Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno 25 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedel|aka Izdalo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SEOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 slolp. pelll-vrsla mali oglasi po 1-30 In 2 D,ve£|I oglasi nad 43 mm vISIne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v urednlSUemdelv vršilca po IO Din n Pn večjem □ naroČilu popual
Izide ob 4 zjulra]
razen pondeljko ir, dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6/111 Rokopisi se ne vrača/o, nelranhlrana pisma se ne sprefemato Uredništva telefon št. 2030, upravnlštva št. 2328
Macdonald in Jugoslavija
Vsaka sprememba režima v Angliji ima velik pomen za mednarodno politiko sploh in jo jasno, da se bo to še bolj opazilo sedaj, ko se je izvršila tako radikalna sprememba. To napoveduje vse svetovno časopisje in Macdonald sam v svojih izjavah, ki jih je dal po nastopu svoje vlade, podaja glavne smernice svoje zunanje politike in poglede na aktualne mednarodne probleme.
V	izjavah o svoji notranji politiki se Macdonald omejuje samo na problem brezposelnosti. Tudi glede tega tako perečega vprašanja svari Macdonald pred pretiranim optimizmom. Potrebno bo morda več letnega intenzivnega delovanja na raznih reformah, da bo število brezposelnih padlo na predvojno število. V zvezi s tem pa bodo potrebne tudi razne reforme v prilog industrije, na katero novi predsednik vlade toplo apelira in s tem apelom dementira vse one levičarske kroge, ki so hoteli in še hočejo njegovi vladi in stranki imputirati razne ekstremne socialistične tendence in namere.
Od mednarodnih problemov pa se omenjajo: razorožitev, manjšinsko vprašanje, zbližanje z Ameriko, priznanje Sovjetske Rusije in izpraznitev Porenja.
Temeljna tendenca zunanje politike nove angleške vlade je miroljubnost, popolna pa-cifikacija, ohranitev miru za vsako ceno in v zvezi s tem razorožitev in to stvama in splošna. V svrho mirnega reševanja vseh sporov med posameznimi državami bo predlagan na-, črt mednarodnega pakta. Macdonald bo oseD-no vodil angleško delegacijo na jesensko zasedanje Društva narodov. Sploh je opažati v izjavah Macdonalda in zunanjega ministra Hendersona posebno toplino, kadar govorita o Društvu narodov, ki bo gotovo veliko pridobilo na ugledu in moči.
Kar se tiče Sovjetske Rusije, se zdi, da je že kmalu pričakovati vzpostavitve diplomatskih zvez med obema državama, nato pa poglobitve gospodarskih stikov.
Največ pa se polaga na učvrstitev vezi z Ameriko, kar je razvidno iz dejstva, da bo morda še v poletnih mesecih Macdonald potoval v Ameriko, da v osebnem razgovoru uredi vsa vprašanja med obema anglosaksonskima državama. Najvažnejše je pri tem vprašanje pomorskega oboroževanja v zvezi z znanim sporazumom med Anglijo in Francijo, vsled katerega je ravno prišlo do zelo hladnega razmerja med Londonom in Washingto-nom. Tudi se v nekaterih krogih misli, da bo Macdonald poskušal pridobiti Ameriko za vstop v Društvo narodov.
Izpraznitev Porenja postaja itak sama ob sebi aktualna sedaj po pariškem sporazumu strokovnjakov. Čim bo ta sporazum sprejet in sankcioniran od vseh zainteresiranih držav, je s tem plačevanje vojne odškodnine mednarodno toliko zajamčeno, da ni več stvarne potrebe vzdrževati zelo drago zasedbo Porenja, ki je bila jamstvo, da bo Nemčija izpolnjevala svoje obveznosti.
V	manjšinskem vprašanju pa so bile v glavnem složne že doslej vse angleške stranke. Njihov princip je, da se morajo izpolnjevati vse mednarodno sprejete obveznosti v svrho zaščite manjšin. Labouristi morda malo bolj naglašajo načela človečnosti in pravičnosti, vendar pa vztrajajo na tem, da se v tem vprašanju ne sme iti tako daleč, da bi se kršilo dostojanstvo in suverenost bilo katerekoli države. To stališče popolnoma izključuje nade in želje gotovih krogov, ki so hoteli manjšinski problem izkoristiti v borbi proti obstoječemu stanju sploh. Zato so ti krogi delovali na tem, da bi se iz manjšinskega prebival-stva v posameznih državah ustvaril stalni kader nezadovoljnežev in nelojalnih državljanov. Angleška politika je odločno proti takim nameram: manjšinam je treba dati vse pravice, da z njihovim zadovoljenjem odpade precejšnja nevarnost za notranji mir in napredek posameznih držav kakor tudi za medsebojno razmerje med sosednimi državami.
Ravno to stališče do manjšin moramo pozdraviti. Naša država daje narodnim manjšinam vse one pravice, ki jih imajo vsi državljani. Zato ne more dopuščati, da bi razni tuji, neprijateljski elementi rovarili po naših pokrajinah in je tudi v skupni spomenici Male antante izraženo dovolj jasno, da smo in da bomo izpolnjevali vse obveznosti, da pa ne bomo dopuščali, da bi se s tem vprašanjem delala propaganda, ki očividno škoduje mirnemu sožitju.
Tradicionalno načelo angleško politike nevmeSavanja v notranje razmere posameznih
Zakon o hudournikih
Belgrad, 11. junija. (Tel. »Slov.«) Ministrstvo za šume in rude je izdelalo načrt zakona o hudournikih. K temu zakonu je izdalo obširno obrazložitev. Snov o hudournikih je bila doslej urejena samo z avstrijskim zakonom, ki je veljal samo za Slovenijo in Dalmacijo. V ostalih delih države pa ta materija ni urejena. Avstrijski zakon se je z nekaterimi spremembami razširil na vso državo. V bistvu so torej sprejete stare določbe, ki veljajo v Sloveniji in Dalmaciji.
Glavno vprašanje pa se sedaj vodi med gozdarskim in finančnim ministrstvom, kaka oblika naj velja glede proračunskih kreditnih postavk, ali naj se dela za obrambo hudournikov izplačajo iz proračunskih kreditov, ali pa naj se ustanovi poseben fond. Razlika je bistvena, če naj veljajo tudi za obrambo hudournikov proračunski krediti, potem je naravno, da so vsi ti krediti podvrženi zakonu o državnem računovodstvu. Pri tem bi, tako
se vsaj trdi v gozdarskem ministrstvu, večkrat nastale težave, ker je treba računati s temporarnimi pojavi hudournikov. Če bi se ustanovil poseben fond, bi bil vedno in za vsak slučaj mobilen in bi se lahko takoj uporabil, ko bi nastopila potreba.
Ako se bo doseglo v tem pogledu med finančnim in gozdarskim ministrstvom soglasje, bo šel zakonski načrt še pred reprezentanco ministrstva, tako zvani gozdarski odbor.
Iz letošnjih, na razpolago stoječih kreditov je gozdarsko ministrstvo dovolilo: za ljubljansko oblast za projektiranje hudournikov 40.000 Din, z \ obrambo hudournikov Polhov gradeč—Žiri '200.000 Din, za Česnico, Koroško Belo, Ribnico v Bohinju 400.000 Din, v mariborski oblasti za projektiranje hudournikov 15.000 Din, za obrambo hudournikov v Gornji Savinji in Bistrici pri Muti 200.000 Din.
Velik pomen likvidacije
agrarnih odnošajev
Belgrad, 11. junija. (Tel. »Slov.«) Načrt zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev, o čigar bistveni vsebini smo poročali včeraj, ima tako notranje kakor zunanjepolitično izredno važen pomen. Zunanjepolitičen moment je ravno ta, da dosedaj v naši državi še ni bilo zakona o razlastitvi. Nekateri madžarski veleposestniki, katerih zemlja je bila razlaščena, so se obrnili na mednarodni forum in zoper našo državo vložili več tožb pri mednarodnem razsodišču v Haagu. Več tožb smo ravno radi pomanjkanja razlastilnega zakona že izgubili. Da bi se v bodoče izognili takim slučajem, je se je minister Frangeš z vso silo poprijel materije in hoče zakon čimpreje spraviti pod streho.
Notranjepolitično je zakon izredno važen za vs etako zvane agrarne interesente. Minister napoveduje, da bo zakon izveden s pomočjo gotovih bančnih skupin. Glavne določbe zakona smo objavili. Pripomniti je treba, da je v zakonu določba, da bo vse spore iz tega razmerja, in sicer brez apelacije razsojevalo agrarno razsodišče I. stopnje. Glede agrarnih interesentov in sploh izvedbe in učinkovitosti
tega zakona se naštevajo ti-le momenti:
Agrarni interesenti so po svoji deputaciji predlagali oziroma prosili za 20 do 35 letno dobo, v teku katere naj bi se izvršil odkup prizadete zemlje. V načrtu pa je določeno 10 let. Ali bo mogoče najti kompromis med zahtevami zasebnikov in države, še ni mogoče ugotoviti.
Zakon ima nadalje obresti, ki jih naj agrarni interesenti plačujejo (8%). Zemljiški interesenti pa trdijo, da donaša danes zemljiška renta komaj 2%. Tudi v tem oziru bo brez dvoma treba še več diskusije.
Nadaljnja zahteva agrarnih interesentov je, naj se jim izdajo agrarne obveznice, ki bi se glasile na dolgo dobo let. Prosijo, naj bi se zakonite določbe, kot so določene v načrtu za dajatve, prvo leto kolikor mogoče omilile. — Minister dr. Frangeš kot bivši profesor na zagrebškem vseučilišču je prišel do skušenj, da so kmetu potrebna tudi veleposestva in da nikakor nc gre, da bi se agrarna reforma izvršila mehanično. Nasprofno se zastopa stališče, daj naj bi se agrarna reforma izvršila čimpreje in čim učinkovitejše.
Zlobna kampanja
Belgrad, 11. jun. (Tel. »Slov.«) Nekateri italijanski listi, pa tudi nekateri nemški in francoski, so pričeli s precejšnjo kampanjo zoper našo državo, in sicer ravno v trenutku, ko je naša turistična sezona na višini. Vesti tega tiska so očividno naperjene v to, da bi se odvrnili tujci od našega Primorja. Kakor smo zvedeli od trgovinskega ministra in kakor smo pooblaščeni potrditi, so vse te vesti brez vsake podlage in imajo navaden konkurenčen značaj. Ministrstvo se jc odločilo, da bo po našem Primorju organiziralo akcijo, da bi vsi listi, ki so začeli kampanjo proti nam, izgubili inserate pridobitnih krogov na Primorju in da bi se pričela velika akcija, da bi se ti inserati odstopili listom, ki zavzemajo prijateljsko stališče. Da te kampanje ne vodijo vsi listi, dokazuje najbolj dejstvo, da se je londonski Camping Club odločil, da pošlje letos za vse poletje 200 svojih članov, povečini visokošolcev, na taborenje v Dalmacijo, Bosno in Črno goro. Za to taborenje je že vse potrebno pripravljeno.
kontinentalnih držav je treba posebej podčrtati, ker so v mnogih krogih razširjeni povsem napačni pojmi o mednarodni kurtoaziji in o vplivu sprememb v posameznih državah, na notranje razmere v drugih državah. Vpliv se lahko čuti samo v izvajanju splošnih mednarodnih problemov.
Zato je za nas od največje važnosti odločnost, s katero se Macdonald postavlja v obrambo splošnega miru. Kajti politika naše države je bila doslej vedno le ena odločna in iskrena želja živeti v neskaljenem soglasju in miru z vsemi sosedi. V izvajanju take miroljubne politike je naša država dala številne dokaze in še bolj številne težke žrtve. Ker je samo v miru napredek in blagostanje, smo vedno pripravljeni dati še nove žrtve, vendar pa upamo, da nam odslej to ne bo več treba, ker verujemo v zmago miroljubne politike.
Zanimivi podatki
Belgrad, 11. jun. (Tel. »Slov.«) Kmetijsko ministrstvo je objavilo dvoje zanimivih statistik: 1. o stanju naših domačih živali 1. 1928., 2. ostanju žetve. Stanje je to-le (vse v milijonih, prva številka je za 1. 1926., druga za 1. 1927., tretja za I. 1928.):
Konji 1.12, 1.12, 1.10, govedo 3.80, 3.73, 3.65, svinje 2.81, 2.37, 2.66, ovce 7.93, 7.74, 7.72, koze 1.72, 1.74, 1.75, perutnina 16.28, 16.28, 16.28.
L. 1928. izkazuje na splošno nazadovanje. Na vsak način šc nismo dosegli predvojnega nivoja. Vzrok je v tem, ker še nimamo niti sistematične propagande niti intenzivnega gospodarstva.
O trenutnem stanju naših kmetijskih pridelkov pa jc dobilo kmetijsko ministrstvo iz oblasti ta-le poročila:
Pšenica razmeroma zelo dobro, ponekod odlično. Ljubljanska oblast prav dobro, mariborska dobro. Koruza med prav dobro in dobro. Ljublj. prav dobro, marib. dobro. Ječmen med prav dobrim in dobrim, mestoma samo dobro, Ljublj. prav dobro, marib. dobro. Rž prav dobro povsod. Oves med prav dobrim in dobrim. Ljublj. prav dobro, marib. dobro. Krompir prav dobro in dobro, Ljublj. prav dobro, marib. dobro. Lan isto. Hmelj prav dobro. Ljublj. in marib. povoljno. Vinogradi dobro in prav dobro. Ljublj. in marib. slabo. Slive dobro in slabo. Ljublj. in marib. dobro. Jabolka dobro. Ljublj. zelo dobro, marib. dobro. Hruške dobro. Ljublj. in marib. enako. Orehi med slabim in dobrim. Travniki ponekod prav dobro. Deloma odlično. Pašniki zelo dobro. Detelja zelo dobro in odlično. Stanje domače živine zadovoljivo.
Grški delegati so danes prispeli v Belgrad. Po številu jih je 41. Jutri ob 10 dopoldne prično z našim želzniškim ministrstvom pogajanja za določitev skupnega tarifa za promet z Grčijo in Solunom.
Uprava le vKopllar/evl ul.it.ti ^ Čekovni račun: Clubllana štev. lO.BSO ln 10.349 xa Inserate, Sara/evoŠ1.7SV3, Zaarelt it. 39.011, Praga In Dunal it. 24.797
Zahvala akademikov kralju
V okviru proslav ob priliki desetletnice naše univerze se je vršila tudi včerajšnja slavnostna skupščina Sveta slušateljev ljubljanske univerze. Zborovanje je otvoril predsednik SSLU g. Dušan E k a r , gcworil pa jc najprej Kosti. Za nijiim je govoril Hribovšek, ki jc poudarjal: »Narod nam jc dal možnost najvišje izobrazbe, povrnimo mu dobroto z udanim delom za njegovo kulturo in blagostanje! Naš narodni kralj je naš pokrovitelji Pri-sezimo mu zvestobo in ljubezen za njegovo ljubezen. Delajmo za ugled Universitatis Alexan-drinael« Govoril jc šc Iskra, nakar je bila z navdušenjem sprejeta brzojavka, v kateri zagotavlja akademska mladina vdanost in zvestobo svojemu najvišjemu pokrovitelju Nj. Vel., kralju Aleksandru I.
Belgrad, 11. junija. (Tel. »Slov.«) Kakor smo zvedeli iz dobro poučenih krogov, bi imel priti kralj 20. t. m. v Ljubljano na proslavo desetletnice obstoja ljubljanske univerze.
Učiteljska imenovanja
Belgrad, 11. jun. (Tel. »Slov.«) Iz 4. skupine v 3. skupino II. kategorije so napredovali ti-le učitelji oziroma učiteljicc: Špan Franc, učitelj v Drašičih pri Črnomlju, Mer-var Franc, šolski upravitelj v Žužemberku, Skerle Antonija, učiteljica v Trbovljah-Vo-deh, Golobič Angela, učiteljica na Jesenicah, Kolarič-Bahovec Antonija, učiteljica v Ljubljani na gospodinjski šoli, Vidic-Skok Albina, učiteljica pri Sv. Andražu v Slov. goricah.
Iz 5. v 4. skupino II. kategorije: Kopriva Ivan, učitelj v Zagorju, Perko Ivan, učitelj pri Sv. Antonu v Brežicah, Šega Nada, učiteljica na Jesenicah, Stanič Ivan, učitelj v Vidoncih pri Murski Soboti, Krepek Drago, učitelj pri Sv. Štefanu pri Šmarjah pri Jelšah, Vuser Ludovik, učitelj v Virštanju pri Šmarjah pri Jelšah, Marija Gorišek, učiteljica v Vidoncih pri Murski Soboti, Parfant Barbara, učiteljica v Vidoncih pri Murski Soboti.
Belgrajske vesti
Belgrad, 11. junija.
Belgrad, 11. junija. (Tel. »Slov.«) V Belgrad je prišel Simon Heinrich, predsednik nekega velikega nemškega koncema. Stopil je v stik s tukajšnjimi činitelji. Hoče financirati gradnjo uradniških hiš, za ketere je belgrajska občina že dala zemljišča. Iz Bel grada odpotuje v Zagreb, kjer bo nadaljeval pogajanja z bankami. Koncern ima namreč namero, da plasira v naši državi milijardo dinarjev.
Vpis delnic v privilegirano Agrarno ban ko je danes dosegel vsoto nad 300.000.00P dinarjev.
Naš pariški poslanik Spalajkovič sc je
sestal z dr. Vojo Marinkovičem. Danes sta nadaljevala razgovore. Proučila sta položaj po konferenci strokovnjakov v Parizu. Naši diplomatski krogi so se glede te konfcrence strokovnjakov izrazili zelo laskavo in trdijo, da jc naša država uspela in da smo zadovoljni. Za 37 let imamo ugotovljen svoj repa-racijski odstotek.
Seja ministrskega sveta se jc vršila nocoj, Pričela se jc ob 6. Udeležil se je jc tudi zunanji minister dr. Voja Marinkovič.
Seja finančnega gospodarskega komiteja se bo vršila jutri. Med drugim se bo na seji razpravljalo o likvidaciji tako zvane bencinske afere.
Papeški nuncij Hermenegildo Pellcgri-netti je danes obiskal ministra dvora Jevtiča in se z njim dalj časa razgovarjal.
Belgrajski nadškof Rodič se bo jutri sestal s predsednikom vlade Petrom Zivkovi-čem. Razpravljala bosta o cerkveno-političnih vprašanjih.
Jezuitski provincijal Prešeren jc danes prispel v Belgrad. Obiskal je ministra Šver-ljugo, Korošca, nuncija Pellegrinettija in nadškofa Rodiča. Jutri bo odpotoval v Skoplje.
Uredba o bolniških dopustih in vpoko-jitvah radi bolniških dopustov bo Izšla v najkrajšem času.
Profesor jc postal dosedanji predmetni učitelj na mariborski realki Josip Špcndal.
Monopolizacijo sladkorja namerava izvesti trgovinsko ministrstvo, kakor sc trdi v belgrajskih trgovskih krogih.
Vse učne knjige, ki niso odobrene od prosvetnega ministrstva, je ministrstvo prepovedalo. Med nje spadajo tudi veroučne knjige, ki so odobrene samo od cerkvenih oblasti.
Protest Male antante v Budimpešti
Od vseh premaganih držav je Madžarska edina, ki javno in brez vsake rezerve še vedno neti strasti revanše in krvave borbe. Njeni odgovorni politiki sicer od časa do časa, kadar pred mednarodnim forumom prosijo posojila, poskušajo dokazati svojo miroljubnost, zato pa ob prvi priliki tem jasneje pokažejo svojo pravo sliko.
V izpodkopavanju in rušenju obstoječega stanja so madžarski vodilni krogi zelo vztrajni, iznajdljivi in se ne strašijo nobenih žrtev, nobenih sredstev. Dokazov za to so dali že doslej preveč. Naj spomnimo samo na znano afero s ponarejevanjem francoskih frankov, organizirano od najvišjih državnih funkcijonarjev in članov visokega plemstva; na znameniti Karlov puč; na Rothemerjevo akcijo; na številne vohunske afere na Češkem, Romunskem in pri nas, v katerih igrajo glavno vlogo madžarski častniki, plemiči in plemkinje in končno na številne ire-dentistične manifestacije.
Cilj vsem tem in sličnim akcijam pa je vedno isti, dokazati svetu potrebo vzpostavitve nove Madžarske v njenih zgodovinskih mejah, tisočletnega kraljestva, v onih mejah, v katerih je madžarska manjšina vladala nad veliko večino slovanskega, romunskega in nemškega prebivalstva. Kako je vladala, to ve danes vsakdo, ker je madžarski absolutizem in zatiranje najžalos/-nejše poglavje nedavne zgodovine.
In vkljub tej žalostni zgodovini si upa celo predsednik madžarske vlade javno zahtevati staro stanje, to je zahtevati ponovno podjarmljenjc milijonov tujerodnega prebivalstva, ki je soglasno v tem, da se nikdar več ne povrne pod kruti jarem madžarske absolutistične aristokracije.
Nedavno je bil v Budimpešti odkrit spomenik junakom, ki so padli za tisočletne meje kraljestva Sv. Štefana. Spomenik naj vedno v vsakem Madžaru podžiga borbenost v akcijo za zopetno pridobitev teh mej p Pri odkritju tega iredentističnega spomenika je madžarski ministrski predsednik grof Bethlen pred celokupnim diplomatskim zborom imel govor, ki je šircm sveta izzval vihar razburjenja in ogorčenosti.
Bethlen je v svojem govoru naglasil, da so »tisočletne meje« ideal madžarskega naroda. Sedanje stanje, vstvarjeno z mirovnimi pogodbami, je krivično in je s patetičnim glasom objavil, da tega stanja madžarski narod ne bo nikdar priznal, ker je nemogoče, da bi vse ono, kar je štiridesetim generacijam bilo ideal, naenkrat postalo laž. Zato je vzkliknil: »Ne, ne, nikdar!« Ta njegova bojna napoved gre danes po Ma-rl džarski od ust do ust in je postala splošno narodno geslo. -?"> S tem je Bethlen kot reprezentant madžarske države javno pokazal pravo lice madžarske politike. Ta politika je v odkritem, v popolnem nasprotju skoraj vseh ostalih evropskih držav, ki vse zasledujejo miroljubne cilje.
Mala antanta napram takemu predrznemu izzivanju ni mogla ostati ravnodušna. To tem manj, ker so bili od njene strani stalno proženi dokazi, da si želi miroljubnega sodelovanja z vsemi sosedi. Posebno v zadnjem času so iz njenih vrst izšli številni predlogi za konsolidacijo razmer v srednji Evropi. Dala je dokaze očividne miroljubnosti in pripravljenosti do skrajne popustljivosti. Od strani ošabnih madžarskih aristokratov pa prihaja za odgovor prava bojna napoved.
Diplomatski predstavniki so se za enkrat omejili na skupen protest pri budimpeštanski vladi. V kljub energičnemu tonu protesta pa se smatra, da bo potrebno o madžarski uradni ire-denti spregovoriti odločno tudi pred Društvom narodov. To je potrebno v interesu mirnega razvoja in napredka svobodnih narodov v srednji Evropi.
Nota male antante izročena
Budimpešta. 11. junija. (Telef. »Slov.«) Danes popoldne so se vsi trije diplomatski zastopniki male antante zglasili pri madžarskem zunanjem ministru Valku in mu izročili tri note, in sicer češkoslovaški in jugoslovanski poslanik verbalno noto, romunski poslanik pa pismeno. Na romunsko noto se bo izdal pismen odgovor. Besedilo pismenega odgovora in ustni odgovor verbalnih not se bosta objavila istočasno. Poslaniki so izjavili, da se sličnih madžarskih slovesnosti ne bodo mogli več udeleževati in da bodo njihove vlade pri dani priliki stvar sprožile na mednarodnem forumu. Madžarski zunanji minister Valko je odgovoril, da stoji madžarska vlada na stališču, da je trianonska pogodba krivična in da jo je treba spremeniti, da se madžarska vlada prizadeva, da v tej smeri porabi vsa mir vna sredstva. Isto je izjavil tudi ministrski predsednik Bethlen v svojem znanem govoru. Kar se tiče udeležbe pri madžarskih slavnostih, bo madžarska vlada tuje diplomatske zastopnike k nji mvedno vabila. Ali bodo prišli ali ne, je njihova stvar. Tudi madžarski poslaniki se ne udeležujejo vseh slovesnosti.
Dunajska vremenska napoved, Poletno, lepo vreme, večinoma jasno, morda kaka nevihta, toplo.
Novosadska vremenska napoved. Deloma oblačno. Slabotni vetrovi. Nižja temperatura.
Pred spravo Vatikana in Mehike
London, 11. jun. (Tel. »Slov.«) Po poročilih, došlih iz Mehike, se doznava, da se dolgotrajni spor med katoliško cerkvijo in mehiško vlado bliža poravnavi. V ponedeljek so se začela tozadevna pogajanja med Portes Gilom na eni in škofom Leopoldom Ruiz y Flores na drugi strani. Splošno je znano, da se je za poravnavo veliko prizadeval poslanik Združe-
nih držav severne Amerike v Mehiko-City. Obedve strani sta pripravljeni na znatne koncesije. Tako b6 Vatikan zlasti delal na to, da se v Mehiki vzgoji čim več domačega klcrusa in da se le-ta popolnoma desinteresira na notranjih političnih vprašanjih republike, dočim je republika voljna skleniti s Cerkvijo najugodnejši konkordat.
Macdonaldova vlada na delu
Pred priznanjem Rusije - Za osemurni delavnik — Novi podiajnihi
London, 11. jun. (Tel. »Slov.«) »Daily Ex-
press« poroča, da je angleška vlada že začela sondirati položaj za obnovo odnošajev med Anglijo in Rusijo, tako je kmalu pričakovati tudi pogajanja za trgovinsko pogodbo.
London, 11. jun. (Tel. »Slov.«) Angleški zastopnik v mednarodnem delovnem uradu je dobil, kakor se čuje, od svoje vlade nalog, da danes izjavi, da je angleška vlada pripravljena nemudoma ratificirati vašingtonski osemurnik. Macdonald je poslal predsedniku delovnega urada brzojavko, da si je njegov kabinet stavil nalogo, sodelovati z delovnim uradom.
London, 11. jun. (Tel. »Slov.«) Nova delavska vlada se bo morala že v najkrajšem času ba-viti z najvažnejšim vprašanjem angleškega delavskega trga, t. j. rudarjev, ker kmalu notečejo delavske pogodbe v raznih rudniških revirjih. Rudarji hočejo doseči, da se zopet uvede splošna delavska pogodba za vso državo in da se zvišajo minimalne mezde. Glede prve zahteve so že izjavili nekateri zastopniki delavcev, da ne
morejo sklepati nobene pogodbe o mezdah samo za svoj okraj, ne da bi vprašali rudarje.
London, 11. jun. (Tel. »Slov.«) Danes je bila objavljena Ijsta novih državnih podtaj-nikov v Macdonaldovem kabinetu. Za državne tajnike so bili imenovani sledeči odlični pristaši delavske stranke: v zunanjem ministrstvu dr. Dalton, v kolonijalnem ministrstvu, oddelku za dominijone Ponsonby, za kolonije Lunn, v ministrstvu za zrakoplovstvo Mon-tague, vpoljedelskem ministrstvu Addison, v mornariškem ministrstvu Amon, trgovinskem ministrstvu Smith, v prosvetnem ministrstvu Morgan Jones, v ministrstvu za narodno blagostanje I.awrence, v notranjem ministrstvu Short, v ministrstvu za Indijo Shiels, v delovnem ministrstvu Lawson, v prometnem ministrstvu Russell, v finančnem ministrstvu Patrick Lavvrence, v vojnem ministrstvu lord de la Var in Shinvvell ter v rudniškem ministrstvu Thurner.
Manjšinski problem
Dr. Stresemann za odgoditev — Zaupna razprava
Pariz, 11. jun. (Tel. »Slov.«) »Petit Pari-sien« poroča, da je angleški zunanji minister Henderson prosil Svet Društva narodov v Madridu, da se ureditev manjšinskega vprašanja še enkrat odgodi, ker se nova angleška vlada še ni mogla poglobiti v ta problem. Verjetno je, da bodo dr. Stresemann, Procope in Dan-durand brez nadaljnjega pristali na ta predlog.
Madrid, 11. jun. (Tel. »Slov.«) Na današnji dopoldanski seji odbora Sveta Društva narodov, ki je bila zopet zaupna, se je ponovno temeljito razpravljalo o vsem manjšinskem problemu. Dr. Stresemann je naglašal, da bi bilo po njegovem mnenju v sedanjem stanju proučevanja
manjšinskega postopka pred Svetom Društva narodov potrebno to vprašanje odgoditi ali pa odstopiti eventualno mednarodnemu razsodišču v Haagu radi interpretacije varstvenih določb in postopka, katerega naj bi se Svet Društva narodov pri tem posluževal. Briand je poudarjal, da je o odgoditvi govoril že kanadski senator Dan-durand, da pa tak predlog ni bil stavljen. Poročevalec Adaci je utemeljeval svoje praktične predloge za zboljšanje manjšinskega postopka. Pripomniti je, da se je romunski delegat Titu-lescu na dopoldanski seji strinjal s predlaganim postopkom in sprejel več praktičnih predlogov brez ozira na načelna vprašanja.
Udržat o vohunski aferi
Praga, 11. junija. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Udržal je danes v senatu poročal o stanju Faloutove vohunske afere. Izjavil je, da je Falout ponudd vohunstvo nemškemu vojnemu ministrstvu. Storil je to, ker je živel v slabih gmotnih razmerah in si hotel s tem pridobiti denarja. Meseca septembra je porabil svoj dopust za to, da se je peljal v Berlin in je tam dobil potni list pod napačnim imenom Jožef Friedlandler. Po dosedanjih poizvedbah si j» pridobil Falout podatke samo v operacijskem oddelku generalnega štaba. Udržal je prepričan, da ni imel soudeležencev, vendar pa se tudi v tej smeri nadaljuje preiskava. Falout trdi, da je za vso svojo vohunsko službo prejel 4000 nemških mark in da pri tem vozni stroški niso vpoštevani. V nadaljnji debati se je ugotovilo, da najvažnejši vojaški podatki niso bili izdani, kakor so to poročali listi.
Briand in Stresemann
Pariz, U. jun. (Tel. »Slov.«) Na današnji dan določeni privatni razgovor med dr. Strese-mannom in Briandom se smatra samo za neobvezno izmenjavo misli, pred vsem o ureditvi reparacijskega vprašanja. Formalnih pogajanj, ali celo kakih sklepov ni pričakovati. O izpraznitvi Porenja morejo sklepati samo vse zased-bene države skupno, za to pa je treba počakati na mednarodno konferenco, ki bo koncem julija in o kateri pravi »Echo de Pariš«, da se bo vršila v Haagu. Nasproti vsem drugim listom smatra »Matin«, da se bosta Briand in dr. Stresemann razgovarjala tudi o saarskem vprašanju, ki se more rešiti samo s pristankom Društva narodov, saarskega prebivalstva in vseh podpisnikov mirovne pogodbe.
Drobne vesfi
Boji v Maroku. V Maroku je zopet pričakovati ofenzivo francoskih čet. Poizvedovalne čete so zadele ob močne nasprotniške sile. Pričakovati je torej v kratkem vesti o važnejših dogodkih.
Aretiran minister. Tantalidis, ki je bil v času diktature generala Pangalosa finančni minister, je bil danes aretiran in obtožen zaradi zlorabe uradne oblasti.
Bruhanje Vezuva. — Ravnatelj observatorija na Vezuvu profesor Maladra je izjavil da se ima vas Terzigno zahvaliti za svojo rešitev samo okolnosti, da se je zadnji dan izbruha začel del lave pomikati ločeno pa zapadnem robu žrela.
Poljski študentovski nemiri so se razširili 1 tudi na varšavsko vseučilišče. Včeraj so študenti navalili na vladno palačo v Varšavi in I razbili vse šipe. Policija je v Varšavi in v ' Poznanju aretirala večje število študentov.
Ugoden potek pogajanj s Poljaki
Belgrad, 11. jun. (Tel. »Slov.«) Trgovinski minister Mažuranlč je snoči priredil v hotelu »Srpski kralj« banket na čast poljski delegaciji. Na banketu so bili ministri Mažuranič, Šverljuga, Jevtič, pomočnik Bakotič in člani naše delegacije. Obenem so bili navzoči vsi člani poljske delegacije na čelu s poljskim poslanikom Babinskim. Minister Mažuranič je nagovoril poljsko delegacijo. Za pozdrav se je zahvalil Babinski. Oba sta poudarjala lep napredek naših dosedanjih trgovinskih pogajanj s Poljsko.
Šef poljske delegacije Doležal je sprejel domače in tuje časnikarje. V neobvezni obliki se je z nijimi razgovarj&l o cilju teh pogajanj. V glavnem je izvajal:
L, 1922. smo sklenili trgovinsko pogodbo na podlagi največjih ugodnosti. Čas je pokazal potrebo sklenitve nove pogodbe, ki bi odgovarjala sedanjemu stanju. Ta pogajanja, ki so se doslej vršila, so potekla normalno. Zaradi tega pričakujemo upravičeno najlepši uspeh. Pogajanja se vršijo na tarifni podlagi, ker hočeta oba pogodbenika čim prej in hitreje z nalogo končati. S poljske strani pride v poštev izvoz rude, premoga, tekstilnih i,n metalurgič-nih izdelkov in drugih. Poudarjal je, da je poljska delegacija prvič v Belgradu. Pohvalno se je izrazil o našem gostoljubju. Ker odpotuje 25. t. m. v Ženevo, morajo biti pogajanja za pogodbo do takrat gotova. Nova pogodba bo veljala eno leto in se bo vsako leto avtomatično obnavljala za eno leto.
GroS Juti j Andrassy umrl
Budimpešta, 11. junija. (Tel. »Slov.«) Grof Julij Andrassy je umrl danes zvečer ob 18 v starosti 69 let po težki ledvični bolezni. Bil je že devet let bolan na ledvicah. Večkrat so ga hoteli operirati, kar pa je vedno odklonil. Danes dopoldne so ga z njegovega posestva težko bolnega prepeljali v Budimpešto. Ker je bilo srce slabo in je bolezen že preveč napredovala, se operacija ni mogla posrečiti.
Zagrebške vesti
Zagreb, 11. junija. (Tel. »Slov.«) Na svobodo so bili spuščeni odvetniki dr. Ivo Poli-teo, predsednik odvetniške zbornice za Slavonijo in Hrvatsko, dr. Širne Pržaj, dr. Ivo Pernar ui dr. Mitad. Bili so aretiram ob pri-
Ljubljanski občinski svet
Včerajšnja seja občinskega sveta se je pričela ob 5. Otvoril jo je župan dr. Puc.
Svojo odsotnost so opravičili občinski svetniki dr. Rožič, Musar, Golmajer, Meze, Turk in Rupnilc.
Župan dr Puo je sporočil v predsedstvenera naznanilu, da je dobil odlok finančnega ministra,
ki ne dovoljuje povišanja letošnjega mestnega proračuna. Zupan l ozirom na la odlok izjavi, da ba treba v proračunu marsikaj črtati, tako ne bo mogoče izvesti raznih javnih naprav, črtati bo treba mnogo postavk v poglavju podpor znanosti in umet-nosti ter v socialni politiki in humanitarnosti.
Poročilo finančnega odseka je podal Tavčar. Občinski svet je soglasno sprejel vse odsekovna predloge, in sicer: sprejmeta se računska zaključka Mestne hranilnice ljubljanske in Kreditnega društva Mestne hranilnice za 1928.
Prvi del poročila gradbenega odseka je podal inž. Dietrich. Vsi predlogi so biti sprejeti soglasno. Zavrnejo se: prošnja Rudolfa Lassnika za spremembo parcelacije, prošnja Ivana Kaslelica in Josipa Koeniga za spremembo regulacije v kat. obč. Gradišče, pritožba posestnikov glede regulacije Poljanskega nasipa, pritožba in prošnja Zalokaria Alojzija proti odldonitvi stavbenega dovoljenja in enaka pritožba Matije Terlepa. Odobri se prošnja Marinkota, Žagarja in Svetela za spremembo regulacije in parcelacije.
Nadaljnje poročilo gradbenega odseka je po« dal prof. jarc. Soglasno so bili sprejeti ti predlogi: zavrneta se pritožba J. Kolarja proti odklonitvi stavbnega dovoljenja za gradnjo lope in enaka pritožba Ljubljanske gradbene družbe. Deloma se ugodi pritožbi Ivana Gregorca proti odstranitvi barake na Bleivveisovi cesii, ki se odloži do konca I. 1929.
Večja debata se je razvila o pritožbi Ivana Marinška proti odklonitvi stavbnega dovoljenja za gradnjo konjskega hleva. Pritožbi je bilo ugodeno in Marinšku se izda stavbno dovoljenje za hlev. Odseku se vme pritožba Vide Forster in Anice Go-gala proti adaptaciji s kavcijsko hipoteko. Zavrne se pritožba Simona Kmeteca proti prepovedi izobešanja reklamne table.
Na vrsti je bilo nato 11 pritožb hišnih posestnikov, večinoma iz Florijanske ulice, proti predpisu prispevka za novo napravljene trotoarje. Ugovarjal je le Dachs, 'rugače so bile vse pritožbe zavrnjene. Le nekaterim pritožbam je občinski svet deloma ugodil za odpis delnega zneska.
Prošnji Marije Kunstler za ukinitev jarka i* naprave kanalizacije se pogojno ugodi.
Gradbeno vodstvo za regulacijo Ljubljanice
K zadnji točki poročila gradbenega odseka je prof. Jarc poročal: >Za pospešitev del regulacije Ljubljanice bi bilo predvsem potrebno, da se zopet oživotvori gradbeno vodstvo, ki bi jAlpravilo elaborat za razpis in oddajo gradbenih del, ki jih je treba še izvršiti. Glavna naloga gradbenega vodstva, bi predvsem bila: Revizija ter eventualna sprememba ali dojKilnitev projekta za še ne izvršena dela ter izdelava tozadevno potrebnih načrtov; proračun gradbenih stroškov za dovršilev še potrebnih gradbenih del za regulacijo Ljubljanice, novo merjenje prečnih profilov Ljubljaničine struge kot podlaga z« proračun stroškov za zemeljska dela.
Vsa zgoraj omenjena pripravljalna dela so neobhodno potrebna za sestavo elaborata za ponovni razpis in oddajo predmetnih gradbenih del ter računam, da bo za izvršitev vseh tukaj, samo na kratko naštetih nalog potreben najmanj rok enega leta.
Da bo moglo gradbeno vodstvo v omenjenem roku izvršiti to nalogo in pripraviti elaborat za razpis in oddajo gradbenih del, mora biti sestavljeno iz sledečega osobja: gradbenega vodje, dveh dodeljenih inženjerjev, dveh risarjev, ene daktilo-grafkinje in enega siuge.
Oblastni izdatki za to osobje in poslovanje pisarne bi bili 300.000 Din.<
Sprejet je bil predlog gradbenega odseka, da se čim prej ustanovi tehnična pisarna za regulacijo Ljubljanice. Otvori naj se tozadevna tehnična pisarna s potrebnim osobjem, mestna občina pa naj takoj votira potreben znesek za vzdrževanje pisarne in istotako naj se obrne za enake prispevke na državo, oblastni odbor in higienski odbor. Predlog je bil soglasno sprejet.
Poročilo personalno pravnega odseka je podal Urbančič. Poročal je o prošnjah za zagotovitev sprejema in za prostovoljni sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo ter o spremembi pravil Mestne hranilnice. Predlogi so bili brez ugovora sprejeti.
Poročilo policijsko - zdravstvenega odseka
je podal dr. Lukan. Občinski svet je sklenil, da se prepove vožnja na Grad, iu sicer: popolnoma z vsemi vozili po ulici od sv. Florijana, razen za one posestnike, ki imajo tam svoja posestva. Po ulici s Karlovške ceste se prepove vsaka poskusna in tekmovalna vožnja z avtomobili in motocikli, pri ostalih vožnjah pa smejo voziti avtomobili le s hitrostjo 6 km na uro. Stroge so naredbe, ki jih je mestni občinski svet sklenil včeraj glede čuvanja higiene, čistosti ter udobnosti v mestu. Prepovedano bo pljuvati po trotoarjih, vežah in tirih tramvajske proge. Dvorišča morajo biti čista. Prepovedano bo metati olupke in papir na ulice. Prepovedano bo razmnoževati živali v stanovanjih. Stranišča, ki nimajo napeljane vode, se bodo morala pogosto raz-kuževati. Prepovedano bo puščati pa nemarnem zaboje za smeti po vežah. Itd. Občinski svet je vse te odredbe sprejel. Dalje bo prepovedano kopanja v Gruberjevem prekopu od Karlovškega do Štepa-njevaškega mostu.
Socialnega odseka poročilo je podal dr. Bohinjec. Potrjena je prošnja Bolniške blagajne za spremembo lastnih pravil. Dalje je občinski svež potrdil pravilnik za okrajne načelnike, to je za bivše »ubožne očete«, ki pa zgube ta svoj dosedanji naslov. Okrajnih načelnikov bo sedaj v Ljubljani 22 po številu.
Pri zadnji točki dnevnega reda je bila na vrsti nadomestna volitev v upravni odbor Mestne hranilnice, mesto odstopivšega dr. Lemeža. Predlagana sta bila mesto njega Miklošič in Hribar. Izvoljen je bil z večino glasov Miklošič.
Sledile so še razne interpelacije ter predlogi. Pri tej priliki je Likozar povedal, da je mestni občini prijavljenih 82 deložacij. Od teh slučajev je prosilo 54 družin mestno občino, naj jim nakaže barake.
Javna seja se je zaključila ob pol 8, nakar se je vršila tajna seja.
Jakopin pripeljan v Ljubljano
Z večernim dolenjskim vlakom je bil ujeti ropar Jakopin pripeljan nazaj v Ljubljano. Orožniki ___ _ _ _	so ga odvedli v Višnjo goro, kjer so ga konfronti-
liki skupščine odvetnikov^ V zaporiT je ostal |	™	1 ^t^tt
bivši narodni poslanec dr. Zanič.
Ukaz, s katerim se odlikuje z redom Sv. Save oziroma Belega orla zelo veliko število hrvatskih industrijalcev, trgovcev ;n gospodarskih funkcionarjev, je Nj. V. kralj danes podpisal.
nega Jakopina po ulicah, je gledalo mnogo ljudi. Jakopin je lep, močan fant in ima zelo ponosno vedenje.
Anton Hafner umrl
Ob 6 popoldne je v bolnišnici umrl Anton j Hafner, druga žrtev nesreče pri Kamniku, o ka-

/ /
aj/e novega
Jubilejne slavnosti
slovenske univerze
Danes popoldne ob 17. uri se bo vršila re-cilacijska prireditev v zbornici univerze.
Spored:
1.	Uvod, kritik g. J. Vidmar.
2.	Pesmi t Srečka Kosovela (recitira g. Lj. Horvat).
3.	Iz svojih del bero: g. Edi Kocbek (pesmi); g. dr. Vlado Bartol (proza); g. Vital Vodušek (pesmi); g. Anton Ocvirk (pesmi); g. dr. SI. Grum (proza); g. Joža Pogačnik (pesmi).
Vsi, ki se zanimate za razvoj in napredek naših akademikov v literarnem delovanju, pridite v obilnem številu!
»v
V četrtek, dne 13. junija bo poleg splošne razstave strokovnega in kulturnega udejstvovanja odprt in dostopen za občinstvo še elektrotehnični inštitut in to od 9.—12. in 14.—18. ure.
Občinstvo vabimo, da si ogleda razstavo!
Strašna železn. nesreča
Konj zavozil v kamniški vlak — Oče takoj mrtev, sinu odrezalo nogo
jih je celo kak mimoidoči prestrašil. Zanimivo je tudi dejstvo, da so poskušali neznani zlikovci v noči od 14. na 15. maja vlomiti pri krojaču Rauchu v Škrilju, kjer je imel Rauch baš tisti čas nekaj dodelanih oblek. Tudi takrat se jim ni vlom posrečil in so bili pregnani. Mogoče je, da se je re-krutirala kaka vlomilska banda, ki bo poskušala tuintam svojo srečo. Orožništvo jih pridno zasleduje.
Uboj na Bledu
Bled, 11. junija.
Snoči okoli 10 je v delavnici mizarskega podjetja Jožefa Stareta na Rečici (Bled 2) v prepiru sunil 15 letni Anton Vovk, rojen v Nemčiji, pristojen na Bled, z ostrim dletom svojega pridnega tovariša-vajenca Horvata iz Jesenic v stegno in mu prerezal žilo-odvodnico. Ko sta z avtom prihitela zdravnik dr. Benedik in župnik Oblak, je ubogemu dečku že odtekla kri Horvat je iz delavnice, kjer je pospravljal, pritekel s klicem: Pomagajte! in se zgrudil pred mojstrovim stanovanjem. Molil je do zadnjega. Lani je pokojnemu dečlcu na Jesenicah v tovarni ubilo očeta.
Strah in trepet Dolenjske - Jakopin prijet
Kaho ie šel drzni ropar v past
Litija, 11. junija.
Po zadnjih treh drznih roparskih vlomih, ki jih je Jakopin izvršil s svojimi tremi pajdaši v svoji rojstni občini Bukovici, je prevzel vodstvo nad vse zasledovalno akcijo major orožniškega poveljstva v Ljubljani g. Dekval. Vse orožniške postaje v okolici, kjer je Jakopin strahoval ljudi, so bile pojačene. Vsa akcija pa se je vodila iz Št. Vida pri Stični, kjer je bil sedež orožniške komande. Že prva poteza, da so aretirali starše Jakopina, je bila izvrstna, ker potem ni imel Jakopin nobenega, ki bi mu skrivaj nosil hrano, dajal skrivališča ter nujne informacije. Orožniki, ki so bili noč in dan na straži, so Jakopinu sledili in mu onemogočili vse izhode. Na ta način so Jakopinu postala tla v domačih hribih prevroča. Njegovi prijatelji se mu niso upali dajati skrivališč in hrane, tako da niu ni preostalo ničesar drugega, kot da preloži svoj tolovajski posel v druge tuje kraje. Posrečilo se mu je, da se je zmuznil iz obroča in je v ponedeljek mahnil preko savskih hripov na Zidani most, kjer je ob 8 zvečer popolnoma neženirano sedel v kupe II. razreda. Ze po zunanjosti Jakopin ni spadal kot potnik v II. razred in so ga na podlagi opisa po brazgotini na nosu tudi takoj spoznali Železniška policija je bila opozorjena na sumljivega potnika. Aretacija se je izvršila na prav zanimiv način. Železniška policija je fingirala pri Jakopinu samo pregled vozne karte, mu odvzela orožje ter ga odvedla v urad železniške policije na postaji. Tu ga je od zadaj objel detektiv in Jakopin je bil aretiran. Jakopin je ob aretaciji dejal: »Gospodje, srečo imate, da ste me na tako zvit način dobili v pest, ker drugače bi postreljal vse, ki bi se mi približali.« Z jutranjim brzovlakom je bil Jakopin odpeljan v Ljubljano. Njegove pajdaše še iščejo orožniki po dolenjskih hribih in bodo vsi aretirani. Izdala jih je stara Jakopinka pri zaslišanju. Ljudje, ki so roparju Jakopinu in njegovim pajdašem dajali skrivališče ter hrano, se H strahu pred zasledovanjem sedaj sami prijavljajo oblastem. Jakopina so podpirali deloma iz strahu pred njegovimi grožnjami, deloma pa zato, ker jih je Jakopin bogato nagrajeval. Nepojasnjeno je samo še to. kam je Jakopin skril svoj plen in denar, ki ga je naropal. Po končani preiskavi v Ljubljani bc Jakopin prepeljan najbrže v Novo mesto, kjer ga čaka pravična in ostra sodba. Dolenjski kmetje pa se bodo oddahnili od strahu in bodo zopet prosto dihali, ko bodo zvedeli, da je nevarni »Pum-per< v luknji.
O aretaciji Jakopina smo prejeli še sledeče poročilo:
Zidani most, 11. junija.
Snoči se je na Zidanem mostu varnostnim organom po zaslugi vestnega in izvežbanega našega orožnika posrečilo prijeli zloglasnega rokov-njača in vlomilca Jakopina ali po domače »Pumpra*.
Proti večeru je prišel peš preko Radeč iz Krmelja in Št. Janža mlad, elegantno oblečen človek, ki si jo na postaji na Zidanem mostu kupil vozni listek drugega razreda do Ljubljane. Hotel se je odpeljati z večernim vlakom. Sedel je že ko-
modno v kupeju II. razreda. Na postaji na Zidanem mostu, pa je bil med drugimi potniki tudi orožnik gospod Toplak, ki se mu je mladi in elegantno oblečeni gospod zazdel sumljiv. Mladi človek je namreč na nosu imel brazgotino, prav tako, kakor je popisana brazgotina roparja Jakopina. Gosp. Toplak si je zato tujca natančneje ogledal in kot izkušen bivši orožnik nedvomno ugotovil. da je elegantni potnik — Jakopin sam!
Tako je stopil g. Toplak k železniški policiji ter tam povedal, da sedi v kupeju II. razreda, v vlaku, ki se bo pravkar odpeljal v Ljubljano, Jakopin. Organi železniške policije so takoj stopili v vlak in pozvali tujca, naj se legitimira ali pa saj pove, kako se piše. Na vprašanje, kdo je, je tujec odgovoril: »Pišem se Košičlc Ta legitimacija organom železniške policije ni zadostovala. Zato so ga površno preiskali. Uspeh te nagle preiskave je bi! za »Košiča< katastrofalen Našli so pri njem nabit samokres, dva ostra noža in žepno svetiljko. To orodje, najdeno pri brzi preiskavi v vlaku, je zadostovalo, da je železniška policija napovedala »Košičut aretacijo.
Odpeljali so ga v zapore železniške policije, kier so izvršili na njem natančno preiskavo in ga zaslišali. Našli so pri njem še 3000 Din gotovine in nekaj manjših dragocenosti: ostanke njegovih ropov. Pri zaslišanju je bilo dokazano, da imajo v rokah roparja Jakopina.
Poklicani so bili orožniki, ki so danes zjutraj Jakopina odpeljali v ljubljanske zapore.
Ljubljana, 11. junija.
Danes dopoldne so pripeljali v ljubljanske zapore proslulega roparja Jakopina, ki so ga orožniki aretirali na Zidanem mostu. Po kratkem zaslišanju je orožniška patrulja, ki so jo tvorili večinoma orožniki iz ljubljanske okolice, odvedla Jakopina na Dolenjsko, kjer se bo na licu mesta njegovih zločinov vršila preiskava.
Koledar
Sreda, 12. junija. Janez Fakund — Jutri: Anton Padovanski.
Osebne vesti
■fr Odlikovanja Rdečega križa. Za zasluge, ki so si jih pridobili za organizacijo Rdečega križa, je Glavni odbor v Belgradu podelil visoka odlikovanja tudi nekaterim funkcijonarjeni v Sloveniji. Prejeli so najvišje odlikovanje, križec, gosp. mestni fizik ljubljanski dr. Mavricij Rus, član oblastnega odbor Rdečega križa, gosp. Josip Me še k, blagajnik oblastnega odbora Rdečega križa in gos [»d dr. Boštjan Erath, predsednik krajevnega odbora Rdečega križa v Guštanju, med tem ko sta prejela drugo najvišje odlikovanje, srebrno kolajno Rdečega križa, tajnik krajevnega odbora v Guštanju gosp. Rajko Kotnik in predsednik Podmladka Rdečega križa v Mariboru gospod profesor Fran F i n k.
■fr Poročita se danes v šmartnem v Tuhinju g. Joško Javornik, posestnik in trgovec na Krki pri Stični, z gdč. Anico Svelličevo, učiteljico v Zagrad-
Včeraj popoldne sla se peljala oče Janez in sin Anton Hafner s semnja v Kamniku nazaj domov proti Kranju. Blizu Kamnika križa cesto železniška proga. Ravno ko sta privozila do tega križišča, je pripeljal mimo vlak iz Ljubljane, ki prihaja okrog 4 po]x>ldne v Kamnik. Ker najbrže nista dovolj pazila, sta zavozila naravnost v vlak, ki je prevrnil voz in razmesaril konja. Lokomotiva je očeta zadela tako nesrečno v glavo, da mu je prebila lobanjo. Bil je takoj mrtev. Sinu pa je odrezala levo nogo. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v ljubljansko bolnico.
zelo dvignile njegov ugled med urejenimi Rabi-jati. Bila je lepa noč in prej nismo šli spat, dokler nismo zapeli starokranjski »pret pa ne gremo dam«. Zjutraj, ko smo vstali, se je iz temnega morja pomolil že Žibenik, lepo v pol-kroglo komponirano mesto kakor iz belih domin sestavljeno. Vrveli smo v stolnico, lepo renesančno stavbo nekaj mešanega stila, videli lepo klesani baptisterij itd., in že so nas dame vlekle gledat slapove Krke. Imeli smo ravno toliko časa, da smo videli, da je Krka zelena in slapovi beli, pa smo že drveli v avtomobilu nazaj. Trogir je pokazal lepe benečanske leve, trdnjavo, stolnico in najzanimivejši dalmatinski plastični spomenik iz romantike, Raduanov por-tal iz 1. 1240. Avtor je bil, kakor so vsi dalmatinski kiparji virtuoz obdelave marmorja. Prav slikovito mesto Trogir, posebno lepo paradira fasada beneškorenesančne palače Cippico, zanimiva je tudi cerkev sv. Dominika iz XIV. stol., ki ima lesen strop. Po Dalmaciji je v cerkvah cela množica lepih benečanskih slik, ki pa še nikakor niso agnoscirane, ker se tamkajšnji raziskovalci bolj bavijo z arhitekturo, antiko itd. kakor s slikarstvom. Bila bi lepa naloga za umetnostne zgodovinarje, če bi preiskali vse te tako zvane Veronese, Palme, Tiziane, Bassane, Pordenone itd.
Z nami so hodili tudi neki Berlinčani, prav prijetni ljudje. V Splitu nas je dobil v roke zgovoren domač ciccrone, ki je napol Slovenec. Sploh nam je tam marsikdo slovenski odgovoril na slabo ljubljansko hrvaščino. Uradništva je veliko našega tam. Cicerone nas je povedel v osrčje DiokTecianove palače, pokazal monumen-talno, očrnelo stebrovje peristila, med katero občina ne dovoli Meštroviču postaviti Grgurja Ninskega (čisto prav!), dalje mavzolcj-stolnico, krstilnico, bivšo Cevsovo celo, kjer kažejo sedaj lepe reliefe hrvatskega kralja iz IX. stoletja Videli smo še Porta aurea itd., pa nas je avto peljal v Solin. Tam so številne starokrsčanske bazilike, terme itd. iz obzirnosti do arheologov pustile še svoje tlorise v zemlji, odkrite kripte so še polne kamenitih sarkofagov, napol razbitih, ker so v njih lumpjc iskali zlata. Med raz-
valinami, odbitimi stebri, rasto agave, oljke, la-vor, se pase živina, otroci iščejo mozaičnih kamenčkov in jih prodajajo tujcem. Na gričku se beli Buličev tuskulum, nedaleč proč stoji njegov sarkofag v starokrščanskem stilu z napisom: Hic iacet... peccator magnus. No ja. . V tu-skultt so nas proglasili za ljube goste in nam dali takšne črnine, da se je bliskalo. Lacrimae Bulicianae. Gospa dr. Piffke iz Berlina je bila navdušena, ostali smo pa zopet hoteli urezati »Pret pa ne gremo...«, toda morali smo nazaj v Split. Naše dame so odnesle za spomin na Solin cel vagon gramoza v žepih odtod in iz torbic so jim gledale agave in aloje s koreninami vred. Jaz ne bi pustil več Slovenk tja, odnesle bi vse kamenje. In še nečesa ne smem pozabiti: brkatega oskrbnika, ki govori Litinski kakor kak kanonik! V Splitu smo ugotovili, da stanujejo domačini noč in dan na korzu, da imajo ženske okus za modo in šli potem gledat na Marjan Split od zgoraj dol, s trudom zasajene pinije ter v mraku kramljajoče parčke na klopicah pod njimi. Sta je London prema Splitu-gradu! Ej, tiste šetajoče se mase na razsvetljenih obmorskih korzih, mlačne noči — to je jug! — Drugo jutro smo malone zaspali Kor-čulo Rab, Trogir, pa Korčula, to so trije tihi, kameniti biseri," kamor bi šel sin človekov spočit živce poleti. Ne vem, zakaj za Korčulo ni nobene propagande? Kopališče, gozdovi, originalno, starinsko in slikovito mestece, še povsem neskvarjeno, kakor ga je Bog dal nekoč v XIII. stoletju! Sveti mir je tam doma, v ozkih, senčnatih ulicah.
Grede v Dubrovnik smo se ustavili za pol urice še marsikje. Nekje nas jc kapitan opozoril na vino dingač, ki smo ga potem malo analizirali. Gospodu Aču jc bil tako všeč, cla jc ob njem zložil pendant h Kogojevi zadnji operi. »Šekaste mačke«. In smo sc pripeljali v Gruž, deželo datlovih palm, agav, ki cveto samo enkrat in potem pomrjo. Svet, kakor da so ga slikarji ustvariii, toda, škandal, dež nas je moči! ves dan, ko smo pretikali dubrovške cerkve in se vozili na Cavtat gledat Mcštrovičev mavzolej Dubrovčani so najpočasnejši ljudje sveta,
Dognano je na podlagi znanstvenih izjav in neštetih praktičnih poizkusov, da zavzema higijenični, t.j. preprečujoči, de-sinficirajoči in zdravilni učinek zobne vode Odol vedno večji in globlji obseg ne samo na zobe, usta, bezgavke, grlo itd., ampak indirekt-no tudi na celoten organizem.
cu. Poroča ju nevestin stric gosp. kanonik Mihael Opeka. Obilo sreče!
•fr Himen. V farni cerkvi v Celju se jo poročil g. Maks Beloglavec, šolski upravitelj v Raz-borju, z gospodično Drago Krajnčevo, učiteljico pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. Bilo srečno.
■fr V naše državljanstvo so sprejeti: Terezija Bcnzan, usmiljena sestra iz Radeč; Cirila Maurič iz Ljubljane; Alojzij Babka, trgovec iz Ljubljane in Drago Puc, abiturient iz Ljubljane.
Ostale vesti
•fr Nekateri nimajo plačanega »Slovenca« šc za par preteklih mcsecev. Najvljudneje prosimo, naj nam zaostalo naročnino takoj poravnajo, da ne bo neprijetnega ustavljanja in s tem nepotrebnega razburjanja. Vsi zaostali naročniki so dobili v zadnjem času listu priložene položnico.
■fr Odličen uspeli našega rojaka pri konjskih tekmah. V Karlovih varih so se vršile od 18. do 22. maja mednarodne konjske tekme v skakanju in dre-suri. Sodelovali so poleg Cehov Nemci, Avstrijci, Madžari, Poljaki itd. Iz naše države je sodeloval eden naših najboljših jahačev olimpijski tekmovalec Vladimir Seunig, šef dvorne konjušnice. G. pod-f>olkovnik si je že v mnogih mednarodnih fekmah priboril prva mesta. Tako je tudi s konjem Senjanin Ivo na omenjeni tekmi v Karlovih varih dobil prvo
fr Pri bledi, sivorumenkasti barvi kože,
utrujenosti oči, slabem počutku, zmanjšani moči za delo, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo sc svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-Josef«-grcnčice. V zdravniški praksi sc uporablja »Franz-Josei«-voda največ zaradi tega, ker na mil način odstranja. vzroke mnogih bolezenskih pojavov. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
pravo nasprotje živahnim Splitčanom. Ima vremena, si mislijo in puste ljudi čakati, zapro pa vse, kar se da, samo da tujci čakajo na ključe. Z malone »brahialno« silo smo si morali pomagati dalje, če smo hoteli videti ccrkve, znamenite romanske dvoriščne hodnike, Tizianovo Magdaleno, živčnobolncga arhivarja v Dvoru, ki je bil edini človek, ki nas je nahrulil tisti teden. Potem na Cavtat. Položaj mavzoleja, ki se beli na griču nad lepo obkrožajočim ga mestom v dolini, je impozanten, umetnina pa žal, ne napravi več posebnega vtisa. Tako hitro so se okusi in stili menjavali v naši razbiti dobi, da je umetnina zastarela, preden je bila dovršena. In potem ta neoromantika, neoantika, neo... Škoda, grda rjava rja razjeda snežnobeli marmor v pegah.
Drugi dan so nas spravili v Boko, ki nas je kljub mrklemu vremenu slovesno razpolo-žila. V Ercegnovem je v parku ugotovil doktor Kun lepo kaktusovo zelenje in z iglo pripete pomaranče na limonovih drevcsili. Tujccm vzbujajo tudi take reminiscence na pesem o Mignoni. V Kotorju je pol družbe oddrdralo v taksijih na Cetinje (150 Din) gledat črnogorsko meglo in izpod nje kukajoče fundamente Lov-čena. Drugi smo nosili dežnike po Kotorju, videli katedralo sv. Trifona, eno najstarejših cerkev Dalmacije, ki še hrani ostanke iz IX. stol., v zlati posodi pa tudi šc glavo sv. Trifona, in v srebrne roke in noge vdelane njegove kosti. Ko je drugi del družbe prišel nazaj, je pripovedoval o strminah, ovinkih, živcih in nam prinesel albanskih cigaret.
Potem jc šlo dva dni nazaj. Ravno prav, šest dni, ravno smo si zopet zaželeli videti staro Ljubljano. Živci so se v morski sapi lepo spočili, obrazi dobili lepo patino, napredovali smo v umetnosti, sc dobro zabavali in končno ustanovili klub Slovenskih delfinov in pešekanov. Izlet se izplača. Drugo leto gremo letovat na Rab, Dubrovnik, Korčulo. Vi drugi nam pa sledite. Videli boste od sile katedral in portalov, jedli broncine in jastoge, in jih zalivali s črnino in prišli razvedreni in navdušeni domov
Quidam.
Koristno delo šolarjev
Sv. Miklavž pri Ormožu, 10. junija.
Spomladi se je v vsej okolici pojavilo toliko hroščev, da skoro ni bilo drevesa, ki jih ne bi bilo polno. Uničili so že mnogo cvetja in bi ga gotovo uničili domalega vse, ako jih šolarji na vzpodbudo učiteljstva ne bi začeli uničevati. Otroci so se z veseljem lotili dela in so naravnost tekmovali med seboj. Poparjene hrošče so prinašali v šolo, kjer so jih pod nadzorstvom učiteljstva prešteli. Na ta način se je ugotovilo, da so šolarji uničili 87.718 hroščev. Največ jih je uničil četrti razred in sicer 23.592, na drugem mestu pa je tretji razred s 23.243 hrošči. Posebej zasluži priznanje ivan Štrucl iz četrtega razreda, ki je sam poparil 10.005 hroščev. Razen tega so uničili šolarji do 50.000 hroščev, ki zgoraj niso všteti, ker jih niso prinesli v šolo. Na ta način je bilo uničenih nad 130.000 hroščev. Ker se je to zgodilo, preden so samice izlegle jajca, jc delo šolarjev neprecenljivo.
Vlomilci na Kočevskem
Stara cerkev, 10. junija.
Vlomilci poskušajo zadnje čase svojo srečo tudi pri nas. Pretekli petek so opazili domači v hiši trgovca Grimsa, da so tatovi poskušali s silo vdreti skozi okno v trgovino. Razkopali so nekaj zidu, da bi odvrgli zaprta polkna. Vrtali so tudi naprej, vendar pa se jim ni posrečilo, da bi udrli skozi okno, ker so povrhu vsega na oknu še močne železne vitre. Ker bi porabili zato preveč časa, so raje opustili svojo namero in izginili. Mogoče
Teden dni v Dalmaciji
Neko ljubljansko društvo je nedavno izle-telo v Dalmacijo gledat morje, galebe in delfine, se parit na solncu radi dalmatinske patine, pravzaprav pa konstatirat, kako in kaj je tam z umetnostjo. Kakor nalašč je Jadranska plovba za takšne ljudi ustanovila posebno izletniško linijo. Z lepo belo pleskano »Salono« se iz Su-šaka potegneš do Kotorja in nazaj v prvem razredu za 1700 Din (II. r. 1400 Din), ogledaš si pa z eno besedo vse, kar treba: morje, ladjo, kapitana, jedilne liste, dalmatinske čepice, dingač, prošek, in razne »vodice«, cel kup katedral in portalov in benečanskih levov, ponarejene Dalmatince iz Prage in Berlina ter slovensko kolonijo na Rabu s slovenskim konzulom vred. Z eno besedo, vse. Nad posfrežbo, jedilnimi listi in čistočo na »Saloni« smo kar strmeli. Nemci, ki so se vozili z nami, so bili tudi od sile zadovoljni in delajo živahno propagando za Dalmacijo, da bi odvrnili svoje rojake in njih kapital od Italije.
Na »Saloni« smo se hitro udomačili. Ko smo obsedeli vse klopi na med, pod in nadkrovu po vrsti, nehali govoriti o Kolumbu, morski bolezni in Titanicu, — tak diletantizem uganjajo vse kopne miši prvič na morju — smo pasirali Crikvenico, naše največje kopališče. Tam polega na sipi cel Babilon damskih kopalnih kostumov, moli v solnce z vazelinom pomazane ude in na-pravlja vtis poletne vročine. Senj nam je pokazal svojo zverinsko in zgodovinsko burjo, svoj monuincntalni Nchajev grad in zvečer nas je sprejel na Rabu slovenski konzul. Na Rabu, pravim, se počutiš kakor kje v Zvezdi na vrtu. Sami Slovcnci. Pečajc sc z lenobo, zapravljanjem in vsakovečernim lovom na morskega mačka. Nekaj entuziastov nas je v temi letalo okrog stolnice iz XIII. stoletja; s svečo smo si ogledali rabskega Tiziana, ki pa je imel smolo, da je nastal pol stoletja po avtorjevi smrti. Tudi praškobenečan-ski stil hotela Praha nam bo ostal v spominu. Mlačneže je potegnil seboj uslužni konzul in jim temeljito razkazal oštarijc. Ob odhodu ladje smo konzulu priredili živahne ovacije, ki so
Med. univ,
dr. France Pavločič
specijalist za zobne in ustne bolezni, se je preselil in ordinira sedaj redno vsak delavnik od 8 do 12 in od 14 do 18 v Ljubliani, Pražakova ulica št. 11, I. nadstropje, poleg Miklošičeve ulice.
nagrado v težki mednarodni dresurski skušnji in je bil tudi zmagovalec v tekmi inozemcev.
ir Most čez Savo v Soteski na oblastni cesti Bled—Bohinj je iz ozirov javne varnosti od 9. t. m. naprej zaprt za vsak promet.
ir Logarjeva ali Logarska dolina. Ta naš prekrasni kos zemlje še danes nima stalno določenega imena. Ce se imenuje po posestniku Logarju, kar je najbolj verjeUio, potem je to Logarjeva dolina, ne pa Logarska dolina, kakor bi se morala imenovati n. pr. dolina po posestniku Turku Turkova in ne morebiti Turška dolina. Naj se torej stvar do->tem dosledno izpelje v stalno uporabo, je. Pi
zene in pol Ne
ir Netočno poročanje. Prejeli smo: Nekateri časopisi dosledno poročajo o številu slučajev živalskih kožnih ali nalezljivih boiezni, dočim izkazuje Uradni list vedno le število zakužemh dvorcev, kar je bistveno nekaj drugega. Kužne ali nalezljive bolezni navadno nastopajo v posameznih dvorcih mnogoštevilno in redko kdaj v posameznih slučajih. Zato je število slednjih mnogo višje nego pa število dvorcev.
ir Slike na platno, laški fabrikat, prodajajo agenti po deželi; kar preplavili so deželo. Čuvajte se, g. sobratje, kaj takega kupiti. Ljubljanski umetnik je imenoval to robo »kič«, pa je še predobra ta označba. Naravnost gorostasno je, kaj nabavljajo b agenti! — Duhovnik, ki se je v jel!
ir V Uradnem listu od 1. junija 1929 je objavljena Uredba o konvenciji med kraljevino SHS in kraljevino Madžarsko, s katero se ukinjajo omejitve glede izvoza depozitov, o reguliranju vprašanj, ki se nanašajo na pupilarne in skrbstvene blagajne, in izvestnih vprašanj o varstvu in skrbstvu, nadalje uredba, ki se nanaša na ureditev prejšnjih pogodb o zavarovanju za življenje, sklenjenih v madžarskih ali avstrijskih kronah in na vzajemno postopanje s privatnimi zavarovalnimi podjetji in konečno uredba o ureditvi vprašanj glede imovine županij, mest in vasi. razdeljenih z mejo, ki je bila določena [>o trianonski pogodbi.
ir Darovi za pogorelce. K zbirki pri g. velikem županu ljubljanske oblasti za pogorelce so prispevali nadalje: Gg. dr. Herman Pleinert, avstrijski konznl v Ljubljani. 500 Din (za Kočevsko Reko), Janda Galle Roza v Ljubljani 100 Din, Jenko Avgust, pekarna v Ljubljani, 200 dinarjev; Hribar Dragotin, tovarna pletenin v Ljubljani, 500 Din; Kosler Josip v Ljubljani 1000 Din (za Kočevsko Reko), Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani 500 Din, Kolinska tovarna v Ljubljani 500 Din, zbirka pri mestnem županstvu v Kranju 1045 Din, zbirka župnega urada v Št. Joštu pri Kranju 550 Din. Doslej skupaj 5.195 Din.
* Nagrobnice. Za moški zbor priredil Franc
Marolt. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezanemu izven lu 20 Din, broširanemu 16 Din. Pesmarica v obliki žepne izdaje, ki je izšla že v tretjem spremenjenem natisu, vsebuje 20 najlepših nagrobnic naših in tujih skladateljev. Na koncu so pridejani še responzoriji, ki se odpevajo pri pogrebnem obredu in psalm »Miserere«, ki se poje pri mrtvaškem sprevodu. Priporočamo to lepo pesmarico vsem pevskim društvom kakor tudi posameznim pevcem, najtopleje.
ir Prezgodnje staranje gospodinj so često posledice prevelikega napora na dan pranja. Iz tega razloga so milijoni gospodinj z veseljem segli po pomožnem sredstvu, katero z iznajdbo zajamčeno neškodljivega samodelujočega pralnega sredstva »PERSIL« znatno olajša pranje.
ir »Schulz Univerzal« tehtnica je najboljši varuh Vašega blaga in denarja. Zahtevajte brez-obvezno ponudbo ali po6et zastopnika. Jugo Schulz d. z o. z. v Ljubljani.
Ljubljana
Nočna služba lekarn
12. junija opravljata nočno službo Bohin-čeva lekarna na Rimski cesti in Leustekova na Resljevi cesti.
O Srebrno poroko obhaja danes gospod Adolf K nebi z gospo soprogo Karolino. Obenem praznuje tudi 25 letnico, odkar je prevzel trgovsko tvrdko Alojzij Pauschin v Wolfovi ulici. Čestitamo!
0 Poravnava starega spora. Včeraj bi se imela pred tukajšnjim deželnim sodiščem vršiti zanimiva tiskovna pravda o medsebojnih tožbah ministra in poslanika na razpoloženju g. Ivana Hribarja in bivšega deželnega glavarja gosp. dvornega svetnika Franja Šukljeta Preden se je razprava pričela, je predsednik senata vss. Mladič sprožil misel o poravnavi, češ, da sta oba stara gospoda, ki imata vsak svoje zasluge za narod, radi tega bi bilo najboljše, če bi se ta dolgi spor, ki je že itak pozabljen, lojalno poravnal. Po dolgem pogajanju se je res dosegla poravnava s primernima izjavama, s katerima je varovana čast obeh strank in ki bosta še objavljeni. G. ministra Hribarja je zastopal dr. Tekavčič, g. dvornega svetnika Šukljeta pa dr. B r e j c.
O Stolna Vincencijeva konferenca sv. Nikolaja v Ljubljani priredi v nedeljo, 16. t. m. izlet v Stično na Dolenjskem. Iskreno vabimo vse delavne člane tudi ostalih ljubljanskih konferenc, da se izletnikom pridružijo. Udeleženci-člani konference vzamejo s seboj lahko tudi svoje domače obojega spola. — Odhod iz Ljubljane (glavni kolodvor) z vlakom ob 7.80, v Stični sv. maša ob 10. Po maši ogled samostana za moške udeležence, opoldne navadno kosilo v gostilni ter prijateljski razgovor. Po popoldanskih večernicah peš sprehod v Višnjo goro, tamkaj kratek odmor ter ob 19.20 povratek v Ljubljano. Udeleženci, ki reflektirajo na kosilo, naj naikasneje do prihodnjega petka dopoldne javijo število udeležencev: ali v karita-
Preskrbite se s kurivom!
Z ozirom na slab« izkušnje v letošnji tirni priporočamo cenjenim naročnikom, da pravočaano naroče kurivo pri svojih dobaviteljih.
ttvni pisarni v MarijaniMu ali pri vratarju v Križankah.
© Koncert v Delavski »borniei bo priredil v soboto 25. t. m. ob 8 zvečer akademski pevski »bor v Ljubljani. Koncert je namenjen delavcem in nameščencem iz Ljubljane in okolice. Sjiored koncerta je isti kot je bil izvajan v Celju in Mariboru in predsnočnjim v Ljubljani v »Unionu«. — Vstopnina je minimalna in za pokritje režijskih stroškov. Sedeži po 10 in 5 Din, stojišča po 2 Din. Pred prodaja vstopnic je v knjižnici Delavske zbornice in pri delavskih strokovnih in kulturnih organizacijah. Istotam se dobe sporedi. Delavci, udeležite se koncerta!
O Nesreča v umika na Rakovniku. V Rakov-niški ulici se je pripetila včeraj okrog 4 popoldne težka nesreča. 20 letni Anton Koščak, hlapec pri Leopoldu Kosu v Ciglarjevi ulici je peljal z dvo-vprežnim vozom pesek na Rakovnik, kjer zidajo neke hiše. V Rakovniški ulici je hotel skočiti na voz. Stopil je na trikelj, se spodtaknil ter padel pod voz. Kolo voza je šlo črezenj in mu zlomilo desno nogo v stegnu, tako. da se je izpod kože prikazala kost. Nesrečnega in v groznih bolečinah se zvijajočega hlapia je rešilni voz prepeljal v bolnišnico.
0 Ljubljanska senzacija je tedaj razstava prekrasnih dalmatinskih ročnih deL Turjaški trg 4.
Obiščite.	, ,
© Članstvo ljubljanske strelske družine se obvešča, da' se prično v nedeljo, dne 16. junija t. L redne strelske vaje. — Zbirališče članstva ob pol 9 dopoldne na vojaškem strelišču na Joienjski cesti — Istotam se sprejemajo tudi prijave novih članov, ki žele pristopiti v družino. —Pridite polr noštevilno na strelišče.
0 Kopališče na Ljubljanici se otvori danes
dopoldne.	„ ,
O Razglas. Pri pregledu Gruberjevega prekopa se je ugotovilo, da so bile v preteklem letu občutno poškodovane njegove brežine Tako so kopalci n. pr. v Štepanji vasi nasproti Povsetovs go-
stilne fzruvali iz šlearpe na levem bredu kamenje, iz katerega so postavili skakalnico. Opozarjam, da je vsako poškodovanje vodnih zgradb nedopustno in kaznjivo in da bom prepovedal, kopati se v prekopu, če bi to svarilo ne zaleglo. — Okrajni glavar za ljubljansko okolico: dr. Ferjančič s. r.
© Dan nezgod. V ponedeljek se je v Ljubljani pripetilo razen mnogo manjših še pet težkih nesreč, o katerih smo o treh poročali že včeraj. Na celovški cesti blizu cerkve se je zadel avto izvoščka K. M. z blatnikom ob 16 letnega mizarskega vajenca Alojza Šlajpaha iz št. Vida, ki je peljal z vozom pohištvo z velesejma. Šlajpah je dobil večjo poškodbo na nogah. Šofer, ki je sam zakrivil nezgodo, je prepeljal Šlajpaha v bolnišnico. Tu so fanta obvezali, nakar ga je šofer odpeljal domov v Št. Vid. — Na Poljanski cesti, pred vojašnico kralja Petra, sta trčila v voz neke mesarice dva kolesarja hkrati, ki sta se hotela vozu izogniti. Eden od kolesarjev, nek poročnik, je pri padcu dobil težje poškodbe in je omedlel. Na pomoč so pritekli vojaki, ki so poročnika prenesli na nosilniei v vojašnico, odkoder ga je v garnlzijsko bolnišnico prepeljal vojaški rešilni avlo.
O Tujski promet v Ljubljani. Meseca aprila je dalo pri ljubljanski policiji vidirati svoje potne liste 218 tujcev, meseca maja pa 381. V mesecu aprilu je dobilo pri policiji potne liste, oziroma je dalo potne lisle podaljšati 546 domačinov, v mesecu maju pa 778. Od teh je potovalo največ v Italijo in v Avstrijo, nakar slede druge evropske države. V Argentino so potovali trije, v Kanado eden in v Zedinjene države eden.
© V šupe vlamljajo. Razne šupe in skednji po okolici mesta so zelo izpostavljene vlomilcem in tatovom. Včeraj so posestniki prijavili kar troje vlomov v šupe. Tako so tatovi vdrli v Jerančičevo šupo na Ilovici in odnesli 250 Din vredno lestvo. Dalje so tatovi vlomili v Župančičevo šupo na Vil-harjevi cesti in v meslno šupo pri gramozni jami. Odnesli niso nič, pač pa so pokvarili zapahe.
Berač Zdešar pred porotniki
ZADRUGA TRGOVCEV S V LJUBLJANI
KURIVOM
Ljubljana, 11. junija.
Senatu predseduje višji sodni svetnik dr. Kai-ser, votanta sta dež. sod. svetnik Avsec in sodnik Merala. Zapisnikar Pance. Državno tožiteljstvo zastopa dr. Felacher.
Pred porotnike je stopil Zdesar Franc, rojen 1876 v Belem, občina Polhov gradeč. Mož je bil že kaznovan, preživljal se je zadnji čas z beračenjem ter je stanoval v Ljubljani na Karlovski cesli 10. Zdešarja zagovarja dr. Krejči.
Današnji dan je pomenil senzacijo tega porotnega zasedanja. Zanimanje za razpravo je bilo ogromno ter so se zanjo izdale vstopnice. Vse levo krilo porotne dvorane so zasedli gojenci orožniške šole v Ljubljani.
Na mizici pred senatom stojita dva stara, z usnjem obšita cekarja, na tleh j>a stoji velik zaboj, iz katerega mole stare cunje, palice, čez zaboj pa je položen kratek, neroden kol — vse last obtoženca, tedaj eorpora delieti.
Zdešar je srednjevelik mož, živahen, tipičen, ima razkuštrane lase in brado. Mirno sedi na klopi, brezbrižno mežika z malimi očmi — prav nič ga ne izdaja, da bi se v tej koži in v teli razcapanih cunjah, ki so obešene na njem, skrival zločinec In vendar je Zdešar obtožen zavratnega roparskega umora
Javnosti je slučaj znan. Leta 1924. je bilo, ko so našli pod Liinbarsko goro mrtvo žensko, Sever Jero iz Savel j. Vsi znaki so kazali, da je bila pokojna umorjena. Kdo pa bi bil morilec, ni bilo znano. Pač je doslej že 11 različnih osumljencev odgovarjalo pred sodiščem za ta zločin, toda pravega krivca doslej še niso našli. Današnji obtoženec je tedaj 12.; trdijo, da je bil on tisti, ki je z vso gotovostjo spremljal usodni dan Severjevo skozi Moravče proti Krašnji. To trdijo mnoge priče, zlasti Papež Ivan, ki je kritičnega dne srečal Severjevo in njenega spremljevalca. Papež je tudi lani pred Unionom Zdešarja spoznal kot tistega, ki je tedaj Severjevo spremljal. Na podlagi njegove izjave so Zdešarja aretirali, ki od tedaj sedi v preiskavi.
Zagovor.
»Ste krivi?«
»Ne!<
»Niste vi to storili?«
»Ne! Jaz nisem zmožen kaj takega.«
»Se niste še nikdar tepel. Nikdar nikogar poškodovali?«
»Nikdar nikogar.«
Obtoženec popisuje svojo mladost. Oče mu je bil posestnik Sedem otrok je bilo pri hiši, on je moral zato kmalu od hiše. Dve gimnaziji je zdelal, v tretji je padel. Potem je razprodajal žganje. Nekaj časa na Glincah in na Viču. Po vojni je začel beračiti, ker mu je zmanjkalo denarja za »kšeft« z žganjem.
»Torej vi niste umorili Jere Severjeve?«
»Ne, nisem. Meni se vse tako zdi, da so vse priče in vsi otroci našuntani, da pričajo zoper mene.«
»Pravijo, da vas dobro poznajo vsi. Po hoji, po obnašanju, po pleši na glavi, po raznih drugih znakih.«
»Takšne znake imajo tudi drugi ljudje.«
»Ljudje pravijo, da ste bili sila pobožni. Radi ste molili, kamor ste prišli prosit.«
»Seveda, molil sem že. Pa ne preveč. Poklekal nisem na tla, tudi rok nisem dvigal kvišku, kot trdijo ljudje.«
Zdešar nato na predsednikovo zahtevo napravi majhen sprehod po dvorani. Hoja mu je lahka, gibajoča sem in tja. Ima nekoliko krive noge. Zdešar pove, da ima eno nogo krajšo od druge, zato nekoliko šopa.
Potem mora Zdešar zložiti vse stvari iz košare. Obleče se v dežni plašč, katerega naj bi ob času zločina nosil. Tudi tisti zeleni klobuk obleče, v katerem so ga tedaj videli ljudje.
»Slišite vi Zdešar, kako pa vam kaj tekne naša hrana v zai>oru?«
»O, rlobrot«
»Potem je pa že mogoče, da ste se tukaj popravili v sedmih mesecih. Pravijo namreč, da ste imeli prej upadla lica. Bolj suh ste bili.«
Zdešar pokaže porotnikom neko staro rano, o kateri trdi, da je od kose. Še mlad jo je dobil, ko je doma pri očetu kosil otavo. Ni res, da bi bila to rana pred petimi leti sveža. Pokaže tudi lase, med katerimi ni niti enega sivega lasu, dasi pravijo, da je bil tisti pred leti, ko je hodil k Sever-jevi v Savi je, že nekoliko siv v laseli.
»Ste bili večkrat v Savljah?«
>Leta 1926. vem, da sem bil tam. Potem delj časa nisem hodil tamkaj okrog, šele leta 1926. sem bil sjiet.«
»Kaj pa KraSnja? Vam je znana?*
»Ne. Leta 1912. sem šel enkrat skozi, potlej ne več.*
»Poznate župnika v Krašnji?«
>Ne.<
»Pa Tomažkovca lz Krašnje, ki zna coprati; nemara vsaj tega poznate, kakor ga je tisti berač pognal 7 <
»Jaz nikogar ne poznam v Krašnji.«
»Veste, Zdešar, najlepše in najboljše za vas bi bilo, ko bi .vedeli povedati, kje ste se nahajali tisti dan, ko je bila Jera Severjeva umorjena.«
»Seveda bi bilo to lepo. Ampak kako naj to vem. V Ljubljani sem bil tiste čase, za dan pač ne vem.«
Dokazovanje.
Najprej se čitajo mnogi različni spisi, ki predvsem opisujejo dozdevnega berača, ki je večkrat zahajal v hišo Severjeve v Savljah. Glavno oporo teh opisov tvorijo otroci pokojne Jere Severjeve, ki so imeli največ prilike tega berača videti. V teh opisih se pravi, da je imel mož na glavi mestoma tudi sive in rdečkaste lase — takšnih pa današnji obtoženec nima. Tudi nekateri drugi znaki so, ki izključujejo možnost identitete današnjega obtoženca z onim zagonetnim beračem. Nasprotno pa je mnogo znamenj, ki brez dvoma sličijo vsemu, kar je lastnega današnjemu obtožencu.
Kot prvi je bil zaslišan sin jjokojne Jere Severjeve, Lovro Sever. Pove:
»Pred leti je k nam večkrat zahajal nekakšen berač. Kakšnih osemkrat je bil pri nas. Bil je širok mož, glavo je imel nekoliko sklonjeno. Dejal je, da je 72 let star ter da ima v Krašnji 100 let starega očeta Na glavi je imel že mešane sive lase. Ce je imel plešo na glavi, ne vem; ga nisem natančno opazoval. Obraz je imel takrat zelo kosmat. Za oči in zobe se ne spominjam, kakšne je imel. Enkrat je imel rjav plašč, podoben onim iz šotorskega platna.«
Predsednik pokaže priči siv plašč, last obtoženega Zdešarja; priča zanika, da bi bil to tisti plašč.
»Kaj pa cekar, si videl kdaj pri njein?«
»Ne, cekarja ne, pač pa plavo kanglo.«
In vendar sta dva cekarja glavna rekvizita, ki sta jx> ostalih izpovedbah na vseh [»tih in venomer spremljala Zdešarja.
»Po kaj pa je hodil k vam tisti berač?«
»Dejal je, da nam bo pomagal. Mnogo je molil. Pri nas je večkrat poginila kakšna žival, pa je dejal, da je to zacoprano. in da bo on to reč od-copral.«
Nato je bil zaslišan drugi sin, Peter Sever.
»Koliko časa prej je prišel tisti berač k vam, preden je bila mati umorjena?«
»O svečnici je bil enkrat.«
»Si ga ti večkrat videl?«
»Osemkrat.«
»Kaj je prišel vsak dan?«
»Ne, porodkoma.«
»Kaj pa je molil?«
»Tako čudno je molil, da še nikdar nihče ne tako. Meni se je vse njegovo obnašanje hinavsko zdelo.«
»Koliko pa misliš, da je bil star?«
»Kakšnih 50 let.«
»Leta 1924. pa si rekel, da 60 let.«
»No. od 50—60 let.«
»Ja pa to ni vseeno, moj dragi fant. Pri nas se ne govori tako. Točno je treba premisliti, kaj se pove. Vidiš, ti si na zaslišanju dejal pred šestimi meseci, da ni imel »prav nič pleše« — tako je zapisano v zapisniku. Danes pa praviš, da je imel plešo, le manjša je bila kot današnja. Rekel si tudi, da je imel vse zobe, danes praviš, da se ne spomniš. Tako ne gre fant; gre za življenje ali smrt. Gre za važno stvar; s takimi pričami mi ne moremo računati. Pet vas je, ki trdite, da je tisti, 30 in več jih je, ki pravijo, da ni bil. Mi bomo presodili, kako je res. Danes spet poveš, da je imel zalisce, tistikrat, komaj šest mesecev je od tedaj, se nisi tega spomnil. To je čudno!«
»Kako pa je govoril tisti berač?«
»Je dejal »Jiezus«, namesto Jezus, pa »tieta«, namesto teta, j>a »kjeden« namesto teden.«
»Vidiš, tale pa nič ne govori tako. Ta, ki zdajle tu sedi in praviš, da je tisti, čisto tako govori kot ti, jaz in mi vsi. Kaj misliš, ali je potem ta tisti?«
»Ja, tisti je!«
Priča Peter je bil ob času dejanja star 13 let, Lovrenc 11 let. Najstarejši sin Tone lačas služi vojake v Skoplju. Poklicali so ga, pa ni prišel k razpravi.
Zdešar gre parkrat okoli stola po dvorani, priča nato:
»Hodi prav tako kot tisti. Prav ta pravi je!«
Prav takisto je zatrdil tudi njegov brat, priča Lovrenc.
Zdešar ponovno kategorično, povsem ravnodušno, s smehljajem na licu zatrdi, da on dečka ne pozna, da nj nikdar zahajal v njih hišo. »To je čisto izključeno; glih tako, kot izmišljeno.«
Zaslišana je bila nato hčerka pokojnice, 15-letna Gabrijela.
»No, jm) pravici in po prisegi povej: ali se kaj spominjaš na tistega moža?«
»Sc spomiujam, dobro se s^ominjaui.«
»Kakšne zobe pa je imel?«
»Tega pn ne vem več.«
»Leta 1924. si še vedela, kakšne je imel. Si rekla, da je imel vse zobe, le luknjice je imel v njih.«
Mati in dete se bliščita radosti, ker je mesto neprijetnega ribjega olja okusni
prava rešitev. Jemlje se s slastjo tudi poleti
Zdešar spet napravi pot okoli stola; na vprašanje izjavi Gabrijela, da je prav tisti.
Predsednik ugotovi iz spisov, da je zadnjič Gabrijela trdila, da je mož močno podoben — danes pravi, da je »prav tisti«.
»Vidiš dekle, to ni nič! Takrat je bil samo podoben, — mi podobnega vendar ne moremo obesiti. Danes pa praviš: ta je tisti, prav ta pravi je No, kaj meniš?«
»Ta je tisti! Prepričana sem, da je.«
Zdešar: »Nikdar nisem bil pri vas!«
»O bili ste, bili! Videla sem vas večkrat.«
Predsednik: »Tudi tisto jutro, ko sta z mamo odšla v Krašnjo, si ga videla?«
»Tisto jutro pa ne. V šolo sem šla.«
Frančiška Grad, mati pokojne Jere Severjeve,
pove:
»Tisti berač je dejal, da ima župnik v Krašnji lepe krave v hlevu; nemara bi katero prodal. Rekla sem Jeri, da tja pa lahko gre, župnik jo ne bo ogoljufal za kravo. Pri njem jo brez skrbi lahko kupi. SIcer pa: jaz sem pozabila.«
»No, pa ga poglejte, je tale tisti?«
Stara žena gleda nekaj časa obtoženca, pa
pove:
»Ja, tako grd takrat ni bil, kot je danes. Bil je tistikrat čeden, zelo lep! Danes ni tali, še malo ne!«
»Ste ga gledali tedaj?«
»Ga nisem dosti gledala.«
Lovrenc Urbane, posestnik na Ježici, izpove, da je bil približno leto dni pred umorom Severjeve pri njem neki berač. Prišel je opoldne, pokleknil sredi dvorišča in molil neke prečudne molitve. Dejal je, da ne prosi toliko zase, kolikor za svojega očeta, ki je 100 let star ter živi v Krašnji, ter še za postrežnico, ki očetu streže.
»Ste videli pri njem kakšen dežni plašč?« — »Ne morem reči. Tudi za cekar ne vem.« — »Koliko je bil star tisti?« — »Imel sem ga za 56 let starega.« — »Ali je tale tisti berač?« — »Po postavi je, po obrazu nikakor ne. Lahko je tisti, trditi nič ne morem. Spremenil se je vsekakor. Tedaj je bil ostrižen, tudi brk ni imel. Zadnjič pri zaslišanju se mi je zdel bolj podoben, danes ne toliko.«
»Kako pa je govoril? Je rekel kjeden, tjeta in podobno?« — »Ne, čisto po naše je govoril, nič ni zategoval.«
Ivan Velkavrh, finančni stražnik, ki je tedaj skupno s svojim predstojnikom Papežem srečal Severjevo, ko je šla z nekim beračem jx>d Limbarsko goro, pripoveduje o tistem srečanju.
»Kakšno palico je imel?« — »Droben koliČ, kot nasadilo
za lopato.« — »Papež pa je dejal, da je bila debela, da bi jo ne objel z dvemi pestmi.«
—	»Nak, to pa že ne!«
»Ste še kaj posebnega opazili na njem?«
»Zalisce je imel, čisto sive. Brade ni imel.«
»Je torej ta tisti?«
»Visokost odgovarja, obraz ne — ne marem reči drugače- Sicer se zanj nisem posebno zanimal. Žena me je tedaj vprašala, koliko je še do Krašnje, pa sem povedal. Potlej smo se ločili.«
Nato je bila zaslišana Jera Drobež iz Saveli
»Poznate tega moža?«
»Poznam. Pri nas ni bil, skozi Savlje je pa večkrat hodil. Zadnjikrat pred dvema letoma, ob času umora pa ne. 15 let poznam tega moža.«
»Pa je še kateri berač hodil k vam?«
»Je, tisti pa je molil. In dežni plašč je nosil. Plašč je bil siv, bolj belkast, segal mu je skoro do tal.«
»Je bil tale plašč?«
»Barva je čisto takšna, le bolj bel je bil tisti plašč. Pa bolj nov je še bil, pa skoro do tal mu je segal. Tale plašč pa je kratek, ta ni tisti.« — »Kako pa je tisti novi izgledal? Je bil kaj podoben Zdežarju?« — Ne, nič mu ni bil podoben. Bil je malo večji. Pravil je, da ima 100 let starega očeta v Krašnji.« — »E, vidite, prav tako pravijo vsi otroci pokojne Severjeve. Morebiti je ta tisti?«
—	»Ja, lahko. Ali pa sta dva hodila.« — »Kdo' se tedaj moti, vi ali otroci?« — »Jaz ves, da se ne. Tistega moža sem si dobro zapomnila — ampak tale ni tisti. Kvečjemu če sta bila dva enaka. On je imel drugačen obraz, to so druge poteze.«
Župnik Knol, ki je tedaj služboval v Krašnji, pove, da je k njemu večkrat prišel nek berač, ki je za čuda poznal vse razmere v njegovi hiši; župnik je bil prepričan, da je bil berač znan v boljših krogih. Pozneje se je iz pripovedovanja sina pokojne Severjeve prepričal, je to isti berač, ki je zahajal k Severjevi in ki je isto baje spremljal usodni dan. Pri njem kakor pri Sever-jevih je trdil berač, da je čevljar, — toda govoril pa je po ribniško; saj je tudi dejal, da je iz Ribnice. Dal je tistemu beraču tudi neke hlače, ki pa jih med razpoloženo šaro, lastnino Zdešarjevo, ne najde. Na vprašanje potrdi, da je obtoženec pač močno podoben dotičniku, ampak prav gotovo pa ni, če je to res on.
*
Zanimivo je, da je obtoženec v preiskavi izjavil, da živi v okolici Ihana neki invalid Pen-gov, ki je močno podoben njemu, obtožencu. Sod-nija je tja pisala, pa je orožništvo sporočilo, da je tamkaj Pengov nepoznan. Naknadno pa se je ugotovilo, da je dotični Pengov res zelo navihan, predrzen mož, ki se takisto preživlja z beračenjem; le za dve leti je starejši od obtoženca, tudi na eno nogo šepa kot Zdešar; zmožen je raznih ceremonij v pogledu molitve, kar se očita obtožencu. Ta zanimivi mož pa na razpravo ni prišel, ker ga orožniki vsled nestalnega bivališča niso mogli najti.
Nekatere nadaljnje priče so v nasprotju s prejšnjimi trdile z vso odločnostjo, da je današnji obtoženec tisti, ki se je dotični dan nahajal v spremstvu pokojne Severjeve.
Z ozirom na takšno stanje stvari je vprašanje krivde več ko problematično. Zato sta se državni pravdnik in zagovornik obtoženca zedi-nila in skupno stavila predlog, da se v svrho nadaljnje preiskave razprava preloži. Sodni senat je ta predlog sprejel in je bila razprava ob 8.18 zaključena.

□3-E1
LUK ZH I1SHTE
fn tekočino za odstranitev istega na dkg samo v drogeriji A. Kane sinova, Ljubljana. Židovska ul. 1
Pri slabokrvnosti
po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO-FERR1N. — Dobi se ▼ vsaki lekarni.
Maribor
C] Orlovski dan se je vršil preteklo nedeljo ' Grušovlju, kjer se zbirajo fantje k pomlajenemu delovanju v orlovskih vrstah. Iz Maribora je prispelo preko 60 članov, ki so odlično sodelovali pri nastopu, ki je obsegal poleg prostih vaj tudi vajo na orodju ter razne lahkoatletične točke. Kot slavnostni govornik je nastopil g. Franjo Žebot iz Maribora, eden prvih orlovskih delavcev ob naši severni meji ter v mestu Mariboru. Lepo uspeli orlovski dan naj bo spodbuda grušovskim fantom k živahnemu in požrtvovalnemu delu v orlovskih vrstah.
□	Mariborska Glasbena matica nastopi na svojih koncertih v Šoštanju in Slovenjgradeu z skoraj izključno z jugoslovansko narodno pesmijo. Na sporedu so skladbe najznamenitejših harmonizn-torjev naše narodne pesmi: Adamič, Dev, Hladek, ilristov, Ipavic, Mokranjac, Pavčič in Mirk.
□	Preminul je v starosti 66 let Anton Sto-pajnik, nadoficijal v pokoju, Magdalenska 123. — Pogreb bo jutri ob 16. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju.
□	Kdor zamudi priliko, ogledati si v tukajšnjem Grajskem kinu epohalno filmsko veledelo »Miha,jio Strogov, carski sel«, zamudi veliko. Vse tri dni je bil kino čisto razprodan in je občinstvo '/. napetostjo sledilo predvajanju veličastno-grozot-nih scen, ki jili jedva dohajaš s pažnjo. Pri vseh filmskih predstavah sodeluje z godbo in petjem ruski pevski zbor prof. Nedzelnicky-ja iz Zagreba. Od jutri naprej pa do vključno 16. t. m. se predvaja na pobudo odseka za kulturni film tukajšnje Prosvetne zveze ter v okviru ruskega kulturnega filmskega tedna velefilm »Volga... Volga«. Uporabite ugodno priliko.
□	Licitacija. Na tukajšnji carinarnici se vrši v ponedeljek, dne 17. t. m., ob 10. uri prodaja 2060 škatelj iz kartona za kemijske preparate in druge slične predmete. Podrobnejša pojasnila se dobe pri tukajšnji carinarnici (izvršni oddelek).
□	Iz nezgodne belcžuice. 29 letni oskrbnik Roman Kleindienst iz Plača je padel pri delu z žage in si pri pndcu stri hrbtenico. — 26 letni splavar Valentin Gross iz Vtizenice je prišel na Pobreški cesti pod voz, pri čemer si je stri levo podkoleno. — 58 letno viničarko Ano Schwarz iz Radipelja pri Slivnici je pobila krava na tla ter ji z rogovoma preparala trebuh. Ponesrečenka se bori s smrtjo. Vse tri ponesrečence so prepeljali v tukajšnjo bolnico.
□	Neurje je šlo včeraj preko Maribora ter se razbesnelo zlasti nad Ptujskim poljem V predelu Pesniški dvor—Velika nedelja je mestoma padala toča; zlasti veliko škodo je povzročila — to pot že drugikrat letos — posestnikom okoli Sv. Urbana, ki so hudo prizadeti in ki s strahom gledajo v bodočnost.
□	Za napravo novih klopi v parku so darovale les sledeče tvrdke: Rudolf Kiffinann, Ivan Živic, Alojz Domicelj, Ubald Nassimbeni, »Drava«, Jakob Vesnaver, Straschil in Felber, Matija Obram ter Jelene in Šlajmer; vijake pa sta darovali tvrdki Pinter in Lenart ter Ivo Andraschitz. Omenjenim tvrdkam se Olepševalno društvo naiskreneje zahvaljuje.
□	Zopet Vctrinjščina. Nimajo miru Vetrinjci; po dnevi jim divji ropot motornih koles in vozov uničuje živce, po noči pa jim jemlje spanje. Vrhu tega se v ponočnih in ranih uricah pridružujejo oglušujočemu ropotu vozil najrazličnejše sorte kru-lež in cvilež neugminih ponočnjakov, ki kapajo in zgrmevajo iz raznih lokalov, zlasti v gornjem in spodnjem delu Vetrinjske ulice. Vetrinjci so se ponovno in že lansko leto obračali na merodajne činitelje, pa brez uspeha. Zato so se odločili k samopomoči, o kateri se zdi, da bo učinkovala pri razgrajanju ponočnih nemirnežev in razsajačev.
□	Poizkus samoiimora je izvršil v ponedeljek zvečer okoli 21. ure 57 letini A. T. Pognal si je kroglo v glavo; vendar je krogla zgrešila cilj tako, da si je A. T. obstrelil glavo na desni strani. Dejanje je izvršil v trenutku duševne zmedenosti.
□	Na tukajšnjem streliščn se je predvčerajšnjim obstrelil radi neprevidnega ravnanja z orožjem 21 letni prostak Redžet Halimovifi. Krogla iz puške mu je priletela v glavo ter povzročila občutno ranitev na desni strani glave. Ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo bolnico.
Cclfe
& Zborovanje kat. rokodelskih druitev v Celjn. V nedeljo 16. junija dospejo v Celje katoliška rokodelska društva iz Tijihljane, Kranja, Novega mesta in Maribora. Oficijtlni pozdrav se vrši ob prihodu ljubljanskega vlaka ob 9.45 dopoldne na kolodvoru. Vsi došli člani rokodelskih društev gredo nato v župno cerkev k sv. maši, potem pa si pod vodstvom strokovnjakov ogledajo znamenitosti celjskega mesta. Po ogledu mesta se vrši v telovadni dvorani Orlovskega doma zborovanje, na katerem bo med drugim govoril znani organizator katoliških rokodelcev v duhu Kolpingovem stolni kanonik ljubljanski preč. g. Al. Stroj. Po obedu, ki bo ob 13 v hotelu »Evropa«, gredo gostje v slučaju lepega vremena na celjski grad, v slučaju slabega vremena pa se vrši ▼ telovadni dvorani Orlovskega doma intimen koncert, člani rokodelskih društev iz Celja, pa tudi drugi mojstri, pomočniki in vajenci so vljudno vabljeni, da se udeleže sprejema tovarišev iz drugih mest in prisostvujejo zborovanju.
0 Vinogradniki, pazite na vaše trsjel Z deževnim vremenom se razplodi najhujši sovražnik trte, kisli črviček. Dokazano sredstvo za uničevanje je Schweinfurtsko zelenilo. Točna navodila ter sredstvo se dobi v drogeriji »Sanitas« v Celju. (Pri naročilu je prinesti oblastveno dovolilnico za nabavo strupov.)
0 Tragična smrt mladega zidarskega vajenca v valovih Voglajne. Leno in umazano se premika Voglajna od Teharja sem skozi Zavodno in prav nič ni podobna svoji bistri in živahni savinjski sestri. Taka je Voglajna običajno. Nič vabljiva ni, zlasti ne, kadar se razliva po njej umazanost tovarniških odtokov iz Gaberja. Če pa pride ploha, naraste Voglajna in je hudournik, umazan in glinast, pa nevaren in skrivnosten. Prošlo nedeljo je postalo nje žrtev mlado življenje zidarskega vajenca Teodorja Gleščiča iz Šem-pasa pri Gorici. Devetnajstletni mladenič je prišel pred kratkim v Celje iskat sreče-dela in jo je našel pri stavbeniku Jezerniku. Silna vročina, ki je prošlo nedeljo moreče pritiskala na zemljo, ga je napotila, da je šel popoldne v Voglajno z nekaterimi prijatelji se kopat. Izbrali so si pro' stor za Confidentijevo gostilno. Po približno če-trturnem kopanju je Teodor naenkrat izginil v vodi, ki je na tistem mestu več metrov globoka. Tovariši so se zaman trudili, da bi ga rešili. V motni vodi je bilo tudi izključno ga najti. Šele v ponedeljek popoldne se je posrečilo truplo izvleči. Rešilna uela je vodil podpoveljnik prostovoljne požarne hrambe g Jernej Šarlah, čoln pa mu je dal na razpolago rečni mojster Pleteršek. Truplo je ležalo v globini kakih 2 m. Na odredbo celjske okoliške občine je grobar odpeljal utopljenca na celjsko okoliško pokopališče,
Radio
Programi Radio-Ljubljana t
Sreda, 12. junija: Opoldanski program odpade. 17.00 Koncert Radio-orkestra: Lincke: Apol-lo-marš, Cremieux: če ljubav umre. Ruyssen: Aziada, orijentalska suita: 1. Preludij, 2. Sanje o zvezdah, 8. Ples besov, 4. Aziadina smrt, Lehar:
I.	Španski valček, 2. Imam nebesnornodro posteljico, Kockert: Poljubček, Skroup: 1. Kje dom jo moj, 2. Hej Slovani. 18.80 Iz rastlinstva. 10.00 Srbohrvaščina, ga. dr. Piskernik. profesor Mazovec. 19.30 Prenos Joh. Straussove operete »Cigan ba-ron<. 22.00 Časovna napoved in dnevna poročila.
Drugi programi i
Sreda, 12. junija:
Belgrad: 12.45 Radio-kvartet. —20 Predavanje. Dr. Moško vi jevič: O Jugoslovanih izven Jugoslavije. — 20.25 Pevski večer: Gospa Pejmovič. — 21.55 Dnevna poročila. — 22.05 Predavanje. — 22.35 ltadio-Jazz-orkester ali citre. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 19.30 Prenos iz Ljubljane. Johann Straufi: »Cigan baron«, opereta. — Praga: 11.15 Plošče. — 12.30 Prenos iz Brna: Orkestralni koncert. — 16.30 Prenos iz Brna: Lutke. — 19.25 Prenos iz Brna: Anton Dvorak, Jakobin. — Stuttgart: 12 Promenadni koncert. Nato plošče. — 15 Pravljice za deco. — 16 Zbirke znamk za mladino. — 16.35 Popoldanska glasba. — 20 Simfonični koncert.
—	Toulouse: 12.45 Koncert. Orkester. — 13 Pesmi. 13.15 Soli (klavir, violina in mandolina). — 13.30 Simfonični orkester. — 20.30 Koncert simfoničnega orkestra. — 21 Koncert. — 21.45 Plesna godba. — Katovtce: 16 Plošče. 17.55 Koncert iz Varšave. — 20.15 Večerni koncert. — 21.35 Literarna ura. — Rim: 13.15 Trio. — 17.30 Koncert. — 21 Instrumentalni Ln vokalni koncert. — Berlin: 17 Mladina pred mikrofonom. — 17.30 Zabavna glasba. — 20 Plesi. — 20.30 Narodne pesmi. — 21 Koncert. Nato do 00.30 plesna glasba. — Dunaj: 11 Koncert.
—	16 Koncert: Pomlad v muziki. — 17 Za deco: Pravljice. — 19 Delavske zbornice. Govori dr. II. Paradeiser. — 20.05 Škotske pesmi. Solo in klavir.
—	20 30 Pevski nastopi. — 21 Serenada. — Milan:
II.15	Plošče. — 13.35 Jazz. — 16.30 Otroško petje.
—	17 Kvintet. — 19 Jazz. — 20.25 Lahka glasba.
—	21.45 Lahka glasba. — Budapcst: 9.15 Koncert vojaške godbe. — 12.05 Ciganski orkester. — 17.40 Koncert opernega orkestra. — 20.20 Prenos operete; nato koncert ciganskega orkestra.
Sporf
Športni dogodki
Torej se je Rapid vendarle preril do prvenstva; ima 32 točk, Admira 26, FAC in WAC pa po 251 Admira je bila v čeških Toplicah premagana 1 : 3, Sparta je v tekmi za Srednjeevropski pokal premagala Viktorijo iz žižlcova prav učinkovito 7 : 3, in prav tako učinkovito Švedska Holandsko v meddržavni tekmi, 6 : 2. Bohemiaus so odpravili ČAFC 10 : 1.
Veliko sredo so imeli Nemci v borbi za D a -visov pokal; ugnali so Italijane 3 : 2, proti pričakovanju. Čehi so premagali močne Dance 4 : 1, Angleži pa prav tako močne Jugoafrikance celo 5 : 0; na Angleškem se prav dobro pozna Koželuhova šola. Nemške dame so igrale proti ameriškim damam 4 : 3, Helena proti Aussemovi 6 : 0 in 6 : 1. Indijska prvakinja Sandison, ki hoče na vsak način igrati v Wimbledonu, se preživlja v Londonu kot tipkarica.
Zelo energična je gospa Popper; zaprosila in dobila je v New Yorku licenco kot managerka za svojega moža, ki je profesionalni bokser.
Iz New Yorka prihaja Nurmi nazaj v Evropo; pokvaril si je nogo in jo hoče doma pozdraviti, nakar bo šel najbrž spet nazaj. Tek »povprek po Ameriki« ima že 61 etap in 4493 km za seboj; tretji v skupni klasifikaciji je T r ž a č a n U m e k.
—	200 m je pretekel Kdrnig v 21.1, 100 m Lam-mers v 10.7, Marregati 10.8, 110 m lese Gaby v 15.2. Pražanu Vanošku je sfrčal diskos 42.79 m daleč iz rok, Čehinji Vodickovi 33.08 m daleč, Francoz Noel je prišel v sunku krogle že skoraj na
15	m, 14.87 m.
Francoski plavač Taris je trajno v dobri formi; premagal je Nemca Derichsa na 100 m v
1	: 02.6 (D. 1 : 03) in na 200 m v 2 : 20.4 (D.
2	: 34.)
Na Francoskem so vpeljali športni red. imenovan »Kolajna fizične vzgoje«. Ima tri razrede; bronasto kolajno dobi tisti, ki je deloval za športno vzgojo 8 let, srebrno za 12 in zlato za
16	let. Prve kolajne bodo razdelili na narodni praznik 14. julija.
Prireditve in društvene vesti
Predavanje v Ruski Matici. V četrtek dne 13. junija ob 19Vi priredi Ruska Matica v balkonski dvorani univerze predavanje univ. prof. dr. S. Me-talnikova o predmetu »Problem imunitete« s sledečo vsebino: Kaj je imuniteta ali odporna moč organizma zoper infekcijo? Prirojena in pridobljena imuniteta.. Nove smeri v proučavanju imunitete. Vloga različnih celic pri obrambi organizma. Imuniteta kot zaščitna reakcija. Pomen pogojnih refleksov in živčevja za imuniteto. Praktična vrednost znanstvenega proučavanja imunitete za medicino. Opozarjamo na to predavanje vse prijatelje ruske kulture, kakor tudi nnše zdravniške in znanstvene kroge. Dr. S. Metalnikov je svetovno znana avtoriteta v področju bakteriologije in imunitetne teorije. Učenec slavnega Mečnikova dr. Metalnikov nadaljuje z uspehom njegovo znanstveno delo na Pasteurjevem institutu v Parizu.
Poselska zveza in Podporno društvo služkinj Imata v četrtek dne 13. junija ob 5 zjutraj sv. mašo na Rožniku, kakor običajno vsako leto. Vse služkinje vljuduo vabljene. — Odbor.
Naše dijaštvo
Recltacijska prireditev na univerzi. Danes ob 17 bodo recitirali mladi slovenski umetniki svoja dela v zbornični dvorani. Kdor hoče spoznati umetnost mladih, naj pridel
Poizvedovanja
V dramskem gledališču v Ljubljani so se našle tekom letošnje sezone sledeče stvari: dve športni kapi, en par otroških rokavic, dva pasova za plašče, štiri rokavice (brez para, ena usnjena), ena otroška zimska čepica, ena otroška ročna torbica, v nji robec in usnjena denarnica, ena usnjena denarnica z neznatno vsoto, en majhen vezen robec, en ustnik, en svilen damski šal. Najdeni predmeti so na razpolago pri vratarju v dramskem gledališču.
Naila se je v nedeljo, dne 9. junija na cesti proti kolodvoru Bled denarnica z vsebino 25 avstrijskih šilingov, en nožiček in etui z očali. Lastnik naj se zglasi pri Minki Rodič, Ljubljana, Poljanska cesta št. 2.
mesecevna Palma
namesto
Smešeča na usnju
nin n.-iH! 111 M 15 1! Denar! jJ-^
•c-otl TTM l ! ICaa ! II 11 U !J M 1IZaalužok!I!!I!!!iIVob !!!!!! J ! ! 5 1 ! J !! ! ! f
Ve 3
namesto Z H ! I ! f!! !DensrJ>,-^riftes ° r i®


Gospodarstvo
OKRAJNA PREMOVANJA GOVEDI V LETU 1928
V smislu določb štajerskega govedorejskega zakona prireja oblastna samouprava skupno z okr. zastopi oglede in premiranja plemenske goveje živine. Te prireditve se ponovijo v čistokrvnih pa-semskih okoliših vsako tretje leto, v mešanih okoliših pa vsako peto leto. Lansko leto so biLi na vrsti sledeči sodni okraji: Kozje in Šmarje za pomursko, Šoštanj in Št. Lenart za inarijadvorsko, Maribor za marijadvorsko in pinegavsko ter Murska Sobota in Čakovec za simodolsko pasmo. — Letošnje leto so predvidena sledeča okrajna pre-movanja: Celje in Rogatec za pomursko, Slovenj-gradec, Marenberg in Slovenska Bistrica za marijadvorsko, Dolnja Lendava in Prolog za simodol-kso ter Ljutomer za simodolsko, pinegavsko in marijadvorsko pasmo.
Podrobni uspeh letošnjegu premovanja je razviden iz sledečega statističnega pregleda. Posebno dober uspeh v mariborskem okraju je pripisati izredni požrtvovalnosti okrajnega zastopa, ki vsako leto importira nekaj prvovrstnih bikov in telic iz Avstrije. Nasprotno pa je marijadvorsko blago v Št. Lenartskem okraju od leta do leta slabše in bo treba v tem okraju mnogo dela za povzdigo kakovosti živine. Blago v Šoštanju je znatno boljše, vendar še mnogo zaostaja za mariborskim. Pomurska pasma je pokazala povoljne uspehe v kozjanskem in šmarskem okraju — V slednjem prednjači šmarska okolica in občina Ponikva, kjer se uvaja že tudi rodovnik in mlečna kontrola. Tudi simodolska pasma se povoljno razvija. Zlasti blago v Prekmurju je dokaj dobro in dosti boljše kakor pa v čakovskem okraju (Medji-murje).
Skupno je bilo prignanih 1207 glav, od teh je bilo nepretnovano 340. Povprečna ocena je znašala 3.8 (povoljno).
Poštnočekovni promet v majn 1919 je znašal 4856.4 milj. Din (aprila 1929 4414.7, maja 1928 4362 milj. Din), od tega brez gotovine 48.3 (46.2) odstot. Število računov se je povečalo od 12.865 na 16.953, od tega v Zagrebu od 5120 na 5142, v Ljubljani 4963 (4985), v Belgradu 3330 (3350), v Sarajevu 2723 (2727) in v Skoplju 729 (749). Položaj na denarnem trgu pa ilustrira veliki dvig vlog od 492.2 na 651.6 milj., od tega v Zagrebu od 170.9 na 214.2, v Belgradu od 118 na 173.4 v Ljubljani od 109.2 na 150.3 milj., v Sarajevu od 83.7 na 107.4 milj., v Skoplju pa padle od 10.5 na 10.3 milj. Din. Tudi hranilne vloge so narasle od 49.9 na 54.2 milj. Din, povprečna vsota vloge pa od 1216 na 1268.50 Din.
Carinski dokumenti pri izvozu. Zbornica za TOl v Ljubljani opozarja vse interesente, da ima po obvestilu komercijelnega oddelka Generalne direkcije državnih železnic meseca oktobra t. 1. stopiti v veljavo nov edinstven obrazec carinskih prijavnic za inozemske carinarnice, katerega je dolžan odpošiljatelj jiriložiti v smislu člena 13. mednarodne železniške konvencije tovornemu listu. Novi obrazec ima zamenjati v vseh državah Srednje Evrope dosedanje obrazce in sicer »Stamm-und Warenerklarung« v prometu z Avstrijo, >Di-chiarazione per le dogane« v prometu z Italijo, »Pruvodni čelni prohlaška« v prometu s Češkoslovaško in »Begleitzettel« v prometu 7. Nemčijo odnosno slične obrazce na Madžarskem in v Švici. Na to opozarja vse interesente posebno one, ki si nabavljajo tozadevne tiskovine v lastni režiji.
Borza
11. junija 1929.
DENAR
Današnji devizni promet je bil srednji. V tečajih jo omeniti učvrstitev Prage in Berlina, dočim je Dunaj, ki je mednarodno dalje čvrst, popustil. Privatno blago je bilo zaključeno samo v devizi Trst.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
II. junija 1929.
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 10 VI.
Amsterdam		2286.25	—	
Berlin	1356.50	135?.5(	1358.-	1357.75
Bruselj	—	790.79	—	—
Budimpefita	—	992.77	—	—
Curih	1094.40	1097.41	1095.90	IC95.90
Dunaj	798.39	801.39	799^9	8(i0.—
London	—	276.14	—	—
Newyork	—	56.84	—	— .
Pari*	—	222.60	—	—
1'raga	168.20	168.-	168.60	168.55
Trst	296.75	298.75	297.75	297.75
Za*reb. Amsterd. 2286.25 bi., Berlin 1856.50 do 1359.50. Budimpešta 991.25—994.25, Newyork 56.74—56.94, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 798.39 do 801.39, London 275.74-276.54, Pariz 221.60 do 223.60, Praga 168.20-169, Trst 296.79-298.70.
Bolgrad. Amsterdam 2283.25—2289.25, Berlin 1356.50—1359.50, Budimpešta 991.21—994.21, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 798.35-801.35, Trst 290.89 do 298.89, London 275.74—276.54, Newyork 56.74 do 56.94, Pariz 221.60-223.60, Praga 168.20-169.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.95, Budimpešta 90.58, Bukarešt 3.0875, Dunaj73.03, London 25.205, Madrid 74.40, Newyork 519.85, Pariz 20.32, Praga 15.3825, Sofija 3.75, Trst 27.1875, Varšava 58.30.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.50375, (valuta) 12.495, v Londonu, Newyorku iu v Pragi neizpremenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 165 zaklj., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 118 den., Ruše 275—285, Stavbna 50 den.. šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 401.50 do 402 (401.50), kasn 400—402 (402), termini: 6 401 den., 12 423-424.50 (424—425), 7odst. inv. pos. 84-84.50, agrari 50.50—51 (50.50). Bančni jmp.: Hipo 202—203 ( 202), Poljo 15.75—16, Hrv. 50 den., Kred. 93 den., Jugo 83—84 (583), Lj. Kr. 123 den., Medjun. 50.50, Prašted. 852.50 860, Srpska 150 do 151 (150), Zem. 127—130 (127). Ind. pap.: fiutt-mann 202.50—205 (202.50 -205), Slavonia 185 do 195, Slaveks 105—110, Danic« 135 bi., Drava 410 bi., Šečerana 437.50—440 (440), Osj. ljev. 175 do 185, Brod. vag. 140—170, Union 170—180, Ragusea 500 den., Trbovlje 483—490 (485), Vevče 121 den., Nar. Sum. 20- 30 (25—30), Piv Sar. 215 M
Belgrad. 7odst. inv. pos. 83, agrari 50 —50.75, vojna škoda 398-399, prompt 397.50—398.50 (398 do 399), 6. 399-401 (401).
Dunaj. Wioner Bankverein 22.15, Bodencre-dit 100.20. Creditanstalt 53, Escompteges. 21.30, Mundus 188, Alpine 41.35, Trboveljska 61, Leykam 7, Rima Muruny 112.25.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 52 vagonov bukovih drv, 8 vagonov hrastovih drv in 2 vagona oglja, skupaj 62 vagonov. — Tendenca mirna.
Žito
Za pšenico ie ostal danes na našem žitnem trgu položaj povsem neizpremenjen, promet isto tako. Trguje se še vedno po 210—212.50 xa gornje-bafko nakladalno postajo Nepričakovan dvig cene pa beleži naša domača koruza, ki je danes izpod 230 nakladalna postaja sploh ni dobiti, a v Sremu velja tudi 235. Razlagati je ta dvig deloma s tem, ker so se pri uvozu laplatske koruze v našo državo pojavile zopet carinske težkoče, radi česar jo zaenkrat nemogoče dobiti Japlatsko koruzo. Tudi je za to vrsto cena močno višja, kajti še pred dvema dnevoma je notirala laplatska koruza 250 Postojna tranzito, jugoslovansko ocarinjena, dočim velja danes 275. Medjimurska inzulanka se nudi na podlagi 200 — 262.50 medjimurska nakladalna postil ja. — Oves je stalen ter velja bačko blago 190—197.50. — Pšenični mlevski izdelki so neiz-premenjeni. Pšenična moka srednje bačko znamke velja 320 nakladalna j>ost.ija. — Otrobi veljajo v Bački in Sremu 160—165.
V Ljubljani so notacije neizpromenjene.
Novi Sad. Pšenica: bč., sr., bn. 207.50—212.50. Koruza: bč. 210—215, bn. 210—212.50, bč. in bn. 225—230. Moka: Og 807.50- 315, št. 2 287.50—290, št. 5 282.50- 287.50, št. 6 272.50—275, št. 7 257.50 do 260, št. 8 172.50—180. Otrobi: bč. in bn. 140 do 150. Promet: 38 in pol vngona pšenice, 16 in pol vagona koruze in 16 vagonov moke.
Sombor. Pšenica bačka 202.50—207.50, bačka jx)tiska, sremska, slavonska 205 210, banaškn železnica Begej Slep 202.50— 207.50, ječmen bački 64-65 kg 205—210, 67-68 kg 220—225, baranjski 69-70 kg 235—240; oves bački, Slavonski ln s rimski 180—185; rž bačka 200—205; koruza bačka prompt 222.50—227.50; banaška za junij 225 do 230; pšenična moka št. 0 305—315, št. 2 285-295, št. 5 270-280, št. 6 250-260, št. 7 240 -250, št. 8 180—190; otrobi bački 150—160, tendenca mirna, promet 221 in pol vagona.
Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: oktober 22.90-22.66, zaklj. 22.61—22.02, marec 24.80 od 24.45, zaklj. 24.42—24.43. Rž: oktober 18.90 do 18.54, zaklj. 18.54—18.56, marec 20.85-20.10, zaključek 20.10-20.12. Koruza: julij 24.78-21.30. zaklj. 24.28-24.30, maj 18.90—18.50. zaklj. 18.48 do 18.50.
Živina
Na mariborski sejem je bflo prignanih 17 konj, 10 bikov, 90 volov, 331 krav in 17 telet.»— Skupaj 465 komadov. Cene: voli 8—10.25, biki za klanje 6.50—9, krave 5—9, mlada živina 9. Prodanih je bilo 346 komadov. 65 od teh za Izvoz v Avstrijo 25, v Italijo 35. — Mesne cene: volovsko meso II. vrste 12—18; telečje meso I. vrste 17 do 22.50. svinjsko meso sveže 15—30.
Dunajski prašifcji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky ln Co., Dunaj). Prignanih je bilo 10253 nršutariev in 2061 špehnrjov. I/, Jugoslavije 282 pršutiir,jev in 970 špeharjev. Ceno: Speharji najboljši 2.38, I. 2.30—2.35, II. 2.20 -2.25, kmetski 2.20—2.40 Pršutarji 2.20—2.70. Tendenca mirna. Cena za 5 grošev višja.
govo zanimanje, ki je veljalo živalstvu, ga je končno privedlo do proučavanja kačjih strupov in postal je kemik. Iz Indije je pripeljal v London veliko število kač. Tam si je v neki precej oddaljeni vrtni hiši uredil laboratorij, kamor jc spravil tudi svoje kače, seveda šele po dolgotrajnem boju s policijo, ki je v tem videla nevarnost za javno varnost. Čeprav je imel Waring v središču Londona krasno stanovanje, je prebil pogosto več dni med svojimi kačami v tej vrtni hiši. Zadnji čas je bil Waring prepričan, da se mu je posrečilo veliko odkritje. Ponosno je pripovedoval svojim prijateljem, da je našel splošen protistrup proli vsem kačjim strupom. Obljubil je, da bo svoje odkritje čimprej sporočil javnosti.
Waring je bil o učinkovanju protistrupa, ki ga jc našel, očividno tako prepričan, da je sklenil na lastnem telesu napraviti odločilen poizkus. Na njegovo nesrečo pa protistrup ni učinkoval. Ko je njegov sluga stopil v laboratorij, jc našel učenjaka nezavestnega ležati na tleh. Policijska komisija, ki jc po žalostnem dogodku preiskala laboratorij, je našla dnevnik, v katerega je pokojni učenjak kot zadnje besede napisal: »Odločil sem se, da na sebi preiskusim učinkovanje protistrupa.« Zbirko kač so izročili ravnateljstvu živalskega vrta.
Slučaj je hotel, da je istočasno tudi nek drugi učenjak, profesor Walker Hali, na lastnem telesu napravil poizkus, da bi neizpodbitno dokazal svojo znamenito trditev. K sreči je potekel ta poizkus za raziskovalca brez slabih posledic. Profesor Walker je hotel dokazati, da je napačno staro naziranje, ki ga zagovarjajo mnogi zdravniki; da namreč arzenik učinkuje tudi, če si človek drgne kožo s tem strupom. Vzel je precejšnjo množino arzenika in si z njim drgnil roke. Šele pol ure pozneje si je umil roke v navadni vodi. Poizkus je dokazal, da vtiranje arzenika v kožo ni pokazalo nobenega škodljivega
Proi. Sidney Webb, sloviti angleški sociolog, ki ima v Macdonaldovi vladi ministrstvo za kolonije in dominione. Webb je od 1. 1922. poslanec ter je bil v prvi Macdonaldovi vladi trgovinski minister. Sedaj je v njegovih rokah uprava neizmernega angleškega kolonialnega imperija, ki obsega 29.3 milijona štirjaških kilometrov in je trikrat tako velik kakor cela Evropa.
Potet na zvezde
Doslej jc bila prcdpravica pesnikov, da j so se v svoji fantaziji, v svojih čuvstvih in j zamislih dvigali do zvezd; odkar pa letala in zrakoplovi osvajajo zemljo iz zračnih višav, postaja misel o poletu na zvezde tehnično I vprašanje, ki ga z vso gotovostjo upajo rešiti. V Franciji imajo astronomično družbo, ki se peča samo z vprašanjem, kako bi se dalo dospeti vsaj na najbližje zvezde: Mars, luno, Venero itd. Esnault-Pelterie in Andre Hirsch pa sta ustanovila nagrado za najboljše delo o letalu, s katerim bi se dalo poleteti na luno. Seveda je od načrtov do uresničenja še daleč in pač noben današnji zemljan ne bo videl lune drugače kakor z zemlje.
Miss Margaret Bondlield prevzame v novi angleški Macdonaldovi vladi ministrstvo za delo. Miss Bondfield je hči kmetskih staršev; kasneje je bila prodajalka v veliki londonski trgovini. V delavski stranki že dolgo zavzema vodilno vlogo. Od leta 1923. je članica spodnje zbornice; 1. 1924. je bila oodtajnica v ministrstvu za delo, sedaj pa prevzame to ministrstvo samo.
vrste smeha si v ničemer niso podobne. Naj-prijetnejši in obenem najnalezljivejši jc smeh, ki prihaja iz veselega srca in učinkuje nedolžno; to vrsto smeha nam je dala narava kakor v obrambo in protiutež proti stiskam vsakdanjosti. Kakor so nam simpatični ljudje, ki se radi in od srca smejejo, tako neznosni so nam tisti, ki se neprestano, večinoma brez vsakega razloga smejejo ali smehljajo; zanje velja pregovor: Po vednem smehu se norec spozna. Na drugi strani pa se varujmo ljudi, ki se jim kvečjemu zgane obraz v smehu, ako jih v to sili škodoželjnost; to povečini niso pošteni ljudje in redkokdaj prijazni. Nekaj pa naj bi vsak znal: smejati se nad samim seboj. Kdor to zna, kaže, da je sposoben za samokritiko; šele potem imamo pravico, da se smejemo napakam in posebnostim drugih ljudi.
Najlepši in najčistejši je otroški smeh; o tem pravi kitajski filozof Laotse: »Če se ne znaš več smejati kakor otrok, si notranje izgorel in tvoje srce je napolnjeno s pleno.«
Smeh je zelo resna stvar, pravi Harald Lloyd. Nič ni težjega na svetu, nego pripraviti občinstvo do smeha; komur se to posreči, je bitko dobil. Najlažje in najbolj se ljudje smejejo stvarem, ki so jim dobro znane. Tako n. pr. če gre debel človek v premajhnih čevljih preko leda ali če je kdo preobložen z zavoji pa pride vihar, ki mu grozi vsak hip odnesti klobuk itd.
Močan smeh, ki človeka kar stresa in mu ne da priti do sape, pa utegne postati smrtno nevaren. Zglede za to navajajo iz vseh časov. Ena najstarejših takih dogodbic se pripoveduje o rimskem modrijanu Krizipu. Le-ta je videl nekega dne, kako je osel žrl smokve, ki jih je bil določil modrijan zase.
Zračna jadrnica z jamborom, ki jo je zgradil Američan John Domenjoz. Slika kaže, da ima jadrnica poleg nosilnih ploskev še jambor z jadri kakor čoln. Iznajditelj, ki ga vidimo na sliki poleg jadrnice, si obeta od svoje iznajdbe, da bo aparat posebno lahko vodljiv,
24 ur v avtomobilu
Gospa Bruce je zmagala dosedanji rekord v najdaljši vožnji z avtomobilom brez prestanka, ki je znašal 16 ur 445 minut s hitrostjo 116 km na uro. Gospa Bruce je vozila 24 ur nepretrgoma in prevozila 3400 km, tako da je znašala brzina povprečno po 144 km na uro.
»Halo, tu Maria, kdo tam?« »Tukaj je Peter, moja ljuba.« >Kdo? Ne razumem!« j >Bom črkoval. P kakor Pavel, E kakor Ed-, vard, T kakor Tomaž, E kakor Erih, R kakor Rudolf.«
»Lepo. moj ljubi, ampak kateri od teli petih «i pa ti?«
Mete
ve/d iivhnkh vrvenjem
Zupan mesta Aberdeen je ležal na smrtni postelji, poleg njega sedi njegova žena, ki se nenadoma spomni, da je pozabila iti po zdravila.
>Edvard,« pravi, >grem hitro po zdravila. Ce bi ta čas umrl, ne pozabi prej ugasniti svetilke.«
Nekoč je Škot, da ne bi "bilo treba iti v gostilno, štiri ure vodil mlado deklico po parku. Ker je bila že tako lačna in trudna, da se kmalu zgrudila, je bil prisiljen, da ji je kupil nadevan kruh. To je stalo šiling. Komaj je deklica prišla domov, se je razjezila nad lem
Egiptovski kralj Fuad v Berlinu. Kralj Fuad, ki je prišel na daljše potovanje po Evropi, se je v Berlinu nastanil v palači princa Albrehta (zgoraj levo); na desni vidimo kraljevo kuhinjo z nubij-skim osob|em, na levi spodaj kraljevo spalnico in na desni egiptovsko državno zastavo. Kralj Fuad ostane tu le štiri dni kot gost nemške države, nato se preseli na egiptovsko poslaništvo.
Čudodelnih smeh
Angleške šale o skopih Škotih
»Vzeli ste za svojega nekega otroka?« »Ja, šestletnega dečka.« »Zakaj pa ne deklice? Ta bi vam kasneje pomagala pri gospodinjstvu!.«
»Imate prav, ampak imeli smo v hiši staro čepico za dečka.«
Neprevidna žrtev vede
Znanega londonskega kemika Williatna Waringa je v laboratoriju našel njegov sluga nezavestnega. Prepeljali so ga hitro v bližnjo bolnišnico, kjer so ugotovili težko zastrup-ljenje. Zdravniška pomoč ni mogla več rešiti učenjaka, nekaj ur kesneje je Waring umrl, ne da bi se prej zavedel. Kemik je postal neprevidna žrtev vede.
Waring, ki je bil zelo bogat in se jc nesebično posvetil proučevanju strupov, posebno kačjih strupov, si je napravil lasten laboratorij, kjer je imel tudi malo menažerijo. Svoj čas je ponovno potoval po Indiji, kjer se je zanimal posebno za strupene kače. Nje-
»Daj mu še čašo vina, da si poplakne grlo!« je ukazal slugi. Nato se jc začel silno smejati in se ni nehal, dokler se ni mrtev zgrudil.
Nekaj podobnega se je zgodilo nekemu grškemu umetniku, ki je naslikal staro žensko. Izraz, ki ga je dal njenemu obrazu, se mu jc samemu zdel tako smešen, da ga jc prevzel homeričen smeh ter ga tako zdelal, da je v 24 urah umrl. — Iz novejšega časa pripovedujejo, kako je prišla k zobozdravniku gospa, ki je sedla na mučilni stol in vzdih-nila: -Da bi vendar ljudje brez zob prihajali na svet!« Zobozdravnik ji je odgovoril: »I, kaj ne prihajamo?« — Nato je gospa zdravnika vsa začudena pogledala in ko se je zavedla dovtipa, jo je popadel tak smeh, da se je vsa stresala in se je več ur neprestano smejala. Smeh jo je čisto izčrpal, vendar si jc potem zopet opomogla.
Mnogi ljudje se morajo smehljati iz poklica kakor: trgovski potniki, prodajalci in sploh ljudje, ki pričakujejo od dobre volje ljudi zaslužka. Narod neprestanega uljudnc-ga smeha pa so Japonci. Japoncc ukazuje in kara, sluša in sprejema grajo s smehom. Ja-ponki velja kot prva dolžnost, da nauči svojega otroka s svojim zgledom smehljanja; zanjo so žalostne otroške oči neznosne. To jc globoka vzhodna modrost; Japonci vedo, da molk nc pomaga vselej, da besede mnogo pokvarijo, dočim tih smehljaj neredkokrat mnogo koristi, pomaga, odreši.
učinkovanja. Profesor Walker je nato vbrizgal petdeseti del arzenika, ki ga je rabil za vtiranje rok, kuncu, ki je moral ta poizkus v par urah plačati z življenjem.
\„Nesreče" na morju, hi nesejo
Prve dni tekočega meseca se je začela v Turinu ogromna pravda, ki sega daleč preko mej Italije. Glavni obtoženec je predsednik nedavno propadle tamkajšnje banke An-dreis-Gian Luigi Andreis. Banka je obstojala od 1. 1777. in uživala dober glas. L. 1920. jc pa začela z divjimi špekulacijami, ki so se vse ponesrečile, nakar so se vrgli lastniki banke v zločinska podjetja. Na razpravi so prišle na dan neverjetne stvari. Tako je imel neki Dario Dentes nalogo, da »likvidira« kupčijo z ogromno zalogo odej, ki jih banka ni mogla prodati. Dentes je prevozno ladjo na poti iz Anglije potopil z vsem blagom, nakar je banka dobila zavarovalnino. Drugo partijo odej je imel na enak način »likvidirati« ter v ta namen kupiti star parnik. V teku preiskave je Dentes izpovedal zanimive stvari. Potapljanje ladij, da se dobi zavarovalnina, je splošno v navadi ter sodelujejo pri tem celo nekatere zavarovalnice. V Londonu se s tem poslom pečajo odlične osebnosti. Pri potapljanju se poslužujejo želatine kot razstreliva; ladjo enostavno zažgati, bi bilo nevarno, ker bi utegnil dim privabiti v bližino kako drugo ladjo. Seveda se izvrši »katastrofa« samo tedaj, ako daleč naokoli ni videti nobenega parnika. Moštvo spravijo pravočasno na varno. So kapitani, ki se pečajo samo s takimi posli.
Švedski prekomorski letalci, ki so odleteli 9, t. ni, na letalu »Sverige« iz Stockholma z namenom, da polete preko Islandije — Gronlandije — Labradorja v Newyork, a so bili prisiljeni zasilno pristati že na Islandiji, ker je iz cevi uhajal bencol. Usoda letalcev še ni znana. — Na sliki stoje od leve na desno: voditelj brezžičnega brzojava Jung-lund, ki se je lani udeležil reševalne akcije za Nobilovo ekspedicijo na severu; potem kapetan Ahrenberg, eden najboljših švedskih letalcev, in slednjič nadporočnik .Flodčn, pilot načelnik stock-holmskega Aero-Transporta.
kavalirjem; najela je voz, se peljala k njemu in mu vrgla šiling pred noge ...
»Moj Bog,« je dejal Škot in vtaknil šiling v žep, »saj se ni tako mudilo. Lahko bi prinesli jutri. <
Prisrčen smeh dela prava čuda: žalostnim prežene moro bridkosti, boječe navda s pogumom, a bolne ozdravlja. Učenjaki in pesniki so razmišljali in pisali o blagodejno-sti smeha, mogočniki pa so si najemali »norce« in duhovite šaljivce, da so se jim mogli smejati. Zanimivo jc, kar piše o smehu Harald Lloyd.
Vrste človeškega smeha so mnogotere. Prvo mesto gre veselemu glasnemu smehu, ki prihaja iz ugodnega razpoloženja; potem je tihi, uljudni smeh v družabnem občevanju; dalje grenko roganje razočaranja in slednjič spačeni smeh zagrizenega srda. Te različne
Za duha in srce
Koncert akademskega zbora
Program je bil deloma retrospektiven, deloma
je bil manifestacija za najsodobnejšo glasbo, v splošnem pa je hotel podati reprezentativno kakovost. Na sporedu je bilo nenavadno število točk, kar 25; od teh so bile šliri prirejene ljudske, ostale pa zborske ali solistovske točke Deva, Pavčiča, Lajo-vica, Premrla, Adamiča, Ravnika, Kogoja, Osterca in Ukmarja. Cela vrsta skladb je bila za nas novih, zlasti Kogojevih in Ukmarjevih. Zadnji ie bii na tem koncertu šele pravzaprav uveden v koncertno dvotano.
Nekaj starejših skladb bi bilo nemara lahko brez škode izostalo. Adamič je bil dobro označen z »Kadar vstanemo«, Lajovic z »Begunko«, »Brezo in hrastom«, Ravnik s »Kam si šla«, Premrl z obema skladbama iz »Božičnih skrivnosti«. Osterc nima veliko vokalnega materijala, pa se je predstavil z dvema že znanima. Kogojeve in Likniarjeve skladbe so bile pa vse prvič izvajane. Zlasti je bil povda-rek na »Rekviieniu«, ntočno ekspresivni skladbi, tudi »Otožnost«, »Vera« in »Ah ne verjemi« so prepričale. Močan dojc-m so napravile Ukmarjeve tri skladbe za glas in klavir. So to linearne, zelo ekspre-sivne, mladostno-lirično občutene stvari dosledne tematske gradnje. Ukmar ie spočetka kazal škerjan-čeve vplive, ki so pa sedaj izginili. Našel je samostojno novo pot, sodobno usmerjeno. Odlikuje ga gibka, izrazna linija in formalna logika. Pevske in instrumentalne melodije so si često enakovredne tn želel bi si včasih človek, da bi bil nepevski part pisan vsaj za pihala; klavir poleg človeškega glasu pade na nivo manjvažne »spremljave«.
France Marolt, avtor izvrstne »Pevske vadni-ce«, vzgojitelj bivšeea »Slovenskega kvarteta«, prireditelj ljudskih pesmi itd., je bil znan glasbeni delavec. S tem koncertom pa si je pridobil nesporno mesto enega prvih pevovodij redkih kvalitet. Vzgojil, ustvaril si je zbor inteligentnega materijala, izučil in izpilil ga do skrajnosti v vseh pevskih vednostih in si v par letih pripravil v njem tako siguren instrument, tako discipliniran, občutljiv in estetski vzgojen, da mu med znanimi moškimi zbori najdem para komaj v Matačičevem »Obiliču«, v kolikor naš zbor belgrajskega po notranji sili izraza umetnostno še ue presega. Glasovi so idealno ubrani in čisti, v sebi zbor lepo uravnotežen, ima krasne tenorje in zvočne base, neverjetno precizno izgovar-javo in kar je glavno, poleg vse tehnične m formalne Kulture še ogromno umetnoslno inteligenco in — mladostno toplino, ki užge. Kar se Maroltove interpretacije liče, si mislim, da je za vsakega skladatelja pravcata sreča, če mu tale zbor poda njegovo pesem. Tako brez preostanka zna iztisniti iz skladbe vso njeno umetnostno vsebino! Maroltovi interpretaciji bi rekel, da je objektivne vrste, v kolikor gre za naslon na skladbo in mani na osebno kaprico dirigenta. Največja moč tega zborovskega aparata je, da zna najti zrno in tega podati v vsej estedčnosti, kakršna na sebi jc. In vendar romantični kosi niso bili sentimentalni ali sladki, nego možati.
»Breza in hrast-«, tam je dobilo poslušalstvo menda prvič kontakt z zborom. Stopnjevalo se je preko efektne »Kadar vstanemo« k zamahoviti Rav-nikovi »Kam si šla« in končno, Kogojevemu »Re-kvijemu«, ki je bil tako prepričevalno dan, da je pridobil za moderno vse. Ljudske pesmi so bile z najenostavnejšimi sredstvi originalno dvignjene v visoko estetsko sfero.
Ona Mezetova je pela Lajovčevo »Begunko«, Osterčeve »Belokranjske«, Ukmarjevo »Pesem« in Kogojevo otožnost in »Vero«. Mlada sopranistka ima obsežen, prožen glas ugodne barve, dobro šolo in kar je največ vredno, samostojen izražajni talent, ki se je od pesmi do pesmi jačje kazal in končno kar imponiral.
G. R u s je pel obe Premrlovi Osterčevo »Solnce«, Kogojevo »Ah ne verjemi« in Ukmarjevi »Me-lanhonija« in »Starka za vasjo«. Zadnja je zlasti potrdila vero v Ukmarjev talent, h čemur ni malo pripomogla dovršena, izrazita in prepričevalna Ru-sova interpretacija, ki je lepo oživela tudi Premrlovi, ki bi bili nemara v slabši interpretaciji spričo nebrzdanosti izraza v skladbah ostalih skladateljev manj učinkovali.
Koncert je bil ze!o lep glasben dogodek. Da, ta zbor je poklican po svoji višini in ambicijah, sodobni ustremljenosti reprezentirati nas v svetu! Dajte mu res dobrih in sodobnih skladb in pošljite ga v svet! Zborovo petje je naravnost pobuda k skladanju! Ven iz naših malomestnih malenkosti in korajžo!	V.
Cerkven koncert v Novem mesta
Od lanskega cerkvenega koncerta Sattner-jevega zbora je bil prvi važnejši cerkvenoglasbeni dogodek v Novem mestu koncert, ki ga je v nedeljo, dne 9. junija ob pol 4 pop. priredilo v novomeški frančiškanski cerkvi pevsko društvo »Gorjanci«. Društveni pevovodja, g. Ludovik P u š, je pokazal precej poguma, da se je drznil takoj v prvem cerkvenem koncertu nastopiti s tako težkimi skladbami. Ako izvzamemo lahko, a zelo melodijozno Hladnikovo »Ave Marija«, ki jo je pevski zbor navrgel, je obsegal spored z večine skladbe naših najmodernejših cerkvenih skladateljev. Poleg Sattnerjeve ljubke »Slavite Marijo«, ki hodi še nekako srednjo pot, nahajamo na sporedih dve Hochreiterjevi: »Slava Mariji« in »Med nami Jezus bivaš«, ki zahtevati od pevskega zbora veliko spretnost; dve Premrlovi mogočni in efektni skladbi »O Marija, mogočna Devica« in »Marija, Slovencev Kraljica«, Kimovčcvo vedno lepo »Večerni ave«; Mlinar-Cigaletovo učinkujočo »Jezus, Ti me vabiš«; Tomčevo originalno »Nebeški kori strmite« in dve Klemenčičevi: »Zdrava Mati«, ki je še v rokopisu, a gre do skrajne meje modernosti ter se odlikuje po svojem dvoglasnem kanonu, in njegovo značilno velikonočno »Poglejte duše«, s katero se je koncert veličastno zaključil. Zbog tega težkega sporeda se ni čuditi kakim manjšim pomanjkljivostim, ki jih je bilo opaziti pri pevskem zboru in ki jih bom podrobneje navedel v našem strokovnem »Cerkvenem glasbeniku«. Vobče pa je pevski zbor, ki razpolaga z dobrim glasovnim materia-
lom in ima mehak, prijeten nastavek, častno rešil
svojo ne ravno lahko nalogo. Solist g. 2 a g a r s svojim sonornim in zelo obsežnim baritonom je v kratkem času, odkar se šola pri g. Betettu v Ljubljani, pokazal velik napredek. Ako se bo tudi nadalje tako pridno izpopolnjeval, zlasti še v izgovorjavi, mu je na pevskem polju zagotovljena lepa bodočnost.
Vse pevske točke, razen Kimovčeve, ki so jo peli »a cappella«, je diskretno spremljal na orglah ravnatelj stolnega kora g. Stanko Premrl. Nastopil pa je tudi še s tremi samostojnimi orgelskimi točkami. Novomeške frančiškanske orgle so sicer vse kaj drugega kot moderne koncertne orgle, a kljub temu je g. Premrl mojstersko proizvajal na njih Mauri-jev »Preludij«, nadalje ljubko Boelmann-ovo »Molitev k naši ljubi Gospej« z lepim, večkrat se ponavljajočim glavnim motivom. Zaradi nezadostnih registrov je g. ravnatelj igral to skladbo mesto na sporedu naznanjenega Boulay-jevega »Andante«. Kot tretjo točko je proizvajal W o s s - ovo krepko »Fu-go«. Veseli nas, da smo tudi v Novem mestu slišali g. Premrla, le škoda, da ni imel na razpolago boljših orgel.
Koncert je bil povoljno obiskan, dasi bi bilo z didaktičnega stališča želeti še večje udeležbe iz mesta in okolice. Poseben sijaj je podelila koncertu navzočnost prevzvišenega gospoda škofa Antona Bonaventure, ki se je isti dan mudil na birmovanju v Toplicah, a se je par uric odtrgal svojim opravilom ter se nalašč pripeljal h koncertu.
G. Puš je imel s prireditvijo tega koncerta brezdomno mnogo truda, a ta trud mu je obilno
poplačan z lepim uspehom.	Fr. F—č.
*
Milica Jankovih: Plavi dobročudni vali. (Izd.
»Udruženje nastavnica srednjih i stručnih škola«, Beograd 1929, str. 158, 15 Din.) Milica Jankovič je srbska pisateljica s precejšno reputacijo, z že ustaljeno umetniško linijo in se je najbolj našla v kratki, stilno lahki ponekod spominski in iskrenj noveli. Tudi to pot je hodila v to smer. Vendar je v tej zadnji zbirki še nekaj več; nekaj čisto subjektivnega in zato privlačnega. Kos njene avto-biografije so namreč te novelice in nekatere (posebno ona »Stojan Stevič«, ki me je spomnila na Cankarjevo »Moje življenje«, zelo sugostivne. »Plavi dobročudni vali« obsegajo šest stvari: lirski ieto-imeni drobec z motivi iz Dubrovnika; daljšo novelo »Stojan Stevič- iz pisateljičinega otroštva s starobelgrajskim koloritom in idiličnostjo vsakdanjega domačega življenja; »Poznanstvo sa Šanti-čem«, ki je ko spomin toplo in obenem tragična slika iz zadnjih dni velikega pesnika, ko je v bedi umiral; »Kate Marčelk je barven portret svojevrstne in staromodne Dubrovuičanke Kate in pesem morju; »Bogdan« je resničen Ln motivno iz svetovne vojne vzet; »Na ostrvu« izzveni v nostal-gično pesem: »Sve istorije su žalosne, sve bivše civilizacije su grobi ja; a nekom vedrom bezazle-nom nadom odiše moj seljački kraj: još smo mladi, tek imamo da se razvijamo, da živimo.. .« Daru za stilizacijo, zgoščenost in kompozicijo Milica Jankovič nima, pač pa je mnogo srca, sanj in sentimentalnih hrepenenj v njeni prozi. T. P.
št. 12, vsebina: Savre-Pr«d zora velildb
Nov« Evropa, U. mena istorija (šeton Watson dana; U. Rusiji godine 1915 i 1916 (Serniz). Kralj Nikola i Austrija (Tormanovič). — Aktualnost Makijavelija (Radica). — Ekonomski, društveni, pozorišni pregled.
Jngoslavenaki tarifam, junijska številka (0), ima med drugimi članek dr. N. Zamika: Slove-niens Haupstadt Ljubljana in članek o Bledu.
Lovec, junij 1929 prinaša: Iz kočevskih revirjev (Savelj). — Mali petelin ali ruševec (Hanzlovskjr). — Letošnje tekme ptičarjev (Ilirski). — Ribarstvo, kinologija, razno.
»Biblioteka Narodno? univerzitetac. Zadnji zvezek »Biblioteke Narodnog Universiteta u Beogradu« prinaša zanimivo predavanje Siniše Stan-koviča »Ohridsko jezero i njegov život«. Obdelane je samo s prirodoslovnega gledišča. Cena Din 2.50.
Ženski list, Zagreb (Samostanska ulica 2) št. 6, ima poleg modnega, gospodinjskega in leposlovnega dela članek o izredno uspeli razstavi ročnih del svojih abonenlinj.
Jugoslavenski veterinarski glasnik št. 6 ima celo vrsto važnih in zanimivih strokovnih člankom, slučaje iz prakse, referate, stanovske vosti itd.
Ljubljansko gledališče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zrečer.
Sreda, 12. junija: THEODOR & COMP. Red A. Četrtek, 13 junija: IGRA LJUBEZNI IN SMRTI. Red D.
Petek, 14. junija: ROMEO IN JULIJA. Gostovanje članov Nar. gledališča v Maribora, '.jndska predstava pri znižanih cenah. Izven. Sobota, 15. junija: DNEVI NAŠEGA ŽIVLJENJ/ Igrajo akademiki ljubljanske univerze.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sreda, 12. junija: CIGAN BARON. Red C četrtek, 13. junija: MIGNON Red A. Petek, 14. junija: Zaprto. Sobota, 15. junija: ČRNE MASKE. Red B.
Akademiki ljubljanske anivcnc vprizare v proslavo desetletnice obstoja univerze kralja Ale ksandra I. predstavo »Studentovska ljubezen« (Dnevi našega življenja) v soboto dne 15. junija ob 8 zvečer v dramskem gledališču. V štiridejan-ski drami nam kaže pisatelj I.eonid Andrejev življenje ruskih študentov. Režijo igre je prevzel i2 prijaznosti višji režiser dramskega gledališča g. prof. Osip Šest. Glavno žensko vlogo Olgo Nikola-jevno igra Ervina Wrischer, njenno mnter Kvdoki-jo Antonovno Metka Bučarjeva, študenta Gluhov-ceva Milan Petrovčič, študenta Onufrija Fran Petre, podporočnika Mironova Joža Čuk. V ostalih vlogah nastopijo Ljuba Kozina, Slava Kozina, Marjan Kane, Josip Erman, Fran Omladič, Rudolf Lu-čovnik, Rajko Razpotnik in drugi. Pred predstavo zapoje g. Cveto Švigelj rusko pesem ^Bistri kak volni«. Vabimo p. n. občinstvo, da v velikem številu poseti predstavo. Vstopnice se rezervirajo in prodajajo na univerzi pri vratarju g. Jeranu.
mam oglasi
Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas • 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
F. ČUDEN
Prešernova ulica 1
LJUBLJANA.
Službo išče
pošten 26 letni mladenič kot sluga, najraje pri kakem zasebniku ali v graščini, zmožen tudi nekoliko serviranja. Gre v svrho poizkušnje in da se malo izvežba 14 dni brezplačno. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 6419.
Korespofcdcnt (infa)
perfekten v slovenskem in nemškem ieziku, stenografiji in strojepisju, se takoj sprejme pri svetovni družbi. Ponudbe pod »Bodočnost« upravi »Slovenca«.
Pletilni stroj
Jacqurd 8/85. skoro nov, proda za polovično ceno Javornik, Vojašniška 2 -Maribor.
Vajenko
sprejme strojna pletarna. Vojašniška 2 - Maribor.
Proda se parcela
v bližini kolodvora v I.escah, Gorenjsko, pripraven kraj za vsako obrt. Več se izve v baraki na dotični parceli
Mlad trg. pomočnik
vojaščine prost, se sprejme. Ponudbe je poslati pod »Vesten« na upravo.
Pisarniška uradnica
vešča knjigovodstva, popolnoma slovenščine in nemščine ter obojne stenografije, se sprejme. — Ponudbe pod »Sposobna« na upravo »Slovenca«.
Moško dvokolo
malo rabljeno, se proda jo najnižji ceni. - Maribor, Koroška cesta 19/1, vrata 1.
Čebelni med
naravni, razpošiljam po 5 kg poštni paket za 115 Din' franko. Franc Mar-kelj, čebelar, Vrhnika.
ilužbodobe
Zastopniki -ce
pri podeželskih privatnih strankah vpeljani, se iščejo proti dobri proviziji. Predstaviti dnevno od 13 do 15. Maribor, Vojašniška ul. 18/1, vrata 6.
Prodajalko
zanesljivo in z dobrimi spričevali, sprejme tvrdka Ivan N. Adamič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 31.
3 pleskar, pomočnike
dobre, sprejmem takoj, kakor tudi enega vajenca. Ivan Strojan, pleskar in ličar, Ljubljana, Sv. Petra nasip 65.
Učenca
na triletno učno dobo in hrano opoldne sprejme trgovina z železnino v Ljubljani Naslov v upravi pod št. 6429.
Soba
s posebnim vhodom in elektriko, se odda mesečno za 250 Din. 15 minut oddaljeno od glavne pošte. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6422.
Pozor! Zasebni tečaj
za gg. čevljarje se vrši v mesecu juliju in avgustu. - Poučevalo se bo prikroj. vzorcev, kolek-cjiske vzorce, izdelovanje gornjih delov, praktično lepljenje čevljev, galoš itd. po novi metodi »Ehkam« in »Ago«. Zahtevajte prospekte. -Josip Steinman, Ljubljana, Kolodvorska 41.
Detelja
letošnja, suha, se proda. Vprašati: Sv. Petra cesta št, 46.
Šestsedežni auto
zelo dobro ohranjen — znamke »Austro Daim-ler«, z odprto karoserijo, se v brezhibnem stanju po zelo ugodni ceni proda. Poizve se pri tvrdki Fr. Ksav. Souvan, Ljubljana, Mestni trg št. 24.
Mlin
z vso opravo in stanovanjem se odda v najem. — Pojasnila daje Franc Simon, Vrhnika 17.
Hiša se proda
enonadstr., podkletena -lokali za trgovino, gostilno, kavarno ali pekarno. - Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Prometno 300.000«.
Iščem valjčni ali navadni
kmečki mlin
za v najem. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Celje,
ŽIMO
cvilh in druge potrebščine kupujte vedno samo pri
strokovnjaku Rudolf Sever, tapetništvo Marijin trg 2
Pljuča!
Pljučne bolezni ozdravi strokovnjak (strokovne knjigeI) dr. Pečnik, zavod (Prival-I.ungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina.
Mino moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. Zorman
Stari trg 32, Ljubljana.
Pozor trgovci in gospodinje
ukuhavanje
CELLOPHAH
Higienska prozorna opna, najboliši /.apor za vse marmelade in želce, ne-propustljiva za vonj in bakterije. — Nnjsigurneje sredstvo za ohranitev sve-žosli, stalna kontrola vsebine. V vodi nerazstopljiva Absolutno sterilna.
Najidealneje sredstvo za zap ranje steklenic mesto pergameuta.
Dobiva se v vseh trgovinah
Zastopstvo za SIIS
Braca Weiser
Zagreb
4 Marovska ulica 5. ♦♦♦♦♦♦♦♦o**« »♦♦♦♦•»♦♦♦♦♦♦
Vte vrste moko
iz naiboli. banaške pšenice dobavlja po najnižjih ce-nab Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gameljne, p. Šent Vid nad Ljubljano Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba
Kokosovi, mandeljeu in čokolad, poljubčki
Amareti'specialitete Vika' Na drobno Na debelo
Josip Vitek
Ljubljana, Su Petra c. 13
Lonene tropine
in druga krmila b
nudi najocnslo
/\. VOLH. LJUDI JANA
KesIJcva ccsta 54.
eletrgovinn žita iu inlptf <*hih izdelkov
Radio-aparat
tricevni, za vse valove, kompleten, se radi nabave večjega proda z& 2500 Din. Naslov v upravi št. 6431.
Zis pisalnih
nseriraite v JSjovencu"!
Krojaški vajenec	
se sprejme takoj. Alojzij Bele, Vižmarje 60, Št. Vid nad Ljubljano.	
Trgovskega učenca za trgovino mešan, blaga samo prvovrstne v računih, poštenega, pridnega, sprejmem do 30. 6. t. 1. Ponudbe s šolskimi spričevali poslati Antonu Lavre, trgovcu, Slovenjgradec.	Kupim hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana. Kralja Petra trg 8.
	Kupimo knjigi: Sienkiewicz, Mali vitez, Iz viharja v zavetje, — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
	
	I vranovania
Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmani 5 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovjč, kemlčka čistiona Zagreb. Ilica 82.	1
	Soba lepo opremljena, se takoj odda. Maribor, Koroška cesta 19/1, vrata 1.
	Stanovanje soba s kuhinjo, elektr. razsvetljava, v Zeleni jami, se odda. Naslov pod št. 6420.
Radi selitve nekaj pohištva naprodaj. Strossmayerjeva 5.	
Kcdal bodemo postali srečni in zadovoilnt?
Na dan S. julija, ko bode pričelo žrebanje 1. razreda 18. kola srečk državne razredne loterije.
Pozor!
—	Ker bode izžrebana
vsaka druga srečka državne razredne loterije, ter v najsrečnejšem slučaju lahko vsak kupec teh srečk zadene vsoto Din 200,000- do katere srečke pa ima Se v mali zalogi na razpolago glavna pooblaščena in Sirom cele Jugoslavije poznana najsrečnejša in najsolid. kolektura drz. srečk
Atehsandra R Pa*!®*« Beograd. OMUtt« *enac 35- Tel. 13-25
7? iktfA Slovenci in Slovenke ne zamudite sreče, katera se Vam nudi, m 01S 80 s tem, da 5e danes potom dopisnice naročite srečko, katore JLfU&V cena ie 8 primerom ua velike dobtke zelo nizka ter stane: dvojna cela srečka D 200--, cela D KXN, polovica D 50 -, četrtinka D 25'-.
različnih sistemov, in sicer: Smith & Bros,	Adler,
Continental,	Mercedes,
Ideal,	Undervvood,
Halda,	Remington itd
so poceni naprodaj.
fant. Rud. Legat & Co.
Prva specialna trgovina s pisalnimi stroji, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
najboljših svetovnih znamk v veliki Izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vo zičkov od priprostega do najfinejšega in igračn vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev naj novejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko Prodaja na obroke. tfTrIbuna" F. B. h., to varna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA Karlovska cesta št. 4.
Vsem sorodnikom in znancem naziv njamo žalostno vest, da je našo ljubljsno
OLGICO
poklical Vsemogočni k sebi.
Zagradec, dne 10. junija 1929.
Družini; LOBE - VIDMAR.
NatetaJ za voditelja in nadmlinaria
nekega mlina (kap. 3 vagone)
Išče se voditelj - strokovnjak in en popolnoma izurjen nadmlinar, oba z daljšo prakso. Plača po dogovoru. Nastop službe v juliju 1929. Pismene ponudbe z dokumenti naj se dopošljejo do 18. junija 1929 pod šifro »Nadmlinar« na tvrdko »Publi-citas« d. d. Beograd, Kralja Milana 38.
Znojenje nog, trdo kožo, ozebline, svrab in pekoče podplate in kurje oči izleči v 2—3dneh
FEBRUUM APARAT
patentiran v vseh kulturnih državah. Cena Din 50 po poštnem povzetju Din 65. Glavno skladišče za Jugoslavijo: Stara Salvator apoteka, Osljek I. kamor je treba tudi poslati naročila
Zaman varejete Vaše življenje, ko Vas pa more s svojim pikom otrovati navaden komar, muha ali kak drug okuženi mrčes. Varuj se pred tem mrčesom in vporabljaj najdovršenejše sredstvo za
pokončavanje	_
SHELLT^X
Razpršujte Shelltos samo s pomočjo Shelltox brizgalne, ki Vam zagotavlja največji uspeh. Razpršena meglica Shelltoxa ZOnCSlJIVO USmrtl zasačeni mrčes ter tekom nekaj minut
I osvobodi Vašo hišo muh, moltev, komarjev, bolh, stenic, mravelj, šCarKov, nlihovih zaleg ist Sicinh
Tiskana navodila o uporabi dobite pri Vašem prodajalcu. — Vporabljati Shelltox se pravi ohranjevati 1	hišno higijeno na najvišji stopinji.	S
...LEŽI NA ULICI-SAMO
Dobiva se v vseh krajih.
Pri ravnokar dovršenem žrebanju 17. kola državne razredne loterije so dobili naši odjemalci poleg mnogih dobitkov po Din 4000 in Din 2000
			še sledeče dobitke:				
Din 250.000 —	na	štev.	68.679	Din 200.000 —		na	štev. 87.071
» 80.000-		2»	6.837	»	60.000-	»	» 10.702
» 60.000-	»	»	20.580	»	60.000-	»	» 51.734
» 40.000-	»	»	18.066	»	30.000-		» 17.254
» 30.000-	»	»	28.537		30.000-	»	» 53.343
» 30.000-	»	»	121.720	»	24.000 —	»	» 37.749
» 20.000-	»	»	19.159	»	20.000-	»	» 19.290
» 20.000 —		»	29.818	»	20.000 —	»	» 66.767
» 20.000 —	»	»	71.752	»	20.000-		» 71.761
» 10.000 —	»	»	3.727	»	10.000-	»	» 4.379
» 10.000 —	»	»	23.113	»	10.000-	»	» 23.325
» 10.000-	»		43.573	»	10.000-	»	» 65.242
» 10.000-	»		69.562	»	10.000-	»	» 92.368
Bankovno komanditno društvo A- Rein i Drug, Zagreb, Gajeva ul. 8.
Nemško - slovenski slovar
Uredila
dr. Fr. Bradač in dr. Janko Šlebinger Subskripcijska cena Din 96*— za vez. izvod Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Tovarnarji alkoholnih
sodavlce ln likerja kakor tudi brez-pljač nabavljajo svoje potrebe etra ln esenc pri
DESTILERI]A D. D.
Prva Jugoslavenska tovarna esenc za rum ln likerje, eternega olja ln etera. Zagreb, B. cesta 35. poŠt. predal 143. Ceniki ln navodila brezplačno.

Žrebanje in izplačilo dobitkov se vrši pod nadzorstvom in jamstvom države. Te srečke državne razredne loterije kupite v glavni in najstarejši kolek-turi naše kraljevine pri od države pooblašč.prodajalcih MARKOViC i komp. s sedežem v palači Zemaljske banke BEOGRAD, Sremska ul.6 Telefon 60-21.— Za naročilo zadostuje dopisnica s točnim naslovom in množino zaželjenih srečk po ceni: 1/1 srečka D 100--, 1/2 sreč. D 50--, 1 /4 sreč. D 25'-.
VAŽNO OBVESTILO CENJEN. OBČINSTVU!
ZA NASTOPAJOČE 18. KOLO BO DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA RAZDELILA TEKOM 5 MESECEV
74 MILJONOV IN 300 TSSOC DINARJEV SREČNIH iGRALCEM.
ZAČETEK ŽREBANJA I. RAZREDA JE 8. JULIJA T. L. 250.000 srečk	^^	125.000 dobitkov
Nočemo hvaliti dokazov naših velikih uspehov v vsakem kolu, ker najbolj se prepričate sami, ako poskusite srečo enkrat tudi pri naši tvrdki in to bo najboljša reklama, za naklonjenost Vas nagraditi z večjim dobitkom. — Tekom 28 letnega našega poslovanja smo si med narodom stekli popularnost samo zato, ker se poslužujemo stroge solidnostf in točnosti.
Daustrežemocenj igralcem bomo v bodoče dostavljali tudi direktno v Slovenijo našim odjemalcem naročene srečke in s tem postopkom v vsakem pogledu zadovoljili vsakogar. Tako bomo o poteku žrebanja kakor tudi glede dobivanja denarja takoj dostavili obvestilo v zaprtem pismu. Izplačilo dobitkov bomo vršili na željo igralcev vedno takoj brez vsakega odbitka ne da bi čakali roka izplačila. Vse večje dobitke držimo vedno strogo v tajnosti.
•i s-S Ž 1
S S Sni
»S
"ji ,H n.H
v g i a go
a > d-o -S
N S rt
' .. .d a ' ou1-1
41 ~ - N SS
"Std
V TJ 1
0 S > M 'S 0
— C PO Jd,
te* N
-.N^ B-M 2 iti w o
Szoi^ > t
»SOjgia
■ ofio«.« .SKOJ 1 Ji
<00 d-S
S!
,BuZu0 S
-o A«
_l «1— 1- 00 • Strt a. 01
T. C. Bridges:
Na pomoč/
55
Roman.
Osemnajstega dne so prišli do pritoka Kaske in so zavili po njem navzgor.
>Očka, kako daleč bomo mogli potovati po reki? ; vpraša Greg.
»Ne vem. Te reke namreč še nihče ni raziskal ali vsaj ne zmeril. Vem samo to, da prihaja iz velike planote Serrado Rancada, ki loči to dolino od glavnega toka reke Xingit (Hingu). Zato se bojim, da ne bo dolgo, pa bomo naleteli na brzice, ki nas bodo hudo zadrževale.«
Profesor je bil dober prerok, kajti le nekaj dni so veslali proti krepkemu toku, tu pa pridejo do prve brzice in morali so vso prtljago prenašati, seveda tudi kangle bencina, čoln pa so potegnili navkreber z vrvmi. Naslednji dan so imeli kar dve brzici in obe dolgi, še više nad njima pa je bil tok tako uren, da so se komaj še pomikali. Prevozili so samo eno miljo na uro in bili popolnoma zdelani, ko so se utaborili.
»Očka, jaz pa pravim,« reče Greg, ko so sedeli pri večerji, »tako ne bomo prišli nikamor. Pustimo čoln in potujmo rajši peš!«
Profesor se obrne k Samu in ga vpraša: Kaj pa ti praviš?«
»Jaz pravim, da se držimo vode, dokler je je kaj,« odvrne Sam brez ovinkov. Mislim namreč, da
bodo kangle z bencinom bolje potovale v čolnu kot na naših plečih.«
»In jaz se s teboj popolnoma strinjam,« de profesor. Tako so se torej držali reke še tri dni, nazadnje pa se je končala kot gorski hudournik, ki ni bil niti toliko globok, da bi mogel nositi čoln. Ni jim torej preostajalo drugega ko čoln skriti in začeti hoditi peš.
Ni pa bila igrača, ko so morali plezati iz grape ven; ko pa so vendarle prišli na piano, so zagledali pred seboj pokrajino z okroglimi griči in globokimi dolinami, ki so jih pokrivali gosti lesovi. Po vrhovih se je dalo še kar dobro hoditi, po dolinah je bilo pa strašno. Drevesa so bila prepletena z grmičasto vrvjo, neke vrste plezalko in večkrat so si morali pot izsekavati s sekirami. Vročina v teh grapah je bila neznosna in ne vem kolikokrat so že mislili, da se bodo morali zgruditi pod težkimi tovori, ki so jih nosili.
Tretji dan potem, ko so sc od reke poslovili, so morali taboriti v temnem gozdu. Zajel jih je namreč mrak, še preden so mogli priti na vzvišen svet. Lov je bil slab in tako za večerjo niso imeli drugega kot nekaj papig, ki jih je ustrelil profesor. Jedli so molče, šele Greg se prvi oglasi.
»Očka, koliko časa bomo morali še tako garati?«
Profesor po skomigne z rameni. »Ne morem natančno povedati, skoraj gotovo pa 120 do 150 milj.«
Greg vzdihne. »In prehodimo na dan samo deset do petnajst milj! Očka, še misliti ni, da bi vzdržali, ako bomo morali nosiii iu nesrečne kangle bencina. Ali se ne bi dala stvar kako drugače napraviti?«
»Kako misliš, Greg?«
»Ali ne bi mogli dobiti kakih nosačev? Ali niso morda v bližini Indijanci ali pa —«
»O, Indijancev dosti,« se naenkrat nekdo oglasi z rezkim, visokim glasom, da so se kar zdrznili.
55. Mrakovidcl.
Gregu se prvemu posreči, da pride zopet do sape, ko vpraša: »Ali — ali je nekdo govoril ali se mi je sanjalo?«
»Tudi jaz sem slišal,« reče Jim.
»Seveda ste slišali,« se zopet nekdo oglasi. »Zakaj bi pa ne bili?« In tu stopi izza nekega drevesa strašno čudna postava. Bil je visok, suh možak, čigar obraz je bil morda nekoč bel, zdaj pa ožgan od podnebja in tako gosto porašen, da ga je bilo komaj kaj videti razen para drznih, sivih oči in ostrega rjavega nosu. Oblečen je bil v razcapane ostanke križastih hlač in bombažasto srajco. Ni pa imel ne čevljev ne nogavic ne klobuka in lasje so mu bili skoraj en čevelj dolgi.
»Kdo pa ste?« vpraša profesor liripavo.
»Ime mi Andrew Milliken,« odvrne tujec. »Doma pa sem iz Bostona, gospod.«
»Ste pa precej daleč od doma,« pravi profesor.
»Tudi meni se tako zdi,« odvrne Milliken. »Precej dalje kakor pa bi si želel. Ste vi Angleži?<
»Da,« odgovori profesor. »Kako pa ste vendar zašli semkaj?«
»Po zraku, gospod. To je tudi edina varna pot, če hočeš potovati po domovini Mrakovcev. In o tem se boste lahko sami prepričali, preden boste malo starejši.«
»Ne razumem vas,< pravi profesor.