14. štev. V Ljubljani, nedelja 29. decembra 1918 I. leto Velja v Ljubljani: eeJ« leto . . K 56-— pol let* . . . „ 28 — ietit leta ... » 14-— ea mesec > . . „ 4-7i Velja po pošli: xa cele lete naprej K 69*— *a pel Uta „ „ 30— za četrt leta , „ 15— za ea mesec , „ 5— Na pismene narcčbcbrez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki aaj pošljejo naročnino po nakaznici. "VB Oglasi se računaje po po-■ibljenem prostoru in si-mm visok ter 63 mm '*or za enkrat cčkrat popust OST Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Upravnistvo je na Marijinem trgu štev. 8. a* ■ = Telefon štev. 360. 1 Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna Številka velja 30 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Pod italijanskim jamam I Upor junaških Jugoslovank na Krasu. Slovenci trpe za zločinstva Mažarov in Nemcev. — Usoda primorskih internirancev v Italiji. Borovnica, 28. decembra. (Izv. por.) Pred prazniki je italijansko vojaštvo priredilo v Št. Petru na Krasu neko veselico. Domačini se te veselice niso udeležili, pač pa je prikorakala pred hišo, kjer so imeli Italijani svojo veselico, skupina fantov in deklet s slovensko trobojnico. Pred lbkalopi so se ustavili ter zapeli „Lepa naša domovina“. Italijanski vojaki in častniki so udrli iz hiše in hoteli fante in dekleta razgnati. Toda ti se niso dali ustrahovati, temveč so začeli vzklikati „Živela Jugoslavija!“ Prišli so tudi karabinerji in neki častnik je hotel iztrgati trobojnico dekletu, ki jo je nosila. Častnik je trobojnico tudi res raztrgal. Ko je dekletu ostal samo še drog, je začela udrihati po častniku in konju, da se je konj splašil in odnesel častnika. Dekle so uklenili, a obenem so aretirali tudi « drugih deklet. Vsa ta dekleta so potem razdelili v dve skupini po štiri, vsako skupino obdali s stotnijo vojakov z nasajenimi bodali in jih gnali v Postojno v zapore. Med potjo so dekleta neprestano klicala: „Živela Jugoslavija!44 Italijanski vojaki so jim grozili, da jih postne! ja j o, a junaška dekleta so odgovarjala: „Pa nas postreljajte! Me do zadnjega dihljaja ne nehamo klicati: „Živela Jugoslavija!44 Izlet na italijansko fronto ali slika iz logaške postaje. V petek. 27. t. m. se je pripeljalo iz Ljubljane z jutranjim vlakom okrog 30 civilnih oseb — na logaško postajo. Tu je bilo treba izstopiti in se podati med špalirjem laških orožnikov (karabinerjev) v vežo železniške postaje. Po polurnem čakanju pride laški častnik, da pregleda potne izkaznice ter da dovoli nadaljevanje vožnje proti Trstu. Dasi je častnik laški pisano potno izkaznico, izdano °d »Posredovalnice za goriške begunce v Ljubljani" prečital, je vprašal pisca teh vrstic, kam in v kakšen namen želi potovati. Hotel je namreč spoznati, razume li vprašani italijanski ali ne. Ko je zaželjeno pojasnilo dobil tudi še ustmeno, zahteva še morebitnih drugih dokumentov. Pri pogledu na »Propustnico vojaškega štacijskega Poveljstva v Ljubljani" in vzrši štam-pilijo s SHS — pečatom, mu zardi ?braz in z nervozno naglico raztrga imenovano propustnico, vrže koščke PaPirja na tla in se zadere: »Takoj nazaj v Ljubljano!" V spremstvu laškega orožnika je bilo treba se ukloniti izbruhu jeze in narodnega sovraštva častnika armade, ki se je baje borila tudi za osvobojenje zatiranih Jugoslovanov, gotovo zato, da jim obesi lastni jarem suženjstva v imenu »svetega egoizma" dvatisočletnih laških kulturonoscev — harlekinov. Ker jim usoda ni naklonila zmag tekom svetovne vojne, hočejo zmagovati na nizkotni način nad vnanjimi znaki naše mlade države. Pa naš SHS jim bo obtičal v grlu, kakor svetovni globus nemškemu Viljemu, ko ga je hotel spraviti v svoj nenasitni pruski želodec. nova nemška zlodejstva v Korotanu. Št. Pavel zasedle nemške tolpe. — Jugoslovanska posadka odvedena v vjetništvo. — Nasilstva nemške druhali proti domačinom Slovencem. Italijani že postavljajo mejnike! Cirknica, 28. decembra. Pri Rakeku in sploh ob vsej demarkacijski črti je laški kordon in so postavljeni mejniki z napisom: »Confine d‘ ltalia" — Meja Italije. Italijani pa nameravajo zasesti tudi Cirknico, da zastraže vse važnejše prehodne točke preko Javornika. — Cirknico so prekrstili v Cir-conicco. Italijana proti slovenskim železničarjem. Dne 21. decembra so Italijani aretirali v Logatcu nadrevidenta Petra Jernejca in sicer brez vsakega povoda ter ga odvedli v Trst. G. Jerneje je imel nočno službo ter je bil brez vsakega vzroka aretiran, kakor tudi službujoči telegrafist. Oba so imeli čez dan v gostilni pri Rusu zaprta, zvečer pa ju odvedli v Trst. Sumi se, da je kriv te aretacije sedanji postajni načelnik v Logatcu, katerega so Italijani postavili. Vsi naši železničarji morajo imeti italijanske službene čepice in službeno obleko po italijanskem kroju. Silijo jih, da bi se izjavili za italijansko službo. Izdali so tozadevni odlok. Veliko slovenskih železničarjev je odpovedalo službo. Na vseh važnih postajah zasedenega ozemlja, kakor v Trstu, Št. Petru, Opatiji itd. so pridelili Italijani v službovanje svoje italijanske »capote" iz kraljestva. V Št. Petru na Krasu fungira celo posebni inšpektor dr. Monti, ki vlada od Nabrežine do Logatca in od Št. Petra do Reke. Tudi italijanski iredentovci prihajajo v naše kraje od vseh strani. Tako je prišel v Opatijo neki Palese Ettore, ki je v začetku vojske uganjal take škandale, da je bil primoran oditi iz Opatije. Pravi, da je designiran kot načelnik postaj Opatija-Matulje. Ljubljana, 28. decembra. Iz Koroške prihaja ena žalostna vest za drugo. Pred dobrim tednom smo doživeli grabštajnsko sramoto, a sedaj drugo v St. Pavlu. Krčijo se nam pesti in srca zahtevajo, da se vse to maščuje. Obenem se pa moramo vprašati: Kdo je kriv? In tudi odgovor na to vprašanje ni težak. Krivo je vsemu temu nesrečno cincanje takozvane »Narodne vlade", ki se ni mogla odločiti pravočasno za nikak odločilen korak. A sedaj se vidijo posledice. Vse trpljenje naših nesrečnih bratov na Koroškem, vsa kri, ki se tam preliva in se bo še prelivala, pada na gospode v Narodni vladi. Toda sedaj je prepozno za rekriminacije. Treba gledati, da se storjeni grehi popravijo. Mi vsi pa moramo odločno in energično zahtevati : Zločini, ki jih zagreša koroško nemčurstvo nad našo armado in našim ljudstvom, se morajo maščevati. V naslednjem podajemo o dogodkih v St. Pavlu sledeča poročila: Organiziran napad druhali. Maribor, 28. decembra. (Izvirno poročilo.) V petek, dne 27. t. m. zjutraj ob sedmih, so nemške tolpe, sestavljene deloma iz vojakov, deloma iz civilistov, udrle v St. Pavel. Vsi so bili oboroženi z ročnimi granatami in revolverji. Pod samostanom so postavili strojne puške in streljali na kolodvor. Vdrli so s silo v samostan, odpeljali menihe in jih internirali, Naša posadka, obstoječa iz 74 Srbov, je streljala s strojnicami, dokler ji ni zmanjkalo municije. Medtem so aretirali župana Zorka, ga vozili po trgu in zasiamovali. Notar, nemški nacijonalec, je navalil oborožen z revolverjem in ročnimi granatami v zasebno stanovanje poštnih uradnic z grozilnimi besedami: „Die Rache ist stlss!" (maščevanje je sladko). Uradnice so se skrile v klet, odkoder so jih odvedli v šolo. Med potjo je nemška drhal — ponajveč ženske, oborožene s puškami in ročnimi granatami! — pljuvala nanje in jih zasmehovala s ciničnimi psovkami. Otroci pa so jih obmetavali s kepami. Druhal je vpila: „Mi nimamo nobenega cesarja, nobene oblasti, nam se ne more zgoditi ničesar 1“ Divjanje nemške druhali proti Slovencem v St. Pavlu. Maribor, 28. decembra. (Izv. por.) Slovenskega župana Zorka so nemške razbojniške čete odvedle neznano kam, najbrže v Celovec. Aretirali in vklenili so tudi postajenačelnika Ko-r o š č a in davkarja P r a z n i k a, katera je razdivjana soldateska klofutala in ju ranila. Slovenski oddelek, kakih 40 mož, je odšel prejšno noč v Labod po pomoč, pa se ni mogel več vrniti. — Aretirane slovenske uradnike so peljali zastražene v živinskem vozu najprej v Volšperk k štacijskemu poveljstvu, kjer so jih zaslišali in preiskali. Kako je bil cel napad organiziran, priča dejstvo, da so nahujskane dru- hali ob železniški progi pričakovale aretirane in streljale v vlak. Pošteni nemški fantje so morali ves čas na lastno odgovornost braniti življenje aretirancev. V Volšperku je dovolilo štacijsko poveljstvo, da smejo aretiranci s stražo v gostilno, ker so bili še ves čas brez hrane. V gostilni so jih Nemci psovali, opljuvali in metali nanje krožnike. Po zaslišanju so jih na njihovo prošnjo končno pustili odpotovati v spremstvu straže proti Ljubljani in sicer preko Zeltvvega, Ljubna, Brucka in Gradca. V Ljubljano so se vrnili postajenačelnik Korošec in poštni uradnici M. Podržaj in M. Dimic. Nemška druhal dejansko napada srbsko vojsko. Maribor, 28. decembra. (Izv. por.) Nemške razbojniške tolpe so v St. Pavlu tudi dejansko napadle srbsko vojsko. Srbskega poročnika Jurkoviča in podporočnika Stosiča so gnali napol naga po trgu in Jtt odgnali v Celovec. Srbskim častnikom in vojakom so pokradli vse, kar so imeli f>ri sebi. Druhali sta poveljevala nadporočnik Maierhofer iz Volšperka in por. Gčnitzer iz Spod. Dravograda. Množica je divjala kakor zbesnela. Jugoslovansko posadko, srbski oddelek, so vjeli in odvedli v Celovec. Sežiganje jugoslovanske zastave. Maribor, 28. decembra. (Izv. por.) O divjih, razbojniških napadih nemških čet v St. Pavlu še to podrobnost. Tolpa ■ se je med velikanskim vikom in tuljenjem polastila jugoslovanske zastave, ki je plapolala raz kolodvorsko poslopje. Svečano so jo sežgali med vzklikanjem in petjem nemške himne. St. Pavel v nemških rokah. Uradno poročilo. Ljubljana, 28. decembra. Ljubljanski korespondenčni urad objavlja iz uradnega vira: 25. in 26. decembra so se nemški kmetje pod vodstvom civilno oblečenih nemško-avstrijskih častnikov oboroževalen zbirali. Ko so bili zbrani in orgamzirani, so udarili na Sf. Pavel. Doznavši pa, da je v St. Pavlu srbska posadka, mesta niso napadli. Ko se jih je 27. t. m. bilo z vseh strani zbralo dosti veliko število, so St. Pavel obkolili. Skoro je iz Volšperka po Labodski dolini na pomoč prišel večji nemški oddelek in za St. Pavel se je vnel boj, ki je trajal več ur. Nemcem se jepo-srečilo St. Pavel zavzeti in prodreti proti jugu v smeri na Labod (Lavamtlnd). Nemce so vodili civilno oblečeni častniki. Očitno je, da so ljudstvo pobunili nemški agitatorji. Napad na Sp. Dravograd. Maribor, 28. decembra. Danes so nemške čete, prodirajoče iz Labod-ske doline, napadle Sp. Dravograd. Naše čete so napadalce porazile in jih prisilile na umik proti Labodu. % Ljubljana, 28. decembra 1913. Povdarjamo, da je z ozirom na nevarnost na naši zapadni meji enotno nastopanje celega slovenskega dela našega naroda kategorična potrebnost. Proti zunanjemu sovražniku bomo le s slogo v državi uspešno nastopali. Da premagamo zunar.jo nevarnost, se morajo strniti vse stranke in vsi sloji. Takšna neobhodno potrebna sloga je pa le takrat mogoča, kadar vem, da ljudje, s katerimi grem skupaj, to, kar oficijelno proglašajo, tudi v srcu mislijo. Odstraniti se morajo znaki, ld vzbujajo sum, kot da pri nas temu ni tako! Ni blazneža, ki [bi si upal trditi, da smo italijanski nevarnosti sami, to je Slovenci kos. Saj niti Korotana, edinega svetlega spomina naše domovine ne znamo rešiti in če pojde dolgo tako naprej, bomo prestol slovenskih vojvod definitivno izgubili. Torej si kar lepo priznajmo, da smo v tem oziru za enkrat nezmožni. Čas je že, da se tega jasno in odkritosrčno zavemo. Ker je temu tako, pa moramo gledati na to, da ustvarimo položaj, ki nam bo omogočil premagati grozečo smrt — seveda, če res ljubimo zapadni del svoje domovine. Sami tega ne moremo, ker smo slabi v vseh o-zirih. Zato delajmo na to, da se okrepimo fizično in moralno. Okrepitev je le v ujedinjenju tudi s Srbi! Žalostno je, da moramo to pov-darjati še danes, ko je ujedinjenje že izvršeno! Da izvršeno je, toda le potom uradnih izjav, oficijelnih brzojavk in sličnih mask. Kje je pa srce, kje odkrita misel? Greš po deželi, govoriš z našim dobrim človekom, govoriš mu, kar si čutil že zdavnaj pred vojno, govoriš, kar si moral zatajevati prva vojna leta. Tvoj besednik vidi in spozna, da tu ne govori sebičnost, postane zaupljiv in ti razodene, da „so rekli, da je boljša repablika". Govoriš, razkladaš in vidiš, da mu je pojem ujedinjenja, naš pojem, slovenska beseda neznana, tuja beseda, ki ji prave vsebine ne ve, to tujo besedo pa pozna in ti jo instinktivno stavi proti — ujedinjenju. Za ušesa nedolžne besede so vlile v srca nameravani strup, tem iažje, ker so prišle od strani, ki so za srca in duše avtoriteta. Drugod zveš, da „so rekli, da nobenega Aleksandra ne poznajo". Franca Josefa, Karla, Fridrika, Evgena, vse te sesalke so poznali, vnuka jugoslovanskega oratarja ne poznajo. Tam slišiš, da molijo še vedno za „ubogega“ cesarja Karla. Franca Ferdinanda ti slikajo kot Slovanom 'prijaznega ter ne pozabijo pristaviti, da so ga „Srbi ubili1*. Fran Ferdinand, ki se ni drugače razveselil, dokler ni videl pred seboj cele kupe postreljenih krvavečih srn, šele takrat je bila njegova živalska nrav nasičena, Franc Ferdinand, ki je strogo prepovedal svoji družinčadi češko govoriti. Franc Ferdinand naj služi za netenje !\ nezaupanja napram Srbom. V peti fari so zopet rekli, da smo imeli preje poštenega vladarja — ki si je protizakonito dajal izplačevati stotisoče na mesec zato, da so ga imenovali za jprhovnega poveljnika, čigar strici in sorodniki so jnorili in posiljevali naše otroke in ženske —-ta cesar je bil pošten, ampak sedaj imamo kralja, tako „so rekli", ki .. . V hribih so bili Srbi slikani kot krivoverci, zakon s Srbkinjo kot smrtni greh! Kamor greš, slišiš neznosnosti. In kdo jih širi?! Vidi se, da Šušteršičev duh ni se izginil. Z ljudmi Susteršičevega duha je pa sloga seveda nemogoča. Ker je pa sloga med nami tako krvavo potrebna, je nujna potreba, da Slovenska ljudska stranka te ljudi, ki širijo nezaupanje, ki sejejo sovraštvo, postavi na laž. Če tega ne stori, nam ne bo preostajalo druzega, da začnemo proti tem nevarnim škodljivcem sami boj in naj potem Slovenska ljudska stranka nikar ne bo užaljena in naj nikar ne razglaša, da nastopamo proti njej! Ne, nikdar! Nastopali bomo z vsemi sredstvi proti tistim brezvestnežem, ki se s svojim umazanim delom skrivajo za stranko, kamor ne spadajo. Za take individuje ni stranka, v kateri je deloval dr. Krek blagega spomina. Ker taki ljudje ogrožajo s svojim ruvanjem in šuntanjem domovino, poživljamo vlado, da svojim organom zabiči, da storijo svojo dolžnost in da napravijo te ljudi za toliko časa neškodljive, dokler jih ne mine žalost, ki se jih je polotila ob padcu „presvit-lega cesarja Karla". Odstranimo vse zapreke odkritosrčne sloge! To je naloga nove vlade, ki naj jo izpopolni bolje, kot jo je izpolnjevala stara. Poverjeništvo za notranje zadeve, ki ima skrbeti za red v deželi, bo moralo biti energičnejše in bi morda kazalo, da pride v druge roke! — c. DR. IVAN MAZEK: Rezervni častniki in odpravnina. (Konec.) To pomanjkanje termina pa vsebuje še eno nevarnost — in zopet za tiste, ki so delavni, četudi so morebiti v to primorani po razmerah. Že za mesec november se je zgodija neenakost, kateri se ni bilo mogoče izogniti, da so bili enako plačani tisti, ki niso nič delali in s 15. odšli in tisti, ki so od prvega dne posvetili vse svoje moči domovini na enem ali celo na več mestih. In če kdo stori to še nadalje in odide šele čez par mesecev iz vojaške službe, ali dobi potem še kako odpravnino, ko je mogoče še bolj potreben in je izgubil zopet nekaj več časa za svoj poklic? Oni, ki takoj izstopi, jo vsekakor dobi in država ta-korekoč od njega zahteva, da skozi tri mesece „1 e tiari", če hoče dobiti všo trimesečno odpravnino. Pa še nekaj izhaja iz zgoraj navedene naredbe, kakor jo je zasnovala Narodna vlada. Za mcsec november se je že izplačaio vsem rezervnim častnikom. Za mesec december se bo moralo tudi vsaj še onim, ki se nahajajo v službah — potrebnim ali nepotrebnim — in teh je še zelo veliko. Odpravnina se torej prične pla-čavati najpreje možno šele s 1. jana-varjem 1919. Ali ne bi bilo bolje in ceneje, reči s 1. decembrom 1918, da dobi vse trimesečne dohodke oni rezervni častnik, ki gre takoj iz vojaške službe. Za državo bi bilo cenej«, ljudje pa bi bili preje zopet v normalnih razmerah. Še je čaš, zadevo hitro in korenito sanirati, mesto jo s cincaniem in polovičarstvom napraviti za obe strani vsak dan bolj kritično. Moji konkretni predlogi bi bili sledeči: 1. S 1. januvarjem 1919 naj se brezpogojno odstrani^ vse rezervne častnike iz vseh vojaških služb; one, ki so državni uradniki in katerih se v civilni službi krvavo potrebuje, pa vlečejo še vedno dvoje plač, je odstraniti takoj, ker lahko takoj nastopijo civilno službo — brez vsake odpravnine, izvzetnši konceptnih praktikantov in sodnih avskultantov. 2. Brez odpravnine je najkasneje s 1. januvarjem 1919 odpustiti tudi vse one rezervne častnike,. ki so od doma premožni, četudi še nimajo samostojne eksistence. Na ta način se bo precej zmanjšalo število rezernih častnikov in poverjeniku za finance ne bo treba imeti pretežkih skrbi. Na diugi strani pase za resnično potrebne "poseže lahko globlje v mošnjiček. 3. Rezervnim častnikom, ki so učitelji ali dijaki, naj se da kot odpravnino trimesečne polne dohodke. Vrhutega naj se gre dijakom tudi dalje na roke pri študijah potom podpornih društev; učiteljstvu pa naj se čimpreje zviša plače, pa bodo z veseljem slekli vojaško suknjo. 4. Kdor želi obiskati poštni ali železniški ali trgovski kurz, dobi polne dohodke za tri mesece bivanja v kurzu, kakor vladna natedba določa. 5. Vsem ostalim rezervnim častnikom, ki se s 1. januvarjem odpuste iz vojaške službe, je plačati polna odpravnina za tri mesece. Kogar pa država kot v službi potrebnega čez 1. januvar 1919 pridrži, temu je, samoobsebi umevno, izplačati celo odpravnino pri izstopu odnosno pri odpustu iz službe. 6. Odpravnina naj bi obstojala iz najmanj vseh mesečnih dohodkov do-tičnika (tudi prispevkov za njegovo družino); ker odpade možnost prehrane v mensi, naj bi znašal relutum dnevno devet kron. Ali pa naj bi bila odpravnina enotna 2;a vse sarže v znesku 2000 do 3000 kron. Odpravnino je izplačati naenkrat. Ker sem mnenja, da po tej raz-beri gotovo ne pride v poštev več kot 500 rezervnih častnikov, bi znašala ta celotna odpravnina v najvišjem obsegu en do poldrug milijon kron. Če pa se bo še nadalje odlašalo in „flikalo“, bo pa — kakor sem menda zgoraj zadostno dokazal — stalo še enkrat toliko. Se na eno ne bi smela Narodna vlada pozabiti. Dolgoletno trpljenje in težke krivice pod prejšnjim režimom, predvsem napram inteligenci, nastavljeni po zasebnih službah, je hotela stara vlada konečno vsaj nekoliko popraviti s tem, da je častnikom akademske izobrazbe dala trimesečni dopust za položitev (odvetniškega, notarskega, sodnega itd.) izpite (glej K. M. Eri. Abt. F. štev. 112.400 ex 1918 in A. O. K. Eri. Pers. štev. 65000 z dne 22. avgusta 1918). Zato stavim za slučaj, da se gori navedenim predlogom iz katerihkoli vzrokov ne bi moglo ugoditi, eventualni predlog, naj se vsaj v slednje označenih slučajih dovoli, odpravnino v višini polnih dohodkov dotičnega častnika za tri mesece (ali enotno 300D kron), ker tu gre v pravem pomenu besede za eksistenco posameznikov in celih družin ; in precej jih bo tudi med Slovenci, katerim je preobrat prekrižal tak dopust. Konečno pa je treba pomisliti, da gre tu po večini za našo mlado narodno inteligenco. Čimpreje se ta o-samosvoji in se ji pomaga do trdne civilne eksistence, tem preje in tem več bo narodnih delavcev. Denar tedaj ni vržen proč in v tem velevažnem vprašanju ne smemo biti malenkostni, temveč treba zadevo velikopotezno in hitro rešiti. Tako se odstrani čimprej tudi vsako nezadovoljnost in iz te izvirajočo nevarnost. Predmetni članek sem odposlal vsem trem ljubljanskim dnevnikom (za aktualna vprašanja, za katera se slavna Narodna vlada v Ljubljani ne meni, s^ seve tudi Slov. Narod, Slovenec in Naprej ne menijo. Op. stavca.) že začetkom tega meseca, pa ga iz neznanega vzroka do danes niso priobčili. Objavljam ga sedaj — čeprav nekoliko kasno, ker je še vedno aktualen. Kako sodi narod. O shodu v Št. Jerneju se je pri nas marsikaj na tihem šepetalo. »Slovenec" je pisal, da so shod razbili pristaši J. D. S. To pa ni resnica. „Slov. Narod" je takoj izjavil, da bi obsojal kaj takega in tudi mi smo mnenja, da se shodi ne smeio razbijati. To pa kar se je zgodilo v St. Jerneju je bilo nekaj drugega: to je bila sodba in obsodba ljudstva nad onimi, ki v težkih časih niso stali na strani naroda. Prejeli smo o shodu v St. Jerneju obširno poročilo, iz katerega povzemamo, da vsa stvar ni imela s strankarstvom ničesar opraviti. Ljudska jeza se je le obrnila proti nekim gospodom, ki so se odlikovali tekom vojne kot posebno vneti priganjači Habsburžanov, sovražniki Srbov in agitatorji za vojno posojilo. Dr. Lovro Pogačnika so pa spoznali nekateri njegovi bivši vojaki in ti so mu očitali, da jih je dal za vsako malenkost privezovati, da jim je za vsako malenkost naiagal težke kazni in da kot c. kr. avstrijski častnik in poveljnik stotnije ni hotel '■azumeti slovenskega jezika. Razjarje- no ljudstvo je navalilo na oder in dr* ! Pogačnik je moral z drugimi gospod' vred bežati. Tako kratka vsebina dopisa. Nočemo odobravati nikakega na- j silja, še manj nam gre za osebnosti — i prinašamo poročilo zato, da izve ja v- j nost resnico in nekateri gospodje naj se iz tega uče, da narod ni pozabil, kaj se je godilo prej pri j nas in kdor nima čiste vesti — naj se n e - sili v ospredje. S ! tem se bo vsak najlažje ognil, da se | mu ne zgodi tako, kakor se je gospo- ; dom v Št. Jerneju. Povdarjamo še en- « krat: smo za svobodno besedo, ki jo j naj ima v naši svobodni državi vsak | — pa tud' narod. Kdor se torej boji obračuna, naj obračuna sam s f seboj in potem naj govori z narodom. | Jugoslavija. Regent primorskim prognancem. Belgrad, 28. decembra. Na pozdrav primorskih prognancev je regent Aleksander odgovoril s sledečo brzojavko: Vojni duhovnik Budin, predsednik goriškega sestanka, Ljub- j ljana. Pozdrav primorskih prognancev \ me je globoko dirnil, storiti hočemo z ■ združenimi silami vse, da obvarujemo ^ svojo sveto zemljo vsakega tujega go- j spodstva. Z nami so velika načela \ Wilsona in drugih naših mogočnih za- | veznikov. Ne obupajmo in Bog nas | ne bo zapustil. Aleksander. Reka samostojna republika? Reka, 28. decembra. Hrvaški re- | negat, nekdanji dr. Grošič, zdravnik v j Kastavu, sedaj navdušen Italijan dr. | Grossich je proglasil Reko za sa- I m o sto j n o republiko. Italijanska nasilstva. Italijani trgajo našim ljudjem raz I prsa ameriške in francoske znake. Ita- | lijanska poulična fakinaža je v Gorici | dejansko napadla nekaj siQ.venskih £0-spodičen, ki so imele ameriške znake.| Posebno se je odlikoval goriški Ita-1 lijan Rossi in takozvana goriška ita- i lijanska „inteligentna“ mladina. Ko je i neka gospodična na zahtevo goriških j Italijanov, naj nosi italijansko trikoloro, I rekla, da je Slovenka in da hoče otati f pod Jugoslavijo, ji je neki italijanski | „inteligent" pred navzočimi italijan- j skimi častniki prisolil klofuto. V Trnovem je neki italijanski maggiore zaklical nekemu dečku, ki je j imel mal ameriški znak: „Metti via, jj via, questo sporco". Tako se godi po j vseh krajih na Goriškem, v Istri in J Trstu. Italijani proti slovenskim šolam* j V Kastavščini so zasedli Italijani f vsako hišo, vse šole. Povsod usta-f vijo pouk šole, obljubljajo pa, da boi šola po novem letu zopet odprta, se-l veda z italijanskim učnim jezikom. V | Trnovem pri Ilirski Bistrici je šola | zaprta. Samo v zavodu sester „Notre| dame11 so dovolili pouk, seveda s po-| gojem, da se ne bo delala nobena! propaganda. Italijanska okupacijska o- j blast namerava atentat n» slovensko šolstvo v Gorici in na Goriškem. Glede dveh javnih slovenskih ljudskih šol, ki jih je f pred vojno vzdrževala goriška občini je sklenjeno, da se pokličejo učitelj* ■ iz Italije, da slovensko deco primerno j vzgoje v italijanskem duhu. Zasebni i slovenskih šol Italijani ne puste otvo- -riti. Glede ljudskega šolstva na Go' [ riškem je določeno, da čim prej iZ' premene učne knjige in so učiteljstvu zaukazali, da poučuje slovensko decO v italijanskem duhu. Za ’ okrajneg* šolskega nadzornika je določen za' grizen Italijan iz renegatske družin® France sc o Spazzapan, ki je b> že med prvo italijansko okupacij" nadzornik slovenskih šol na Kobaf*' škem in v Brdih. (Tedaj so bile Šol vse italijanske). —————' Zahtevajte „Jugoslavijo" po vs$| gostilnah, kavarnah in brivnicah j Pridobivajte novih naročnikov? i Naše meje. Božič na koroški fronti. r Ljubljana, 28. decembra. O položaju na koroški meji smo povsem navezani na privatna poročila. Merodajni faktorji ne smatrajo za vredno, da bi slovensko javnost odkrito, jasno in hitro informirali o vseh akcijah in dogodkih na Koroškem. Božič ni razlival miru na Korotan. Nemci so povsod napadali. Priobčujemo pismo, ki nam opisuje dogodke v Borovljah: »Mi smo imeli premirje čez praznike. Vsako noč je skoraj alarm. V ponedeljek ponoči smo oddali štiri strele na most čez Dravo in v torek dvajset z našim topom. Nemci so začeli skoraj v Borovlje »butati". Celo noč je bil hud ogenj s strojnicami. Imeli smo samo dva ranjenca. — Nemci,jako dobrozakopani, imajo dosti topov in sploh vse. Nekaj žrtev bode še zahteval Celovec, predno bo v naših rokah. — Nemškutarji so nas hoteli na sveti večer napasti. Obkolili smo jih in aretirali dvanajst oseb, župana, učitelje in take višje. V vasi smo dobili dva voza o-rozja, ročnih granat in municije. V Borovljah je neki civilist obstrelil sloven-skega poročnika v nogo." Političen pregled. Angleško časopisje in jugoslovansko - italijanski spor. Vse ugledno angleško časopisje se postavlja v našem sporu z Italijo na našo stran. Angleško Časopisje smatra jugoslovansko vprašanje povsem opravičeno za os bodoče politike na jugovzhodu in morda za os bodoče srednjeevropske politike. Znani angleški publicist, bivši dunajski dopisnik in sedanji glavni urednik zunanjega oddelka »Timesa" William Steed razpravlja v zadnji številki »Edinburg Rewiew“ natančno o vsem našem vprašanju, bavi se s krfskim paktom in rimskim kongresom ter povdarja vse zasluge, ki jih je ententa imela od narodnostne politike, ki je oslabila habsburško monarhijo na znotraj. Steed je pravičen človek, pravi gent-iemen, pa presojuje stvari povsem stvarno ter se zavzema za naše pravice ter svetuje Italiji, naj bo popustljiva in da se že v svojem lastnem interesu pogodi z Jugoslovani. »The Nation" pa piše: Sedaj, ko je proglašeno ujedinjenje jugoslovanskih dežel s Srbijo, postaja še nujnejša potreba, da se na Italijo naslovi ostra beseda. Italijani proti Wilsonu. WiIson je, kakor znano, odložil svoje potovanje v Italijo. Prišlo je do konflikta med zastopnikom italijanskega imperializma, z zunanjim ministrom Sonninom in zastopnikom svetovnega demokratizma, predsednikom Wilsonom. Toda ^ilson bo prišel v Italijo. Kot uvod njegovem prihodu ga je pričela italijanska publicistika prikrito in neprikrito napadati. Tako prinaša oficiozna »Tribuna" članek, ki je naslovljen »Bog nas varuj naših prijateljev", v katerem je javnost proti predsedniku severo-ameriške Unije. Da pa hujskajo italijanski imperialisti ljudstvo in posebno vojaštvo proti Wilsonu, je že vsakomur dobro znano. lalijanski vojaki in tudi častniki v zasedenem jugoslovanskem ozemlju le preradi kriče: »Abasso il Wil-son" ter smešijo in Sežigajo javne podobe velikega glasnika svobode. Tako so italijanski častniki dne 15. t- m. v Št. Petru Wilsonovo sliko na drobne kosce raztrgali. Furlanija za samostojno republiko. Goriški Furlani so zelo razburjeni radi italijanske okupacije. Grozi jim gospodarski polom. Dan na dan se pojavljajo močnejši glasovi, naj se osnuje iz goriške Furlanije in beneškega furlanskega ozemlja posebna republika pod imenom: „Vene-zia Giulia". Nemci rovarijo proti jugoslovanski državi. Kakor znano so Nemci imeli velike nade, da prične splošna železniška stavka na vsem ozemlju SHS. Načelstvo I. D. S. je sedaj v seji 24. t. m. vzelo z ogorčenjem na znanje, da skuša vlada Nemške Avstrije vprizar-jati v državi SHS železničarske štrajke. Dognalo se je namreč, da je izplačala vlada Nemške Avstrije »Streikkomiteju" v Mariboru 100.000 K v svrlie, da pomaga izzvati nove štrajke. Tako torej! Sedaj je stvar jasna in vemo, kje so dobivali stavkujoči nemški železničarji denar. Naša vlada pa jih je zato izdajstvo sprejela še celo nazaj v službo. To je tudi mogoče le pri nas. Dnevne vesti. Višnjeva repatica. (Narodni aristokrat). Izviren satiričen roman odličnega slov. pisatelja Vladimirja Levstika začnemo priobčevati začetkom januarja. Dejanje romana se vrši na Slovenskem nekaj let pred svetovno vojno. Roman je velezanimiv v vsakem oziru. Priznanje. Priprost naročnik iz Štajerske nam piše: V imenu vseh somišljenikov Vas prosim, da bi večkrat priobčili take dopise, kakor so n. pr.: Proč z avstrijskimi hlapci, Razmere v Celju itd., kajti razmere pri nas so še take, da bo treba trde metle, če hočemo pomesti temeljito te ničvredne smeti. Škandalozno bi bilo, če bi imeli prosluli elementi avstrijskega režima v Jugoslaviji vodilno besedo. fa ,.Jt^hjani spreminjajo slovenska imena. Italijani prekrščajo vsa slovenska imena naših slovenskih železniških postaj v italijanske spakedranke. Tako beremo za Kilovče »Monte freddo", Trnovo-Bistrica »Terra nu-ova“, Jurdani »Giordano" in še mnogo drugih. Župan Korbar — odstavljen. Narodna vlada v Ljubljani je odstavila dobrunjskega župana Franceta Korbar-ja iz Hrušice, bivšega pristaša Šušteršičeve stranke. Občinske posle jc začasno vlada poverila domačinu Franu Selan-u, dež. rač. revidentu. Korbar se je krčevito oklepal županskega stolčka, vzlic nezaupnici, ki so mu jo dali vsi občinski svetovalci. Konec je njegovemu županovanju, a za vse bo moral še temeljit odgovor dajati, kajti temeljito se bodo pregledali občinski računi. Narodna zavednost. Lastnica trgovine Bernatovič v Ljubljani ima svojo hčerko v nemški šoli na Vrtači. Kako smo dobri napram Nemcem priča dejstvo, da je v Ljubljani še mnogo bivših nemških avstrijskih uradnikov, ki so sicer odstavljeni, ki pa še vedno uživajo privilegije pri mestni aprovizaciji. Za stradajočo umirajočo srbsko deco smo danes prejeli 13.257 K. Večje zneske so darovali sledeči plemeniti dobrotniki:.v Kamniku 1010 K; g. Stele 100 K; g. Šarabon 300 K; ga. Lia Gorupova 120 K; ga. Krajnc je nabrala ob krstni slavnosti prvorojenke g. Pahernika v Vuhredu 200 K; vodstvo narodne šole v Rajhenburgu 947 K; stražna stotnija celjskega pp. 540 K; g. župnik Musi 200 K; g. Verdnik, Ljutomer, 1)1 K; obrtno pomožno diuštvo v Ljubljani 300 K; narodna šola v Jarenini 165 K 40 h; gg. srbski častniki v Ljubljani 310 K. V blagu smo prejeli : 246 kosov perila in oblačil ter 128 parov čevljev. Za bslepele vojake je prejela komisija za vodstvo in likvidacijo deželne uprave od vojaškega veteranskega društva v Novem mestu znesek 80 K. Topniški častniški zbor v Celju je v spomin proslave zedinjenja Jugoslavije sklenil: l) Iz prostovoljno nabrane vsote častniškega zbora se ustanovi zaklad, ki bo imel namen podpirati slepe in druge invalidne topničarje celjskega topničarskega okrožja. Statuti in vsota, ki se je že nabrala, se razglasi po časopisih. 2) Častniška m e-naža prehrani 2 uboga, marljivi dijaka srednjih-šol, v prvi vrsti potomce padlih topničarjev. 3) .Častniška menaža p»ehrani opoldan ubož-nega invalida, v prvi vrsti topničarja. — Z ozirom na točko 1) se vabi narodno čuteče občinstvo, naj prispeva, četudi z najmanjšimi vsotami temu dobrodelnemu zakladu, ki se bo naložil v domačih denarnih zavodih Denar naj se pošlje Gospodarskemu uradu topniškega poveljstva v Celju. Zneski in darovalci se bodo mesečno razglasili po slovenskih časopisih. Iz Slov. Bistrice. Postajni poveljnik in obenem poveljnik vojaškega oddelka, je v Slovenski Bistrici ne*i osemnajstletni mladenič, ki še ni dovršil kadetnice, a ga je nekdo imenoval za poročnika, (kdo se ne ve). Na to važno mesto pač spada izkušen Častnik, ki ima več vojaške in splošne izkušnje kot pa tak mladenič in takih častnikov nam ne manjka. Zdi se, da ima tu vmes roko nekdo, ki ima sploh to lastnost, posegati v vojaške zadeve. Tu bi bilo zdravo, da poseže organizacija naše vojske z železno pestjo v taka sumljiva gnezdaI Učiteljske plače. Od merodajne strani nam z ozirom na to notico poročajo sledeče: Da se plače niso pravočasno izplačale, niso krivi uradi v Ljubljani, temveč poštna hranilnica na Dunaju, ki je dotične nakaznice za več okrajev n. pr. celo za okraj krški, črnomeljski, ljubljansko okolico itd. vrnila z opazko, da denarja ni mogoče nakazati, ker^ so ti kraji zasedeni po Italijanih. Radi štrajka na Štajerskem pa se je za neizvršitev nakazil zvedelo šele sredi meseca decembra. Kedor se je'oglasil, se mu je takoj vnovič izplačalo in obenem se je odredilo, da so smeli izplačila izvršiti tudi davčni uradi. Učitelji — častniki! Prošnje rešene. Sestanek v ponedeljek ob >/49. zjutraj pred deželnim dvorcem, odkoder odidemo skupno k likvidaturi. T. G. Telefonski in brzojavni promet zunaj Jugoslavije ustavljen. Ljubljanski korespondenčni urad naznanja: Na višje povelje je ustavljen ves telefonski in brzojavni promet zunaj Jugoslavije. Radi tega nismo dobili nobenih depeš ne od čehoslovaškega tiskovnega urada na Dunaju, ne od dunajskega kor. uraua v Gradcu. Zveza z Zagrebom je še vedno prekinjena vsled snežnih zametov. Po ljubljanskih gostilnah zabavlja ka-zinot krojač Pohlheimer čez našo državo in naš narod. Vzlic temu ga naše dame in gospodje podpirajo, da more bogateti s slovenskim denarjem. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v ponedeljek, dne 30. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne v zborničnih prostorih (Beethovnova ulica 10, I. nadstropje) redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom; I. Predložitev zapisnika zadnje seje. II. Naznanila predsedstva. 111. Naznanila tajništva. IV. Zbornični proračun za 1. 1918. V. Razne prošnje za podpore in ustanove. VI. Imenovanje zborničnih zastopnikov v šolske odbore .obrtnih nadaljevalnih šol v Idriji, Cirknici, Žireh, v Toplicah pri Zagorju in v Šmartnem pri Litiji. VII Reicurz proti predpisu zbornične doklade. VIII. Samostalni predlogi gg. zborničnih članov. IX. Tajna seja. Pevsko društvo »Slavec" je izročilo »Društvu slovenskih časnikarjev" (reete: članom uredništva Slov. Naroda. Op. ur.) svo-to 200 K ustanovnine. Potniška prtljaga. V zadnjem času jemljejo potniki seboj v osebne vlake toliko ročne prtljage, da so hodniki in posamezni oddelki prenapolnjeni, da je revizija voznih listkov nemožna, da je vstopanje in izstopanje potnikov zadržano oz. ogroženo. Že-ležniško obratno vodstvo opozarja občinstvo, da je dovoljeno vzeti v oddelek le toliko prtljage, kolikor ima prostora nad sedežem, j Vsi hodniki kakor tudi tla v oddelku morajo , ostati prosti. P. n. občinstvo naj v lastnem interesu pomaga vzdržati red in reden pro-| met na naših železnicah. Potniki v italijansko okupacijsko ozem-i lje, pqzor! Potniki, ki potujejo iz Ljubljane | proti Logatcu in Podbrdu, imajo navado, da ; puščajo pri izstopu v kupejih vse polno naj-i novejših časopisov, katere potem Italijani j vzamejo in pridejo tako po ceni do najno-vejših vesti. Opozarjamo vse potnike, da v ! interesu naše stvari ne puščajo ob meji italijanskega zasedenega ozemlja v kupejih, no-j benih časopisov, ne slovenskih, pa tudi ne J nemških. Na ta način se podpira le italijanska špijonaža. Torej potniki pozori Francosko-slovenska organizacija. V Ljubljani se je osnovala francosko-slovenska organizacija, z namenom, dajati članom proti majhnemu mesečnemu prispevku (10 K) na razpolago: 1. brezplačno: pouk v francoščini (tečaj za začetnike — nadaljevalne tečaje in posebne tečaje za učitelje); čitalnico, izposojevalno knjižnico; 2. proti majhni odškodnini: predavanja (v francoščini in slovenščini) o važnih tekočih vprašanjih, glasbene in literarne večere, veselice: 3. po i kolikor mogoče zmernih cenah: posredoval-l nico za potovanja proti Franciji in trgovsko poslovalnico, zvezano naravnost s Parizom (čim bodo to dovoljevale splošne razmere). Vsi, ki bi se utegnili zanimati za razvoj te organizacije, naj izvolijo sporočiti takoj po navadni dopisnici svoje ime, svoj stan in naslov gospodu profesorju Meurville-u. Narodni dom, soba št. 5. v Ljubljani. Število članov bo omejeno, zato je priporočati, da se odzovete čimpreje, ker se bo uredil poznejši zapisnik članov po vrsti, kakor so pristopali. Smučarji novinci, ki žele začetnega poduka, naj se zbero danes (nedelja) popoldne ob 2T5 na Dolenjskem mostu. B. Društvene vesti. Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola. ro štiriletnem prisiljenem odmoru je letos 'Priljubljeni Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola v telovadnici Narodnega doma. To je prva »Sokolova" prireditev v prosti, sokolstvu prijazni Jugoslaviji. Spored je skrbno izbran. Poleg telovadnih, pevskih in drugih nastopov pokazali se nam bodo zadnjikrat tudi^naši nekdanji tirani, seveda dobro zastraženi, da jim ne pride na misel, se zopet polastiti gospodarstva. Sodeluje orkester »Narodnega gledališča". Za pijačo in jestvine bode kar najbolje preskrbljeno. Zveza škontistov, krajevna skupina »Ljubljana" opozarja svoje člane na društveni sestanek, ki je v nedeljo dne 5. januarja 1919. Sokol In Glasbeno društvo v Ribnici priredita Silvestrov večer. Na vsporedu je petje, spevoigre in burka. Začetek točno ob 8. zvečer. Posebnih vabil ni. Glasovi iz občinstva. Veselo znamenje. Ko sem v ponedeljek prišel na mesarski trg, je bilo ob deseti uri še polno speha na stojnicah, posledica, da smejo mesarji prosto nakupovati prašiče. Tudi cena je znatno padla. Seveda je še visoka, trideset kron kilo, vendar je lahko tudi revež dobil nekaj zabele, ki je preje ni dobil niti za drag denar. Hvala Bogu, da so minuli časi, ko je avstrijska vlada podpirala v raznih centralah in vnovčevalnicah sedeče lopove, da so pili ljudstvu mozeg. Iz tega dejstva je razvidno, kako so skrbele vnovčeval-nice za blagor ljudstva. Upamo, da bo sedaj konec našemu trpljenju. Pri tej priliki izražamo ponižno prošnjo, naj se že objavi, kaj je sklenila komisija za določitev cen, ker sedaj ne čutimo drugega uspeha, kakor da sta se meso in premog podražila. Radi bi tudi vedeli kam so šli milijoni in milijoni, ki jih je zaslužila(?!) vnovčevalnica za klavno živino. Kulturen pregled. Jugoslavija u svjeflu statistike. Pod ovim natpisom obradio sam na temelju službenih statističkih publikacija sve krajine, — koje ulaze u sklep Jugoslavije u etnografskom i ekonomskem; te če to biti prvo djelo, koje če pružati točnu i vjernu sliku čitave Jugoslavije. Knjiga če obasizati više štampanih araka, desetak što ve-čih što manjih tabela, kao i preglednu kartu cijele Jugoslavije, lzači če o novoj godini (1919), te če joj biti cijena 6 kruna (sa poštarinom K 6-50) odnosno 4 dinara (sa poštarinom 4 di-dara 30 para) te če se predavati samo uz gotov novac, dakle bilo da se na-ručbina unapred pošalje, ili uz po-uzeče. Joso Lalcatoš, publicist, Zagreb Gunduličeva ulica 59. Gospodarstvo. Koncentracija kapitala. »Jadranska banka" je kupila znano Žab-karjevo tovarno strojev, Samassovo livarno zvonov in Tbniesovo tovarno strojev v Ljubljani. Znano je dalje, da je ta banka kupila tudi odpretnno podjetje »Balkan". Tako vidimo, da se : vrši polagoma koncentracija kapitala, ne sicer ravno tako, kakor to napoveduje Marks, a z istim konečnim efektom. Ali je to dobro? Na dlani lež«, da kapitalistična Jadranska banka te koncentracije ne izvaja iz ljubezni do jugoslovanskega ljudstva, ampak zato, da bi dobili njeni delničarji čim večje dividende, a upravni svetniki in ravnatelji tantijeme. Koncentracija podjetij se mora le pozdraviti, v kolikor se s tem pospeši in poceni produkcija. Ako naj bi pa taka koncentracija kapitala, oziroma produkcijskih sredstev, zasledovala namen, da bi eno samo podjetje monopoliziralo vso pro-; dukcijo in poljubno narekovalo cene, | mora država temu napraviti primerno ! zanko. Emisija novih delnic Ljubljanske kreditne banke. Opozarjamo ! vse interesente, da 31. t. m. poteče rok za razpisano subskripcijo novih delnic Ljubljanske kreditne banke, vsled česar je treba do tega roka predložiti stare delnice v prekolekovanje v svrho izvršitve dobavne pravice. V kolikor nove delnice ne bodo subskribirane od starih delničarjev, se lahko oddaja novim reflektantom po kurzu K 650 — Tozadevna pojasnila in potrebne tiskovine so pri blagajnah banke na razpolago. —* ——_------------------------ Aprovizacija. Meso na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v ponedeljek, dne 30. t. m. in v torek, dne 31. t. m. v cerkvi sv. Jožefa po naslednjem redu: V ponedeljek, dne 30. t. m. od 1 do pol 2 pop. štev. 1 do 200, od pol 2 do 2 štev. 201 do 400, od 2 d* pol 3 štev. 401 do 600, od pol 3 do 3 štev. 601 do 800, od 3 do pol 4 štev. 801 do 1000, od pol 4 do 4 štev. 1001 do 1200, od 4 do pol 5 štev. 1201 do 1400, od pol 5 do 5 štev. 1401 do 1600. V torek 31. t. m. od pol P do 8 do p. štev. 1601 do 1800, od 8 do pol 9 štev. 1801 do 2000, od pol 9 do 9 štev. 2001 do 2200, od 9 do pol 10 štev. 2201 do 2400, od pol 10 do 10 štev. 2401 do konca. pnm na Stefanovo zvečer listnico £(»>'■>■« ucMl z 2 sokolskima nabiralnima polama od Dolenjskega tn#sta do Starega trga. — Odda naj Se proti nagradi v našem upravništvu. 2—1 hm ženinem in nevestam s®?* pu pohištva oglasile se v zalogi pohištva, Vido Britovž, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13 (Kolizej) Stari trg 4. _______ Macfi&ni cfihn meblovano. s p*sebnim !VlCul(l»;!U OUUU) vhodom, išče drž. uradnik. Ponudbe na uprav, pod -Jugoslovan". 2—1 Odvetniški koncipijent £”“S°. nim vhodom od 1. januarja naprej. Ponudbe ponudbe pod „Koncipijent“ na upravništvo. VcEii-ihf! se sprejmejo s 1. januarjem: 3 OllUUU hlapci, plača 50 K mesečno, 1 hlapec, ki se razume nekoliko na kmetijske stroje, plača 60 K mesečno; 1 dekla za svinje, plača 30 K mesečno; ! dekla, ki se razume nekoliko tudi v kuhinji, plača 40 K mesečno in 1 sobarica. Ponudbe na občinski urad Guštanj. 2—2 Trgovci, gostilničarji, obrtniki A uradniki, ki žele kaj kupiti ;lli se naseliti v jugoslovanski Koroški, naj takoj natančno poročajo svoje podatke na „Narodni svet", pošta Guštanj. 5—2 Mo?(rfnn Cfthfl iš^e za-takoj pozneje iVEuoulillU stalno nameščen uradnik y Ljubljani. — Ponudbe na upravništvo pod „Uradnik“. 2—2 Ifnnfnricfillia vešča slovenskega in nem-iuSitlUi JOiiifJa škega jezika, stenografije, strojepisja, zanesljiva in poštena, se sprejme. — Lastnoročno pisane ponudbe s plačilnimi pogoji pod šifro „StaIno mesto" na uprav. „Jugoslavije“. 2—2 t Potrtim srcem naznanjamo, da je naš preljubi, dobri sin, oziroma brat Himir Furlani učitelj po kratki bolezni danes ob 10. uri dopoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnkega bo v ponedeljek, ob pol 2. popoldne, iz hiše žalosti Elizabetna cesta 11. Ljubljana, 28. decembra 1918. | Leopold Furlani, Kristina Furlani, oče. mati. Leopold, Ladislav, Ljudmila, Mara, bratje in sestre. Ferdln md Žagar, Zora, Stanislav, bratranca in sestrična. Fr. Kobler, sod. svetnik v p. in odvetnik naznanja ' v Svojem in svoje rodbine imenu, da je po zdaj zanesljivih vesteh padel ljubljeni, nepozabni sin in brat Vladimir Kobler podporudnik srbske legije dne 19. septembra 1916 v boju za svobodo, star 22 let, Pokopali so ga njegovi tovariši Slovenci v Medjidiju v Dobrudži. Vsi, ki ste ga radi imeli in z nami upali, da se vrne iz daljne Rusije, ohranite mu časten spomin! Ljubljana v decembru 1918. Vsakovrstne slamnike 2a gospe, deklica dečke in gospode, od pri-prostih do naj finejših, priporoča gospodetr trgovcem in slavnemu .občinstvu za obila naročila. C*ovrfv tovarna slamnikov v Stobu, it 7-7 * po^ta Domžale pri Ljubljani. Cene kakor temu času primerno n&ke- Postrežba točna. Najfinejše rokavice, parfemi in kreme O. Bračko Ljubljana Dunajska cesta št. 12 23 4-4 c: o <5; 0 =3 ca 5 1 00 23 So IVI G** CD ^ |