PoStnins plačana ▼ jjotorfnL Leto XIII.. štev. 287 Ljubljana, sobota 10. decembra 1932 Cena 2 Din UpravuiSi vo: L.ju0ijana, Knafljeva ulica O. — reieton št 3122. 3123, 3124, 8125. 3120. Inseratni oddelek: Ljubljana, Seleru Oureova uL a. — Tel. 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka uU-ca Jtev. 11. — Teleton št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Teiefon št. 190. Računi pn pošt. ček. za vodili: LJubljana St 11.842 Praga čislo 78.180, Wlen 5t 105 241 Naročnina znaša mesečno Dtn 25.—. Za Inozemstvo Din 40.—. UreomStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Tele. foo St 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor. (Gosposka ulica 11. Telefon St 2440 Celje. Kocenova ul. 8. Tel. St 190. Roicopiai se ne vračajo — Oglasi do tartfu. pevcev ne puste v Ljubljano Koroška deželna vlada je v zadnjem hipu preklicala že izdano potno dovoljenje Iz Celovca smo zvečer prejeli naslednje telefonsko sporočilo: Koroška deželna vlada je preprečila odhod koroških slovenskih pevcev v Ljubljano in druga mesta dravske banovine, kier so hoteli prirediti koncerte. Policijski oddelek deželne vlade je namreč v zadnjem hipu preklical že izdano dovoljenje za potovanje v Ju-Roslavifo. Vec»t se je danes popoldne bliskovito razširila po vseh slovenskih krajih Koroške in je povsod vzbudila silno ogorčenje in razburjenje. * Tako se glasi kratko poročilo. Podrobnosti o tem brezobzirnem ukrepu koroške deželne vlade še niso znane, zato se zaenkrat vzdržujemo vsakega komentarja. Razumemo pa, da so koroški Slovenci do skrajnosti razburjeni in ogorčeni. Enako ni dvoma, da bo prepoved potovanja koroških pevcev v naše kraje vzbudila tudi v vsej jugoslovenski javnosti skrajno mučen vtis in gotovo ne bo prispevala k po- globitvi prijateljskega sožitja obeh sosednih držav. S strani prirediteljev ljubljanskega koncerta koroških pevcev nam poročajo, da so še zvečer ukrenili vse možne korake, da bi dosegli ukinjenje prepovedi. Uspeha dosedaj na žalost še ni. Zato je izključeno, da bi mogli priti Korošci v Ljubljano že z opoldanskim vlakom. Napovedana sprejema na Je&enicah (ob 9.25) in v Ljubljani (ob 12.25) odpadeta. Za ljubljanski koncert je bila velika unionska dvorana popolnoma razprodana. Prireditelji prosijo p. n. občinstvo, naj kupljenih vstopnic za enkrat še ne vrača, ker se bo dopoldne morda le še posrečilo doseči ukinjenje prepovedi in bi pevci nato lahko prišli v Ljubljano s kakim popoldanskim vlakom. Ako se to zgodi, bodo pri reditelji občinstvo tekom dneva obvestili z letaki. Kar bo znano do 12., bo objavil tudi »Slovenski Narod«. Fraiicosko-aitgleškl ov©f • Anglija in Francija bosta plačali decembrski obrok vcjiiih dolgov Ameriki pod pogojem, da se nanovo uredi celotno vprašanje vojnih dolgov odiloga začeti razgovore, da se ves problem dolgov izmova uredi. Ko je Herriot končal svoje poročilo, je finančni minister Germain Martin obrazložil tehnično stran zadeve, ki obstoji v tem, ali naj se obrok, ki zapade 15. t m., plača ali ne. Navedel je več važnih podatkov i.n pokazal na finančne posledice, ki bi nastale iz raznih možnih ureditev tega vprašanja. Poudariti je, da bi ne bilo združljivo z ugledom in dostojanstvom Francije, če bi se pri ureditvi 15. t m. zapadlega obroka poslužila posredne poti, kakor n. pr. nakaziila vsote banki za mednarodna pilačila v Baslu ali pa francoski Narodini banki. Za francoskega finančnega ministra sta možni samo drve poti: plačati ob dogovorjenem roku ali pa odkloniti plačilo, vendar pa se ob prvi možnosti lahko dodajo nekateri pridržki ali pa izjava, ki bi jasno in nedvoumno povedala Ze din j enim državam, da hoče Francija doseči revizijo MeMon-Berecguerjevega dogovora. Mnogi 51anj odborov so vztrajali na zahtevi, naj se pogajanja zaradi definitivne ureditve vodnih dolgov končajo, preden zapade v plačilo novi obrok, t j. še pred 15. junijem 1933. Po seji se je več Slanov obeh odborov izjavilo, da bodo zahtevali od vlade, naj zahteva od ameriške vlade, še preden plača zapadli obrok, uradno izjavo, da bo pri bodoči ureditvi vprašanja vojmiih dolgov upoštevala velikanske žrtve, na katere je Francija pristala na lausaromski konferenci. Te zahteve so se predvsem 5ule iz vrst socialistov, ki bodo le pod tem pogojem pristali na plačilo, dočim so druge frakcije slej ko prej absolutno proti vsakemu plačilu. Pred usodnimi sklepi Pariz, 9. decembra AA. Francoska poslanska zbornica je danes ob koncu seje z veliko večino sklenila, da se bo debata o dolgovih vršila šele v ponedeljek. Poslanca Marin in Franklin Bouillon sta poslance rotila, naj ne čakajo do poslednjega trenutka z razpravo o tako važnem vprašanju. Toda Herriot je zbornici dokazal, da leži na vladi pretežka odgovornost, da bi se mogla odločiti, ne da bi prej pretehtala vseh argumentov, in ne da bi dodobra proučila ameriškega odgovora na drugo francosko noto. Pogajanja, ki nas čakajo, je nadaljeval Herriot, so silne važnosti in njih posledice se bodo čutile pol stoletja. Vlada se ne more igrati z usodo države in se prenagliti v svojih sklepih. Po teh argumentih so se socialisti priključili stališču vlade. Izjava Chamberlaina London, 9. decembra č. Neville Cham-berlain je po svojem povratku v London izjavil novinarjem, da odločitev o plačilu decembrskega obroka angleških vojnih dolgov Zedinjenim državam še ni definitivna, vendar pa politična javnost tej njegovi izjavi ne verjame mnogo. Nasprotno se je utrdilo prepričanje, da bo obrok plačan prihodnji teden v zlatih palicah. Čeprav so se v zadnjem času razširili glasovi, da bo plačilo obroka v zlatu povzročilo težave za zlato kritje in vrednost angleške valute, je angleška vlada, kakor zatrjujejo informirani krogi, zavzela stališče, da to v nobenem primeru ne bo izzvalo omenjenih težav. V ostalem se je danes angleška vlada sestala ter posvetovala o vprašanju plačila decembrskega obroka. Na seji je m-nister Neville Chamberlain podal daljši referat o pariških razgovorih. Za sedaj še niso znan! sklepi, ki jih je sprejel angleški ministrski svet. Pariz, 9. decembr- č. Včerajšnji razgovor francoskega in angleškega ministrskega predsednika, ki sta razpravljala v vojnih dolgovih, je imel naslednji uspeh: 1. Angleška vlada je pripravljena plačati Zedinjenim drževam obrok svojih vojnih dolgov, ki zapade 15. t. m. 2. Glede na to angleško stališče je francoski ministrski predsednik spoznal, da je spričo danih okoliščin tudi za Francijo bolje, da prav tako plača obrok svojih vojnih dolgov. 3. Obe vladi sta se sporazumeli, da plačata oba obroka s pridržkom, da se do prihodnjega roka nanovo prouči in uredi vprašanje vojnih dolgov. Obrok, ki zapade 15. decembra se ne všteje v morebitni novi sistem odplačevanja dolgov. Kakor vse kaže, je najvažnejši uspeh včerajšnjih razgovorov Herriota z Macdo-naldom v tem, da sta si oba ministrska predsednika zagotovila, da ne bosta ničesar podvzela, kar bi moglo škodovati an-gleško-francoskemu prijateljstvu. Macdonald je izjavil, da je zaradi tega odklonil ponudbo prednostnega postopanja Zedinje-n'h držav napram Angliji. V ostalem sta si Macdonald in Herriot pridržala pravico svobodnega postopanja. Oba ministrska predsednika bosta končno odločitev prepustila parlamentoma svoj'ih držav. Zaklad,ni kancelar Chamberlain je včeraj popoldne odpotoval nazaj v London, Macdonald pa zvečer v ženevo. London, 9. decembra d. Reuterjev urad poroča, da je položaj po včerajšnji konferenci Macdonalda, Chamberlaina in Herriota o zadevi vojnih dolgov naslednji: Lau-sannski dogovori ostanejo neodvisno od plačil 15. t. m. v veljavi in se bodo odpovedali samo tedaj, če se ne bo mogel doseči z Zedinjenimi državamj zadovoljiv končni d-ogovor. Herriot pred parlamentom Pariz, 9. decembra. AA. Herriot je dopoldne na skupni seji parlamentarnega finančnega in zunanjepolitičnega odbora podal ekspoze o vprašanju vojnih dolgov o ureditvi plačila obroka, ki zapade 15. decembra, in sicer v zvezi z včerajšnjimi razgovori z Macdonaldom i-n Chamberlai-nom o raznih možnostih likvidacije tega vprašanja. Herriot je očrtal vso zgodovino vojnih dolgov in dogovorov, do katerih je kasneje prišlo zaradi njih, ni pa označil, kakor zagotavljajo, svojega osebnega stališča glede na plačilo obroka zapadlega 15. decembra. Njegov namen je bil namreč predočiti obema odboroma objektivno sliko o vprašanju dolgov, pred.no začneta proučevati razne predlloge resolucij, kar morata dovršiti pred iavno debato v parlamentu, ki je napovedana za ponedeljek. Na seji je Herriot sporočil tuidi v glavnih obrisih Stimsonov odgovor na drugo francosko noto. Ameriška nota sprejema vljudno na znanje razloge, ki jih navaja francoska vlada, vendar pa ne dopušča nikakega upanja za črtanje vojnih dolgov. Ameriškf odgovor ustvarja nekako zvezo med revizijo prejšnjih dogovorov in gospodarskimi ugodnostmi, ki naj se dovolijo Zedi.njeni.rn državam za kompenzacijo v zvezi z naglo ureditvijo razorožitvenega prob'ema. Ameriški odgovor pa z nobeno besedo ne omenja možnosti, da naj bi se odgod>ilo plačilo obroka, ki zapade 15. decembra. Herriot ni z ničemer naznačil, kako si predstavlja ureditev dolgov, vendar pa je več članov odborov dobilo vtis, da je vlada popravljena plačati 19 milijonov dolarjev kot zadnji obrok po Mellonovem in Berenguerjevem sporazumu, nato pa brez NOVI ZAKONSKI PREDLOGI Seja parlamenta in senata — Izenačenje sodišč — Sedanji zakon o zaščiti kmeta bo še za par tednov podaljšan Beograd, 9. decembra, p. Na današnji seji Narodne skupščine, ki ji ie predsedoval u. dr. Kumanudi, so bili navzoči tudi vsi člani vlade. Po odobritvi zapisnika včerajšnie seje je bil prečitan ukaz, 9 katerim je postavljen minister g. dr. Albert Kramer za namestnika zunanjeaa ministra za dobo njegove odsotnosti v inozemstvu. Nato je predsednik Narodne skupščine med drugim sporočil, da je minister pravde predložil Narodni skupščini štiri zakonske osnutke, od katerih se nanaša eden na uradniški zakon, drugi na zakon o notarjih, ostala dva pa na izenačenje sodne zakonodaje. Novi zakonski osnutki Od minisara pravde predloženi zakonski osnutki so naslednji: Zakon o avtentičnem tolmačenju § 110 zakona o uradnikih. § 110 zakona o uradnikih je razumeti tako, da je že s tem, da se odilcfc o pre-stanku službe sklicuje na ta paragraf, ugotovljeno, da je pri uslužbencu nastopil primer iz tega zakonskega predp:sa, ki ima za posledico prestrmek službe in da je tak odlok izdan v smislu zakona. Zakon o spremembi § 253 zakona o javs nih notarjih. Čl. 1. Predpis § 253, odstavek 1, zakona o javnih notarjih z dme 11. septembra 1930, 6 katerim je odrejeno, da dobi zakon o javnih notarjih obvezno moč tudi za področje vrhovnega sodišča v Sarajevu, se razveljavlja. Dan, ko dobi ta zakon obvezno moč tudi za to področje, bo odredil minisier pravde z uredbo, izdano po odobritvi ministrskega 6veta. 01. 2 Vse pogodbe in pravni posli, navedeni v § 52 zakona o javnih notarjih, sklenjeni oziroma storjeni na področju vrhovnega sodišča v Sarajevu po 26. novembru 1930. se smatrajo za veljavne, čenrav niso sklenjeni oziroma sitorjeni v obffci javnonotarskega akta, fe v ostalem odgovarjajo predpisom, veljajočim na tem področju V obrazložitvi tega zakmsikaga pred'o-ga se navaja, da današpje hude gospodarske prilike ne dopuščajo uvajati institut javnega notariata v navedenem podrooiu, kier tega instituta do danes sploh ni bilo. Tako se 1*3 torej usedel rudarja t v področju vrhomega sod'šfa šara jevffcega z uredbo, kakor je to že od prej d-oločeno tudi za področii kaša oljskega sodišča v Beogradu in velikega suda v Podporici. Zakon o sedežih in teritorijalnih pristojnostih apelacijskjh sodišč. § 1. Sedanja apela oljska sodišča v Beogradu, Skoplijiu in Novem Sadu. sedanji Banski stol v Zagrebu in sedanji višji deželni sodišči v Ljubljani in Splitu se pre« tvorijo v apelacijska sodišča po zakonu o ureditvi redinih sodišč z dne 18. januarja 1929. in obdrže svojo dosedanjo teritorij aln o pristojnost § 2. Poleg apelacijskih sodišč, omenjenih v § 1., se ustanovi še apelacijsko sodišče s sedežem v Sarajevu, ki bo obdržalo te-ritorijalno pristojnost dosedanjega vrhovnega sodišča v Sarajevu (Kljub temu ostane v veljavi prvi odstavek § 103 zakona o ureditvi rednih sodišč.) § 4. Izvrševanje sodne oblasti apelacij-sikega sodišča za področje sedanjega velike« ga suda v Podgiorici bo urejeno 6 posebnim zakonom. § 9. Ta zakon dobi obvezno moč za vsako današnjih pravnih področji, ko dobi na dotičnim področju obvezno moč zakon o ureditvi rednih sodišč. (Ostale določbe tega zakona se nanašajo na podrobno ureditev sodnih poslov na področju sarajevskega vrhovnega sodišča. Da danes še nista b;li ustanovljeni apela-eijski sodišči samo za področii sarajevskega vrhovnega sodišča in velikega suda v Pod gori ci.) V obrazložitvi tega zakonskega načrta se navaja med druig:-ipravi je nato senat odobril trgovinsko pogodbo z Brazilijo in začasni trgovinski Sjpo-irazanm z Grčijo Začasno podaljšanje sedanjega kmečkega zakona Beograd, 9. dec. v. Danes popoldne ja bila ponovna konferenca članov skupščinskega odbora za proučevanje zakona o zaščiti kmetov ter zastopnikov senata in vlade, da se definitivno določi postopek, kako premostiti težkoče, ki so nastale iz dejstva, da novi zakon o zaščiti kmetov in ureditvi kreditnih odnošajev še ni sprejet dočim veljavnost starega zakona z 20. decembrom poteče. Na predlog narodnega poslanca dr. Bogdana Vidovida so se poslanci in senatorji zedinili, da se skupščini predloži nujen zakon, s katerim se do uveljavljenja definiiivnega zakona o zaščiti kmetov podaljša veljavnost sedanjega zakona, vendar pa z nekaterimi izpremembami. Pred vsem naj velja za bodoče odlog plačil kmečkih obveznosti tudi napram Državni hipotekar-ni banki, Privilegirani agrarni baenki ter napram zadružnim in regulativnim kreditnim ustanovam. Obresti, predvidene v dosedanjem čl. 3., veljajo tudi za bodoče in je zanje dovoljena eksekucija. Obresti, ki za nazaj še niso bile plačane, se priraČMnajo glavnici, v kolikor niso višje nego je po novem zakonu dopustno. Pri meničnih dolgovih ima dolžnik dolžnost izdati novo menico, upnik pa pravioo zahtevati od dolžnika, da mu da primerno zavarovanje za njegove terjatve. Volilni zakon Beograd, 9. decembra, p. Dopoldne Ja šmed v ministrski sobi Narodne skupščine svojo sejo skupščinski odbor, ki proučuje ■načrt novega zakona o volitvah narodnih poslancev. Kakor znano, je ta odbor zakon, •v načelu že odobril. Danes pa se je pričela •podrobna razprava. Začetku seje so prisostvovali vsi člani vlade b ministrskim predsednikom dr. Snškičem in ministrom dr. Kramerjem na čelu. Navzoči so bili tudi predsednik Narodne skupščine dr. Ku-maniudi in večje število drugih poslancev. Notranji minister je ponovno obrazložil stališče vlade glede tega zakona. Po daljši razpravi je bil v podrobni razpravi rezerviran čL dočim so bili členi 2., 3. in 4 sprejeti, o čl. 5. in 6. pa se bo razprava še nadaljevala jutri dopoldne. Nemški parlament na delu Sprejetje zakona o zastopstvu državnega predsednika Berlin, 9. dec. s. Pred prehodom na dnevni red je danes predsednik državnega zbora na običajen način objavil dovolitev dopustov za razne poslance. Nato se je po tretjem čitanju brez debate poimensko glasovalo o narodno^sociaJističmem predlogu za zakon o zastopstvu državnega predsednika, po katerem bo državnega predsednika, če bo zadržan, zastopal predsednik državnega sodišča. Isto velja tudi za primer, če bi se mesto državnega predsednika izpraznilo pred izvedbo novih volitev. Za zakon so glasovali 4i>4 poslanci, proti pa je bilo 127 komunističnih im nemško-nacionalnih glasov. Nato se je nadaljevala v sredo prekinjena socialnopolitična debata. Poslanec Renssner (soc. demokrat) je pozdravil so-cialno-demokratski osnutek o programatič-ni preskrbi dela. Poslanec Tremmel (centrum) je izjavil, da smatra delavstvo za hudo krivico, ker je dal državni predsednik Papenovi vladi polna pooblastila za ukinitev socialno-političnih ukrepov, zaradi česar smatra, da je treba ta pooblastila ukiniti. Poslanec dr. Hugo inemška ljudska stranka) je izvajal, da so prinesle Papeno-ve zasilne odredbe večje zaupanje v gospodarstvo im da je žalostno, ker se temelij gospodarskega izboljšanja zopet uničuje s političnimi pojavi, želeti bi bilo, da M se po odgoditvj državnega zbora nemški narod vrnil v dobo mirnega dela, ki mu edino lahko pomaga na noge. Nato je bil od centruma predloženi zakonski osnutek z^ ukinitev drugega dela (soc. politični ukrepi) zasilne odredbe z dme 4. septembra v drugem in tretjem čitanju prejet proti glasovom nemških nacionalcev in nemške ljudske stramke. Po tem glasovanju se je razvila razburljiva debata o poslovnem redu. Na zahtevo komunistov in socialnih demokratov naj bi se pričela razprava o ukinitvi celotne zasilne odredbe z dme 4. septembra. Poslanec dr. Frick (narodni socialist) je predlagal, naj se vsi nadaljnji predlogi in osmutki izročiijo socialno-politič. odboru kar je bilo končno sprejeto z 295 proti 206 glasovom, pri čemer se je 4S poslancev vzdržalo glasovanja. Prav tako so bili temu odboru Izročeni vse predlogi za zimsko pomožno akcijo. Z 296 glasovi proti 203 socialnih demokratov in komunistov, _ 49 poslancev ni glasovalo —•- so bili nato Izročeni nroračumskemu im socialno-politič-nemu odboru komunistični jn sociaino-do-mokratski predlogi za ukinitev zasilnih odredb z dne 14. jumija ozir. 4. Jn 5. sept. Nato se je vršila razprava o komunističnem predlogu za pomoč žrtvam nedavne eksplozijske katastrofe v tovarni sviie v Premnitzu. Komunistični predlog je bil sprejet. Poslanec Loebe fsoc. demokrat) je predlogal polurno prekinitev seje, da bi mogla frakcija zavzeti stališče slede predloga o amnestiji, ki bi utegniAl biti za končno veljavno stališče socialnih demokratov odločilnega pomena. Predlog za prekinitev seje je bil sprejet Razkol mmi Mtlerfevd Naraščajoče nezadovoljstvo proti Hitlerjevi politiki v njegovi lastni stranki Berlin, 9. dec. g. Več voditeljev narodne socialistične stranke, ki se prištevajo k zmerni skupini, je bilo že dalje časa nezadovoljnih s Hitlerjem in njegovo politiko. Nezadovoljstvo so še povečala nedavna posvetovanja za rešitev nemške vladne krize im Hitlerjeva pogajanja za sestavo koalicije z drugimi strankami glede na vprašanje pruske vlade. Zlasti dr. Stras-ser, vodja zmerne skupine in obenem pro-pagadni šef stranke, je imel že ponovno zelo ostre nastope s Hitlerjem im je ponovno hotel odložiti svoje funkcije v stranki. Splošno pozornost Je gotovo sedaj vzbudilo dejstvo, da se je dr. Stra»ser za tri tedne odpovedal vsakemu političnemu udejstvovanju in odšel na dopust. Obvestil je tudi Hitlerja pismeno, da odlaga v stranki vse funkcije, kakor tudi državno-zborski mandat. V pismu ugotavlja, da je kot vodja strankine državne organizacije zadel celo pri vrhovnem vodstvu stranke na težave. Tudi se ne strinja več z držav-nopolitičnimi smernicami stranke, ker morajo privesti do katastrofe.. Nezadovoljen Je dalje z vlogo šefa napadalnih oddelkov Rohma, ki po njegovem mnenju stranki le škoduje. Danes so Izjavile svojo solidarnost 6 Strasserjem tudi sledeče vodilne osebnosti narodncnsoolalistične stranke: voditelji narodne socialistične parlamentarne frakcije Frick, gospodarski politik dr. Feder glavni urednik lista »Volklscher Beoba. chter< Rosenbarg, polkovnik Hierl in poslanec Stohr. Tudi dr. Feder Je nastopil večtedenski dopust in obenem odložil t se »voje funkcije v stranki. V pismu, ki ga je poslal Hitlerju, naglaša med drugim, da so 6« narodni socialisti s tem, da so ukinili glavni oddelek v stranki, kjer je bilo združeno obravnavanje vseh gospodarskih problemov, odrekli svojemu trenutno najvažnejšemu cilju: preskrbi dela im kruha. Množice volilcev se bodo zato začele seliti k drugim strankam. Tiskovni urad narodne socialistične stranke sicer zavrača vse vesti o razkolu v stranki, vendar pa berlinski listi vztrajajo pri svojih informacijah in pravijo, da so popolnoma točne. Tudi v političnih krogih prevladuje mnenje, da se bije med obema strujama v Hitlerjevi stranki zelo hud boj in da narodno socialistično gibanje v Nemčiji še nikdar ni bilo v tako kočljivem položaju, kakor ravno sedaj. Zadržanje hitlerjevskih prvakov kaže sicer, da hočejo za enkrat še vztrajati v rezerviran nosti, vendar pa bodo, čim pride ugoden čas, nastopili z vso energijo proti do^da-nji Hitlerjevi političmi taktiki. Dr. Henrik Steska: 0 pripadnikih občine Načrt zakona o občinah razlikuje dvoje vrst občinarjev: občinske člane in občinske stanovalce, ki niso člani občine. Članstvo občine je to, kar smo doslej zvali domovinstvo ali pripadnost k občini. Ker se v naši ustavi (člen 9.) rabi izraz >zavi-žajnost* (slov. domovinstvo), bi bil ta izraz pravilnejši od izraza »članstvo v občini«- Člani občine uživajo posebno zaščito svoje občine. Ako člani občine osiromašijo in se ne morejo z delom preživljati, a tudi ni nikogar, ki bi bil po zakonu zavezan, da jih vzdržuje in jim pomaga (n. pr. po občem civilnem zakoniku ali po zakonu o delavskem zavarovanju itd.), ali od katerega bi podporo uživali, takrat mora občina iz svojih sredstev ali s sredstvi svojih dobro-tvornih naprav jih vzdrževati ali^ jim pomagati. Člani drugih občin ne uživajo te zaščite, vendar jim mora tudi občina bivališča ali trenutnega bivanja nuditi najnujnejšo pomoč, ako padejo v bedo. A občina mora o tem takoj obvestiti pristojno občino in sme od nje zahtevati odškodnino. V sporu bi o tem odločalo občeupravno obla-stvo (sresko načelstvo ali banska uprava). Jasno je. da se z zakonom o občinah ne morejo urediti vse podrobnosti oskrbovanja siromakov. Zaradi različnih razmer v po-edinib banovinah bi niti ne bilo umestno, da bi se dalje podrobnosti uredile s kakšnim zakonom- Na osnovi zakonite pooblastitve se naj to zgodi z banovinskimi uredbami. \ Članstvo občine pa daje članu še nadaljnjo važno pravico, ki je načrt sicer ne omenja, a ki ie z ustavo (člen 9., odstavek 2.) priznana. Nihče se namreč ne sme brez sodne obsodbe iztirati iz s roje domovinske občine. Po načrtu bi bila s članstvom občine združena še neka druga, izredno važna pravica: edino nhrinsUj člani bi smeli hiti izvoljeni za ohfin^ke odbornike. Menim, da te vezi med članstvom in volilnostjo ni treba. zlasti ker so predpisi za pridobivanje članstva že iz ozirov na občinske finance dokaj strogi in bi marsikak nečlan utegnil prav uspešno delovati za občino, v kateri trajno biva, a iz tega ali onega vzroka nima v njej domovinske pravice. Vsp.k državljan mora biti član ene občine in edino le jugoslovenski državljan sme biti Član obline. Doslei veljajo v poedinih pravnih področiih naše države prav različni predpisi o pridobivanju občinskega članstva. V Srbiji n- pr. zadošča že rojstvo, ali zgolj vselitev v občino z namenom stalnega bivanja v zvezi s pridobitno zmožnostjo in prijavo pri občini, a brez zahteve določenega časa bivanja v občini. Drugod zopet, n.^pr. v Sloveniji, se zahteva za sprejem v občino brez njene prostovoline pritrditve, kar desetletno bivanje v občini po doseženi polnoletno^' in prijava, da dotičnik hoče občini pripadati. Treba ie bilo izbrati srednjo pot. Po načrtu se pridobi članstvo podobno, kakor doslej na dvoie načinov: derivativno (zavisno od članstva drugih oseb) in origi-narno (?amostalno, brez ozira na članstvo drugih oseb). Derivativno ter po sili zakona dobe članstvo v občini: 1. zakonita žena po možu; 2. nedoletni zakonski otroci po očetu; 3. nedoletni nezakonski otroci po materi; 4- nedoletni pozakonieni otroci po očetu, ari sicer z veljavnostjo od rcstnega dneva; 5. usvojeni (adoptirani) nedoletni otroci po osvojitelju. Žena in otroci, dokler so nedoletni, slede tudi vsem izpremembam v občinskem članstvu one osebe, od katere izvajajo svoje članstvo. Na zakonit način razvezana žena obdrži članstvo one občine, kateri je pripadala v trenutku razveze. Določiti bi se še moralo, ali je pod razvezo razumeti tudi Časno ločitev od mize in nostelje- Ako pa je izrečena prvotna neveljavnost zakonske skupnosti, bi se žena ne vrnila le v članstvo svoje občine, ki ga je imela pred navidezno množitvijo, nego bi ta vrnitev veljala tudi za nazaj. Orisrinarno ali samostalno se pridobi članstvo občine ali na prošnjo, ali po sili zakona ali z oblastveno odredbo: 1. Občina sme koga na prošnjo sprejeti v članstvo le pod pogojem, da uživa častne pravice, ali da ni pod sodno preiskavo aii obtožbo za nečastna dela, in da more vzdrževati sebe in svojo rodbino. Ako so ti pogoji tudi izpolnjeni, občina vendar povsem po svobodni oceni podeli prosilcu članstvo, ali pa prošnjo odkloni. 2. Ako so gori navedeni pogoji izpolnjeni in je prosilec vrh tega že pet let stalno nastanjen v občini, mu občina ne more odbiti prošnje, tako da bi se v takem primeru Članstvo pridobilo z dnem vložene prošnje Iz načrta ni razvidno, ali mora prosilec že pet let omenjenim pogojem zadostiti, in zlasti ne. ali se mu le doba po doseženi polnoletnosti všteje. 3. Brez prošnje pa sri prisostvuje članstvo v občini oni, ki ie že deset let v njej nastanjen in ie v tej dobi izpolnjeval vse gori navedene poeoje. V dotedanji občini bi si članstvo pri držal le pod pogojem, da hočj dotedanje članstvo obdržati in občina na to pristane. 4. Državni uslužbenci, javni uslužbenci lokalnih samouprav in duhovniki postanejo člani one občine, kjer se nahaja njih stalno službeno mesto, od onega dne, ko izjavijo, da žele biti člani te občine. Ta zakonski predpis je jako važen in preprečuje, da bi javni nameščtenec proti svoji volji moral pripadati taki občini, v katerih bo morda le za kratko dobo uslužben. Z dnem uveljavljen ja zakona o občinah bodo sicer vse te osebe še člani občine, kjer je njihovo službeno mesto, a v roku šestih mesecev po uveljavljenju zakona se bodo smeli izjaviti, tudi za eno od tistih občin, kateri so preje pripadali. Zaradi večje jasnosti naj zakon točneje navede, kaj je pod državnim uslužbencem, javnim uslužbencem občinske m banovinske samouprave razumeti, in določi, da velja ta predpis le za duhovnike priznanih ver. 5. Tujec, ki se sprejjn« v naše državljanstvo in ki mu kakšna občina ni obljubila podelitve članstva, postane po zako« nu samem v prvi vrstii član one občine, v kateri je rojen, v drugi vrsti član občine, kjer je stalno nastanjen, in naposled član one občine, v kateri se hoče stalno naseliti. 6. Najdenci zadobijo člarstvo one občine, v kateri so najdeni. 7. Osebam, glede katerih se njihovo članstvo ne more ugotoviti, odredi obče upravno oblastvo članstvo, ki pa je le začasno. Odločilna za to dodelitev je predvsem občina rojstva, potem občina stalne nastanitve in koeno občina, kjer se nahajajo. Važaa, a premalo jasna je določba, da oseba, katere članstvo je ob uveljavljenju zakona o občinah sporno, pripada oni občini, v kateri je takrat stalno stanovala. Gre za vprašanje, ali tudi to članstvo velja le tedaj, dokler se pravo članstvo ne do-žene. Dalje menim, da ima ugotovitev pras vega članstva povratno veljavo, kar pa ni jasno izraženo. Izgubi se članstvo občine s pridobitvijo članstva druge občine in z izgubo držav-janstva. Poleg rednih članov občine pa pozna načrt tudi častne člane. Za take srne občina izbrati osebe, ki so zaslužne za državo in občino. Pogrešam predpisov, ali morajo biti častni člani jugoslovenski državljani in ali uživajo kakšne pravice v občini. Stanovalci, to so osebe, ki v občini stalno domujejo, imajo tudi, če niso člani občine, pravico stanovati v občini, če zakoni ničesar drugega ne določijo; dalje imajo pravico uporabe občinskih, za javno uporabo namenjenih dobrin in naprav, a istotako tudi dolžnost, da nosijo občinska bremena. Zaradi važnosti -mora občina voditi imenik svojih stanovalcev in imenik svojih članov. Ali je kdo v te imenike vp:san, o tem izda občina na zahtevo posebno listino. Podrobnosti o teh imenikih in listinah bi bilo treba urediti z ministrsko uredbo. Nuijno je, da čim preje dobimo enotne predpise o domovinski pravici (o občinskem članstvu). Nikakšnih pomislekov ni, da bi se ti predpisi ne sprejeli v zakon o občinah, a ker bi ta zakon ne veljal za vse občine, zato bi bil potreben dostavek.^ da veljajo predpisi o članstvu za vse občine v naši državi. Visoko nizozemsko odlikovanje ministra dr. Kramer ja Beograd, 9. decembra, v. Nizozemska kraljica Viljemina je odlikovala ministra g. dr. Kramerja z najvišjim nizozemskim odlikovanjem, Velikim kri^m reda Oranje Nassau z lento. Neresnične vesti o smrti rji v« v i omsica Beograd, 9. decembra, v. V inozemskih časopisih, pa tudi v gotovih krogih v Ljubljani, so se zadnje dmi širile vesti, da je ob priliki nedavne gladovne stavke političnih kazmencev v Sremski Mitrovici umrl na posledicah te starke bivši akademik ljubljanske univerze Tomšič. Kakor smo se informiraili na merodajnem mestu, 60 vse te vesti izmišljene in birez vsake podlage. Tomšič je živ in zidrav v Sremski Mitrovici. Rumunska demarša v Sofiji Bukarešta, 9. dec. č. Rador poroča, da je tudi rumunska vlada takoj ipo demarši ju-goslovensike vlade v Sofiji poslala bolgar-Siki vladi noto zaradi incidentov, ki so jih povzročili bolgarski komiti na ruimunski meji. Komitska akcija, ki ji bolgarska vlada ni kos, priča, da ni naperjena samo proti [Jugoslaviji, marveč tudi proti Rumuniji; postopanje bolgarske vlade pa priča, da ne izpolnjuje izjav, ki so jih dali njeni odgovorni zastopniki glede dobrih odinošajev s sosedi. SdtavCjetife doma Brez ovire v poklicu lahko doma izlečite revmatizem, protin, Ishias s Pistyjansko blatno kompreso. Informacije pri Poslov-- . niči Pistyan, Zagreb, // Strossmajerjev trg 1, EL nadstr. (pi&tyian&&i gCen K madžarskemu ljudskemu štetju Madžarski statistični in demografični urad je nedavno izdal zaključno poročilo o zadnjem ljudskem štet.u in pri tem posebej naglasil svoje zadovoljstvo nad izrednim napredovanjem madžarskega narodnega življa ter nad propadanjem ne-madžarskih narodnih manjšin na »krčeiem ozemlju dežel svetoštefanske krone. Že pred 25 leti je Bjomstjerne Bjonnson opozoril svet na dejstvo, da »se Madžari ne plode ia da ljubi Bog že ve, zakaj«, v današnjih časih pa bi bil naravnost čudež, da bi se številka madžarske narodnosti zmntno dvignila, ko je znano, da ta pada celo pri najrodovitnejših narodih in ko vemo rz raznih procesov zadnjih 'it. da je na Madžarskem zelo v cvetu žalostna obTt »delanja angelčkov«. Madžarov je danes naštetih osem milijonov, kar pomeni pri* raste.k 850.000 duš za preteklo desetletje. Gotovo ni brez zanimivosti, ako pogledamo. odkod Madžarom naenkrat ta plo-dovitost, ko poroča vendar njihov učenjak Vambčrv, da je Madžar v svoji h-unski prabitnosti izumrl že v 11. veku. Ob silnem prirastku večinskega naroda morajo seveda manjšine izkazati tem večje nazadovanje. Nemci so šteli pred desetimi Iti več ko pol milijona prebivalcev na današnjem madžarskem ozemlliu. da,nes pa jih je kar za 73.000 manj; Slovaki so prizadet5 še hujše, kajti nitih ie izkazala statistika le 105.000, medtem ko jih je bilo prfvi desetimi leti še dobrih 200.000: Hr» vatje so nazadovali od 45.000 na 18.000. Srhi od 17.000 na 7000; Bunjevce, ki jih Madžari štejejo za čisto svoj narod, je statistika kratkemalo poneverila. Rumunov pa je ostavila le nekoliko tisoč. Ta način popravljanja statistike je pri Madžarih že od nekdaj zelo priljubljena metoda za povečevanje lastnega priTod* nega prirastka, ki je bil vedno manjši nego prirastek narodnih manjšin. Res da je v madžarskih statistikah dosti netočnosti, takisto pa je res, da statistiki n?. polovico dela prihranijo državni uradi in šole, ko-jih glavna naloga je madžarizacija tuje« rodcev. Že avstrijski pesnik Grillparzcr je v svojih epigramih bičal surovo in tatinsko prizadevanje Madžarov, ki so lastno maloštevilmost skušali parali žira ti e pre-tapljanjem drugorodcev v »čistokrvne Mongole«. Tudi Jelačič &e je v zagrebškem saboru pritoževal, češ da Madžari pošto* pajo proti Hrvatom bolj kruto nego Turki, kajti jemljejo jim poleg vsega drugega še narodnost in materin jezik. Ob koncu prošlega stoletja se je oglasil proti takim nepoštenim navadam poslanec Mosca:y in obsojal madžarizacijo, ki so jo s tako šiTokopoteznim danom vršili uTadi, cerkve in šole. Zgodilo pa^ se mu je, kakor nekaterim drugim madžarskim publicistom, da so ga obdolžili na.ro d j ne veleiztdaje. Izgubil je mandat in z družabnim bojkotom 60 mu lastni rojaki skoro onemogočili življenje. Ako ne upoštevamo nemške gonje proti Poljakom in divjanja avstrijskih Nemcev proti nam Slovencem, na vsem božjem svetu ni bilo hujšega zatiranja, nego ga je izvaja'a na. bivšem Ogrskem vladajoča narodnost proti manjšinam. Kljub vsemu pa je ostalo ma-džarstvo v lastni državi v manjšimi, kajti z vsem nasiljem je doseglo komaj 47 odst. vsega prebivalstva nekdanje Ogrske. V največjem obsegu pa je uvedel odtujevanje tujerodnih duš šolski zakon grofa Apponvija, ki je povzročil silovito narodno izgubo Srbom in Slovakom, pred* vsem pa Nemcem. Isti grof Apponyi^ zastopa svojo državo v Ženevi ia mož. ki zato nima niti 6ence moralne legitimacije, neprestano toži o zatiranju Madžarov v nasledstvenih državah. Evropa ga mirno posluša, uvažiujoč njegovo visoko starost, ter mu zato odpušča njegov šolski zakon, ki bo za vse venče č&se ose prevladuje depresija. Nad Jadranom se je stvoril relativno nižji pritisk- Pritisk je ostal v naši državi brez spremembe. Padel je v centralnih krajih, v južnem Pri-morju in na vzhodu je narasel. Dunajska vremenska napoved za soboto: Oblačno, podnevi — kvečjem v nižjih legah — nad ničlo. Na vzhodnem robu Alp bo najbrž še snežilo. Maši Intabulacije so v novembru zelo nazadovale LJubljana, 9 decembra. Novembrski izkaz zemljiške knjige ljubljanskega okrajnega sodišča kaže znaten padec vknjižb zastavne pravice za razna hipotečna posojila in izvršilne terjatve. V novembru je bila vseh zemljiškoknjižnih vlog 530, od teh se je nanašalo 192 na vknjižbo hipotek in terjatev. Vie intabulacije znašajo skupaj 4.832.375 Din. Intabulacije so nasproti ostalim mesecem znatno padle. Vzrok? Izčrpani so krediti, ljudje so postali zelo previdni in varčni. Držav-ni zaklad »e je vknjižil na račun zaostalih davkov na 19 posestev za 378.741 Dm. Najvišji davčni zaostanek, vknjižen na nexo nepremičnino v mestu, je znašal 12y.W/ Din a drugi 65.873 Dm. najnižji davčni zaostanek pa je bil 524 Din. OUZD se je vknjižil na 32 nepremičnin, lastnih raizmim obrtnikom in industrijskim podjetjem, za 175 039 Din. Od teh so bdi vknjizeni najvišji prispevki za 15.890 Din in 25.424 Dm. Padec intabulacij je zlasti razviden iz naslednje primerjave: v oktobru je bilo vknji-ženib 11.058.690 Din. le v maju je bila se nižja intabulacija. namreč 3,240 300 Din. Najvišje v novembru izvršene vknjižbe so znašale od 150.000 do 358.561 Din. najnižji pa sta bili od 62 do 250 Dm. Skuipaj je bilo letos vknjiženih na mestne m okoliške nepremičnine 119.177.022 Din. Predlaganih je bilo več prisilnih uprav, pa tudi dražb, ki še niso končane. Opažati je bilo v novembru živahnejše trgovanje s parcelami. Pozna se kriza v tem, da je bilo letos manj živahno gradbeno gibanje v okolici, kjer si grade svoje domove mali ljudje. Neposredne okoliške katastrske občine so prejšnja leta izkazovale živahno hipotečno gibanje, ki je sedaj omejeno do skrajnosti. Tudi mnnoge stavbne zadruge so z-elo omejile svoje delovanje. Gibanje naše kolonije na Dunaju Dunaj, 7. decembra. Prvega decembra smo obhajali tudi na Dunaju državni praznik, in sicer dopoldne z običajno službo božjo, zvečer pa z veselico v veliki dvorani znanega hotela Continental. kjer smo imeli že veliko zabav vsake vrste Ta prvi december ima že od začetka naša akademska mladina na skrbi. Tako tudi letos AH letos je imel veliko nalogo ravno naš Slovenski krožek, ki je dal poleg pevovodje tudi vse pevke in večino pevcev Petje je vodil naš pevovodja Klemo Viškovič, ki nam vztrajno ustvarja v Krožku velik tamburaški zbor. Zbor je zapel narodno himno, potem pa so se vrstile druge točke programa, ki je povsem zadovoljil. Pozneje je sviral Viškovičev jazz-orkester do 4 zjutraj. V veselem razpoloženju smo dokončali ta lepi jugosb-venski večer na Dunaju. V nedeljo 4. decembra pa smo imeli v svojih lepih prostorih v hotelu Fuchsu na Mar iahilferstrasse — Miklavžev večer. Vsi prostori so bili nabito natlačeni z mladino in spremljevalci. Darov prav bogata zaloga od vseh strani za velike in male otroke. Nastop Miklavževe skupine je bil prav mičen in dostojen. Miklavž pa je imel umesten priložnosten nagovor, v katerem se je spominjal tudi zdaj v Ljubljani odsotnega ustanovitelja in častnega predsednika, kako nas je ob priliki predavanja o Martinu Slomšku spominjal na složno delovanie, da ne bo voz našega Krožka — le pod pot drčal. Razdelitev darov je trajala precej časa in videli smo na obrazih samo zado-voljnost malčkov in tudi naših preljubih velikih otrok v Krožku. Pozneje pa ie še dolgo sviral zbor naših društvenih tambu-rašev in v vseh prostorih je vladalo prav živahno razpoloženje. — Zdaj se bo treba pripravljati na svetosavsko besedo. Naša šola prav lepo napreduje. Število otrok takorekoč od ure do ure narašča in kmalu jih bo preveč za en sam tečaj. Posebno za odrasla dekleta iz Koroške in z Dunaja bo treba posebnega tečaja, ki ga bo opravljal zopet drug naš akademik iz Koroške. Krožkova knjižnica je letos zopet prav izdatno narasla. Skrbi nas pa izdatek za vezavo skoraj dvesto novih knjig. Tudi nam manjkajo zbrana dela naših klasikov: Stritarja, Tavčarja, Cankarja, Kersnika, Levstika... Ah bi se našla v domovini kaka dobra slovenska duša, ki bi nam pripomogla do teh dragocenih knjig? —č Pogreb graščaka Rudeža Ribnica, 9. decembra. Veličasten pogreb. Dostojen moža, kakršen je bil rajnki ing. Anton R u d e ž, graščak ribniški. Od blizu in daleč so prihitele množice, da mu izkažejo zadnjo čast. Saj je to tudi v polni meri zaslužil. Bil je nekaj časa župan ribniški, dolgo vrsto let načelnik cestnega okrajnega odbora — kdo bi naštel vse funkcije, ki so mu bile v teku dolgih let njegovega javnega udejstvovanja poverjene in ki jih je opravljal z vestnostjo moža, ki se zaveda da so s častjo združene tudi dolžnosti. Zbrali so se Sokoli, gasilci, lovci prišli so zastopniki raznih občinskih odborov in drugih korporacij, pritisnil je narod iz Ribnice, Sodražice, Dolenje vasi, Loškega potoka, Kočevja in od drugod, zlasti pa mno-gobrojno sorodstvo. Dan je bil prekrasen, nebo čisto ko ribje oko, vrhovi Velike in Male gore ter Jeselnice vsi v snegu. Na kolodvoru pri prihodu jutranjenga vlaka je pričakovala zunanje goste cela vrsta grajskih vozov, da jih popelje v trg. Pogreb je bil napovedan za pol 12. uro. Truplo rajnega je ležalo na mrtvaškem odru v grajski kapelici, obdano od nebroj-nega števila vencev in sveč. Celo dopoldne so prihajale trume ljudstva kropit. Točno ob pol 12. je prišla duhovščina z g. dekanom ribniškim na čelu. Grajski lovci so dvignili truplo, nakar se je pričel obred. Po blagoslovitvi so ribniški pevci zapeli ganljivo žalostinko, nakar je sprevod kre-nil proti župni cerkvi, kjer so krsto ponesli v cerkev k drugemu blagoslovu. Pevci so zapeli drugo žalostinko. Iz cerkve je krenil sprevod na pokopališče v Hrvačo. Po končanih molitvah se je od pokojnika v imenu ribniške doline poslovil njegov ro. jak in ožji prijatelj dr. Lovrenčič iz Ljubljane, pevci so pa odpeii zadnjo žalostinko. — Truplo je položeno v rodbinsko grobnico. Ob 12.45 je bil pogreb končan in ljudstvo se jo razšlo pod mogočnim vtisom, da takega pogreba Ribnica še ni videla. Žrtev materinstva Lož. 9. decembra. Vso Ložko dolino je razžalostila vest o nenadni smrti ložke trgovke ge. Minke Dželebdžičeve. vdovovele Lahove, soproge komisarja carinarnice na Rakeku. Ga. Dželebžtičeva je postala v ponedeljek žrtev materinstva. Žalostna ve9t o smrti dobre gospe se je z vso naglico razširila po dolini in dalje po Notranjski, saj je bila ptfcojmca povsod znana kot vzgledria narodna žena zelo darežljivih rok. Pokoj-nica si je pridobila nevenljivih zaslug za Ložko dolino, zlasti pa za naša narodna, napredna in dobrodelna društva, kakor za Sokola, gasilce in mestno ložko godbo, ki jim je bi'a požrtvovailna in delavna članica. Poslednji dve društvi sta jo za- " ■ . ' f* ■■ . \ 1 Franc A-eharfeva svetovno znana opereta prekrasnih arij in čarobnega petja V najboljši zasedbi prvovrstnih pevcev! Komorni pevec in član berlinske državne opere H. H, BOLLMANN v vlogi mladega Goetheja Mady Christians kot hčerka pastorja v Sesen-heimu. Sodelujejo: Paul Horbiger, Ida Wiist, Else Elster, Otto VValburg, Adele Sandrock itd. Romantično sentimentalna epizoda v veliki, globoko občuteni ljubezni dveh mladih src! Nov FoxOv zvočni tednik! Jutri v nedeljo krstna predstava za vso državo! Elitni kino Matica Telefon 2124. ljudje radi njenega neumornega društvenega delovanja izvolili za častno članico in sta ji nedavno poklonili krasno izdelani častni diplomi. Vedno je imela blaga gospa., ki je Štela komaj 37 let, odprte roke za trpečega so« človeka, četudi je bil morda nespTotaega prepričanja. Zlasti mnogo je žrtvovala za siromašno ljudstvo in za siromašno šolsko mladino Bridko je zadela njena 6frart njenega soproga in njeno deco, in to tem bolj, ker se je morala preseliti v večnost prav takrat, ko je hotela dati življenje novemu Slove ku. Cele procesije so romale proti hiši žalosti, da so se poslovile od dobre žene, ko je ležala na mrtvaškem odru vsa v cvetju in je v levici držala poleg sebe mrtvega nebogljenčka. Bil je pretresljiv prizor, ki je ganil tudi n«jkrepkejše grče. Spomin na" blagopokojno go. Dželebži-Sevo bo živel trajno med tukajšnjim ljudstvom. Naj spi sladek sen in lahka naj ji bo ložka gruda! Pri REVMATIZMU protinu, trganju, ishiasu, zobobolu in gla- eLc5 Stekleni«« Din M.—. Ogl« rog. pod S. Br. ».8»?/3g. vobolu se priporoča masaža za masažo 801etnica vrle žene Novo mesto, 9. decembra. Na Marijin praznik je v krogu svojih domačih praznovala zdrava in čila svoj osemdeseti rojstni dan posestnica Marija Murgljeva, rojena Vrtačičeva. Jubilantka, ki se je rodila v Žihovem selu L 1852., se je prvič poročila z 18., drugič pa z 69. letom. Iz prvega zakona se je rodilo devet otrok, od katerih je danes pri življenju še pet. Mnogo potomstva že imajo njeni otroci, tako da je slavijenka slavila svoj rojstni dan kot babica in prababica 22 vnukov ln pravnuikov. Želimo ji, da bi doživela še mnogo zdravih leti Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefove« vode, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražijivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Obnovitev davčne uprave na Vrhniki Ljubljana, 9. decembra. Ko je bila pred tremi leti izvedena nova organizacija davčnih upTav, je bila Vrhnika pritegnjena k davčni upravi za ljubljansko okolico, ki je s tem obsegala 39 davčnih občin. Na intervencijo merodajnih in interesiranih faktorjev se je sedaj obnovila davčna uiprava za Vrhniko, ki bo obsegala vse občine, spadajoče pod sodni okoliš okrajnega sodišča na Vrhniki. Davčna uprava za ljubljansko okolico je že poverjena, da izvede likvidacijo vseh poslov in da bo kmalu po novem letu obnovljena vrhniška davčna uprava. Imenovanje davčnih uradnikov zanjo še ni izvedeno, sledilo pa bo v kratkem. Občina Vrhnika se je obvezala, da bo skrbela za brezplačne uradne prostore in da bo tudi prispevala k mesečnim prispevkom iza davčne služiteije. Pod vrhniško davčno upravo bodo pripadle, ker spadajo pod vrhniški sodni okraj, tudi občine Pre-serje, Črni vrh in Polhov gradeč, ki drugače gravitirajo bolj v Ljubljano. Z obnovo davčne uprave na Vrhniki bo znatno razbremenjena davčna uprava za okolico, ki je z delom itak močno preobložena. Sneg je pobelil vso dravsko banovino Ljubljana, 9. decembra. Prinesla ga je črna noč in pobelil je mesto in pokrajino. Snežec je pričel naletava-ti v Ljubljani žc v sredo zvečer, a so bili napori starke zime preslabotni in se ni mogel prav uveljaviti. Zima je šla po sapo, po severozahodnik, na praznik je pritisnil mraz in se je nebo zjasnilo. Posijalo je soLnce ter je lepi dan zvabil iz mesta veliko število izletnikov. Ti in pa tudi Ljub-lljančani, ki so ostali doma, so od blizu in daleč lahko opazovali naše planine že popolnoma bele, kakor ogromne sladkorne stožce, zasnežene že skoro prav do vznož- Lonce po kuhanju .., čisti hitro čistilka Vim! Kako težko je bilo doslej po kuhanju očistiti kuhinjsko posodo! Z VIM-om je to igrača. VIM čisti hitro, ker vsebuje mita Nesnago ne praska, marveč jo razkroj?. To more samo VIM! CISTILKAVIM CISTI VSE! ja. Pripovedovali so Gorenjci, ki so se oglasili v Ljubljani, da je gori pri njih že prav občutno hladno. Izletniki, ki so prihajali v mesto iz Tržiča, so pa važno zatrjevali, da je sneg celo že na Kofcah, pa tudi cesta da je že pobeljena, ki pelje čez Ljubelj. Govorili so o mehkem snežec u kar navdušeno in se pomenkovali o skorajšnjem početiku smučarske sezone. Tudi nam dolincem je že nekaj časa dišalo po snegu. Ln se je zgodilo. Danes ponoči se je zvezdnato nebo spet zagrnilo, dež se je po polnoči izprevrgel v ledeno sodro, kmalu nato pa je začelo pridno snežiti. Šlo je lepo po vrsti in je sneg padel škodo na suha lia, kajti deževalo je le kratek čas. Ko so se zjutraj ozrli Ljubljančani skozi okna, so bili prav zelo začudeni. Navzlic motnemu ozračju je tako svetlo posijalo v «obane Razen mladine so bili brezposelni, ki se že zgodaj zjutraj zbirajo na Krekovem trgu, snežne igre najbolj veseli in so si prezebli nekam radostno meli roke: »Bog ga daj in kar veliko, da bomo prijeli za lopate!« Sneg je naletaval ve? dan. Predroben je še in premoker, vendar vztrajen in se ga je naletelo kakih 10 cm. Po ulicah imamo seveda brozgo, izven mesta pa se bela odeja razteza čez breg in dol. Ptice so iz gozdov pritisnile v vasi, bližje človeku, kjer laglje najdejo hrane. Sneg je pobelil domala vso dravsko banovino povprečno 10 cm na debelo. Dasi je snežilo še ves dan, je vreme vendar zelo južno in se sneg tali. Zato pravijo izkušeni vremenarji, da se izima to pot še ni popolnoma uveljavila. Iz Nevelj pri Kamniku pa so nam sporočili tudi že prvo letošnjo nezgodo zaradi snega. V bolnico so morali prepeljati 5ietno šolarko Francko Novakovo, ki si je pri sankanju zlomila levo nogo. Vzdrževanje tržiške meščanske šole Tržič, 9. decembra. Sestanek županov in svetovalcev tržiške-ga sodnega okraja se je vršil na poziv sre-skega načelnika g. dr. Ogrina iz Kranja v sredo 7. t. m. in obravnaval vzdrževanje državne deške in dekliške meščanske šole. Ko se je ta šola ustanovila, se je zavezala trziajca obema, da bo preskrbela prostore in prispevala sorazmeren znesek k vsakokratnim sitroškom, ostale občine, Kovor, Križe, Sv. Ana in Sv. Katarina, pa so se obvezale, da bodo skrbele le za sorazmerni del stvarnih šoLskih potrebščin. Leta 1919. je obstajala posebna okraj, blagajna za tr-žiški sodni okraj, ki so ga sestavljale pravkar naštete občine, in okrajna blagajna je dejansko potem prevzela in do ukinjenja plačevala vse stroške za meščansko šolo v Tržiču, to je do 1. 1928., ko so bile z oblast- no uredbo organizirane enotne okrajne blagajne za politične okraje. Ta okrajna blagajna, ki je bila v klerikalnih rokah, ni prevzela stroškov za meščanske šole. Bivši oblastni odbor je to reč potrdil, toda tr-žiška občina se je v imenu ostalih občin obrnila na upravno sodišče v Celju, ki je njen j tožbo ugodno rešilo in obsodilo okr. blagajno, da mora prevzeti stroške meščanske šole. Med tožbo pa sta biild ukinjeni talko okrajna blagajna kakor ljubljanska oblast in je vsa imovina prešla z dolžnostmi vred na novoustanovljeno banovino. Ta ie leta 1929. prevzela na svoje breme vzdrževanje meščanske šole v Tržiču, dokler ni letos zaradi izpada trošarine zašla v težkoče, da izkuša bodoči proračun zmanjšati, kjer se količkaj da. Zato je odredila, naj občine, katerim je doslej krila potrebščine za meščanske šole, znova skilepaio o kritju za potrebe, obenem pa je 'zjavila, da bo v nasprotnem primeru prisiljena predlagati ukinjen je takih meščanskih šol. Možje trži-škega sodnega okraja so se znova oprli na 'razsodbo upravnega sodišča in dejali, naj vse meščanske šole brez razlike prevzame banovina v svojo oskrbo in naj za nje naloži, če treba, posebno meščansikošolstko do-(kiado, zakaj vsa banovma ima od teh šol, ki jih v resnici vzdržujejo le posamezne občine, enake koristi in je edino prav, da krije za nje stroške vsaka upravna edinica. Upoštevajoče pa trenutni težavni finančni položaj banovine so pripravljene občine za eno leto kriti dve tretjini potreb, da se med tem časom urede banovinske financ«. Sestanek je potekel v polnem soglasju in ■ga je prav spretno vodil sreski načelnik g. dr. Ogrin sam. Zastopane so bile vse občine razen Sv. Ane. Potrebe meščanske šole znašajo iza prihodnje leto 42.000 Din. Navzočni so tudi govorili o dejstvu, da mora upravitelj meščanske šole plačevati v državno blagajno stanarino za naturalno stanovanje, čeprav je poslopje last mestne občine tržiške, ki se je v tej zadevi pritožila na pristojno mesto. Upamo, da bo rodil sestanek zaželjene usipehe. V veselem spominu Vam ostane v planinah preživeli dan le tedaj, če nosite dobro se prilegajočo po meri izdelano obuvalo trdnih podplatov in mehke nepremoč-ljive kromove juhtovine. Taki čevlji vas ne žulijo nikoli. Brata Naglic, industrija čevljev, Žiri. Zahtevajte prospekte! Nadrobna prodaja A. GOREČ, Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke. KULTURNI PREGLED Arnold Luschin — Ebengreuth V Gradcu je umrl v sredo v visoki starosti 91 let učenjak mednarodnega slovesa, ki ga smemo deloma tudi mi šteti, med svoje rojake. Oče Arnolda Luschina je bil rojen 1807 v Ravnem polju pri Ribnici kot sin kajžarja in je preživel tekom svoje uradniške kariere, ki ga je vodila po vseh koncih nekdanje habsburške monarhije, nekaj let tudi v Novem mestu kot državni pravdnik, v letih 1863. do 1875. pa je bil predsednik deželnega sodišča v Ljubljani; pridobil si je tudi plemstvo s pridevkom von Eben-greuth (t. i. Ravni dol). Njegova mati, l)u-naičanka Terezija Rudesch, pa izhaja iz znane ribniške rodbine. Tudi sin, ki se jima je rodil v Lvovu 26. avgusta 1841, je preživel del svoje osnovne in srednješolske dobe v Novem mestu in v Ljubljani. Nato je študiral v Gradcu jus, toda mnogo bolj so ga že od gimnazije sem zanimale numizmatika in druge zgodovinske pomožne vede- končno je našel kompromis med obojim. ko se ie 1. 1869. v Gradcu habilitifal za nemško in avstrijsko pravno zgodovino. L. 1873. ie postal izredni in osem let pozneje redni profesor; na tej stolici je ostal odsl*»i do svoie upokoiitve in prišel tako v stik tudi s oelimi generacijami naših študentov. . Luechinovo znanstveno delo se je gibalo predvsem V dveh smereh. Bavil se je z zgodovino teritorialnega formiranja, ustave in uprave nekdanje habsburške monarhije in predvsem tako zvanih avstrijskih dednih dežel, h katerim so spadali tudi naši kraji- Za to važno historično panogo, brez katere danes ni mogoče razumeti niti politične niti gospodarske zgodovine, ie napisal Luschin svojo »Osterreichische Reichsge-schichte, ki je v nekaterih ozirih zastarela, v celoti pa še danes osnovno delo svoje stroke. Še večji sloves si je pa pridobil Luschin kot numizmatik; začel je zbirati stare novce kot sedemleten deček, nabral sijajno zbirko, napisal nešteto razprav, med niimi svojo »Allgemeine Miir.zkunde und Geldgeechiehte de« Mittelalters und der neueren Zeit«, in veljal še v zadnjih letih za najboljšega strokovnjaka za srednje- in novoveško numizmatiko med Nemci. To je tem bolj važno, ker numizmatika danes ne zanima več samo zbiralcev novcev, ampak je postala zelo važna pomožna znanost gospodarske zgodovine, posebno za vprašanja trgovine in finance. — Luschinovo znanstveno delo je bilo tudi priznano in upoštevano po znanstvenem svetu: bil je med drugim tudi član bivše avstrijske gosposke zbornice. V politiki se fe Luschin čutil vedno Nemca, kar je razumljivo zaradi vzgoje in okolja, v katerem je živel. Pripadal je generaciji, ki je bila morda še bolj avstrijska, oziroma štajerska, kranjska itd., kakor pa nemška in je zato mogla gledati tudi na ne-nemške narode Avstrije z večjo objektivnostjo, kakor pa mlajši rod. Le enkrat je posegel Luschin v borbo nroti nam: s svojo tendenciozno knfigo >Die Zerreis9ung der Steiermark« (1921). Vendar pa Luschin zasluži, da ga ohranimo tudi mi v dobrem spominu. Bil je učitelj neštetim našim dijakom, njegove razprave iz zgodovine javnega prava in iz numizmatike so velike važnosti tudi za nas. Njemu se imamo predvsem zahvaliti za genialnega Vladimirja Levca, ki nam ga je nato — 27 let starega — ugrabila jetika kot univerzitetnega profesorja v Freiburgu v Švici- In končno še nekaj: Luschin se ni pečal z našo preteklostjo le v svojih širših konceptih. Bil je časten član našega Muzejskega društva in se od svoje prve razprave, ki je veljala vprašanju ljubljanskih novcev in izšla v »Mittheilungen des historisenen skem »Muzejskem Glasniku< — morda nje-Vereins fiir Krain« 1. 1864., pa vse do svoje razprave o baronih Raigersfeldih v lan-gove zadnje razprave -- ni prenehal specialno zanimati za preteklost svoje ožje »kranjske« domovine. Fr. Zwitter. Begovičeva igra na „Sceni dobrih avtorjev" Praga, v decembra. Združenje slovanskih žena bo priredilo tudi letos — prav kakor lani — ciklus ruskih, poljskih in jtigoslovenskih avtorjev. V ta namen je najelo veliko dvorano Umel°e-ke Besede, kjer na niali, toda intimni po-zornici vsakih 14 dni nastopajo nepoklicni igralci Scene dobrih avtorjev. V bogatem in izbranem renertoarju so zastopani tudi Bolgari in Lužiški Srbi. V sedanji drugi sezoni je prišel prvi na vrsto Milan Begovič. ki je o njem simpatični kritik Heidenreioh spregovoril daljšo uvodno besedo. Nihče ne bi mogel boljše ka-rakterizirati Begoviča. Dejal je, da je smoter njegove umetnosti — lepota- Naglasil je tudi dejstvo, da je Milan Begovič eden naj- izobraženejšib hrvaških pesnikov in da si je s svojim talentom pridobil priznanje tudi v tujini. Obžaloval je, da velika praška gledališča ne posvečajo zadosti pozornosti temu duhovitemu Dalmatincu. Preverjen je, da se tudi v tem pogledu pripravlja preobrat na boljše. Nato so pred docela polno hišo igrali »Ameriško jaht« v splitskem pristanišeuc Ta presenetljiv obisk je dobro znamenje za Begoviča, kakor tudi za 06tale jugosloven-ske dramatike, ki čakajo, da se jim zopet odpro vrata Narodnega divadla. Če bo pri občinstvu še nadalje takšen odziv, tedaj se bodo za sedaj zapostavljeni hrvaški, srbski, slovenski in bolgarski avtorji udomačili tudi v Pragi. In uspeh premiere? Igralci so si prizadevali — zlasti A Podherova (Phoebe) Salu-sova (šivilja) in Novak (conte Keko), da bi z živim dialogom in dobro igro zabavalj poslušalce. S tem ne maram reči, da Bego-vičevo delo ne bi bilo posebno prida. Ima tudi svoje dobre strani. Dejanie se razviia naravno, osebe so prikupne. Očitno je. da Begovič odlično pozna oder. Tudi tehnika zahteva talent; ne moreš se je zlahka naučiti, kako mislijo nekateri površni kritiki. Begoviču so bili dobri učitelji Francozi, Italijani in v tem primeru tudi Ivo Vojno-vi6. »Ameriška jahta v splitskem pristanišču« je odmev »Dubrovniške trilogije«. Isti ljudje, iste razmere, samo da je Begovič svoje melodije, odnosno bolje* variacije odigral v duru namesto v molu. Begovič se smeje svojim junakom, medtem ko Vojnovič preliva iskrene solze. Vojnoviču je praoa»* | Stenic čez kožo 10. XII. Tabor leniačc vesti jr ♦ 70 letnica Slovanskega zdravniškega društva. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi prihodnjo nedeljo 18. t., m. oh 10.30 v veliki dvorani OUZD na Miklošičevi cesti proslavo sedemdesetletnice obstoja z naslednjim sporedom: 1. nagovor predsednika dr. V. Meršoia; 2. pozdravi zastopnikov uradov in društev; 3. prof. dr. Alojzij Zalokar: Slavnostni govor. Vabljeni gg. zdravniki in drugo cenj. občinstvo. ♦ Dva shoda poslanca Drmelja v krškem srezu. V nedeljo, dne 11. t. m. priredi sre-afci odbor JRKD v Krškem zopet dva shoda: ob 7. zjutraj v Tržiču, ob 10. pa v Kr-melju. Na obeh shodih bodo govorili na-iO'lni poslanec g. Alojzij Drmelj, zastopnik baaovinskega odbora g. Rudolf Juvan in zastopnik sreskega odbora, novinar g. Oton Ambrož. »Istočasno se bodo vršili v obeh krajih občni zbori krajevnih organizacij JRKD. Feokarovič Prvovrstno sukno Največja izbira. Tovarna prodaja lastne izdelke v rtiagazinu Ljubljana — Gradišče 4 v Mariboru po zastopniku gosp. St. šli bar, Prečna ulica 6. ♦ Janko Pirjevec t- V Zagrebu je po coigotrajni bolezni preminil svetnik zagrebške direkcije državnih železnic g. Janšo Pirjevec, po rodu Gorlčan. Služboval je svojedobno na Južnein Tirolskem, pozneje pa v centralni direkciji na Dunaju. Oi zgodnje mladosti je bil zaveden in odločen Jugosloven. Bodi mu ohranjen blag spornim! ♦ Vesti Iz zdravilišča na Golniku. Bolniki, zdravniki in vse ostalo osobje v tem vzornem zavodu tvorijo veliko družimo, ki je iskreno povezana med seboj. To se je vnovič pokazalo na Miklavževem večeru, kjer je zavladala ob lepem, večinoma šaljii-sporedu tako blagodejno razpoloženje, ki zaleže več od najboljšega zdravila. Ze prej popoldne je bilo v prostorih sester strežnic prisrčno »miklavževanje« dece zavodo-vih nameščencev. Obeh prireditev so se polnoštevilno udeležili tudi gg. zdravniki s šefom dr. Neubauerjem na čelu. — V preteklem mesecu sta zapustila golniško zdravilišče g. kurat Anton Gole, ki se je začasno nastanil v Kovorju, in g. dr. Ivo Ka-noni, ki je nastopil službo v Novem Celju. ___ Izpraznjeni mesti pa sta bili podeljeni primorskemu rojaku g. Josipu Budinu, ki je kot vojaški kurat služboval v Banji Luki, Im gej. dr. Pavli černetovi, ki je že svoječasno službovala na Golniku. ♦ Zagrebški peki so kakor znano lizkuša-11 zvišati ceno kruhu, česar pa oblastvo ni dovolilo. Zdaj je dosežen sporazum glede krušnih cen tako, da bodo odslej vsi peki prodajali beli kruh po 4.50, polbeli po 4, črni kruh pa po 3 Din kg. ♦ Smrt steklega otroka. V Zalogu pri Petrinj-i je nedavno stekel pes ugriznil nekega otroka. Nevedni starši otroka niso poslali v Pasteurjev zavod na zdravljenje in je otrok sedaj v groznih mukah umrl za steklino. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9. uri PREMIERA duhovitega humorja, petja, muzike, veselja in zabave! POPULARNA dunajska komi-čarka: HANSI NIESE 1JhočamtiHf peiica Riižija: Max Neufeld. — Muzika Leo Ascher. Film, ki je na Dunaju in v Berlinu doživel triumfalen uspeh! Poleg tega: Nov »Ufa« zvočni tednik! — »Kongres Narodnih noš v Ljubljani«. Izdelala tvrdka Bešter. ♦ Stare gosli. Pišejo nam: Posestnik Janez Arh v Srednji vasi pri Bohinju je bil že v mladih letih zelo navdušen za glasbo. Še danes, ko ima že nad sedem križev, kaj rad zapoje in zabrenka na citre. Tako si je tudi poleg harmonike in drugih glasbenih instrumentov kupil pred 50 leti gosli za sedem goldinarjev. Ker so imele lep in čist glas, jih je skrbno čuval. Da bi imele gosli kako posebno vrednost, niti mislil ni. Lansko leto pa je slučajno čltal v či-sopisih, da je bila v RIo de Janei.ru proda-na zbirka štirih Stradivarijevih gosli za 1S0.000 dolarjev. Radoveden, kdo je izdelal njegove gosli, si je ogledal notranjost teh in opazil napis: »Antonius Stradivarius Cremonensis Fabaciet Anno 1716« Morda se bo našel kak zbiratelj starin, ki bi se zanimal za gosli. Seveda pa mora še strokovnjak ugotoviti, če so Arhove gosli res pristne Stradivarijeve. ♦ Gospod župnik in gasilci. V mali vasi nekje na Dolenjskem imajo gasilsko društvo, ki sj je zgradilo skromen a lep dom. Društvo pa iz vzrokov, ki so povsod enaki in zato splošno znani, ne vživa naklonjenosti domačega gospoda župnika. Ko je bil pred meseci v vasi neki požar, je župnik v cerkvi na tak način kritiziral nastop gasilcev, da so se čutili člani užaljene ln da so župnika tožili. Razprava je bila te dni v Ljubljani; zaslišanih je bilo več prič to-žitelja in toženca, župnik je bil obsojen na 180 Din globe in povračilo stroškov. ♦ Poizkus samomora 13 letnega dečka. Komaj 13 letni pekovski vajenec Zvonko B. v Zagrebu je v samomorilnem namenu izpil večjo količino solne kisline. Našli so ga nezavestnega na njegovi postelji ter poklicali reševalno društvo, Ki ga je prepeljalo v bolnico. Njegovo stanje je resno. Kaj je mladoletnika privedlo do obupnega koraka, ni znano. ♦ Napad s hudimj posledicami. Pred dnevi so prepeljali v ptujsko bolnišnico hudo poškodovanega posestniškega sina Alojzija Poianca iz Čermljenšaka. Kakor je sam izpovedal, je 2. t. m. v pijanem stanju zašel v listnjak posestnika Matije Čeha v Trnovskem vrhu, Kjer je zaspal. V spanju pa je naenkrat začutil hude bolečine po vsem telesu. Ko se je prebudil, je zapazil, da ga obdeluje z vozno ročico vinlčar Na. rat Jožef s Trnovskega vrha. Polanec se je zaradi udarcev onesvestil. Nezavestnega so prenesli v Ornikovo hišo, kjer so mu rane izpralj jn od koder ga je njegov brat spravil domov. Prvo zdravniško pomoč je nudil Polancu zdravnik g. dr. Potrč v Ja-neževcih, ki je ugotovil, da ima Polanec celo levo stran glave v eni sami ran} in da so poškodbe hudega značaja, zaradi česar je zdravnik odredil prevoz ranjenca v ptujsko bolnišnico. NaTat je dejanje napram orožniKom hladno priznal. Zadeva je ovadena sodišču. ♦ Vandalizem v gozdu. Veliko škodo je nekdo napravil posestniku Maksu Henig-manu iz Dolenjskih Toplic s tem, da mu je obelil 78 lepih smrekovih debel, ki jih bo moral sedaj posekati. Oblastva naj store vse, da izslede zlikovca, ki zasluži eksem-plarično kazen. ♦ Franz-Josefova gremčica izvrstno sredstvo proti prebavnim motnjam in go-rečloi. ♦ Obleke In klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u_ Zahvala. V dneh 3. im 4. t. m. so mestni delavci izvršili nabiralno akoijo za brezposelne pod geslom >Delavec za delavca«. Ostali mestni delavci, ki so morali ostati v svoji službi, so pa prostovoljno nadomestili poklicno delo svojih tovarišev, Ki so prevzeli nabiranje darov. Z neizmerno vnemo so se mestni delavol vzajemno podpirali in med seboj tekmovali pri nabiranju daril v korist brezposelnim. Za to svojo plemenitost so bili deležni pri občinstvu splošnega priznanja in nabrali so nepričakovano veliko vsoto. V prijetno dolžnost mi je torej, da se vsem mestnim delavcem in uslužbencem za njihovo hvalevredno požrtvovalnost Im veliko človekoljubno delo do svojega bližnjega v svojem kakor tudi v imenu brezposelnih in pomanjkanje trpečih družin iskreno zahvalim! Iskrena hvala tudi vsem darovalcem! Zupan in mestni načelni« dr. Dlnko Puc. u_ Vera Misita, večletna prvakinja zagrebške operete, letos prva operetna pevka graškega mestnega gledališča, nastopi drevi prvič v našem opermem gledališču in sicer v prvovrstno podani partiji operete »Viktorija in njen huzar«. Umetnica, »PETRIČEK«, Ljubljana Aleksandrova 6. Vedno najnovejše specialitete, kakor prvorazredni bonboni, čajno pecivo in drugi desertL 14927 Al! potrebujete čistilno sredstvo ? Zgodaj zjutraj dosežete normalno lahkotno izčiščenje. če t z a m e t e prejšni večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobi-io se r vseh carnah. • 'sebina škatlice Šia 8 — zadostuje za 4 do 6 krat Odobreno od Ministar. soc. politike in narodneg« zdravja San. oddeL S. Br. 12258 od 12. julija W32. ki je naša rojakinja, Bos-anka, je znana ne samo kot očarljiva operetna igralka, temveč slove tudi kot izvrstna operna pevka. V Zagrebu je kreirala »Koštano« z velikim uspehom. Poleg tega pa je nastopala v neštetih drugih operah z velikim priznanjem. Kljub uspehom pa jo je vodil njen naravni temperament ln notranji klic v opereto, kjer žanje nedeljeno priznanje in veliko hvalo. Kritika naglasa, da jo poleg lepe pojave, tipične, crientalsko-bosan-ske zunanjosti, odlikuje njena elegantna, naravna igra, lep sočen, voluminozen sopran in okusne, najmodernejše toalete. Vera Misita stoji nedvomno med prvimi pevkami operete ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v bližnjih sosednih državah. Njen nastop na deskah ljublj. gledališča je ne samo prvi marveč v tej sezoni najbrž tudi zadnji, ker vežejo odlično pevko razni dogovori z drugimi gledališči. Zato posebej opozarjamo vse ljubitelje našega gledališča na to gostovanje, ki bo vseKakor dogodek v naši operi. Vstopnice so v pred-prodaji pri dnevni blagajni v operi, cene običajne. Slasničevo vince sladko, kakor sonce se iskri, kakor olje teče gladko, kakor ogenj greje kri. u— Prijetna filmska opereta »Quick« z dražestno Liliano Harveyevo im slovečim filmskim zvezdnikom Hansom Albersom se predvaja v Elitnem kinu Matici. Zgodba se vrši v letovišču, kjer se 21 letna plavolaska Eva (LUian Harvey) zagleda v varieteju v drznega Quicka (H. Albers) kralja vseh klovnov. Sledijo napeti prizori, da gledalci z zanimanjem sledijo zgodbi do konca. Lepa scenerija in prijazna glasba tudi storita svoje, da je delo učinkovito. Film »Qulck«, ki se bo predvajal le še danes, je b&l povsod po svetu, kjer so ga dajali, deležen velikega uspeha. Plesna šola Svobode drevi ob 20. uri v Delavski zbornici. u— »Kot alpinist na lednikih Groenlan- da« je naslov zanimivemu predavanju, ki bo v torek 13. t. m. ob 20. v veliki dvorani hotela Uniona. Predavatelj, znani alpinist Hans Ertl iz Monakovega nam bo opisal svoje drzne podvige na plavajoče ledne gore in zaledenele stene goemlandskega go-rovj a. Petmesečna doba, ki jo je preživel na Groenlandu s filmsko ekspedicijo dr. Franka, ki je snemal najnovejši naravni film »SOS Eisberg«, v katerem tudi nastopa, mu je omogočila toliko edinstvenih doživetij, da bo njegovo predavanje izredno zanimivo. Predavanje bo spremljalo 150 nenadkriljivih diapozitivov. Krasne povečave iz tega predavanja so v izložbenih oknih. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni. *•*- " ■' •-'••••" •• • : • .V*-. - \ >•-' — " Samo še danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., % 8 in 9 Vi zvečer Lilian Harvey Hans Albers prvič združena v igri in ljubezni Za smeh skrbi znani komik Paul Horbiger in Willy Stettner Nov »Ufa« zvočni tednik. Elitni kino Matica Telefon 2124 i plemstva žaloigra, Begoviču sujet za komedijo. »Dubrovniško trilogijo* je spesnil plemič, a »Ameriško jahto v splitskem pristanišču« človek iz ljudstva in iskren demokrat. Vojnovidevi »gosparji« igrajo melodramo. a Begovičevi Spličani pojo opereto. Stari in novi svet! Čudim se Begoviču, ki je dovoli iznajdljiv in lokav, da ni našel kakšnega primernega skladatelja. Sujet je kakor nalašč za glasbo- Italijanske serena-de. primorske popevke in ameriški tango, to bi bil pravi coctail za današnje operetno abčinstvo. In tistih nekoliko utrinkov čiste poezije, ki so zableščali na palubi ameriške jahte, bi rešilo delo pred morečo enoličnostjo. Dva prva akta nimata nič kaj ob;lo presenečenj, tretji ie mnogo živahnejši in zabavnejši. A to ie važno, zakaj konec ima v gledališču zelo velik pomea. Toda vse to je bolj ali manj modrovanje, kakor ga čislajo večno nezadovoljni kritiki, ki že poklicno niso z ničemer zadovoljni. Lahkoverni in dobrotljivi poslušalci so se zabavali- smejali in odobravali avtorju, ki je bil =rečen. da je našel tri dobre sodelavce: režiserja V. Lisko. orevajalca Jana Ja-nonška in slikarja K. Vranega. Prevod je preprost in jasen, režija diskretna in polna intimnosti, kakor to zahteva deio dalmatinskega oesnika. Dekoracije so bile pisane in dražestne kakor igračke, ki čakajo, da se jih dotaknejo roke veselih otrok. Glasovi branjevk in petie so bili nevsiljivi, komaj toliko ko* jp bilo treba, da se zgane lena fantazija današnjega nepoetično razpoloženega in 9itega buržuja. Sedi in uživa, srečen. da se lahko od srca nasmeje, ker to pospešuje prebavo. Skrbi so pozabljene in v blaženem brezdelju je prijetno gledati na Split, morje in mesečino, ki je s svojo tišino in tajinstvenostjo omamila nasmehljana lica vrličkega komediografa. Samo mandolina naj bi se odzvala in iluzija bi bila popolna •.. Božo Lovrič. Za Otona 2npan?i?a. V zvezi e članki g. A. Lajovica je prejelo naše uredništvo več dopisov z dežele, katerih pi9ci se odločno izrekajo zoper kampanjo proti pesniku Otonu Župančiču. Tako nam piše učitelj iz Mokronoga: >Nam učiteljem na deželi, ki »Vs-selega vinograda« nismo videli, je bila »Slovenčeva« gonja popolnoma neumljiva-Za nas .ie pesnik Oton Župančič vzvišena osebnost in avtoriteta v literaturi: njemu brezpogojno zaupamo. In trdno smo preverjeni, da je to, kar je odobril pesnik Oton Župančič, dobro in primerno in da kaj takega ne more ograž^ti ne morale, niti kulture. Čemu torej gonja? Preverjen sem, da je vse to samo osebno maščevanje zaradi njegovih izvajanj v »Ljubljanskem Zvonu«... Ne strinjam 8e z g. Lajovicem, ko trdi, da smo Slovenci ogoljufani za Otona Zupančiča. Oton Župančič je in ostane naš ponos. Njegova osebnost nam je toliko vzvišena, da ga blato. ki so ga znani ljudje metali nanj, ni moglo niti malo umazati. Njegove pesmi so v vseh naših čitankah in iz njih neprestano govori vsej naši mladini; mladina ga bo spoznavala, spoštovala in ljubila tako, kot ga je doslej. Potrebno bi bilo, da bi gosp-Župančič dobil še drugačno zadoščenje za storjene mu krivice. Samo pri dosedanjih člankih r.e bi smelo ostati...« Eugene Brieux umrl. Dne 6. t m. je umrl v Nizzi francoski dramatik Eugene Brieux. Bil je po rodu Parižan in po poklicu dolga leta novinar. V dramatsko literaturo je stopil že 1. 1886., vendar je šele deset let pozneje dosegel svoj prvi večji odrski uspeh s komedijo »Blainchette«. Spisal je dolgo vrsto družabnih iger dokaj konvencionalnega značaja, med katerimi pa so nekatere imele znaten uspeh tudi v inozemstvu, med njimi zlasti »La Robe ronge« (satira na sodniško nepravičnost), »Le9 Avaries« (usoda sifili-tika), >L'čvasion« .(zoper pretirano teorijo o dednosti) itd. Eugene Brieux je bil član Francoske akademije. Doživel je 74 let. Dr. Karel Petri?, Naše zdravje — človek- Založba lista »Žena in domc je izdala pod tem naslovom 118 strani obsegajočo, obilno ilustrirano knjigo zdravnika dr. Karla Pe-triča. Pisec je ž njo dal slovenskemu občinstvu, osobito pa ženskemu svetu, poljuden uvod v anatomijo in fiziologijo človeškega tele3a. V zadnjih dveh poglavjih je obdelal tudi konstitucijo in probleme Jedičnosti. Posebno zanimivo je zadnje poglavje. Iz te pregledno in jasno spisane knjige se bo lahko čitatelj seznanil z gradivom, ki bi ga moral poznati vsak količkaj izobražen človek in ki je važno za razumevanje spisov o higieni, prvi pomoči, negi bolnikov itd. Slike nam v posebnih prilogah in v tekstu lepo ponaiorujejo besedilo. Knjigo priporočamo! u—. Cankarjev večer ('III. delavski prosvetni večer) priredita »Svoboda« in »Zarja« v sredo 14. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Profesor Teply lz Maribora bo predaval o Ivanu Cankarju. Recitirale se bodo pesmj Ivana Cankarja iz zbirke »Erotika«. Govorni zbor bo predvajal odlomek iz >Zgcdb iz sanj«. Zaigrala bo »Zarja« Konservatorist Dermota bo zapel solistične speve. Nastopil bo tudi zbor pevskega društva >Krakovo-Trnovo«. Proslavimo obletnico smrti velikega slovenskega pisatelja z obilno udeležbo. Vstopnice po 3, 2 in 1 Din. u_ V okviru decembrskih umetniških dni, k! jih priredi društvo »Krka« bo Jutri ob 11. v Jakopičevem paviljonu slovesna otvoritev umetnostne razstave slovenske pokrajine in človeka. Razstave se udeleži cela vrsta likovnih umetnikov, ta^o da bo razstava prav zanimiva. Otvoritev bo prenašala radijska postaja. V torek 13 t. m. ob 20. pa se bo vršil v dvorani Delavske zbornice literarni večer poezije. Recitirali bodo svoje izbrane pesmi pesniki: Miran Jarc, Edvard Kocbek, Srečko Kosovel ( v recitaciji drame), Jože Pogačnik, Anton Podbevšek, Anton Vodnik, Tone S^ liSkar in Božo Vodušek. Društvo »Krka« vabi k otvoritvi razstave kakor tudi na literarni večer vse prijatelje umetnosti! u_ Božični oratorij, najveselejše delo Bachovih religioznih velikih skladb, bo izvajano v ponedeljek zvečer v Unionu. Bach je zbral božične dogodke v celoto. Evangelist recitira svetopisemske besede, ostali solisti tekmujejo v sijajnih arijah, zbor blešči v polifonskih mestih in tudj orkester nI zadnji. Zlasti znamenita je ta*o zvana simfonija v pričetkn drugega dela; ie to predigra, ki nosi napis »I.n pastirji; so bili v tistih krajih«. Spada med najlepše Bachove skladbe. Koncert bodo izvajali mešani zbor, pomnožen orkester »Sloge« in solisti Lovšetova, škerlj-Medvedova, Go-stič in Rus; vodil ga bo Svetel. Navzlic ogromnim stroškom so cene navadne koncertne Matična knjigarna prodaja že vstopnice. u_ Dobrodelna akademija 5. in 6. januarja v prostorih SoKolskesra doma na Taboru v prid brezposelnim in nujne podpore potrebnim družinam. Dobrodelno akademijo priredita mestna občima in Rdeči križ v Ljubljani v velikem obsegu. Uprizoril se bo »Kongres 1821«, ki se je vršil pred 111 leti z redutnim plesom v stari dvorani v Ljubljani. Prireditev se bo izvajala v dveh dneh, da se je bo moglo udeležiti tudi prebivalstvo z dežele ter se uživeti v razmere in slavnostl v Ljubljani pred več .kakor 100 leti. u_ Francoski institut v Ljubljani vabi na skioptično predavanje ki bo v torek 13. t. m. ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predavatelj g. Jean Lacroix, novi lektor francoskega jezika na naši univerzi, bo govoril o francoskih katedralah. u_ Sokol I. Tabor poziva članstvo, da se udeleži v čim večjem številu pogreba umrlega brata Avgusta Accetta. Pokojnik je bil zelo agilen član in tudi dolgo vrsto let vodja godbenega odseka Sokola I še v predvojni dobi, zato je naša dolžnost, da ga spremimo na njegov] zadnji pot; danes ob pol 15. iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta. Kroj civilni z znakom! Ljubljanska podružnica Sadjarskega fn vrtnarskega društva bo imela drevj ob 20. v Matični sobi gostilne pri »Sokolu« Pred škofijo občni zbor z običajnim dnevnim redom. u_ Božičnlco v Trnovem priredi krajevna organizacija JRKD za Trnovo in K rakovo in poziva člane ln prijatelje, ki hočejo sodelovati pri njej na sestanek 12. t. m. ob 20. v SoKličevi gostilni. Želeti bi bilo, da se priglasi tudi več zavednih Trnov-čank. u_ Delavski oder »Svobode« uprizori v nedeljo 11. t. m. v dvorani Delavske zbornice četrto repr'zo >Dobrega vojaka Švej-sa«. Vstopnice se že prodajajo. u_ Lutkovno gledališče Sokola L na Taboru ponovi jutri ob 16. sijajno uspelo pripovedko v 8 slikah >Martim Krpan«. Zasedba kakor pri premieri. Na obilno udeležbo vabi odbor. u— Zveza ruskih ofiolrjev nas prosi za pojasnilo, da sta na poslovilnem večeru g. divizionarja Bogoljuba Iliča bila navzoča predsednik general Bogojevskij in član odbora polkovnik Loser. V imenu ruskih oficirjev se je odhajajočemu g. divizionarju zahvalil predsednik Zveze g. general Bogojevskij, dočim je bilo v poročilu po pomoti navedeno, da je govoril navzoči general Brovcin, ki ni včlanjen v organizaoijl ruskih oficirjev v Ljubljani. u_ V poročilo šišenskega Sokola se je vrinila pomota. Pela namreč ni gdč. Suha-marjeva, nego gdč. Laharnarjeva. u_ člane Fotokluba Ljubljana opozarja odbor, da se bo vršil drugi letni redni občni zbor 12. januarja 1933. ob 20. v Matični sobi gostilne pri >Sokoiu« z dnevnim redom po § 10. društvenih pravil. Obenem jih poziva, naj pravočasno poravnajo svoje obveznosti do kluba. u_ Ravnateljstvo državnega konserva- torija priredi v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Alensandra I. produkcijo gojencev konservatorija v soboto 17. t. m. ob pol 18. v Fllharmonični dvoranL Podrobnosti sledijo. u_ Efektna loterija zadruge »Poštni dom« v Ljubljani. Zadele so: 1. dobitek (pohištvo za kompletno spalnico s posteljnino in oprava za kuhinjo) srečka 9288; 2. (kompletna spalnica) 506; 3. (šivalni stroj) 8830; 4. (kolo moško ali žensico) 95 86 ; 5. (blago za moško obleko in podloga) 3881; 6. (gramofon s ploščami) 14.993; 7. (prašič) 7624; 8. (jedilni servis) 13.720; 9. (bala najfinejšega sifona) 9101; 10. (1100 kg trboveljskega premoga) 2233; 11. (1100 kg trbovelj. premoga) 12^99 in 12. (jedilni pribor za 6 oseb) 3669. Poleg teh je bilo izžrebanih še 438 manjših dobitkov. u_ Nesreča ne počiva. Mizarja Martina Trojana z Jesenic je včeraj dopoldne podrl na cesti neznan avtomobilist. Trojana, ki je pri tem dobil hude notranje poškodbe so odpeljali v splošno bolnico v Ljubljano. Tam se zdravi tudi 5 letni Francek Pogačar lz Mengša, ki ,1e doma tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. u_ Iz tatinske kronike. Ob belem dnevu je vlomil neznan človek v stanovanje Franca Grabnarja v Mostah. Ukradel je rjavo listnico s 530 Din, 3 moške srajce, srebrno moško uro ln par metrov mann-fakturnega blaga. — V- stanovanje Ivana čuka v Zeljarski ulici je takisto prišel na obisk prav nezaželejn gost. Izginil Je z večjim kovčegom, v Katerem je bila nova moška obleka, malo nošena rjava obleka, 6 parov spodnjih nogavic in več dokumentov. Pozabil pa nI vzeti tudi 600 Din vredne suknje, ki je last čukovega sostanoval, ca Franceta Puca. Skupna škoda znaAa ^mosa ^ Mirc?e boste spali, ako napravite svojo kopel z zdravilno Velosa-tableto iz smrekovega igličja. Dobiva se v vseh lekarnah, droge-rijah in parfumerijah za ceno od Din 3.50 za tableto. 3000 Din. — Na Prulah »o predsmočnjim našli še dobro ohranjeno, čeprav nekoliko zanemarjeno črno pleskano kolo, ki ima ravno krmilo in na desnem rt^aju gumijast, na levem pa lesen obroč. La.s*.nik naj ee zglasi na polioijski upravi, v kriminalnem oddelku. u— Ukinitev električnega toka. Faiska elektrarna sporoča, da bo jutri od 8. do 9. prekinila za mariborsko mestno omrežje električni tok. Napravo je smatrati v tem času kot priključeno. u— Za brezposelne sta darovala mestni občimi ljubljanski g. Josip Kosler in soproga 500 Din namesto vemca na ki sto g. imž. Rudeža. Iskrena hvala. u— »Preporod« bo imel drevi redno plesno vajo. Začetniki bodo imeli pcuk že ob pol 20. Mojster g. Jenko bo učil nadaljnje slike posameznih plesov. Bodite točn'!. Drugi tedem bo slavnostna akademija v Unionu, zato bo običajna plesna vaja odpadla Vstop bo dovoljen !e proti dijaški-legitimacijl dm gostom, uvedenim po članih. u— Drevi pleena vežba perfekcije Jenkove šole v Kazini. u— Zamenjal je r nedeljo 4. t. m. v Kajfeževi gostilni v Gajevi ulkd neki go-sspod zimsko suknjo. Prosim, da jo vme i sto tja, kjer dobi svojo. Iz a_ Humanitarna prireditev v Rušah. JPeterčkove poslednje sanje«, čisti dobiček je nam&iijen za obutev bednih de-lavslkh otrok- a_ Nesreča delavca. V Bistrici pri Mariboru se je v sredo ponesrečil progovnl delavec Alojzij Rep. Na nogo mu je padel težak kamen, ki mu je zdrobil stopalo. Ponesrečenec se zdravi v mari!x>rski bolnici. a_ Poboj. Na praznik zvečer sta popivala r Žoharievl gostilni na Tržaški o^sti šoferja Albin in Slavko iz Krče vime. Ko sta se precej upijanila, sta začela goste izzivati v italijanščini. Postaviti so ju na hladno, nakar je nastal pred gostilno pretep, med katerim je Albin z nožem zabodel učitelja H. v levo stegno. Poškodovanca so morali prepeljati v bolnico, dočim so Albina in Slavka prepeljali v zapor. a_ Roparski napad. V četrtek okrog 21. so napadli štirje mošlrf v Košakih 24 letnega ekonoma Štefana Glaserja Odvzeli so mu črn klobuk in sivo zimsko suknjo, v kateri je imel listnico s 100 Din. Med napadalci je GLaser spoznal svojega znanca Franceta K. in ga ovadil pol Vel J L Včeraj zjutraj je policija Franca aretirala, ta pa je izdal tri svoje tovariše im sicer brata Alberta in Antona S. ter Ludvika O. Vsi trije so bili aretirani. Pri zaslišanju so krivdo odločno tajili, kljub temu pa so bili Izročeni sodišču. a_ Kuhinjska zgodba, Ze dejj časa bila usdužbena pri neki mariborski trgovki za kuharico Alojzija V. Nedavno je trgovka kuharici izročila 2500 Din za nakup krompirja, ki si jih je pa ta obdržala, češ da že devet mesecev nI prejela nobene plače. Končno besedo bo izreklo sodišče. a_ Vse morske ribe na včerajšnjem ribjem trgu so pokupili mariborski gostilničarji. Drugemu občinstvu je ostalo na razpolago samo nekaj rib lz domačih vod. Krapi so bili po 12 Dim. Iz Celja e_ Osebna vest. Po 10 letnem službovanju v Celju je ta teden odšla strokovna učiteljica gdč. Neža Zadmikova s tukajšnju dekliške meščanske šole na novo siužbeuo mesto. V Celju je poučevala v veliko zadovoljstvo učenk, zlasti pa staršev. Učiteljski zbor je izgubil s njo dobro tovaiišico. Iskrena želja učenk tn učiteljic je, da bi se gdč. Zadnikova kmalu zopet vrnila v Celje. e_ Na ljudskem vseučilišču Je predaval v torek zvečer vseučiHškl profesor g. dr. Bnamimlr Gnšič iz Zagreba o planinah Prokletija na jugosloven s ko-albanski meji. Opisoval je Metohijo, Visoke Dečane Im delno neraziskane planinske pokrajine, podal je kulturno sliko tamošnjega, po večini arnavtskega prebivalstva, razložil pot, kjer se je 1. 1915. umikala srbska vojska, ter označil lepote in posebnosti mogočnega gorovja, katerega srednji ded je brez vode tn rastlinstva številnim poslušalcem je tudi predvajal izredno lepe skiop-tičme slike s tega skrivnostnega predela Evrope. e_ Mladinska Igra v mestnem gledališču. Na praznik 8. t. m. so uprizoriti člani celjskega Dramskega društva v mestnem gledališču Golievo otroško pravljico »Jnrček« v skrbni režiji ge. Sadarjeve. Naslovno vlogo je igral s samozavestjo, prikuplji-vostjo in rutino mali, nadarjeni VerdeT-ber. Resmično komični in originalni f gurl sta podala gg. Zemljič ln Pere kot mnzi-kanfca Trobenta in Piščalka. V manjših vlogah so uspeli zlasti ga. Sadarjeva, gdč. Kranjčeva ter gg. Velušček, Pogačnik in Čebular. Nastopi statistov so bili prav za_ dovaljivi. Scenerija in obleka so bile primerne, iluminaclja v splošnem tudi. Predstava je bila dobro obiskana, mnogo ' je bilo zlasti mladine, ki se je prisrčno zabavala. Celjski igralci zaslužijo vso pohvalo za lepi popoldan, ki so ga nudili deci pa tudi obraslim. R. P. e_ Trgovine na zlato nedeljo. Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja člane in občinstvo, da bodo trgovine v nedeljo pred božičem (na zlato nedeljo 18. t. m.) odprte od pol 8. do pol 13. medtem ko bo na državni praznik 17. t. m. delo počivalo ves dan. e— Prlh dobite v Tiskovni zadrugi ter v oglasnem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica. Po pošti pa jih razpošilja Uprava »Jutrac, Knafljeva ulica, Ljubljana. dovtipna. V igri nastopijo prve moči Ljubljanske drame: Slavčeva, Jan, Lipah, Škrbinšek to Žeiezmk. Režijo voda Škrbinšek. Igra se je igrala v Ljubljani z velikim uspehom. Iz Konjic nj_ Osebne vesti. Z redom jugoslovanske krone V. slopnje je odlikovan tukajšnji šolski upravitelj g. Hink0 Šel. Ce* stitamo! !— Sodnik tukajšnjega okrajnega sodišča g- Petrič Maks je premeščen k okrajnemu sodiču v Trebnjem. Na njegovo mesto pride g. Logar Franjo, sodnik iz Maribora. Iz ?ti?ia j_ Ustanovitev pedagoškega krožka. Tudi naši pedagogi so začutili potrebo ustanovitve lastnega krožka. V nedeljo 11. t- m. ob pol 10. bo v ta namen ustanovni občni zbor v mestni posvetovalnici pod okriljem pedagoške centrale v Mariboru. Pripravljalni odbor vabi na zbor vzgojitelje vseh kategorij. proteoorje: učitelje, 9tarše in druge zanimanj«. j— Kino »Rdeči križ« bo predvajal danes in v nedeljo zvočni film »Nezvesti Eokehurd«. Iz Ljutomera lj— Lovski pogoni &e vrše v naši okolici po trikrat na ttden. Dolgoubci so se tam. kjer lover čuvajo divjačino in ni pre» več divjih lovcev, zelo razmnožili. Tako je padlo na lovu v Lukavcih 96 zajcev, v Iljaševcib 63 v Veržeiu 68. na Kropju 55, v Stari novi vaii in Bručanih 86 in en srnjak, na Grlavi pa 105. BLED. Zvočni kino Bled bo danes in jutri v nedeljo predvajal nemški film »Bohemska ljubezen« iti najnovejši tednik. fj#§p#ifar§fv€i Pred novo ureditvijo plačilnega prometa i Italijo Iz Tržiča č— Požar v Kovorju, o katerem je »Jutro« že poročalo, jc zakrivil smrt v "Koširjevi družini Gospodinja Marija je prvi trenutek prenašala udarec mirno. Ko pa je razburjenje pri drugih popustilo, je pri njej šele prav nastalo. V sredo zjutraj ob 7. jo je zadela srčna kap in je umrla. Zupusrila je 5 otrok, od katerih najstarejši služi vojake. Imela je komaj 40 iet. Soprog Anton že itak ni trdnega zdravja in se tudi zanj bojijo. Pri tej pri-/i ki, ko izrekamo svojcem pokojne Marije Koširjeve globoko sožalje, pa nikakor ne iinemo zamolčati nelepega obnašanja nekaterih gledalcev pri požaru, ki 60 kradli rešene predmete kar na debelo. Splošno razširjano je mnenje, da tatviina pri požaru ni tatvina, temveč da je to glede na ©kolišč;«" celo dopustno. Pozivamo oblastva. da take pokvarjenosti energično za-trejo in storilce občutne kaznujejo. č— Lepo in mrzlo vreme je nastopilo. Tržlški drsalci pa upajo, da se bodo km.-u bi drsali na tržliškem drsališču, ki ga je agilni tržiški športni klub precej razširil. Planine vabijo s 6voiim zrimskim sijajem in k^e so pripravljene za zimsko sezono. Smučarske tečaje uvede Planinski dom na Kofcah 25. t. m. č— Davica ie zahtevala med tržiško šol-f.ko šolsko mladino tri obolenja. Oboleli so otroci iz prvega in petega razreda osnovne šole, ki do desi*ifekciije šolsikft p-ostoro\ nimata pouka. Starše opozarjamo. nnj se ravnajo strogo r>o zdravniških odredfrob, da se nevarna bolozen čimprej Z'p.tre. Iz Kamnika •ka— Županska zveza je sklicala v sre-do dopoldne v dvorani gasilskega doma v Kamniku zborovanje, katerega se je udeležilo bliizu 100 žuipanov in občinskih od * bo mrkov iz vseh občin kamniškega sreza. Pozdravil jih je kamni",Uri žucan g. Kratnar. Nato se je vršila volitev odbora županske podzveze za kamniški srez. N&j-nrej jc župan g. Kratnar prebral pravila, n.ito pa je bil z vzklikom soglasno izvoljen odbor, predsednilk Lojze Vavpotič, župan v Šmarcu pri Kamniku, podpredsednik notar Anton Zevnk iz Kamnika, tajnik kamniški žiupan Franc Kratnar, odborniki pa so za Moravsko dolino Ignacij Trme in Franc Benkovič, za Tu-binjrko dolino Jože Cevc, za zahodni del sreza Franc Vode, Jože Jenko in Janez Tirna t. za Domžale Fran Jamežič in za Županje njive Karel Prelesnik. Za revi-zori-i 6ta bil a izvoljena Kari Novak, ža* pau v Motniku in Anton Burkeljca. župan v Zgornjem Tulbin.ju. Po volitvah je tajnik žarpansike zveze g. Gorkič podal obilo praktičnih in koristnih nasvetov, ki jih bodo s pridom lahko uporabili pri reševanju svojih težkih dolžnosti, zlasti pa pri sestavii«nju proračuna. ka Kolo iugoslovenskih sester je letos namesto za božič obdarovalo siromake že za praznik uedimienja. Marljive kolašice sjo kljub s^lvm časom zbrale lepo vsoto denaria in obdarovale skoro 140 siromakov. Revni šolski otroci. 37 dečkov in 34 deklic, so nrejeli toplo perilo. 40 ženčfcflm so razdelile maniše vsote od 20 do 50 Din v skupnem zmenku 1160 D:n, moški pa so prejeli perilo. Poileg teh pa bo obdarova-n;h več siromakov iz okolice. Denar so kolaščee zbrale s članarino in nrositovolj-nimi prispevki. Zhvala in priznanje! Iz Novega mesta n— Gostovanje članov ljubljanske drame v Prosvetnem domu. Novomeščunom, ki so imeli pretekli mesec priliko videti člane ljubljanske drame v Rostandovi igri »Vest«, se bo nudil v torek 13. t. m. nov umetniški užitek. Igrala se bo Klabundova velezabavna trodejanska komedija »NYZ«. AutoT je rano umrli znameniti nemški pesnik. Igra je duhovita, komična in Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas ona kovanja, 2. stanje barometri!. 3 temperatura, 4. relativna vlaga v 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin, 8. padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo temperaturo. 9. decembra Ljubljana 7, 767.1, 0.0, 90, ENE1, 10, 2.2, sneg, Ljubljana 13, 767.0, 1.0, 90, NE2, 10, _ Maribor 7, 766.8, —1.0, 90, mirno, io' 1.0, sneg; Zagreb 7, 767.2,' 1.0, 90, ENE2 io' 1.0 sneg; Beograd 7, 767.3. 2.0, 80, E2, io' _ —; Sarajevo 7, 766.5, —1.0, 90, mirno' jo. —; Skoplje 7, 767.5, 3.0, 90. m"rno, 10, —, —; Split 7, 761.4, 9.0, 70, ENE4 10, —. —; Kumbor 7, 760.5, 13.0, 90, ESE2.' 10. 12.0, dež; Rab 7, 762.9, 6.0, 60 mirno, 10, —, — Temperatura: Ljubljana 2.0, 0.0; Maribor 2.0*. —2.0; Zagreb 4.0, 0.0; Beograd 3.0. 1.0; Sarajevo 0.0, —2.0; Skoplje 9.0, 1.0: Split 8 0, 7.0; KumVor —, 12.0; Rab —, 4.0 Sonce vzhaja ob 7.26, zahaja ob 16.18. Luna vzhaja ob 13.40, zahaja ob 4.6. Beograjski »Trgovinski glasnike prinaša v včerajšnji številki pod naslovom »Za slobo-dan transfer s Italijom« zanimive informacije glede bodoče ureditve plačilnega prometa z Italijo. Te informacije potrjujejo tolmačenje, ki ga je glede funkcijoniranja kliringa podalo >Jutro« že v številki od 12. novembra. Glede na bojazen naših izvoznikov zaradi funkcijoniranja kliringa smo takrat poudarili med drugim naslednje momente: »Najprej je treba pribiti dejstvo, da dolguje naše narodno gospodarstvo italijanskemu piav znatne zneske, zakaj če ne bi bilo tako, ne bi Italija imela povoda izva-iati pritisk na nas, kajti italijanskim mero-dajnim krogom gre predvsem za to, da se ti stari trgovski dolgovi poravnajo, v principu pa so, kakor vse kaže, proti klirinškemu sistemu, ki tudi v najugodnejšem primeru le ovira medsebojno trgovino« »Do končne poravnave naših starih obveznosti je pričakovati, da bo klirinški promet z Italijo funkcioniral.« »Iz ustroja kliringa in iz raznih določb pogodbe se da sklepati, da se ima sedanja določba, po kateri izplačuje Italija le 15 Vo naši Narodni banki v devizah (kar je glede na našo veliko^ aktivnost trgovinske bilance premalo), obdržati le toliko časa, dokler ne bodo poravnane naše stare obveznosti in ne bo nastopil aktivni saldo v našo korist. V nasprotju z drugimi klirinškimi pogodbami nima pogodba z Italijo nikakih določb o tem, kako se bo izravnal nastali saldo. Zato pa vsebuje določbo, da imajo sporazumi glede predvidenih stvari med našo Narodno banko in italijanskim institutom za plačilni promet z inozemstvom polno zakonsko veljavo in je torej dana možnost, da se naša Narodna banka, čim nastopi saldo v našo korist, sporazume z italijanskim institutom glede izravnave salda.« »Trgovinski glasnik« prinaša sedaj od očividno informirane strani naslednje informacije: Klirinški sporazum z Italijo, ki je stopil 7 veljavo 1. novembra t. 1., je sklenjen za dva meseca in se avtomatično podaljšuje zv mesec dni, če 9e 15 dni pred polekom roka ne odpove. Sporazum velja torej zaenkrat do konca t. 1., če pa ne bo 15. t. m. odpovedan, potem velja do konca januarja, itd. Do kliringa i Italijo je prišlo zaradi tega, ker so se terjatve italijanskih izvoznikov v naši državi na začasno vezanih dinarskih računih precej nakopičile in ker nam ni bilo mogoče, da te terjatve izplačamo naenkrat v devizah (preko 80 milijonov Din)-Zakaj je prišlo do blokiranja (zapore) teh italijanskih terjatev v naši državi, ko mi od Italije dobivamo mnogo več deviz, nego jih dajemo Italiji, to je vprašanje, s katerim se zaenkrat nočemo baviti. Glavno je, da smo imeli vezane znatne italijanske terjatve in da je bilo treba te vezane račune likvidirati. Pot za likvidacijo pa je bil kliring, sklenjen v Rimu 22. oktobra t. 1. Po členu 7. klirinškega sporazuma se od vplačil italijanskih uvoznikov jugoslovanskega blaga stavi 15 % v devizah na razj>o-la_>o naši Narodni banki. Od ostalih 85"/» od vrednosti našega izvoza, ki jih Italija za-drži, pa gre 40°/o za amortizacijo starih italijanskih terjatev v naši državi (na vezanih dinarskih računih), 45 3/» pa za izplačilo tekočih blagovnih plačil. Čeprav kaže naša trgovinska bilanca z Italijo redno aktivni saldo od kakih 6QJ/o našega izvoza, določa sporazum le izplačilo 15% našega izvoza v devizah. Iz čl. 7. epo-i ažurna pa se vidi, da taka ureditev izplačil naših terjatev v devizah ni morda re-nillat kake merkantilistične težnje Italije, da bi na ta način zmanjšala svojo pasivnost v trgovinski bilanci z Jugoslavijo, temveč je rezultat njene upravičene težnje, da, četudi polagoma, zadržujoč del naših terjatev, pride do plačila svojih terjatev, ki smo jih mi blokirali. Kadar pa bodo ti stari naši dolgovi amortizirani, lahko pričakujemo, ali da nam bo Italija stavila na svobodno razpolaganje (v devizah) še ustrezajoč del '.rednosti našega izvoza (40 °/o). kar bi s sedanjimi 15 °/o dalo skupaj 55 vrednosti našega izvoza, ali pa da bo znova dopustila svoboden transfer deviz v Jugoslavijo. Vsekakor je treba pozorno zasledovati razvoj amortizacije naših starih obveznosti in stremeti za tem, da se čim prej konča, kar bi nam omogočilo normalizacijo plačilnega prometa. Strokovnjaki so svoj ča9 smatrali, da bo ta amortizacija končana v dveh mesecih, zato je očividno sklenjen kliring za dva meseca. Zdi se, da eo bila ta pričakovanja dobro osnovana, kajti po dobljenih informacijah bodo italijanske stare terjatve najbrž odplačane že v pričetku prihodnjega meseca. Tako lahko pričakujemo, da bodo momenti, ki so nam narekovali sklenitev kliringa. v kratkem odstranjeni in da bomo dosledno pristopili k novi ureditvi olačiinega prometa med našo državo in Italijo. V tem primeru bomo pred alternativo: ali nadaljujemo z gotovim odstotkom (45 Vo) našega izvoza s klirinškim obračunavanjem (tako da se nam izplača v devizah 55'/o), ali pa da se vrnemo k svobodnemu transfe-ru deviz v plačilnem prometu z Italijo. Zdi se nam, da nam naši interesi diktirajo poslednjo solucijo, ker so naši izvozniki v režimu kliringa na italijanskem tržišču v težjem konkurenčnem položaju in ker prinaša kliring razne neugodne omejitve in formalnosti. Povečana likvidnost na denarnem trgu Kakor je soditi iz gibanja privatnih ži-rovnih vlog pri Narodni banki iti čekovnih vlog pri Narodni bantki in čekovnih vlog pri Poštni hranilnici ,se je likvidnost na našem denarnem trgu zadnie mesece precej povečala. Po izkazu za november so čekovne vloge pri Poštni hranilnici ob koncu novembra prvič prekoračile mejo 1 milijarde dinarjev, nasproti 893 milijonom ob koncu oktobra. 2i.rovne vloge pri Narodni baniki in čekovne vloge pri Poštni hranilnici kažejo zadnji 2 leti naslednje značilno gibanje: PriNar. Pri Pošt. banki hran. Skupaj 31. dec 1930 667 979 1646 30. j.un. 1931 70« 842 1540 30 sept. 19-31 287 70.3 990 31 dec. 1931 326 m 1126 30. jun. 1932 45.3 825 1278 30. sept. 1933 450 833 1283 31. okt. 1932 466 893 1 359 30. nov. 1932 582 1C01 15S3 V septembru preteklega leta, ko je kre-diitna kriza bila na višku, je skupna vsota žirovnih vlog pri Narodni banki in čekovnih vlog pri Poštni hranilnici padla pod 1 milijardo, ob koncu preteklega meseca pa se je vsota teh razpoložljivih denarnih sredstev zopet dvignila preko poldruge milijarde. Veliko obrtniško zborovanje v Kamniku Obrtništvo kamniškega sreza je imelo v četrtek velik zbor v DotržaJah. Obsežna dvorana godlbenega doma. kjer se ie vršil dopoldine zbor. je bila ob napovedani uri nabito polna. Na zbor je prišlo okrog 250 obrtnikov. Predsedoval je zboru predstavnik obrtništva kamniškega sreza v Zbornici za TOI mizarski mojster g. Janez Vrečar iz Domžal. 0'b otvoritvi je pozdravil navzoče zastopnike zbornice in sicer zborničnega podpredsednika im načelnika obrtnega odseka g. Josipa Rebeka, člana zborničnega trgovskega odseka in nače'nika Gremija tnsovcev v Kamniku g. Antona S te rt; a rja in zborničnega tajnika g. dr. Tos. Pretnarja, dalje načelnike obrtnih zadrug katrmišikega sreza. Nato ie omenil, da se zbor vrši z namenom, da obrtništvo kamniškega sreza na eni strani obravnava nekatera najvažnejša obrt- niška vprašanja, na drugi strani pa izrazi svoie želje in zahteve glede izboljšanja svojega težkega gospodarskega položaja, da iih bo mogel kot njegov predstavnik v Zborndci TO'I predložiti na merodajnem mestu, osobito ob priliki zasedanja odsekov in plenuma Zbornice TOI, ki se bo vršilo prihodnji teden. Po lepih uvodnih besedah o težkem položaju, v katerem je obrtnik, trgovec in gostilničar kamniškega sreza, ie podal besedo zborničnemu pod-pre-dsed. g. Refoekiu. Ta je v izbranih besedah omenjal težkoče, ki se pojavljajo v borbi za pravice in izboljšanje gospodarskega položaja slovenskega obrtmištiva. Potrebno pa je, da ima zbornica v svojem de'ki za dobrobit obrtništva zaslombo in zaupanje v obrtniških vrstah samih. Obrtništvo bo imelo ugled in bo moglo uveljaviti svoje zahteve le, če bo nastopalo v važn;h gospodarskih stvareh solidarno in če opusti spore in razprtije, ki se žalibog pojavljajo v najikritičnejših časih. Če hočemo najti pot iz težkega gospodarskega položaja, je potrebna združitev vseli gospodarskih slojev, kakor nam dajejo dober vzgled na drugi strani delojemalci, ki med seboj ne delajo razlik. Sledilo ie stvarno poročilo zborničnega obrtnega referenta g. dr. Pretnarja o položaju, ki ga je med obrtništvom ustvarila težka gospodarsKa kriza. Navajal je konkretne, s statističnimi podatki podprte podatke o nazadovanju obrtniške zaposlenosti omenjal je razne najvažnejše zbornične akcije za pobijanje šušrroarstva, za davčno razbremenitev obrtnika, za pospeševanje strokovnega podviga obrtnega stanu ter končno v kratkih potezah pojasnil tudi vprašanje obrtniškega zavarovanja. Zborovalci so njegova izvajanja sprejeli z velikim odobravanjem. Temu poročilu, ki ie tvorilo nekako podlago debati, so sledili govori in konkretni predlogi iz vrst zborovalcev samih. Sedlarski moister g. Mali iz Domžal je govoril o šušmarstvu v kamniškem okolišu ter predlagal resolucijo za čim rigo-rozneiše nastopanje proti šušmariem. opozarjal je. da so v veliki meri krivi tudi obrtniki sami, ker se ne zavedajo svojih stanovskih dolžnosti. G. Pollak, usnjarski mojster, in g. Hojak. iz Kamnika sta stavila predloge za decentralizacijo delavskega zavpsovania in oroti povišanju zava-rovahrh prispevkov, g Polak še vrhu tega glede včlanjenja nekaterih obrtniških strok v obrtnih zadrugah. G. Senica, trgovee iz po 9 e torej: Polno Dovršeno kakovost, neznatno porabo električnega toka veliko svetlobno moe, ekonomično razsvetljavo, T protivrednost Vašega denarja! G S DOVRŠENO ŽARNICO Domžal, je predlagal resolucije, v katerih se zahteva boljše zastopstvo obrtništva v davčnih odborih in uvidevnejše upoštevanje obrtniškega gospodarskega položaja pri davčnih ocenitvah. V zvezi s tem je g. Menard iz Kamnika navajal primere čudnega postopanja pri izvrševanju rubeži zaradi davč. zaostankov proti trgovcem in obrtnikom. G. Brecelnik je predlagal, naj n se ne zahtevalo brezobzirno predlajr-nje o plačilu davka, kadar gre za licitacije državnih dobav, osobito pa ne v primerih, če "obrtnik potrebuje tako potrdilo za izstavitev potnih listov za poslovna potovanja v inozemstvo, za nabavo monopolnih predmetov itd. Posledice takega postopanja niso v nikakem razmerju z namenom, ki ga ta predpis zasleduje. G. Cerar iz Moravč jn g. Faidiga iz Kamnika sta stavila predloge zaradi pavšalirania gostilniških taks, ki obremenjujejo gostilničar-stvo neenakomerno in kriv;čno. G. Hojak in g. Senica sta stavila tudi predloge glede avtobusnih podjetij z zahtevo, da se avtoprometne vožnje s povišanjem avtonomnih dajatev ne smeio podraževati. G. Menard je predlagal resolucijo proti krošnja rs tvu. Končno je pred zaključkom zborovanja stavil sedlarski mojster g. Mali predlog, da zbor izreče Zbornici za trgovino, obrt io industrijo za n.ieno delovanje v korist obrtništva popolno zaupanje in da se iz-iavi za sistem skimnih zbornic. Z vzkliki je M predllog sprejet, nakar je predsedujoči zaključil zbor. Gospodarske vesti = Mednarodno sodelovanje velesejmov. Pred desetimi leti, ko je bila ustanovljena Unija mednarodnih velesejmov, je bilo besedo »avtarkija« najti skoro le v znanstvenih knjigah. Noben nacionalni ekonom ni tedaj resno mislil na to, da bi raogel ta zaprašeni nauik zopet priti do veljave. Takrat je splošna stiska vzbudila občutek solidarnosti. Nismo 6e hoteli boriti eden proti drugemu, ampak ramo ob rami, da bi obvladali položaj. Izravnava gospodarskih nasprotnikov, poglobitev sve» tovinogortspodarskih odnošajev, to je bilo geslo za svetovno politiko. In sledeč tej strujii časa so se znašli evropski velesejmd v složnem nastopu. Na ustanovili skupščini umije je bd formuliran prvi odstavek njenih pravil na osnovi razširjenja svetovne trgovine. To splošno veljavno devizo eo si takrat prisvojilo tudi vlade. Danes pa vidimo zapore meja z visokimi cari,nekimi zidovi, kontingente, zapore uvoza, avtar-k'je, skratka, zadavijenje svetovne trgovine!!' Ta situacija je dala letošnjemu kongresu unije, ki se je vršil meseca oktobra v Italiji, še poseben pomen. Unija je proti avtarkističnim tendencam v gospodarski politiki že letošnjo 8pcm'ad v Bazlu javno zavzela svoje stališče. Kongres je še enkrat podčrtal zaključke, sprejetje na ba-zelski konferenci. Zahteval je zopetno vzpostavitev ekonomskega principa v sve« tovnem gospodarstvu, t. j. da se ukinejo vei ukrepi, ki »o zapreka mednarodnemu blagovnemu premetu in ki še posebno prihajajo do izraza v uvedbi prohibitivnih zaščitnih carin in kontingentov. Sklep kongresa bo oficijekio javi j en vsem vladam; poleg tega ga bo glavni tajnik unije velesejmov predočil svetovno gospodarski konferenci, ki se bo vršila spomladi prihodnjega leta. Kongresa se je udeležilo 26 ve-leamov in je bilo zastopanih 14 držav. To daje sklepom tega kongresa značaj mednarodne objave. Zastopani so bili na tem kongresu tudi: Društvo narodov, Medna« rodni urad dela, Banka za mednarodno izravnavo plačil. Mednarodna trgovska zbornica, Mednarodni ra ustavni urad )Pariz), E spe ran teko združenje, razna italijanska ministrstva, merodajn« trgovske industrijske zveze itd. Kongres se je vršil v Milanu in sta bila na njem zastopana tudi noš ljubljanski in zagrebški veleeejem. — Dobave. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 50 kg svinca, 2000 kg pločevine, 10 zavitkov konjskih podkev, 100 kg svinčene pločevine, 100 komadov staufer-jevih mazalic, 10 kg grafita. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema dio 29. t. m. ponudbe glede dobave 110 m gonilnih jermenov in 50 komadov rudarskih sekir. 9trijskih vrednot so se trgov*Je ^ delnice Gutmanna po naglo popuščajočih tečajih, in sicer po 80, 70, 60, 50 in 30. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2315-13 — 2326.4«, Berila 1367.91—1378.71, Bruselj 798.i7 do 802.51, Curih 1^08.36—1113.85, London 184.97—186.57, Newy«rk ček 5741.59 do 5769.85, Pariz 224.99—226.11, Praga 170.67 do 171.53, Trst 294.63—297.03. Zacreb. Amsterdam 2315 13 — 2326.49, Berlin 1367.91 — 1378.71, Bruselj 798.57 do 802.51, London 1&4.97—186.57, Milan 294.6.3 do 297 03, Newvork kabel 5763.59 — 5791-85, Mewyork ček 5741.59 — 5769.85, Pariz 224.99 do 226.11, Praga 170.67 — 171.53, Curih 1108.35 — 1113.85. Curih. Pariz 20 30, London 16.70, Nev-york 520, Bruselj 72.025, Milan 26.625, fea-1Z3.60, Stockholm 91-60, Oslo 86.10, Koben-havn 86.70. Sofija 3.76, Praga 15-41, Varšava 58.30, Bukarešta 3.085. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 220 — 222, 7V* investicijsko 48 den-, 7°/o B'air 40 _ -12, SV» Blair 40 — 42. Zagreb. Državne vrednote: Vojna ško la 226 — 228, za december 227 _ 229, za februar 216 — 218. 7Vo investicijsko 47 -— 4 9, 4% agrarne 29 — 35, 6°/o begluške 33 do 34.50, 7% Blair 40 — 41, SVo Blair 41 do 42.50, 7°/o Drž. hipotek, banka 43 — 46; bančne vrednote: Narodna banka 4100 do 4600, Priv. agrarna banka 221 — 230; industrijske vrednote: Trboveljska 145 — 170. Gutmann 30 — 60. Narodna šumska 30 bi.. Sečerana Vel. Bečkerek 525 — 580. Dubro-vačka 150 den.. Našička 500 den., Split cement 100 — 120, Isis 35 bi. Beograd. Vojna škoda 223, 220 zaklj., 7'/« investicijsko 50, 47 zakli., 4Va agrarne 27 do 28-50, 6'fo begluške 33.50 — 34-50, SVo Blair 40 den.. 7°/« Blair 37.50 zaklj.. 7°/o Drl hipotek, banka 44 den.. Narodna banka 4250 zaklj., Priv. agrarna banka 227 zaklj. Dunaj. Dunav-SavaJadran 13.70, Staats-eisenbahnges. 15.05, Trbovlje 19, Alpine-Montan. 11.35. Borze 9. decembra. Na ljubljanski borzi se je devisa London za malenkost okrepila. ViSje notira tudi deviza Trst, dočim ostale devize ne kažejo Ivstvenejših sprememb. V privatnem kli-r;ngu so 6e avstrijski šilingi trgovali po uiZ' jem tečaju 8.50. Na zagrebškem efektnem tržišču «e je Vojna škoda ponovno okrepila; za kaso se ;e trgovala po 225. za december po 226 »rt 228, za februar pa po 217. Tudi ostali državni napirji so čvrstejši. Do prometa ie prišlo v 7®/« Blairovem posojilu po 48.50, Od indu- Biagovna tržišča ŽITO. + Chicago. 9. decembra. Začetni tečaji: Pšeica: za december 44-75. za marc 48, za maj 48.375; koruza: za december 23-25, za marc 27.625, za maj 29.25; oves: za december 15.125, za marc 17.75; rž: za marc 33.625. + Winnipeg, 9. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 44.25, za maj 48-25- + Ljubljanska borza (9. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Prometa ni bilo. Nudi 6e pšenica (slov. postaja, mlev. tarifa, plač-v 30 dneh): baška 76 kg po 197.50 — 200, baška 77/78 kg po 2CO — 202.50, sremska 79/80 po 207.50—212 50; moka (slov. post.): baška »0 po 330 — 335, banatska po 310 do 345; koruza (slovenska postaja, mlevska tarifa): baška, umetno sušena po 115 do 117.50, za december po 120 _ 122.50, za januar po 122-50 — 125. • + Novosadska blagovna borza (9. L m.) Tendenca nespremenjena, promet 55 vagonov. Pšenica (76 kg): baška, okolica Novi Sad, okolica Sombor 149 — 150; srednjebaška in gornjebaška 150 — 152: baška potiska 152 — 154; ladja Tisa 155 — 156; ladja Begej 153 — 155; gcmjebanatska 146 _ 148; južnobanatska 14 — 146; sremska 150 — 152; sremska in baška, 78 kg 152 — 154. _ Ječmen: baški in sremski 65'6 kg 90 - 97.50. Oves: baški. sremski" 95 - 97.50 Rž: baška 125 - 127 50. Koruza: baška 52 — 54; za december 53 do 55, za marc - maj 68 — 70; banatska 49 do 51; sremska 52 — 54; baška sušena 61 do 63; banatska sušena 59 — 60: sremska sušena 62 — 64. Moka: baška in banatska »Ogc in »Ogg« 247.50 — 262.50; »2« 227.50 »5« 210—220: »6< 170—180:»7« 125—135: »8< 85 _ 90. Otrobi: baški in sremski 58—60: banatski 56 — 58. Fižol: baški beli 117.50 do 120. + Somborska blagovna borza (9. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 34 v. Pš«v nica (76 kg): baška, okol. Sombor 148—150; gornjebaška 150 — 152; banatska 146 do 148- banatsk® potiska 151 — 152. Ove -baški 95 _ 97: sremski. slavonski 97—100. Ječmen: baški. sremski 94 - 96. Koruza: baška 52 _ 55; za januar 55 — 57; baška sušena 63—65: baška suš- ladja Dunav, Tisa 68 — 70 Moka: baška, banatska »0g< in »0gg» 247.50-260.50; »2« 227.50-242-50; >5« 210-220; »7« 125—135; >6« 170-180; >8, 82 — 90. Otrobi: ba*ki, sremski 61—63; banatski 64 — 66. Fižol: baški uzančni 115 do 120. , . + Budimpeštanska terminsk* boria (ft t m.) Tendenca čvrsta. Promet srednji. Pšenica: za marc 12.87 _ 12 88. za maj 13.26 do 13.27; ri: za marc 7.44 — 7-45; koruia: ta maj 7.88 — 7.90. za julij 8.25 — 8.27, Vsak naročnik „ Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! M Pravkar izišla številka ilustrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET" vsebuje naslednje zanimivosti: SREDI SEVERNE TRIGLAVSKE STENE (Prizor iz slovenskegaalpin-skega filma »Triglavske stene«) IVAN CANKAR (slika H. Smrekar-ja) »VESNA« IN MOJ PRIJATELJ IVAN CANKAR (H. Smrekar — s karikaturo) CERKEV NA ROJNTKTJ (slika N. Pirnata) MAČKE (Petersen — lesorez) O NORVEŠKIH SPOMENIKIH IN UPODABLJAJOČI UMETNOSTI (Dr. Božo škerlj — s slikami) NAJVEČJA AMERIŠKA KNJIŽNICA NEKADILEC V DVEH DNEH? SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA NJENI POGOJI (Pantelejmon Ro- manov — z ilustracijami Fr. škod-larja) LAHKA ATLETIKA V ŽIVALSKEM SVETU (s slikami) RUSKA KMETICA (slika) LEKARN IŠTVO IN NJEGOVA KONKURENCA (s sliko) FOTOAMATER (Delovni načrt za šolske fotografske tečaje — K. Koc-jančič) TRI MINUTE POTOVANJA (SS. Albans — s sliko) ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Za jubilejno leto Zedinjenih držav — s sliko) ŠAH ANEKDOTE AKO ŠE NE VEŠ BOJAZLJIVCI HUMOR (Adamson) »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. številke 2 Din po vseh trafikah Posamezne Strašna eksplozijska katastrofa Kaj se primeri, če se razbije posoda kisika V Parizu so imeli pred dnevi tako gosto meglo, da se je primerilo mnogo nesreč. Med drugimi je posebno značilna ta, ki jo prikazuje naša slika. Avto se je zaletel s takšno silo v kiosk za časopise, da ga je podrl na ulico Knjige iz stekla Na francoskem književnem trgu se je pojavila zanimiva in mična novost: knjiga iz stekla. Seveda ni to navadno steklo, temveč posebna vrsta stekla, ki je zelo prožna, trpežna in nedrobljiva. Platnice so iz barvnega stekla, listi pa iz motnega, tako da tisk na drugi strani ne udarja skozi. Tisk je iz posebnega črnega laka, ki se ne da zbrisati s stekla. Novost je seveda pri-ličen luksus in stane v našem denarju (za majhno knjigo) 1000 in še več dinarjev. Vendar pa je n. pr. neka veseloigra Trista-na Bernarda dosegla »stekleno izdajo« 6 tisoč izvodov! Povratek iz vojnega ujetništva po 18 letih Iz Užhoroda na Slovašikem poročajo: Te dni se je vrnil v domači kraj 441etni Mihael Bara. V avgustu 1914 so ga Rusi vjeli v bitki pr! Krasniku. Poslali 60 ga v Sibirijo, kjer je ostal do svojega odhoda v domovino. Bara je nepismen in je neštetokrat moledoval svoje znance, naj pišejo domov in povprašajo po usodi njegovih roditeljev in sorodnikov. Znanci eo pisali, toda njih pisanja oči vi dno niso dosegla naslovnikov. Končno se je revež napotil iiz Rusije Skozi Poljsko peš. V rodno vas Rokosovo je prišel ves osiromašen. V domovinski občimi ga ni nihče več poznal in trajalo je dolgo, preden je prepričal rod* nega brata in sestro, da je njun pravi brat. Ker sta mu oče in mati umrla med tem ko je bil v ujetništvu in ga svojci nočejo podpirati, ho v breme domovinski občini, ki mu bo skušala preskrbeti delo. Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnjuje izločevanje seči, pokre-pi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Dobitek je zamudil Nepopisno smolo je imel neki delavec iz Layssa pri Neidenbuirgu na Nemškem. Mož je našel med starimi papirji srečko, za katero je svojčas plačal 1 marko. Nabavil si je sezinam dobitkov in ugotovil, da je srečka zadela 45.000 mark. Urno se je od/pravil v urad, da bi mu izplačali dobitek, a tam so ga zavrnili, da je zamudil izplačilo imenovane vsote za 24 ur. Njegova srečka je zapadla in zaradi nemarnosti je dobitek šel po vodi. Mikrofon za angleškega kralja Angleškemu kralju Juriju V. bodo letos za božič poklonili mikrofon, s katerim bo oznanil božično poslanico vsem državljanom britskega imperija Ponarejevalci potnih listov Kakor smo že zabeležili, so v Berlinu odkrili ponarejevalnico potnih listov. Pri« jeli so dva glavna krivca, mehanika Wiehna, ki je falzifieiral pečate in umetnega slikarja Kohlfoerga. V ponarejeval-niici so odkrili nad 2000 štampiljk, 300 uradnih listin, 700 policijskih formularjev in 600 nevezanih papirjev za potne liste, dalje 35 ponarejenih potnih listov, nad 800 fotografij in 600 pol p:salr.ega papirja z naslovi raznih tvrdk. Odkritje predstavlja največje odkritje svoje vrste v povojni Evropi. Iveri To, kar Je možno lahko dosežemo, če stremimo za na videz n^možnam * Slabše nego pomanjkanje vere, Je ne. dostajanje volje do vere. • Mnogim Je cerkev samo zato tako blizu, ker imajo vse razloge, da bi se bali pekla. * Laskave besede so nevarne, ker rabijo večinoma namenom tistih, ki Jih izrekajo. * Veliko govoriti — to je najboljši pripomoček, da utišiš svoj najboljši glas. * Bleščeč sneg- zakriva često nevarne ledene razpoke; daleč na okoli svetlikajoča se čednost skriva često najgloblje prepade. * Od zmot je lažje živeti nego od resnice. * Najhujša resnica je ta. da se noče danes nihče priznavati k njej. Pogled na prizorišče v Premnitzu V sredo predpoldme se je primerila v Premmitzu pri Rathenowu velika eksplo« zijska katastrofa v ondotni tvornici za industrijo barv. Imenovani kraj je tipična tvomiška naselbina, ki šteje kakšnih 2000 prebivalcev, večinoma delavcev z družinami. IG Farbenindustrie izdeluje tu v svojih objektih anorganske kemikalije, umetno svilo, bakreno svilo in siične produkte. V sredo se je začelo delo kakor navadno ob delavnikih. Okoli devete ure je neki ključavničar naročil pomočnikom, naj odnesejo v tvornico posodo s kisikom. Storili so kakor jim je bilo ukazano, a medpotoma jim je posoda e kisikom padla iz rok ter se razpočila in povzročila eksplozijo s strašnim učinkom. Detonacija je bila tako močne, da je raztrgala prednji zid posl-opja Ker je pri tem streha izgubila oporo, se je udrla in napušč zgrmel na tla. Potegnil je s sabo in pokopal pod seboj več ljudi, ki so bili tedaj v uničenih prostorih. Pok ki se je razlegel ob začetku nesreče, je bil tako močan, da so ga culi daleč naokoli. Zemlja se je stTesla na daljavo več krn, šipe v oknih so zažvemketale, v nekaterih hišah blizu tvomice 60 popadali s sten predmeti. Ge'o vlak na bližnji postaji, ki je bil v trenutku nesreče pri- furavljen na odhod, se je ustavil in nada-jieval šele ko se je pokazalo, da ni zanj nobene nevarnosti. V tvornici je nastala po eksploziji nepopisna zmeda. Sirene sosednih objektov so takoj začele tuliti in opozarjati delavstvo, naj 6e. reši. Delavci so hrumoma stekli iz tovarne, tudi prebivalstva se je polastila s;lna panika Ravnateljstvo tvor-nice je takoj velelo zapreti vrata in vest o nesreči se je bliskovito raizšririla med ljudstvom. V pičli četrti ure so pridirjali stražmiki in gasilci v avtomobilih, ki so s kordonom zaprli prizorišče katastrofe in uvpdli preiskavo. Glavni tvorniški objekt se je ▼ notranjosti sesuli na kup. Izpod razvalin so priha- Minister z motiko Vsak dan ena Japonski finančni minister Tekahači poziva ljudstvo, naj se vrne k zemlji in mu daje zgled z izkopavanjem, krompirja »Aid ie ta pes dober čuvaj?« »Izvrsten--! če se ponoči kaj zgodi, je dovolj, da ga zbudite, potem začne lajati na vso moč.« Z Bfornsonovih sla vnesti na Norveškem Na levi: pogled na kraljevo ložo v Oslu med predstavo Bjornsonove drame »Marija Stuart«. Od leve proti desni: kralj Haakon, kraljica in prestolonaslednik Olaf. — Na desni: svečano razsvetljeni Bjornsonov spomenik pred Narodnim gledališčem Milijoni za majhne izume Zaslužek velikih in majhnih iznajsliteljev jali obupni kriki ranjenih ponesrečencev. Uboge delavce je eksplozija raztrgala na kose, tako da niso mogli ugotoviti kateremu pripadajo posamezni odtrgani u>di. Po dosedanjih ugotovitvah je obležalo pod razvalinami razdejanega tvorni škega objekta sedem mrtvih, štirje pa so bil i hudo ranjeni. Vendar to število nri popolno m se je bati, da se bo še povečalo. Tvjrn-ica je ob Času nesreče zaposlovala 1850 moči. V Ameriki obstoji zveza izumiteljev, ki med drugim beleži tudi to, kakšen dobiče* donašajo izrumi svojim duševnim očetom. Po zadnji statistiki, ki jo je objavila zveza, je razvideti, da veliki, epohalni izumi v tem pogledu daleč zaostajajo za onimi, ki spadajo v kategorijo vsakdanjih izumov. Uporabnost kakšnega izuma v praktičnem življenju odloča bolj nego vse drugo o njegovi donosnosti. T?Jto je, n. pr. izumitelj avtomatične fotografske pr prave »fotomatona«, ki je danes vsaj v Evropi že malo prišel iz mode, zaslužil dosti več nego Edison s svojim fonografom. Velike prevratne iznajdbe, kakor električno žarnico, odločilne patente za letalsko stroko, Rontgenov aparat, ultramikroskop itd. itd. bi zaman iskali med dobro plačanimi izumi. Pač pa je donesla lasnica, ki je bila nekaj časa ameriški patent, svojemu izumitelju ogromne milijone, več nego kdaj kateremukoli dragemu izumitelju kakršenkoli drugi izum. Varnostna zaponka in avtomatični gumb na pritisk sta ustvarila istotako mogočne industrije in bogastva. Navadni pločevinasti zatvor, kakršnega uporabljajo za steklenice za pivo, je izumil Američan Painter in industrija, ki jo je osnoval za izkoriščanje svojega izuma, je v 30 letih zaslužila č stih 175 milijonov dolarjev. Ena sama družba, ki ima dve tovarni za izdelovanje takšnih zatvorov, jih izdela letno do 140 milijonov kosov — danes se uporabljajo tam seveda za zapiranje steklenic z nealkoholnimi p jačami. Med Painterjevimi nameščenci je bil tudi znameniti Gilette, ki si je vtepel v glavo, da mora izumiti nekaj takšnega, kar bodo ljudje uporabljali vsak dan in mu bo prineslo bogastvo. Izumil je znani brivski aparat in klino, ki nosita njegovo ime. V enem samem letu mu je ta izum donesel več nego 10 milijonov dolarjev, imetje, ki si ga je pridobil, je znašalo dosti več nego 100 milijonov dolarjev. Med tiste, ki so največ zaslužili, spada izumitelj gumastega podplata Humphrey O' Sullivan. Ta je po dobičku prekosil še Giletta in Painterja in klasični tehniki, kakor Volta. Stephenson in celo Edison, bi se v tem oziru pred njim lahko skrili. Vojni pohabljenec demonstrira Te dni se je pojavil na strehi dunajske cerkve sv. Štefana moški, ki je metal med ljudi letake, v katerih je pozival ljudstvo, naj se vendar U9mili vojnih invalidov, ki trpijo mraz in lakoto. Letaki 60 povzročali med množico tako živahne komentarje, da je policija poslala na streho stražnika, ki je pripeljal vzinemirjevaloa občinstva na trg pred cerkvijo. Izkazalo se je, da ie demonstrant 6obni slikao imajo zaprto! Vzlic takim resnim mislim in upravičenim skrbem je kmalu za' spala. S Perretto je bilo drugače. Prevračala se je na postelji, ne da bi mogla zatisniti oči. Šele po dolgem času jo je obšla nekakšna otrplost, polna morečih sanj. Dne sanje so bile posebno težke: Videla se je mrtvo, ležečo na svoji ozki postelji; a dasi je ležala z zaprtimi očmi, je vendar razločno videla zid ob znožju ležišča. Ta zid se je zdajci odmaknil. Rahla svetloba je napolnila celico, in dva meniha z oglavnicama globoko na obrazih sta se približala nje" ni postelji. Eden izmed njiju je vzdignil nieno roko, in Perretti se je zdelo, da je ta roka težko padla nazai. To je bilo popolnoma na" ravno — saj je bila mrtva. »Spita!« je polglasno rekel drugi menili. Strmela je v zid, ki se je bil vrnil na svoje mesto. Meniha sta zgrabila gospodično Bertillo, zavito v njene odeje. Eden izmed njiju se je vrnil k zglavju Perrettine postelje. Zdelo se ji je, kakcr da bi po zidu nečesa iskal. Začula je kovinski resk! in videla, kako se je stena nasproti nje vnovič odprla. Meniha sta odnesla Bertillo skozi odprtino, stena se je zaprla, in Perrette je ostala v temi. T [Tekme v prid brezposelnih igralcev Ljubljanski klubi Svoboda, Hermes, Slovan, Korotan, Grafika m Jadran so sklenili, da bodo medsebojno tekmovali, čisti dobiček se bo uporabil v prid brezposelnih igralcev. Tekme prično že jutri, in sicer ob 13. na igrišču Hermesa (Slovan^Jadran la Svoboda-Hermes) ter ob 14. na igrišču Korotan, Rakovnik: Korotan:Grafika. Tekmovalo se bo po določilih, ki veljajo za prvenstvene tekme. Tekmovanje bo torej trajalo pet nedelj, ker igra vsak klub z vsakim po eno tekmo. Zmagovalec bo prejel v dar lep pokal, ki so si ga nabavili odbori tekmujočih klubov. Jutrišnji pari so gotovo zanimivi. Jadranu je dana prilika, da se revanžira za poraz od strani Slovana v prv. tekmi, enako Grafika Korotanu, dočim bo skušal Hermes v tekmi proti Svobodi dokazati, da Je enakovreden prvorazreden klub. Mogoče nam bo že prvo kolo prineslo jasno sliko končnega placementa. Službene objave LNP (S seje p. o. 7. t. m.) Navzoči gg.: Stanko, rav. šetina, Novak, Grošelj, Zupane, Kovač, Petrič, Bru-m en, Anko, Benedetič. V nedeljo 11. decembra se določijo prvenstvene tekme: Maribor, igrišče Rapida ob 14.: Rapid : Maribor. Službujoči odbornik g. Fischer. Celje, igrišče Celja ob 14.: Celje : Laško. Službujoči odbornik g. Mahko. vec. Opozarjajo se klubi, da je treba plačati :ra vsakega novo verificiranega igralca pristojbino 13 Din, s predloženo izkaznico pa :L0 Din. — Kazenskemu odboru se predlagajo st podlagi sodniških poročil: Rozman iTanc in Girzl Ludvik (oba Slovan) od tekme Hermes n. : Slovan H., 4. t. m.; Suholežnik Ludvik (Atletiki) s takojšnjim suspenzom od prvenstvene tekme Celje : Atletiki, 4. t. m. — Opozarjajo se službo-joči odbonrki, ki pošiljajo 10 odstot. delež LNP, da navedejo na drugi strani položnice, od katere tekme do pošiljajo znesek. — Pozivajo se: Zadruga, Ljubljana, Svoboda. Zagorje in Litija, da v izogib suspenza predložijo v verifikaoijo svoje igralce na predpisanih tiskovinah do 15. t. m.: Korotan, Kranj, SK Ptuj, Sava v Sevnici in Sloga iz Radne, da predložijo svoje igralce v čitanje. Verificirajo se s pravom nastopa 17. t. m. za Grafiko, Ljubljana, F:ster Janez; za Pustakovečki SK Kučekovič Bude, iDvorčak Pavao; za SK Celje Meštvor Zvo-nimii; za SK Jugoslavijo v Celju Gerčar Gustav; s pravom nastopa 27. t. m. za mednarodne, 7. marca 1933 za prijateljske in 7. junija za prvenstvene tekme za Korotan v Ljubljani: Oven Anton; za Ilirijo iPodbevšek Franc. — Zavrne se verifikaci-igralca Pungerčarja Janeza za Ilirijo v Ljubiiani, ker ru predložena prava prijavnica in igralca Laczija Franca za SK Muro, ker ni predložena predpisana taksa 13 D.n — Do nadaljnjega se suspendira igralec Kobal Vladimir, Svoboda v Ljubljani, dokler ne poravna svojih obveznosti do prejšnjega kluba SK Grafike v Ljubljani. — Poziva se SK Maribor, da sporoči če obstoje kaki zadržki proti verifikaciji igralca Žemljica Ivana, ki se prijavlja samo za prijeteljske tekme za SK Onent na Sušaku. — Na dopis SK Korotana v Kranju- št. 339-32, od 2. decembra se bo odgovorilo pismeno. — Vzame se na znanje prijava in termini tekem za fond za brezposelne igralce. Pozivajo se klubi, da do 15. t. m. poravnajo sodniške takse SZNS v Ljubljani, in sicer SK Hrastnik 117 Din od prvenstvene tekme Amater : Hrastnik s. s. g. Marinu, SK Litija 90 Din od poskusne tekme Retje : Litija s. s. g. Marinu m Slovan v Ljubljani 80 Din od kvalifikacijske tekme Slovan : Celje 30. oktobra v Ljubljani s. s. g. Kramaršiču. — Vzamejo se na znanje sodniška poročila o prvenstvenih tekmah Rapid : Svoboda z rezultatom 3:1, Hermes : Slovan 9:1 in o prijateljsk h tek. mah reprezentance Zagorje : Trbovlje 2:1, Retje : Dobrna 4:1 in Maribor H. : Rapid EE. 2:1. — Verificirata se prvenstveni tekmi čakovečka SK : Pustakovečki SK 3:1 in Korotan : Slovan 2:1. — Tajnik IL Službeno iz sekcije ZNS. Seja upr. odbora drevi ob 18. v kavarni Evropa. Savezni, podsavezni in stranski nogometni sodniki v Celju bodo imeli 15. t. m. ob 20. obvezen sestanek v klubovi sobi hotela »Evrope« v Celju. Akademiki Smučarji. V ponedeljek 12. t. m. bo priredila Jug. akad. smuč. organizacija ob 18. na univerji, soba 40 v pritličju predavanje člana Roberta K u m p a o moderni smučarski tehniki: Predavatelj je v pretekli sezoni izdal zanimivo knjigo o smučanju Tudi letos pripravlja novo delo o moderni smučarski tehniki, o čemer bo predaval na najavljenem predavanju. Pozivamo vse smučarje akademike, da se ga gotovo udeleže. ASK Primorje (nogometna sekcija). V nedeljo od 10. naprej obvezen trening za prvo skupino v telovadnici na uč'teljišču. SK Ilirija (lahkoafetska sekcija). Obvezen sestanek članstva sekcije danes ob 19.30 v klubski sobi kavarne Evrope. Volitev načelnika sekcije. — NačeMvo plavalne sekcije Ilirije sklicuje za drevi ob 18. v garderobi na drsališču ob Gosposvetski cesti obvezni plenarni sestanek vsega članstva. Opozarjamo članstvo na klubov občni zbor 13. t. m., da se ga bo vsak zanesljivo udeležil. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Jutri ob 13.45 naj bodo na našem igrišču: Burja, Poženel, Pleš. Sernec, Klančn'k, Glavič, Košenina, Kretič, Barduchy, Moko-rel, Pikič. škrajnar, Kos, Primar. Za navedene je danes ob 19.30 sestanek pri Beliču. SK Grafika poziva vse člane nogometne sekcije na sestanek, ki bo danes ob 18. v klubski sobi doma Grafika. Udeležba strogo obvezna za vrb SK Jadran (nogometna sekcija). Danes sestanek vsega članstva ob 20. pri g. So-kliču. S seboj prinesite opremo. Načelnik. SK Svoboda (Zalog). V nedeljo točno ob 13. naj bodo na našem igrišču Jože, Završ-nik I in n. Strah, Taurer n, Mejač, Bo. ga- feMka Izbira vseh snežnih čevljev, loš in škornjev »Tre-torn« in drugih znamk pri ALEKS. OBLAT Ljubljana ^. ..... Sv. Petra cesta št. 18. Išče se priča! V nedeljo 13. novembra okoli 11. ure dopoldne je policijski stražnik pred kinom Matica vstopil na neki avto. Kdor je ta dogodek videl in slišal, se prosi, da se zglasi proti nagradi za zamudo v pisarni odvetnika dr. R. Krivca v Pražakovi ulici 15, II nadstr. (palača Pokojninskega zavoda). 15017 IPedagfogfinf obenem vzgojiteljico k enemu detetu, s perfektnim znanjem hrvaščine, nemščine m francoščine, ki igra klavir, iščem za takoj. Ponudbe s prepisi spričeval in s sliko je poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »732« v vencih, bele, brane, navadne SARDINE ROŽICI tovarne Mardešič, se dobe najceneje pri tt. P. & M. Bonačic, Split V _ v- za mletje, ben II, Markič, Likovič, čeme, Bezlaj, Kranjc, Taurer I, Edi, Butara. Vremensko poročilo iz Blok. SK Bloke poroča: Polagoma sneži na suho podlago. 15 do 20 cm pršiča. Severno vzhodni veter. Temperatura zjutraj 6°. Izgledi za smuko v nedeljo idealni. Smučarji in prijatelji smučarskega športa se naprošajo, da prijavijo svoj prihod zaradi prenočnine, prehrane, prevoza itd. SK Bloke - Rakek, ki daje vse informacije. O božiču se vrši smučarski tečaj. Znižana vožnja. Telovadna akademija Sokola Zg. Šiška Praz.nk narodmega uedinjeniia je a žilni Sokol v Zg. Šiški proslavil za javnost v nedeljo zvečer % izvrstno uspelo telovadno akademijo v svoji dvorani pri Čarmanu ob ogromni udeležbi občinstva. Telovadno akademijo ie otvoril društveni načelnik br. Janez Poharc, ki ie predvsem pozdravil navzoče goste, med njimi zlasti podstaro-sto Saveza SKJ br. Gangla, župnega tajnika br. Flegarja, br. Verija Švajgarja, člana uprave SKJ ter zastopnike bratsk'h sokolskih društev. O pomenu prvega decembra za Sokolstvo ie govoril književnik br. Vladimir Pfeifer, nakar je sokolsiki kvintet zapel »Iz bratskog zagrKaja«. Sledile so deklamaciie sokolske dece. Kvintet je nato zapel »Morje Adrijansko«. Z daljšim govorom je nato brat načelnik svečano prevedel narašča.inike v članstvo in dcco v naraščaj. Sledilo je 10 telovadnih točk, ki so bile vse dobro in skladno izvedene. Nastopili so vsi društveni telovadni oddelki od dece do članstva. Posebno so se odilikovali člani, ki so izvedli »Šesto-rice*. Pri poedinih točkah je bilo sicer opaziti še pomanilkamie elastičnosti m deloma skladnosti, vendar gre to bolj na račun dejstva, da so telovadeči povečini še novinci. Ljubka je bila zlasti ženska deca z drvema to<9cama t. j. »Konjički« in »ritmičnimi prostimi vajami«. Vaje moškega naraščaja so domače sestave in kažejo veliko telovadno nadarjenost sestavitelja vaj br. Kocha Dušana. Zlasti efeikitna ie sestava »Devetorice« moškega naraščaja, ki pa bi bila lahko izvajana nekoliko bolli razant-no. Tudi Sanice in ženski naraščaj so odvežbale svoje sestave prav zado>voJj.ivo. Akademijo 3e zaključila alegorija, med katero je kvintet zapel državno hirrmo. Moralni efekt akademije je bil odiičen. Vrlemu zgornješišenskemu Sokol«, enemu najmlajših v naši župi iskreno čestitamo k lepo uspeli akademiji. Zdravo! Celjska sokolska župa je prejela od ministrstva pro«vete uverenje, da so gle» dališke predstave in koncerti, ki jih prirejajo v župi včlanjene edinice, umetniškega značaja in da je treba v gm:6lu zakona o taksah plačati samo 10% od vrednosti vstopnic. Po vlomu prihežal v Ljubljano Ljubljana, 9. decembra. V jutranjih urah se je v hoteJu Lloyd začulo trkanje na vrata neke sobe. Od znotraj je trkanje prestregel nekam preplašen glas: »Što je?« — »Kontrola!« se je glasil odgovor s hodnika. Detektiv je še postal nekaj časa pred vrati, vendar so se kmalu odprla in na pragu se je pokazal mlad fant, ki je govoril sibohrvatski. Možu postave se je mladenič, ki se je v hotelu prijavil kot Pavlovič Jovan, po poklicu poljedelec, rojen 1907 v Beogradu, doma pa iz Leskovca v Srbiji, videl močno sumljiv. Preiskal ga je in našel pri njena skritih v skrivnem žepu 8597 Din. Fant je pri tem prišel v zadrego, še bolj pa, ko je iztaknil policijski agent pri njem tudi dokumente, glaseče se na ime Marka Paniča, doma iz Pankova v Šuma-diji. Ti dokumenti so bili očividno ponarejeni. Zato se je detektiv kljub raznim ugovorom odločil, za takojšnjo aretacijo. Na policiji Pavlovič pri zaslišanju ni hotel ničesar priznati. Navajal je le, da je prišel v Ljubljano po poslu in da se namerava kmalu spet odpeljati v Beograd. Fantu se je govor vse preveč zatikal, bilo je jasno, da laže. Obdržali so ga v zaporu par dni in ga zasliševali vsak dan po več ur, nakar se je Pavlovič utrudil in dejal, da se piše Panič. Ker so bili pa dokumenti na to ime očitno ponarejeni, nru spet niso verjeli. Dalje je navedel, da je dvignil denar iz banke v Petrovcu. Takoj se je policija brzojavno obrnila na oblasti v Petrov-cu v Šumadiji. Prišel je odgovor, da je are-tiranec, ki so ga prijeli v Ljubljani najbrž identičen z nevarnim vlomilcem Stanojem Markovičem, ki je pred dnevi udri v hišo vrtnarja Trajka v Petrovcu in mu odnesel 13.000 Din gotovine. Na podlagi te vesti so Pavloviča-Paniča-Maricoviča ponovno zaslišali in je tn res priznal vlom pri vrtnarju Trajku, zatrdil pa je, da se ne piše niti Panič, ne Marko-vič in tudi ne Pavlovič. marveč Stamoie ž?-votič. Moža s štirimi imeni so davi eskor-tirali v Petrovac. Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 10.: Carjevič Aleksej. B. Nedelja, 11. ob 15.: Gospa Inger. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Roksi. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 12.: Kar hočete. A. 0PEBA Začetek ob 20. Sobota, 10-: Viktorija in njen huzar. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Gostuje ga. Vera Misita iz Gradca. Izv. Nedelja, 11. ob 15.: Dežela smehljaja. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Ade in Mara Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 12.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sobota, 10.: Zemlja smehljaja. B. Znižane cene. Nedelja, 11. ob 15.: Moje dete. Znižane cene. — Ob 20.: Boccaccio. Znižane cene. »Tarzan" je izšel? Tolna razburjenj! Polna romantike! Polna skrivnosti! Polna prigod! je naša nova slikanica »» TARZAN" i * ♦ » i* ! * Knjižica stane v lični opremi samo Din 20.—, poštnina 3 Din. Naročite jo ie danes. Vsak bo vesel takega darila! Dobite jo v upravi »Jutra«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 in v knjigarni »Tiskovne zadruge«, Šelenburgova ulica Odda f ii o naznanilo. Vsem cenjenim strankam vl^^no sporočam, da sem svojo dolgo let obstoječo specerijsko trgovino PRODAL, »Splošni nabavljalni zadrugi" in da bom ▼ svojem dosedanjem podjetju kot poslovodja. Tem potom gl usojam cenjenim odjemalcem zahvaliti se za dosedanjo naklonjenost in zaupanje ter jih zagotavljam, da se bo tudi »Splošna nabavljalna zadruga« potrudila zadostiti v vsakem pogledu željam in potrebam vseh cenjenih članov. Z odličnim spoštovanjem 15021 FERD. UFFAR, MARIBOR, Glavni trg 1 Prevzemno naznanilo« Čast nam Je vljudno obvestiti cenjeno občinstvo Maribora in okolice, da smo prevzeli dne 8. decembra 1932 špecerijsko trgovino gospoda FERD. UFFARJA MARIBOR, Glavni trg št. 1 Potrudili se bomo, da bomo nudili našemu cenj. članstvu življenjske potrebščine po najnižjih cenah ln Je zato v interesu vsakega posameznika, da pristopi kot član k našemu podjetju. Prosimo najvljudneje vso cenj. javnost, da z zaupanjem pristopi k naši zadrugi in jo podpre a čim večjim številom članstva. Z odličnim spoštovanjem Splošna nabavljalna zadruga Maribor Glavni trg 1 Za mal denar kupiš barve, firnež i. t. d. pri tvrdki DRAGO FRANZ Stari trg štev. 11. Više niste naročili skupine romanov iz »Ju-trove« knjižnice po znižanih cenah. II Naročite, da bo- . ste deležni dobro-dejnega razvedrila! Cene malim oglasom tenitve bi dopisvvanjai vsako beseda Din 2*— ter enkratna pristojbina sa Ufro ali sa dajanje naslova Din i—v Oglasi trgovskega M reklamnega srutčafa: vsaka beseda Dm i,—w Po Din ta besedo ta zaračunajo nadalje vet oglasi, kt spadajo pod rubrike »Kam pa kam»Auto-moto*. .Kapital«, »V najem*. »Posest*. »Lokali* »Stanovanja odda*. »Strop*. »Vrednote*, »Informacije*, mZivali*, »Obrt« tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potnikie tn »Zašlo-tek*, če te s oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali tluiba. plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Prt vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din za besedo, te earočuna enkratna pristojbina Dm 5.— za iitro ali ta dajanje naslova V s' ostali oglasi tocialnega enačaja se računajo po 50 pat ta vsako besedo Enkratna pristojbina za Iifro ali za dafan je naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, zrini* Din 3-—. Najman fSI znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, tri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. V te pristojbine za mate oglase fe plačati pri predati naročila, oziroma hh fe vposlati v uisma obenem t naročilom. Službo dobi Vaaia bo»«d» 50 par; xa dajanj« aai«iova ali xa Šifro pa 8 Din. (1) Natakarico sprejmem tnkoj. Naslov v oglasu em oddelku »Jutra«. 49351-1 Resnega gospoda inteligentnega knjigovodjo iščemo za prodajo karto tečnega knjigovodstva n o-ganiMfloridno tehničnih pri(K>mo6kov. Ponudbe z navedbo referenc na o?!, oddelek »Jutra« pod šifro »Dravska banovina«. 4960S-1 Uradnika ▼■H^ega v e e h pisarniških tifs-lov in knjigovodstva — i 3 č e večia zavarovalnica. Pnnudibe na og'as. oddelek »Jutra«- pod »Samostojen«. 40970-1 Za posojilo 2500 Din fvMtt m pisarniško mesto. — Naslov v og'-«^nem oddelku »Jutra«. 40689-1 Čevljar, pomočnika za šivana dela sprejme takoj Zamik Alfonz. Gaieva »lica 9. 49963-1 Paznika treimega in zan eisfl.javega arirejime podjetje. Prednost imajo vpoikojcra stražniki ali orožniki. Ponudbe na o<»;as. oddelek »Jutra« pod Šifro »Pa.in.ik«>. 49998-1 2 mesar, pomočnika pridina. trezno in delavna potrebujem. Edem rr.ora biti vajen tudii prekajevalstva. VajalioT v og'asntm oddelku »Jutra«. " 49907-1 Trg. poslovodinio Sfa-ej&o moč, za vodstvo mešane trgovine, v trgu Sa-viiiKke doline, siprejimem tatooj. Kavcija potrebna. Osebno »e je predstaviti v trgovina v Florijansk; ulic' St? 32. 50001-1 licenca za mehaniko sprejme Jugostevr. Ljubljana, Fraakopanska ulica 31. 49950-44 Beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šitro 5 Dia. Dijaki, ki iščejo in3trukcije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova S Din. (4) Instrukciie 59če dijak osmošolec (maturant). Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50013-4 Službe iice Vsaka beseda 50 par; za dajenj« naslova ali xa Šifro pa S Din. (21 Mesto vzgojiteljice pri ug edni rodbini žali za takoj mlada učit. abituri-entinja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« v Ljubila-49977-2 Trg. pomočnica boljša. po«[KKinoiiaa sam.ostoj-na "moč. dobro verziram« v mešani stroki, želi preminiti mesto — kot poelo-vo-dinja ali prodajalka. Na stopi lahko pri bodnji me sec. a!; po dogovoru. Cenj. ponudbe na og'as. oddelek •Jutra« pod »Delavna ;n vestna«. 4999-5-2 Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro p® 3 Din. (6) Prevzamem vlogo 300.000 do 500.000 Din Zadružne gospodarsko banke, proti vknjižbi na krasno posestvo v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Popolna sigurnost«. 49934-16 Hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke z vlogo 30—40.000 Din kupim. Cenjen« ponudbe prosim na ogl. oddelek Jutra pod »Likvidno«. 499-23-16 60.000 Din posojila proti popoln; varnosti :n visokim obrestim, event. tudi proti udeležbi v podjetju. iščem ta podjetje. k.: bo krajevno brez konkurence. Posojilo bi bilo potrebno z« 2 leti. — Ponudbe pod šifro »Naložitev kapitala« na ogl. oddelek »Jutra«. 49806-16 Avtomat, tehtnico skoraj v novem stanju zelo ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tehtnica«. 49944-6 Drobilec kamenja z motorjem na surovo olje, ki zdrobi v 10 urah do 30 m». v dobrem stanju, kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49907-6 Božične okraske svečke, lameto, girlande. angelske laske itd. nudi po zelo ugodni ceni Josip Uran. Ljubljana. Mestni trg št. 11 50019-6 Av t o, m ot o Vsaka beseda 1 Din; daianje naslova ali za šifro pa 5 Diu. (10) Avto Renault štirisedežen, odprt, ugodno naprodaj. Plača se lahko z vložffliimi knjiži! c a mi. — Ponudbe pod značko »V. ožiia kmjiižica« na ogias. oddelek »Jutra«. 49943-10 Uglasi trg. značaja po 1 Diu beseda; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Diin. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Nakit z majhnimi prvovrstnimi briljanti in dva srednj«-velika prvovrstna briljanta kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Briljanti«. 49969 Vsaka beseda 1 Din: za dijanje aaslorva ali za šifro pa 5 Din. (20) Prodajalka dobro izvežbana v vseh strokah, želi seda-njo službo premamiti v primerno zaposlitev. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 499-37-2 Službo oskrbnika šoferja ali stično išče praktik. Gre kamorkoli, tudi na Hrvatsko. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Praktik«. 49925-2 Primerno službo i?ce mož s 15.000 Din kavcij«. Cenjene ponudbe na o?'as. oddelek »Jutra« pod »Kavcija 888«. 49926-2 Gdč. Nemka stara 35 let. išče mesto otroške odgojiteljice. Pomagala bi tudi pri hišnih delih. Evemt. ponudbe prosi na naslov: Fritsch. Ljub Ijana, frosposvetska c. 13. stan. 6S/I prižge. Brozovč. 49963-2 Stavbne parcele pri Stadionu prodam, pojasnila daje J. J e r k o Ljubljana, Dunajska c. 97 49815-20 Družabnika iščem za trgovino mešanega blaga, v lepem kraju na Dolenjskem. Ponudb« na oglasni oddelek Jutra pod »Dolenjsko«. 49787-16 Vložne kn"žice kupite ali prodaste naiboCe pri Komanditni družbi U. Janko!«. Ljubljana, šelenburgova ulica 6/II Telefon 30-52. 49306-16 Knjižice Kred. banke kupimo v vsaki višini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Knjižica«. 49981-16 P6ki$i*i><> Gostilno na periferiji oddftms 1. januarjem proti kavciji za koraskemu pa.ru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49955-19 Lokal v Ljutomeru v centru mesta, 16 m dolg in 7 m širok, vogalen, primeren za veletrgovino, odda Lado Resni k. hotel, Ljutomer._49358-19 Dve pisarni svetli in mirni, oddam v I. nadstropju pri sodišču. — Pojasnila v drogeriji Hermes. Miklošičeva c. 30 49716-19 PijaikeMobe Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (22) Dijakinjo ali dijaka za 500 Din sprejmem s 1. jan. 1933 v lepo in zračno sobo z vso oskrbo. Maribor Frankopamova ulica št. 2-3/1 49905-22 Stanovanje Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Diu. (31) Vsaka beseda 1 Di.n; za (lajanje naslova ali za šifro p® 5 Din. (12) Kompletna jedilnica miza, ki se da raztegniti, 1 velika iin 1 majhna kredenca, 6 stolov in 2 fotelja, skoro novo, naprodaj v Beethovnovi ulici 4/III. Ogledati med 18. in 19. uro med tednom , ob nedeljah in praznikih pa med 1.1. in 12 uro. 49964-12 Dvosob. stanovanje s souporabo vrta oddam takoj ali s 15. decembrom v bližina dolenjskega kolodvora. Naslov v oglas. Kidelku »Jutra«. 49S04-21 Enosob. stanovanje kuhinjo in drvarnico, v I. nadstropju oddam takoj ali s 1. januarjem. Poizve se: Ljubljana VII, Cerne-tova 36/1 (pri novi cerkvi) 49899-21 Nova spalnica ugodno naiprodaj. Ogledati na veSesejmu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 50006-12 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (17) Trgovino na deželi staro in dobro vpeljano, s stanovanjem, pri cerkvi iin šoli takoj eddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49935-17 Pridelki Vsaka poseda 1 Din. za dajanj« naslova aH za šifro pa 5 Din. (33) Hišo z vinotočem delikaiteso in posestvom kupim. Ponudbe na naslov: L. Turk. Vojniik pri Celju. 50014-20 Šofer-ključavničar let star, sposoben vseb poipravill, pro-sr za kakršno kuli službo. Naslov T ogl. oddelku »Jutra«. 50015 2 Vsaka beseda 1 Din; za lajanj« naslova ali za Sifr« pa 5 Dm. (16) H ».000 Din posojila na menioo išče državna na meščenec. :a otvoritev dobro idoče trgovine. Po 1 letu vrnem 15.000. Trikratna garancija. Ponudbe na PubMeitas. Zagreb, pod br. 32.463. 49939-16 Vse mlekarsko in sirarsko orodje na parni! pogon, prodam radi oipustitve mlekarne. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mlekarski stroji«. 49786-16 Pozor! Pozor! Vinarske zadruge! Tiik koilodvora v Ljubljani oddam kleti za 30 vagonov vina. Event. vzamem vino v komisijsko prodajo. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kleti« 50005-33 Vsaka beaeda 1 Din. za dajanj« naslova al! za Šifro pa 5 Din. (34" Jabolka razna, fina, po 2 in 3 Din kg razpošilja P o s t r ž i n. Krško. 4S948-34 ms Banan 33 7fl 1 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (19) Delavnico lepo ln svetlo oddam sredi me«ta. Naslov v ogasntm oddelku »Jutra«. 49959-19 Lokal oddamo v najem v Ljub ljani. Miklošičeva cesta 6. 497S1-19 t^ugar Kice Burrougtis: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL l^aliiijfa Vsaka beseda 50 par; za dajauj« naslova ali za šifro 3 Din. (21-a) Štirisob. stanovanje iščem v Ljubljani. — Ponudbe z navedbo cen« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gostač«. 49024-21/a Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23) Prazno sobo oddam solidni dami v Krojaški ulici 5/III ali Cankarjevo nabrežje štev. 19. 49954-23 Sobo lepo opremljeno, 8 separi-ranim vhodiom, v centru mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4094923 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddnm stalnemu gosipodu na Taboru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49936-23 Opremljeno sobo siotočmio. bii-zu glavnega kolodvora oddam s 16. de-oemibrom gos-podu ali ffo spedličoi. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 50012-23 Stanovalca blizu pošte 'sprejmem v sobo s posebnim vhodom :>n električno lučjo. Naslo.v v oglasnem oddelku »Jutra«. 49984-23 Čeden kabinet s posebnim vhodom, proti nizKi najemnini oddam sta'ni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49769-23 Sobo l<>po opremljeno, oddam dvema oseibama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49975-23 Separirano sobo z 2 posteljama im event. s hrano oddam v Židovski stezi 6. 49979-23 Opremlieno sobo oddnm na Rimski c. 7TTI desno, vrata št. 20. Ogledati med 13. im 15. uro. 49976-23 Sobo s popebn^n vbodom, t centru mesta takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49983-23 Separirano sobo solnčruo, z 2 posteljama — event. z uporabo kuhinje in kopalnice oddam na Poljanski cesti 13/111 levo. 49992-23 Sobo s posebnvm vhodom, z eno ali dvema posteljama takoj oddam na Sv. Petra c. 81, 50004-23 Sobo leipo opremljeno, s parketom, elektriko in vhodiom s stopnjiiišča oddam ft 15. decembrom boliši osebi v židovski ulici 3/II. 50003-23 Dve prazni sobi s posebnimi vhodi, takoj aH s 1. jam. odda Josip Uran, Ljubljana, Mestni trg št. lil. 500:0-23 ZAROČENCI IN ZAROČENKE! Preden stopite v zakon, naročite takoj novo došlo zanimivo in jako poučno knjigo, v kateri so navodila o zakonskem življenju, o spolnem občevanju, o prvi poročni noči, navodila za časa nosečnosti, dojenja, menstruacije, o spolnih boleznih in o zablodah spolnega življenja. Za mladino je knjiga neprimerna. — Kdor pošlje v pismu 20 Din, se mu pošlje knjiga franko na njegov naslov. Po povzetju 5 Din več. — Pošilja se diskretno po pošti. 15015 AMBROŽIH, Ljubljana, poštni predal 74. Opremljeno sobo čisto in leipo. oddam takoj go«i*>dičmi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 5000c!-23 Opremljeno sobo solnčno, oddam stailni boljša gosnodiionii v Rožne* ulici št. 17/1. 500fJ0-23 Na Taboru oddam opremljeno sobo s hrano ali brez. Naslov v oglasnem odideiku »Jutra«. 50006-23 Vsaka beseda 50 par; za dajanje na-slova ali za šifro 3 Din. (23-a) Separirano sobico opremljamo, z vhodom s sr.opnjčšča, iščem za takoj. Vinar na, poštni predal 162. 49990-23/a Prazno sobo s Štedilnikom, iščem zn 2 ose,bi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »December«. 50007-23/a Vsaka beseda 1 Dim za dajanj« naslova ali r.a Šifro pa 5 Din. (91) Preklic! Podpisani Šinkovec Aloj®;, rudar. Loke št. 291, Trbov-lj«. izjavljam, da prekiicu-jem vise, kar sem govoril pred kakimi tremii mese|Cj na vrtu Amarškove gostilne v Trbovljah o gospe Cestnik Ljudmili. Izjavljam da nisem imel in nimam povoda o njej trditi kaj takega, kar sem jo dolžil, in se ji zahvalim, da od-svma od obtožbe. Šinkovec Alojzij. 49932-31 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali z» šifro pa 5 Din. (26) 77/ Vsaka beseda 2 Din; za dajanj« naslova ali šifre pa 5 Din. (34) Dva Jugoslovana v Franciji želita dopisovati z gospodičnama ali vdovama, ki imate posestvo — v sivrho poznejše žemitve. Dopise s sliko in polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifio »Franc in JfHško« 49972-24 Zoraida Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutia«. 499S7-24 Vsaka beseda 2 Din: za <1-. jan je naslova ali šifre pa 5 Din. (35J prihaja Posetite oLUno trgovino LJUBLJANA Pred škofijo 2. Lingerjeva 4. da se prepričate o veliki izberi, nizkih cenah vsakovrstnih božičnih daril! Katera gdč., vdova ali ločenka — gostilničarka ali natakarica, čiste preteklosti, stara do 31 let, bi hotela prevzeti v najem gostiln® z inteligentnim, let starim gospodom. V primeru obojestranske zadovoi.nosti ženi-tev zasigurane. Ponudbe s sliko, ki se vrne, na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča 777«. 49966-35 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (30) Maribor, Mlinska S Britj« 2 Din, striženje 4 Din. — Brusimo britve ;n škarje. 49351-30 Galoše najboljše popravlja gumi-klinika na Tvrševi (Dunajski) cesti 9. 49974-30 a ipllit^lg si nedeljske razstave in izložbe 141. Dekle je izdrlo nož In prerezalo Tarzanu vezi na nogah. Nato ga je odvedla po vijugastih hodnikih v veliko sobano, kjer je stal okrvavljen oltar. Možje so po dva in dva korakali za njima. Tarzan je zdaj spoznal, da je bil v rokah častilcev sonca in določen njihovemu plamenečemu božanstvu v klavni dar. ČAROBNO GRMlCjE, PO KATEREM IZGINEJO KOŽNE HIBE »Virginično čarobno grmičevje« Ha-mamelis (Hamamelis virginica = VVitb Hazel) označujejo avtoritete kot čarobno zdravilo: 0 d s tr a a i naglo kožne hibe. napne in po-sveži polt, prežene gube, ruge io druge pojave starosti. Kozmetično znanstvena raziskavanja so izkoristila njegova svojstva in jib v po sebno ugodni sestavi t drugimi In gredijencami za nego kože uporabila pri oovi »Lavenor« vodi za kožo in obraz. Učinek dokazuje več kot beseda. Zato napravite poskus! Prakt. steklenice stanejo mala 20. srednja 36 Ln velika 48 Din LAVE NOR voda za kožo ln obraz Lzdelovatelj: Jiinger & Geb-hardt, ustanovljeno 1873, Berlin S 14. Zaloga Droge-rija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. tfsaka beseda 1 Dm. za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (32) Registrir. blagajna »National« bo na javni dražbi proda na dn« 12. decembra t. 1. ob 16. uri v Javnih sk'a diščih (Balkan), Duna:ska cesta 33. 4996^-32 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (27) Pes ovčarske pasme, ki sliši na i.m« »Luksi«, se je izgubil. Proti nagradi ga je oddati v Rožni dolini, cesta Xv'5 49945-28 Bokserja mladega, čistokrvnega, ku iii Žirovnik. Tavčarjeva 6. Telefon 33-77. 49965-27 2 nemška bokserja 5 mesecev stari psici. od liStiih staršev, z rodovnikom takoj proda Ivan Dor-čec, Ljubljana, Dalmatinova uilica 48988-27 Lep pianino z dobrim glasom, in klaviT proda Turim, Glince. cesta VII/31. 49008-36 Ugodna prilika Dvotonsko harmoniko 8 kovčekom. zelo dobro ohranjeno poceni prodam. Ogledati med 1. in 2. ur" ali zvečer od 7. ure na prej. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46875-26 Kovčeg-gramofon zelo dobro ohranjen, e ploščami zelo ugodno naprodaj na Dvornem trsru št. 1/il. 49770-26 Pozor! Prodam prvovrstno tro-vrstno, črno, oktavno harmoniko v najbolj, šem stanju ter lepimi glasovi I Ogleda se jo lahko vsak dan od 1. do trlčetrt na 2. pop. Naslov v ogl. odd. *Ju-tra«. 49503-26 Pozor! Prodam prvovrstno trovr^t-no, črno. oktavno harmoniko v najboljšem stanju ter lojnimi glasovi! Ogleda se jo lahko vsak dan od 1. do tri četrt na 2. popoldne. Naslov v off.asmem oddelku »Jutra«. 49508-26 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) TEL@VADNE B L E K E O. L A M M A Q!B@R Kako so postali Vaši zobje bolj beli za 3 stopinje in v treh dneh? VI imate lahko zobe kot dva niza biserov. Vzemite en centimeter KOLVNOSA na suhi ščetkici, zjutraj in zvečer tri dni zapored, pa boste videli razliko. KOLYNOS odpravi grde rumene madeže, ozdravi nsta, ojači dlesni, dela dih vonjiv. Ni običajne uporabe ščetke, ki bi mogla povzročiti slič-no spremembo. 34(^5 antiseptično sredst\xt, Dajizdaitnejše sredstvo za ne^rov»-nie zob. En cemirjmeiteT zadoemu:je. SSfarI livarski vino za praznike (okrepilo za rekonva!®-scente), izbrano, več let staro vino, priporočamo vsaki hiši. Zaradi krize znižane cene: Din 16.— liter franko, pošta Grab-Ije ali železniška postaja Split-Metkovič. Po pošti pošljemo sodček od 15 litrov. Z železnico 50 litrov in več. Vse po povzetju. Sodček vzamemo nazaj. Poskusite ta iz« borni prošek, pa se boste prepričali! LOVRO TUBOH vzorni vinogradnik Malo Grablje, Hvar, Dalmacija Oglašajte v »Jntrucc! Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 6. decembra ob 23. uri nenadoma preminila v Beogradu naša iskreno ljubljena Mslei Pretnar članica kr. opere v Beogradu Zemske ostanke nepozabne pokoj-nice spremimo k zadnjemu počitku dne 10. decembra od glavnega kolodvora v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu ob 16. Beograd, Ljubljana, dne 9. decembra 1932 15016 ŽALUJOČA OSTALI. Otvarfam©! CStvarjamo! veliko tovarniško zalogo vseh vrst klobukov renomirane tovarne Velika izbira lepih klobukov po popolnoma konkurenčnih cenah. Sprejemališče za vsa popravila, barvanje in formiranje. Trgovina se nahaja na Mathianovem dvorišču, vhod ob trg. Agnola, Dunajska cesta. 15020 Zahvala Ob prebridki izgubi naše predobre hčerke, mamice in soproge, gospe Marije Radie učiteljice izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nas tolažili in nam pomagali v težkih trenutkih in vsem, ki so pripomogli, da smo predrago tako častno spremili na njeni zadnji poti. 15013 V Celju, dne 9. decembra 1932. Žalujoča rodbina •'•X ><■]^IV^-*;"' ' " '•'•O1-** Občima Ljn*>!ja®a Mestni pogrebna zavod V svojem imenu, v imenu otrok MARIJE in BORUTA in v imenu mame ter v imenu vseh ostalih sorodnikov naznanjam, da je moj dobri soprog, oziroma oče, sin, brat, stric in svak, gospod stavbenik v petek dne 9. t. m. po dolgi mučni bolezni dokončal svoj življenjski boj. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 10. decembra 1932 ob % 3. uri popoldne iz mrtvašnice Zavetišča Sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja. 15005 V Ljubljani, dne 9. decembra 1932. Luiza Accetto, soproga Urejuje Davorin liavijen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adoll iUbmkai. Z