Poštnina plačana v gotovini. Maribor, 15. septembra 1936 Posamezna številka 2 dinarja štev. 9 Leto 11 Izhaja enkrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbornice), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi. NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA Ob sestavitvi prihodnjega državnega proračuna Mjerilo ini ravnilo državnega gospodarstva je državni proračuni, Ta se za leto 1937./38. že sestavlja in so izdana v ta namen potrebna navodila. Med temi je najvažnejše tisto, ki odreja 10% tno znižanje števila državnih uslužbencev, 20 % tno znižanje materialnih izdatkov in zatvoritev kreditov za investicije in za zidavo državnih poslopij v breme proračuna. To navodilo podaja neugodno sliko naših državnih financ. Premotrimo je s splošnega, socialnega in stanovskega stališča! S splošnega vidika! Smisel dobrega gospodarstva obstoja nedvomno v razvoju, napredovanju in v širjenju gospodarskih in pridobitnih panog in s tem v množenju dohodkov in seveda tudi izdatkov. Najmanj pa, kar se zahteval od dobrega gospodarstva, je, da se ohrani dosedanje stanje. Varčnost je priporočljiva in potrebna samo tam, kjer gre za docela odlvišne in neplodonosne izdatke, ne pa! tam, kjer se denar nalaga v investicije ter v kulturne in socialne naprave. To velja seveda tudi za državno gospodarstvo. Aiko bo šlo krčenje državnega in banovinskih proračunov kar naprej, potem se bo kroženje in obtok denarja še bolj zmanjšal in stagnacija splošnega narodnega gospodarstva bo še večja. Pa če ni dohodkov, če ni ravnor vesja v proračunu?! Kako' pa naj bi dohodki ne bili padli! Od prevrata pa do danes je naše prvo opravilo — politika; ves ta čas je najvažnejše in najmerodiajnejše — strankarstvo', ki absorbira dve tretjini mlaših gospodarskih in moralnih sil. Od prevrata pa do današnjih dni so razni režimi in skupine kar tekmovali, kako si bodo preskrbeli čim več dobrin in časti na račun javnih in državnih interesov. Skoro vse rudnike in večje naravne sile izrabljajo, skoro vsa večja javna dela so doslej opravljale tuje družbe — za ceno provizij v ti ali drugi obliki, dobički pa so odtekali in še odtekajo v inozemstvo!. Spričo takieiga gospodarstva, spričo neurejenih no-tranje-političnih razmer, spričo svetovne gospodarske krize, ki je zgrabila tudi nas, ni čudnoi, da je padel splošni promet, da ginejo davčni viri in davčna morala, da padajo v rastoči izmeri zasebni in državni dohodki. In izhod iz tega labirinta nedostat-kov in zmešnjav? To ni taka umetnost, in solucije se podajajo same pt Kako lepo se bere čl. 22. inl 23. delavskega pravilnika: «Stalnost zadobi delavec, ako izpolni sledeče pogoje: 1) da je državljan; 2) da je zadostil vojaški obveznosti, je star 24 let in še ni prekoračil 36. leto starosti; 3) da je delal neprekinjeno najmanj tri lata na železnici; 4) da je popolnoma zdrav. Rešenje o stalnosti izda pristojni oddelek direkcije na predlog šefa službene edinice ter se šteje stalnost od prihodu e ga prvega po mesecu, v katerem je uslužbenec izpolnil pogoje za pridobitev stalnosti,« sebi. Treba je le naštete in še druge hibe res odpraviti, postaviti gospodarski načrt in ga z železno roko izvajati, pa se bo takoj pokazal učinek. Mloža energije nimamo. Premotrimo navodilo še s sociai-no-stanovskega stališča! Vse države se bore danes, da hi odpravile problem brezposelnosti, mnoge pa so ga deloma že rešile. Sredstvo' za to pa je le v aktivnosti, v delovanju in' v velikih javnih delih. Tudi mi skušamo pereče vprašanje rešiti, dasi smo še začetniki. Zato pa ni niti najmanj umestno, da hoče država sama pomnožiti število brezposelnih z odpustom 10 odstotkov državnih uslužbencev. Kako gleda nlaša javnost na to, naj diokazuje pred kratkim izišli članek Trgovskega lista, v katerem se izvaja, da bi bilo redukcijo uradni-štva izvesti le tam, kjer ga je res preveč, in da ni vere in jamstva, da se bo to vprašanje rešilo v redu. S stanovskega vidika' smo zoper vsako redukcijo uslužbencev, pač pa bi bilo želeti, da se smotrneje, enakomerneje in skladinio s potrebami porazdeli po vsej državi, ne le po centrali. Nekateri uradi širpm države imajo namreč ob isti množini poslov polovico manj uslužbencev od drugih. Kar se pa tiče iskanja dohodkov oziroma zmanjšanja izdatkov, pa naj služi le sledeči dobronamerni namig, ker bo, ako se izvede, prihranil državi stotine milijonov: 1. Opustiti je prakso, da ostajajo odst op iv ši ministri toliko čhsa na razpoloženju, da zadobe u-pravičenost do ministrske penzije. Tega luksusa država ne prenese. i tfeu'v n n# Naši zvezarji, ko pridejo med delavce, vedno poudarjajo, kako se moramo boriti, da bomo samostojni. Oni zahtevajo samostojnost v bolniški blagajni (da nas lažje vlada delodajalec), oni zahtevajo za nas delavce posebne delavske pravilnike, oni zahtevajo za železničarje posebne, od milosti delodajalca odvisne organizacije. Najraje bi nas delavce zazidali s kitajskim zidom, da ne bi videli, kaj se okoli po svetu godi in da ne bi potavili zahtev po odločni borbi za zboljšanje položaja. Kot delavski zaupnik berem Delavca« in »Ljudski glas« in vidim, kako sie delavstvo' povsod bori za svoje pravice. Vidim, da se ponekod delavci bore šele za osnovne pravice, zahtevajo (le to, kar zakon predvideva, drugje zopet, kjer te pravice že imajo, se bore za boljše plače, dopuste in sličnov V zadnjem »Delavcu« sem bral kolektivno pogodbo, ki so jo sklenili mizarski pomočniki. Iz te pogodbe po« snemam danes za nas, delavci na železnici, kaj pripada po obstoječem zakonu privatnemu delavcu. Tako-Ie se glasi dotični odstavek pogodbe: »Delavec ima pravico do neokrnjene plače v primerih, ki jih predvideva §§ 219., 220. in 21,. obrtnega zakkona. Kot primere, ki spadajo pold § 219., je smatrati: a) Lastna bolezen v smislu paragrafa 219. obrtnega zakona; b) Težka bolezen, ali smrtni primer v družini (starši, žena, porod, lastni otroci, brat, sestra), ako žive v skupnem gospodinjstvu; c) Udeležba pri javnih zakonitih volitvah; d) Vojaški nabor; e) Ambulatorično zdravljenje v času dela, ki ise ne bi moglo izvršiti izven službenega časa, a največ dP 20 ur letno; f) Poziv k oblastvom v primeru, da delavec ni pozvan kot toži-tel ali obtoženec. V primeru pod a) pritiče delavcu polna plača za prvi teden. Pod b) za dva dni, pod e) je smatrati posečanje i ambulatorijev socialnega zavarovanja. V vseh ostalih primerih pa, kolikor časa je delavec za izvršitev svojih opravil nujno potreboval. V takih primerih se delavcu zaslužek za zamujeni čas ne sme odtegniti, V primeru, ako je pozvan k sodišču, pa le tedaj, ako dokaže z uradnim potrdilom, da ni dobil povrnjene izgube na zaslužku od sodišča. Nesporno je, da imajo delavci, čim izpolnijo pogoje za stalnost, kot jih predvideva pravilnik, pravico do te stalnosti. V vsaki pravno urejeni državi velja načelo', da se obstoječi zakoni morajo izvajati in da so za vse državljane obvezni. Nesmiselna je bojazen, da bi mogel biti kdo pozvan na odgovor in kaznovan, ako je točno izpolnil predpise zakonov. Sigurno pa bo vsakdo, ki krši obstoječe zakone, kaznovan. Ker predvideval obstoječi od ministra predpisani delavski pravilnik za delavce stalnost, je torej dolžnost načelnikov, da dekrete o stalnosti takoj podpišejo! Prav tako se pa sme delavcu odtegniti zaslužek za zamujeni čas, ako mora nujno k zdravniku za katerega od družinskih članov v smislu točke b) tega člena. V vsakem primeru pa mora delavec svojo odsotnost naznaniti svojemu predstojniku in je dolžan na zahtevo prinesti tudi potrdilo oi upravičenem zadržku. V smislu § 220. o. z. pripada delavcu odškodnina za eventuelno čakanje na delo, ki ga povzročajo razne zapreke, katerih ni sam zakrivil, ka-kot popravilo in čiščenje strojev, čakanje na materijal. Ali vidite, delavci na železnici, kaj. vse pripada privatnemu delavcu? Zakaj ne bi isti predpisi veljali tudi za nas? V isti državi živimo) in mislim, da je upravičena naša zahteva, da se socialni zakoni tudi na železnici izvajajo. Pa poglejmo še 'naprej kolektivno pogodbo. Kaj govori za slučaj orožnih vaj: V slučaju orožnih vaj pripada delavcu v zvezi s § 221. Črtnega zakona, in sicer: za prvi teden polni prejemki, za nadaljnji čas do največ skupno štirih tednov pa se od polne plače odšteje dotični znesek, ki se plačuje za hrano im stanovanje, največ pa Din 14.— dnev- HO'» Torej za čas orožnih vaj pripada privatnemu delavcu plača, kakor da bi delal. In pri nas na železnici? Če si poklican na orožme vaje, dobiš brezplačan dopust in nikdo te ne vpraša, kako bo živela tvoja družina. Še marsikaj bi lahko napisal iz te kolektivne pogodbe, vendar že ta dva primera zadostujeta, da dokažeta delavstvu na železnici, da je napačna pot, po kateri smo hodili in po kateri nas še vedno vodijo zvezarji. Zavedati se moramo, da spadamo v skupno armado delavstva, ki se bori za svoje pravice. Če bomo bodili sami zase, bomo vedno tepeni, če pa si bomo podali roke in enotno nastopili, bomo z našimi zahtevami uspeli. Zato, prijatelji delavci, zahtevajmo povsod priznanje svobodnih organizacij, ki si jih bomo uredili sami brez blagoslova delodajalcev. Ali si že pridobil novega naročnika za naš „Ujedinjeni Železničar“? Če nisi, stori to še tekom tega meseca! (Naš glas). Stalnost delavcev Povsod smo na slabšem NabavälaSna zadruga se bon proti zahtevam šlanstva z advokati Vodilni gospodje železničarske na-bavljalne zadruge v Ljubljani imajo zelo radi na jeziku krilatice o zadru-garstvu, enakosti vseh članov v zadrugi, vendar pristanejo na to enakost in pravico soodločanja le tedaj, kadar članstvo' molči in nič ne zahteva. Čim pa članstvo dvigne svoj glas in hoče sokontrolo>, tedaj se gospoda tej zahtevi odločno upre. Pred par meseci smo morali ugotoviti žalostno dejstvo;, da je bila ljubljanska zadruga prva, ki se je branila polaganja računov pred članstvom in je zabranila članom dostop na občni zbor. Temu diktatorskemu ukrepu, ki služi v čast gojencem g. Deržiča, je sledilo na občnem zboru preglasovanje od strani zvezarskih delegatov, ki so odklanjali proti zdravemu razumu yse pametne predloge opozicije. Razumljivo je, da se je članstvo obrnilo na pristojno nadzorno oblast — okrožno sodišče — in tam zahtevalo, da se zaščitijo osnovne članske pravice. Sodišče je razsodilo v prilog članstvu in razveljavilo vse one ukrepe vodstva zadruge in občnega zbora, ki so bili v škodo članstvu, odnosno so pomenili kršitev osnovnih pravic. Vsi pravi zadrugarji so pozdravili ta pravdorek sodišča ter so bili uverjeni, da bo vodstvo zadruge (kjer sedi vendar cvet zadru garje v) sklicalo nov občni zbor in polagalo račune v prisotnosti članstva. Kdor .ima mirno vest, se mu ni treba bati kritike in ne javnosti. Vodstvo zadruge pa se je postavilo na drugo stališče: Ono hoče izvesti svoj diktat ter se je proti članstvu poslužilo celo advokata, ki naj z raznimi paragrafi doseže razveljav- ljenje sodnijskega odloka. Zadruga ima dosti denarja in že lahko riskira par tisočakov za to, da doseže, da člani ne bodo smeli prisostvovati občnemu zboru lastne zadruge. Tisoči poštenih zadrugarjev obsojajo ta ukrep vodstva Nabavljalne za-dlruge, ki je v zvezarskih rokah. Vsi ti člani si bodo dobro zapomnili, kako so zvezarji s pomočjo advokatov hoteli zadrugarjem odrezati osnovne pravice ter bodo pri prihodnjih volitvah pomedli z vsemi, ki so diktator-j ske zvezarske metode podpirali. Upajmo, da je po sedanjih nezaslišanih ukrepih vodstva zadruge, izpre-gledal tudi velik del onih delegatov, ki so na zadružnem občnem zboru stali še pod zvezarskim vplivom ter glasovali proti interesom zadrugarjev. Ti delegat je so sedaj lahko uvideli, da nekaj ni v redu ter da so zadnjič nasedli zvezarskim intrigam, ki so govorili o neki »rdeči nevarnosti«, Ni se šlo za »rdečo nevarnost«, marveč šlo se je za to, da se v zadrugi enkrat polože čisti računi ter uvede gospodarstvo, ki bo lahko preneslo vsako kontrolo, pa naj pride od te ali druge organizacije. Šlo se je za to, da se enkrat za vselej prepreči, da bi bila zadruga zvezarska domena, kjer bi odločali le zvezarski generali, člani-zadrugarji pa bi imeli edino pravico plačati delež in kupovati živila. Ne z grožnjami in tudi ne z advokati ne bo sedanje vodstvo zadruge zamoglo preprečiti uresničenje eno-dušne zahteve vseh . zavednih zadrugarjev, ki zahtevajo, da naj bo zadru-I ga res last vseh članov in se upravlja ! po zadružnih principih. Dravska finančna direkcija je izdala pod štev, 2905/1-34 sledeči odlok na prošnjo vdove, ki je prosila za izplačilo dvomesečne podpore: »N? Vašo vlogo Vas obveščam, da. se je dvomesečna podpora po Vašem pok. soprogu na podlagi vložene prošnje in potrdila o siromaštvu nakazala Vaši hčerki.« Ker vdova s to rešitvijo ni bila zadovoljna, marveč je zahtevala, dla se vsaj na' njo» odpadajoči del dvomesečne podpore njej nakaže, ker je živela i odnosno, če bi vsi naenkrat prosili, bi ministrstvo izbralo, komu naj se da. Smisel dotične določbe zakona gotovo ni tak ter bi se morala v primeru spora dvomesečna podpora razdeliti v enakih delih na upravičence. Višek zamotanosti v zadevi izplačila dvomesečne podpore pa je gotovo1 vsebovan v najnovejšem odloku štev. 3598/1-36, ki se glasi: »Na Vašo prošnjo za dvomesečno podporo v polovičnem iznosu je ministrstvo za finance pod štev. 29.197/1 z dne 11. avgusta 1936 Kdo to razume? Zavedne železničarske družine kupujejo domače milo. To milo pere bolje v trdi vodi, kakor druga v mehki vodi Dozdaj smo plačevali kuluk za vsako proračunsko leto v enajstem mesecu, t. j. v najkrajšem mesecu: februarju. Gotovo je, da ga bomo plačali tudi za proračunsko leto 1936./37. v enajstem mesecu proračunskega leta, torej v februarju 1937, ker ni upati in iz odloka M. G. 2686/36 tudi ne razvidno, da bi finančne oblasti kuluka za proračunsko leto 1936./37. sploh ne izterjale, za proračunsko leto 1937./38. pa v dveh obrokih aprila in septembra 1937. Tako bomo plačali v letu 1937, kuluk dvakrat, t, j. za dve leti, kar je stvarno le povečanje, ne pa olajšanje tega bremena v letu 1937, Tudi izterjavanje druge polovice kuluka v mesecu septembru za večino uradnikov in. upokojencev ne pomeni olajšanje, ker ima večina prizadetih v septembru velike stroške za šolske potrebščine in šolnino svojih otrok. Tudi ni september iz tega razloga pripraven rok za plačilo kuluka, i Nekaj navodil za uookoienc® Po »Našem Glaisu« posnemamo sledeča navodila in pojasnila: Uživanje pokojnine v inozemstvu, Finančno ministrstvo je na vprašanje, ali sme vdova, ki je z možem 'do njegove smrti žie stalno bivala v inozem- i stvu, uživati rodbinsko pokojnino v j inozemstvu nia podlagi dovoljenja, ki ; je bilo svojčas že izdano njenemu po- | kojnemu možu — drž. upokojencu, odgovorilo, da mora v takih primerih vdova sama vložiti prošnjo, da se ji | dovoli uživanje pokojnine izven dlr-žave. Pogrebnine, Da se izplačilo za- | konske pogrebnine ne zavleče, naj preostali svojci umrlih aktivnih ali upokojenih drž. uslužbencev vselej, kadar prosijo za pogrebnino, prilože prošnji tudi račun pogrebnih stroškov, ki pa mora biti izstavljen izrecno na ime prosilca pogrebnine, To je važno v primerih, kjer je plačal pogrebne stroške kdo drugi (na pr. kak pogrebni sklad, društvo, zadruga), ne pa oseba, ki prosi za priznanje pogrebnine. Zato naj se v takih primerih izstavi pogrebni račun na prosilčevo ime. Potrdila za dvomesečno posmrtno podporo. Finančno ministrstvo zahteva zial izplačilo dvomesečne podpore po smrti državnega uslužbenca v smislu § 95. u. z., da predlože preostali (vdova in otroci) uradno potrdilo pristojne občine, da nima niti njeni otroci in da ni imel tudi pokojni mož nikjer — niti v kraju stalnega bivališča, niti ne v vsej Jugoslaviji nikjer nobenega premoženja in nobenih dohodkov. Posamezne občine se branijo izdajati taka potrdila z utemeljitvijo, da ne more jamčiti za točnost navedb, ker jim pač premoženjske raz- tPelilean terpentinovo milo posebno izborno za pranje v trdi vodi z možem v skupnem gospodinjstvu, medtem ko- je živela hčerka ločeno, je dobila novo rešenje, ki se glasi: »Na Vašo prošnjo za dvomesečno pomoč po Vašem pok. soprogu Vas po nalogu ministrstva obveščam, da se ta pomoč po paragrafu 95. uradn. zakona iz leta 1931. izplačuje vdovi ali otrokom umrlega uslužbenca. Ker se je ta dvomesečna pomoč že izplačala hčerki pokojnega, se Vam ne more več nakazati.« Iz teh dveh 'odločb bi torej sledilo, da dobi dvomesečno podporo oni izmed upravičencev, ki preje zaprosi, Pod naslovom »Plačevanje, kuluka« je objavil »Naš glas«, glasilo državnih nameščencev in upokojencev sledeči utemeljeni članek: Po odloku ministrstva za gradbe št. Mi. G. 2686/36 bodo finančne oblasti od državnih uradnikov in upokojencev počenši s proračunskim letom sporočilo, da prema odredbi paragrafa 95 Zak, o čin. na dvome-sečnu pomoč nema prava udova, a de ca samo u slučaju kad udova umrlog činovnika nije živa. Kako je pak udova poč. Kotz-beka živa, to je Ministarstvo za istu naredilo isplatu dvomesečne pomoći preko nadležne direkcije pod br. 29.112/1-36 a molilji Kotz-bek Justini, čerki poč. Kotzbeka Franca ne može se narediti isplata t. j. odobriti tražena pomoć.« Kdo bi znal raztolmačiti te tri odloke, izdane na podlagi istega člena zakona? 1937./38. izterjevale kuluk v dveh obrokih, in sicer aprila in septembra vsakega leta, namesto kakor do sedaj v februarju. Stvarno to ni nikako znižanje tega bremena, temveč le navidezno olajšanje plačevanja. Ima pa stvar za prehodno leto 1937. neko težavo, ki bo prizadete hudo zadela. Zvečer pred žehto pa namakajte s oraškom za namakanje Radost peric mere prosilcev niso znane tudi glede drugih krajev v državi. Na zadevno vlogo neke občine, ki je bila predložena finančnemu ministrstvu, je isto pojasnilo', da je vsaka občina prišit oj-na za izdajanje zahtevanih potrdil ali na podlagi svojih knjig ali izjave dveh prič, kateri morata prevzeti vso kazensko odgovornost za točnost svojega pričevanja. Overjanje prepisov Ustih. Državni uslužbenci, zlasti upokojenci, morajo ob neštevilnih prilikah prilagati svojim vlogam ali prošnjam prepise raznih listin, zlasti upokojitvenih dekretov, in sicer sodno overjene, Ker nekatera sodišča niso hotela potrjevati pravilnosti prepisov brez plačila takse, je neki prizadeti 'Upokojenec vložil pritožbo na finančno ministrstvo. Davčni oddelek tega ministrstva je poslal predsedništvu apelacijskega sodišča v Zagrebu razpis od 24. aprila 1936, štev. 26.512/III, po katerem sie Kuluk ker bi s tem padlo plačilo celotnega bremena te vrste na prvo polovico proračunskega leta, ker sta april prvi, september pa šesti mesec proračunskega leta. Organizacije naj bi pravočasno opozorile gradbeno ministrstvo na prej omenjeno težavo za leto 1937., da se doseže kak ugodnejši prehod na nameravano olajšanje tega bremena, če ga že ni mogoče sploh odvzeti z ramen uradnikov in upokojencev, kar bi bilo edino pravično. Če v naši banovini ne plačujejo kuluka pripad-niki drugih stanov, je za nas javne nameščence kuluk kot izjemna in izredna davščina še teže znosljiv in spričo naših več kot nezadostnih prejemkov skrajno huda in kar neznosna obremenitev. Zato naj bo ena poglavitnih nalog strokovnih društev: popolna in čimprejšnja odprava kuluka za aktivne in upokojene drž. uslužbence! morajo v primerih, kadar prosijo upokojenci za potrditev (overitev) prepisov listin, katere predlagajo zaradi ureditve svojih pokojninskih prejemkov, taki prepisi overjati brez plačila takse p'ä predpisih 6. toč. čl. 6 in 7 taks. zakona. — Iz tega pojasnila je razvidno, da so vse overitve predpisov listin, ki se predlagajo na zahtevo uradov za ureditev službenih ali pokojninskih prejemkov, oproščene vseh taks. Izplačilo zapadlih prejemkov dedičem, Opozarjamo vse upokojence in njihove družinske člane, da se že zapadle pokojnine, ki pa niso bile do smrti upravičenca izplačane, nakažejo dedičem. Pogoj je ta, da dediči (navadno so to vdova ali otroci) predlože izplačilni blagajni sklep pristojnega sodišča, da so upravičeni prevzeti zapadlo, a še ne izplačano pokojnino umrlega!. Sicer lite izplača taka pokojnina sodišču v zapuščinsko maso. KOLEDAR ZA LETO 1937 Podpisani konzorcij izda tudi za leto 1937 železničarski koledar. Letos bomo strokovni vsetnik koledarja popolnoma preuredili in izpopolnili tako, da bo vsakemu železničarju, aktivnemu in upokojenemu, delavcu in nastavljencu, najboljši svetovalec v vseh njegovih zadevah. Koledar bo vseboval večinoma pcjasnila glede pravic osebja in poljudne odgovore, da bo vsakomur razumljiv. Iz zadev, ki se tičejo delavcev, bo objavil 20 strani vestnika, iz vprašanj za nastavljence enako 20 strani. Vseboval bo najtočnejša navodila v vseh zadevah bolniške blagajne, nadalje voznih ugodnosti, draginj-skih doklad, sporednih prinadležno-sti, ordinacij zdravnikev-specialistov, vozne rede in druga važna navodila. Ulpošltievajoč izredno težke prilike, v katerih se nahajajo železničarji, smo za letos ceno koledarju določili za izvod le 8 Din. _ Kdor koledarja doslej še ni naročil, prosimo, da ga naroči do 1. oktobra, da bomo zamogli vsem koledar pravočasno dostaviti. Opozorite vse železničarje, da ne bi kupovali manj vrednih koledarjev za dražjo ceno, če bi slučajno preje izšli, kakor bo izšel naš koledar, da ne bi bili s tem oškodovani. Koledar izide samo v slovenskem jeziku, kar bo dobrodošlo vsem železničarjem v ljubljanski železniški direkciji, ker odpade hrvaški del koledarja, ki je bil marsikomu nerazumljiv. Naslov za naročila je: »Ujedinjeni Železničar«, Ljubljana, pošt. pred. 280. Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Osiguranje naših željezničara Osiguranje za slučaj bolesti. Ovo osiguranje naših željezničara imalo se provesti po odredbama zakona o o siguran ju radnika iz go dime 1922., od kojih se moglo odstupiti samo pod uslovom, ako se željezničarima u odvojenom osiguranju za-gartantuju najmanje iste potpore, koje će primati radnici kod SUZOR-a, i željezničarima obezlbijedi najmanje isti onaj uticaj na to njihovo osiguranje, kakav će imati ostali radnici na SUZOR. Koristeći se tom mogućnošću odvojenog osiguranja željezničara, zainteresirana birokracija u Ministarstvu saobraćaja i željezničkim direkcijama prešla je odmah na posao oko formiranja samostalnih blagajna za željezničare. U tome je potpuno uspjela. Željezničari nemaju uticaja na svoje osiguranje. Za osiguranje željezničara formirani su Bolesnički fondovi pri svakoj željezničkoj direkciji, nad kojima vodi nadzor Centralni bolesnički fond, formiran kod Ministarstva saobraćaja u Beogradu. Sama organizacija osiguranja željezničara sličnla je organizaciji osiguranja ostalih radnika : zasniva se na mjesnim organima, koji se stapaju u Središnji ured za osiguranje željezničara, t. j. u Centralni bolesnički fond. Pa ipak, ma da je organizacija osiguranja željezničara slična SUZOR-u. Uticaj njihov na samoupravu i poslove usitanove nije nikakav. Taj uticaj eliminiran je time, što je provedba osiguranja željezničara uzela u ruke željeznička birokracija, na koju željezničari nikakvog uticaja nemaju, niti ga mogu imati. Upravnike kao i sav činiovtnički aparat u tim Bolesničkim fondovima postavlja i plaća željeznica; samouprava — u koliko je u tim fondovima ima 1— mora ta postavljanja primiti na znanje, ona ih ne može odbiti. Samouprava, kojia nije vlasna da bira one, koji će sprovoditi njene zaključke i raditi po njenim intencijama, nije samouprava. Ona služi samo kao smokvin list: da se prikrije jedno stanje, koje nije nla zakonu, osnovano. Koliko je to protuzakonito i štetno po željezničare shvatit će se ako se zna, da su ti postavljeni službenici faktično u službi drugog partnera u osiguranju, t. j. poslodavca. Olni u željezničarskoj samoupravnoj ustanovi sprovode poslodavčevu volju. Oni su zapravo u skroz inkopatibiilnom odnosu prema sam,oj ustanovi i prema njenoj samoupravi. Značaj samouprave u osiguranju željezničara mnogo je umanjen i sistemom nadzora nad njenim Padom. Dok je nadzor nad provedbom osiguranja radnika i nad radom SUZOR-a povjeren trećem kompozitoru — Ministarstvu socijalne politike i narodnog zdravljia —- ustanovi, koja nije direktno zainteresirana nj kao poslodavac ni kao radnik — nadzor nad radcm bolesničkih fondova željezničara povjeren je Ministarstvu saobraćaja, t. j. poslodavcu... I taj nadzor podredjen je prvenstveno toj činjenici. U svojim odlukama', koje Ministarstvo saobraćaja donosi kao nadzorna vlast, ono se rukovodi prven- stveno svojim financijskim, i poslo-davačkim potrebama, a tek u drugom stepenu i potrebama ustanove osiguranja željezničara. . Nadzor nad osiguranjem vrši poslodavac. Članovi samoiuprave moraju o tome faktu voditi računa i kod donošenja svojih zaključaka moraju ga imati u vidu. Čim zaključci i malo kolidiraju sa interesima željeznice kao poslodavca, nadzorna vlast ih ništi. Mnogo dobrih predloga i zaključaka, koje su samoupravni organi donijeli, zabačeni su. Otuda i negodovanje ma svim godišnjim skupštinama tih fondova, koje najveći dio svojeg vremena troše u kritici vlastite nemoći. Loše strane ovakvog nadzora nad osiguranjem željezničara nalaze odraza nie samo u sputavanju svake zamašnije inicijative oko poboljšanja toga osiguranja, nego i u onemoguća-vanju njihove realizacije, ako ih samouprava i usvoji. Ministarstvo1 saobraćaja, dok je ono i nadzorna vlast u osiguranju, imade svagda mogućnost, da ustanovi osiguranja uskrati pripadajući prinos i ova — pored sviju lijepih zaključaka, koji mogu biti odobreni i po nadzornoj vlasti — ne može napred. Ne može, jer Ministarstvo saobraćaja kao nadzorna vlast ne će ni prstom maknuti da bi prisilila na plaćanje prinoisa Ministarstvo: saobraćaja kao poslodavca. Ta nepri-rodtaost funkcija ljuto se osvećuje željezničarskom osiguranju: Ministarstvo saobraćaja, duguje mu na prinosu Din 54.485.543.39. Na tome je sve zapelo. Ako se uvaži, da se ukupni godišnji prihod — predvidjen budžetom — kreće oko iznosa 46,700.000 Din, onda spomenuti dug Ministarstva saobraćaja predstavlja kočnicu svakoj ozbiljnijoj inicijativi u osiguranju željezničara. Sa novcem, koji je vlas-nioist Bolesničkog fonda', ne raspolaže pravi vlasnik — željezničari, već željeznica — poslodavac. Novac u njenom tresom — a ne u blagajni fonda — čini se apsolutnim gospodarem fonda. Samouprava! fonda mora da se i zvin java i pred poslodavcem i pred nadzornom, vlasti. To stvarno i nije samouprava. Zakonski propis, da željezničari nla poslove svojeg osi-guiranja moraju imati najmanje jednaki uticaj kakav imaju radnici u SUZOR-u. potpuno je izigran. Svoje pozicije u osiguranju željezničara. željeznica i njena birokracija čuvaju vrlo ljubomorno. Željezničari su sa stvorenim prilikama vrlo nezadovoljni, ali /okolnost, da je nadzorna vlast u njihovom osiguranju istovremeno i njihov poslodavac, koji kod čuvanjiai svojih pozicija ne poznaje liberalnosti, sputava ih, dia svoje negodovanje ispolje javno. \ V ^ *V-*'$*.* -I* «t fjl |lf1* I p«. IWlllrtFV Ra ipak — pored svih teškoća — glas nezadovoljstva nad stvorenim stanjem neka čuje barem radnička javnost. Željezničar. ćati u njihovim prostorijama. Boravljenje u njihovim prostorijama pa makar i po zadružnom poslu podsjeća nas nla mnoge nepravde i nevolje, koje kao željezničari - radi rada žutih -mloramo da trpimo i — toga radi — na proslavi Zadružnog dana osjećali smo sie vrlo nelagodno. Naši političko-ideološki nazori nisu tako vodeni pa da ih ma i na čas potpuno obuzme »zadlružna svijest«, kao što to obuzima g. V. H. Vjerujem, da njemu ne čini teškoće prefarbati žuti šešir duginim bojama, a sutra — ako će trebati — i na crveno. On se isto tako nebi povre dio u svojim osjećajima, da je ta proslava održana u »zelenoj« ili u »crvenoj« dvorani. On je tip malo-gradjanina', koji se svagdje, god je vidi trenutnu korist, osjeća dobro. Mi takvi nismo niti želimo biti, pa otuda i revolt nad takvim radom i shvaćanjem. ; ' I Junak V. H. poziva kritičara žute politike vodstva zadruge na megdan: »Ima mnogo problema u našem za-drugarstvu, o kojima bi i te kako trebalo pisati — tu neka pisac zaoštri svoje pero i pokaže što zna.« Reče i ostade živ. — Gosp. V. H. trebao bi najprije da otrese za sebe sve svoje simpatije za »žutu« boju i da postane uistinu samo zadrugar. Tek kad prodje tu meta-morfozu vidjet će, da je izbjegavanje »žutih« prostorija u zadružnom poslu jedan vrlo ozbiljan zadružni problem. Crveni zadrugari bune se protiv na-turivanja »žute« kape našoj zadruzi ne samo jer nam je uviška, nego i radi čistoće zadružne ideologije i kohezije u zadružniome radu. Izbjegava-nie svega što može da zamrlja tu ideologiju i naruši koheziju u radu treba da bude glavini zadatak zadruginog vodstva. To treba V. H. da zna i da u buduće izbjegava insceniranje ova-kovih »problema u našem zadrugar-stvu.« Gosp. V. H. kaže da će »svaku dobru sugestiju« u zadružnom poslu vodstvo zadruge rado primiti. — Na žalost sviju iskrenih zadrugara moramo konstatirati, da je to samo obećanje i ništa više. Najimpresionije su svakako sugestije, koje čine delegat na godišnjim skupštinama, pa šta je od njih prihvaćeno? Ništa! Zar nije delegat K. na svojoj godišnjoj skupštini predložio, da treba ulje kupovati u Dalmaciji, a brašno, grah i još neke artikle u Slavoniji i u mjestima, gdje su najjeftinije!? Dali su te sugestije prihvaćene? Nisu! Vinkovački željezničari i članovi naše zadruge osnivaju novu zadrugu, jer jim je preskupo, diai neke artikle plaćaju u našoj zadruzi za 50% skuplje nego u privatnoj trgovini. — Kad bi se dobre sugestije članova poštivalo, do ovoga sigumo ne bi bilo, došlo. Isto tako i sugestije članova glede ličnosti zadru-zinog upravnika; ostale su posve ne-uvažen-e. Posljedice: loše gospodarstvo u zadruzi i neusretljivost prema članovima — nezadovoljstvo članova sa zadrugom. Dokaz da je tako neka posluže loša i truba drva, koja je ove godine dobavio, a koja mi plaćamo kao dobra! Ali čemu da nižemo tu kritiku. Tko će da je uvaži? Za uzvrat možemo doživjeti samo vrijedjanje po modelu g, V. H. Bolji dani za zadrugu i zadrugare svanuti oe tek pošto se oslobode elemenata sitnogradjaštine, koji su ozbiljna smetnja svakog napretka. Zadrugar. Nesusretljivost prema zagrebačkim željezničarima Bezrazložno ukidanje »! Miale zarade, koje se k tome staJ-no reducira, prisiliše veliki broj zagrebačkih željezničara, da napuste grad i nastane se daleko na periferiji, pa čak i u udaljenijim selima. Istočno od Zagreba podignuto je već nekoliko »željezničarskih kolonija«. Na prosječno jeftinijem zemljištu podignuo si je neki kućicu, neki dašćaru-bara-kicu, samo dla bude oslobodjen visoke gradske stanarine. Koji nisu mogli smoči ni kućice ni barakice, smjestili su se kao stanlari po periferijskim i seoskim kućama, plaćajući za stan oid Din 75.— do Dim 250.— mjesečno. Ovo iselenje željezničara ma daleku periferiju stvorilo je problem njihove veze sa gradom, odnosno mjestom iuposlenja. Budući ih je vrlo veliki broj, to je problem riješen time, što su izmedju tih periferijskih naseobina i grada uvieldeni vlakovi, koji saobraćaju u najpovoljnije vrijeme: kada radhici i službenici idu na dužnost, djeca u školu, domaćice na' trg, kada se vraćaju natrag itd. Ti vlakovi saobraćali su od Zagreba do Resmičke Trnave. Qd 12. augusta o. g. su lali ti vlakovi od stanice R. K. do Trmave ukinuti. Jedan veliki dio službenika i radnika ie time vrlo: teško pogodjen. Do voza u stanicu R. K. oni moraju sada pješačiti. Giube vrije- « voza Zagreb—Trnava. mie i umaraju se. To će biti sudbina i njihove djece kod polaska u škodu, ako se voz ponovno ne uvede. Koliko će to biti teško i skopčano: sa mukama u kasnim jesenjim i zimskim mjesecima, može si svatko predstaviti, koji stanuje na periferiji. Razlozi, zbog kojih je ova željeznička veza ukinuta, navodnio su u velikom kriomčanenju vina, koje se tim vozovima vršjilo iz okolnjih sela ti grad. Ozbiljno uzevši stvar, to nije kakav argumenat za ovakav postupak. Zar nije bilo drugog sredstva, da se ukine i onemogući šverc? Gradska općina a i željeznička direkcija sigumo znadu, da se vino kriomčarj i u svim. vozovima, koji saobraćaju izmedju Splita i Zagreba: zar će, da onemogući taj šverc, obustaviti saobraćaj na toj pruzi? t i- p /Ja* H« •sr * i .'• » U t* tmij **'•>*,v-» »«i**, Zašto da radi nekoliko nevaljalaca —1 moram stradati stotine i stotine čestitih željezničara! — Apeliramo na Direkciju u Zagrebu, da uvidi svoju pogrešku i da opet stavi u promet »Z« vozove do Res-mčke Tmave. To traži potreba željezničara, koji tamo stanuju, to traži i potreba same željezničke službe! Željezničar. Konzumna zadruga 35 iet strokovne internacionale Urednik »Zadružnog Vijesnika« na nezadružnom poslu. Po njegovom shvatanju zadrugarstvo niče svejedno, da li je posadjeno na »žutom« ili »crvenom« tlu. Hoće dobre sugestije, ma da se i onih najboljih nitko ne drži. Stidi se svoje žute boje i skriva se iza drugih trakova. Naša kritika, što je vodstvo niaše Konzumne zadruge u Zagrebu proslavu Mpdjunarodnog zadružnog dana Upriličilo u prostorijama žutog Nacio-nialnog udruženja željezničara, teško se kosnula urednika »Zadružnog Vijesnika«. On je ciknuo na »Ujedinjeni Železničar« poput stvora, kojeg se hvata u procjep. Da maskira ono što smo vodstvu zadruge pripisali u kri- vicu: da se zadružna proslava nije smjela upriličiti u prostorijama žute organizacije, g. V. H, dokazuje, da je sporedno gdje će se zadrugari sastati na dogovor. — Ota priznaje, da imade zadrugara i »žutih«, i »crvenih«, i »zelenih«, ali smatra, da se nijedan »pravi zadrugar« ne će žacati u kakvu će dvoranu na dogovor. Možda g. V, H. imade pravo zla sebe i svoje istomišljenike »žute« i »zelene«, ali mu ne priznajemo prava, da tumači i osjećaje onih, koje podrazumijeva pod »crveni«. Nama nije svejedno kuda ćemo na dogovor. Uloga »nacionalnih« željezničara lOidvišie je providna, njihovo postojanje nanjelo nam je odviše zla, ai da bi se mogli dobro osje- Internacionala delavskih strokovnih organizacij je bila ustanovljena 21. avgusta 1901. V minulem mesecu smo torej slavili 35. obletnico nje ustanovitve. Ob ustanovitvi je vstopilo v internacionalo sedem deželnih organizacij z okroglo 2,300.000 člani, in sicer avstrijske, ogrske, nemške, angleškie, belgijske, nizozemske in švicarske. Strokovna internacionala se je ustanovila, ko so se strokovne organizacije v Evropi najbujneše razvijale ter je bilo delavsko gibanje v najlepšem poletu. Do leta 1914. se je amsterdamska internacionala naglo jačala, ker so strokovne organizacije po vseh de- želah lepo napredovale. /Po izbruhu svetovne vojne' pa je militaristični teror onemogočil tako delovanje socialistične delavske internacionale kakor strokovne ' internacionale ter so organizacije po raiznih državah celo podpirale vojno gospodarstvo. S tem so si pridobile priznanje oblasti ki si Iga prej niso mogle priboriti. Vojna je torej vezi med organizacijami potrgala, ni pa uničila spozna-taja, da je mednarodno sodelovanje delavstva potrebno. Že nekaj mesecev po vojni leta 1919. se je poizkusilo obnoviti v Bernu amsterdamsko strokovno internacionalo. Različna mnenja so se izravnala in v kratkem času je nastala strokovna internacionala z imenom Mednarodna zveza strokovnih organizacij. Strokovna internacionala je postala mogočen faktor, čeprav se je izločila iz nje zveza strokovnih organizacij v Zedinjenih državah pod predsedstvom pokojnega Gompersa, ker večina ameriških strokovnih organizacij ni priznavala načela razrednega hoja. Fašizem je v zadnji dolbi zatrl strokovne organizacije v Nemčiji, v Avstriji, v Italiji in še v nekaterih malih državah. V drugih diktaturah sicer dovoljujejo obstoj strokovnim organizacijam, branijo pa, da bi vršile svoje gospodarske, socialne in kulturne naloge do delavstva. Na kongresu mednarodne strokovne internacionale, ki se je vršil pred nekaj tedni v Londonu, je načelstvo poročalo, da je reakcija ustavljena, obžalujemo pa odpad nemških, italijanskih in avstrijskih strokovnih organizacij. Internacionala postaja mogočne ja; vstopile so norveške in mehikansike strokovne organizacije, kar oživlja tudi sodelovanje z ameriškimi strokovnimi organizacijami sploh. Važen je tudi 'Preidteednik socialističmie delavske internacionale s. Louis die Brouchere je v imenu internacionale s Petrom, Ne-mijem obiskal bojujoče se delavce v Španiji. Vračam se pravkar s kratkega potovanja v Španiji. Hotel sem v čim krajšem času, ki je danes izredno dragocen, .zbrati poizvedb in vtisov. Toda že iz dosedanjih mojih poizvedovanj morem ugotoviti dvoje: Prvič, da sta španska vlada in špansko ljudstvo vsekakor v položaju, d!a upor premagata, če se obema strankama prepusti, da stvar poravnata med seboj. Ni dvoma, da tfe pripravljena vojaška veleizdaja imela strašne posledice. Število častnikov, ki so javno prelomili prisego zvestobe ali se vedli nezanesljivo, je 75 do 80 odstotkov. Velik del vojske so potegnili s seboj. Polastili so se utrjenih mest, velikih zalog orožja in vojaških presknbnih potrebščin. Legalna vlada je bila naenkrat oropana skoraj vseh akcijskih sredstev in izdajalci so< utegnili upati, dd bodo pahnili državo v anarhijo. Toda odgovor ljudstva je bil veličasten' Od prvega dne so se ljudske -milice brez vojaške izvežbanosti in skoraj brez orožja pokazale s svojo zmagovito hrabrostjo. Nihče sicer ni dvomil o hrabrosti španskih -proletarcev. O čemer bi lahko -dvomili, je prej talent za organizacijo. Tudi tu se ogromno izvršili: v malo -dneh j-e republika zbrala znatne borbene sile, postavila kadre, preskrbela municijo in prehrano, organizirala izdelav as je orožja. Obenem je vipostavila notranji redi: povsod se je zopet pričelo z delom, mesta so zopet mirna, politična nasprotja so pozabljena ali odgođena. -Ne da bi se obotavljal, lahko že danes ugotavljam, da je vlada vojaško, finančno, politično in moralno v premoči. * Republikansika Španija je -dovolj močna, da se sama brez kake pomoči bori proti fašizmu; ni ji pa mogoče zadostno se upreti skupnemu napadu vseh -fašističnih sil Evrope. Njih koalicija je danes dejstvo ter si je treba biti glede posledice teh dejstev na jasnem. General Franco ima vojsko v Afriki, tvorijo jo tujska legija in marokanski najemniki. Skuša jo spraviti v Evropo, če se mu bo to posrečilo, se ima zahvaliti oomlorskim! in zračnim pomočkom Italije in Nemčije, ki sta jih poslali v območje gibraltarske ožine. Že sedaj -so italijanska letala, katerih nekatera so -bila že dne 28, julija v seznamu italijanske zračne flote, sodelovala pri upornikih. Pri Francu se je ugotovilo vsaj tri trimotorna nemška letala; na enem re bila številka; le slabo preslikana. -Križarka «Deutschland« podpira upornike za sedaj s svojo navzočnostjo. Štiri nemške ladje ootuiejo v Barcelono, da bodo tam »demonstrirale«, iz česar oa lahko vsak Mo nastane -»kazenska« ekspedicija. Skoraj opravičeno sumimo, da mopelje ladja iz Hamburga, ki bo -neljala tudi 28 letal, za Španijo — seveda v Maroko-. Če bo torei Franco spričo te mogočne podpore imel dalie časa odtprto pot po morju, bo 'postal položaj španske vlade bistveno težji. Tudi notem se bodo, kakor sem prepričani, prodirajočemu nasprotniku trdno upi- Cestni železničarji so Pred leti simo večkrat čuli o mezdnih gibanjih ljubljanskih tramvajev, ki so se poslužili tudi stavke, da ®o si izvojevali boljši položaj. Zadnja leta pa smo dobivali iz vrst cestnih železničarjev le poročila, kako se jim odvzemajo razne pravice ter reducira njih itak borne prejemke. Dolgo časa dvig francoskih strokovnih organizacij v Franciji, ki je po volitvah v enem mesecu pridobila milijon članov ter šteje v celoti štiri milijone članov, kar pomeni znatno okrepitev internacionale. Število v internacionali organiziranih članov znaša danes 14 do 15 milijonov, torej več kakor preden so bile organizacije v Italiji, Nemčiji in Avstriji zatrte. Internacionalna zveza ni še popolnoma dovršena. Na londonskem kongresu se je razpravljalo o tem, kako bi jo bilo mogoče izpopolniti. Tu prihajajo v poštev še nekatere organizacije, ki se niso priključile in organizacije rdeče -strokovne internacionale. S tem združenjem bi bile vse strokovne sile združene za skupni nastop v mednarodni strokovni zvezi. V 35 letih se je internacionala strokovnih organizacij, ki je štela iz-početka komaj dva milijona članov, razvila v res mednarodno armado, ki šteje skoraj 15 milijonov sobojevnikov po posameznih deželah. Razvoj je ustvaril iz nje mogočen faktor in uspešno orodje delavcev v boju za mednarodno socialno zakonodajo. — Želja nas vseh je, da bodi naša in-ternacionala v vseh petih delih sveta uspešno orožje za zmago delavcev. rali, toda proti vojaški premoči, ki bi utegnila postati polagoma prehuda, preti delav;-cem vendarle očitna nevarnost, d!a bi bili končno premagani. Toda s tem bi bile premagane zahodne demokracije. Zakaj, če španska vojna zaivzai-me te oblike, nastane neizogibno splošna vojna. Zakaj nihče ne bo tako neumen, da bi veroval, -da bo Franco pomoč, ki mu jo nudita obe fašistični vladi, prejel zastonj. Zmagati more le, -če postane njiju vazal (podložnik). Njegova vlada bi zasidrala Hitlerja in -Mussolinija v Maroko, ob morski ožini. Dobila bi s tem gospodstvo nad v-s-em zahodkiim Sredozemskim morjem, bi odrezala evropsko Francijo od francoske Afrike ter prerezala zvezo Anglije v Indijo. In to bi pomenilo, da morata Francija in Anglija končno pričeti iz vojno, ker nista mogli pravočasno storiti svoje dolžnosti: dolžnosti, da rešita mir! * Vem, kako tehtno je to, kar moram sedaj poved!ati in povem le zaradi tega, ker mi to nalaga grenka dolžnost vesti. Absolutno sem prepričan, da se nahajamo na odločilni točki za rešitev miru, demokracije in socializma — te troj-ice, ki je v svojem mišljenju nisem nikdar mogel ločiti in so tudi resnično neločljive. Ravnanje fašističnih držav ni nič -drugega kakor resničen napad. V Evropi se to -utegne zgoditi. Ob enakem pomanjkanju poguma se lahko dbpulsti zrušitev španske republike, kakor se je to zgodilo v slučaju Abesinije. Ali ne govore celo o »nevtralnosti« med špansko vladio im tolpo veleizdajniških častnikov — beseda, ki kruto žali vse naše človečanske čute! Evropa to dopušča! »Da reši mir«, pravijo — kaikšna nepojmljiva zaslepljenost! Ali -nihče ne vida, da se s pristankom!, z vectnim umikanjem, kazanjem slabosti za slabostjo, kapitulacija za kapitulacijo, prepušča fašizmu inicijativo in politično vodstvo v Evropi? Ali nihče ne opaža, da je njega predrznost vsak dan večja, da se bo stopnjevala do neizmernosti in da se ne bo ustavil, marveč nas bo pahnil v vojno — toliko bolj -d-otovo, kolikor manj poguma bomo imeli! Recimo, če bcimo imeli enako »previdnost«, ko bo nemški fašizem ponovil igro< organiziral v sudetsko-nemških pokrajinah upor in zahteval od nas »nevtralnost« medi uporniki in čehoslovaško vlado. Ali bomo s tem pridobili mir? Niti za to ceno ne, ker bo izzivanju sledilo le novo izzivanje. Ta nam pa prineso obenem -državljansko vojno. Kajti zakaj hi pri nas doma ne smeli vojaštvo, bankirji, fašisti storiti isto, kar se je -drugod tako dobro posrečilo? Zakaj ne bi smeli s pomočjo tuiih bajonetov uničiti demokracijo tudi pri nas? Potem šele bi se branili? In kdo ne razume, da bi bilo potem prepozno? Sedaj -te treba rešiti mir s temi, d!a se reši špansko republiko. Če bom-o dopustili zaradi pomanjkanja 'poguma, da jo fašizem -zadavi, potem bo voina, najstrašneiša vojna ob Maj-I bolj neugodnih razmerah skoraj neizogibna. Sedai ali nikoli! Morda ima Evropa le še nekoliko dni časa, An se odloči. izvojevali osemurnik so cestni železničarji prenašali udarce, ki jih je družba) utemeljevala z velikimi deficiti, dokler ni končno bil tudi pri cestni železnici lok prenapet in je počil. Skozi 16 let je veljal na cestni železnici v Ljubljani Šumik. Sedanja uprava družbe pa je hotela z novo službeno pragmatiko ta osiemumik ukiniti in podaljšati delovni čas do 10 ur brez vsake odškodnine. Cestne železničarje, ki so morali pred nekaj leti prispevati za sanacijo družbe 5 do 15 odstotkov svojih plač ter še marsikatero drugo ugodnost, je ta zahteva družbe zelo razburila. Izvršili so intervencije tako potom zaupnikov, organizacije kakor tudi potom Delavske zbornice, vendar vse brez uspeha. Dosegli so, da je banska uprava razpisala razpravo oglede oseiu-urnika, vendar se družba tudi temu pozivu ni odzvala, marveč je vztrajala na zahtevi, da mora osebje vršiti brezplačno čezumo delo. V petek, dne 4. septembra se je osebje ob 10. uri zvečer korporativno udeležilo zborovanja v dvorani Delavske zbornice, kjer je soglasno sklenilo, da bo stavkalo za izvojeva- Dopisi Iz proge Trbovlje—Hrastnik. Težko piše danes železničar o razmerah, v katerih živi, »*• '* t-vu Kiia, Kljub temu le poizkusimo povedati naše mišljenje in razpoloženje zlasti sedaj v času, ko groze redukcije *' »» *t*» n«» - » 7, i, ,, t' ,, .. i »< VM Ne mislimo koga žaliti, povedati hočemo le resnico. Ni še dolgo, kar je bil kongres narodnih železničarjev, ki se je enako vršil kljub težkemu položaju delavstva, * v«,«»d. «e *'1'* v» Nam je znano, da se za taka zborovanja pripravi mnogo lepega gradiva, da se posamezni gospodje po-valijo, kako se bore za naše pravice, posebno še za progovne delavce. Veliko kopico dobrot so nam gospodje obljubili, ostalo pa je le pri obljubah, Dobrote so najbrže samo za g - ' V listih so poročali na dolgo in široko o- kongresu narodnih železni- Boji v San Sebastian izpraznjen Vladne čete so mesto San Sebastian izpraznile. Trdnjava je na severnem bojišču, kamor vlada ne more pošiljati pomoči in za razvoj vojne ni posebnega pomena. Uporniki groze, da si bodo osvojili te dni še Bilbao, ki je še v vladnih rokah. Bitka pri Talaverl Pri Talaveri zapadno od Toleda se vrši te dni težja bitka. Zdi se, da bi utegnila odločitev pasti na tem delu bojišča, zato pričakujejo razvoja dogodkov z napetostjo. Na fronti pri Talaveri je vlada poslala svoje najboljše čete; tja je odšlo zadnje dni tudi 8000 moderno oboroženih Kataloncev. Dosedanji napadi upornikov so bili odbiti in vladine čete so same prešle v ofenzivo. * Prelom republikanske zvestobe po katoliških generalih in fevdalcih in strašne grozovitosti, ki se v tej vojni izredno množe, so zanetile med narodom gnjev in sovraštvo, ki prekipeva vse čute in se kristalizira v nepopustljivem boju za pravice, je dovedel po vsej Španiji do večjih in manjših borb. Uspehi tu, uspehi tanh Vendar vse kaže, da se je ljudska fronta jako okrepila ter da dosega znatnejše uspehe kakor izpočetka, ko je bila presenečena z nepričakovanim uporom generalov. Odločitve seveda še ni. Tudi ni mogoče prerokovati razvoja. Normalno bi pa bilo, da zmaga vlada ljudske from e, Zmaga je odvisna od organizacije do zmage. Kjer bo ostala organizacija trdna do konca bojev in še potem, tam bo zmaga. To lahko prerokujemo že danes, ker sta obe ideologiji sedaj tako ločeni in določeni, da zmaga le tista, ki ohrani disciplino med boji in tudi pozneje, ker bi zmagovalec, ki bi se pričel med .seboj klati, moral postati žrtev demoralizacije, ki se bo pojavila tu- Potovanje v Španijo Po Louis de Btiouckeru. nje osemumika, ki ga itak zakon predvideva. Takoj po shodu so se napotili v remijo in v soboto, dne 5. septembra tramvaj ni vozil. Vse občinstvo je bilo na strani cestnih železničarjev ter je obsojalo trmoglavost družbe. Po 24 urah stavke, ki je potekla! v skrajnem redu in disciplini, se je podjetje udalo ter podpisalo protokol, s katerim priznava: 1. da se dan stavke plača; 2. da radi stake ne bo nikdo preganjan; 3. da se prizna čisti osemurni delavnik, doslej izvršene nadure takoj plačajo in določbe pragmatike, ki predvideva možnost podaljšanja dela, razveljavijo. Cestnim železničarjem pa k njihovemu uspehu, ki so ga dosegli z vzorno discipliniranim nastopom, iskreno čestitamo. carjev ter je baje neki delegat celo poročal, da so storjene krivice iz leta 1935 deloma že popravljene. Čudna se nam zdi ta izjava, ker mi progovni delavci vemo le to, da se naš položaj ni zboljšal, da nismo dobili povrnjenega ničesar, kar se nam je vzelo od leta 1927 dalje. Če bi bilo vodstvo nacionalnih železničarjev na pravem mestu in ne bi imelo borbe samo na jeziku, potem bi moral izzveneti kongres v odločno obsodbo vseh onih, ki so redukcije pri delavstvu zakrivili ter pahnili njih družine v bedo. Izzveneti bi moral v odločno zahtevo po takojšnjem zboljšanju položaja, odnosno v izvajanje konsekvenc. O vsem tem pa na kongresu ni bilo govora ter je za to upravičen moj apel na vse one delavce, ki še zaslepljeni sledijo zvezarskim frazam, da končno' obrnejo hrbet onim, ki samo govore o borbi za zboljšanje položaja delavstva, v resnici pa se bore le za lasten boljši položaj. Soanifi di po državljanski vojni, kakor se pojavlja po vsaki vojni. Simpatije v svetu naraščajo za vladno fronto in simpatije so navadno moralno pol zmage. Cankarjeva družba bo izdala letos v oktobru 4 knjige za članarino Din 20.—. Te 4 knjige bodo lepe in vsebinsko bogate in so: 1. Koledar Cankareve družbe za leto 1937. Koledar bo letos mnogo po-Ijudneje urejen, da bo vsaki družini polno zanimivega in zabavnega! čtiva nudil. 2. Tone Seliškar: Roke Andreja Podlipnika. Že lanska povest Toneta Seliškarja »Hiša brez oken« je ugajala vsem. Ta roman brezposelnih bo prekosil lanskega. 3. Winder: Služkinja Štefka, če je ta roman dobil češko najvišjo državno nagrado, potem lahko veste, da je res dober. Zlasti bo ugajal vsem ženam in dekletom. '4. Zadnja (5) knjiga Beerove »Zgodovine socialnih bojev«. Poverjeniki »Cankarjeve družbe«, nabirajte člane, da bodo knjige »Cankarjeve družbe« šle zopet v tisočih izvodih med delavstvo, da bomo svetu pokazali, da smo strnjeni, požrtvovalni, močni in zavedni. — Pridobivajte člane, če ne drugače, pa tako, da plačujejo vsako soboto ali na dan izplačila mezd Din 5.— Članov »Cankarjeve družbe« naj bo tisoče in tisoče. Sklenimo in storimo tako! — Tečaji nemäcine v Delavski zbornici. Začetniški, nadaljevalni jn konverzacijski tečaji, zvečer za odrasle, popoldne za Solarje, za popoldanske šole dopoldne. Vpisovanje vsalc večer od pol sedmih do osmih. Vhod z Miklošičeve ceste, žlavna veža, pritličje dlesno. Nov delavski odvetnik v Mariboru j V hiši Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ul. 9-IL, je otvoril lastno advokatsko pisarno večletni koncipijent pisarne dr, Reis-inana sodr. Gojmir Jelenc. Strokovnim organizacijam in innkcifonarjem £a kot začetnika toplo priporočamo. Tiska: Ljudska tiskarna, d. d., Maribor. (Predstavnik: Jos. Ošlak.) — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. — Lastnik in Izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.