( Leto LXVL, št. 36 Ljubljana, torek 14* februarja Cena Din L— SLOVENSKI ga VMkk Oac popoldne, izvzema aeaeije in praznike. — inserats do SO petlt 4 Din 2.—, do 100 rat Din 2.60. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, već jI inseratl petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnaeratm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVN18TVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3128 Podružnice: MARIBOR, Grajsta trg šL 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon SL 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon 8t. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351 PRORAČUN DRAVSKE D ANO VINE ZA LETO 1933-34 Predlog letošnjega proračuna predvideva 95,489.183 Din in je v primeri z lanskim za 16,462.795 Din manji izdatkov Ljubljana, 14. februarja. BaxK>vln«ki svet dravske banovine se sestane na svoje tretje redno zasedanje jutri dopoldne v stekleni dvorani banske palače v Ljubljani. Po določilih pravilnika o or_ garu zaci ji in delu banovinskih svetov se bo na tem zasedanju obravnaval predlog banovinskega proračuna za leto 1933/34. Bistveni znak nove dobe je porast javnega gospodarstva, ki zavzema vedno večji delež na narodno-gospodarskem dohodku. S tem se njegovi odnosa ji do poedinca m poedinčevega gospodarstva intenzivirajo in nanogobrojneje prepletajo tako, da je posameznik od vseh strani omrežen v organizem javnega gospodarstva. V posledku te. ga raste interes poedinca in družbe na njem; saj je le-to žarišče, v katerem pride, jo razglasja v družbi 1o najv dnejšega izraza. Zlasti pa se v dobi gospodarskih pretresov m kriz, ki povzročajo, da dohodek pada, a potrebe javnega gospodarstva rastejo, in da so torej bremena mnogo težja, problemi javnega gospodarstva od vseh strani in često z efektom razpravlja, jo. 2ai dostikrat ne na osnovi konkretnih podatkov, katerih javnost deloma sploh ne more dobiti, deloma pa se ji predstavljajo v taki obliki, da si ne more ustvarita prave slike o faktlčnem stanju. Da bi si faktorji, ki sodelujejo in soodlo. Čujejo v javni -.spravi, bodisi v občinah, sreskin cestniih odborih in pa tudi v bana. vin, mogli ustvariti potrebne predpogoje za pravo razumevanje in presojanje položaja — doba primitivizma je minila in treba je vsak izdatek in vsako breme, ki se nalaga, vsestransko analizirati —, zlasti pa tudi, da bi se javnost navajala na kritično ln pravilno ocenjevanje vseh dejstev javne uprave, tako tudi banovinske, banovinski svet, ki je svetovalni organ bana. odobrava vsakoletni proračun banovine in s tem prevzame nase ogromno odgovornost pred javnostjo v prvi vrsti za ekonomski, socialni in kulturni razvoj srezov in mest, xa katere so banski svetniki postavljeni. Druga važna skrb banovinskega sveta je, da pazno spremlja in predlaga predstavke, ki se nanašajo na kmetijstvo v banovini sploh, za napredek živinoreje, za strokovni pouk našega ljudstva potom ba_ novinskih kmečko nadaljevalnih šol in za_ časnih strokovnih tečajev, dalje skrbi banovinski svet za napredek nedržavnih gozdov, ustanavlja in skrbi že za obstoječe banovnske bolnice, dečje in zaščitne domove, skrbi za preskrbo ubožcev v banovini ter sklepa o pomoli za po elementarnih nezgodah prizadete kmetovalce, ustanavlja nova pota in ceste ter skrbi za šoL štvo v banovini. O vseh teh najvažnejših vprašanjih sklepa in jih odobrava v svo_ jem proračunskem zasedanju banov:nski svet in vsi zaključki dobe zakonsko moč in so izvršni potom banovinskih pravilnikov in uredb, ki jih predpiše oan. Prepr čani smo da bo banovinski svet vsem tem vprašanjem posvetil vso svojo skrb in pozornost in da bo odobril med svojim proračunskim zasedanjem proračun, ki naj spričo težkega in nerentabilnega gospodarstva vseh slojev našega ljudstva v banovini razbremeni ljudstvo na najnižjo mero banov nskih doklad. ker se je splošna gospodarska stiska zajela tako v vse sloje, da času nasproti z gospodarstvom hitimo krepko navzdol. Od zasedanja našega banovinskega sveta pričakujemo le najboljših sadov! * Banovinski svet prične iutri razpravo o leto-šnjem proračunu dravske banovine, kd je sestavljen tako. da so po možnosti upoštevane sedanje težke raz. mere in da s-e je črtalo iz njega vse. kar ni neobhodno potrebno Že lanski proračun nase banovin** fe bi'1 v primeri s predlanskim močno skrčen letošnji ie pa ?e bo.1v kar *>rča da preživljamo še težie čase kaknr smo r'h tati i Predflog: novega banovkiskega proračuna izkaztrje: Občni izdatki in dohodki IZDATKI Splošni oddelek in glavna pisarna upravni oddelek kmetijski oddelek prosvetni oddelek tehnični oddelek oddelek za socialno politiko in narodno zdravje finančni oddelek oddelek za trgovino, obrt in industrijo komisija za agrarne operacije rezervni kredit 6,788.314. 534.860. 8,875.660. 5,150.486. 39.153.787. 16,342.705. 14,221.797. 2,215.530. 739.943. 1,466.101. Skupaj DOHODKI (kritje) Banovinske doklade trošarine banovinske takse in davščine prispevek avtobusnih podjetij razni dohodki državna dotacija in banovinska trošarina 95,489.183.— 40,000.000.— 19,050.000.— 9,250.000.— 350.000.— 9,839.183.— 17,000.000.— Skupaj Banovinska podjetja, zavodi in ustanove Proračuni banovinskih podjetij, zavodov in ustanov izkazujejo letos kmetijske šole m zavodi izdatkov 6 mihjo-nov 235.768. dohodkov pa 6.251.668 dinarjev, tako da znaša presežek 15.900. Prosvetni oddelek izkazuje izdatkov 33)7.986 in toliko tudi dohodkov. Socijalno skrbstvo (banovinski dedii dom v LjuWdani in banovinski dečji dom v Mariboru) izkazuje 924.000 izdatkov in tokiko rudi dohodkov. Narodno zdravije, bolnice, hiralnice in zdravilišča izkazujejo 34.132.027 Din Izdatkov in toliko tudi dohodkov. Skupaj imamo torej izdatfkov 44 mi-hjonov 499.781 (osebnih 8,538.749. stvarnih oa 35,961.032). dohodkov pa 44,515.681) od teza lastnih 33,740.041. dotacij pa 10,775.640 Din. Banovinska sadjarska in vrtnarska šola v Mariboru izkazuje 779.600 Din izdatkov in toliko tuda dohodlkov. banovinska kmetijska šola na Grmu 226 tisoč 280 Din dohodkov in prav toHko izdaUkov. banovinska kmetijska šola v Št. Jurju ob juž. žel. 436.430 Din dohodkov in toHko izdatkov, banovinska kmetiiska scspodiniska šola v Št. Jur-ra oto juž. žeJ. 78.100 Din izdatkov in toliko dohodkov, banovinska kmetijska 95,489.183.— f šola v Rakičanu 162.510 Din izdatkov in toliko dohodkov, banovinska mlekarska šoJa v Škofji Loki 1,059.770 Din 'll S?v in todiko dogodkov, banovinska kmetijsko gospodinjska šoia v Ma-a mm d™ izdatkov in toliko dohodkov, banovinska trsnica in drevesnica v Pekrah 260.000 Din. bano-m ion tTsoica m drevesnica v Kapeli 2l>3.180 banovinska trsnica in drevesnica v Kostanjevici 125.800, banovinska trsrnca v Dramiljah izdatkov 37.500 in dohodkov 50.000. banovinska trsnica v Vinjem vrhu izdatkov 12.400 in dohodkov 14.400, banovinska trsnica v Dra-šičih izdatkov 26 000 in toliko dohodkov, banovinske žrebčarne na Selu 602.990. banovinska semeno-goijska postaja v Beltincih 1600 izdatkov in 3000 Din dohodkov, banovinsko velepose-stvo v Ponovičah pri Litvi 327.820 di^ narjev izdatkov in toliko dohodkov, banovinski ribogojni zavod v Boh. Bistrici 306.000 izdatkov in toliko dohodkov, banovinska kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru 156.640, banovinski pašniški posestvi Robež in Biba planina 35.800, banovinska postaja za čiščenje deteljnega semena v Ljubljani 100.000, banovinska podkov-ska šola v Ljubljani 187.868, gozdarska šola v Mariboru 190.020, banovinska gluhonemnica v Ljubljani 444.660, de- ško vzgajališče v Ponovičah 397.576, zavod za slepo deco v Kočevju 274.780, banovinska zaloga šolskih knjig v Ljubljani 2,091.970, banovinski dečji dom v Ljubljani 491.710, dečji dom v Mariboru 432.290, splošna bolnica v Mariboru 5,168.453, javna bolnica v Celju 3 milijone 102.571, banovinska javna bolnica v Murski Soboti 1,074.180, javna bolnica v Slovenjgradcu 1,138.276, javna bolnica v Brežicah 925.970. ženska javna bolnica v Novem mestu 838.793, javna bolnica v Ptuju 641.008, banovinska hiralnica v Vojniku 913.460, hiralnica v Ptuju 713.040, zdravilišče na Golniku 4,878.650, banovinsko zdravilišče Dobrna 1.580.300 in banovinsko zdravilišče Rogaška Slatina 13.157.426 Din. Lani in letos Lanski proračun dravske banovine je znašal 111,951.978 Din, tako da je letošnji znižan za 16,462.795 Din. Lanski je bil znižan v primeri s predlanskim samo za 4,400.721 Din. Vidimo torej, da je imela banska uprava pred očmi še mnogo bolj kakor lani neobhodno potrebo varčevanja in je proračun skrčila kolikor se je pač dalo. Pri splošnem oddelku in glavni pisarni so se znižali izdatki od lanskih 7,392.720 na 6,788.314, pri upravnem oddelku so se izdatki povišali od lanskih 283.356 na 534.860 dinarjev. Močno so skrčeni v letošnjem proračunu izdatki za kmetijski oddelek, ki so znašali lani 13,503.040, letos pa znašajo samo 8,875.660 Din. Tudi izdatki za prosvetni oddelek so zelo skrčeni in sicer od lanskih 9.290.021 na 5,150.486 dinarjev. Pač so se pa nekoliko dvignili izdatki za tehnični oddelek, in sicer od lanskih 38.147.918 na 39,153.787 Din. Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje je izkazoval lani 26.139.314 Din izdatkov, letos pa samo 16,342.705, fi-načni oddelek izkazuje letos znatno povišane izdatke, lani so znašali 10,690.676 Din, letos pa 14,221.797 Din, oddelek za trgovino, obrt in industrijo je ostal v svojem proračunu skoraj neizpreme-njen, lam je imel 2,805.152, letos pa 2,215.520 Din izdatkov. Komisija za agrarne operacije se bo morala še bolj skrčiti, saj je padel njen proračun izdatkov od lanskih 1,047.308 na 739.943 dinarjev. Rezervni kredit je znašal lani 2,662.573 Din, letos pa 1,466.101 Din. Pri dohodkih vidimo, da so banovinske doklade poskočile od lanskih Din 31,440.000 na 40 milijonov, dočim so trošarine zelo padle, in sicer od lanskih 41,300.000 na 19,050.000. Banovinske davščine in takse so znižane skoraj za polovico, in sicer od 18,010.000 lani na 9,250.000, prispevek avtobusnih podjetij je močno znižan, in sicer od lanskega 1,500.000 na 350.000, razni dohodki so znašali iand 7,768.231, letos so pa preračunani na 9,839.183 Din. Državna dotacija je bila izkazana lani v proračunu sama in je znašala 11,933.747, letos pa znaša z banovinsko trošarino vred 17 milijonov. Pogreb žrtev v Neimkirchno Paril, 14. februarja. Notranje ministrstvo je izdalo nalog, naj se danes povodom pogreba žrtev katastrofe v Neunkirchnu na vseh javnih in državnih poslopjih izobesijo državne zastave napol droga. Enak odlok je izdala tudi pariška občina, ki je obenem sklenila nakloniti za žrtve katastrofe 10.000 frankov podpore. Posebno odposlanstvo bo zastopalo pariško občino na pogrebu. Francosko vlado bo zastopal minister za javna dela. General Pershing nevarno bolan Pariz, 13. februarja AA. Po vesteh iz Middlanda v Texasu je stanje generala Pershinga bivšega vrhovnega poveljnika ameriških čet v Franciji, precej nevarno. Pershng je obolel za bronhitisom 4n dvoj. nJm laringltisom. Vremensko poročilo Krvavec, 12. februarja: —8, jasno, sne* ga na podlagi 50 om, suh pršič. »muka idealna. Izgledi za nedeljo dobri. V etika Planina, 12. februarja: —10, snega na podlagi 15 cm. suh pršič, na robovih spihan Smuka ugodna. Kofce, 14 februarja, ob 7 zjutraj: _13, solnce. sneg, po odprtih krajih, špikan, v senčnih legah prav dobra smuka, Madžarska zahteva Reko Nepričakovan preokret v madžarski revizijonistični politiki — Od Mussolinija zahtevajo dokazov njegove revizijoni stične politike Budimpešta, 14. februarja. V nedeljo se je pričel v Budimpešti kongres madžarske nacionalne omladine, na katerega so bile povabljene slične omladinske organizacije tudi iz drugih držav. Kongresa so se udeležili predvsem avstrijski, nemški in italijanski študentje. Kongres je organizirala madžarska vlada, da bi tudi to priliko izkoristila za svojo revizionistično propagando. Znano je, kako potuho dobivajo v tem pogledu Madžari iz Rima. Zato je vzbudil tem večjo pozornost dogodek, ki se je odigral včeraj zvečer pred italijanskim poslaništvom v Budimpešti. Več sto omladincev je v strnjenih vrstah prikorakalo pred italijansko poslaništvo, kjer so manifestantje najprvo prirejab' ovacije Italiji kot zaveznici Madžarske ter manifestirali za revizijo mirovnih pogodb. Nato pa je stopil na improvizi- rani oder eden izmed voditeljev madžarske nacionalne omladine ter imel daljši govor, v katerem je poudarjal, da bi bil že skrajni čas, da pokaže Italija tudi dejanja. Od lepih besed in obljub tudi Madžari nimajo nič. Zato je treba, da Italija javno izjavi, da bo vrnila Reko Madžarski, ki se ji nikoli ni prostovoljno odrekla. Demonstrantje so govorniku burno pritrjevali ter poslali posebno deputacijo k italijanskemu poslaniku, kateremu so izročili daljšo spomenico, naslovljeno na Mussolinija. Spomenica se zahvaljuje Mussoliniju za njegovo dosedanjo podporo madžarskih revizdoni-stičnih teženj ter ga poziva, naj da odločilno pobudo za revizijo trianonske mirovne pogodbe s tem, da vrne Reko kot nekdanjo madžarsko luko na Jadranu Madžarski. Papež prepovedal molitve za kralja Borisa Represalije Vatikana zaradi pravoslavnega krsta bolgarske princese Začudenje v politični javnosti Sofija, 14. februarja. Bolgarski listi poročajo, da je Papež prepovedal v vseh katoliških cerkvah na Bolgarskem do nadaljnjega vse molitve za kralja Borisa. Ime kralja Borisa se tudi pri običajnih pobožnostih ne sme nikjer imenovati. To je prva represalija Vatikana napram Bolgariji zaradi kršitve dogovora glede vzgoje otrok, izvirajočih iz zakona med pravoslavnim bolgarskim kraljem Borisom in katoliško italijansko princeso Ivano. Po tem dogovoru bi se smel samo prestolonaslednik krstiti po pravoslav- nem obredu, vsi ostali otroci pa po rim-sko-katoliškem. Brez ozira na ta dogovor pa je bila prvorojena princesa krščena po pravoslavnem obredu. Zaradi tega je zavladala velika napetost med bolgarskim dvorom in Vatikanom, ki je našla sedaj prvič javno izraza v tej re-presaličrri odredbi. Bolgarski politični krogi so bili nad tem odlokom papeža skrajno presenečeni, ker nikakor ne morejo razumeti, zakaj hoče Vatikan popolnoma pravoslavni državi vsiliti rim-sko-katoliško vzgojo kraljeviČev. Zmaga Daladisrjeve vlade Po 40-urnJ seji je poslanska zbornica z veliko večino sprejela dvanaj- stine in izrazila vladi zaupnico Pariz. 14. februarja. Po 40 urni skoro neprekinjeni seji je francoska zbornica pozno ponoči s o61 : 283 glasovi odobrila proračunske dvanajstine za mesec marec, obenem 5 sanacii^kirni ukrepi vlade. Vlada je »tajila vprašanje iaupnice in je s podporo socialistov dobila znatno večino. Današnji bati pozdravljajo tak izid napete politične in finančne debate v zbornici, ker vidijo v tem dokaz, da je v parlamentarnih krogib , kljub hudi politični gonji vendarle previa-, dala prednost in spoznanje, da je že zaradi j mednarodnega političnega položaja naobbod-I no potrebno, da stopijo notranja nasprotstva v ozadje in da dobi vlada trdno oporo za svoje nadaljnje sanaijsko de>lo. Liati podSr-i tavajo zla&ti trezen nastop socialistov in I jim izražajo vse priznanje. Delavski upor v KIužu Odmev razpusta komunistične stranke — Železniške delavnice oblegane od vojaštva Kluž, 14. februarja. V tukajšnji glavni železniški delavnici je prišlo včeraj do hudih delavskih nemirov V zvezi z razpustom komunistične stranke je bilo včeraj popoldne aretiranih pet delavcev, ki so bili na gdasu kot komunisti Zaradi teh aretacij je nastalo med delavstvom tako razburjenje, da so se naposled postavili po robu, zabarikadirali v delavnicah in zaprli 10 Lnie-njerjev m reč drugih višjih uradnikov. Pri Volilni zakon v skupščini sprejet Beograd. 14. febriarja. Narodna skupščina je danes dopoldne po daljši debati končala načelno razpravo o novem volilnem zakonu. Pri nato sledečem glasovanju je bil volilni zakon v načelu in po kratki debati tudi v podrobnostih z veliko večino sprejet Takoj nato je bilo objavljeno poročilo skupščinskega odbora, ki je proučil zakon o občinah. Ta zakon pride v razpravo na jutrišnji seji Narodne skupščine. Seja senata Beograd. 14. februarja. Po daljšem odmoru se je danes zopet sestal sena* k svoji seji. Predsedoval ji je predsednik g. dr. Ante PaveKč. Današnja seja je bila posvečena zgolj formalnostim. Senat je izkazal pri tej priliki poslednjo čast med počitnicami umrlemu senatorju dr. Vikiceviću. Prihodnja seja bo 16. t. m. popoldne. Potres v Južni Ameriki Buenos AJres, 13. februarja A A. Iz Tu_ cumana poročajo, da so tam Čutili precej hud potres Več hš je poškodovanih. Kolikor je znano, ni človeških žrtev. vhodih v delavnice so fcgTadili barikade in jih močno zas&đ.li Policija je nameravala »prva jurišati barikade, vendar pa je morala načrt opustiti, ker so delavci zagrozili, da bodo pognali delavnice v zrak. Na pomoč je moralo priti vojaštvo, ki je delavnice obkolilo in jih pričelo dobesedno oblegati. Zaprli so tudi vodovod- ker mislijo, da bodo revolucijonarje z ž«rjo in dom (prisilili k predaji. Na smrt obsojen atentator Beograd, 14. februarja. Pred državnim sodrsčera s« je vršil« včeraj razprava proti Rajiku Randjeloviću, ki je poakusil 21. septembra 1932 pa nalogu m^kedoostvujudčah izvršiti atentat na brzcvlak Beograd — Niš. Nastavil je v vagonu HI razreda dva peklenska stroja, k: bi morala eksplodirati ne postaji v Nišu T.tm pa so oba peklenska stroja pravočasno o-ctfcrvli in uničili. Randjelović je svoje dejanje skesano priznal. Danes dopoldne ob 9. je bile razglašena sodba. Randjekrvic je obsojen na smrt na ve šalih. i — -■ Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2306.9« _ 2317.8*. Berlin 1362.91 - 1373.71. Bruselj 799.41 do 803.35, Curih 1108.35 _ 1113.85. London 197.14 — 198 74. New York ček 5722.14 do 5750.40, Pariz 224.35 - 225.47. Prag« 170.01 do 170.87. Trst 293.24 _ 295 64 INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.2425. Londou 17.8150. Newyork 518.25. Bruselj 72 1250 Milan 26.50, Madrid 42.5375 Amsterdam 208.05 Berlin 123.15 Dunaj 73.08 -59.75. Sofija 3.75. Praga. 15.34, Varšava 58.06, Bukarešta 3£6, Stran 2. »SLOTBK3KI IIitODc c hflo pre-d rudniško re^tttvracijo zbtranrh nad 4500 zagorskih in okoliških prebivalcev. Poleg rudarjev so ae na zborovanju zb-mJe njih žene. trgovci, obrtniki, uradniki in vsi ostaili stanovi. Prostor pred rudniško restavracijo je hfl nabito poln, velike množica ljudi pa se je T&rala tod: na mo^ru nad restavracijo. Shoda so se udeležili med drugim.! tudi zastopniki Delavske r-bornice, strokovnih in drugih organizacij, zagorske občine na Čehi z županom kakor fudi zastopniki vseh okoliških oboir. Navzoč je bil tudi narodni poslanec g. Mravfljo. Ikaterega so zborovalci posebej pozdravljati >n ga prosti pomoči. Točno ofc 3- vuci je otvoa-H shod načelnik TT. rudarske skup me g. Knautbergrr, bi je pozdravil zborovalce m odposlan organizacij in občin ter oarodnega poslanca g. Mravrjeta. V svojem otvoritve-ncm tvorni je naglašnl. da je zhnftla na shodu vsa zagorska kotlina, da rnodušno dvigne svoj glas proti grozeči kata**rr«fi, ki se bliža Zagorju s tem. d« mi-*li ustavili obratovanje rudnUca. Za ojim je govoril predsednik Delavske zbornice g. Cobai. ki je v kratkem, a jedrnatem govoru ori sil bedni položaj rudarjev TPD, ki danes obupano prosijo pomoči in rešitve iz bednega položaja. Zagorska kotlina ne zahteva drugega kot dela i u kruha. .Med govorom g. Cobata so se spustile rudarske žene v jok in je nudilo kaj žalostno sliko, ko je na stotine in stotine zona in obrok jokalo in 2!asn<( zahtevalo kruha. Referent Delavske zbornice g, CJolm-ajer je poročal o zadnji intervenciji v Beo gradu. S poslancem g. Mohorieem »e obiskal vec ministrov, katerim je predoči I obupni položa* in prositi pomoči. Z eno izjemo je delegacija poveod naletela na jazumevriirje. Zastopnik Na-rodne strokovne zveze g. Vladimir Kravos se je v svojem govoru dotaknil predvsem izjave ministra za Some in rude. Ćeš da bo treba ukreniti vse potrebno, da se merodainirn krogom dopove da ne smerno pustiti naših rudarjev umreti gTadu. V imonu NSZ iijavlja solidarnost ln obljublja vso pomoč in podporo. Nadaljnji govomžk g- Mer.HnČefc v zs.-seopsrvta Jugoslovanske sfcrokov« e /veze poudarja, da je pogrebno miiljeaje nekaterih, ki pravijo, da je treba pred v sena podpreti državne rudnike. Država je dolžna skrbeti za vse državljane enako in je tedaj uravicana zahteva nud:*riev iz revirjev T?D, če zahtevajo, da mora država preskrbeti odjem premoga tudi pri TPD. S tem se ne podpira t?amo TPD, podpirajo se domari rudarji, ki morajo sicer umreti gladu. Vfhamo pozdravljen je govori! «*a datlje narodni poslanec a. Mravlje, ki je obljubi!, da bo /astev'l vse svoj** s*4e, da se od pomore bedi zagorskih rudarjev. Vse svoje sHe bo zastavil, da bo minister za šume in rude revidira-l svoje stališče in skrbel, da odda država tudi nekaj več naroo;l TPD. ker le na ta način mi«?li, da bo beda vsaj delno odpravljena. V Beogradu bo poskrbel, de sestavi delegacijo iz vseh poskmcev dravske banovine, katerim na čelu bosta Stala tudi oba slovenska ministra, in tako sestavljena delegaciju bo obiskala vse one ministre, k »najo reševati to pereče vp-nušanje. I' re pri ran je, da rti treba obupovati, ker se da še najti primerna pot. da »e bo tudi zagorski kotlini pomagalo. Izvajanja «4- poslanca eo vzeli zborovalci z vidnim zadovoljstvom na /aianje. Na shod sta govorila še zastopnik Zveze rudarjev g. ArJi in podpredsednik bratov-ske sk!adnice g. Šober. ki sta obravnava-ki vprašanje rudarjev m zahtevala nujno od-pomoč. ker beda žene rudarje >n njih družine v obup. Oh koncu shoda je Kila predložena od zhorovalcev brzojavna resolucija, ki je bila odposlana predsedstvu kr. vlade :n ki glasi: Predsedstvu kr. vlade v Beogradu. Rudarsko delavstvo, nameščenci, obrtništvo in ostalo prebivalstvo občine Ze-gorje in okolice, zbrano na javnem protestnem ziborovanju v Zagorju dne 13. februarja odločno protestira proti sedanjemu načinu zapostavljanja privatnih rudnikov napram državnim, pr nabavah premoga državnim železnicam. Zahteva odločno, da se te nabav v- v bodoče dele po ključu z leta 1929 B .»sedanji način postopa na ki ip!cšno škoduje gospodarstvu dravske banovine, je predvsem zadel tukajšnje prebivalstvo, ki je zato prišlo v skrajno bedo n ">b»tp, čemur bo sledila katastrofa, če s** :o stanje ne izb-.'^ša. Zagorska kotlina se je dvignila Ni bilo menda Zagorjana. ki b* bti ostal doma. Trgove* in abrrraki c*> solidarno s rudarji pr*'šli po'r? očevino na shod tn med anodom 'aprli vse trgovine in obrate. Vce. prav do zadnjega ie bi ko na shodu o vi«* r>o manifestiralo za svoje pravice. Z«-gorjani so govorili. Dostojno in resrjo so poslali v svet klic, da stradajo in da ima je treba nujno pomagati. Naj ne ostane ta njihov glas. k* je bil enodusen in glasan, le glas vpijočega v puščavi. „Sola in dom44 na Jesenicah Zanimivo predavanje ravnatelja meščanske šole g. KJavore zanimanje staršev za vzgojo mladine Veliko Jesenice* 13. februarja. V nedeljo popoin verske strpnosti, obsežnejšo izobrazbo, kakor jim jo morejo dati narodne šole ter pripravljati učence za trgovske, obrtne to industrijske adi kmetijske pokriće s tem, da jim dajo zaokroženo znanje m vzbude ljubezen do teh poklicev. Da se more vse to v polni meni doseći. je treba tesnega sodelovanja med šak> in domom. Mladina je danes pri pouku zelo pasivna in revolucionarna. MJadma zajema in požira vse, kar ji pride v naglici v roke, ne more pa vsega prebaviti, ne more doumeti tega, kar je dobro ki kar se okrog nje dogaja in da »ledi najraje memu, kar >> najbolj zanima in ki ji je v poznejšem življenju najmanj potrebno in v m*»ogih primerih tudi pogubno. V svojih stvarnih izvajanjih te g. ravnatelj nazorno nas4ikai vedenje m'adine pri pouku v soli ter vpfcve pubertetne dobe na pouk in vzgojo, ker mladina nima v tej dobi pravega in diskretnega pouka tudi & strani staršev, ki se toga pojava v škodo otrok po nepotrebnom sramujejo. V dobi spolne doaorirve munsao bit* softo poiDMM na mnoge dečke, da n« ^apadeju raznim strastem in spolnim zablodam, fcar si'no vpliva na razvoj duha in telesa. Nujno po* trebna je vez med šolo m domom k: naj vzgojo mladine medsebojno dop*j'njuje:a hi medsebojno kontrolirata ter skuša'a zatreti vse škodljive pojave otrok, ki so i mogokrat za mladino usodnega pcmena Za svojo nazorno in ^krbnu sestavljeno j. reda vanje je žel g. ravnatelj živahno odobravanje bvaležnih pos vsalcev. Predavanju je siedila stvarna ;a zan prva debata. K besedi so se oglasili $g Sušn:k Matija, bertoncelj Fra n ^. Ažnun Konrad, Žnidsr Anton in gospa Zugvitzev*\ ki so stavili važna vprašanja in dali nasvete, kako bi se lažje in na uspešnejši način vršilo vzgojo m kontrolo nad učečo se mladino. Pri tem se je ugotovilo, da so šolski prostori za smota*eno vzgojo absorurno premajhni tako, da je v nekaterih razredih po 53 otrok in da M morata dva razreda mladine poučevati v poslopju osnovne šote in da sodi mladina v klopeh, ki so primerne za mladino za 1. ali 2. razred osnovne šote, v katere sedaj tlačijo učence meščanske šote in da stoli nimajo naslonjal, rrrize pa so pre* nizke tako, da to širno slabo vpliva na rast mladine. Vse te želje bi potrebe se bodo s strani staršev iznesle na upravni odbor meščanske šole in na mestni svet jeseniški, ki naj skuša te nedostatke odstraniti in po možnosti šolo povečati. Ta sestanek je bil eden najJepsih, kar jih je biLo kdaj te vrste na Jesenicah m nujno potreben in upamo da bo rodil lepe sadove tembolj, ker vse uoiteljstvo, ki je izborno kvalificirano v polni meri vrSi svojo dolžnost s »vojisn veščim ravnateljem na čeki. Vsi prisotni so bila s tem predavanjem izredno zadovoljni ter izrazili željo, naj bi se rslri sestanki vršili vsako loto večkrat. — Pri bolesnih ledvic, seči. mehurja in danke omili naravna >Prani Jeeefevac grei-čiea rudi silne tPŽkooe pri potrebi v zek> kratkem času. Enostavno Gospodar hišnici: Kako to, da je ograja na stopnišču še prašna? — Ker še noben najemnik ni šel iz hiše. Predavanje Fotoklnba LjaMjaoa, 14. februarja. Odkar se je fotoUub presolil v svoj doin za Mladiko, je pričel novo živijeaje, zlasti je pa oživel po novem letu. Prireja redoe tečaje, a vsak ponedeljek zverer ma predavanje, ki se ga udeležujejo tudi nečlani kluba n nato z večino pristopajo v organizacijo. Snoči je znani amater g. Ivo Gogaki pokazal s skioptikorn okrog 30 d iepoztitivov ovojih najt>c4jšm posnetkov, ki jih deloma poznamo že z razstav, večji dol pa je bilo med njimi novih. Iz z'birke njegovih dol *e vidi, da se ne omejuje na kafco stroko fotografije, n. pr. samo na pokra jnnske slike, kakor večna naših foton mater je v. temveč da Lšce motive zlasti v življenju rn tudi v efektih atroosferskih pojavov ".n WS ponoči. Neka ter' taki posnetki «o najboljše, kar imamo na te»n polju, mi prave mojstrovine, ki dokazujejo izredno tehnično znanje in najboljši okus za slikovitost in kompozicijo, posnetka. Razen svojih dol je predavatelj pokazal tud' več diapozitivov po posnetkih g. Lojzeta Pengala n g. Ante Korniča. Da so Pengolove slike odlične, ni treba ponavljati, pač pa Kom>c Tzrredno mnogo dela in je v najmočnejšem iia-letu, da prodre v prvo vrsto naših fotografskih umetnikov. Tudi on zapušča Hhojeoa pota pok reji n-stva ter nam ve-čkrat poecažc tudi kak prav dober alet, ki jih pri drugih !e redko vidimo. Avtorja slik so spremljali svoja dela z veemi podatki v tehniki in razn h trikih, kako so dosegli uspehe, zato je bHo pa predavanje za vse prav koristno, obenem pa velik estetski užitek. Žrtev gospodarske krize Ljubljana, 14. februarja. Iz Bjelovara je prišla včerad žalostna vest, da si je tam konoal življenje ugledni ljubljanski trgovec g. Emil DobriC, ki ima svojo Kasarno trgovino v Prešernovi ulici. Pred tedtuam dni je odpotoval Emil Do-brič iz Lijublćanc k svojemu tastu v Bjelovar. BL1 je sicer vse dni nekam čuden Ln zamišljen, vendar nihče ni slutil, da mu po glavi roje samomorilne misli. V ponedeljek zvečer, ko so že vei legli k počitku, je Do-brič okrog polnoči nena-doima vstal, odšel v scoedno sobo m si pognal kroglo naravnost v srce, Lako da je obležal na mestu mrtev. Na iice mesta je prispeda zdravniško policijska komisija, ki je ugotovila, da gre za samomor in odredila prevoz trtip+a v :nrrvaAnioo. Pokojni je že 36 let vodil Oazarno trgovino v ProSernovi ulici. Podoetoe j* topo uspevalo, zadnja leta je pa, kakor večina drugih, zelo občutilo gospodarsko krizo. Kljub temu si je g, Dobrič zaOel graditi vilo na Mirju. To in pa zlasti zsnanj&ane kupčije, je menda. pn-segraJo okvir njegovega proračuna, zadnje čase je bil g. Dobrič precej potrt, retzburjal se je za vsako ma-lenkoat in cesto tožiU da. tako ne pojde da. lje. Onževno precej deprimiran ae je, kot rečeno, pretekli teden odpeljal v Bjelovar, od koder se ni več vrnil. Pokojni je bolehal toni nekoliko na srčni hibi, kar je bik> gotovo tudi ne-posredaji porod žalostni smrti. Zapnetil je žalujočo eonrogo in pet nepreskrbJoeiiui otrok. Bil je znan kot miren in soliden trgovec, spoštovan po vsem mesta in sekto je Test o njegovi tragični smrti vzbudita splošno sočutje x bridko prizadeto rodbino. Mnogo hrupa za nič Ljubljanu, 14. februarja. Pa je zahrcsčaio . . . Ljudje v okolici magistrata so popadali v strahu s postelj, kajti človek te nVi takoj pomisli ob najmanjšem hrupu na strašno eksplozijo v NeftrnkircJMru. Bilo je pred 8, ko sc še IjtKlje prepuščajo sladki drcmotici. pa jo zabobnelo, kot da sc podira Ljubljana, Takšnega hru» pa nismo vajeni niti podno vi. Zato nam lahko verjamete, da je nastala iz tega bobnenja mala senzacija. Ljudje so zbežali na cesto, kjer pa nekaj časa niso mogli opaziti ničesar posebnega, že zaradi goste mogle, polog toga je pa Ljubljana še vseeno stala. Končno so pa le opažih, da je ležal na vogalu prod Prometno banko sme-tarska voz. Križ božji, petarda voz! In še na trotoar ju! Ljudje se niso mogli načuditi temu čudežu. Iz majhne senzacije je pa nastala kmalu velika, ko so po S. s težavo dvignili izložbeno žaluzijo in se je pokazala razbita sipa. Ljudje so se začeli zbVrati pred banko, kajti začele so se simo naglo Siriti vesti o senzacionalnem, neverjetnem vlomu. Da so drzni vlomilci izpraznili banko. Ne* verjetno! so vzklikali ljudje, toda razbita šipa je bilki dokaz in korpus delikti. Vse dopoldne so se zbirali ljudje pred razbito sipo i« poizvedovali, kaj se je zgodilo. Delavec, ki je popravljal izložbo, pa ni vedel mnogo povedati, dejal je le vsakemu, da se je neki voznik zaletel v izložbo, ker pač tako na-glo vozijo i« ker je bHa davi takšna dssripa. Ljudje še zdaj ne vedo pri čem so. Še vedno bi radi zvedeli, koliko so odnesli drzni vlomilca ter 6e se jim j« vlom obnese!. ZaSo moramo na žalost napraviti ri siona mubo, čeprav bi na« mikalo na-sprotno. Davi je vozil tramvaj naglo od Mestnega doma proti magistratu, kot se pač spodobi v zgodnjih jutranjih urah. ko se ljudem vedno tako mudi. Mudilo se je pa tudi v isti smeri kot tramvaju smetarju, ki mu menda ni prišlo niti na m T sel, da bi ga mogel prehiteti tramvaj. Tramvajski voznik je zvonit in zvonil, da bi se m-e umaknil smetar, toda smetar je bil gluh ali pa ni shšai. Tako sta se smeta rak i voz in tramvaj pripodiki pred Stritarjevo ulico. Tram v a jaki voznik je sprevidel, da je smj-tar gluh. pa je začel naglo zavirati, da bi tramvaj ne za jahal voza. Toda račun in u je prekrižala megla. Zaradi megle so bile namreč tirnice vlažne, zato je drselo tramvaju naprej Mjub zavori Zdaj pa imaš via^i! t>xr^tA.r .-^ ^ sicer —losi oefcokko tramvuju še boij na desno, toda zgodilo se je kot pravi naš poljudna rek: Umaknil sem se trambaju, pa »e je ziud še vseeno zaletel vame! Tramvaj je nekoliko oplazil voz, bilo je pa do* volj. da se je \-isok smefcsrski voz zvrnil na izložbo. Pa je zahresčalo. šipa se je zdrobila m ljudje so se prestraši« na smrt ^kode je baje okrog 5000 Din, ki jo bo baje poravrurla zavanrvahrica. Tramvaj ni po-^kodo^ I BELI DEMON I Naše gospodarstvo v januarju Ljubljana, 14 februarja. Po podatkih O UZD v Ljubljani so v januarju s prav malJcnti izjemami nazadovale vse industrije. Deloma je temu vzrok sedanja mrtva sezija, deloma pa izreden mraz, ki je pr"tisrul v drugi polovici januarja. Samo v stavb ni stroki je izgubilo delo 2374 delavcev, kar predstavlja nad polovico celotnega padca v me^eou januarju. Povprečno je bilo meseca januarja zavarovanih pri OUZD 69.S60 delavcev, to je za 4355 manj kakor meseca decembra, kar znaša v odstotkih padec 4.28 odst. Nasprotno pa se je povečalo število zaposlenih delavcev pri občinski oblast' za 130. pri denarnih ravodih za 26, v svobodnih pokhcih za 8 ljudi. Najhujši padec izkazuje rudarstvo, pri katerom iznaša padec 400 odstotkov. Nazadovanje izkazujejo skoro vse druge panoge, zlasti pa kovinska industrija, trgovina, industrija za predelavo lesa, gozdno planinska industrija, kemična industrija, oblačilna industrija, predelovanje kož in gradbena industrija. Iz Kranja — Diplomiral je včeraj dopoldne na filozofski fakulteti Aleksandrove univerze naš kranjski poročevalec g. Franc Baid. oGstitamo! — Uprizoritev v^efoigre. Gledališki oder Narodne čitalnice uprizori jutri ob pol 21. in v nedeljo ob 16. O. Blumenthai-G. Kadelburgovo veseloigro v treh dejanjih *6ez leto dni«, ki je nadaljevanje veseloigre »Pri belem konjičku« Sodeluje orkester Sokolskoga društva. Predprodaja vstopnic v trgovini pri g. Hiebšu. — Kranjski filatelisti imajo redne te* denske sestanke vsak torek v gostilni Je-zeršek (pri Knedemu). Ker se namerava ustanoviti podružnica ljubljanskega Slov. fiUteiističnega društva, vabijo drevi ob pol 21. tudi prijatelje filatelije, da se sestanka gotovo udeleže. — Sadjerejd. Podružnica Sadjerejskcga in vrtnarskega dršutva sporoča članom in Lastnikom malih vrtov, da je sedaj najboljši čas za škropljenje sadnega drevja z arborinom. Interesenti naj se javijo isto-tam kakor lani. Vrstni red škropljenja bo isti kakor pri pri javi j en ju. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri. Tarok, 14. februarja: Zaprto. Sreda, 15. februarja: Si&\M in njeni mešetar ji. Red B. Četrtek, 16. februarja ob 15.: zadoščenje, Gospa Cathleena. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Petek. 17. februarja: Zaprto. Itvr&tna francoska komedija Slava in njeni mešetarfi se ponovi v ljubljanski drami v sredo, dne 15. t. m. za red B. Dijaška predstava v ljubljanski drami. V četrtek dne 16. t. m. ob 15. popoldne bo v ljubljanski drami dijaška predstava po globoko znižanih dramskih cenah. Vprizori se v režiji Cirila Detvevca Maeterlinckovo Zadoščenje in Jeatsova Gospa Cathleena. Oba prevoda je oskrbe! Oton Župančič. Na dijaško predstavo opozarjamo ne le glede na visoko literarno vrednost obeh del, temveč tudi z ozirom na izredno znižane cene. Srova mlre\>i ob 20. je prva repriza izvrstno trspeiega baletnega večera v operi. No cojšnja predstava je za abonma reda A. Sfcer veljajo običajne operne cene. Abonenti reda Sreda imajo predstavo v sredo, dne 15. t. m in sicer Gotovče-vo opero Morana v izvrstni zasedbi: Gjuns gjenac, Gostič, Janko, Thierrv, Golobova in Marjan Rus. Opero dirigira kapelnik Neffat, režija je Delakova. Gostovanje Jc^ipa Rijavca. Glede na vehke uspehe, ki jih je imel odlični naš gost gospod Josip Rijavec v obeh svojih gostovanjih Bobeme in Manon se vrši v četrtek, dne 16. t. m. nepreklicno zadnje go» štovanje Josipa Rijavca v naši operi Pel bo vlogo vojvode v Verdijevi operi Ri-rtuletto. Predstava je izven abonmaja. Premijera šentlove izvirne operete Blejski zvon bo sredi prihodnjega tedna v ljubljanski uperi. KOLEDAR Dana*: Torek 14. februarja katoličani: Valentin, Zdravko, pravoslavni !. rebru- DAuNASNJE PRIREDITVE Kino Matica; Vesele norost u Kino Ideal: Tri dni garmzijskega za-pora, Kino Dvor: Krik mesa. Kino ŠH^a: »Gilgu ena Izmeo nas« t>b 20. uri. JAD Triglav, družabni večer s čajanko ob 30L3O v dvorani Trgovskega doma. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta b in Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. (Jazpecl sita in rešeta Žeht imamo tri vrste: domače ali indi* vidualne ter poedine in splošno .v . aH kolek t i vne. Prve poznajo dobro pridna roke vsake dobre gospodinje, druge in tretje so pa iz področja '___, v ^. tn nimajo nič opraviti z umazanim perilom v pra\*em pomenu besede. I ■' •' f '.*» 'm f V » it ~' *- - a *i » * ^ j* » mu a t -V*'* . k t ' Torej bo ie morah bit t splošna in temeljita, če bodo žeht ali kar 10 dni skupaj in venomer. Samo čudimo se, kako so mogli biti naši vrli \ . celih dvanajst lat in toliko mesecev brez splošne \ .»,. ... žehte. Pa vendar ni trinajsticu tudi pri njih nesrečna številka? Teh vrstic pa nismo napisali s skritim namenom, da bi sprejeti v žeht o tudi »ito m rešeto. .Ve, brez vsakega namena, garantiramo. S a brezplačno reklamo v teh hudih časih ne reflektiramo. Iz Krškega — Zanimivo predavanje g. map. VVestra v Krškem. ProSlo soboto je imel v KrSkem v sokolski dvorani predavanje >0 saiJMti civilnega prebivalstva proti strupenim pli-nom< s inspektor Jos. Wester iz ^ubijane. To zanimivo in prepotrebno predavanje se je vršilo na pobudo prosvetne ga odbora Sokola. Dvorana je bila polna poslušalcev, ki so z velikim zanimanjem sledu li predavateljevem izvajanjem. čeprav >• bilo predavanje v zvezi z večjimi stroški, je kljub temu dobil Gradbeni fond čistoga 200 Din, kar je nedvomno tudi zasluga br. notarja Z«vrsnika, ki je s svojo gostoljubnostjo napram predavatelju razbremenil društveno blagajno. — Dobrodelni večer. ProteCeni teden je Sokol v Krškem priredil na pobudo sreske pomožne akcije dobrodelni večer za pomoč brezposelnim s koncertom sokolskoga orkestra. Krjub blaeremu namenu prireditve mo. ramo na žalost n trotovi ti. d« je bil pose»t vse prej kot časten Za take prilike bi moral vsakdo pokazati več r^ita do *»voje.*a potrebnega bližnjega Kljub izredno blabe-mu poeotu prireditve jc Čisti donos 1000 d>-narjev, ki se bodo razdelili me*i potrebne občane. Koncert v Novem mestu Pevski zbor državne učitelj-ke *ole hc Ljubljane priredi v nedeljo dne 10 t. m-v Novem mestM v zvezi z ekskurzijo koncert narodnih m umetnin pesm-. Zbor bo najprej pel ob 11. un pri masi v fran-čiakansk' cerkvi. Popoldne ob 15. uri pe priredi koncert v dvorani osnovne sole. Na koncert že danes opozarjamo Novouh'^; 20: Večer duetov in arij ge. Gjungjenac in g. Janka; 20.45: Kvartet pihal vojaške godbe; 21.30: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 17. februarja. 11.15: šolska ura: Na petrolejskih po-Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Prosvetljeni absolutizem (dr. Capuder); 19: Francoščina (prof. Kuret); 19.30: Pogovor z vrtalnim mojstrom (Žabkar>; 20: Prenos z Dunaja; 22: C as, poročila, plošče. 22.30: Napoved prorama za naslednji dan. Sobota, 18. februarju. 12.15: PloSče; 12.45: Dnevne ve^U; 13: Čas, plošče; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Angle&čina (ga. Orthaber); 19: Borze dela in skrb za brezposelne; 19.30: Iz zgodovine filozofije (dr. Veber); 20: Prenos Iz Beograda; 22: ćaa, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Pri izpitu — Dokažite nam, da sta ta dva trikotnika kongruentna. Dijak: Toda, gospod profesor, trikotnika sta ali kongruentna in ni potreben za to noben dokaz, ali pa nista kongruentna in se to potem ne da dokazati. Sumljiva pozornost Mlada lepotica sedi s starejšim gospodom v restavraciji Gospod hoče plačati in ko pogleda račun, se začudi, rekoč: Kako to, da računate dve porciji kaviarja, saj ga nisem naročil? — Vi ne, pač ga je pa naročila gospodična. Neroden čas rojstva. — Da. moj sinček ie bil rojen ob eni ponoči, baš ko sem se vrnil iz gostilne, kjer smo kvartali. — No. ta pa ne bo imel o ovojem očetu posebno dnbreea mnenja Velja za oba Mati: Sinko, s teboj pa nimam nobenega veselja. - To nraviž tudi rananu • Stev. 3& >SLOVEN8K! NAROTU. dtae 14. februarja 1933 ^tran / Willy Fritsch Ostali igralci: MAKS ADAJLBEBT EL. SCHWANN ECKE DO KOT H EA WIECK JAKOB TIEDTKE ITAKKV HAJLM OSKAR SI M A ROSY BARSONY A DELE SAiVDROCK Danes premiera ob 4., V*8. In %10. zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 s svojim osvajajočim sarmom kot slikar v sijajni komediji VESELE NOROSTI Sodeluje znameniti dunajski tenorist, član državne opere LEO SLEZAK V predsporedu najnovejši r'oxov zvočni tednik in violinski koncert slavne go-slačice EDITH LORAND Dnevne vesti — Milijonski dobitek caka zaman. Ob. veznica Ftatne štete serija 4170 št 812, ki je bila izžrebana lani pri premijskem žrebanju in je zadela en milijon, še ni b la dvignjena in je jutri zadnji dan, ko se do. ha Lak 5e lahko dvigne. Nekdo ie torej po stal milijonar, pa se tega ali ne zaveda, ali pa je med tem umrl. a morda se je obveznica izgubila. Malo je verjetno, da bi bil do jutri milijonski dobitek dvignjen. Ce se Lastnik te obveznice ru javil doslej, se najbrž tudi v zadnjem trenutku ne bo. — Predavanje o naših planinah v Kri-ževeih. V četrtek zvečer bo predaval profesor uimnazije v Rriževeih Ćiro Arko o slovenskih planinah. Predavanje bo spremljalo 17 diapozitivov, ki jih je dalo predavatelju na razpolago SPD. — Slovenci ▼ Ameriki. V nedeljo 21. januarja sta šli 20-letna Jana Koželieva in njena 15-letna sestra Anica v Clevelandu kropit svojega mrtveca strica Franca Bojca. Ko sta se okroc 7.30 vračali domov, ie na povratku neznan zločinec Anico obstr^lil. Ta je hipoma začutila žgočo bolečino, iniola je pa še toliko moči. da je odšla na dom umrlega strica, kjer se je zgrudila. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ugotovili, da ie bila zadeta v bok. Koželjeva je bila operirana in je že izven nevarnosti. Vzrok zavrat-nejja zločina ni znan. — V Clevelandu "je "2S. januarja po daljši bolezni preminula Marija Pokelšek, rojena Vitigoj. Pokojna je bila stara 37 let, v Ameriki je bivala 19 let Zapustila je moža in dva sina. Doma je bila iz vasi C'atež pri Zaplazu na Dolenjskem. — V develand*ki bolnici je 21. januarja umrl Jurij Jenškovič, p. d. 05tirjev. Pokojni je bil *=tar 48 let I BELI DEMON | — Zagreb ima 190 milijonov dolgov. Zagrebška občina sestavlja proračun za tekoče leto in pri tej priliki so zagrebški listi zabeležili, da ima mesto nekaj nad 190 milijonov Din dolgov, mestna imovina pa znaša blizu ene milijarde. — Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. t m. ponudbe slede dobave 26.000 pol papirja. — Prometno - komercijelni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave re zervnih delov za signalne in kretniške kiju čavnice. — Strojni oddelek direkcija želez nic v Ljubljani sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 300 m kaučuk cevi ter drusega materijala iz kaučuka: do 23 t. m. pa glede dobave 10000 kc samotnega mal-terja in 500 kc samotne op< ke. — Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddplkih. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. t m. ponudbe glede dobave ob-vezilnega materijala. 50 komadov svedrov za premog. 8 komadov krogljičnib ležajev, 15 komadov varovalnih stekel. 150 m3 rečnega gramoza, 3 komadov manesmanovib cevi, 5 komadov varnostnih očal, 30 komadov krtač iz konjake žime, 30 komadov kr tač iz jeklene in medeninaste žice, 12 m ~ne-denine v palicah, 10 komadov lopat za pr> mog, 40 komadov rudarskih strgač in 150 m5 jamskega lesa; do 23. t m. glede dobave 1000 komadov kremenov za bencinske varnostne svetiljke. do 1. marca glede dobave 2 sit za premog in 16 m 6piralnib cevi. Ogla si z natančnejšimi pogoji so Qa vpogled v pisarni zbornice TOI v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in mrzlo. Včeraj je v Beogradu in Skopiju snežilo, drugod je bilo pa večinoma lepo. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 5. v Mariboru 4.4. v Ljubljani 3.3. v Skopiju 2, v Beogradu 1. v Sarajevu —3. Davi je kazal ba. rometer v Ljubljani 767.7, temperatura je znašala —6. — Samomor Slovenca v Zagrebu. Včeraj popoldne so aa&li v maksim rskem go_ zdu v Zagrebu obešenega 72-letnega zidar, skega pomočnika Rudolfa Lesjaka Starec je stanoval pri svojem zetu. peku. V smrt ga. je pognala najbrž bolezen. — Mater razsekal in povabil sv»te, da jim pokaže Svoje grozodejstvo. V vasi Dankovcu blizu Zagreba je kmečki fant Franjo Ivanovič v hipni duševni zmedenosti pograbil sekiro in razsekal na kose svojo mater Amalijo. Ves okrvavljen je hitel potem po očeta, ki je bil pri prijate Iju na svatbi S Cucta mi kretnjami in gri. masam: je povabil svate s seboj, da bi jim pokazal kaj je storil Revež se ni zavedaj svojega zločina. Nenadoma se mu je oU omračO um tn posledica je bila. da je svojo nesrečno mater razsekal na kose Ko so prihteb sva t je 2 očetom, so ob strahotnem prizoru ostrmeli fant se je pa režal in po. navijal, naj le pogledajo, kaj Je storil — Denar so hoteli ponarejati. V Brodu so zasačili ponarejalsko družbo, ki je hotela ponarediti za 1,500.000 Din tisočakov. Vse je bilo že pripravljeno, nekaj bankovcev je bilo že ponarejenih, v prometu pa 5e niso bili. — Otrok našel mater mrtvo. Blizu Kalnika pn Križevcih je zmrznila Eva škrl^c iz iz Kalnickega Ljublia. Zvečer se je vračala od svoje sestre, bila je močno vinjena, pa je padla v jarek in zmrznila. Mož je poslal zjutraj 8-letnet:a sinčka iskat mater. Našel jo je mrtvo in ves prestrašen je hitel povedat očetu, kaj 6e je zgodilo — Nenadna smrt siromasue Slovenko ■ Karlovcu. V noči od »sobote na nedeljo so našli v gostttni Marije Lavrič na Selcu mr tvo neznano starko. Komisija je uuotovila. da jo zadela starko kap zaradi onemoalosti Gre za 62-letno Ano Pezdire iz občine Loka. srez Črnomelj. Starka je beračila in beda jo fe strla. — Tri žrtve junakov noža. Ko sc je t nedeljo zvečer tesar Janez Zamik iz Pra-protneffa, občina Stahovica pri Kamniku, vračal domov, ira je nekdo v zasedi poča-ka.1 in z nožem napadel Sunil ga je v desno roko ter ga lažje poškodoval _ V soboto zvečer je nekdo napadel 331etnega posestnika Alojzija Johana iz Zaboršta. občina Do: pri Ljubljani in 5a lažje Tvoškocloval na glavi. _ Tretja žrtev junaka noža jo posta! 261etni posestnikov sin Luka Tonin iz Hru. Bevka pri Kamniku, ki ga je v nedeljo zve čer nekdo z noži-m sunil v hrbet ter ga precej resno poškodoval. Vse tri ranjence so prepeljali v bolnico — Zmrznil je V nedeljo so našli blizu postaje Bakar v smeri proti Bakarcu na cesti mrtvega človeka. Gre baje za nekeca Ivano vi ča iz Novega, ki je zmrznil. — Lepe bele zobe dobite in istočasno odstranite neokusno barvani zobni obložek a stalno uporabe znane in dobre Chlorodont paste. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8 Pri hrini. bronhitisa, vnetiii mandliev pljučnem kataru, zasluzenosti nosu. sapnika, požiralnika in jabolka, obolenju oči in ušes skrbimo za to. da često očistimo temeliito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« erenčice. znameniti strokovnjaki za nesro zdravja svedoono. da »Fran? -Tosefova« voda dobro služi tudi ori senu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Frnn7 Jose-fova« jrrencica se dobi v vseh lekarnah drogeriiah in špecerijskih trgovinah. I BELI DEMON | Iz Lfubliane —Ij Pozor pred izrahljalri podpor! Mestni socialno politični urad je zvedel za nekaj primerov, da podpiranci ponujali celo po gostilnah za vsak deuai nakaznice za živila, ki so jih dobili pri mestnem socialno političnem uradu Kdor zve za kakega takega brezvestneža, ki v želji po alkoholu in drunih nepotrebnih užitkih pozabi na Svoje stradajoče otroke in ženo. naj £ja takoj na znani prt mestnem socialno političnem ura du. ki bo vse potrebno ukrenil, da tak člo vek. če je samec ne bo več dobil nakazane niti brane, niti iivil. če pa je oženjen se ho pa strogo poskrbelo, da bodo deležni pod pore žena in otroci, in da on na noben način ne bo mo*re! izrabiti nakazane podpore Sploh naj se naznani vsaka zloraba podpor na pristojnem mestu, da bodo na ta način v resnici potrebni bolj izdatno podpirani, nevrednim in nepotrebnim pa se bo zaprl vir izkoriščanja Velika beda vlada dane« med bednimi sloji, in brezposelnimi J?h je pa med njimi nekaj odslotkov. ki na najrafintranej fi način izrabljajo dobrodelnost občine m privatnikov Temu se bo dalo priti v okom le, če bo vsa javnost <=rroKako čitam gospodarski del časopisa«, kaj so devize, menice, valute, akcije itd. Drugi del predavanja obravnava o politiki in njenih odnosih do gospodarstva. Vstop namenjen vsakomur in brezplačno. —tj Povratek dveh naših tekmovalcev iz Innsbrucka. Davi ata se iz Innebroeka vrnila dva tekmovalca, in sicer Franc PaJ-me ter Josko Godec, ki eta ae udeležila Fisinih takem. Kakor znano, je Palme dosegel med Jugoslovoni poleg Janše gotovo najdopsi uspeh, saj se je v hudi mednarodni konkurenci med 104 skakači plasiral na 39. mesto. Upoštevati je treba, da je mladi Palme prvič starta! na mednarodnih tekmah. Godec se je vrnil aato, ker si je pri treningu zvil nogo. Večina drugih naših tekmovalopv je < odpotovala v Kitzbuhel, kjer se udeleie tamošnjih prireditev, nato pa odpotuje del ekipe v Zakopane, kjer se udeleži poljskega državnega prvenstva, drugi del pa r Nemčijo, kjer starta na nemškem državnem prvenetvu. —Ij Drsališče SK Ilirije zopet otvorjeno. Z današnjim dnem je bilo zopet otvorjeno drsališče SK Ilirije pod Cekinovim gradom. Drsališče bo otvorjeno ves dan, edino med drugo in četrto uro popoldne bo v primeru 3olnca in topleca vremena zaprto. —Ij Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v soboto 4. marca v salonu gostilne pri Mraku, Rimska cesta 4. Začetek ob 19.30 um. Dnevni red: 1. poročilo odbora, 2. poroč lo pregedovalcev računov, 3. volitve članov odbora in dveh pregledoval cev računov. 4. olajšanje pogojev pristopa k društvu, 5. predlogi odbora, 6. predlogi članov, 7. slučajnosti. —Ij V. (VIII.) delavski prosvetni večer »Svobode« in »Zarje«, ki bo jutri ob 20. uri v dvorani Delavske ^borince. bo prav lep in zanraiv. Dr H Turna bo predaval »O stvarstvua. »Zarje« bo zaigrala dve novi skladbi, solista Slava Campa in Drago Burger bosta zapela več soloepevov. M. Zicherl fcK» zaigral na saksofon. Ž. Zajec pa oa violino. Pri klavirju bodo kons. Fnk *c Adanvč. Saunig in Sfcuk bo«ta recitirala več pesmi Vzenvte vstopnice, ki «0 po 3. 2 in 1 Din. °2-n —Ij Krajevna orgatiizarija JRKD za dvo*->ki okraj (IX in X. volišče) v Ljubljani vabi svoje članstvo in somišljenike na 1. redno letno skupščino, ki bo v soboto dne 18. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni »Pod lipo< na Borštnikovem trgu. —Ij Spominska bronasta plošča ob rimskem zidu na koncu Goru pove ulice je tudi nekomu napoti. Kot ga v čudnem rodoljub ju boli latinski napis, je začel odbijati ko vinske Črke s plošče, Ce pojde tako naprej, bo kmalu izginil ves napis in na prazno ploščo bodo lahko pobalini čeckali kot delajo po javnih straniščih. —Ij Orno bela reduta. Soja častnega damskega komiteja se vrši v sredo, 15. L m, ob 18. uri v damskem salonu kavarne Emona. Vljudno so za sodelovanje vabljene vse že naprošene cen j. častne dame. Odbor —I j Jug. akademska smučarska organi /arija. Članski »ostanek smučark in smučarjev - akademikov bo v 6redo 15. t. m. ob 17. uri v klavirski sobi Akademskega kole gija (Kolodvorska cwsta). Sa dnevnem redu bodo naše prihodnje ekskurzije, tekme » skokih in smuku ter nameravani izlet os Koroško Vabimo vse akademike, da se te-iza sestanka gotovo udeleže. Pred tem sestankom bo ob 16. istotam od borova seja katere se naj udeleže rudi vsi poverjenik: Odbor. —Ij Jovićevo stanje povoljno. Stanje podnarednika bomičarske oete Vladimirja Joviča. ki se je pretekli teden v kavarni >Ennonai' ustreiil v prsa. ae je po operacidi precej izboljšalo in je upati, d« bo okreval Iz Novega mesta — Himen. V nedeljo se je poročil g Fran Lapanja, učitelj v St Petru pri Novem mestu z gdč Marijo UrbančiČevo, učiteljico istotam. Bilo srečno! — Ni običajen roman »Prokletstvo lj 1 beznic, poln je čudovitih zapletljajev in než nih dogodb, prepleten ie e romantiko mlade ljubezni is požrtvovalnosti, odrekanja in zatajevanja, zato ni čuda, če je na nase knjižnice naravnost naval za to najnovejšo knjigo. Vse jo hoče citati. Da ee interesentom nabava obeh knjig olajša, se dobe sedaj tudi pri tukajšnjem dopisniku naš:ga lista. Obe obširni knjigi staneta ekupno le 35 Din. Hitite, dokler je zaloga I Ciganski zaveznik. Zadnje čase so ee okoliški kmetje zelo pritoževali nad številnimi tatvinami živiL ki so ee množile iz noči v noč. Slučaj je pomagal tudi tu vsaj delno razjasniti uganko. Neka kmetica je okoli enajstih ponoči zapazila kopico ciganov, ki so s težkimi bieagami oprtani korakali na Dolenje Kamenice. Skrila se je in jim nato neopaženo 6ledila. Pri nekem zelo upoštevanem vaščanu so ee ustavili in odložili nekaj robe Z ostalim so izginili v noč Kmetica je stvar prijavila oblaeti in naslednji dan je že prišla hišna preiskava. V omari ao našli orožniki 25 m krasnega doma čepa platna, pod streho pa velik pieker bele masti in Štiri velike kose debele slanine Da bi iztaknili pravega ciganskega razpečevale*, so orožniki prignali naslednji dan k zalotenemu kmetu okoli dvajset ciganov No beden ni bil pravi Drugi dan so prignan spet tri nove. ki pa tudi oieo bili iskan' 'jretniki Potem je Sel še kmet s sinom n orožniki v hosto io resnično so stakiili dol .rega. sivobradejja cigana Martina, ki te pro daial ukradeno blasro Ctoan pa fim |e po begnil Platno in slanina sfa iz Ivanjskog? mline nad Mirio pečjo. ma*t p« ie i« Malo m Ral« nad Prečno. Preiskava ae ie na daljuje. Dom Smučarskega kluba Ljubljana Zgrajen bo na Mrzlem studencu in imel bo okrog 100 ležišč Ljubljana. 13. februarja. Za razvoj našega smučarskega sporta in tujskega prometa je poleg skakalnic m primernih terenov potrebna tudi gradnja novih smučarskih postojank, koč aLi hotelov. Pri nas so dani vat pogoji, da se ta krasna panoga zimskega sporta, ki od leta do leta napreduje, še bolj razširi, pri. manjkuje nam pa za smučarstvo primernih planinskih koč oziroma hotelov. Na Gorenjskem, kjer je poleg Pohorja največ Prinašamo sliko bodočega smučarskega doma oziroma hotela SK Ljubljane. Stavba bo enonaosirupna, bo pa tako velika, da bo v njej lahko prenočevalo najmanj 100 smučarjev on roma izletnikov. Po načrtu, ki ga je napravil arhitekt g. Jože Mesar :n pri katerem je sodeloval tudi stavbni k g. Miroslav Zupan, ki mu je poverjeno tudi tehn eno vodstvo gradnje, bo stavba v pritličju grajena iz lomljeneca. ves gornji del bo pa lesen Ves ta materijal je na l*cu idealnih terenov, razen ilir janskega doma v Planici Erike v dolini Pišence pod Pri-sojnikom, koče Drage v Begunjah in nekaterih raanjš h koC ter zavetišč, nimamo stavbe, ki bi smučarjem nudila dovolj udobnosti. Smučarski klub Ljubljana je na svojem zadnjem rednem občnem zboru v pretekli jeseni med drugim sklenil, da bo sledil zgledu SK Ilirije in postavi na MrzJem studencu moderen smučarski dom, pravi alpski hotel Mrzli studenec s svojimi pre_ krasnimi smučarskimi predeli, z izleti na Pokljuko, širokim množ cam ni toliko znan, gotovo pa je. da ima izmed vseh krajev na Gorenjskem zaradi svoje lege in smuke, ki traja najmanj pet mesecev v letu, najlepšo bodočnost 2e lani je SK Ljubljana kupil na Mrzlem studencu, kake tri ure hoda od postaje No. menj. obsežno parcelo, na kateri namerava že letos spomladi začeti graditi svoj smu-carski dom Požrtvovalni odbor SK Ljubljane je nabral nekaj denarja, zasignral sd ie tudi večje posojilo, in tako dob mo novo. lepo zimsko športno postojanko. Iz Celfa —c Krajevni šolski odbor za Celje me^to bo imel v petek 17. t. m. ob 18. v zbornici mestne narodne šole važno obračunsko sejo za obe mestni in obe meščanski soli. —c Umrla je 11. t. m. v celjski bolnici 41 letna posestnikova žena Terezija Hrapo-tova z Ločice pri Polzeli. —c Celjani na smučarskih tekmah v Bohinju. Sokolskih saveznih tekem, ki se bodo vršile od 17. do 19. t. m. v Bohinju, se bodo udeležili tudi tekmovalci iz Celja, ki bodo odpotovali v Bohinj v četrtek 16. t m. dopoldne. —c Trgovski in obrtni Soko/^i /zaraščaj ima redno telovadbo zopet vsako sredo in soboto * pričetkom ob 20 Vsi obiskovalci sokolske telovadbe so oproščeni šolske telovadbe. Novinci se sprejemajo le še ta mesec, da se bo lahko potem nemoteno pričela priprava 2a ljubljanski »let I BELI DEMON I Z Jesenic — Jesenice od sobote do ponedeljka. V eoboto je ves da u pc ma-em s*neži«lo% a ©e sneg ni mogel bogve kaj oprijeti, razmočenih tal, tako da nam ga je ostalo le nekaj cm. ki ga bo oa prisojnih straneh vzelo prvo solnce Včeraj zjutraj pa na* je presenetil izredno lep solnčn' dan. ki »e izvabil staro in mlado na prosto Smučarji so že sgodai zjutrai poh teli ne planine uživat ćtmeke radosti. Večina j:h je šla na vrhove Karavank, a čvekaj rudi v Mojstrano. Kranjsko goro m v Plamco- Smunk h prireditev ni bikx razen nekaterih mladinskih, ker jih je preprečilo južno vreme zadnjih dni. _ Sprejem češkoslovaških Sokolov na Jesenicah. V sredo 15 t. m pridejo z br-aovlakom ob 17 50 češkoslovaški Sokoli, to se udeleže smučarskih tekem za prvenstvo SSS v Bohinju dne 17-, 18. m 19 t m Ce Sko delegacijo vodit« člana načelstva COS brata Ladislav Moulik in dr. Miroslav Kln-ger- Pozivamo vse jesen sko sokolsko članstvo, naraščaj in de o ter pn je teHje sokol-srva, da se sprejema dTagih nam slovanskih gostov v polnem številu udeleže _Lepo uspeli akademski ples. Akademski krožek na Jesenicah je prredil v soboto zvečer v vseh prostorih Sokolokega doma svoj tretji akademski ples. ki je v vseh ozi-rih prav lepo uspel Ples je otvoril in vod'1 p'esm mojster g. Metod Mayr iz lCran?a Ude4ežba s strani občinstva je b fla lepa. zabava pa zelo prijetna in animirana. Sokol ski iazz orkester je pod vodstvom dirigenta br. Kleca v veliki meri pripomogel ia je bilo razpoloženje posetnfcov ker najbolje ter da so v& plesalci prišli v polni meri na svoj račun. — »Svoboda« nodružnici Jesenice, pa je priredila svojo bolo-rdečb re-doto v vseh prostorih Delavska doma, ki je tudi v vseh ozrHh prav lepo uspela Udeležba je biHa tu zelo številna, zabava pa. ki je trajala pozno v noč. je bila zelo domaća, pestra in aninvrana- — Tovarna elektrod KID n.i Blejski Do bravi zadnje čase radi slabih naroči' obratuje v precej skrčenem obsegu. Večje Število deVavcev in delavk je bi'o poslanih na dailj* al* krajši brezplačni dopust, med nj'mi tudi nekaj poročenih delavcev z družinami. — Slabo oapevaieea obrt Jeseniški Cev 1 jarv praf i vi ja jo z*dnia leta zelo težke fc* se. Pred Ifltf so imeli rek»twi mofstri po 2 ali 3 pomočnike rn so imel- vedno vsi doetš dela. Seveda ni to nic čudnega. «*j mesta, kar bo seveda gradnjo nekoliko pocenilo. Stavba bo visokopritl čna, podkle. tena. V suterenu bo kuhinja z vsemi priti-k linami, posebna soba za pomožno oso bje, takozvana smučarska »atalica« za smuča, temnica za fotografe. V kleti oo nameščena centralna kurjava. V visokem pr Uičju bo prostorna veranda, s katere bo dohod v vesli bul, odtod po v tri velike skupne jedilnice katerih naj. večja bo obsegata 6 V12 m Na drugi strani bo pa prostor za tekmovalce s 15 skupnimi ležišči. V prvem nadstropju bo 6 sob s tremi. 10 sob z dvemi tn 2 z eno posteljo, tam bosrta zgrajeni tudi dve kopalnici. V mansardi bodo tri sobe po dve in 12 z eno posteljo na vsaki strani tudi dve skupni ležišči, ločeni za moške tn za ženske za približno 30 oseb Vsega skupaj bo torej na razpolago okrog 100 ležišč. Kot rečeno začno dom najbrž graditi že letos spomladi oziroma poleti ln odbor upa, da bo stavba do rime v surovem stanju pod streho Agllnemu klubu. Id se ni straail v teh težkih časih truda to rizika* žeHmo. da bi svoj načrt kmalu uresničiL imamo na Jesetvicah vedno več čevljarskih mojstrov, ki so se prisekk od drugod, ima- mo p« tud vedno več trgovin s eevlji. a tudi v drugih trgovinah najdeS povaod na prodaj čevlje dx>mačoq* a največ rudi tujega izdelka- Enako trpi tud' krojaška obrt. Zeslu£c& prebivalstva je vendo slabeV konkurenca krojačev je vedno večja, kat.m-<, se močno poostruiejo konfekcii*ke trtjovme z izdelanimi oblicami, koj'h tovarne s ero-jo množinsko izdelavo mobno škodujejo domačem obrtnikom. — Društvo »Soča«. Jesenice, ima svoj II. redni občni zbor 18. t. m ob 20- um rve-čer v lastnem društvenem prostoru. K oblini udeležb vabimo vse oTaric in tudi prijatelje društva- — Darilo VameMo venca nmrli jje, Atjnezi Bre^arjevi. nadučiteljevi vdovi in učitelrci v pokoju je daroval okrožni zdravnik g. dr. Franc Konjoj z Jesenic oa« novn šoli 200 Din za kar se mu učatcij-stvo toplo zahvaljuje- — Poljaki na sokolskih Smosklb tek. mah v Boh.nju. Prvotno se Poljaki niso nameravali udeležiti velikih mednarodnih sokolskih smuskih tekem, ki se pnčno v petek v Boh nju, ker so bili zadržani na tekmah doma, zdaj so pa sklenili tudi oni poslati 6 tekmovalcev v Bohinj. Danes je bilo o tem brzojavno obvedčeno vodstvo tekem. I BELI DEMON | — Letna skupščina Sokola v Krškem. Pretekli mesec je imel kraki Sokol svojo redno letno skupščino, na kateri Je podal obračun svojega dela v minulem letu. Občni zbor je vodil starosta br. dr Borštnik z njemu lastno talctnostjo. uvidevnostjo in spretnostjo Za občni »bor Je vle>la.k> veliko zanimanje, poset je bil nad vae pričakovanje velik. Ia poročil funkcionarjev Je bilo razvidno vsestransko in intenzivno delo v sokolsko tehničnem in kulturnem pogledu. Glavna blagajna je imela dohodkov 20.385.64 Din, glasbeni odsek »550 42 dinarjev, gradbeni fond se je ivisaJ oa 77 889.68 Din. vrednost inventarja znaša 88612.50 Din Edina trpka postavka v bilanci je stari neplačani aaveani dolg t znesku 10.69 4 70 Din, ki pa datira ie iz dobe pred letom 1931 Vsi talovadeei oddelki so nastopili z izbranimi io sijajno uvežbam-mi točkami pri akademijah na dri praznik in p«ri Tyri«vi proslavi ter ae izletu v Stari vasi Gledališki odsek je vprizoril sledeča dela: >Kamela skozi uho sivanke*, opereto >Kakor stari, tako mladi t, >Trije vaški evetnisic, >Gospod senator<. >Divji lovec< (na prostem). >Mrak«. >Vozel«. Glasbeni odsek je kaza: živahno delo skozi vse leto pri vseh društvenih prireditvah, samostojno je pa nastopil na Silvestrov o, pri valčkovem večeru in pri otvoritvi So-kolskega doma v Kozjem Godalni kvartet aokolskega orkestra je nastopil dvakrat Zaslužnemu pokojnemu članu Vek Candru Je postavil na lastno inicijativo Glasbeni odsek nagrobni spomenik z ograjo za 1900 dinarjev, preostanek zbirke za nagrobnik v znesku 714 Din se je odstopil gradbenemu fonda Pri volitvah je bil ponovno soglasno izvoljen *a starosto sploftno priljubljeni br. dr Borštnik, za podstarosto pa br P od jed; prav tako je bil zopet izvoljen z malimi iz_ premembami stari odbor V čs^so krize — Uničen sem, blagajnik ml je pobegnil in odnesel 100.000 Din. — Prav ti je. pa bi bil poslušal moj nasvet, saj sem ti ie lani svetoval napovedati konkurz. Ce bi bil to storil, bi bil imel denar na varnem. Stres 4. «tOTIH8K! HAR-ODc, 14. ^6 fffd Roman — Hvala bogu, — je vzda-hnila Grenadierka. — Te oljnate italijamske kuhinje sem že do grla sita. A lcje je Filipina? Ta čas, ko je iskala hčerko, je od-Še! Grenadier h grofici Colozzolo. Dal ja je razumeti, da ga kličejo nazaj v Francijo važni opravki, a gospod Mu&solini, ka je o vsem tako čudovito poučen, mu je velfkodušno dodelil častno stražo tja do meje. — Augustus in ta najplemenHejša velikodušnost je eno in isto! — je vzkliknila grofica. Prisegala je, d* bo ze'o težko pogrešala simpatičnega Francozu, ki je bil Drinesel v njeno samotno živiienje tollco razvedrila; obžalovala je. da .e gospa Grenadier ova p ris:'jen a prekiniti vrsto svojih sijajnih recepcij in da se pod temi strogimi oboki ne bodo več razlegale pesmi in smeh gospodične Filipine. Potem 'e pa vze^a iz predalcka že od prejšnjega dne pripravljeni račun in ga pomo'ila Grenadiru, pa ga je takoj umaknra in pripisala nekaj postavk, končno si je pa dala smeje račun poravnati. — Po takem vedenju se baš spoznajo velike dame, — je pom-slil Grenadier. — Ce bi mogla ta na recepcije v Elizejsko palačo! Kako b: jih povzdignila ! Potem je nekaj časa govoril z grofico nekako tako, kakor so kramljali Cezar. Napoleon in Musso-Hm s svojimi ljubicami. Toda približala se ie ura ločitve: priiel ie lepotico za roko in j. jo poljubil. — Zbogom, lepa grofica. — je de-JsdL — Ce mi usoda nakloni moč, ki jo pričakujem, ali vas bom smel prositi, da bi me v mojem prizadevanju pcMlpiraii? — Morda da. morda ne, — je odgovorila grofica, pripravljena podipi-rati vsako prizadevanje, da bi le mogla živeti svojemu visokemu rodu primerno življenje. Rafaelo in FiHpina sta se ta čas vračala iz akvarija. Srce jima je poskakovalo, misli so se jima nekoliko zapletale. Naletela sta sicer na rnildč-nrke in vojake, toda hišnik je jamčil za oba in tako sta smela v oblegano palačo, kjer sta našla med kovcsgi, škatlami in zavitki Grenadierko, pred ogledalom pa Grenadiera z roko pod telovnikom in s pogledom, potnim bodoče slave. — Hčerka. — je dejal, — ocfcpoto-vati moramo. Poišči zemljevid in najdi mi na njem pot čez Moret Genevre. Bonaparte jo je odkriti, jaz krenem po nji. —Odfpotujemo, praviš? — je vprašala Filipina presenečeno. — Kam pa? — Za usodo! — je vzkliknil Grenadier. — Tvoj oče ie zamenjal pot za usodo z ulico de Franquevil!e. — se je oglasila Grenadierka. — V Pariz se vračamo. Ne jezim se zaro. ker moramo zapusti ta Rim; toda io vojaštvo po ulicah, ti orožniki v salonih. Ne, za poštene Jjudi to ni. — Kaj pa gospod Carbinati? — je vprašala Filipina. — Da, da ne pozabim, dragi moj tajnik... je dejal Grenadier. Vzel je iz kravate iglo in jo zataknil v Rafaelovo kravato, potem je pa Rafaela ob'el in poljubu na lice. — Zadovoljen sem z vami. sinko moj, — je dejal. Sporni s« je bi, da vfedarff tako priznavajo odanost svojih služabnikov. — Signor cavaliere! — je vzklikni! Rafaelo. — poijubifc ste me. Vaš otrok seči. Tako lepo si tega niti zamišljal nisem. Vračajoč Grenadier u poljub, se je vrgel Grenadierki okrog vratu, potem je pa že botd objeti Fittpino, ko se ie naenkrat prikazala na pragu grofica. — Rafaelo, Carbinarti, nekaj bi vam rada povedala. — je dejala s sladkim glasom. — Ah, grofica! — je vzkliknil Rafaelo. — toda sasmo besedo, eno samo besedo ... kajti signor cavaliere... sig-nona ... signora ... Viktor ... Ta čas, ko so se njegove besede izgubljale po obokanih hodnikih padaoe, so prihrumeli v sobo karabinerji in začeli kričati na Grenadiera, naj se pož-u-ri. Sami so zaprli kovčege in jih odnesii v avto. — Urno, urno! — so kričali cepetajoč z nogami. Grenadiierka je begala od predala do predala ter se zaletavala v nepremično stoječo Filip i no. — Tvoj klobuk, hčerka, in tvoj plašč. — Da, da, — je dejala Filioma. — toda to moramo še premisliti, posloviti se od dobrega gospoda Palpama in od prijaznega Marcelina ... Počakati, da se vrne Rafaelo. Grenadier je bi»l pa dostojanstveno miren, zdelo se je, da te rimske malenkosti zanj že dolgo ne obstojajo več. S svojim mirom človeka, ki ga je izbrala usoda, je miril in zadrževal druge, da niso še boli izgubi;!i glave. — Hitro, hitro! — so jih začeli karabinerji znova priganjati m potiskati na stopnišče. — Prav imajo, — je dejal Grenadier, — požurim se. Francija ne more čakati. Vstopil je v avto in se odkril miličnikom, ki so jim obrazi od ponosa kar žareli. XIX. Prvo noč so prespali v krčmi blizu Pize. kajti Grenadier ie bil sicer zelo ponosen, da zapušča Italijo kot človek, •ki se mora žrtvovati višjim državnim interesom, vendar se je pa mest raje izogibal. En orožnik njegove osebne straže je seriji pri šoferju, drugi pa na zložljivem sedežu pri Filipini. Ki jama ie pre- rada. — Škoda, — je deMa, — če bi bi gospod Rafaek) z nami. bi vedeti vse. kar hočete. Vzdihnria je zroč na to krasno deže-io, kjer je bilo našlo njeno srce obenem z ljubeznijo rudd bolest. Toda njen oče se kar ni mogel dovolj navdušiti za zadnje lekcije Duceja, ki se je od njega oddaljeval. Tu pa tam so prehitevali ali sreča-vali LHidJi z vrečami na hrbtih. Na prva pogled se jim je poznalo, da so pošteni kmetje, ki so pa stopali povešenih glav v spremstvu orožnikov. — Vedno sem slišala, — je dejala Grenadierka, — da je Italija dežela razbojnikov. — Kaj so to z.ločinoi? — je vprašal Grenadier. Orožnik je odgovarjal. Filipina pa prevaua'a, da so to kmetje, ki so jih za-sačUi na poti v mesto, kamor so se bili napotili s trebuhom za kruhom in ki jih ženo zdaj bodisi v ječe ali pa v tovarne, če jih mika delati za nekaj srebrnikov, dočim blagor domovine zahteva, da bi delali po šestnajst ur dnevno na polju m dobivali za svoje delo mezdo v obliki fižola ali polente; kdor se tako odieguje domovini koristnemu delu, je zločinec, podel zločinec. — Glej, glej. — je vzkliknil Grenadier. — to je pametna kmetijska politika. In zabeležil si je v notez: »Beg s kmetov v mesta ustaviti z neizprosnimi zakoni. Na cestah, vodećih v industrijske kraje, organizirati posebne straže. Število orožništva potro ji ti.« Naslednjega dne so imeli vročo etapo. Zvečer so prispeli do Turina, ki so se mu pa ognili in v okolici so iskali prenočišče. Videli so gruče delavcev, gredočih z dela. V dolgih vrstah so hiteli domov, bledih, upadlih obrazov. — Kakšna disciplina! — je vzkliknil Grenadier. —Da. — je ponovila Grenadierka, — toda poglejte njihove žepe. skoraj vsi so obrnjeni in vise ob hlačnicah. — To je turinška moda, — je odgovoril GrenadieT. — Meni se pa zdi. — je pripomnila Grenaderka. — da je to znak bede m pomanjkanja. Nov naskok na najvišjo goro sveta Pot sama na Mount Everest ni posebno težka, pač pa čakajo ekspedicijo druge ovire in nevarnosti Žrebanje v drž. razr. loteriji Dne 10. februarja 19S3 so bllj izžrebani naslednji dobitki: Din 5.000 srečka štev.: 45.793, > 2.000 srečki Štev.: 5.986. 84.478, y> 1.000 srečke štev.: 4.426. 5.910, 5.927, 5.956, 23.413, 23.496, 35.542, 35.567, 45.777, 51.572, 58.392, 62.240, 62.295, 73.359. 73.380, 84.420, 84.437, 84.463, 84.475, 88.211, 88.247, 88.265. Dne 11. februarja so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 5.000 srečka štev.: 88.241, > 3.000 > > 88.215, » 2.000 > > 45.800. » 1.000 srečke > 4.403, 4.488, 4.493, 5.916, 10.864, 10.865, 10.887, 22.768, 23.443, 23.453, 23.470. 35.533, 35.534, 42.501, 42.515, 51.568. 62.278, 65.339, 65.365, 84.442. S4.443, 84.497. 88.234. Dne IS. februarja so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 10.000 srečke štev.: 9.349. 10.624. 18.916, 34.995, 41.262, 44.493, 80.976, 82.358, 85 280 97 813 99.002 99.124. Din 8.000 srečke štev.: 11.338. 24.139, 29.078, 37.101, 43.027, 54.471, 59.937, 72.823, 78.923 86 855 Din 6.000 srečke štev.: 3.684, 7.007. 9.381. 10.707. 14.141. 18.149. 19.977, 24.780, 27.429 29.076. 30.188, 31.032. 31.317. 44.601. 52.784. 54.727. 58.089. 61.873. 62.470. 65.810. 73.992. 73.906. 85.742. 85.617. Din 5.000 srečke štev.: 2.915. 6.755. 14.414. 22.353 23.223, 24.589. 25.221. 26.635. 28.081. 32.766, 34.873, 47.113, 56.843, 68.766, 78.125, 79.549. 83.412, 89.740, 95.299, 97.510. taracu telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk- 2rebanje se bo vTšilo vsak dan do 27 t- m Komur bo srečka izžrebana za maj"ber> dobitek mu jc oomo na žel.to zameniah za še neizžrebano srećko tako da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke Zamenjavali bomo le toliko Časa dokleT bo kat neizžrebanifc srečk razpoložliivih Manjše dobitke bomo oblavljan naknadno. Zadnhranilnica r. z. z o. z.. Ljubljana, Sv. Petra c; 19 Nova angleška ekspedicija na najvišjo goro sveta Mount Everest, ki smo o nji že porooadi, ima svojo pot in čas točno odmerjen. Na Mount Everest vodi samo ena pot in vsak korak je bil že vnaprej preiskan, vsako taborišče že vnaprej določeno in vsi nevarni kraji, kakor tudi možnosti in načini, kateo izognili se smrtni nevarnosti, so udeležencem ekspedicije točno znani. O sil-r/h težavah pri plezanju na streho sveta, kakor pravijo domačini Mount Eve-restu, piše v angleškem listu bivši predsednik angleškega olaninskega kluba Norman CoHie: Gorske ovire, ki jih mora ekspedicija premagati, niso tako velike, kakor bi človek pričakoval tako v>iso3co, ker se ni treba boriti s strmimi skalami, niti 2 ledom, pa tudi vznožje Mount Everesta leži že okrog 5100 m nad morsko gladino, tako da je treba ekspedicija plezati le približno tako visoko, kakor na Mont Blanc. Tudi sicer ie vzipon na Mount Everest podoben vzponu na Mont Blanc. Pot vodi večinoma po Fnegu, pcbočia niso preveč strma in skale ne pomenijo za izkušenega turista posebne težave, tako da teh ovir ni težko premagati. Največje težave in ovire so pa s telesnim naporom. V višini nad 8000 m človek ne more težko delati, ker to presega njegove moči. Na vrhu Mount Everesta. v višini 8840 m, te v zraku samo tretjina one količine kisika, ki ga ima zrak v višini morske gladine. Ce bi se človeško telo polagoma ne privadilo tej izpremembi zraka, bi se lahko pripetila nesreča, kakor leta 1875, ko so trije možje v balonu v višini 8400 m nenadoma umrli. Kakor so pa že prejšnje ekspedicije na Mount Everest potrdile, se lahko človek polagoma privadi redkejšemu zraku. Tako je dosegel polkovnik Norton višino 8578 m, ne da bi tabil umetni kisik. Čeprav govore tehnični pripomočki in dosedanje izkušnje za to, da se bo zdaj posrečilo premagati najvišjo goro sveta, je vendar vzpon in končni uspeh odvisen od vremena. Ko se je biil Norton vzpel 8578 m visoko, je dejal: »L/o-segel sem severno stran kraljujoče piramide in mislim, da bo pot do vrha lahka in vama.c Toda zadnji del poti, ki jo je preplezal Norton, je bil tako težak, da se je drzni plezalec pomikal naprej le zelo počasi. Za zadnjih 30 m je rabil celo uro. Se počasneje je šlo nazaj, ker je bil plezailec že izčrpan. Slabo vreme je bik> takrat največji sovražnik ekspedicije na Mount Everest, kajti v višini 8000 m, kjer je odpornost čioveškega telesa že mnogo manjša, vpliva veter na človeka uničujoče. Se nepremazani Mount Everest ima nevarne zaveznike, prežeče na človeka, ki se približuje njegovemu vrhu. To so močni vetrovi, sneg, snežni meteži in strupen mraz. Raziskavanje mogočnega gorskega masiva Himalaje se je pričelo šele v najnovejšem času. Pred prvo ekspedicijo na Mount Everest leta 1921 je bilo vse ozemlje okrog orjaške gore neraziskano. Še zdaj ni raziskano pogorje, razprostirajoče se v dolžini 2200 km od meje Kitajske tja do Afganistana, za katerim štrli kvišku drugo mogočno pogorje Karako-rum s svojimi ledeniki. Prvo ekspedicijo na pogorje Karako-rum sta organizirala L 1892 lord Con-way in generai Bruce. Ime generala Bruca je nerazdružno zvezano z junaškim raziskovanjem gorskim orjakov severne Indije. General Bruce je ovekovečen s svojimi junaškimi prvima vzponi na gorske velikane od Chitrala tja do Darjeelin-£a. Izvežbal je tudi vodnike za visoke ture, ustanovil planinski kkib »-Himalaja« m bil vodja ekspedicije na Mount Everest leta 1922. Zanimanje za razne skrivnosti, ki jih krije v sebi pogorje Himalaja je vedno večje. Nikjer drugje na svetu ne najdemo nad 7000 m visokih gorskih velikanov, pogorji Himalaja m Karakorum pa imata takih orjakov nad sto. V tem. večinoma še zdaj neznanem in nedostopnem gorskem kraljestvu, je nad sto ledenikov, kamor še ni stopila človeška noga. tu so ne*-znane gorske kotline in mogočna ledena polja, a nad vsem kraljujejo večni zakoni še nedotaknjene narave. Zato ni čuda, da ta pravljični gorski svet tako privlačuje človeka, a največua privlačnost je baš Mount Everest kot najvišja gora sveta. Doseči vrh Mount Everesta pomeni premagati naravo tam, kjer se človeku še zdaj upira, čeprav ima na razpolago že toliko najmodernejših pnLpornoSkov. da jo premaga. Noče biti dekle V PanamatJti v Avstraliji živi dedde, ki se že celih 20 let izdaja za fanta in opravija več moških poklicev. In nihče ni vedel da je postavni, marljivi Biil Smith v resnici ženska. Šele te dni >e prišel na to zdravnik, ki ga je bilo poklicalo sodišče, kajti Bili je tožil svojega predzadnjega delodajalca, ker ga je odpustil Lz službe, češ, da se mu zdi, d»a je ženska. Bili Smith noče povedat«, kako mu je kot dekletu ime in kako se piše. Originalno dekle je pobegnilo pred 12 leti z doma zaTadi večnih prepirov z očetom. Takoj se je začelo izdajati za fanta, najprej je paslo črede, potem je pa služilo na neki farmi. Kot lovec si je zaslužil dozdevni fant lepe denar ce in si kupol nekaj zemlje t Oeenslandu. Dve leti se je boril z nepremagljivimi težavami obdelovanja zapuščene zemlje, končno je pa začel rediti dirkalne konje. Kmalu je bil v sedilu kakor doma in na mnogih konjskih dirkah se je odlikoval. Ko so prišli za jahače slabi časi, je postal Bili šofer tovornega avtomobila. Gospodar pa ni bil z njim zadovoljen in mu je odpovedal silužbo, ker se mu je zdelo, da je šofer ženskega spola. Bili se pa ni dai ugnati, tožil je gospodarja, češ, da je fant. Sodni zdravnik je pa kaj lahko ugotovil, da je Bili 20 let varal ljudi s svojim spolom. BiLi pa tudi zdaj noče biti dekle, dobil je službo vratarja in zopet kot moški. Najbrž v tem dekletu tudi v resnici ni mnogo ženske nature, sicer bi se ne otepalo tako krčevito svojega spola. Pri brivcu — Kako bi si najbolje ohranil lasa, gospod mojster? — v medaljonu, gospod. PLAKAT H O* CA O a* tiskarna izvršuje Različne tiskovine časopise diplome, REVIJE. VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE. SREČKE, KNJIGE I. T. D ENOBARVNI IN VEČ-BARVNI TISK. PISMA. RAZGLEDNICE SLIKE. OSMRTNICE. OVITKE JEDILNE LISTE. CENIKE VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA Z >xoko besedo M> p«r. Močo. me lan)u> auh m znamkah, odgovor znamko- - Na vprašanja bre* cnumkm m* ..r-nmi nrfpr^^n-Hrtmo Marrnani^i r»tf?/u» Wv» —- —— > KATALOGE gA N ARODNA IISKARNA LJUBLJANA, KNAFLJETA ULICA S FRIZERKO veSčo trajne ondulacije, iščem za sezono v Rogaški Slatini. Hol?, Brežice. Nastop majnika ali Junija. 1096 APNENCARJE spremem v stalno delo. Vprašati: Okorn, trgovina, Tržišče. 1095 i MIZARSKE OBRTI se želi izučiti 16 let star, priden in pošten fant. — Naslov: Bohte, Dol. Lakomnlce št. 9 pri Novem mestu. 1063 IZPOSOJAMO plošče, gramofone radi o-ap» rate »sLAGGBc, Aleksandrova c. i (prehod »Viktorta« palače < OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1100 FOTOAPARAT malega formata, svetle optike, kupim. Lovšin, Radomlje. 1094 ROŽE vsakovrstne divjačine po najvišji dnevni ceni kupuje Fi-scher, Zagreb, Gunduličeva 3 14. 1093 0 AZNO OBLEKE ln SUKNJE Kupite najbolje pri A. Preaker. Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 11/T TRGOVINO z mešanim blagom oddam v trgu Kozje na štajerskem v Potreben kapital 40.000 Din. — Podrobnosti pri: Bezenšek, Podsreda. 1088 PKEM(Mi DRV \ KOKS najboljše KaKovosti naiceneje KI DOLF VKLJCP1C Ljubljana VII. 'ernejeva cesta št. 26 Telefon 2708 Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne OR G. PIOCOLLJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam NATAKARICA dobi v Ljubljani na račun vi-notoč s trafiko proti zmerni kavciji. — Hitre ponudbe pod šifro >Uspeh 1098« na upravo »Slov. Naroda«. 1098 WaUett Express brzollkalnlca, kemična čistilnica, zavod sa popravljanje splošne garderobe, obračanje moških oblek se je preselil s 6MARTTN SKE CESTE 24 v Gledališko ulico Z OPERNA KLETI — Likanje Din 18.-, Obračanje Din 280.-. 1099 DELO more v teb težkih časih vsak dobiti še najlaže z ureditvijo pletenja na lomu. Dajemo sproti de-io vsakemu, ker prevzemamo izdelane pletenine .obavijamc prejico (volio) in izplačujemo mezdo za pletenje, kar dokazuje mnogo zahvalnih pisem. Ako hočete delat) m zaslužiti, se obrnite zaupno za brezplačne prospekte na firmo: K)MACA PLETARSKA INDUSTRIJA IOSIP KALIŠ, Maribor, Trubarjeva 2. odd. 27. Ilvajuje; Josip gupanofc. £a »narodno tiskamo«; S> < ■- ' *_5-\>".S-^ifek o&£'i'j^-'isv*")£<t*j&iS>ti£& t i