Romska   književnost
Rajko Đurić Leta groze
Naša hiša je Auschwitz,
Tako velika in črna. Tako črna in velika.
Cvetni listi lobanj so skriti,
Raztreseni med visoko travo.
Molitve se vzpenjajo in padajo
Nazaj pod pepel, pod sanje,
Iščoč vrata, pot, izhod.
Tako velika hiša. Tako črna hiša. Moje ustnice modrijo. Ta leta groze so moja pot; Njihova imena so postaje na poti.
Naša hiša je Auschwitz,
Tako velika in črna. Tako črna in velika.
Tu tečejo naše solze
In nam meglijo pogled.
Tu so zadušili naše prošnje,
Da jih ne bi nihče slišal.
Tu so nas spremenili v pepel,
Da bi ga veter raznesel.
Prisluhni, Adam! Prisluhni, Simon! In Eva in Marija! Petindvajset tisoč senc, Ki me gledajo in mi sledijo:
Sodobnost 2001 I 1450
Romska   književnost
Ta leta groze so naša pot; Njihova imena so postaje na poti.
Tako velika hiša. Tako črna hiša. Hiša brez ulice, hiša brez naslova.
Rajko Đurić seje rodil leta 1947 v kraju Malo Orasje pri Beogradu in živi v izgnanstvu v Berlinu. Je predsednik Mednarodne romske zveze in generalni tajnik Romskega centra pri Mednarodnem PEN-u.
Izbrane pesmi so iz PEN-ove antologije ciganske poezije Romske poti (ur. lan Hancock, Siobhan Doivd in Rajko Duric, University ofHertfordshire Press, UK, 1998). Antologija zajema dela iz različnih delov sveta - od ZDA do Rusije; uvod je prispeval lan Hancock.
Iz angleščine prevedla Maja Kraigher
Sodobnost 2001 I 1451