sklepati. Tako se more tudi mnogo kombinacij delati iz besedij Gtlad-stona, ki jih je pred nekaj dnevi govoril v Leedsu o skupnej politiki kabineta. Svoj govor pa je odel v obliko nagovora na liberalno stranko in skoraj da je označil Beaconsfieldovo politiko v Afganistanu neumno in zločestno. V govoru tem pa je omenjal tudi egiptovsko vprafianje in pri tem je osobito poudarjal spo razumljenje s Francijo in dejal, da Anglija neče Bvojih interesov v Egiptu staviti nad interese egiptovskega ljudstva, ona hoče le odpraviti težnje mej sultanom in kedivom. Vprašati pa se vender moramo, kaj pomeni to, da sta Anglija in Francija ravno zdaj poslali po jedno oklopnico v Egipet. Ali je to skupno, vzajemno delovanje ali je tekmovanje ali nezaupljivost? Kdo ve? V Parizu prJivijo, da je to protidemonstracija proti odposlatvi turških komisarjev v Egipet in „Itepublique Francaise" je prinesla članek, v katerem se ravno ne boža sultan Abdul Hamid. Mi pa bi bili prej teh mislij, da sta ti dve državi poslali za to po jedno oklopnico v Egipet, da jedna drugo straži ta. Vodje lr«l*o lige sklenili so odločno, da ne hote mirovati in ne priznati zemljiščnega zakona. „Times" pišejo o stanji v Irskej in z žalostjo morajo priznati, da ne vejo pripomočka kako bi se dale zboljšati te razmere, kajti v Irskej se drugim zakonom nihče ne uklanja razen onim, ki jih daje deželna liga. „Times" menijo nij bi se popolnem uničila deželna liga, a sredstev vender še njso i/umele, s katerimi bi bilo to stvoriti možno. Parnella povsodi sprejemajo i velikim odlikovanjem in navdušenjem. Ko se je oni dan vračal v Dublin iz-pregli so konje njega vozu in ga sami vlekli v mesto, kjer so mu izročili adreso. Pomeli pa odgovarjajoč na adreso je dejal, da je Angleška uže skozi veke in veke jasno dokazala, da nij več sposobna, da vlada lisko. Potem pa je navduševal prebivalce, naj bodo vstrajni v boji za domovino, naj vse moči zastavijo v to, da Irska postane samostojna. Domače stvari. — (Kranjski deželni zbor.) Včeraj -šnja seja je bila še pred poludnem |pri kraji, ker pet toček dnevnega reda na zahtevanje manjšine nij prišlo na vrsto, nekatere, ker po ročila odsekov nijso bila dosti dolgo v rokah poslancev, druge, ker nij bilo naznanjeno, o čem se bode obravnavalo. Poslanec dr. Žarni k je sklicevaje se na opravilni red opozarjal, da mora vsako poročilo vsaj 48 ur biti v rokah poslancev, predno je postavljeno na dnevni red, in zahteval, naj se tedaj vse priloge, ki so stoprv dan pred zborovanjem poslancem se izročile, odstranijo od dnevnega reda, in to tembolj, ker zdaj narodnjaki v finančnem odseku nijso zastopani, torej ne vedo, kaj se tam godi. V prvih časih zborovanja se je strogo držal opravilni red, stoprav zadnja leta Be je v zboru udomačil ta šlendrijan, da se je brez ozira na opravilni red obravnavalo o vsako-jakih prilogah. Poslanec Navratil podpira zahtevanje dr. Zamika in navede za deželni zbor čudni slučaj, da je lani tist deželni zbor črnomaljskemu mestu za napravo vodnjaka dovolil podpore 200 gld., letos pa je ravno nasprotno odločil, ker je menda slabo bil informiran po svojem poročevalci, mnogo poslancev pa nij vedelo, da se bode o tej prošnji obravnavalo. Poslanec dr. Vošnjak še posebej zahteva, da se morajo vse resolucije odsekov zboru tiskane predložiti in graja, da je v po-slednjej seji prav tihotapsko finančni odsek resolucijo v zbor spravil, po katerej se je izrekla zahvala cele kranjske dežele nečemu Stam-pfelnu, ki je ustanovil nekaj štipendijev za Kočevarje nemške narodnosti. Do zdaj smo na Kranjskem imeli ustanove za vse deželane brez ozira na narodnost. Ni Knafelju ni Kali-stru nij prišlo na misel, ustanove deliti po narodnosti, še celo grof Auersperg, ki je bil frankov) velike razstavne loterije, za katero se je izdalo dva milijona srečk. Iz teh kratkih črtic bodeš razvidel, da je zanimljivo obiskati to razstavo. Prav žal mi je, da sem razvidel iz poslednjega Tvojega pisma, ka „zakasnelih romarjev" ne bode v Milan, kar gotovo nij prav. Kdor potuje po Italiji, ue sme nikakor izpu stiti Milana a letos ob času razstave pa uže celo ne. Milan, ki se zove „italijanski Pariš" in ga Italijani tudi zovo nla capitale morale" ima toliko zanimljivega tudi brez razstave, da mora vsacemu le žal biti, če ga nij videl, posebno če je bil uže tako blizu. Žal jim bode lehko, kajti v Milanu ne bili bi zastonj tratili niti časa niti denarja, a jaz peljal bi jih bil « veseljem nujpre] na vrh prekrasnega doma, kamor sem dozdaj še spremil vsacega Slovenca, kojega sem našel tukaj. Človek lehko potuje daleč okrog po svetu in vidi marsikaj, a milanski dom je jedin v svojej vrsti in kdor nij bil na njem, nema pojma o Čudovitej in velikanskej tej zgradbi. Da prijatelj Bavant nij nosil v Rim svojega grešnega telesa v poletnem času, to je bilo jako modro, kajti skušal sem jaz sam v Firenci, kako se godi „trebušnim" ljudem o tem času, nu da je izpustil Milan, to mu zamerim, prav lehko bi si bil privoščil tudi to in ne bilo bi mu žal. Ker mi ostaja ravno prostora, dovoli mi, da pustim Tebe za nekoliko trenotkov, ter se obrnem na moža, ki mi dela nekako preglavico poslednji čas, iu ta mož je visokočestiti gospod korektor „ Slovenskega Naroda". Da se povsodi, kjer se tiska, nahajajo tiskarske pomote, to je logično, nu, da jih je toliko, kakor jih je v „Narodu", to nij logično, tein manje, ker je Rudholzer tako blizu, in kaj rad prodaja očala tacim, ki so jih potrebni. Odpustil bi g. korektorju, da mi je v XII. listu floren-tinsko kugo, kar meni nič tebi nič, prestavil za celih 500 let iz 1. 1348 v 1. 1848, akoravno je precej znano da Boccaccio nij živel v našem stoletji, odpustil bi mu BN«lesco" v Afrikanki, odpustil bi mu Bog zna koliko malih grebov storjenih pod črto, ali preveč jih je, in ne morem mu dati „absolucijona" prej, nego se ne poboljša. Saj je mož menda sam slovenski pisatelj, vedel bode torej, kako težavno je prevzemati na svojo pisateljsko vest razen lastnih še grehe druzih. Upam torej najboljšega uspeha, akoravno sem zvedel, da ne menj ko štiri države to je Grška, Srbija, Ilumunija in Črnagora poleg Bosne in Hercegovine nameravajo staviti monumente možu *), ki jim je velikodušno dne 1. oktobra v 223. št. „Naroda" na drugej strani izbrisal par tisoč milijonov turškega državnega dolga. Samo uboga Bolgarija mu menda nij bila pri srci, pustil jej je breme 720 milijonov frankov, pod katerimi bode reva izdihovala. Brez zamere, dragi gospod, a molčati nijsem mogel, preveč imam lastnih napak, da bi mogel prevzemati na svoj račun še tuje, katerih je bilo poslednji čas uže malo preveč. Tako, dragi prijatelj, zdaj sem povedal kar mi je bilo na srci, in v prihodnjem listu vrnem se zopet v preteklost, iz katere sem danes ušel za nekaj trenotkov. _ Josip Nolli. *) Go ahead! God save the King! Opomba korektorjeva. vender Nemec od glave do peta, je blagodušno ustanovo volil tacim, ki so rojeni v okolici njegove graščine na Dolenjskem, brez ozira na narodnost; stoprv ta Stampfel je tako tesno-srčno nemško narodno stališče zavzel, tedaj mu pač cela kranjska dežela ne more votirati zahvale za njegove ustanove. Deželni glavar grof Thurn izjavlja, da bode vse predmete dnevnega reda, o katerih poročila Še nijso 48 ur v rokah poslancev, odstavil z dnevnega reda, da se je pa on ravnal po dozdaj navadnem običaji. Še druga zanimljiva epizode se je pripetila včeraj. Deželni glavar mej drugim naznani, da je kr. hrvatska deželna vlada pisala kranjskemu deželnemu odboru, da hoče v proračun prihodnjega leta postaviti 25000 gld. podpore za gradnjo mosta Čez Kolpo pri Vinici. Poslanec Navratil prosi deželnega glavarja, naj se dotični dopis prebere. Deželni glavar omenja, da je dopis hrvatsk. Poslanec Dežman se porogljivo smehlja. Dr. Zamik kliče g. Dežmanu: „g. Dežman naj se smehlja kolikor hoče. V našem zboru ima hrvatski jezik toliko pravice kakor slovenski!" Deželni glavar potem ukaže zapisnikarju, naj prebere izvirni dopis hrvatske deželne vlade v hrvatskem jeziku. Po branji želi poslanec dr. pl. Sehrev, ker nij vsega razumel, da se prebere tudi nemški prevod. — (Češki prevodi slovenskih slovstvenih proizvodov.) Gospod Josip Penižek, zdaj v Badnu pri Dunaji, nam na znanja, da se njegov češki prevod Fr. Pre si in o v ih pesnij uže nahaja v tisku in izide kmalu, morda Še ta mesec. Lad. Sehnal v Jičini je založil knjižico, katero je prelagatelj poklonil spominu svojega učitelja v slovenskem jeziku, pokojnega gimnazijskega vodje Vaclava Kri/, k a v Tabori na Češkem. Tudi J ur čiče v „Tugomer" bode skoro izšel v Peniž kovem češkem prevodu. — (Učiteljska služba.) Razpisano je na štirirazrednej ljudskej šoli v Radovljici II. učiteljsko mesto s 500 gld. letne plače. Prošnje je vložiti do 28. t. m. pri okrajnem šolskem svetu v Radovljici. Razne vesti. * (Papež in gradMiramar.) V Rimu cirkulirajo zdaj naslednje vrstice: „0, papa Pecci Tinti ti ti d ar, Scoglio fatale d i Miramar". „0, papu Pecci ne zaupaj nikar Se silnim tem Bkalam v Miramar'". Rimljani hote s tem papeža svariti, naj se ne preseli v Miramar, od koder je nadvojvoda Maksimilijan, kakor znano, podal se na ne srečno pot v Meksiko. * (Spomenik Washingtonu) bodo postavili v mestu Washingtonu. Ta spomenik bode najvišja gradnja vsega sveta, visok bode namreč 550 čevljev. Da se vsaj nekoliko vej soditi o tej visočini naj omenimo, da je Št. Šte-fanski stolp na Dunaji le 441 čevljev visok. Washington, utemeljitelj svobode Zjedinjenih severo-ameriških držav, ima poleg tega uže itak 43 spomenikov v Ameriki. * (Potres) uničil je skoraj popolnem mesto Orsogno v Abruzzih. Do 4000 osob je brez strehe. Vlada poslala je 400 vojaških šatorov in novčne podpore, a vse premalo še za toliko bedo. * (Strašan prizor.) Kmet v EakoŠi v Ogrskej šel je s svojo ženo in osemmesečnim otrokom na polje travo kosit. Ko pa je mož dovršil svoje delo, naslonil je koso na drevo, pod katerim je ležalo dete in odšel. Kosa pa je pala od dretesa in ravno na dete tako nesrečno, da mu je prerezala vrat. Ko se je mož vrnil in ugledal mrtvo dete pod drevesom, postal je besen, zapodil se z nožem v ženo in jo zaklal, potem pa sebe obesil na drevo. * (Varna blagajna.) Mr. H. razkaza-val je zveri in pri tem prav dosta denarja si prislužil. Ko je nekoč zopet dal predstavo, boril se je namreč z zvermi, prinesel mu je ta večer lepe krajcarje. Po predstavi, bilo je uže pozno v noči, pa ga vpraša prijatelj, kam bode dejal denar, ki mu je danes prišel v blagajno, ali ga bode vzel seboj na dom. „0 ne", odgovori mu. „Nu, kje ga bodeš pa pustil?" „Del ga bodem v kletko k risom". Tam je bil gotovo dobro hranjeu. jJujaajslca borza 11. oktobra (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovoih . . 76 gld. 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 77 „ 50 „ Zlata renta........ . W , 20 iy*iO drž. posojilo.....181 , 30 „ Akcije narodne banke..... 830 „ „ Kreditne akcije.......367 „ iJ5 „ Londom ..........118 „40 „ Srebro..........— „ — „ Napol...........» n 86 Vi „ C. kr. cekini........f> „ (iO „ Državno um- ko.......57 _ 80 PoHlttrao. Jezična Žefa v „Brenceljnu" obira kostanjevi -ikega župana, Gača in Atravsa kot jjemčurje. No, za prva dva se nič ne reče; a gospod Strava, akoravno dobro nemško govori, se v nemščino nič ne vtiče, temveč je popolnem vrl narodnjak in upanje je, da pn prvej volitvi bode zopet Župan, kar se od vseh stra-nij želi. Kostanjevica, dne 10. oktobra 1881. (581) Odkritosrčen KostanjevČan, n. Gg. naročevalcem na ribniška vina se naznanja, da se ne more radi premnogih naročil vsem prekušenj poslati. — V zalogi je še dobrega nami/nega vina 180 hektolitrov a 12 do 14 gld. od leta 1879, 1880. — Za dobroto se garantira. Spoštovanjem Stanislav 3Cla,ič, (578—1) oskrbnik graščine Ribnik. Zahvala. Dolžnost mi je sveta, da p. n. gospodom, ki so me spremili do novega mesta — do farne Hrenoviške cerkve, preljubim prijateljem svojim in znancem, — da, vsej župi Planin- skej, radi sočutja, dobrot, udanosti,....... vsega, pravo prisrčno zahvalo izrekam. V Hrenovicah v 9. dan oktobra meseca 1881. (580—1) Jožef Zalokar, kapelan. Prlmarij Dr. J. DORNIG stanuje zdaj na (572—2) Kongresnem trgn št. 7,1. nadstropje, ordinira od 58. do Vn*« ure- -^t^-----rM^-----rMjtar- t23 mi, dober prodajalec, se sprejme pod dobrimi pogoji takoj pri ^V_. DEPogttitVlljlcil., trgovci z mešanim blagom v Cerknici (F>7.r>—2)_na Notranjskem._ Popolno vinoznanstvo. Obširna knjiga o čuvanji, gojenji, poznavanji in narejanji vin vseli dožol, v zvezi s poukom o žganji, varonji, o škrobu, drožih, siru, uinctaliicm maslu, umctalnuui tabaku in druzih hranilnih rečeh s strogim oziroui na zdravje in cenost, dalje več stotin kupčij skib reči izključljivo specijalnib recoptov, vpo-rabni za vsacega, pridobitni, lehko izvršilni, malo glavnice zahtevajoči in donosno poslovanje; neobhodno potrebna za sto tisoči. Posumim recepte se ceno računa. — Pojasnila daje proti retourmarki i'". .NcliloNNer, v Tratil. (419-8) Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočano od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, tuber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenjc, slabosti, 5e tfa glava boli, če ima krč v pr i h, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-riuo, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobuosL in vročino, če se zavživajo po '/t žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majlieuiiii ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilu, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, a H neon 30* in 50 kr. av. veli. (217—40) j 2Q g£ j* o 7 N P. M s -mi «^3 1**1 Ign. Thomanova vdova -v IKZrai-^jej đ.olir^.1 št. 12 priporoča svoo zalogo dovršenih ter izvršuje prav po ceni vsa v kaaieno-Hekarsko obrt pripadajoča dola. Dobro, točno in po coni izvršuje tudi altarje (566—3) ht in druga cerkvena dela.__J| bi Rima urrmuj -w= fc^TvV\^"N^"N^^^N^^^^^^-^V^^#v\/"i\^N* Znamenito za gospe! Jemljem si čast čestitim p. n. naročovalkam uljudno javljati, da sem se vrnil s potovanja Dunaja in usojam se ponižno vabiti k obilemu obiskovanju moje z najnovejšimi vzorci najbolje asortiraue za gospe. Osobito opozorujem čestite gospe na veliko izbirko modnih klobukov z«, otroke, dekli oc in gospe, kakor tudi na obilo zalogo desnih plaščev za otroke, deklice in gospe, jaquetov, paletotov in monteauxov. Obetajoč ceu6 in reelno postrežbo so priporočam (576—2) s spoštovanjem Hugo Fiseher. 7« mnrlicTl/o ■ Najnovejše oblike klobukov, sukneni, £.Ct IIIUUlDlrVc . pisteni klobuki, pravi klobuki od bo-brovine, volneni in svileni aksainiti, atlasi, surahi, jaquardi, pliš moire, gaze Merveilleux, modni trakovi, peresa, cvetice, klupe od loia, jekla, srebra in zlata, kakor tudi druge pri rokodelstvu modistk potrebne reči. Izdatelj in odgovorni ur^dsik Makse Armić. Lastni sa iu tisk - Narodne tiskarne". ^^4972 I2