f»o*tnfnS olaAuul T fotovlnt Leto XVn.. št. 206 Ljubljana, nedelja 6. septembra 1936 Cena 2 Din u prav čustvo; i^juoijtuia, c\ nnrijevta Ulica 5. — releton St. «12», 3123. 3124, 3125, 312«» Lnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen- Durgova ul. 4. — Tet 33»2, Podružnica Maribor; Gospoaka ulice 3t- LL — Telefon št. 2455. . Podružnica Celje: Kocenova ulica ŠL i. — Telefon St. 190. Flačunl pn poŠt. ček. za vodili: LJubljana št_ 11.842. Praga Oslo 78.180. wien 5t 105.241. " " jriMja fh Ani, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljmbijana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Ce^je, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Živel naš mladi kralj Peter II«! Jugoslavija in njen narod slavita danes rojstni dan svojega mladega kralja. Žc tedne sem se po vseh krajih naše prostrane domovine vršijo priprave za prisrčno proslavo. Enako kakor mesto tudi preprosta gorska vas noče biti izključena od skupne manifestacije vdanosti in ljubezni do sina velikega Uedinitelja. Tu ni nič narejenega. še manj komandiranega ali od zgoraj pripravljenega. Vse te male in •velike proslave, od skromne zastavice in okinčanega okna do kresa na planinskem vrhu, do mogočnega slavnostnega sprevoda v centru, vse to je izliv narodove duše. Manifestacija srčnega občutka je, ki na današnji dan kakor topel val zajema staro in mlado. Čudovito je to in obenem globoko ganljivo. Vendar je razumljivo, saj se je ves narod tako rekoč vživel v vlogo varuha in skrbnika najdražjega sina svojega najdražjega kralja. Smatra ga za svoje lastno dete. Milijoni jugoslo« venskih mater delijo brigo in skrbi za vzgojo mladega kralja z njegovo lastno materjo, ki s toliko požrtvovalnostjo in občudovanja vredno preprostostjo vzgaja svojega sina v mladeniča srčne kulture in moške značaj-nosti. Milijoni očetov s ponosom in zadoščenjem spremljajo rast in napredek mladega vladarja in vse želje, ki jih imajo za lastne sinove, prenašajo tudi na kraljevskega dečka. In milijoni jugoslovenske mladine, ki z mladim vladarjem odraščajo v mladeni-ška in moška leta. vidijo in ljubijo v njem svojo lastno mladost, svoje lastne upe in svojo lastno vero v srečo bodočih dni. Tako je kraljev rojstni da n pravi domači, rodbinski praznik našega naroda in postaja od leta do leta pomembnejši, čim bolj se osredotočil jejo želje, upi in nade naše naci-jc okrog mladostne sile, ki raste okronana s sijajem Jugoslavije kot nosite-Ijica velike ideje svojega velikega očeta. Globoko pomemben je občutek va-ruštva, ki ga ima naš narod. Z njim se veže pred vsem čut odgovornosti napram mlademu vladarju, ki je istočasno tudi čut odgovornosti naroda napram sebi samemu in svoji državi. Požrtvovalna ljubezen kraljevske matere nam vzgaja in pripravlja kralja, dostojnega velikega očeta in deda. \ cs narod pa je prežet čuta dolžnosti, da čuva doraščajočemu kralju njegovo dedščino, iznolnjujoč poslednje sporočilo kralja Mučenika »Čuvajte Jugoslavijo!« Veliki kralj je položil temelje sreč* n<= bodočnosti Jugoslavije. Prelil je svojo kri za jugoslovensko idejo, ki je naš narod osvobodila in zedinila in ki tvori pravi smisel, a istočasno tudi jamstvo njegove nacionalne eksistence. Delo še ni dovršeno. Težki problemi naše notranje konsolidacije so še nerešeni in bridko občutimo na vsakem koraku, kako manjka roke onega, ki je vizionarno vodil svoj narod v varni pristan notranjega in zunanjega miru. Jugoslovensko Sokolstvo je ob letošnjem kraljevem dnevu v srečni zamisli proglasilo nekako petletko za svoje sokolsko delo. Do kraljeve polnoletnosti morajo biti izvršene gotove sokolske naloge in Sokolstvo hoče. da bo moglo čez pet let. ko bo mladi nosilec jugoslovenske krone vzel v svoje roke tudi oblast, javiti svojemu starešini, da je pošteno izvršilo svojo dolžnost. Ta srečna zamisel zasluži, da bi se praktično izvedla na vseh poljih našega narodnega in državnega življenja. Vsi, ki jim je narod v katerikoli obliki zaupal skrbi za javne zadeve, politične, gospodarske, kulturne ali socialne, bi morali biti prežeti volje, da rešijo naša glavna notranja vprašanja po dobro premišljenem načrtu, z največjo požrtvovalnostjo in z vztrajnim delom, tako da bodo čez pet let mogli proslaviti dan polnoletnosti svojega kralja v mirni zavesti, da so resnično izpolnili zadnjo željo njegovega umirajočega očeta, s tem pa tudi zgodovinsko poslanstvo, ki ga je vsem naložila mladoletnost kralja Petra II. Prepričani smo, da bi se na vseh poljih našega narodnega življenja dala izdelati in izvesti taka petletka. Na političnem polju je cilj jasno začrtan. Vsi deli našega naroda morajo dobiti globoko notranjo prepričanje o svo« ji polni enakopravnosti in zavesti, da so le v svoji skupnosti nosilci državne volje in narodne suverenosti Vsi deli države morajo v praksi občutiti, da skladnost njihovih interesov ni prazna fraza, ki bi smela služiti za enostransko gospodarsko, socialno ali kulturno politiko. V gospodarskem in socialnem pogledu nam današnji časi in prihodnja leta nalagajo dolžnost najkrepkejšega napora za ozdravljenje težkega stanja, v katerem se nahaja naš narod. Tu bo treba pogumno prekiniti marsikatere predsodke preteklosti in kreniti po poti novih usmeritev, ki drugače gledajo na gospodarske in socialne probleme, kakor se je to moglo še pred leti, in se zavedajo, da sta življenje in napredek najširših narodnih slojev kategorični imperativ za ureditev vseh go-spodarsko-socialnih odnošajev v Jugoslaviji Na kulturnem polju imamo tako Slovenci kakor Hrvati in Srbi še polno nerešenih vprašanj. Najvažnejša bi se morala izbrati in postati predmet sistematičnega reševanja. Skrajni čas je tudi, da se uvede globoko premišljena nacionalna vzgoja naše mladine. Mnogo smo grešili na tem področju in ako gledamo, kaj so drugi nas rodi v tem oziru dosegli, nas često navdaja občutek potrtosti, ko vidimo, kako slabo je pri nas poskrbljeno, da bi se proti prevratnim idejam postavila v mladih srcih najjačja odporna sila nacionalne misli. Z mladim kraljem bi morala v jugoslovenskem duhu rasti mlada generacija, sposobna, odločna in borbena, da bo z njim pogumno povedla narod po novih potih, neobtežena od bremen preteklosti in pogrešk svojih prednikov. Od treznosti našega naroda, od čuta odgovornosti vseh njegovih javnih delavcev je odvisno, ali bomo mogli dan. ko bo naš mladi kralj dopolnil svoja leta, obhajati z resničnim zadoščenjem in v zavesti, da prevzema mladeniški vladar državno oblast kot prvi sin naroda in države, ki se na znotraj in na zunaj utrjena, zdrava in polna življenjske sile pripravlja z mladim kraljem na čelu k novim podvigom na vseh poljih človeškega udej-stvovanja. Slovenci smo z mladostnimi leti našega kralja še posebno tesno povezani. Med nami preživlja svoje počitniške dneve, namenjene odmoru in razvedrilu. Ze v prvih otroških letih ga je naš Važna seja pariške vlade Delbos o razvoju pogajanj za ne vmeša vanje v španske zadeve — Ofačenje francoske narodne obrambe Pariz, 6. septembra. w. Popoldne je bila pod Blumovim predsedstvom zelo važna seja ministrskega sveta, na kateri je zunanji minister Delbos poročal o zunanjepolitičnem položaju, zlasti o dogodkih na španskem. Informiral je svoje ministrske tovariše o razvoju pogajanj za nevmeša-vanje v španske zadeve, pri čemer je opozarjal na težkoče. ki se deloma pojavljajo v Španiji sami. V francoskih političnih krogih menijo, da sestava levičarsko-ekstrem-ne vlade v Madridu ne bo olajšala pogajanj o nevmešavanju. Novega ministrskega predsednika Larga Oabalera označujejo v Španiji sami za španskega Lenina. 0 razvoju dogodkov v Španiji ne obstoja noben dvom. da sta se sedaj jasno opredelili dve fronti. Nadalje so na seji ministrskega sveta razpravljali o poročilu vojnega ministra Da-ladierja glede položaja, ki je na-tal po podaljšanju vojaške dobe v Nemčiji. Vojni minister Piladier se je v sporazumu z vrhovnim generalnim štabom izjavil za. oja-čenje francoske naTodne obrambe s povečanjem in modernizacijo vojnega materija-la in proti podaljšanju vojaške dobe. Ni nobenega dvoma, da je večina vlada istega mnenja kakor merodajni vojaški činitelji in da bo odobrila od Daladieru izdelani oboroževalni načrt. Izvedba tega načrta bo stala več milijard frankov to- t,-dve do tri leta. Dr. Krofta o nalogah Male antante Praga, 5. septembra, g. Ob priliki no-cošnjo proslave rojstnega dne jugoslovanskega kralja Petra je imel češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta govor, v katerem se je med drugim bavil tudi z nalogami Male antante ter je izjavil med drugim; ■ Mala antanta je smatrala od svoje ustanovitve ne samo za svojo nalogo, da zagotovi varnost in mir svojih članic, temveč da doprinese svoj delež tudi k pomirjen ju in stabilizaciji razmer v Evropi. Obenem dela Mala antanta proti neugod njm posledicam razcepitve velikih gospodarskih okvirov v Srernjj Evropi, kakor tudi, da uredi svoje odmošaje do bloka velikih sil v Evropi. Zaradi tega je mogel stalni svet Male antante na svojem zadnjem zasedanju svečano izjaviti, da države Mal antante nimajo nobenega vzroka ve Male antante nimajo nobenega vzroka jo vodile z vztrajnostjo in zvestobo. Titulescu bolan Monte Carlo, 5. septembra. AA. Profesorja Landowski in Brilstein sta pregledala Titulesca in mu svetovala, naj odpotuje v planine. Titulescu je sklenil oditi v St. Moritz. narod kot svojega Pe+rčSca z vso nežnostjo privil na svoje prsi. Tu ga gledamo v njegovih prvih fantovskih družbah skupaj z našimi slovenskimi dečki. Na slovenski njivi je zaoral svojo prvo brazdo. Z našega Triglava jc pogledal našo zemljo vse naokrog, kakršno nam je Bog dal. Ali jc po vsem tem čudno, da Slovenci spremljamo rast svojega mladega kralja še s posebno povezanostjo, ko vemo, da ostanejo vtisi prvih otroških let pri vsakem plemenitem človeku za vse njegovo življenje del njegovega bistva? Današnji dan je zato naš pravi ljudski praznik in iskreno od srca pri« ha jata želja in vzklik: Živel kralj Peter II.! Mogočne manifestacije v Ljubljani in Mariboru Ljubljana, 5. septembra. Za uvod v jutrišnji praznik kraljevega rojstnega dne se je nocoj ob 9. vršila v že svečano okrašeni Ljubljana baklada. ki se je- razvila v mogočno ljurisko manifestacijo. Od Sokolstva sproženi akciji m se pridružila vsa nacionalna in kulturna društva, tako da se je haklade udeležilo v sprevodu mnogo fci«oč pripadnikov Sokolstva m članov drugih Corrie-re deli a Scra«, ki sugerjr.;1 jdejo skupne fronte italijanskega fašizma in nemškega nacionalnega socializma proti komunjz mu. Čeprav sta si cba fašzma v marsičem podobna vendar obstoje med njima tudi razlike, radi katerih se Italiji zlasti na mednarodnem polju ne kaže povsem istovetiti z nemškimi težnjami. Razen tega so v Rimu mnenja, da bi mednarodna fronta fašizma proti komunizmu dala nasprotniku priliko in pravico da se še sam na enak način pripravi za mednarodno borbo Fašistični režimi v Evropi bi morali v tem primeru pazitj predvsem na to. da zatro komunizem na znotraj, kot interni pojav, ne pa kot mednarodno zlo. Izpostavili bi s? namreč sicer nevarnosti, da sami prenesejo svojo interno borbo z nasprotnikom na mednarodna tla, seveda v ve'iko veselje nasprotnikov samjh, ki to komaj čakajo sebi pa v nadvomno škodo. J aliji je baš na mednarodnem terenu potreben mir. S poskusi izključitve Rusije iz območja evropske politike pa bi Italija v sedanjem položaju prav gotovo ne storila usluge tej svoji vitalni potrebi. Fašizem je bil in ostane nasprotnik ko munizma, vendar hoče svojo akcijo proti nj:mu, kakor do sedaj, tudi v bodoče izvajati samo na notranjepolitičnem terenu. Ta reakcija rim-kih uradnih krogov na nedavne izjave nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelisa je zelo značilna, ker ponovno dokazuje da kooperacija med Italijo in Nemčijo ni absolutna in ne zbežna v vseh primerih. Slej ko prej je samo taktičnega značaja, ker je pač Italiji trenutno v toliko dobrodošla, v kolikor se lahko zaradi nje lažje posveti drugim, specifično italijanskim mednarodnim problemom Poslanik dr. Purič zopet v Parizu Pariz. 5. septembra. AA. Snoči je prispel v Pariz s svojega dopusta jugoslove.i-ski poslanik dr. Božidar Purič. španski Lenin o svojem programu Ohranitev demokratične oblike vladavine in boj do popolne zmage nad uporniki Madrid, 5. septembra, o. Nova vlada je imela že snoči svojo prvo sejo, na kateri je sprejela tudi svoj delovni program. Davi je bil o seji objavljen komunike, ki pravi, da je vlada sestavljena iz zastopnikov političnih sil, ki se bodo na vseh fron-taih še nadalje borile za ohranitev demokratske republike. Vrlada bo z vsemi sredstvi stremela po zmaji nad uporniki in se morajo vse ostale politične naloge podrediti temu cilju. V ostalem namerava nova vlada voditi prijateljsko politiko napram vsem državam in ostati zvesta tudi načelom Društva narodov. Snočnje seje kabineta sta se udeležila tudi oba nova komunistična ministra. Jezu Fernandez, ki je star šele 28 let. je k seji prišel v modri srajci z rdečo ovratnico in revolverjem za pasom. Njegov tovariš I rite je že v letih in je znan po svoji marksističnih teorijah. Gšral o vzrokih svoje ostavke Madrid, 5. septembra. w. Bivši ministr-Fki predsednik Giral je o ostavki svoje vlade in o sestavi nove vlade med drugim izjavil, da je glede na okoliščine, v katerih se nahaja Španija, in glede na to, da bo državljanska vojna še dolgo trajala, smatra! za potrebno, da bodo vse politične stranke in strokovne organizacije zastopane v vladi. Predsednik republike je sledil njegovemu nasvetu ter imenoval za ministrskega predsednika Larga Caballera, nova vlada pa je prav za prav nadaljevanje prejšnje vlade. Fscstritev režima London, 5. septembra, o. O novi španski vladi so objavili listi dcines celo vrsto komentarjev. v katerih naglasa jo, da pomeni nujno posledico hudega poraza, ki ga je doživela vladna vojska po osmih dneh krvavih borb na skrajni severni fronti, kjer so uporniki končno zavzeli Irun in je tudi u-soda San Sebastiana malone že zapečatena. Vl-nda Larga Cabalilera pomeni novo afirmacijo ekstremnih elementov v Španiji. Končno, pravijo listi, so komunisti prevzeli odgovornost za nadaljnji razvoj dogodkov. Najvažnejši ministrstvi sta v njihovi rokih. Sicer se Largo Caballero proglaša za socialista in je tudi dejansko ustanovitelj socialistične stranke v Španiji, toda vsa javnost ga imenuje španskega Lenina spričo njegove ekstr^mne smeri so ga tudi komunisti dejansko priznali za svojega voditelja. Splošno se sedaj Driča-kuje. da se bodo borbe na frontah samo še bolj poostrile, da pa bo zavladal tudi v notranjem političnem pogledu ostrejši Težim. Imenovanje nove španske vlade gotovo tudi ne bo ostalo brez zunanjih političnih posledic. Predvsem bo portugalska vlada vsekakor poostrila svoie stališče napram madridski vladi. Nekaj sličnega je pričakovati od nemške in italijanske vla-dp. Novi kabinet v Španiji bo bržkone deloma vplival celo na francoske notranje politične razmere. Angleški vojašk: strokovnjaki so na drugi strani mnenja, da bo sedanja dTŽavljanska vojna v Španiji trajala bržkone še celo leto dni. Za«2njl o?lp©r miličnikov pri Iitosm strt Hendaye, 5. septembra. w. Uporniške čet? so s strojnicami in tanki zatrle zadnji odpor vladn;h čet. Zadnji napad fo ob 12.15 izvedli oddelki legionarjev in karljsrov. Borba za most pri Irunu je sedaj končana. Most so uporniki zavzeli. Borba za San Sebastian se je že pričela Par:z, 5. septembra, o. Zveza med Fran cijo in ozemljem- na katerem vlada madridska vlada, je srdaj docela prekinjena. Snoči se je javi] francoskim obmejnim ohlastem na meji pri Irunu neki uporniški polkovnik in .-poročil, da že'ijo uporniki ohraniti prijateljske odnešaje s fran corkimi oblastmi. iNa željo uporniških oblasti je bila nato meja zaprta. Danes se je že pričela borba na San Sebaitian, Trdnjavi Fuenterrabia in Gua-dajupe, ki ležita severno od Iruna. še nista padli v uporniške reke. Vse kaže, da bodo uporniki tudi San Seba-tjan zavzeli še e, ko bo docela v razvalinah- kakor je bil Irun. Delavski miličniki «e branijo z obupno od očnostjo in nepres'ano nepo-vedujrjo, da bedo z dmamjtom pognali v zrak vsa javna poslopja v San Scba-tianu In požgali tudi vse ostale hiše. Toledski Alcazar v plamenih Tojedo, 5. septembra, o. Veliko trdnjav. sko poslopje Alcazar v Toledu, v katerem se je 1.200 upornikov branilo 6 tednov, je sedaj v plamenih. Davi so vladne čete poizkušale z novim napadom osvojiti trdnjavo- vendar pa je bil napad odbit. w 114 avguštincev ubitih Pariz. 5. septembra. AA. »Jour< poroča iz Burgosa, da so komunisti v Escorialu pobili 114 redovnikov — avguštincev. Pokol je bil izvršen, čeprav jim je predsednik republike Azana obljubil, da se jim ne bo nič zgodilo. Reuterjevi vesti iz Gibraltarja so komunisti v Almeriji ustrelili tamošnjega škofa, ki je bil 2 let star. Protestna nota uporniške vlade Franciji Lizbona, 5. sept. s. Vlada Španskih upornikov v Burgosu je poslala francoski vladi protest proti pomoči njenih oblasti vladi v Madridu. Uporniški general Liano navaja v protestu; 1. V bojih pri Irunu so ujeli nacionalisti večje število francoskih oficirjev. 2. Ugotovljeno je, da so čete madridske vlade uporabljale krogle dum-dum francoskega izvora, 3. Francoske oblasti so dovoljevale letalom španske vlade, da so pristajala na francoskem ozemlju ter se preskrbovala z bencinom in bombami. Uporniška delegacija za ženevo Rim, 5. septembra, o. Agencija Štefani je prejela iz ženeve informacije, da namerava uporniška vlada v Burgosu poslati svojo posebno delegacijo v ženevo, da bi se udeležila zasedanja sveta in skupščine Društva narodov. Pri tem bodo uporniško vlado podpirale Portugalska ;n Š3 nekatere druge delegacije, če bi do 18. t. m. ko se ima sestati svet Društva narodov, Madrid že padel in bi se vanj preselila tudi uporniška vlada, bi bila akcija za priznanje uporniške delegacije v ženevi mnogo lažja stvar in bi jo podprla kar cela vrsta držav Nemški odgovor na angleško noto London, 5. septembra, o. Na angleško demaršo za ustanovitev mednarodnega nadzornega odbora za Španijo je končno prispel odgovor nemške vlade, ki pa ne podaja nikakega jasnega stališča, nego postavlja nove pogoje, ki so v ostalem popolnoma enaki pogojem portugalske vlade, da se imajo namreč predvsem ukiniti v raznih drŽavah tudi vse privatne nabiralne akcije za eno ali drugo špansko stranko. Iz nemške note sledi, da je tudi Nemčiji ca tem. da se delokrog mednarodnega nadzornega odbora za Španijo čim bolj omeji, čemur pa se francoska in angleška vlada protivita. Kljub nepovoljnemu odgovoru iz Berlina pa tukajšnji diplomatski krogi vendarle sodijo, da se bo mednarodni nadzorni odbor za Španijo že prihodnji teden sestal v Londonu in da bosta končno tudi Nemčija in Portugalska imenovali svoja zastopnika. Anglija pošilja v Palestino vojaštvr London, 5. septembra. s. V zadnjih dneh je bilo vpoklicanih 3000 rezervistov prve divizije, ki so določeni. da izpopolnijo vrzeli- nasta]e zaradi odhoda moštv-a 1. divizije v Palestino Po 1. 1927. se j? zgodilo prvič, da so bili v Angliji zop't vpoklicani rezervisti. Takrat je šl0 za oja čenje angleške posadke v šangh^ju Za Palestino določene čete bodo odpotovale v petek, štele bodo 12 pehotnih bataljonov, štiri stotnije pionirjev, tri stoti:je trena in tri obveščevalne čete. Skupno bo odposlanih v Palestino 10.000 vojakov. Ka kor se je nadalje zvede'o. poslednje voj-a ške vaj3 v Angijji n'so bile pravi manevri temveč so bili namenjene samo za iz. Vežbanie čet- določenih za Palestino. Iraški zunanji minster Nuri paša, ki je vodil po naročilu angleškega kralja pogajanja med arabskimi vstaši in zastopniki žjdov.-kega prebivalstva v Palestini, je prispel v Carigrad, da poroča kralju Edvardu, ki se mudi tukaj, o nji hovem poteku. Po sestanku s: kraljem bo Nuri paša takoj odpotoval v London da pore ta tudi angleški vladi. Svečanosti v Carigradu na čast kralju Edvardu Carigrad, 5. septembra. AA. Zaradi prihoda angleškega kralja je mesto v zastavah. Snoči je bil Carigrad razsvetljen. Okrog kraljevske jahte »Nahlin« so priredili prekrasno beneško noč. Pri sprevodu so sodelovali tisoči in tisoči Čolnov, motornih čolnov in jadrnic. Vatikanova akcija proti marksizmu Ihinaj, 5. septembra. w » Weltb]att« prinaša informacijo iz dobro poučenih krogov v Berlinu, da namerava državni tajinik kardinal Pacelli po papeževem nalogu v kratkem odpotovati po Evropi. Ob tej priliki bo kanf?-rjral z vodilnimi nemškimi državniki, najbrže tudi z državnim kance.]arjem Hitlerjem. Govori se tudi, da nameravajo v Rimu stopiti v zvezo z vsemi nemarksističnimi državami. Abesinifa izključena iz Društva narodov Pariz, 5. septembra, o. Kakor poročajo iz ženeve bo verifikacijski odbor skup-i ščine DN odklonil verifikacijo pooblastil abes nskih delegatov. kar bo pred agal angleški delegat Na ta način bodo vse članice DN de facto priznale italijansko aneksijo Abe.rinije Italija bo nato zopet lahko sodelovala z ostalimi državami v okviru DN. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Kralj Boris na potu skozi Beograd Beograd, 5. septembra, p. B ilparski kralj Boris je s kraljico Jovano in kraljičino Luizo danes dopoldne potoval skozi Beograd proti Sofiji. Na beograjski postaji sta ga pozdravila le bolgarski poslanik v Beogradu dr. Karadjov in kot zastopnik nagega zunanjega ministrstva šef protokola Ma-rinovic, ker je vladar patoval v strogem ineognitu. Sofija, 5. septembra, g. Kralj Boris je nocoj skoraj dvomesečni odsotnosti zopet prisil v bolgarsko prestolnico.Na kolodvoru so ga sprejeli člani vlade. Kralj Edvard se bo vrnil preko Bolgarije Sofija, 5. septembra, g. Amrleški kralj Edvard bo jutri zvečer odpotoval iz Carigrada ter v ponedeljek ob 8. zjutraj prispel v Svilengradu na bolgarsko mejo. Tam ga bosta sprejela kralj Boris in ministrski predsednik Kjuseivanov. s katerima bo nato v posebnem vlaku nadaljeval svoje potovanje v Sofijo. kamor bo prispel ob 14.30. Posebni vlak bo stal v Sofiji samo 38 minut. bržkone pa bosta oba kralja v tem času napravila kratko avtomobilsko vožnjo po Sofiji. dbisk turških novinarjev Beograd, 5 septembra, p. Danes je prispela v našo državo skupina zastopnikov turškega tiska, ki jih je povabila v goste naša država. Novinarji se pripeljejo v Beograd nocoj z orientnim ekspresom. Do meje so se jim odpeljali nasproti zastopniki našega Presbiroja. V hotelu »Srbskem kralju« so bile zanje rezervirane sobe. Jutri bodo prisostvovali veliki reviji čet beograjske garnizije na Banjici Pri nas ostanejo nekaj dni. Potovali bodo tudi na Bled. Povratek predsednika vlade v Beograd Beograd, 5. septembra. AA.. Predsednik ministrskega sveta dr. Mila a Stojadino-vič se je davi vrnil z Bleda Z nj:m se je vrnil tudi minister za gozdove in rudnike Djura Jankov'* se mu je nrik.juiil v Zagrebu. Upokojeni ministri Beograd. 5. septembra, p. Z ukazom kraljevih namestnikov so upokojeni ministri na ra/pooženju dr. Ljudevit Auer, Ignjat Ste-fanovič in Nrkola Preka. Naš letalski dogovor z Nemčijo Beograd, 5. septembra. w. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stoja-dinovič ter nemški poslanik v Beogradu v. Heeren sta podpisala nemško-jugoslo-venski dogovor o letalstvu ter poseben dogovor o ureditvi stalne letalske zveze med Berlinom in Beogradom, Opozorilo dobrovoljcem Beograd, 5. septembr^. AA. Kmetijsko ministrstvo opozarja dobrovoTjce, naj ne nasedajo raznim agmtcm in samozvanim posredovalcem zaradi nj hove naselitve ker bo to vprašanje tekem t. m. ugodno rešeno. S tem v zvezi se pro tovcijci op^znrjajo, naj se zaradi dodelave zemlje in nas. ljtve obrnejo naravnost na kmetijsko ministrstvo ali po zvezi prostovoljcev, nikakor pa ne po tretjih osebah. (Iz kmetij skega ministrstva). Dr. Maček operiran Zagreb, 5. septenubra. o. Dr. Mačka so danes operirali na desnem ušesu. Vse kaže, da bo v nekaj dneh okreval. Za enkrat pa ne zapušča sobe in ne sprejema nikakih obiskov. Jugoslovenski radijski prenos iz Amerike Zagreb, 5. septembra, o. Jutri zvečer ob T. bodo vse tri jugoslovenske radijske postaje prenašale svečanosti ob priliki odkritja spomenika Njegošu v Clevelandu v ameriških Zedinjenih državaih. Prenos bo trajal pol ure. Clevelandska ameriška postaja na kratke valove bo prenašala vse govore iz Clevelanda v Berlin, od koder jih bodo oddajali dalje po telefonu v ZagTeb. Pričakovati je da bo ta prvi radijski prenos iz ameriških Zedinjenih držav v Jugoslavijo dobro uspel. GPU čisti brez pardona Kop^nhagen. 5. septembra b. List >Po-litik'tn« poroča iz Mo kve, da so tam odkrili novo tajno orgaajzacijo trockistov. Funkcionarji GPU so aret rali šefa že'ez-niške direkcije Mcskva-Ural Soj i lova ki ga dol že pripadništva trccklftom in pa odgovornosti za vse poslednje železniške nesreče na navedeni progi, češ da so jih organizirali trockisti z njegovo vednostjo. Policija je nadalje aretira'a 600 državnih uradnikov- osumljenih, da »o bili v zvezi s trockističnimi tajnimi organzacijami. Posebno pezornost je po poročilu Usta »Politken« povzročila aretacija vrhovnega poveljnika ruske vojne mornarice Vjk-torova, ki ga ob as ti prav tako spravljajo v zvezo s trockisti. Leninova vdova Krupska je pod najstrožjo policijsko kontrolo. Avenol v Rimu Rim, 5. septembra. w. Za ponedeljek pričakujejo tukaj prihod generanega tajnika DN Avenola Banova uredba o stavkati Vaina objava banske uprave glede vzdrževanja reda in miru ter spoštovanja zakonov v primeru stavk Ljubljana, 5. septembra. V prihodnjem Službenem listu banske uprave bo izšla naslednja važna bannva objava: Nameščenci in delavci industrij.-kiib. obrtnih in trgovskih podjetij imejo po obstoječem pravnem redu možnost, da uveljavijo svoje težnje po zboljšanju služl>enih pogojev v prostem dogovoru s podjetnikom, po potrebi tudi s posredovanjem oMeu)>ravnih oblastev; kot zadnje sredstvo jim je dana možnost stavke. Vsaka stavka pa se mom izvajati tako. da se ne kršijo temeljna pravna načela in veljavni zakonski predpisi ter da se varujeta red in mir kot temeljni pogoj državne in javne varnosti ter zboljšanja gospodarskih in socialnih prilik. Ob zadnjih stavkah so stavkujoči ponekod šli preko meje, katero jim nujno postavljajo zakoni. Zasedli so obrate. katerih na zahtevo, upravičene ose4>e niso hoteli zapustiti, kar je po § 250. kazenskega zakona kaznjivo z zaporom do 1 leta ali v denarju do 10.000 Din. Omejevali so oselv-no svobodo oseb. ki so hotele zapustiti obratne prostore ali ki so hotele delati, ter so tudi povzročili materialno škodo, za kar vse odgovarjajo po zakonih. Vse to so storili deloma iz -nevednosti, deloma pa na hujskanje oseb, ki hočejo motiti javni mir in red ter na račun stavkajočih in na škodo splošnega blagostanja doseči svoje temne cilje. Obča upravna oMastva sicer hočejo s svojim posredovanjem med delodajalci in delojemalci zaščititi pravice in interese i enih i drugih v mejah možnosti, ki so podane v strukturi celotnega narodnega gospodarstva. Morajo pa skrbeti za oi>čo blaginjo in javne koristi. vsle stori, tako zaprtimi, kakor tudi odprtimi, in s predmeti, ki se tam nahajajo: 4.) nasilno odvračanje od dela. bodisi * grožnjami, bodisi z dejanju: 5.) donašanje alkoholnih pijač in predmetov. ki bi služili za udobje, zabavo ali razvedrilo osebam, ki se neopravičeno zadržujejo v obratnih prostorih; fi.j izražanje, oz~ izkazovanje odobravanja ali simpatij v kakršnikoli obliki osebam, ki imajo neopravičeno zasedene obratno prostore, odnosno vršijo druea nezakonita dejanja v zvezi s stavko, kakor tudi nabiranje ir, dajanje denarnih prispevkov ter nabiranje in darovanje živil ali obleke za nje: 7.) postajanje ali zbiranje v jrručah pr«d obrati, v katerih se stavka ali kjer se stavka pripravlja. Oori navedena dejanja se kaznujejo v smislu čl. 60. zakona o notranji uprav: r globo od 10 do 1.000 Din. ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od ene-fja do 20 dni. Ta naredba it op i v veljavo z dnem objave v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine. Ban: dr. Natlačen. Nova opredelitev meščanskih šol Beograd, 5. septembra, p. Prosvetni minister je glede na uveljavljenje novega učnega načrta in programa za meščanske šole določil značaj posameznih meščanskih šol. V dravski banovini bodo: 1. trgovinskega značaja: I. in II. ženska ter III. moška meščanska šola v Ljubljani, II. ženska v Mariboru, meščanski šoli v Ptuju ter Slov. Bistrici in privatno meščansko šolo v Kočevju, »Lichtentum« in uršulinska v Ljubljani, v Mekinjah, v Škof-ji Loki in Šmihelu; 2. obrtno industrijskega značaja: mo>ka in ženska meščanska šola v Celju, I. in II. moška ter I. mešana v Ljubljani. I. in II. moška ter I. ženska v Mariboru, meščanske šole v Dolnji Lendavi, na Jesenicah, v Litiji, v Mežici, Novem mestu, Slovcnjgrad-cu. Šoštanju, Trbovljah, Tržiču. Št. Vidu, Žalcu in Zagorju, privatni v Celju in Mariboru; 3. kmetijskega značaja: meščanske šole v Brežicah, Vojniku, Ormožu, Ribnici. Senovem, Škof j i Loki, Črnomlju. Krškon, Ljutomeru, na Rakeku in pri Sv. Lenartu. Državno lahkoatletsko prvenstvo Dva nova jugoslovenska rekorda — Metalec diska Kleut odličen — Vukčevič i z Novega Sada talent za mete Beograd, 5. septembra Danes se je nadaljevalo tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo poedincev ob dokaj boljšem vremenu kakor včeraj. Precejšen veter je ublažil veliko vročino, tako da so tekmovalci nekoliko mani trpeU kakor vč?_ raj, vendar pa jih je veter v nekaterih disciplinah precej favorizira!, v drugih pa zopet oviral. Približno 500 gledalcev s0 n0vi rezultati in novi rekordi navdušili. Tehnični rezultati; 100 m: prvi predtek; 1. Avguštin (Con« eordia) Zagreb 11.1; 2. Tauber (Makabi. Zagreb) 11.4. 3- Riiavec (SlavijaAaraždin) i 1.4. H. predtek- i. Bauer (Pančevo) 11.1-2. Hegol (Concordia) 11.2, 3. Kliug (BSK) 11.3. Met krogle; 1) Kovačevič (Concordia; 14.24, 2) Vučevič (Vojvodina) 14.15, 3) dr. Narančič (Concordia) 13.79 Iznenadila je zmaga Vučeviča nad Narančičem. starim internacionalnim in jugoslovenskim reprezen« taniom. Docim je precejšnji veter favorizU ral tekmovalce v teku a 100 m, je precej oviral metalce krogle. Skok v daljavo z zaletom: i) dr. Burato. vič (Concordia) 6.77 m. 2) Mikič (Jugoslavija) 6.69, 3) Nikolič (Vojvodina) 6.44, I)r. Runa to vič, stari in preizkušeni borec pre-haia zopet v formo. Tek 100 m fi«a|e: 1) Bauer (Pančevo) 10.7. enako državnemu rekordu, ki pa ne bo priznan, ker je precejšen veter v hrbet favoriziral tekmo%-alce. 2) Avguštin (Con* eordia) 11.1, 3) Rijavec (S'avija, Varaždin) H.4. Met diska: 1) Kleut (Jugoslavija) 45.19. Nov iugoMovenski rekord. Stari rekord je bil 44.52, ki ea je branil dr. Narančič, 2) dr. Narančič (Concordia) 4338. 3) dr. Ma-nojlovič (Cone.) 43.02 Zelo dober rezultat, ker je močan protivster oviral met di.ska. Kleut je pokazal precejšnje izenačenje v svojih metih, ker so bili štirje meti pr^ko starega rekorda. Kot četrti se ie plasiral Vučevič (Vojvodina. Novi Sad), ki jo vremenskih razmerah. Tedaj pojezdi kralj že žarama v prirodo, zato pa proti večeru telovadi in izvaja sokolske vežbe. Na Dedinju spi v očetovem apartmami glavne vile. V svoji delovni sobi in v prijaznem atelieiu ki sn-idata h kra. ljevskemu apartmanu, prebije lepe urice tudi pri lastnem razvedrilu. i X Vzgojitelji in pouk Kralju predavajo njegovi vzgojitelji v posebnem paviljonu, ki stoji v dvorskem parku na Dedinju. Poleg učilnice je s. i Ion za odmor med poukom, a ob lepem vremenu gredo seveda na izpre. hod. Tu je še majhna biblioteka, kopel in drugo. Nj. Vel. kralja Petra vzgajalo po učnem načrtu za realne gimnazije v kraljevini Jugoslaviji. Vsak predmet predava poseben profesor, srbohrvaščina je poverjena kraljevemu guvernerju, književniku in bivšemu banu senatorju g. Jeremiji Živanoviču. Med profesorji Nj. Vel. kralja Petra pa je kakor znano tudi naš ožji rojak g. dr. Pavel V. Breznik. Mladi kralj se uči vsega, kakor njegovi vrstniki, samo da so neka. teii predmeti še izpopolnjeni z vsem, kar je potrebno vladarju. In ker ima profesorski zbor samo enega učenca in se lahko pouk zelo osredotoči, se program razvija hitreje in z živahnejšo pozornostjo dijaka, kakor je to sicer po drugih srednjih šolah. Kako marljivo in vestno se Nj. Vel. kralj Peter II. uči, o tem smo že ponovno čuli sodbo profesorskega zbora. Vsi vzgojitelji poudarjajo njegovo veliko razumevanje, primerno marljivost in hvalevreden čut dolžnosti. Veselje je videti ga, kako lahkotno pojmuje težje naloge in kako obvlada snov, katere se je enkrat temeljito naučil. Njegov spomin je izvrsten in profesorji so bili prav prijetno iznenadeni, ko so ob pričet ku novega šolskega leta spoznali, <:la ni bila izgubljena niti ena podrobnost :z skupnega pouka. Posebno je kralj Peter nadarjen za jezike, zemljepis je, fižiko in geometri- jo. Angleški govori že od rane mladosti, d^leč je že napredoval v francoščini, nemščine se udi rd lani in v njej tudi lepo napreduje ker je v angleščini doma. Za pcuk v fiziki so mu vrstniki iz beograjske gimnazije kral.ia Aleksandra poklonili lepo zbirko a on ra tov. ki so jih bili sami napravili. Kralj je bil darila zelo vesel in ?e prav s temi aparati posebno rad uči. njegova zbirka pa premore seveda tudi komplicirane aparate iz tovarn. Pri zemljepisju se mladi kralj posebno zanima za kulturno stran posameznih dežel in krajev, za njihove posebnosti, najbolj pa ga poučujejo o lepotah in zanimivostih Jugoslavije. Pri ^Martitm Krpaim" V narodnem jeziku ga guverner Ži. va novic vzgaja na široki osnovi in ga seznanja ne samo s književnim jezikom, marveč tudi z lepotami posameznih narečij, kar je posebno olajšano s tem, ker mladi kralj v počitnicah pre. bije lepe tedne na Jadranskem morju in v Sloveniji. Poslej bo redno obiskoval različna mesta in pokrajine, da vidi in spozna, kar so mu doslej predavali. Čitanju posvečajo vzgojitelji posebno pozornost. Na prvem mestu so narodne pesmi, najlepše in najbolj značilne za nacionalno, moralno in estetsko vzgojo. Izmed domačih pisateljev je mladi kralj doslej bral Dositeja. Zma. ja, Jakišf>';a, Vojislava, Veselinoviča, Matavulja, Ljubišo, Šenoo, Višiča, Ne-nadovica in Laza>reviča, od naših pa se mu je na. mah prikupil Levstik z »Mar. tinom Krpanom«. Iz tuje literature je doslej izbral dela pisateljev Franklina, Dickensa v izvirniku, Stewenšona, La- fontainea, Marka T\vaina, Turgenjeva, Amicisa in Daudetja pa še drobiž , raznih drugih pisateljev. Že sama ljubezen do »Martina Krpana« dovolj označuje mladega kralja, ki išče v literaturi duhovitosti in humor, ja. Posebno mu ugajajo kratke narodne pripovedke in sam je od srca vesel, če se mu posreči duhovita šala ali lepa besedna igra. Rad poišče napake (zlasti tudi one, ki jih pripisujemo tiskarskemu škratu). Družba vrstnikov Nj. Vel. kralj Peter II. se dobro zaveda, da mora v razmercrai kratki dobi mn :go doseči, saj ga čaka še vse. ueiliška izobrazba in vojaška vzgoja. Zato se trudi z vso voljo pri pouku, kakor potem doma pri uku. V vsem preteklem šolskem letu ni niti enkrat izostal ali zakasnil, nikoli ni prišel v šolo brez domače naloge. Njegovi vzgojitelji so izbrani i? vrst najsposobnejših in najuglednejših profesorjev iz raznih naših pokrajin Zelo se posvečajo pouku, spoznivajo kraljeve lastnosti in tsko so lahko v kratki dobi dosegli zelo zadovoljive uspehe. Kadarkoli dopušča vreme se vrši pouk na svežem zraku, kar ni samo važno v zdravsvenem pogledu, marveč tudi za nazorni Douk. In pouk lahko napreduje, če vemo, kako krasen je razgled z Dedinja, kaj vse je tam okrog in kakšno obilje rastlin se razcveta v grajskem parku. To silno olajša pouk fizičnega zemljepis ja ali rastlin cslovja. V največje zadovoljstvo je mlademu kralju sokolska telovadba z izbranimi vrstniki. Ob določenih urah se zbere na Dediniu 15 dijakov z beograjskih gim. nazij. sinovi staršev raznih stanov, ki prebijejo s kraljem eno ali dve uri v ckolici dvora, pri telovadnih vajah nato v vsakovrstni mladostni zabavi. Tu je mladi kralj med svojimi, v ničemer noče zjase kakih posebnih pravic ali obzirnosti, mrzi hinavščino in neiskreno ponižnost. Ko mu je nekoč to. variš pri igranju slepe miši premalo zavezal oči, je kralj užaljen kliknil: Vidim, vidim! Ni dobro zavezano!« Ko je drugič moral sestaviti dva teama za igro z žogo, ni maral sam imeti okrog sebe le najboljših igračev, marveč slabše. Najljubše mu je skrivanje s to. variši po gozdiču, preskakovanje na mestu ali z zaletom. Pri igri se kosa s svojimi tovariši, ki mu niso vsi enaki Ta zob je bi! se popolnoma zdrav! Krona in korenino — zdravi in nepoškodovani — potrjujeta to, vendar se je zob kljub temu začel majati ter je nekega dne izpadel. Na zobu se je skrito tvoril zobni kamen, zajedel se je globoko med zob in zobno meso in tako je izgubila korenina svojo trdno podlago. Sargov Kalodont je edina zobna krema v noši državi, katera vsebuje sulforicinoleat, patentirano sredstvo proti zobnemu kamnu. Z uporabo Sargovega Kalodonta se odpravi zobni kamen terse prepreči njegova ponovna tvoritev. Pozor! Poskusite enkrat novo ust« no vodo Kclodont. Koncentrirana sestavina, ze!o varčna v uporabi, razkužuje in ugodno osvežuje. DOMAČI IZDELEK po sposobnostih, a v smučanju in plavanju jih gladko »poseka« vsej 15 skupaj. Nj. Vel. kralj Peter II. osvaja ne sa. mo z lepo elegantno zunanjostjo, mladostno svežino in ljubskim izrazom lica ter neprisiljenim zadržanjem, marveč tudi s svojim umerjenim govorom, v katerem nj nepotrebnih besed, pustih fraz in otroških nepomembnosti. Po naravi mu je dano. da govori preudarno, točno in jasno z izbranimi besedami, definirano, — kratko in jedrnato, kakor pravimo. Kraljeva bratca Za svoja ljubljena bratca kraljeviča Tomislava in Andreja žal preostaja kralju pri sedanji vzgoji premalo časa. Vendar so nerazdružljivi ob nedeljah in praznikih, pri službi božji v dvorni ka. peli na Dedinju, pri domačih svečanostih. Vendar pa se tudi med tednom najdejo ure. ko je mladi kralj že opravil svoje šolske dolžnosti in naloge, ko pride mrak in je še celo uro do večerje. Takrat so takoj skupaj in se imajo srčno radi. Zlasti, kadar kralj popoldne ni preveč zavzet z delom, so bratje na vrtu, kjer složno negujejo cvetje, okopavajo ali zalivajo drevesca, se igrajo po mili volji, se vozijo v majhnih električnih avtomobilih ali pa v čolnu po prostranem bazenu. Ob nedeljah in praznikih jih* obiščeta kneževiča Niko-la j in Aleksander. In takrat odmevajo z dvorskega vrta vzkliki srečne otroške razigranosti. Kraljevič Tomislav je lani započel osnovno šolo. To je princ izrazito praktičnega duha. Zelo je marljiv, vedno „. „ , . , . ' e . ... . -___-m, nlPi| LotpHmi sn bili tudi trije Slovenci Nedvomno bodo letoviščarji, gostje visokega gostitelja, vse življenje Naš mladi kralj je imel letošnje počitnice na Bledu v gosteh sedem mladih Sokohcev njegmih let ?I Na naših slikah je videti nekaj prizorov iz tega letovanja, ko se je kralj enako z ljubeznijo in veseljem pomnili srečne dni, ki so jih preživel. v lepem gorenjskem kotičku ist<> delo tekr^^Ta. v skupnih igrah, postavljala šotore, gradila taborniške cesto itd. Kakor pripovedujejo opravljen kakor gostje, z njimi počutil kakor član isto rodbine. \sa mala sokolska četa je oprav ^^k in drugih športih. Kar sijajne uspehe pa je dosegel, ko so tekmovali v stre- laiO V U>UU "" ---V.---- ,„»,„,., . ...................... - -.------- .„- - - . '"r VrrVi"' T v XTXr„7ške ';'J,r~ainr„a desni kralja pri odvaža.,ju «emlje . na levi pa taborniško dražbo, ko s. po težkem ■evo zgoraj tovariše kralja pri krepcanjn s ^eTčlst S^e^Lj^nS^Mj KEtfVTJL. n,ed\.Ljo po saviborsken. parka ima s čim opravka, nikoli g a ne vidite brezposelnega. V največje zadovoljstvo mu je ročno delo, zlasti uživa pri obdelovanju lesa in se je izkazal že z nekaterimi umetninami. Pri igranju je sila spreten in okreten, za svoja lefca izredno vztrajen in navdušen nogometaš. Bolj in bolj se kaže tudi njegova glasbena nadarjenost. Kraljevič Andrei, ki je leto dni mlajši cd Tomislava, je po obrazu cel oče. Je živahen otrok, zelo ljubi igranje v prirodi, posebno pa mu je všeč jahanje na poniju. Ima živahno domišljijo, ljubko kramlja, poslužuje se nenavad. nih starinskih besed, navdušen je za fantastične bajke, ki. si jih časih tudi sam izmišlja. Zelo rad ima živali in venomer sanja, da mora imeti posebnega konjiča, ki ga bo lahko sam vpregal. Materinska ljubezen Z nekaterih strani je bila izražena bojazen: Ali ni morda mladi kralj Peter II. preveč obložen s poukom in ali mu je minevajo mlada leta brez prave otroške radosti. Ne, oni. ki jim je poverjena kraljeva vzgoja se lahko odločno izrazijo, da taka bojazen ni potrebna. Predvsem: kraljevo zdravje je odlično, razvoj in napredek popolnoma normalen, učne ure pa so razdeljene tako, da je skoro celega pol dne kralj svoboden za osveženje telesa in duha. Kakor rečeno, so posamezni predmeti poverjeni izkušenim profesorjem. Pouk črpa kralj v glavnem pri učnih urah in ga domače naloge ne obremenjujejo, če izvzamemo lahko štivo, ki ga bolj razvedri kakor utrudi. Predmete mu predavajo s čim večjo nazornostjo v obliki razgovorov, da je pouk zelo olajšan in prijeten. Poleg telesne vzgoje, kj je takisto poverjena slovenskemu vzgojitelju in se izvaja po točno določenih modernih sokolskih načelih, si kralj izobrazuje duha, ko ima priliko, da prisostvuje prireditvam na dvoru: koncertom, gledališkim predstavam, rodbinskim sestankom in razgovorom. Dana mu je možnost, da tudi sam sodeluje pri kratkih odrskih igricah iz otroškega življenja. Z bratoma in bratrancema se lahko razveseljuje, kakor vsi njegovi tovariši po gimnazijah. Poletna potovanja in letovanja v najlepših krajih države pa mu posebno utrjujejo telo in duha, da sleherno leto ob počitnicah nabere neprecenljive zaklade za novo šolsko leto. Ali nad vsem in predvsem pa je to. pla materinska ljubezen, ki je nenadomestljiva, kj ga ožarja z nežnostjo, mu razsvetljuje mladost in mu bo morda nekoč, ko se približajo težji trenutki, lajšala breme odgovornosti in blažila skrbi. Mladi kralj, ki je na tako zavra-ten način in tako zgodaj bil oropan svojega dragega očeta, se zdaj prizadeva za čimbolj samostojno življenje in pri tem mu je naklonjena neizmerna sreča, da nad njim venomer bedi topla, globoka materinska ljubav, nad vsem pa srčna ljubezen vsega jugoslovenskega naroda. Mezdna gibanja Ljubljana, 5. septembra. Mezdna pogajanja med delodajalci in delojemalci tekstilne stroke, ki jih je bil prejšnji petek v mestni zbornici otvoril ban dr. Natlačen in ki so se takoj po otvoritvi razbila, so vse do danes ostala na mrtvi točki. Tovarnarji so medtem ustanovili svojo Zvezo delodajalcev tekstilne stroke za dravsko banovino, ki je pooblastila tajnika Zveze industrijcev dr. Golio, da se v njenem imenu pogaja s centralnim tarifnim odborom in zastopniki strokovnih organizacij. Ti razgovori so se tudi včeraj in danes nadaljevali in delavski zastopniki so z dr. Golio drugega za drugim obravnavali vse delavske predloge, ki tvorijo splošni del predloženega osnutka kolektivne pogodbe. Ves čas so med pogajanji sami zase zborovali tudi zastopniki tekstilne industrije, ki so zmerom sproti stavljali svoje protipredloge. Ker so zastopniki obeh strank splošni del osnutka že do kraja predelali, so se danes popoldne razgovori prekinili, a se bodo po vsej priliki v četrtek spet nadaljevali. Zastopniki tekstilne industrije so obljubili, da bodo dotlej izdelali tudi svoj predlog glede na mezdne tarife. Izmed 14.000 delavcev, kolikor jih je zaposlenih po vseh večjih in manjših središčih tekstilne industrije v dravski banovini, jih je do danes že okrog 12.000 odložilo delo. Samo tvornice v Celju, na Oti-skem vrhu pri Dravogradu in v Litiji so Se zmerom v obratu. V litijski tvornici. ki jc last tvrdke Mauthner — tako nam po-ročajo iz delavskih vrst — pač ni moglo priti do stavke, ker je podjetje že svoj čas sklenilo za delavstvo prav ugodno kolektivno pogodbo. Zanimivo pa je vsekakor da so dclavci odložili delo v obeh obratih, ki ju ima isti lastnik v Št. Pavlu pri Preboldu. Ljubljana brez tramvaja Med vodstvom Maloželezniške družbe in pa predstavništvom Strokovnega društva tramvajskih uslužbencev se že nekaj mesecev sem vrši precej napeta borba za novo uslužbensko pragmatiko, ki je stopila v veljavo 1. julija t. 1. Z novo ureditvijo delovnega razmerja so tramvajski uslužbenci utrpeli precejšnjo gmotno škodo, saj jim je družba znižala rodbinske doklade za 33%, občutno pa je reducirala tudi samo osnovno mezdo. To znižanje predstavlja za delavstvo cestne električne železnice toliko hujši udarec, ker je podjetje v zadnjih letih že nekajkrat iskalo izhoda iz svojih finančnih neprilik po tej poti, da je svojemu uslužbenstvu trgalo prejemke. Tako so morali tramvajski delavci že leta 1933, žrtvovati povprečno 5 do 15% svojih mezd za sanacijo družbe. Podjetje je v tem času ukinilo 1%-no premijo od prodanih voznih listkov. Namesto redne dobave službene obleke je uvedla dobavo obleke samo po potrebi. Nova pragmati-ka je za 60% osebja odredila za petletno službovanje osnovno plačo 1000 Din. a od te vsote se odbijajo še prispevki za starostno in bolniško zavarovanje- ter za razne davke. V uvidevanju težkega položaja dražbe so delavci mirno sprejeli vse te redukcije, nikakor pa niso mogli pristati na določbo nove pragmatike, s katero se odpravlja 8 -urni delavnik, ki je v našem tramvajskem obratu veljal vsa leta po vojni. Nova pragmatika namreč zahteva od uslužbencev, da vsak mesec napravijo do 10 nadur, za katere ne bi dobili doklade, kakor jo predpisuje zakon. Strokovno društvo in zaupniki so v zadnjih mesecih storili vse korake, da bi podjetje to točko umaknilo, a vsi poizkusi so ostali zaman. Snoči ob 10. je Strokovno društvo sklicalo v dvorani Delavske zbornice zborovanje svojega članstva —* in tramvajskim uslužbencem na čast je treba priznati, da •so vsi do zadnjega (182) organizirani. Zborovanje je otvoril predsednik društva Šte-ranič, o borbi za novo pragmatiko o vprašanju neplačanih nadur pa so poročali zastopnik Delavske zbornice Stanko, mestni »vetnik Likar, tajnik Narodne strokovne eveze Bučar, predsednik Strokovne komisije Leskovšek, tajnik Strokovnega društva -ej m predsednik Delavske zbornice Se-iej. Na koncu so zborovalici soglasno sklenili, da zjutraj dela več ne vzamejo v rose. Opolnoči so takoj s shoda odšli vsi iborovalci v remizo v Šiško, kjer so se jim pridružili tudi tovariši, ki so morali po 10. iri še ostati v službi. Danes je torej Ljubljana ostala brez ramvajskega prometa, kar daje našemu že tak mrtvemu mestu precej žalostno lice. Kakor da bi se bilo nebo zvezalo z delavci, je prav danes začel nalivati dež, ki je prve dni septembra v Ljubljani že v stari navadi in ki največkrat traja potem po cel mesec dni. Zavoljo dežja v veliki meri pa zaradi velesejma, ki je privabil v naše mesto množico tujcev, je potreba po tramvajskih zvezah te dni še posebej narasla in bo podjetje zaradi ustavljenega dela brez dvoma utrpelo precejšnjo škodo na dohodkih Kakor nam poročajo, pa znesek, za katerega se pravdajo. ni velik. Od 1. januarja do konca avgusta so namreč napravili cestni železničarji vsega skupaj 1960 nadur, ki se plačujejo po 7.50 Din. V vseh teh sedmih mesecih bi morala družba potrošiti za nadure torej nekaj manj kakor 15.000 Din. Kamnoseški pomočniki Včeraj je zapustilo delavnice okrog 60 kamnoseških pomočnikov, ki so pred kratkim po vzgledu tovarišev iz ostalih sorodnih strok pokrenili gibanje za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Zahtevali so uve-ljavljenje 48-urnega delovnega tedna, zvišanje mezd. priznanje zakonitih doklad za nadurno delo in higienskim predpisom ustrezajočo ureditev obratovalnic. Zmano je, da je kamnoseško delo izredno naporno, pa tudi zdravju škodljivo, saj se delavci od jutra do večera nahajajo v neprestanem prahu. Tako med drugim zahteva njihov osnutek kolektivne pogodbe uvedbo posebnega prostora za oddih med delom, kjer bi bilo mogoče, da delavci obenem použijejo svoje skromne malice. Svoj predlog kolektivne pogodbe so predstavniki delavstva sporočili kamnoseškim mojstrom že 20. julija, a do včeraj niso prejeli še nobenega odgovora. Včeraj so kamnoseški pomočniki zato stopili v stavko. Delo je ustavljeno v podjetjih Vodnik, Toman, Kunovar, Bočnik in Irt. Monterji centralne kurjave Včeraj je bilo- zaključeno mezdno gibanje monterjev, zaposlenih pri napeljavi centralne kurjave v Ljubljani. Ker delodajalci izprva niso hoteli pristati na zahteve kolektivne pogodbe, ki so jo bili predložili, so monterji pri podjetjih Pičman, Korn, Ju-goradiator in inž. Likar že pred 12 dnevi stopili v stavko. Dosegli so, da so se jim mezde zvišale za 1 Din do 1.50 na uro. Mizarji, instalaterji V sredo dopoldne se bodo vršila pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe med mizarskimi mojstri in njihovimi pomočniki v Ljubljani, ki naj bi uredila delovno razmerje za 78 podjetij te stroke. Popoldne istega dne pa se prično razgovori za ureditev mezdnih in drugih vprašanj v 11 vodovodnih in instalacijskih delavnicah. Kolektivna pogodba, ki je bila nedavno sklenjena med mizarskimi mojstri in pomočniki v Št. Vidu, je že takoj ob svojem rojstvu prišla v krizo, in kakor nam poročajo, grozi nevarnost, da pride tudi v Št. Vidu do stavke. Nekateri delodajalci namreč ne marajo priznati določil sprejete pogodbe. Ker se je za rešitev mezdnega spora v slovečih šentviških pohištvenih delavnicah že od vsega početka z velikim zanimanjem zavzel tudi sreski načelnik dr. Maršič sam, smemo najbrž upati, da ne bo treba težko opravljenega dela začenjati iz-nova. V apnenicah TPD sporazum Zastopniki delavstva in družbe so na generalni direkciji TPD dopoldne podpisali novo kolektivno pogodbo za delavce, zaposlene v apnenicah in kamnolomih v Zagorju. Kakor je »Jutro« poročalo, je v teh obratih izbruhnil štrajk, ker je zagorsko ravnateljstvo skušalo kolektivno pogodbo izigrati in je pogajanja zavlačevalo iz dneva v dan. Delavci so tri dni stavkali, a so obenem poskrbeli, da so peči gorele naprej, včeraj pa so se pričela pogajanja na centrali TPD. Pogajanja, ki sta jih od delavske strani vodili Narodna strokovna zveza in Jugoslovanska strokovna zveza, so končala s sporazumom, ki so ga nato delavci v Zagorju še snoči odobrili. Po novi mezdni tarifi bodo delavci I. kategorije prejemali po 29 Din na dan (za 1.25 Din več), delavci II. kategorije, ki predstavljajo večino osebja, pa po 26 Din (za 2 Din več). Razen tega bodo vsi oženjeni delavci prejemali v bodoče po 3 tone deputatnega premoga na leto, obenem pa jim bo rudniška uprava stavila na razpolago tudi nrnsta stanovanja. Gospodarstvo Narodna banka je znižala odkupno ceno za zlato Za gram čistega zlata plača 50 Din (doslej 51), kar ustreza premiji 32.5% na ceno po stari pariteti Narodna banka je določila nove odkupne cene za zlato in zlatnike, ki so nižje od dosedanjih. Od 3. septembra 1934 je Narodna banka plačevala za gram čistega zlata 51 Din (prei je kratek čas plačevala tudi 51.50 Din); sedaj pa je določila novo odkupno ceno, ki znaša le 50 Din za gram čistega zlata. Znižanje odkupne cene za zlato pri Narodni banki je brez dvoma važen ukrep, saj se vrednost valute izraža v relaciji nasproti zlatu. V normalnih valutnih razmerah bi to pomenilo zvišanje vrednosti dinarja. Pa tudi v našem vezanem deviznem gospodarstvu ni brez pomena, čeprav ima dinar več tečajev. Oficielni tečaj dinarja je izražen v stalnem pribitku (premiji) na staro paritetne tečaje v višini 28.5%. Na svobodnem deviznem trgu so tečaji znatno višji in ustrezajo paritetnim tečajem s pri-bitkom okrog 40.6% (pred meseci je bila ta privatna premija še znatno višja). Ce no upoštevamo raznih tečajev za vezane dinarje in tečajev v privatnem klirinškem prometu, tedaj predstavlja odkupna cena za zlato tretji tečaj dinarja, ki je važen zlasti zaradi tega, ker predstavlja pri stalni odkupni ceni nekako mejo, preko katere ne morejo pasti tečaji na svobodnem deviznem trgu, ker se izplača uvažati zlato namesto deviz in to zlato prodati Narodni banki po tej odkupni ceni. Po zakonu o denarju kraljevine Jugoslavije znaša odkupna cena Narodne banke 37.73585 Din za gram čistega zlata. Pri dosedanji- ceni 51 Din je dajala Narodna banka na paritetno ceno zlata premijo v višini 35.15%, torej več nego znaša oficiel-na premija za devize (pri odkupu deviz priznava Narodna banka le premijo 28.5%). Pri novi odkupni ceni 50 Din za gram čistega zlata pa plača Narodna banka še vedno višjo premijo nego pri devizah, nam- . reč 32.5%. Z določitvijo nove odkupne cene za zlato seveda še ni urejeno naše valutno vprašanje, kajti dinar ima nadalje tri tečajo. Oficielni tečaj na podlagi premije 28.5%, tečaj na podlagi odkupne cene za zlato, ki ustreza premiji 32.5% in tečaj na svobodnem trgu, ki ustrega premiji preko 40%. Znižanje odkupne cene za zlato bo imelo zaenkrat praktično le to poledico, da premija v svobodnem deviznem prometu ne bo mogla pasti izpod 32.5%, dočim je doslej znašala meja 35.15%. Bolj važno pa je znižanje odkupne cene za zlato zaradi tega. ker nam kaže. da obstoja pri Narodni banki še vedno tendenca dviganja dinarja, ki je v nasprotju z željami naših gospodar-skih krogov, da se tudi oficielni tečaji prilagodijo tečajem deviz na svobodnem trgu. Ze ponovno smo na tem mestu navedli važne razloge, ki govorijo za to, da bi se oficielni tečaji deviz dvignili na višino tečajev v svobodnem prometu, z drugimi besedami, da bi se oficiclna premija povečala na preko 40%. Seveda bi bilo v tem primeru potrebno tudi odkupno ceno za zlato dvigniti in ne znižati. Mnogo naših izvoznih težkoč ima izvor prav v tem, da morajo izvozniki v neklirinške države del dobljenih deviz odstopiti Narodni banki po nižjem oficielnem tečaju, kar zelo otežkoča izvoz v te države. Umestno bi bilo, da bi se enkrat vsa ta vprašanja temeljito proučila na posebni anketi, kjer bi morali priti do l>esede poleg valutnih strokovnjakov in teoretikov tudi praktični gospodarji, zlasti izvozniki, kajti neumestni ukrepi v valutni politiki lahko povzročijo vsemu gospodarstvu veliko škodo. V zvezi z določitvami nove odkupne cene za zlato je Narodna banka znižala tudi odkupne cene za zlatnike. O Is loj plačuje za 1 napoleondor 200 Din (doslej 303 Din), za stari avstrijski 20 kronski zlatnik 304.50 Din (doslej 317 Din), za 1 zlato turško liro 330 Din (doslej 344). za 10 zlatih rabljev 387 Din (doslej 403 Din), za 20 zlatih nemških mark 358 Din (doslej 371.50), za 25 zlatih avstrijskih šilingov 284.50 Din (doslej 275), za 1 zlati dolar 75.20 Din (doslej 78) in za 1 zlati funt 365.50 Din (doslej 379.50). Kontrola izvoza Pri volni, konoplji, surovih kožah, bakru, svincu, cinku in ferosiliciju Po uvedbi kontrole uvoza za najvažnejše uvozne predmete se je izkazala v zadnjem času potreba uvesti kontrolo tudi pri izvozu za nekatere vrste blaga, da na eni strani prepreči nadaljnje prekomerno naraščanje izvoza v države, ki so nam v kli-ringu dolžne znatne vsote in da sc usmeri naš izvoz v večji meri v države, s katerimi imamo pasivno bilanco odnosno v neklirinške države, kjer lahko dobimo za naše blago svobodne devize. V poštev prihaja predvsem blago, za katero obstoja prost svetovni trg in ki se lahko brez težkoč proda. V zadnjem času se je ponovno dogajalo, da so naše blago v velikih količinah •kupovale klirinške države (n. pr. Nemčija) in so to blago prodale naprej v druge države za devize, medtem ko so nam kupnino ostale dolžne v kliringu. Naravno je, da nasprotuje interesu naše države, če dopuščamo take kupčije, zlasti ker nas naraščanje klirinškega salda sili, da v rastoči meri uvažamo blago iz teh klirinških držav. • Kontrolo izvoza se da izvajati na različne načine. Tako je finančni minister za izvoz pšenice in koruze nedavno odločil, da se sme izvažati le proti plačilu v svobodnih devizah. Drug način izvajanja kontrole pri izvozu se lahko vrši preko Narodne banke na ta način, da za določeno blago izdaja overenje za zavarovanje valute pri izvozu edino Narodna banka. Ta način kontrole izvoza je doslej že v veljavi glede izvoza surove volne in bakra. Baker je tipičen predmet svetovne trgovine, ki se povsod lahko proda. Izvoz volne pa ni v interesu našega gospodarstva, saj moramo vsako leto velike količine volne uvažati. Do leta 1934. je bil izvoz volne malenkosten, medtem ko smo letos v prvem polletju izvozili za preko 25 milijonov Din naše domače volne, in sicer izključno v Nemčijo, na drugi strani pa smo morali za potrebo domače tekstilne industrije uvoziti iz inozemstva samo v prvem polletju za «56 milijonov Din volne, ki smo jo morali plačati v zlatih devizah. Že včeraj smo objavili informacijo iz Beograda, ki pravi, da je Narodna banka stavila predlog, da sc tudi za izvoz surovih kož drobnice in za izvoz konoplje izda odločba, po kateri naj bi bil izvoz tega blaga dovoljen le proti plačilu v devizah. Ta vest se sedaj potrjuje, četudi v nekoliko drugačni obliki. Narodna banka je namreč že izdala odlok, da bo za izvoz konoplje, turovih kož, svinca, cinka in ferosilicija, le ona sama izdajala overenja za zavarovanje valute pri izvozu. Pooblaščeni zavodi ne bodo -več izdajali overenj za izvoz gornjih predmetov, ker jih bo izdajala izključno centrala Narodne banke v Beogradu. Vzrok peronospore na vinski trti Pod gornjim naslovom je priobčil g. dr. M. J. v »Jutru« z dne 30. avgusta članek, k kateremu mi naj bo kot staremu vinogradniku dovoljeno nekoliko opomb. Dr. M. J. pise, da so bila izražena razna mišljenja o razlogih okuženja trte po pe-ronospori in da je bilo ponovno govora o tem, da je škodo, ki jo je povzročila letos peronospora, treba pripisovati slabi kakovosti modre galice. Res je sicer, da so se takoj, ko so vinogradniki opazili na svojih goricah neizmerno škodo, pojavili med njimi glasovi, češ da naša galica ni dovolj močna, da ne vsebuje dovolj bakra in da je to vzrok njene neučinkovitosti, saj je znano, da človek navadno išče vzroka svoji nezgodi povsod drugie, ne pa pri sebi. Tako je tudi v tem primeru. Toda glasovi o slabi kakovosti galice so glede na dejstvo, da so imeli tudi vinogradniki po drugih krajih, zlasti v Avstriji, kjer ne uporabljajo naše galice. s škropljenjem iste neuspehe kakor pri nas, so zdaj izve-čine utihnili in v zadnjem času je prevladalo v naših vinogradnih krogih splošno mnenje, da je iskati vzrok neuspehom v boju zoper peronosporo v letošnjih abnormalnih vremenskih razmerah. Zanje ni nihče vedel naprej, sicer bi nas bili naši poklicni strokovnjaki nanje pravočasno opozorili. Vinogradniki smo se držali starega načina škropljenja, s katerim smo doslej v normalnih vremenskih prilikah dosegli vedno krasne uspehe. Torej ne slaba galica, ampak zlasti zamujeno in nezadostno škropljenje je glavni vzrok, da večina vinogradnikov ni mogla rešiti trte pred okužen jem. Kolikor je piscu teh vrstic znano, je imel uspehe s škropljenjem — vsaj v ormoško-ljutomerskih goricah — le oni vinogradnik, ki je začel prav rano škropiti in jc potem škropil v kratkih presledkih skoraj vsak teden. Odločilna pa pri tem ni bila moč mešanice, ki jo jc kdo uporabljal, ampak ugani-tev pravega časa in razdobje, v katerem je kdo škropil. Kdor je zadel s škropljenjem pravi trenutek in je potem šestkrat do desetkrat škropljenje obnovil, temu je letos varstveno opravilo uspelo, četudi je rabil samo mešanico z 1 do 1.5%. dočim oni vinogradnik, ki je delo zamudil, ni imel uspeha, najsi je rabil tudi mešanico z 2 do 2.5%. To je spet jasen dokaz, da vzroka škode, ki jo je povzročila letos peronospora, ni iskati v kakovosti galice, temveč glede na izredne vremenske razmere le v nepravilnem, odnosno zamujenem obdelovanju vinske trte. Da naša domača galica ni tako močna, kakor je bila n. pr. ona, ki smo jo dobivali prej iz Italije, to viničarji, ki pripravljajo mešanico za škropljenje, sicer še vedno trdijo, ker jih baje domača v roke premalo grize, je torej premalo jedka. A da bi bila naša galica vzrok letošnjim neuspehom, tega gotovo ne verjamejo. Dr. M. J. nasvetuje v svojem članku ob prvem škropljenju slabšo raztopino, kakor se navadno rabi, On pravi, da se je treba poslužiti polodstotne raztopine. S tem predlogom bi bili vinogradniki kajpada prav zadovoljni, a vprašanje nastane, ali bo ta majhna množina zadostovala, da prepričamo v abnormalnih razmerah razvoj grozdne peronospore. Doslej smo se držali vinogradniki od poklicnih strokovnjakov nasvetovanega pravila: Škropi prvič z enoodstotno raztopino galice in apna, in sicer sredi maja ali ob koncu, drugič takoj po cvetenju s poldrugoodstotno in tretjič 14 dni po drugem škropljenju z enako močno mešanico. Četrtič je v normalnih letih le malokdo škropil. Letošnje leto je bilo za vinogradnika zelo žalostno. Ogromne stroške je imel za nakup galice, s katero pa po večini ni rešil trte. Pridelek bo zelo pičel ili pa ga v obče ne bo. Ako bo še prihodnje leto za okuženje vinske trte po peronospori tako ugodno, kakor je bilo letos potem vinogradniku spričo neznanskih izdatkov za galico v obče ne bo mogoče več uspešno vinogradariti. Le pomislimo: ob 6-kratncm do 8-kratnem škropljenju kupovati galico po 5 Din za kg. V obče pa se bo moralo vinogradniku na neki način pomagati, da pride do cenejše galice, ali pa naj francoski učenjaki (saj je sedanje sredstvo proti peronospori odkril Francoz) najdejo novo, zanesljivo in cenejšo tvarino v boju zoper peronosporo. A. K. Najboljša prilika za ugoden nakup stolov, foteljev i. t. d., kakor tudi pohištva iz upognjenega lesa se Vam nudi. če obiščete na ljubljanskem velesejmu tvrdko tovarno upognjenega pohištva in parketov, E V PAVILJONU Naše gospodarstvo v juliju Iz mesečnega statističnega poročila Narodne banke posnemamo naslednje zanimive podatke: Efektni promet na borzah je v juliju ponovno popustil in je znašal samo 17 milijonov nasproti 37 milijonom v lanskem juliju. Devizni promet pa jo nadalje velik in je znašal 205 milijonov (lani 127). Indeks cen v trgovini na debelo je od junija na julij dvignil za 0.2 na 65.6 točke (lani 63.3), in sicer pmlv.sem zaradi znatnega dviga indeksa cen živine in živinskih proizvodov, za 4.9 na 61.1 (lani 55.6), medtem ko je indeks cen rastlinskih proizvodov zaradi nazadovanja žitnih con popustil za 3.6 na 60.9 (lani 60.3). Indeks cen v trgovini na drobno v Beogradu je v juliju popustli za 0.3 na 67.8 točke (lani 63.0). Železniški tovorni promet kaže tudi v juliju naraščanje. V tem mesecu jo bilo na-tovorjenih 130.000 vagonov (lani 126.000, predlanskim 111.000). Ročni promet se je dvignil na 55 milijonov tonskih kilornotrov (lani 37 milijonov), tonaža v pomorske lu ke došlih ladij pa jo znašala 1,053.000 registrskih ton (lani 1.899.000). Gospodarske vesti = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke; Mehanična tkalnica Jugopas muk. Čech & Nemec v Kamniku; Dental depot — Dentes; družba z o. z. v Ljubljani, Ilirska 36 (osnovna glavnica 200.000 Din; nakup in prodaja potrebščin za zobozdravnike: poslovodje Robert Paulin in Marija Pau« lin, oba iz Ljubljane); Postelj Alojz in drug. pekovska obrt in trgovina s pecivom in slaščicami v Ljubljani 'družabnika Alojz Pestelj in Maks Mura, oba peka v Ljubljani; Fr. Stupica, sinova, trgovina z železnis no na drobno in debelo v Ljubljani Mružabs nika Franc Stupica in Leon Stupica, trgov, ca v Ljubljani). = Zvišanje glavnice; Kraljevska banska uprava je odobrila Avtomontaži, delavnici d. d. v Ljubljani_ zvišanje delniške glavnica od 0.5 na 1 milijon Din v smislu občnega zl>ora od 3. avgusta t. 1. = Francoski frank kaže zadnje dni zopet precejšnjo slabost zlasti nasproti funtu in dolarju, kar ima za posledico nov odtok zlata v Anglijo in Ameriko. Poslednji izkaz Francoske banke zaznamuje odtok zlata v višini 163 milijonov frankov, tako da je popustil zlati zaklad za 54.511 milijonov frankov. Borze Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet slab, in je znašal le 1.92 milijona Din nasproti 3.42, 1£4, 3.25 in 5.25 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Na svobodnem deviznem trgu so tečaji ostali v glavnsm nespremenjeni in stane Švicar« ski frank 15.40 Din, funt 238 Din, dolar 47.20 Din in francoski frank 3-11 Din. Devize Curih. Beograd 7. Pariz 20.19375. London 15.4525. Newyork 306.75. Bruseli 51.85, Mi-Lan 24.12.m Amsterdam 208.20, Berlm 123.3750. Dunaj 56.85. Stockholm 79.6750, Oslo 77-65, Kobenhavn 69. Pracra 12.67, Vars šava 57.70, Budimpešta 61, Atene 2 90 Bu= karešta 2.50 Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 5. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 112.25- za dee. 111, za maj 109.25; koruza; za sept. 112.25, za dec. 96.25, BOMBAŽ Lf verpool, 4. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaj: za okt. 6.26, (prejšnji dan 6.27), za dec. 6.18 (6.19). -(- Newyork, 4. septembra. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za sept 11.73 (11.65), za dec. 11.65 (11.57). HMELJ + Hmelj. Uradno poročilo banovinske hmeljske komisije od 5. septembra: Položaj v hmeljski kupčiji ni bistveno spremenjen. Prav tako so ostale tudi cene v glavnem nespremenjene. Pri sicer nekoliko bolj mirni tendenci se prej ko slej plačuje za boljše blago 20 do 25 Din, za najboljše tudi do 26 Din. Zlasti v barvi slabše blago pa sc prodaja po 12 — 20 Din za kg. Z nakupovanjem sc je tudi danes nadaljevalo in so kupci iskali v prvi vrsti boljše in najboljše blago. _ Zatec. 4. septembra. Nakupovanje v zateškem okolišu se živahno nadaljuje in se cene gibljejo med 650 do 900 Kč za 50 kg. Prapor šišenskega Sokola f KDGfc SLOVAN m >?:< « i A."..: m • t i v s .. " ki ga bodo dane« slovesno razvili. Novi prapor po nekoliko razlikuje od dosedanjih, ki so narejeni po nekoliko večji, predpisani obliki. Originalni prapor je izgotovljen po načrtih cand. ing. arh. Medveščka Emila, absolventa Plečnikovega oddelka na ljubljanski tehniki. Ves iz francoske gro-gren svile v državnih trobojnicah ima na eni strani jubilejne letnice, na drugi pa napis Sokol Ljubljana Šiška in KDOR SLOVAN TA SOKOL. Napisi so v krasnih klasičnih črk ali zlato vezeni in okusno arhitektonsko razvrščeni. Vse delo je bilo izvršeno iz domačih rok: stkala ga je tvrdka Pegan, pasarska dela je izvršil mojster Menelj, usnjene obšive na drogu je napravil Jeras. Sokola na vrhu droga je modeliral kipar Božo Pengov in se tudi njegova umetnina loči od dosedanjih kon-vencionalnih izdelkov. Ptdč ždi sklenjenih peroti s pogledom naprej, vsak čas pripravljen na vzlet, V celoti je prapor prav okusno delo in more služiti za zgled vsem društvom, ki nameravajo v bližnji bodočnosti razviti nove prapore. kfcPA DELAHOVA ŠOLA ZA RITMIČNO GIMNASTIKO J ^KIČlE^lOK^CAJrSr^1! JL' .VPIS DNEVNO OD 1©-l4- oiiiačc vesli * Obisk bolgarskih veterinarjev. Lani ju-«yi;a jc odšlo 40 miših veterinarjev na poučno ekskurzijo v Bolgarijo. Ta ekskurzija je bila koristna in tudi prijetna. Marsikaj poučnega so videli naši veterinarji v Bolgariji in povsod so bili ne samo od poklicnih tovarišev, temveč tudi od vse bolgarske i. t. m. * Skupščina Zveze mest sc bo vršila 20. t. m. na Cetinju z običajnim dnevnim redom. V Zvezi je včlanjeno 65 mest in jih je doslej že večina prijavila svoje sodelovanje na skupščini. Po pravilih lahko mesta, ki ne morejo poslati svoj.ih delegatov p--meno pooblastijo kako drugo = mesta-.- iste banovine za zastopstvo na skupščini. * Četrti kongres naših filatelistov se je pričel včeraj v Subotici. Iz v«eh večjih kra= j o v Jugoma vije ie prispelo v Sulx>tičo okrog 500 filatelistov. Subotiško fi'atelistično društvo Bačka je vzorno izvedbo vse priprava za kongres in za veliko razstavo in borzo znamk in kolkov iz cele srednje Evrope, ki ho danes dopoldne otvorjena v prostorih bi v* še Združene banke. Pan?s bo društvo Bačka priredilo svojo jubilejno sejo, katere se bodo udeležili vsi kongreeisti. Po zaključku kon-eresa hodo filatelisti napravili izlet v kopališče Palic. LJUBLJANA Komenske-ga nI. 4 Telefon: 35-33 Dr. Franc Dergane Ssf-primarij kirurg odd. T p, Ordinira: 11.—S. - Članom in prijateljem Vodnikove družbe. S hitrimi koraki se bliža dan, ko bodo marljivi poverjeniki (ce) zaključili nabiranje članov za leto 1036. Dve knjigi sta že dotiskani. a ostali dve sta v tisku. Uprava Vodnikove družbe si dovoljuje opozori« ti vse lanske člane, ki dosed^tj še niso ob« novili članarine za leto 19HG, naj isto obnove nemudoma pri poverjeniku (ci) svo« jega okoliša, ali pa direktno pri družbeni upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Člani in prijatelji Vodnikove družba ne zamudite z odlašanjem obnovitve članarine ugodne prilike, ki vam jo nudi družba s svojim letošnjim književnim darom. Za 20 Din dobi« te v začetku meseca novembra 4 'epe, nadvse zanimive knjige: Vodnikovo pratiko za leto 1937 , bogato ilustrirano in pestre vse- bine: Bevkovo povest Srebrniki, Ivan Al-brehtovo povest iz kmečkega življenja Za« rečani in življeniepisno knjigo Josipa Dane-ša. priljubljenega konrka ljubljanskega na* rodnega gledališča Za vozom boginje Tali. je. Noben lanski član ne srne odpasti v 'e« tošnjem letu od Vodnikove družbe. Ne odlašajte s svojim pristopom k Vodnikovi družbi. Obnovite takoj članarino za leto 1936. Dne 13. in 14. oktobra t. I. se bo vršilo I. žrebanje novega 33. . kola drž. r. loterije, ki . ./tudi. ,tokrat vsebuje za da- našnje razmere vprav ogroiS-no štev. dobitkov.'y skupnem znesku 64 MILIJONOV IN 320.000 DINARJEV Ob tej priliki opozarjamo naše cenj. či-tatelje na prilogo znane glavne ko-lekture drž. razr. loterije A. Rein in drug, Zagreb, Gajeva ulica 8 in Ilica 15, ki je priložeD celi naši današnji n a-kladi. Dolgoletno vzorno in nadvse V korektno in solidno delo te ko-lekture je tako znano vsej naši javnosti, da jo lahko tudi mi s svoje strani priporočimo našim čitateljem. ♦ šo'sko leto se je pričelo. Radost prvih šolskih dni, veselja z novimi šolskimi knjigami, zanimanje za njih vsebino in za slike, vse to hitro mine, kadar je treba rc-no prijeti za knj;go. Ni pa vselej kriva igravost, pa tudi ne otroška nestanovitnost če hodijo otroci naradi v šolo jn izgube veselje do učenja. Pomanjkanje volje je večkrat posledica fizične utrujenosti in onemoglosti. Otroški organizem je treba krepiti, da bo lahko prenašal duševne in telesne napore. če zahtevamo od otrok več kakor more njih organizem prenesti, bodo telesno propadali in živčno Slabeli in ne bodo mogli izpolnjevati naloge, ki jo zahtevamo od njih. Izvor moči pri otroku pa tudi odraslem je samo v njegovi hrani. Treba je zatorej pri otrocih prav posebno paziti, da jim hrana ne bo samo zadostna po količini, ampak tudi bogata redilnih snovjj. Marsikateremu otroku utegne silno koristiti, če mu redno hrano izpopolnjujemo s skodelico Ovomaltine za zajutrk in južino. Ovomal-tine je naravna, lahko prebavna hrana posebne vrednosti. Ce hočete, da si ohrani otrok dober videz in zdravje, ki si ga je pridobil o počitnicah, če hočete, da napor KRASNE, IZBRANE, JESENSKE MODELE V DAMSKIH PLAŠČIH, PALETOJIH IN OBLEKAH NUDI v.VELIKI IZBERI, PO KONKURENČNIH CENAH FRAN LUKIČ, LJUBLJANA — STRITARJEVA UL. preglavice. Podobna situacija je tudi v zagrebški obrlni šoli. Nenavadno velik naval je letos tudi na glasbeno akademijo. V njeni pripravni šoli jc bilo lani (>> učencev in od njih samo za klavir okrog 50. V klavirske oddelke lahko zdaj sprejmejo na na-dal-jne študiije samo 9 učencev. Potrebno bi bilo ukiniti pripravno in srednjo šolo na glasbeni akademiji, ker je dovolj privatnih glasbenih šol. V Beogradu se zdaj otvarja glasbena akademija, ki sploh nc bo imela pripravne in srednje šole. * Za Družbo s*. Cirila in Metoda. Nase uredništvo je prej?!o naslednji dopis; CM družba ima svojo skupščino 8. t. m. v Mariboru. Pošiljajmo namesto brzojavnih pozdravov 1- raiši po poštni nakaznici kak znesek. Tak pozdrav l>o dobro došel družbi. + Idrijčani in prijatelji. Naše prihod-nje in zaključne prireditve letošnjega jubilejnega leta bodo: 26. septembra radijski večer, 27. maša- 3. oktobra koncertna in družabna prireditev v dvorani Trgovskega doma. Zadnja prired'tev bo združila v Ljubljani vse rojake, prijatelje, profesorje in učence naše realke. * Znanje nemščine je važno pri iskanju službe! Zaradi tega jc nemščina obvezen predmet na vseh državnih trgovskih šolah in tudi na Ix;gatovi šoli v Mariboru, ki ima na teden 4 ure nemščine in sicer slovnico, čitanjc, pripovedovanje, konverzacijo ter pravopis. Vrh tega sta še dve uri nemške trgovske korespondence, skupaj 6 ur na teden. Zato imajo dobri absolventi in absolventke Lcgatovc šole pri namestitvi povsod prednost, ker znajo na koncu tečaja toliko nemški, da lahko vstopijo v vsako podjetje. Vpišite zategadelj svojega otroka v Legatov enoletni trgovski tečaj, Maribor, Vrazova ulica. Zmerna šolnina, lastni dijaški internat, učna ura traja 55 minut, izborni učni uspehi. Šolski program jc brezplačen. Začetek 9. septembra. * Ani. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj, Maribor. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. in od 4. do 6. ure, ob nedeljah od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. šolski program brezplačen. Znižana šolnina. Lastni dijaški internat. Začetek 0. septembra. PAGKETI cenejši kot ladijski pod.' učenja in njegovega rednega življenja ne uniči že v kratkem času koristi oddiha, mu stalno dajajte Ovomaltjne. S tem mu ne ohranite samo zalogo moči; ki si jo je nabral, temveč se bo otrok tudi vidno krepjl in razvijal * Težavni problemi naših srednjih sol se prav nazorno vidijo tudi v Zagrebu. Ko jc bila uvedena propaganda, naj bi se mladina v večjem številu vpisovala v strokovne šole. ker nudijo te šole boljše pogoje za skromno eksistenco, se je letos za srednjo J tehnično šolo v Zagrebu prijavilo preko i 200 dijakov, šola pa jih lahko sprejme 50. , Propaganda, za strokovne šole je bila torej i uspešna,' z. k dft^ljn/" Ajfi hodi Vs^.otrok r«d v šolo? Prav za prav ne, čeprav ga učenje veseli. Mogoče so pa vzrok čevlji, kj ga tiščijo^ Dajte otroku čevlje ki jih nosi ve« svet. dajte mu čevlje Bata in videli bcs*e. da bo hodil rad v šolo in da se bo bolj zanimal tudi za šport Od mladega v čevljih Bata-pomeni zdrave noge do pozne starosti! - Jurčičev »Jurij Kozjak.; v Stični. Ve« lika ljudska igra na prostem, ki jo ja dra« matiziral prof. Niko Kuret, tekme ene lia-ili največjih in velika manifestacija za strelski p'>krot v vidiku narodne obrambe in lovsko strelskega športa. u— Poučno potovanj- nadzornikov p"-o-jnvno službe v Nemčijo. Skupina 30 nadzornikov progovne službe direkej"-1 Ljub ljane odpotuje z nocojšnjim brzovlakom ob 20.48 preko Jesenic v Nemčijo. Obiščejo Monakovo, Ntimbcrg, Lip.sko in Dor. lin. Za čjm udobnejše sedemdnevno potovanj? jim jc dostavna uprava 2 pos bna vagona. NOVO OTVORJFNI Sa on damskih klobukov R E Velika Izbira in prvo- . ..... __ . , . I.nionana vr.-tna kvaliteta za ' nizke ccne Sv. Petra cesta 13. Izvolite r-i ogleda-1 moj' izložb u_ B«vjaškj Touring Muh priredi danes s svojimi člani izlet v Ljubljano. Ljubljanska podružnica našega Touijng kluba bo avstrijske goste mod pol 10. in 11. do-po^ne sprejela pred hotelom Bellewue«, od koder bedo izletniki v sprevodu krenili skozi mesto. Ob pol 13. bo skupno kosilo pri Mjk]iču- kjer bodo gosto pozdravili tudi zastopniki oblastev. u_ Velika skupščina Družbe sc. Cirila in Metoda se bo vršila letos 8. t. ni- v .Marilt.v ru ob 10 do|H>'dne v Narodnem domu. Yi-i prijatelji CM družbe in narodno-obrambne* ga dela ®te najvljudneje vabljeni. S svo o uedeležbo doiuuinentirate neomejeno zvesto, bo svojemu narodu. Vožnja ie |K>lovičiw. Udeleženci iz jubljane sc odpeljejo r \ lakom ob .">.30 v Maribor, odkoder se vračajo ob 18. uri. Pred kosilom spijte vedno kozarec rogaške slatine To Vam zboljša tek in pospešuje prebavo. _ Priporočite enako tascli svojim ' odjemalcem. u— Prosvetna akademija v SokoNkem domu v .Šiški v četrtek zvečer ie zelo dobro uspela. Vršila se je v okviru celotedenskih prireditev, ki se končajo v nedeljo ob ro.ist* nem dnavu Nj. Vel. kralja. Akademija jc bila dobro pripravljena in prav tako izvedena. Po uvodnem nagovoru društvenega prosvetarja so pevci šišenske čitalnice zapeli dve pesmi. Recitaciji br. Kremžarja je sledjl solistični nastop konservatoristke Mi* lice Polajnarjeve, ki je prav umetniško za< pela več pečini. Gdč. Pehanvjeva se je pri solističnem nastopu in pri spremljanju vio= linista br. Papleria pokazala kol dobro šolana igralka na klavir. Ur. Papler je bil za svojo izvrstno prednašano. a morda za io priliko malo preveč težko točko enako de* ležen priznanja. Pogumni osemletni PoUar-jev harmonikar je obvladal svoj mah kakor velik. Kvintet šišenskih fantov je pokazal odlične glasove, da jih je bilo ve.-elje poslušati. Vsak pevec je solist zase. Užgali bi pa gotovo bolj. če bi si izbrali bolj mek>dL čne skladbe. Kot gost ie konservatorist l>o!_ ničar vskoči] s svojim lepim bariionom in zapel štiri znane narodne z gotovostjo od^ ličnsga povca| Tako so šiškarii po uvodni telovadni akademiji in tekmah pokazali še na umetniškem področju, kaj znajo. Najrazličnejše vrste usnja bo prodajalo potom javne dražbe Združenje usnjarjev v skladišču tvrdke J. Lavrič, Dolenjska cesta. Rudnik 24, v petek, dne 11. septembra 1936. Prodanih bo cca. 18.000 kvadratov vegetabilnega in kromno strojenega usnja, cca. 3.000 kg gornjega in spodnjega usnja, cca. 1000 komadov čreslovih svinjin, odpadki jermenov in jermenarske industrije, razre slane in suhe surove kože. Katalog se dobi pri Združenju usnjarjev in pri tvrdki J. Lavrič, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. u— Maša zadušnica za blagopokojnmi Prohinarjem Viktorjem st. bo v frančiškanski cerkvi v ponedeljek 7. t. m. ob 1. uri. u— Zadnji dan vpisovanja na drž. kon-servatorij l>o jutri v ponedeljek od 0—12. v konservatorijski pisarni. Sprejemni izpiti se vršijo od četrtka do solnite, v ponedeljek 14. t. m. je razdelitev in določitev urnika. v torek 15. pa se začne redni pouk v vseh letnikih in oddelkih. u— Šola Glasbene Matice ljubljanske začne z rednim poukom jutri 7. t. m., vendar je vpisovanje še vsak čas mogoče v pisarni zavoda v Gosposki ulici št. 8. DANES ob 15., 17., 19. in 21. uri. Ana Karenina Nesmrtni roman L. N. TOLSTEGA V glavni vlogi božanska GRETA GARBO Vsled ogromnega zanimanja za ta prekrasni Njen partner FREDRIC MARCH film Vam priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. KINO UNION, tel. 22-21 6 Nedelja. 6. IX. 1936. ZAHVALA Dne 80. avgusta t. 1. je umrl moj mož Bizjak Ivan, voznik cestne železnice v Ljubljani, ubit od električnega toka. Po komaj dvomesečnem zavarovanju mi je izplačala »KARITAS« takoj dvojno zavaroval- no vsoto. Smatram za svojo dolžnost, da se zavarovalnici tem potom zahvalim in vsem, ki še niso zavarovani pri »KARITAS«, to zavarovanje toplo priporočam. LJUBLJANA, dne £. septembra 1936. MARIJA BIZJAK 1. r. Ljubljana VII, Celovška 78. Iz Celja u— Pevski odsek Kluba koroških Slovencev v Ljubljani vabi k sodelovanju manjše število dobrih pevcev, v prvj vrsti rojakov. Javijo naj se pri rojaku Jožetu Sparovcu, pismonoši na glavni pošti. u— Veliko tombolo priredi 4. oktobra ob 15. na Kongresnem trgu v Ljubljani Sokol Ljubljana III. Prosimo bratska društva, da to upoštevajo. u— Avtoprometna zadruga v Ljub'jani obvešča cen j. občinstvo da stepi dne 9. septembra v veljavo nov vozni red avtobusne proge Ljubljana—Logarska dolina in da vozijo njenj avtobusi samo do Ljubnega, kjer imajo zvezo na celjski avtobus do Solčave. u_ Gasilska četa Ljubljana-Barje priredi danes celodnevno kegljanje v gostilni pri Putrihu na Dolenjski "cesti. Zadetek ob 8. urj zjutraj. Prijatelji kegliania so vablje* nj k udeiežbi, da si pribore krasna darila- z©pet redstžs ordinira u— Danes bo v Mostah sokolski javni nastop. Po nastopu prešla zabava s srečo'o* voni, šaljivo pošto in plesom. u— Senzacija! Sin tvrdke Kiffmann, Maribor. je dvoril na Mestnem trgu 8. trgovi_ no z urann. zlatnino in optiko. Zaradi vpe* ljave prodaja po neverjetno znižanih cenah! u— Spet žrtev avtomobila na cesti. V petek proti veečru je prišlo na Celovški cesti, ti,k pred velesejmom, kjer je v zadnjih dneh čez vsakdanjo mero živahen promet, do nesreče. katere žrtev je postal 251etni delavec Rudolf Vidmar iz Vrstovškove ulice. Neznan avtomobilist je s tolikšno silo treščil vanj, da ga je podrl na tla in mu raztrga' žile na roki. Vsega v krvi so Vidmarja res ševa]ei prepeljali na kirurški oddelek. ZOBNI ATELJE • 4 a v« v DKNTIST-TEH. do 14. t. m. NE ORDINIRA u_ Nevšečnosti s šolami. Prejeli smo: Poleg vseh brig, ki jih občutimo starš; učeče se mladine, se ie pojavila nova nevšeč* •nos t. in sicer je šolsko oblastvo razdelilo Ljubljano na več šolskih okolišev in tako primoralo .slarše, da morajo pošiljati svoje olroke v šolo odrejenega šolskega okoliša. A:i je lo potrebno, bo pokazala bodočnost. Zlasti menimo, da bj Ljubljanski grad prej spadal k šoli na Graben, kakor pa na Ledino, in to y/. čisto preprostega razloga, ker je na Graben bliže kakor na Ledino. Tudi pot je mnogo manj nevarna. Z Grada na (•raben s ti nevarni križišči za otroke edino v Florjanski ulici in Krakovski nasip — Co.izova cesta. Toda vse bolj nevarna pot 'e PRI LJUDEH, KI CESTO TRPE NA ZAPEKI, ZARADI ČESAR NASTAJAJO VRENJA V ŽELODCU IN ČREVESJU, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne FRANZ - JOSEFCVE grenčice zaužite zjutraj za tešč želodec. Z uporabo FRANE • JOSEFOVE grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit. Osri res S. i>r. 30474/35 proti Ledini; Vodnikov trg, Resi jeva cesta, križišče Sv. Petra ceste in Komenskega ulis ce. Prosimo šolsko ob!astvo. da razveljavi odlok o prij>ojitv-i Gradu k ledinskemu šol* skemu okolišu. Xai se prepusti staršem, da pošiljajo svoje otroke, kamor jim najbolj prija. u— Odkod pride beseda brzojav. Prijatelj lista nas prosi, da objavimo na naslov pošt* ne uprave: Beseda brzojav že sama od seno opozarja, da se tiče javljanja takšnih sporočil, ki jim ie zaradi neodložljive nujnosti treba posebne brzine Iznajdba brzojava je v resnici velika dobrota za človeštvo, saj je kar majhen. veselja vreden čudež, da ;e mogoče n. pr. v št. Jerneju na Dolenjskem ob 10.45 oddati nekaj besedi, kj jih v nekaj sekundah, še prav tako ob 10.45 sprejmejo na glavni pošti v Ljubljani. A kaj zaleže ta pravljična brzina, če je pa od glavne pošte v Ljubljani do Sv. Petra nasipa kar kakšne 3 in pol ure hoda ToMko časa je namreč ljubljanska pošta potrebovala, da je brzojav dostavila nasjov!jencu, katerega jo dosege-', oh 14.45. \'sa reč je zavoljo tega postala brezpredmetna in nezmiselna. Iz Št. Jerties ja so brzo;avili v Ljubljano zato. ker bj bi= lo treba v dopoldanskih urah opraviti neke zadeve pri oblastvih Takrat p-a, ko je brzojav prispel na svoj naslov, so bili držav* ni uradi že zdavnaj zaprti Beležimo to zgodbico s prošnjo našemu poštnemu ravnateljstvu, naj na kakršenkoli način napra* vi red. u— Preporodovci. včlanjeni v starešinski organizaciji »Preporoda« in menih odsekih, se tovar;ško pozivajo, da s? udeleže svečano* stj v okvir* proslave kraljevega rojstnega dne. Zbirališče ob pol 10. pred realko, nakar odidemo z akademskimi društvi na skupno zbirališče in na Kongresni trg ter k sprevodu. u— Naval na državno dverazredno trgovsko šolo v Ljubljani. Tri dnj je trajalo vpisovanje na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani in tri dni je bila tamkaj velika gnječa. Za I razr. se je priglasilo otah od 15.30 do 16.30. Ženska deca: nižja ob torkih In petkih od 15. do 16., višja ob torkih in petkih od 16. do 17. Ženski naraščaj: ob torkih in petkih od 1". do 18.30. Moški naraščaj: ob sredah in šolotah od 17. do 18.30. Trgovski in obrtni naraščaj: ob ponedeljkih od 20.30 do 22. in ob sredah od 20. do 21.30. Člani: Ob torkih in petkih, starejši od 18.30 do 10.30. mlajši od 20. do 22. Članice: ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30 in ob četrtkih od 19.30 do 21. e— Število učencev na meščanskih šolah. V novem šolskem letu je vpisanih na drž. deški meščanski šoli 294 učencev, na drž. dekliški meščanski šoli pa 259 nčenk. e— Huda prometna nesreča na Sp. Hu-dinji. V petek je {»eljala žena delavca Mir-nika iz Leskovca pri škofji vasi svojo dveletno hčerko na kolesu proti domu Po cesti na Sp. Hudinji je pripeljal nasproti voz. na katerem je slonel voznik in očitno spal. Mirnikova je opazila voz šele v zadnjem trenutku in je naglo skočila s kolesa. V tem pa »ta se konja, ki sta bila vprežena v voz. splašila- Otrok je padel pod voz. Kolesa so šla čez deklico in ji zmečkala obe roki. Deklico so prepeljali v celjsko bolnišnico. Otroku bodo morali najbrž odrezati eno roko. e— Premiranje goveje živine v Vojnika Selekcijska zveza v št. Juriju ob juž. žel. je priredila v četrtek v Vojniku premiranje goveje živine sivopsenične pasme. Kmetovalci so prignali 4 bike 30 krav, 8 telic in 8 telet. Uspeh premiranja je bil v splošnem dober. Razdeljenih je bilo 46 nagrad v znesku 4300 Din. Najvišjo nagrado v znesku 300 Din je dobil bik Sivec. originalni predstavnik sivopšenične pasme. Ostale nagrade so znašale 150. 120. 100 in 50 Din. e— Kino Union. Danes ob 10. matineja: »Zlata mrzlica«. Danes ob 16.15. 18.30 in 30.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Božanstvena žena« (»Maddalena«) in zvočni tednik. Iz Maribora a— Kaj je ugotovila obdukcijska komisija- V petek poj>oldne je vršila v mrtvašnici ruškega pokopališča obdukcija trupla 25-letnega pomožnega delavca Ignacija Vrbljača, ki so ga bili. kakor smo že poročali. v četrtek našli v Rušah z razbito lobanjo mrtvega. Komisija, ki so jo tvorili preiskovalni sodnik dr. Travne^, sodni zdravnik dr. Jurečko in zapisnikar Petrovič, je ugotovila, da je Vrbljač dobil s kolom ali sekiro udarce po glavi, tako da mu je storilec razbil lobanjo in zmečkal možgane. Poškodbe so bile absolutno j smrtnonosne in bi tudi takojšnja zdravni- j ška pomoč bila zaman. V z-vezi z umorom so včeraj aretirali nekega moškega in neko, žensko, ki sta osumljena, da sta izvršila grozen umor iz ljubosumnosti. a— Požar. Pri Sv Križu nad Mariborom je ogenj uničil posestniku Ivanu Skrliinšku gospodarsko poslopje in znaša škoda nad 40.000 Din. Žrtev požara je postalo tudi gospodarsko poslopje posestnika Franca Benca v Spodnji Gorici pri Racah in trpi Benc radi požara nad 10.000 Din škode. a— 49.500 dinarjev škode! V zvezi z vlomom v starinarno Franca Samuha v Mlinski ulici 1, o katerem smo že poročali, je lastnik starinarne predložil policiji seznam ukradenih predmetov, in sicer: 5800 Din gotovine, 58 parov čevljev, 9 moških oblek, 94 srebrnih ur. 4 zlatih verižic, 23 zlatih prstanov in nekaj drugih predmetov, tako da znaša celokupna škoda 49.500 Din. a— Na 37. rednem občnem zboru Društva jugoslovenskih akademikov v Mariboru je bil izvoljen naslednji odbor: predsednica Draga Nemec, fil., podpredsednika Jože Jež. arh. in Zdenko Lušin, med., tajnika Štefan Strmšek. iur. in Vera Sermazonova, fil., blagajnika Matija Meznarič, iur. in Josip Fatur, teh., arhivar Ivan Mravljak, teh.. knjičničar Miroslav Gerbec. med. a— Vpisovanje v Trgovsko nadaljevalno šolo se bo vršilo v vse razrede v torek 15. t. m. od 15. do 16. v pisarni ravnateljstva. Zrinjski trg 1. K vpisovanju je treba prinesti spričevalo, rojstni list, 2 redovnici in potrdilo o plačani šolnini. Rodovniei in potrdilo prejmete pri Združenju trgovcev za mesto Maribor. Vsi izpiti prično dne 16. t. m. ob 15. uri, reden pouk pa 21. t. m. ob 15. uri. a_ Mestna hranilnica in £p«dnještajerska ljudska posojilnica v ponede.jek 7. t. m. za» radi čiščenja za stranke ne uradujeta. a— Dr. Josip Furlan od 6. do 13. t. m. ne ordinira. a— Sreča v nesreči. Včeraj ponoči se je pripetila v Koša-kih, in sicer za Wellejevo gostilno huda nesreča. Ko je 38-letni Mirko Novak v nekoliko vinjenem stanju stal olj železniški progi, ni slišal prihajajoče lokomotive. ki ga je podrla in porinila stran. Pri sunku je Novak dobil tako hude poškodbe na glavi in vsem telesu, da so ga morali poklicani mariborski reševalci prepeljati v bolnišnico. a— Vlom v Šefovo trgovino v Št. Ilju pojasnjen. Pretekli teden so neznanci vlomili v trgovino z mešanim blagom Josipa šefa v Št. Ilju. Odnesli so mnogo blaga v skupni vrednosti okrog 40.000 Din. Sedaj se je orožnikom posrečilo izslediti vlomil- ; ce. V ciganskem taboru na Sladkem vrhu ■ so izvršili preiskavo in našli v njem večino ukradenega blaga. Blago so seveda takoj zaplenili in vrnili lastniku. 15 ciganov pa je bilo aretiranih in so jih odpravili v zapore mariborskega okrožnega sodišča. a— Enodnevni tečaj za sortiranje in vkladanje sadja se bo vršil v soboto 12. t m. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Prijave je poslati pravočasno ravnateljstvu šole. No, zdaj bomo pa zadeli tudi mi prodajati! Toda to naj Vas ne ovira. Štofe, svilo, platno itd. si lahko — vsak čas — brezohvezno ogledate „Manufaktura" k. d. trgovina, ki Vas želi boljše postreči. Mestni trg 17 a— Mestni avtobusni promet poroča, da na pr&z-nik 8. t. m. vozijo avtobusi na podeželskih progah kakor ob nedeljah. a— Mariborske srednje šole v letu 1936 37. Včeraj se je zaključilo vpisovanje v maril)or.ske srednje šole. V klasično gimnazijo se je vpisalo v celoti 773 dijakov in dijakinj, ki so jih razvrstili v 20 oddelkov. Lani se jih je vpisalo samo 762 in 6ta bila tudi dva oddelka manj. Samo v I. razred se je letos vpisalo 144 dijakov in 45 dijakinj. Na učiteljišče se je letos vpisalo 91 dijakov in dijakinj, dočim jih je bilo lani 145. V prvi letnik so vpisali 46 dijakov in 10 dijakinj. Na trgovsko akademijo pa se je spisalo skupno 183 dijakov in dijakinj, dočim jih je bilo lani 191. V prvi letnik je bilo vpisanih 52 dijakov in dijakinj. Kakor kažejo ti podatki, je na gimnaziji letos 11 dijakov in dijakinj več. da učiteljišču pa 54 in na trgovski akademiji 8 manj. Najslajša in najboljša krepilna pijača je B E R M E T — VINO, črnina Iz Fruške gore, Sremskl Karlovcl — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B- Marinkov, Sremskl 'Carlovci. Praška gora. Iz Kranja r— Kino Narodni dom bo predvajal v ne* del jo krasno nemško zvočno kriminalno dramo »Zeleni domino« in Miinrhen in njego5 vo zabavno in umetniško življenje! Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja dane* ob 3. pop. in ob 8 z zvečer velefilm »Nataša« po romanu »Moskovske noči« z Baurom in Annabello v glavnih vlogah. Kot dodatka dva zvočna tednika. Sledi za praznik film »Oče Trebušnik na planinah«-. Opozarjamo. da Re predstave vršijo spet popoldne in zvečer ob 8. Iz Trbovelj t— X as t op sokolske konjenice. V torek, na praznik, ob pol 16. bo javni nastop sokolske konjenice na letnem telovadišču. t— Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo bo za vajence jutri 7 t. m. ob 16. v šojskj pisarnj na Vodi, za vajenke pa v sredo 9. t. m. tudi ob 16. na istem prostoru. Vsak naj prinese s seboj zadnje šolsko spričevalo. — V Dolenčevem vrtu v žabji vasi so spet cvetfle vrtne jagode in tudi že obrodile drugič. Iz Novega mesta n— Enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje dnevno. Začetek pouka 9. t. m. Zahtevajte prospekte. Gostilničarji pozor! S 15. septembrom se odda v Sokolskem domu v Novem mestu v najem novo zgrajena gostilniška klet z vrtom, stanovanjem in vsemi pritiklinami. Na domu je gostilniška in kavarniška koncesija. Informacije daje interesentom Sokolsko društvo Novo mesto. Iz Kamnika ka_ Starešina »reškega sodišča g. Josip Grum nas je te dni zapustil. Odšel je na no* vo službeno mesto v Kozje. Vzoruega starešino in sodnika bomo težko pogrešali. Ves vdan svojemu vzvišenemu poklicu ni našel časa za drugačno udejstvovanje. Doigo vrsto let je služil v Kamniku. Bil je kazenski sod* nik. civilni sodnik in nazadnje starešina. Povisod je postavil celega moža. Njegova marljivost in temeljitost je postala že pri-^lovična. Najbolje je bila znana višjim in-štancam. Advokat in klijent sta vedela v naprej, da bo držalo tako, kakor bo razso* dil g. Grum. Apel na vsako instanco je ostal z redkimi izjemami brez uspeha. Saj nobena instanea ni mogla sporne zadev iz-črpneje proučiti. Kot starešina je vodil sod« no upravo v kamniškem srezu premišljeno in v pravcu navzgor. Povsod se ie čutila njegova vodilna roka. Tako te«no je bil zvezan s svojim sodiščem, da mu je žrtvoval celo dneve svojega vsakoletnega dopusta. Sredi težkega in uspešnega dela je odšel od tam, kjer je pustil sadove svojih najboljših moških let. Gotovo je odhajal s težkim srcem. Saj je zapustil tudi svoj dom. svojo rodbino. Vsi mu že'imo mnogo uspeha tudi v Kozjem in mu kličemo na skorajšnje svi* de-nje. Iz Zagorja z_ Pogreb dobre matere- V četrtpk so pokopali 4A]etno ž3no upokojenega rudarja go. Angelo K'advarievo. Pokojnica je bila kljub temu, da jo je devet ]et mučila hu» da bolezen, skrbna in dobra mati. Bodi ji blag spomin, njenim svojcem sožaljel Iz Ptuja j— Nevarne opekline. Na 91etno hčerko kočarja Marijo Senčarjevo v Sovjaku pri Sv. Juriju oh Ščavnici se je z.vrnil lonec z vročo vodo. Dekletce ki je dobi'o hude opekline, so prepeljalj v ptujsko bolnišnico- i— Z jablane je padel. -9'etni kočar Franc Sicijan v Sp. Velovleku in sj zlomil levo nogo. Zdravi se v ptujski lK>]nišniri. Iz Gornje Radgone gr— Dar. v počast:tev spomina pok. Dan'la Pahorja ki je bil agilen delavec v tukajšnjem Sokolskem in gasilskem društvu. so darovali v dobrodelne namen® Sokolsko društvo 200 Din, gasil-ka četa 200 Din ter učiteljstvo narodne šole Gornja Radgona 200 D n. Darovanem hvala! Iz življenja na deželi RADEČE. Poverjenik Vodnikova družbe za Radeče prosi vse stare, zveste člane da čim prej poravnajo članarino za letošnje leto. Po sporočilu družbe bodo knjige izšle ob koncu meseca oktobra, zn'o mora pov»r* jenik pobiranje članarine končati do 5. ok_ tobra. štiri re« lepe knjige dobita za samih 20 Din. Ne odlašajte! Vsak stari č'an naj pridobi vsaj enega novega naročnika. RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes, in na praznik v torek b. t. m. ob običajnih uraih za otvoritev redne sezone velefilm »Tarzan neustrašljivi«. Za dodatek domači kulturni film Jadranske straže in nov Paramountov zvočni tednik. SEVNICA. Zvočni kino predvaja za otvoritev redne sezone v dneh od 6. do 8. t. m. film >Pc-ter«. Dodatek Foxov zvočni tednik. VIŠNJA GORA. Te dni nas je zapustil sodnik tukajšnjega sodišča g. Polianc Franc, ki je šel na novo službeno mesto v Kranj. G-Poljane je bil v Višnji gori le dve leti. Mesto kazenskega sodnika je zdai prevzel sod* nik g. Za]okar Alojzij iz Ljubljane. Na praznik popoldne prirede gasilci na Pahovem hribu svoj tradicoinalni piknik. Sokol Sokol v Moravčah priredi po presledku dveh let na praznik 8. t. m. javni nastop s sprevodom ob pol 15. Nastop lx> na senčnem Kaukovam vrtu. Bratska društva kamniškega okrožja in tudi članstvo ljubljanskih društev pros;mo. da jx>setijo naš nastop. Avs tobusna zveza Ljubljana—Moravče ugodna. Oni, ki radi pešačijo, naj se peljejo do železniške jK^taie Kresnic, odkoder pridejo po markirani gozdni poti preko Grmač v Moravče. Prehodne motnje lepega vremena Po 14 dneh je žejno zemljo napojil izdaten dež Ljubljana. 5. septembra. Vremensko motnjo, ki je davi prekinila niz lepih sončnih dni, smo napovedali že v četrtek. Močne sape- ki so oba dneva dvigale prah po mes'u in zmerom večji razpihani oblaki, ki so se zbjra!i na obzorju, so že dali naslutiti, da bo po 14 vedrih dneh prišel tudi dež do besede. In res se je zjutraj zastrlo ncbo. padale so prve kaplje, dokler nj med gromom in bliskom ;zdaten naliv napojil polja Sončno po v čini vedro nebo avgusta, pa močno suhi vetrovi so bili zemljo že precej izfušili. Poslednjih 14 dni. ko je v prve dn°ve kimavca pritiskala pezna poletna vročina, še včeraj smo imeli v Ljubljani 28.5, v Mostarju ce]o 37 stopinj, je žejna zemlja prav koprnela po moči. Zato je naravno, da se je za 1 pi mi dvemi zvrstil tudi prepotreben dež. ki ga jesenski meseci ne morejo zatajiti. Kakor se pomladi za soncem vleče tudi de ževje k nam. prav tako se jeseni z umikom sončne toplote spet vrača v!aga v dežejo Odtod »o razumljive pomladne in jesenske povodnji. kadar se ob preobilni nagrmadene meče v oblakih jzcedi nebo v tolika meri', da zemlja ne more sproti pož rati deževnice. Povprrček septembrskih padavin je ponekod v Sloveniji manjši, drugod spet večji kot v avgustu. Krepko mero dežja poš jejo morske struje nad naSo zemljo v oktobru, ko navadno tudi vode na ozem- lju Ljubljane in okolice odvajajo največ deževnice. Zasledujoč letošnji potek padavin, ki iz pomladi na jesen tako rekoč pojemajo na količini, bi se morali nadejati, da nas bo prav kakor pomlad tudi jesen očuvala pred povodnjimi. Res so bile ponekod v Sloveniji močne nevihte s tečo. žalostnimi posledicami za polja in vinograde ali v celoti le moramo reči da š evilo letošnjih neviht ni doseglo močne naelektrenosti neha drugih let. Zato bi bi bjla verjetna o^-sneva da bo jesen v zmern h mejah dejx>vnih dni in da bo razporeditev zračmga Uaka nad morjem in ce ino ostala še precej časa takšna, kakršne smo bili navajeni v lepih minulih dneh. Prav zato je tudi današnji deževni presle-d:k opešal, še zmerom so zračni tokovi anticiklona močni dovolj- da prevladajo naraščajoči pritisk oceanske vlage, ki polagoma sili nad Evropo. Lepo vreme bo seveda zaradi hladnih noči pregnalo z voda kopalce, zemlja bo pohitevaia z zorenjem poslednjih pridejkov. Zmerom več je listja po gozdnih tleh. glodavci se maste z bukovim žjrom orehov in lešnikov jim je premalo za pod zob. Hrastov želod pridno nabirajo o'roci, pese-bne vrste tega pjodu daje prebivalcem Stihe Krajine skromen zaslužek. Vaščani nabirajo tako zvane je-žice in jih za ceno 1-50 Din kg prodajajo kupcem v kemično predelavo. SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE ZA I. RAZRED 33. KOLA SO DOSPELE DOBITE JIH V Zadružni hranilnici — Dalmatinova ul. 6« Dobitke minulega razreda pričnemo izplačevati 15. SEPTEMBRA, t. L Spomini na Osvoboditelja Ob petnajstletnici Njegove smrti Pot kralja Petra na Kalvarijo: v blatu in snegu proti albanskim planinam Dne 17. avgusta 1921. leta je umrl v Pavlovičcvi vili na Topčiderskem brdu, kjer je stanoval, prvi vladar Srbov, I ir-vatov in Slovencev, blagopokojm kralj Peter I. \ eliki Osvoboditelj. Tisti dan je iskreno zajokal ves jugoslovanski narod; cerkveni zvonovi in črne zastave so javile svetu, da je prenehalo biti junaško srce Velikega Kralja, človeka in rodoljuba, ki je posvetil ves svoj živi dan borbi za svobodo svojega naroda in Domovine. Šc danes se spominjamo globoke pie-tete in neutešl jivega objokavanja ogromnih narodnih množic, ki so se zgrinjale proti beograjski saborni cerkvi, kjer je bilo izpostaljeno truplo velikega kralja Osvoboditelja. Na Njegove grudi se je spustil prvi red Albanske spomenice. — Napis »Svojemu vojnemu tovarišu — Aleksander« se je lepo očrtaval na redu, ki ne označuje samo tre notne hrabrosti ali v borbi pokazano junaštvo, marveč predstavlja celo dobo muk, trpljenja, junaštva in zvestobe do Domovine v najtežjih dneh. Pogreb blagopokojnega kralja Osvoboditelja je bil neprimerljiv izraz na- izmed njih, z vojaškim redom Kara-djordjeve zvezde na prsih se joče in pripoveduje, kako se je udeležil vojne kot rezervni narednik. Vojake je bil že davno odslužil. »Onih starih voditeljev je zmerom manj«, je ugotovil ta Šumadinec. »Vse, kar je kaj vredno in kar nam je najpotrebnejše, jemlje Bog k sebi«, je srdito nagjasil. Potem pa je pripovedovali, kako je vložil za časa vla de kralja Osvoboditelja, ko je bila Srbija še majhna in njena vojska siromašna. neki bogati tvorničar pristojnim prošnjo, da mu oproste cdinca vojaške službe, on bo pa kupil zato za svoj denar popolno baterijo topov za srbsko vojsko. Pristojni vojaški poveljniki so imeli v mislih koristi armade in so dali mnenje, da je koristnejša baterija topov nego razvajen mladenič; a stvar je izvedel kralj Osvoboditelj in je ukazal vojnemu ministru, da prošnjo zavrne. »Vsak svoboden Srbin mora osebno služiti vojake — pravi zakon, ki se mora spoštovati. Za domovino se umira, a življenje se v Srbiji ne sme za nobeno ceno kupovati«, je izjavil kralj. Tako je pripovedoval šumadinski Grobnica kralja Petra Osvoboditelja na Oplencu rodne žalosti. Toliko ljudstva Beograd dotlej še ni videl. Truplo so prepeljali na lafeti od zborne cerkve do železniške postaje, nato z vlakom do Mlade-novca, potem pa z avtomobilom do Oplenca, kjer so ga pokopali v Njegovi zadužbini — cerkvi sv. Jurija. Prišle so vse vojaške zastave, da izkažejo zadnjo čast svojemu Velikemu kralju-junaku. Kraljevsko krono je nosil do postaje pokojni vojvoda Stepa Stcpa-novič. sabljo blagopokojnega kralja Osvoboditelja pa narednik kraljeve garde Mijat Mladenovič, vitez Kara-djordjeve zvezde. Na beograjski postaji je bila neopisna žalost. Tužen sloves od Velikega Kralja, ki je bil prešel tako globoko v narodno dušo. Pevska društva se poslavljajo s pesmijo; poslednje odpojo beograjske ciganske sirote tako ginljivo. da ni oči. s katerih bi robec nc brisal solza. Kraljev belec se solzi; narod to opazi in komentira. Za trenotek se vsuje dež, da je tužna svečanost še tužnejša. »Še nebo se poslavlja od Velikega kralja« gre od ust do ust. Med potjo se povsod zbira ljudstvo in se hoče posloviti od ljubljenega kralja. Svečeniki drže opelo, gologlavi kmetje si otirajo s srajčnimi rokavi solze. Na Oplencu je pritiskalo ljudstvo. Krsto bi bilo moralo nositi 12 gardnih podčastnikov, pa jim ni uspelo, da bi se ji približali. Zgrnili so se okoli nje gologlavi kmetje s šajkačami v žepu in so jo prevzeli. »E, moj čika Pero, Bog da ti dušu prosti«, se je čulo skoz jok seljakov. Ogromno število vencev iz vseh krajev Jugoslavije se polaga na grob Velikega kralja Osvoboditelja. »Viečan pomen ovoga svijeta«, »Svom Oslo-bodiocu« in drugi slični napisi se vidijo na njih trakovih. Po pogrebu je ostalo mnogo ljudstva v Topoli. V neki gostilni so sedeli kmetje, pili vino, pušili in kramljali. Eden kmet, nato si je obrisal z ruto znoj s čela in solze iz oči, malo pomolčal in nadaljeval: »Gledal sem pokojnega kralja, ko je šel preko Vezirovega mosta 1915. leta. Spremljali so ga starci — tretji poziv — sami kmetje v opankih. To Mu je bila »garda«. Bil sem bolan in sem zaostal za edinico. V nekem prenočišču se jim pridružim in prenočim z njimi v neki albanski vasi. Ležali smo na slami dvorišča za kmečko hišo, v kateri je imel prenočiti kralj. Gledal sem od blizu, kako je sedel pokojni kralj na dvorišču poleg naloženega ognja z nekim polkovnikom in se z njim pogovarjal. Namah stopi iz teme pred kralja deset oboroženih Arnautov. Pridejo k ognju in podajo kralju in polkovniku roke. Arnavti so govorili srbski: »Gospodam! mi smo seljaci iz su-sednjeg sela došli smo. da Te zamoli-mo u ime sela, kada Srbija bude slo-bodna, da naše selo dodje pod Srbi ju i ti da nam budeš kralj. Mi volimo kra-Ija-junaka i Srbiju Slobodiju«. je spregovoril eden izmed Arnautov. Kraljevih besed nismo culi, ker je govoril potiho, a slišali smo da mu jc snet isti Arnavt odvrnil: »Da nam daš napismeno«. Tedaj je izvlekel kralj iz bluzinega žepa dopisnico in napisal nekaj s svinčnikom kar na kolenu. Izročil jo je Ar-navtu in mu nekaj dejal. Nato so dali Arnavti zopet kralju in polkovniku roko ter so izginili v noči. Drugi dan sem slišal med potjo, ko jc povedal polkovnik nekemu častniku, da je kral j Arnavtom na dopisnici obljubil, da pride njihova vas no vojni pod Srbijo. — »Eto, takav je bio naš čika Pcra. Bog da mu dušu prosti«. Nismo ga imeli radi samo mi. celo Arnavti so ga želeli za kralja. Včeraj sem govoril o tem z našim učiteljem, ki mi je dejal, da mu je stvar znana in da jc videl tisto dopisnico v beograjskem muzeju, kjer je izvedel, da je tisto selo resnično pripadlo Jugoslaviji in da sta jo dva iz-rrced one arnavtske dcsetorice osebno prinesla v Dvor in jo hvaležno izročila, ker jim je bila želja uslišana ...« Tako pripovedujejo kmetje o svojem velikem kralju in vojnem tovarišu. Njegova dela se bodo hvalila od generacije do generacije. Stare jugosloven-ske matere bodo ob tihih zimskih večerih pripovedovale svojim vnukom, da jc bil nekoč velik kralj, velik junak in velik človek, ki je ljubil svoj narod kakor svojo deco. Kralj in človek, ki mu je zadrhtelo srce, ko jc gledal vojake, kako branijo lačni, goli in bosi Domovino na Kosmaju. »Domovina je v nevarnosti«, se je čulo z vseh strani, a sivi kralj je videl in čutil muke svojega naroda. On je bil tudi človek in ne samo kralj. Svoje vojake je odvezal prisege, ki so jo položili Njemu — kot kralju. »Ali Domovina je nad nami vsemi, njej služimo vsi, in prisege, katero smo dali njej. nas ne more nihče od-vezati«. so bile besede kralja Osvoboditelja. ki so ga vojaki razumeli. Njegovo življenje in delo je lahko nam vsem zgled, kako se služi Domovini in narodu. On je ljubil Domovino in narod tudi tedaj, ko je živel v tujini in prenašal udarce usode. Samo tako velik kralj, velik junak in velik človek je lahko pripravil jugo-slovenskemu narodu zopet velikega kralja, velikega junaka in velikega človeka. blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Že dečka je dal kralj Osvoboditelj svojega sina v sokolske vrste, med najboljše sinove jugoslovenskega naroda. Za tedanjo majhno Srbijo je bilo to težavno, ker je Avstro Ogrska nerada gledala Sokolstvo. a nekoč je celo uradno protestirala, »zakaj nosi srbski prestolonaslednik so-kolsko obleko in obiskuje sokolske prireditve, ko je znano, da dela Sokolstvo proti integriteti Avstro-Ogr-ske«. Zato bo jugoslovanski narod, zlasti pa še Sokoli, hranil spomin na kralja Osvoboditelja in bo vedno hodil po poti. katero mu je on naznačil. V iskreni službi Kralju in Domovini, bodo imeli Sokoli vedno v mislih za Domovino doprinešene žrtve, kakor tudi pot. po katera se je prišlo do njene svobode. Največja kilometraža ob vsakem vremenu in na vsaki cesti z gumami A. GOREČ, D. Z O. Z. Palača Ljub. kred. banke Olje: Garaža Haselbach in bodo venomer podčrtavali hvalež nost kraju Osvoboditelju, imajoč pred očmi, da je naša današnja država delo kralja Osvoboditelja in Njegove vojske. a ne rezultat raznih deklaracij in političnih kombinacij. Za smrt Velikega kralja Osvoboditelja smo našli uteho v besedah majke Jugovičev: »\'ek' umiru stari Sokolovi, Ostali su tiči Sokoliči, .Vaše pleme izginuti neče«. Slava in hvala blagopokoincmu kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju! —Br— Sokolska petletka za kralja Savezni proglas obvezuje h poglobitvi dela do vsesoholskega zleta v Beogradu Savez Sokola kraljevine Jugoslavije v Beogradu je za današnji 14. rojstni lioljše. naprednejše in srečnejše narodove dan Nj. Vel. kralja Petra II. izdaj proglas v katerem svečano obvezuje bodočnosti sokolske brate in sestre, naraščaj in deco k sistematičnemu petletnemu delu. Proglas se glasi: Danes je štirinajsti rojstni dan Njegovega Veličanstva Petra II., kralja Jugoslavije. To je dan sreče in radosti našega mladega kralja, vzvišene kraljice Marije in kraljevskega doma. pa tudi vsega jugoslovenskega naroda. To je svečan in radosten dan jugoslovenskega Sokolstva, dan, ki nas napaja 7. vero in ljubeznijo, ki nas dviga in krepi. K proslavi tega dne pristopamo Sokoli prepolni iskrene radosti in navdušenja, v sokolski ijubezni in pobožnosti, a tudi v polnem spoznanju današnje stvarnosti, s čvrsto in neomajno odločnostjo, da stanovitni in odporni, junaški in hrabri, pripravljeni na največje napore in največje žrtve, vkljub vsem nevšečnostim in težavam pre-krčimo pota k boljši in srečnejši bodočnosti našega naroda in naše države. Naš mladi kralj — naš sokolski brat, na d a in zaupanje jugoslovenskega naroda in jugoslovenske države, slavi danes svoj drugi rojstni dan. odkar je težka usoda odločila, da ponese v svojih mladih letih kraljevsko krono, ki jo je po milosti božji in volji naroda prevzel po svojem Velikem Očetu. Viteškem kralju Aleksandru I. Ze-dinitelju. Ta rojstni dan pada v čas resne-nega in napornega, skrbnega in vsestranskega pripravljanja za visoki kraljevski poklic. Od danes čez pet let. dne 6. septembra 1941, postane kralj Peter II. po ustavi polnoleten. Takrat prevzame v svoje mlade in čvrste roke- žezlo in krono svojih slavnih prednikov iz junaškega rodu Kara-djprdjevicev in začne samostojno izvrševati svoj,) kraljevsko oblast. Teh pet let do polnoletnosti bo naš mladi kralj preživel v najtesnejšem učenju in v velikih naporih, da duhovno popolnoma dozori in se telesno učvrsti, da bo — oborožen z znanje«) in modrostjo, močan po duhu in telesu, s čisto dušo in rodoljubnim srcem — mogel upravljati svojemu narodu in svoji državi. V tem spoznanju smatra Jugoslovensko Sokolstvo. da ni letošnji kraljev rojstni dan za nas samo dan veselja, nego mora biti veliko znamenje izrednega in značilnega poglavja v sokolskem življenju in delu: proglašen je krepke in vsestranske sokolske odločnosti za delovanje na prostranem po-prišču narodnega življenja. da svojemu kralju na dan polnoletnosti in prevzema vladarskih dolžnosti pokaže najlepši in najdragocenejši uspeh, ki ga morejo ustvariti vse naše moralne in materialne moči. šesta glavna skupščina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je dne (I. junija t. 1. zato sklenila, da bo jugoslovensko Sokolstvo v teh petih letih, ki so pred nami, izvršilo poseben načrt dela, ki hočejo na njegovi izvedbi sodelovati Savez. župe. društva in čete 7. vsemi svojimi pripadniki: s člani, članicami, z naraščajem in deco. Ko sedaj pristopamo k izvedbi tega sklepa, objavlja s tem uprava Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije vsakemu in vsem,da dobiva na današnji kraljev rojstni dan ta sklep obvezno moč. in poziva vse sokolske edinice in vsr- pripadnike sokolske zajed-nice, naj požrtvovalno, vdano in vztrajno prevzamejo njegovo prevedbo v delo. Na začetku novega sokolskega razdobja svečano izjavljamo, da ostanemo Sokoli neomajni čuvarji jugoslovenske nacionalne in državne misli in naročila Kralja Mučenika: »Čuvajte Jugoslavijo!« Vseh teh pet M hočemo vse svoje delo in vse svoje napore odeti v znak jačanja sokolske moči. premišljene in konstruktivne delavnosti na prosvetnem in gmotnem napredku našega naroda v težnji, da vse svoje pripadnike usposobimo za službo mlademu kralju. Kadar prevzame polno kraljevsko oblast, naj se okrog Njegovega prestola zbere zavedna, hrabra in nepremagljiva sokolska vojska, vsa prežeta z vero v sokolske, jugoslovenske in slovanske ideale ki vodijo vse naše misli in vsa naša dela in ki nas družijo v nezlomljivo moč. ako bi bilo treba braniti naše narodne svetinje! In da dosežemo to stopnjo pripravljenosti in moči. hočemo vso skrb posvetiti sokolski vzgoji vseh onih. ki pripadajo naši sokolski rodov in i: v sokolskih telovadnicah v naših sokolskih tehničnih in prosvetnih šolah hočemo osobito vzgajati državljansko zavest in državljanske vrline. Predvsem 1*)-«1 i naša vzgoja v sokolskem duhn namenjena naši de< j in našemu' naraščaju, a obračati hočemo vso pažnjo razvoju in napredku sokolskega življenja in dela na naši vasi. prožeč tudi našim ženam in mladenkam vsako možnost za enakopravno in polnovredno sodelovanje na ustvarjanju Vse naše javne prireditve — zleti, javni nastopi, akademije itd. — se bodo odslej pričele s pozdravom državne zastave, ki je simbol našega narodnega in državnega edinstva, ki nas dviga in nam daje moči za nove napore in nove žrtve. V teb petih letih, ki so pred nami. bo vsaka edinica n a.-a svojimi močmi in z. lastnimi sredstvi postavila ali zgradila viden spomenik na slavo Kralja Mučenika in na srečo kralja Petra II.: 7. zgradbo sokolskega doma. s pogozdovanjem goličav. 7, gradnjo cest in potov, z ustanavljanjem javnih knjižnic, zdravstvenih zadrug in s kako drugo prosvetno, gospodarsko ali zdravstveno ustanovo, z zasajanjem sadovnjakov, 7. izkopavanjem vrelcev ali s čimerkoli, kar je usmerjeno k podvigu blaginje in napredka našega naroda. ltazen teh občih primerov je še mnogo drugih možnosti za polet in razmah naše delavnosti. Odprta so vrata naši vzpodbudi. ki jih naj bratske župe dopolnijo vsaka na svojem področju. računajoč na posebne prilike poedinili krajev. Vrhunec \ seli teh naporov bo vsesokolski /det v Beogradu, kadar se pred polnoletnim mladim kraljem razvije silna vojska sokolskih borcev, pripravljena na največje podvige in na najtežje žrtve. To naše skupno sokolsko delo. ki ga hočemo izvršiti v prihodnjih petih letih, bodi skromen izraz naše gloUvke zahvale Kralju Mučeniku. Narodu in Domovini. Naj pridejo v tem delu do polne veljave naše sokolske in nacionalne moči pri ustvarjanju narodne obnove in novega, radostnega. poštnega delovnega življenja na temeljih Aleksandrove Jugoslavije in v znaku njene največje nade — našega mladega kralja! In ko na današnji dan v duši ponavljan« prisego ljubezni, vdanosti in zvestobe, ki smo jo svojemu kralju položili 1. decembra 1!>:!4. dodajamo tej prisegi zaobljubo, da hočemo teh pet let vsi skupno in vsak zase izpolniti z najintenzivnejšim sokolskim delom. tako da naj naša jugoslovenska sokolska vojska v popolni duhovni, moralni m fizični pripravljenosti dočaka dan kraljeve polnoletnosti imm!- geslom: jugoslovenski kralj, jugoslovenski narod, jugoslovenska domovina! Milan šega: Vojvodina Donava Večerilo sa je, ko sva se vračala s F ruške gore. ,.\leslo na drugi strani Donave je bilo zavilo v rdeči sij tonečega sonca. Sedla sva na travo kraj uma/anozelene vede, ki se je komaj vidno premikala proti ogromnemu, železnemu mostu, nesoč s seboj velike kupe lesa, odpadke, napihnjena talesa |>oginulih živali ter smrad. <>d Kamenice sem je hitela majhna, z ljudmi natrpana ladja, -previdno se izogibajoč dolgi vrs-ti vlačilcev; nekaj metrov pred nama pa se je nemo dvigala visoka stena elegantnega vlačilca, s kljukastim križem na brezgibnani. belem platnu. Ko sva bolela vstati, se je začni s krova oster, zadirčen vzklik, kateremu je po nekaj trenutkih sledil liripav lajež psa. »Opazili so naju, |)ojdiva,« je dejal moj spremljevalec, droben, od sonca zaaorel Žid, katare^a so pred štirimi leti izgnali iz Nemčije; pri nas se preživlja veči del z instrukcijami in ■(. darovi, ki mu jih dado njegovi bolje situi-rani tovariši. Oddaljila sva s? proti cesti, ki jo je za jel velik oblak prahu, povzročen po nagli vožnji avtobusa zveze Novi Sad — Ka-menica. Na mo«?!! »kraljeviča Tomislavas sva sa še enkrat ozrla na nemški vlačilec, podoben velikemu madežu, in naglo zavila v meslo. v avgustu ■»Kakor psi so lajali na nas,« j? dejal. Uilc mi je petnajst let. Za oč?t-i še /dai ne v »ni. kie je, mogoče £o ga ubili. .Matere pa sploh nisem poznal.« Ko sva se i>os!ovila, sani krenil nazaj proti Donavi. Prej temna in umazana, je bila zdaj polna barvitih odsevo,- pristaniških luči in močne razsvafjave oleli mostov. Pod menoj je ležala na kupu unj manjša skupina ljudi, polliho prapevaioča otožne bosanske pesmi; preko vsega p.i je nenadoma udaril dolg signal neke. še v temi se skrivajoče ladje. Nebo nad Fruško <_roro in ravnino | od njo je bilo na gosto posulo z zvezdami. Mesto Preko dnev-j je v mestu soparno, ulica so večinoma prazne, le pred trgovinami, brivni-cann in slaščičarnami naletile na ljudi, ki »e menoj je ležala na kupu cunj manjša skupi-vo pripekanje sonca. 1'roti večeru pa s? vse naglo spremeni- Skozi Jevrejsko ulico -koraj ne morete, ljudje ki postajajo pred liogilo obloženimi židovskimi trgovinami, se takoj glasno ieze. če se jih le dotaknete. Vsaka druga beseda, ki jo slišite, je madžarska, trda. neprijetna. Na promenadi morate, ce ste jo videli prvič, za nekaj trenutkov posta. ti; po majhnem, ozkem prostoru, ki je nena vadno skopo odmerjen, kar prekipeva od najrazličn ?isih barv, luči. trovorenja. sm>?ha ter močnfga, dušliiveua parfuma lepih Židinj. Madžark in Srbkinj. Ves ta direndaj je omejen na dob*"'h petdeset metrov, od katoliške kaiedrale pa do pošte. V parku, ki je oddaljen od lod pičli dve minuti, pa je medtem malone čisto tiho. ljudje, ki posedajo lani |jo klopeh, ljubilo tišino in temo. Ko zavijete mimo klavnice, si morate z robcem zatisniti usta ter nos. Na eni strani kanala ie l>o!je. 11 it reje. da vas na zaduši! Zdaj opazite, da ste na koncu, seženj pred vami ie velika ravnina, pod vai.ii pa na kupe prahu, da sle prisiljeni se obrnili in odi. ti nazaj v svetlobo. Če pa ste le toliko pogumni, da vseeno nadaljujete pot. bosie naietili takoj za dru-uim vogalom na majhne, lesene barake, obdane z velikimi, z zelenjem preraslimi nila-kužami, z otroci, kj bodo nosili v usta blato ter sa igrali z mršavimi. garjavimi mačkami. Tudi to je Novi Sad. Ljudje na ladji Sedim na klop: poleg debelušne, močno ivrfuniirahe Židinje, ki drži v naročju slabotnega. knnežljavega otroka, zavitega v ogriniačo nedoločene barve. Videti je še mlada, čednega, zagorelega obraza, velikih, temnosivih oči ter neobičajno razvitih prsi. Oficir, ki nama stoji nasproti, jo ves čas opazuje, se včasih ozre.celo name, očividno mu Boj za našo zemljo in človeka pred vojno Danes bo v Gradišču na Kozjaku svečano otvorjena nova šola, ki stoji le nekaj metrov od avstrijske meje. To bo ena izmed najlepših proslav rojstnega dne mladega kralja, obenem bo to največje počašcenje zlatega jubileja CJril-Metodove družbe, ki je to šolo s pomočjo vrlih domačinov dogradila in si tako postavila najtraj-nejši spomenik na meji dveh narodov, kjer je pred vojnobila invazija tuje sile najhujša. Jutri in v torek pa se v Mariboru zbero Ciril-Metodarji k 47. veliki skupščini CMD, prvi po lanskem praznovanju družbine oO letnice. Ko se odpirajo vedno širša polja nacionalnega dela, ki ga z zgledno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo že 51. leto vrši CMD, ne bo odveč, če obudimo spomin na naše narodne boje pred svetovno vojno, da se o njih pouči dorascajoci rod. CMD je lani priredila prvi obrambni tečaj za srednješolce in akademike, nakar so bili tehtni referati strnjeni v knjižico »Naši obmejni problemi«, ki jo želimo videti v rokah slehernega zavednega narodnjaka. Na razprave v tej knjigi se z mnogimi podatki naslanja tudi pričujoči članek. Slovenska zemlja je bila pred svetovno vojno kakor žlahten sad, v katerega se je zagrizel od vseh strani silovito hud mrčes. Najbolj nas je težil nemški pritisk. Vsa sila germanstva se je hotela razmahniti proti jugu, da bi se mogočno razpela od Balta do Adrije, od Hamburga do Trsta. Ozek, toda zelo odporen jez temu navalu smo bili in ostali Slovenci. Razdalja od črte, kjer so Nemci že za trajno ugrabili staro slovensko posest, potujčili naš rod in se sami kompaktno naselili, razdalja torej od nemških krajev na Koroškem in na štajerskem, od koder je bilo treba ustvariti most na Adrijo, je iznašala v zračni črti komaj še 90 do 100 km. Nemški narod s šestdesetimi milijoni je hotel pregaziti slovenski narodič, ki je štel komaj toliko duš, kakor eno samo povprečno nemško velemesto. Toda ta skromni, uborni narodič, ki je bil v teku dolgih stoletij po obupnih borbah potisnjen proti jugu v skrčeno ozemlje za črto od Žile do Celovca, Maribora in Monoštra, se je v naponu svojih sil in v pričakovanju odrešenja boril za svoj obstanek s tolikšno žilavostjo, da moramo zadnja desetletja naših narodnih bojev pred svetovno vojno šteti med najbolj častna, četudi obenem med najbolj tragična poglavja naše narodne zgodovine. Naš umik od Donave do Drave V devetem stoletju so dosegli Slovenci, kakor nam pripoveduje naš moderni zgodovinar dr. Milko Kos, svoj največji nacionalno teritorialni obseg. V tisti sivi dobi naše zgodovine so imeli Slovenci meje v Alpah daleč tam ob izvirih Drave, Mure in Aniže, na severu pa ob Donavi med I/incem in Dunajem. Kakšno prostranstvo naše zemlje! Res pa je obenem, da to ozemlje ni bilo po Slovencih povsod in enakomerno naseljeno. Ogromni predeli so bili pusti in neobljudeni. In prav to je bil eden izmed glavnih vzrokov, da so nemški naseljenci mogli z lahkoto posesti dovolj plodne zemlje med slovenskim naselji. Poleg Bavarcev, ki so dali glavno število naseljencev, so tudi druga nemška plemena pošiljala koloniste na slovenska tla. Nemško naseljevanje je v teku stoletij ustvarilo močne kolonije, in sicer prav tam, kamor so se nekoč Slovenci naseljevali v gostih trumah, kjer je torej bilo ozemlje že kul-tivirano. V stoletju reformacij je tekla meja strnjenega slovenskega jezikovnega območja že na Ziljskih planinah, na Do-braču, severno od Vrbskega jezera in Go-spesvetskega polja, pri šent Pavlu v La-bodski dolini, ob južnem robu Apaškega polja in severno od Radgone. V petih stoletjih nas je torej nemška kolonizacija potisnila globoko nizdol proti jugu; od Donave smo se umaknili proti Dravi. Doktor Kos pravi: Ob času ko je reformacija dala Slovencem prvo tiskano knjigo, so se njihove meje ustavile v glavnem na črti, ki jo poznamo iz napisov devetnajstega stoletja in ki z nekaterimi premaknitvami velja še danes kot slovensko-italijanska in kot slovensko-nemška jezikovna meja. Naša narodnostna meja pred vojno Naša narodnostna meja. navaja dr. Sve. tozar Ilešič je potekala neposredno pred svetovno vojno od Devina na Jadranu dalje ob robu Doberdcbske planote nad furlansko nižino. Pri izlivu Vipave v Sočo je krenila proti Gorici in se držala bl:zru vznožja goriškjh Brd. Iz Rezjjanske doline se je povzpela na Kaninsko skupino Julijskih Alp in zavjla skoro do Pontebe. kjer je mejnik trojne narodnosti: nemške, italijanske in slovenske. Iz Kanalske doline je prestopila v Ziljsko dolino pri šmehorju .nakar je potekala preko Dobra-ča do Beljaka, od tam pa nad Osojsfcim jezerom in do višin Svinjške planine nad Dje-kšami, ki so še danes najsevernejša in najvišja po£*oj>anka (slovenskega naroda na Koroškem. Od tam se Je naša narodnostna meja približala Dravi, a na štajerskem je nato tekla nad Dravogradom in Marenbergom čez Lučane in Ernovž, potem dalje mimo Radgone, kjer se je onkraj avstrijske meje povzpela spet visoko, da je vključila Slovence med Mo-noštrom in Srebrnim bregom. Kakšna je politična in zemljepisna važnost slovenskega ozemlja, tega se Slovenci že nekaj časa dobro zavedamo. Ali vse kaže, da so se tega še prej zavedli vsi oni. ki so hoteli preko nas na Jadran in ki so nas zatorej hoteli izbrisati, odstraniti s teh važnih zemljepisnih ki zgodovinskih tal. Ko je Valentin Vodnik naglašal, da bo Iljrija — in z njo zlasti Slovenija — prstan Evrope, se je prav dobro zavedal zemljepisnega položaja .svoje domovine. Toda širše plasti Slovencev je meral na dragocenost njihove zemlje opomniti šele vedno silnejši pritisk pohlepnega tujca. Na (zapadni narodnostni meji, iki je potekala v glavnem ob robu beneške ravnine, je bila že davno pred vojno zapeča-tana usoda bnneških Slovencev in Rezija-nov. Državna meja predvojne Italije, ki je te naše pozabljene brate odrezala od živega telesa, jim je zapisala tudi smrtno obsodbo v narodnostnem pogledu. Da se je rod in jezik tamkaj po dolgih desetletjih vendar še vzdržal in da so se ohranile stare šege, je pač dokaz njegove izredne vzdržnosti. Na Goriškem in v Pri morju je bila žilavost Slovencev pred vojno izčrpana ne samo v njihovi veliki odpornosti proti poitaljjančevanju, ki ga je podpirala 'tudi avstrijska oblast, marveč v zmagovitem napredku Slovencev po vaseh kakor v mestu. Gorica je bila med najvažnejšimi kulturnimi žarišči predvojne Slovenije, a Trst je bil pred vojno največje slovensko mesto. Medtem ko smo torej hjlj nasproti italijanskemu elementu zmagoviti, smo pa leto za letom doživljali usodne udarce od strani Nemcev Obupno je krvavala Koroška, vedno gob!je se je zajedala in razdirala germanizaciju na Spodnjem štajerju. Trije klini na Koroškem Zemljevid nam kaže, da vodi preko Slovenije najvažnejši in najkrajši dohod iz vzhodnoalpskih, sudetskih in panonskih dežel na Jadransko morje, v Tržaški in Kvarnerski zaliv. Slovenija je bila od nekdaj prehodno ozemlje, tu se od davnine križajo politični in kulturni vplivi severa in juga, vzhoda in zapada. Prehodi čez Predil, Ljubelj in Jezersko so znani že iz starih dob. Avstrija pa je zlasti z gradbo železnic nakazala, kam teži njena oblast, ki je bila istovetna z vs0 nemško silo. S potujievanjem jn razlaščevanjem Slovencev je bilo treba začeti zlasti tam, kjer smo bih najbolj napoti, če danes pogledamo nazaj na stanje pred dobrimi pretdesetimi leti in vidjmo. koliko smo izgubili, se šele prav zavemo, da je bila ncmška potujčevalna akcija izvedena po debrem načrtu, še leta 1881. je bila po avstrijski uradni statistiki, ki gotovo ni govorila nam v prilog, na Koroškem natanko polovica Slovencev. Nemci so nas na Koroškem razdelili v glavnem v tri pi^dele in nas potem tolkli posamič. Prof. Svetozar Pešič pravi: Sistematično so zabili nekaj klinov v slovensko narodno oz mlje. Odrezali po predvsem gornjo Ziijsko dolino od ostalega slovenskega ozemlja. Drugi klin je posegel od Gospe Svete daleč na jug preko Celovca in je našel zvezo z industrijskimi Borovljami. Tako je razpolovil zavedne slovenske kraje v Rožu, a Rožane je odrezal od Podjune. Tretji klin pa so Nemci zabili v smeri od Velikovca preko Sinče vesi proti železni Kaplji. Tako so Podjuna Rož in Zilja postali izolirani otoki sredi valov ponemče-vanja. proti kateremu so bili brez vsake odporne moči. Na Štajerskem smo bi H STovencti (v borbi z Nemci kakor šibki David nasproti orjaškemu GOfjatu. Izgubili smo najprej mesta, potem so padali trgi, polagoma je ncmški kapital ugrabljal nekatere pokrajine. Maribor, naš veliki severni mejnik, kjer je sredi preteklega stoletja še vsak meščan govoril nemško in slovensko, se je. začel po zgrad tvj južne železnice naglo razvijati. Nemški kapital je prevzel vodilno vlogo. Prebiva'stvo se je z naraščanjem industrije in trgovine v Mariboru naglo množilo, a pod vplivom nemške propagande je nacionalno bolj in bolj hromelo, naposled pa se je izprevrglo v ja-ničarstvo. Vpliv nemškega kapitala, s katerim sta roko v rok; delovali veliki po-ncmčevalni organizaciji Schulverein in Siidmark, se je čutil od leta do leta bolj in bolj. Ponemčevaln; aparat s številnimi razpoložljivimi sredstvi je šel vztrajno in — žaljbog — uspešno na delo. Nemška gospodarska premoč je vsepovsod na Spodnjem štajerskem krčila pot raznarodovanju. Poleg Maribora sta Ptuj in Celje pos'ala najvažnejši središči germani-zatorične akcije. Kjerkoli se je utaborila nemška industrija in trgovina, ki je imela gospodarske rezerve v Gradcu in na Dunaju, povsod so prešle občinske uprave v reke nemških priseljencev in domačih renegatov. Razna naša štajerska mesteca in trgi so do pričetka svetovne vojne že podlegli germanizaeiji. Schulverein je tu imel svoje šole in otroške vrtce, da je v njih potujičeval mladino slovenskih staršev, večjidel delavcev v nemškutarskih podjetjih. Tudj odvratna sredstva so bjla dobrodošla, samo da bi naš rod na štajerskih tleh čimprej padel, propadel. izginiL Z'og]asen je bil po tem delovanju zlasti Ptuj. Odtod šel po Spodnjem štajerju dvojni s'.rup. ki je hotel slovenskega kmeta jn delavca ugonobiti duševno im telesno. Namreč: V petnajst t'sočih izvodih so tiskali »Štajerca«, ki so ga teden za tednom delili brezplačno, da je širil k]' vete Jn da je preprostega slovenskega človeka čimbolj oddaljeval od vpliva slovenske inteligence. Obenem se je po Ptuju in nato še drugod po ptujskem zgledu kuha1© na hektolitre žganje, ki so ga posamezni odpadniški trgovci rade volje dajali slovenskemu človcku na up, samo da je propadal in bredel v dolgove- s katerimi so ga naposled pognali na cesto, do mačija pa je prešla v nemške roke- Iz tlačanstva k svobodi Tudi ves avstrijski uradni aparat je bil naperjen priti Slovenstvu. Z njegovo pomočjo je bil0 kaj lahko doseči, da so v občinskih hišah večjih spednještajerskih krajev zagospodovali odpadniki. In ne samo to. Ob podlih manevrih ponemčevalcev so začele propadati tudi naše posojilnice Ob vsej naši severni meji — tako ugotavlja mariborski znanstvenik Franjo Baš — od Pece tja do Lendave je bil naš boj v šjrokem področju okrog Marenberga naj-obupnejši. Marenberška posojolnica je propadla ob koncu preteklega sto letja in učinek na slovensko prebivalstvo je bil porazen. Takoj nato je šla na delo nemška okrajna posojilnica, ki je lahko neovirano vplivala na našega kmeta. V Marenbergu se je nemštvo tako učvrstilo, da je postalo tudi važna postojanka protestantizma. Ne na meji, temveč v osrčju spodnjega štajerja pa je bila izredno značilna narodna propast Šoštanja, in to v zadnjih desetih letih pred svetovno vojno. Propast slovenske industrije ih zlom slovenske okrajne hranilnice sta strla hrbtenico slovenstvu šaleške doline, da je bilo potisnjeno v obupno obrambo. Tako naglo pot potujčenja je šla tik je bilo mnogo do tega, da dožene, če tudi jaz spadam k njej. Pozneje, ko smo izstopili, se ji je pridružil. Skoraj tik ob meni stojita med tremi elegantnimi Židi dve visoki Srbkinji, obe ena-iko črnih oči ter rdeče našminkanih ustnic in lic; govora napol srbsko, napol nemško. Mlajša se neprestano ozira k postavnemu mornarju, ki ji prav tako vrača poglede, ne da bi ji pri tem pozabil namigniti, naj mu sledi na drugo stran palube. Malo vstran od te skupine stoji naslonjen na ograjo deček kakih petnajst let, prestrašenega pogleda, ki se vsak trenotek ozre na svoje dragoceno breme, na prašička, ki je pred n©kaj urami končal na ražnju svoj^ kratko življenje. Dekle zraven njega se okleplie roke svojega fanta, ki 6i ji skuša s telesom čim bolj približati, zroč medtem s sprečnimi očmi na naglo se bližajočo obalo. Ko se ladja ustavi, hoče hiti vsak čimprej na bregu. Pred nami je nekoliko večja vas Kamenica, skozi katero vodi pot na Fruško goro; nekateri še premišljujejo, ali bi krenili mimo Jovinega spomenika proti F ruški gori, ali pa na levo v najbližnji gozd. Večina se jih potem odloči za levo. Fantek s prašičkom se ie brez premisleka oddaljil v smeri proti najbližjim hišam, trdno oklepajoč se svojega zaklada. Ko je izginil, sem šel k spomeniku, ki so ga postavili srbski otroci svojemu pesniku Zmaju Jovanoviču, pit hladne fruškogorske vode. Noč Do desetih smo bilL v parku. Noč je neko. liko soparna, toda mirna in lepa. Z okna vi- dim naravnost na Donavo, na orjaški železniški most, ha dve - tri negibne ladje, na Fruško goro v ozadju. Pred hišo se pase star, mršav konj. Trava je nizka, prašna :n brez soka. Vsak trenotek se v pristanišču nekaj premakne, zdaj veriga, ki je zdrknila v vodo, zda i se je prebudil pes in zateglo zalajal v noč. Potem prihrumi izpod petro-varadinske trdnjave vlak, čisto nenadoma, zdrči preko mosta in izgine za drevjem. Preden privozi na postajo, se čuje dolg, osler žvižg, ki utihne brez odmeva. V tem hipu vse oživi. Konj' dvigne glavo, se ozre krog sebe in prisluhne. Pes v pristanišču se srdi. to oglasi, steče preko palube ter voha v zrak. Od mosta se zasliši glasen vzklik, potem strel. Še preden pa se znova vse umiri, priteče iz teme nilada ženska, se ustavi pri prvi hiši ter začne razbijati po veznih vratih. Joče. Njenega moža so ubili! Ljudje odpirajo okna, vprašujejo. Toda mož je živ, pripeljejo ga v spremstvu dveh vojakov. Drugič naj ne hodita več pod most v nočnih urah. In naj ne bežita, če ju straža ustavi. Strel je šel navpik, v nebo. To ju bo spametovalo- Potem skoraj stečeta, on preklinja, ona pa še ne more do besede od prestane-ga strahu. Čez pet minut je spet vse tiho. V bližnjih mlakužah regliajo žabe. Še zmerom sem slišal ropot naglo se oddaljujoče lokomolive, njen žvižg, ki je brez odziva zamrl v neskončni vojvodinski ravnini; potem sem hitro zaprl okno, ugasnil luč ter legel. Bilo je tiho, da sem slišal dihanje spečih iz sosednje sobe. Grob Tonetu N. Mlogo teo, m^ogo započeo, čas umrli njega je pomeo! (B. Radičevič). Bil je mlad in lep fant. Devetindvajset let mu je bilo. ko je umrl v dunajski bolnišnici. Bilo ie to 18. junija 1853. 35 let kasneje eo ga prenesli v domovino, na Stražilovo bli. zu Sremskih Karlovcev, kier je preživei svoja srednješolska leta. Zdaj ima tam, sredi vinogradov ob robu Fmške gore, svoje zadnje počivališče, lep. v tem času že precej zanemarjen spomenik, piramido, 6 podstavkom. ki je sestavljen iz raznih vrst kamenja, prinesenega od vseh delov njegove Srbije. Sedla sva na klop ter preletela z očmi va. lovito pokrajino, ki se je nenadoma odprla pred nama. Donava je na obeh straneh pre. plavila svoje bregove- Tiha in ogromna voda je bila v opoldanski svetlobi kakor srebrno jezero. Na veiikih, namočenih travnikih so se pasle črede krav, dve-tri štorklje so preletele obzorje m se sp#tile poleg njiju na zemljo. Nekje daleč za vsem pa je stala vrsta pokončnih topolov, niihova temna barva se je ostro ločila od bledikaste barve na nebu pripetih oblakov. Na klop zraven naju sta sedli dve debelušni ženski, odprli velik sveženj ler jeli naglo jesti. Bilo je ravno poldne. Od severa je zavol hladen veter, zamajal vrhove dreves in dvignil prah. Sedeli smo krog groba pesnika Branka Radičeviča, veter nam je mršil lase, visoko nad nami pa je krožila drobna postolka. ŽELEZNA fcCAPLA j pred svetovno vojno še vrsta drugih večjih krajev na štajerskem. Pa tudi na Kranjskem. koderkoli se je razbohotila nemška industrija! že osemindvajset po-tujčeva'njc je imei Schulverein pr?d vojn0 na slovenskkih tleh. Razen tega je podpiral nekatere nemške šole. V Ljubljani in na Jesenicah je nemško šolstvo vzdrževala Kranjska hranilnica, otroške vrtce je imei Schu'verein v Ljubljani, Kočevju, Zagorju. Hrastniku in Slovenski Bistrici. Nekatere občine so se prodale Schulve-reinu za posojilo, s katerim so potem zgradile šole, ko so s? obenem pismeno obvezale da se bo v teh šolah vedno poučevalo ie nemško. In kakor občine, so se Siidmarkj prodali nekateri posestniki, gostilničarji in trgovci, ki so vprav po pri-tsku germanizatorjev zašli v obupne stiske. Sudmarke je na debelo razpolagala z denarjem jn je voljno daja'a posojilo, če se je kdo le obvezal, da se bt> družina odrlej zavedala nemških dobrotnikov. Kolikor ni gospodarsko osvajala Siidmark a, je izkoristil priliko zasebni kapital iz Gradca. Maribora in Radgone. Ta je zlasti investiralo svoj denar v slovenjgcri-ških vinogradih. Slovenske gorice, ki jim je pisatelj Rudolf Bartsch posvetil svoj propagandni roman >Das deutsche Leid«, so naglo izgubljale slovenski značaj. Naš ondotni človek je doma govoril še ve dno slovensko, tudi molil je še- kakor ga je naučila mati. Toda podložen nemškemu gospodarju je sovražni nac:onalno slovenstvo. Njegovo prizadevanje je šlo za paberkovanjem nemščine. Svoje otroke je odločno poslal v pest potujčevalcem. Prepričanje ubornega slovenskega človeka, da lahko samo v nemškem jeziku enakovredno občuje z gospodarjem, davčnim uradr -kom jn žandarjem. sta ustvarjala prezna-čilni tip klečeplaznega in obenem v nem-štvu nadutega odtujen ca na štajerskih tleh. Istočasno, ko smo Slovenci edino z narodno politično organizacijo in s pomočjo naše stare šolske družbe sv. Cirila in Metoda borili obrambni boj brez upa zmage, je onkraj Mure pozabljen. in sam sebi prepuščen podlegal tujemu vplivu velik del slovenskega naroda. Madžari niso priznali druge narodnosti kakor madžarsko. Madžarski fevdalci so d:rigirali politično, šolsko in cerkveno upravo. Tako je bil prekmurski kmet v popolni gospodarski odvisnosti od domačih vlastelinov v miselni pa od posvetne jn cerkvene gosposke. ki se je uveljavljala zlasti v šoli. Prekmurski Slovenci sploh niso imeli narodno politične organizacije. Vse prekmursko narodno delo je slonelo na ramah posameznikov, zlasti duhovnikov, ki so varovali in negovali drago slovensko besedo v govoru- petju in cerkvenem tjsku. Madžarski upravni aparat je brezobzirno nastopal proti slovenski raji ki se je bridko čut:la manjvredno, ko ji je vendar vsepovsod udarjala na uho madžarska rečenica: Tot nem ember — Slovan ni človek! Splošna gospodarska oslabelost Slovencev pred vojno je imela za posledico, da so mnogi slovenski očetje sinovi jn hčere šli iskat srečo na tuje. Leto za letom so šle skupine na Gornje štajersko in v VVestfalijo pa še dalje — do Hamburga in od tam v novi svet. v Ameriko. Res je, pri takratnih dobrih zaslužkih so si izseljenci ustvarili nova ognjišča, 9 prihranki so lahko podprli marsikatero propadajočo domačijo v stari domovini. Toda izseljevanje je bilo preštevilno. da se ne bi občutila krvavitev slovenskega naroda. Ob takem stanju smo se Slovenci — zaničevani in gospodarsko teptani — prebridko zavedali, da se v avstro-ogrsk! monarhiji pri vsej narodni požrtvovalnosti ne bomo mogli dolgo držati. Nemška gospodarska ekspanzivnest v brezobzirni težnji po Jadranskem morju je leto za letom skrče-vala našo narodnostno mejo in nas tudi notranje slabila. Ciril Metodova družba prerojena v zadnjem desetletju pred svetovno vojno od mladih nacionalistov, ki so se zgledovali na česki'h narodno-obrambnih delavcih, je postala kot vssnarodna organizacija toplo žarišče narodne zavesti in odpora proti tuji premoči. Po vsej Sloveniji je imela 211 marljiv-jh podružnic, ki so zbirale sredstva, da je družba lahk0 vzdrževala 21 otroških vrtcev in 8 šol v najbolj ogroženih krajih. Toda Ciril Metodova družba, ki je naletela na strasten odpor pri Nemcih kakor pri Italijanih, je bila daleč preslaba, da bi mogla trajno reševati Slovence pred gospodarsko in narodno propastjo. To je storil šele zaključek svetovne vojne, — to je storila šele Ju goslavija! Našli sta se čez 17 let Mati In hči, ki so Jo pri porodu zamenjali v bolnici Leta in leta je trajal spor med dvema ameriškima družinama zaradi otroka ženskega spola. Pred sedammajstimi leti sta v bolnišnici v Atlanti ga Pittmanova in ga Garnerjeva rodili hčerki- Po naključ-jo so deklici takoj po porodu zamenjali. Otroka sta s namreč bila tako podobna, da je b ]a uprava zavoda v zadregi, ko je bilo treba izročiti materama njuna prava otroka. Ln tako sta odšli ga Pittmanova z Garnerjevo, ga. Garnerjeva pa a Pitt-manovo hč-rko. A dočim so bili Pittma-novi z dodelitvijo zadovoljni, s0 Gamer-jevf vedno protestirali češ, otroka sta za m Prstana. Garnerjev otro^ je potem kmalu umrl, Pravde pa s tem ni bilo konec, nasprotno, zdaj je šele vzplamteja. Sodišče, ki se je zaradi kompliciranosti naveljčalo procesov, je 1. 1922. izreklo salomonsko razsodbo, naj počakata obe materi, dokler ne izpolni mala Luiza Magdalena sedemnajst let Na ta dan se bo deklica sama odločila za eno izmed obeh >mater.« Luiza Magdalena je na določeni dan ostavila Pittmanovo družino, kar ni bilo nič presenetljivega. Deklica se je namreč v zadnjih letih močno razvila in je tudi po vnanji podobi postala podobna ge. Garner-jevi. Ameriški listi objavljajo zdaj velike slike matere in hčere, ki sta se našli po sedemnajstih letih. Kolo s propelerjem letošn$ razstavi pariških izumiteljev zbujal precej dvomljivo zanimanje Izum, ki ga prikazuje naša slika, to je kolo, pri katerem vozač s pedali ne poganja neposredno kolesa, ampak ma daje pospešek s propelerjem NEKAJ ZA VSE Možnost okuženja &■ škrlatinko traja 24 ur do 8 dni potem, ko človek pride v dotiko z bolnikom. Vsa zdravniška veda starega veka je zbrana v spisih Klavdija Galena, največje* ga zdravnika po Hipokratu, umrlega 1. 201. po Kr. r. V srednjem veku so dobivale ženske pc* rilo šele v 15. do 16. letu starosti in so ga izgubile približno v 45. letu svoje dobe. Zdaj se čiščenje začne že z 12. ali i3. letom in traja do 50. leta, časih še dalj. Povprečna teža človeških možganov znaša 1350 do 1400 gr. Če bi lahko raztegnili človeška čreva in vse njihova gube na ravno pioskev, bi z nji-itti lahko pokrili šest kvadratnih metrov površine. Sydenham je proglasil jahanje in peš hojo za prav tako učinkovito sredstvo proti jetiki, kakor je učinkovita kininova skorja proti malariji. Sehrt poroča, da so od 86 oseb, ki so jih potegnili iz vode, 43 obudili zopet v živlie* oje. Pickfordova na zatožni klopi Iz Bostona poročajo, da se je tam začel proces proti filmski igralki Mary Pickford. katero toži neki RaVmond CorneU zaradi razžaljenja časti. Mož, ki je svoj čas pred* ložil filmski divi neki rokopis za film, zah* teva milijon dolarjev odškodnine. <«IMMMMIMMM>MM»MIMHiMMIM»l»MIM»IM>»« Ruski arlstokrati Udejstvuje se v meščanskih poklicih Med inozemskimi arisiokrati, ki preplava tja i o Newvork. jih je največ ruskega porekla. Gros ruskih plemenitašev deluj3 v Newyorku v meščanskih poklicih ter se s 'tem prebija skozi življenje. Eno prvih mest v tej vrsti zavzema velika kneginja Marija Pavlovna. hči velikega kn<^a Pavla Aleksandroviča, vnukinja Niko. ]aia II. Najdla si je trisobno stanovanje. Večkrat predava v radiu o lepotičeniu in finem vedenju. Vodi tudi lepotni salon, se bavj z umetno fotografijo ter objavi tu pa tam v ameriških magazinih kakšno kratko zgodbo. To udejstvovanje ji donaša toliko, da živi brez gmotnih skrbi Kneginja Tatjana Obolenska stoj j za prodajnim pultom svoje trgovine v Park Ave* LJUBEZEN Muke ljubezni so dragocenejše od vseh radosti, ki nam jih nudi življenje — je zapisal Sa.int Evremont. Samo nezmiselna ljubezen ima zmisel. Kjpr govori ljubezen, vse drugo utihne. (Plutarh). Nič ni tako neusmiljeno kakor ljubezen. Popolno ljubi le tisti, ki ljubi tudi napake ljubljene osebe. (Calderon). Kdor ni ljubil, ni živel. (Mme De Stael) V ljubezni se kažejo stvari vedno drugače kakor so v resnici. (Stendhal). V nue, kjer prodaja ročna dela. Prej je imela v Parizu modni salon »Tao. za dame. Njen mož, knez Obolenski, je zborovodja in popularen pevec. Njun sin Aleksej j*1 pred krat* ki,m dobil službo v neki tekstilni tvornici v Orleansu. Kneginia Tumanova, ki se v Ameriki ime* nuje kratko »Mre. Tuman. predvsem poučuje francoščino na kolumbijski univerzi. Knaz Sidamon Hristov j.? lastnik restavracije »Kavkaškj orel« v 57. aveniji. V njegovem baru igra klavir bivši ruski general Dub-jato. Blizu Centralnega parka sta odprla šolo za jahače kneza Sergej in Grigorij Gagarin. bivša gardna častnika. Potomec Leva Tolstega, grof Andrej Tolstoj, šofira avto* mobile. Neki nečak ruskega skladatelja Ta-nejeva je bančni uradnik, prav tako služi v banki baron Ivan Puškin, pravnuk pesnika Puškina. Tako živi bivša ruska aristokracija v Ame* riki in marsikdo je vesel, da je našel tam gostoljubno zatočišče. Redki med ruskimi plemenitaši so tako srečni, da so s svojimi knežjimi naslovi premamili srra ameriških milijonark in živijo od njih gotovine. Tak* sne izjeme so knez Kaplanov, princ Mdiva-ni in knez Sergej Obolenski. Samo njim ni Vtreba skrbeti, kaj jim prinese jutrišnji dan. Francoska velika mesta Letos pomladi so imeli v Franciji ljudsko štetje. Rezultati so šele sedaj na razpolago-Iz njih izhaja, da ima današnja Francija 15 mest 7. nad sto tisoč prebivalci. To so: Pariz. MarseiHe, Lyon, Bordeaux, Toulose, Lille. Nantes. Strassbourg. St. Etienne, Le Havrf, Toulon. Rouen, Reims, Roubaux in Clprmont-Fprrand. Zapuščina Johna Gilherta Nedavno se je vršila javna dražba vile in predmetov pokojnega filmskega igralca Johna Gilberta. Dražbe so se udeležile šti ri pokojnikove žene in vsaka od njih si je prizadevala, da bi kupila čim več spominkov na bivšega moža f"aše, krožniki, pribor in [■»rtičj t-o zaradi iega dosegli baino visoke cene „Katarina Velika" — opera I jiiac L lič-n. mlad. nadarjen poljski komponist le predelal Šhawovo »Katarino Ve-l Vo" v opero Obiskal je s klavirskim iz* v-Mri-.om Shawa ter mu je Preigral partitu->0 od začetka do konra. Shaw je poslušal poldrugo uro, nato je od veselja objel kom* pometa. Delo se bo letos v novembru izva* jalo v Londonu in Varšavi- Stalin bolan ? Pariški »Matin« beleži, (la je Stalin baje težko obolel, kar ni izključeno, kajti ruski diktator je bil že pred leti bolan na jetrih. Na bolezen sklepajo iz dejstva, da je odpovedal udeležbo pri predstavi Georgijcev, katere sc jo doslr j vsako leto udeležil. Opravičil se je z »močno utrujenostjo«. Te vesti pa so v direktnem nasprotju s poročili, da se jo Stalin odpeljal 7. oklopnim vlakom v Georgi.jo na obisk. Na sliki vidimo Stalina z Molo-tovim (na desni) Mož s tisoč maskam! Pelissier, prijatelj Staviskega, je zopet pod ključem Policiji se ja končno posrečilo prijeti Charlesa Pelissiera, slepar-a. ki sp lahko v vsakem pogledu meri s proslulim Staviskim. Pelissier je bil pravi umetnik v pretvarjanju ter je urnel z nedoumljivo pretkanostjo pobegniti iz Sourici^re v pariški justični palači. V začetku je bil mož zakotni tanki r 'n špekulant z zemljišči, pustolovec osvajajoče elegance in spretnosti, ustanovitelj neštetih navideznih podjetij. Njegov pobeg iz pariške justične palače se da skoro primerjati z begom Casanove iz svinčenih kleti v Benet kah. V Parizu je Pelissier podkupil paznika, ki ga j? ponovno spremljal k preiskovalnemu sodniku. Ta paznik je igral vlogo posredovalca med jetnikom in njegovo ženo, kj je poslala svojemu možu obleko in druge priprave za beg. Nekega lepega dne, ko se ni nikomur sanjalo, kdo koraka skozi hodnike justične palače, 6e je Pelissier ukradel iz ječe ter izginil v vrvežu pariških buljvarov- Vsa poizvedovanja po prijatelju Staviske ca so bila zaman. Poročali so, da so ga videli zdaj tu. zdaj tam, toda v resnici ga niso videli nikjer, kajti bil je vedno drugje, kakor so menili njegovi zalezovalci. V Parizu se je večkrat razneslo, da se mudi tam preoblečen in maskiran, ter obiskuje gl^da lišča in restavracije. Čeprav so zaradi njega mobilizirali armado detektivov, ga niso mogli izslediti ne prijeti. Kmalu pa je počil glas, da sp je pojavil v Belgiji. V Bruslju in An ve rs i so pripovedovali ljudje, da so ga spoznali po njegovi šepasti hoji. Pelissier se ie na belgijskem ozemlju pojavljal zdaj kot Japonec, potem kot Arabec itd. Končno si ie nadel polno brado. I m H je pri sebi več potnih listov ter je stanoval v hotelih pod raznimi imeni. V Scherbecku ga je dohitela usoda. Bradati mož s temnimi naočniki in šepasto hojo se je Videl dvema detektivoma sumljiv. Sledila sta mu neopazno v kavarno ter za h tavala, naj se legitimira. Potegnil je iz žepa potni list na ime Curth. toda npsreca ie hotela, da mu je pri tisti priči padel iz žepa drugi polni list z imenom Fouash. To ga je izdalo. Detektiva sta pretvorjencu odtrgala brado in zalizce in sta imela prpd seboi dolgo iskanega sleparja. Ko je Pelissier vi del, da je izdan, se je dal odpeAjati bre* odpora. Seveda ga zda j v ječi straži jo, da ne bi iim r^novno ušel. Slepar Pelissier Španska zajtrkuje Dragulji so ji ljubši od milijonarjev „ Ljubezen traja najdelj šest mesecev44 — pravi štirikratna ameriška ločenka Peggy Hopkins-Joyce lec družine, včasih tovariš. Ali pa vse sku- »Ljubezen traja najdelj 6 mesecev, včasih še manj. Tako izjavlja piavolasa Peggy Hop; kins Joyce, plesalka iz Ziagfeldovega zbo* ra. In ima menda prav, kajti njeni nazori o tej stvari potekajo iz lastne življenjske izkušnje. Peggy ie bila štirikrat omožena. vsako pot z 'milijonarjem. Njen prvi mož je bil Everet Archer Vzel jo je za ženo. ko ji je bilo 16 let. Pol leta ie trajal ta zakon, kajti ko je bilo Peggv 16 let in pol. « je ločila od soproga- Javil se je kma"'u nov snubec v osebi petrolejskega magnata Sherborna Hopkinsa. Tudi ta zakon ie bil kratek. TreU ji Peggyn mož je bil dolarski milijonar Štanlev" Joyce. >-Ni bil slab zakonec«, pravi o njem v zakonskih zadevah izkušena že. na, »vedno mi je prinašal briljante. Toda v finančnih vprašanjih je bil nekam komičen« In zarad: te smešnosti se ie Peggy loei'a od njesa ter vzela za moža grofa Gosto Morneria, milijonarja in tvoruičarja za zobne kreme iz Chicaga. Ta zakon je trajal najdelj oo nasiti, kaiti njpna ljubezen do draguljev jo večja in trajnejša od ljubezni do milijonarjev... V Ameriki so nedavno obhajafc svatbo, ki je celo v deželi nemogočih možnostS izzvala poeorooet, Kfeki ženin in nevesta v državi Onega« sta hotela prirediti poročni o*»red v votlini, ki so v nji živeli ljudje iz kamene dobe. V skladu s prizoriščem svatbe sta se pojavila ženin in nevesta tadi v oblačilih davnih časov. Bila sta odeta 2živadskimi kožami. Toda i svatje niso hoteli zaostajati za dvojico in so si takisto omislili oblačila h kož. <*> ne hi ženin imel naočnikov, nevesta pa ne pobarvanih ustnic, bi na tej svatbi ne bilo stvari, ki bi spominjala na sedanjCe-sar gre na črešnjf« ter sta porabila zgodbo o ve]ikem vojskovodji pri Slavkovu, kjer so bile zale moravske deklice fran coske-mu cesarju -^lno všeč. Vendar Je prikazan ta Napoleonov flirt ie mi-mogre de. kajti ce3ar se končno vrne od žensk na bojišče. Muziko za opereto je napisal Jarnmir Wemberg--r skladatelj ^Sv^tega Antona, zaljubljenih patronac. Premiera operetne novosti je bfla v Brnu in je ime la dober uspeh Kava-zdravju škodljiva ali ne? Ugotovitve bostonskega zdravnika: Kuhati |e ne smemo v pločevinasti posodi! Ali moramo vsi, ki dnevno, časih rek> več nego enkrat, pijemo kavo, živeti v strahu zaradi posledic, ki lahko nastanejo zaradi našecja kavopitja? Ali pa si smemo brez strahu za 7/1 ra v je in bodočnost privoščiti dnevno po eno, dve ali eeU> tri skodelice kave? To vprašanje obravnava nek; francoski list, ko poroča o eksperimentih ameriškega zdravnika iz Bostona. Ta mož je tri leta nepretrgoma opazoval učinek kave na štiridesetih študentih, ki so pili od tedna do tedna čedalje večje količine postopoma močnejše kave. Navzlic temu niso dobili ti kavopivci srčne napake, niti je bil oškodovan njih živčni sistem Tudi nespečnost j'h ni mučila, njih organizem se ni prav nič okvaril. Vsekako pa pravi bostonski zdravnik, da je kava neškodljiva samo v primerih, ko se kuha v nekovinski posodi. Po sodbi tega specialista ne škoduje človeku niti sto sko; delic kave na dan _ če se polagoma nava* dj na to množino — če je ta kava skuhana v lončeni posodi. Toda kdo si bo upal popiti toliko črn"' kave dnevno? Ni dvoma, da Naročniki ponedeljskega „Jutra44 prejemajo revijo »Življenje in svet44 zastonj. Za dijake in šolarje oblekce, pelerine v vseh velikostih po prav nizkih cenah pri DRAGO SCHWAB LJUBLJANA. Velika izbira blaga za obleke po meri. bi kaj takega pomenilo velik napor tudi za tiste, ki bi iim doma biti voljni kuhati kavo _ v loncu iz ilovice. ANEKDOTA Napoleon je tnl nekoč, ko je imel še generalski čin, v družbi literatov in učenjakov, ki so debatirali o zmislu svetovne zgodovine. Neki učenjak ie zatrjeval, da vidi vzrok vsega dogajanja v pameti in pronicavosti visoko razvitega človeškega uma, neki abbč pa mu je nasprotoval s tezo o božjem poslanstvu katoliške cerkve, ki da je edina nositeljica nadčutne moči na zemlji ter edina sila, ki usmerja usodo sveta. Napoleon je precej časa poslušal te čenče, potem je potegnil sabljo iz nožnice in udaril z njo po mizi. Družba se je prestrašena umaknila, Bonaparte pa se je debaterjem rogal: s Gospodje, sami ste videli, da zgodovino dela — meči« VSAK DAN ENA »Oprostite prosim, telefon se namreč na haja v sosed* s«Mk (»Poiitikene) Poroka v živalskih kožah miličarka Matilda Ortez, načelnica ženske komunistične sekcije, s svojimi tovariši na iranskem bojišču »JUTRO St. 206 sVdelia. 6. IX. 193?: Kraljestvo mode Lepo perilo Odkar so pralne svile, lepi barvasti po-pclini in svileni trikoji tako poceni, si tudi ženske v skromnih razmerah lahko privoščijo lepo perilo, ki se je prej istovetilo z razkošjem. Spretne in varčne ženske si celo lastnoročno izvezejo takšne lahke, moderne kombincže in lepe nočne srajce, ki so še najbolj podobne večernim oblekam. (Kje so tisti časi, ko je bila nočna srajca široka in brezoblična, kakor ohlapen ža-kelj z luknjami za glavo in roke?) Takšno moderno, lepo ob telesu ukrojeno perilo dobi namreč šele s čipkastim okrasjem ali z vezenjem pravi čar, ki ga zna ceniti vsaka ženska s količkaj modne kulture. Čas, ki ga zamudimo pri vezenju perila, je vsekakor boljše uporabljen, kakor če bi vezle tiste nekoč tako priljubljene in redkokdaj okusne »okrasne« blazine, ki so še pred nedavnim preplavljale vsako meščansko stanovanje in ki jih sedaj — hvala bogu — vidimo vedno manj. Nima pa vsaka žena potrpljenja, da bi z drobnimi šivi izvedla nežno vezenje, ki ga zahteva lahko tvorivo modernega perila. Tu se pojavi kot moderen in okusen nadomestek pralno čipkasto tvorivo, ki rabi za razne vložke in vdelave in ki je že samo po sebi precej trpežno, a ga zaradi večje trdnosti še podložimo s pralnim tilom. Lepo perilo mora biti tako ukrojeno, da tudi pod najtanjšo obleko ne dela nikakih gub: mora sc torej tesno prilegati k telesu in se sme šele razširiti pod boki. Posebnost nove mode je, da skuša kolikor mogoče izločiti nedrčke. Zato prinaša za močnejše dame steznike s priključenim nedrčkom, za bolj vitke pa tako ukrojene kom-bineže, da ima zgornji dei obliko nedrčka. \ se drugo je stvar osebnega okusa in lahko se reče, da nikjer drugje ne dopušča moda toliko svobode v izberi barv, okrasja in drugih podrobnosti, kakor ravno pri perilu. Dasi nočne srajce niso več tiste ohlapne halje, kakor nekoč, morajo vendar biti dovolj široko ukrojene, da se udobno počutimo v njih. Lepo linijo in zadostno širino dosežemo najbolje s poševnim zvončastim krojem, ki je razmeroma širok, a nikdar ne učinkuje ohlapno, ker težko pade čez boke in sc šele spodaj razširi v lepe gube. Tudi dolgi ali vsaj poldolgi rokavi so jako priporočljivi sedaj pred zimo, posebno še /a one dame, ki so vajene spati v nezakur-jeni spalnici. Seveda pa morajo biti takšni rokavi udobni in široki. Imeti morajo kcli-hasto ali balonasto obliko. Dovolj širok vratni i/.rez tudi spada k udobni nočni srajci. Izrc/ modela na naši skici ima spredaj globok in nabran vložek iz čipkastega tvoriva, ki ga zaključuje nabran volanček. 1 udi dolgi nabrani rokavi preidejo spodaj v široko čipkasto progo (1. skica). Jako priljubljene m moderne so tako zvane garniture perila, sestoječe h posameznih. enako izdelanih komadov. Tako krasi isti vezeni vzorec, izdelan v luknjiča-stern in polnem vezenju, dnevno srajco, kratke hlačke in dolgo kombinežo iz pastelno barvne, pralne svile. V zvezi s kratkimi hlačkami prihaja namreč zopet dnevna srajca v modo — stara in obenem najnovejša pridobitev v modi perila, ki smo jo ovosti ^ za lašče j manufaktura že mnogo let pogrešali. Dnevna srajca na naši skici je pod vezeno proge spredaj še okrašena s tremi navpičnimi progami robčkov, kombineža pa ima na životu tako razdeljene šive, da se tesno oprime telesa. Hlačke so spredaj gladke, zadaj nabrane z elastiko (skica v krogu). Kratka dnevna kombineža prehaja v pre-klane, široke hlačke, ki jih spodaj zapne-mo s tremi gumbi. Torej nova »hlačna« kombineža! Zgoraj jo krasi koničasto izpeljan čipkast ali izvezen vložek, ki se na hlačkah ponavlja ob straneh (i. skica). Veliko dovršenost jc dosegla moda perila v novih steznikih, ki s svojim rafinira-nim krojem najlepše oblikujejo telo. Najnovejši stezniki so sestavljeni iz šestih delov, ker le tako dosežemo idealno obliko. Zadaj so nekoliko daljši, kakor spredaj, zgoraj pa imajo priključen nedrček iz čipkastega tvoriva (3. skica). Spalne pižame so sicer dosti manj pri-Ijublj ene, kakor pred leti, vendar jih moda še vedno ni zapisala pozabljenju, saj je še vedno mnogo dam, ki ccnijo spalno pižamo, ker jim obenem rabi za jutranjo halj o. Po moški modi v pižamah je povzet učinkovit kontrast med svetlo pižamo in temnejšo garnituro. Tako ima tudi pižama na naši skici, ki si jo zamišljamo iz rumenega svilenega popelina, temnorjav dečji ovratnik in temnorjave manšete na pol-dolgih rokavih (4. skica). Lepe večerne kombineže so iz lahke, pralne svile, precej dolge in postrani nekoliko prcklane ali zvončasto ukrojene, da nas ne ovirajo pri plesanju. Zgornji del takšne, na hrbtu preccj izrezane kombineže je iz čipkastega tvoriva in ima obliko nedrčka, ki ga tudi povsem nadomestuje (zaur-ja skica). m v w m je vsec? Širokokrajni klobuki z nizkim oglavjem, ki so vas ščitili pred soncem, so vzeli slovo. Novi klobučki imajo komaj nekaj centimetrov širok rob in visoka, zgoraj ožja oglf-vja, kar je še vedno pripisati vplivu »tirolske« mode. Druge podobnosti s tirolskimi pa pri novih klo.bučkih ne najdemo več... Mnoge visoke oblike brez krajcev imajo skorajda obliko prevrnjenega pudinga, ki ga je nekdo neenakomerno potlačil. Posebnost novih klobukov je tudi, da so zadaj precej globoko potisnjeni na glavo, kar jim vsekakor daje večjo stabilnost, kakor jo imajo zadaj nizki klobuki. Pa tudi spredaj so nove oblike pomaknjene v čelo in so tako, če jih gledamo od strani, izpeljane v liniji loka. Prinašamo tri zanimive, za novo modo značilne klobučke. Prvi je kt progasto stisnjenega žameta, ostala dva pa iz klobučcvine. Zdravniška posvetovalnica J. L. Beograd. Išijas je lahko zelo različen. Vzrok je lahko sladkorna bolezen, pro-tin. alkohol, nikotin, revmatizem ali pa kakšen izrastek odnosno bula v mali medenici. ali hrbtenici, ki pritiska na korenine tega živca, kar povzroči seveda neznosne bolečine. Pri zdravljenju je treba ugotoviti v prvi vrsti izvor vnetja živca. Ako je vzrok kak izrastek, je treba istega operativno odstraniti. Nadalje je treba zdraviti sladkorno bolezen in protin, ako se do-žene. da bi moglo biti to vzrok. Zelo uspešne so se pokazale razno injekcije bodisi v hrbtenični kanal, aLi pa v sam živec. Dobro je tudi nategniti živec, kar je zaradi bolečin seveda mogoče samo v narkozi. Te posege lahko napravijo v vsaki večji bolnici. — V poštev pridejo nadalje razne to-pLice. Ce vam ni ne eno. ne drugo mogoče, poskusite z domačimi sredstvi, kot mi pišete. Kopeli naj trajajo po pol ure. voda pa naj bo topla, kolikor je pač mogoče vzdržati. Opozarjam pa, da je išijas v večini slučajev zelo trdovratna bolezen in bo treba mnogo potrpljenja, — Bolnik s srčno nervozo mora mirno in solidno živeti. Alkohol, nikotin in kava so prepovedani. Ako ni bolezen napredovala v večji mvri, upam, da kmalu izginejo nevšečni znaki. Za pomirjen je vzemite malo hroma. ali pa tinkturo valerijano. H. K. Zg. Šiška. Z ozirom na dejstvo, da trpi vaša hči na precej tipičnih bolečinah, kot mi jih opisujete, bi sklepal, da ima rano v želodcu. Poskusite zaenkrat z dijeto, ki naj ne vsebuje nobenega mesa, ostrih začimb, alkohola. Hrana naj v glavnem sestoji h močnatih jedi, starega kruha, pri-kuh, jajc in surovega masla. Ako kljub diet.i ne bi opazili izboljšanja, pošljite hčerko ponovno v bolnico. Mogoče se bo dalo sedaj na eni ali drug način dokazati rano, nakar se bo odredilo primerno zdravljenje. — Krvava slina, pomešana z gnojem, bi utegnila izvirati iz kake ognojene votline kosti obraza ali pa iz nosa. Potrebna bi bila preiskava s strani specialista za nosne bolezni. Obenem naj si da preiskati tudi pljuča. — Kar se tiče hemeroidov, svetujem odvajalna sredstva in hladne obklad-ke. Če bi močneje krvavela, bi bila operacija vsekakor potrebna, kljub slabemu splošnemu stanju. Kajti neprestano krvavenje iz zlate žile, telo samo oslabi. Malodušen — Pesnica. Poapnenje žil je bolezen starosti, dasi segajo njeni začetki včasih že v mladeniško dobo. 0 kakem razpadanju, kot vi mislite, pa ni govora. Pes pa je, da je zelo zoprna vrtoglavica, mrzle noge in druge neprijetnosti, ki spremljajo to bolezen. Priporočam to hrano: pretežno zelenjavo, močnate jedi, sadje posebno grozdje, čim manj mesa, alkohola in nikotina. Slednje tri stvari lalhko tudi popolnoma opustite. Skrbite za redno prebavo in odvajanje. Čaj iz preslice je zelo dober, ker se po pitju istega poveča mno- žina urina. Od zdravil Je na razpolago cela vrsta preparatov, ki vsebujejo med drugim tudi jod. Zelo mnogo j<>da vsebujeta tudi češenj in čebula, Ako nočete uživati istih v surovem stanju, si lahko napraviti eks-trakt- Zrežite zvečer čebulo in dolijte vode, v kateri se čebula č z noč namaka. Zjutraj izpijte to vodo. Ta način uživanja čebule je zato bolj prijeten, ker človeku ne diši iz ust, kar je v družbi včasih zelo neprijetno. Ako hi bile težave le prehude, bi bilo dobro, da se napotite k bližnjemu zdravniku, ki bo predpisi še druga sredstva, ali pa vam bo vzel nekoliko krvi, če imate previsok krvni pritLsk. Sicer pa krvni pritisk ne pomeni toliko. Je cela vrsta ljudi, ki imajo zelo visok krvni pritisk, pa se počutijo popolnoma dobro. 8 AH Monakovo, 2. septembra. Zadnje kolo nam je prineslo prav po nepotrebnem še en poraz, ki pa nam res ni več veliko škodoval. Izgubili smo mateh s Češkoslovaško 5 : 3. Izkazalo sc je zopet, da naši igralci nimajo dobrih živcev. Ravno v trenutku, ko bi se morali posebno potruditi. igrajo radi treme slabše nego drugače. Nasprotno so Čehi izredno mirni in požrtvovalni ter so dali v borbi z nami vse iz sebe. S tem sicer sebi niso nič koristili, ker so ostali kljub vsemu na petem mestu, ki jim ga radi velike razlike točk nobena druga država ni mogla vzeti. Mi pa bi bili v slučaju visoke zmage nad Čehi vsaj teoretično lahko prehiteli Ncmce. V praksi bi bilo to mnogo težje. Ncmci so namreč v zadnjem kolu igrali z Avstrijci. Slednji so stali spočetka dobro, potem pa so začeli v večini partij vedno bolj popuščati. Zdfii eden, zdaj drugi od njih je spregledal kakšno kombinacijo in Nemci so dobivali vedno več točk. Končno so zmagali 5'/» : 2V«, če pa bi pretila nevarnost, da jih mi dohitimo, bi se bili Ncmci gotovo še bolj potrudili in dosegli še višjo razliko. Čehi pa so se borili proti nam s posebno ambicijo zato, ker bi nas v slučaju zmage 5V« : 2'/* še prehiteli in sami zavzeli četrto mesto. Vsekakor jc treba poudariti, da smo se Čehi in mi v zadnjem kolu športsko in fair borili med seboj. — Na prvi deski sva se srečala s Foltvsom. Igral jc kot beli odlično proti Garo-Kannu, vendar sem se jaz dobro hranil in partija je končala po 30 potczVn remis. Na drugi deski smo imeli žc nesrečo. Dr. Trifunovič je gladko nad-igral Zinncrja v sprejetem damskem gambitu. Dobil je silen napad in bi bil moral ob količkaj pazljivi igri zmagati. Naenkrat pa je napravil serijo slabših potez, Zinncr je dobil kmeta, odbil napad ter zmagal v končnici. Nič bolje ni bilo na tretji deski. Schreiber je dopustil Hromadki, da igra dunajsko otvoritev, ki jo ta posebno dobro pozna. Češki mojster jc žrtvoval kvaliteto za nanid in Schreiberja naravnost raztrgal. Tako nam je res že grozila nevarnost, da bomo .napravili samo 2'/t točki. Rešil nas je dr. Astaloš na 4. deski, ki je v divji partiji porazil Pelikana. Slednji je žrtvoval dve kvaliteti za napad in bi bil na nekem mestu lahko dosegel remis. V časovni stiski ni našel prave poteze in tedaj je prodrl protinapad našega mojstra. Na 5. deski je izgubil naš Konig proti Richter-Sudi-ju. Konig je stal že na zmago, radi preutrujenosti pa jc napravil napačno kombinacijo, ki jc stala partijo. Sigurno točko jc zabeležil Kostič, ki jc v pruski partiji porazil Pokornvja. Brdder jc imel z Žito žc boljšo pozicijo, pa je s hudo napako upropastil pozicijo in izgubil. Tot je imel s Hermanom v končnici kmeta več, kar pa je radi dobre obrambe nasprotnika zadostovalo samo za remis. — Madžari so imeli v zadnjem kolu lahko delo. Treba jim je bilo z Norvežani doseči samo 4V« točke, da si zasigurajo na vsak način prvo mesto. Ko so vodili v matehu z eno točko, so dali zato vse ostale partije remis. Poljaki so tolkli Holandcc 6 : 2 in si s tem zasigurali drugo mesto. Nemci namreč Avstrijcem menda lc niso mogli vzeti toliko točk, da bi še tudi Poljake prehiteli. Tako smo dobili končni rezultat. Zmagali so Madžari s HOV« točkami iz 160. Od vsega začetka že smo jih smatrali za naj-resnejše favorite. Njihovo moštvo je bilo sestavljeno iz samih priznanih mojstrov. Povrh so imeli s seboj še več spremljevalcev, ki so skrbeli, da je imelo moštvo vse potrebno na razpolago ter jim v odmorih tudi analizirali prekinjene partije. Bili so teoretično vzorno pripravljeni. Njihov ka-petan Maroczy, ki radi starosti seveda ne more več igrati mnogo partij, jim je kot stari odlični praktik z nasveti in navodili pred partijami tudi mnogo pomagal. Madžari so zmago na olimpiadi vsekakor zaslužili. — Poljska se je s 108 točkami plasirala na drugo mesto. Poljaki so imeli s seboj nekaj novih, neznanih igralcev, ki pa so se dobro obnesli. Vsekakor se je poljsko moštvo, sestavljeno po veliki večini iz Jtidov, zelo požrtvovalno borilo. Tretje mesto je za Nemce prav za prav neuspeh. Kot prireditelji olimpiade so računali seveda na prvo mesto. Njihova reprezentanca jc na državne stroške več mesecev skupno trenirala v kopališču Saarow pri Berlinu. Nešteto turnirjev je bilo prirejenih za vajo nemških mojstrov Pa vse ni nič pomagalo. Se celo tretje mesto bi bili mi brez dvoma bolj zaslužili nego Nemci. In bili bi ga tudi dobili, da smo igrali malo sigurneje — in da ni na pr. Let g. Melngailis, ki je imel predzadnji dan prekinjeno partijo z Nemcem, v enostavni končnici s figuro več po daljšem premišljevanju spregledal cele trdnjave in s tem še izgubil dobljene partije. V splošnem pa sino lahko tudi z doseženim četrtim mestom zadovoljni. Pustili smo mnogo močnih konkurentov za seboj, kljub temu, da se nismo za borbo niti najmanj pripravili. Saj smo šele teden dni pred odhodom izvedeli, da je naša udeležba zasi-gurana. Večina članov naše reprezentance tako sploh ni imela časa za trening. Vsekakor pa so naši šahisti v Monakovem pokazali, da imajo predpogoje tudi za najboljše rezultate v mednarodni konkurenci. Saj nas kljub vsem nesrečam loči od Madžarov samo 6 točk. Posamezni naši igralci so dosegli naslednje rezultate: Pire 12 točk iz 17, dr. Trifunovič 11 iz 17, Schreiber 10 iz 18, dr. Astaloš 9 iz 16, Konig 10»/« iz 18. Kostič 16 iz 19, Vukovič 7V« iz 13, Broder 11 iz 17, Tot 9'/» iz 15, Nedeljkovič 8 iz 10. Največ je torej tosegel Kostič, ki je na svoji deski kar kosil nasprotnike. Poleg Madžara Szabo-a. ki ima 16Vs točk iz 19, ima menda Kostič tudi sploh najboljši individualni rezultat olimpiade. Na prvi deski imam jaz drugi najboljši individualni rezultat. Prvi je mladi Keres, ki je dosegel kar 151/« točk iz 20! — Vodja naše ekipe g. Vukovič je bil moštvu dober in spreten kapetan ter se mu je v splošnem posrečilo držati disciplino pri igralcih. * Na peto mesto so s 104 točkami, torej samo pol točke za nami, prišli Čehoslovaki. Igrali so v finishu sijajno ter dosegli tudi izreden uspeh, če upoštevamo, da so v moštvu manjkali Flohr, Opočcnskv, dr. Trey-bal in dr. Skalička. — Ostale države so dosegle naslednje rezultate: 6. Letonska 96'/«, 7. Avstrija 95, 8. Švedska 94, 9 Danska 9IV«, 10. Estonska 90, 11. Litva 77'/«, 12. Finska 75, 13. Holandska 71V«, 14. Ru-munija 68, 15. Norveška 64Vs, 16. Brazilija 63, 17. Švica 61"s, 18. Italija 59, 19. Isiand 57'/s, 20. Francija 42V«, 21. Bolgarija 381/«. Vidimo, da so rezultati nekoliko drugačni kakor na dosedanjih olimpiadah. Razlog je v povečanju števila desk. Leti na pr. imajo tudi na nižjih deskah močne mlade igralce, med tem ko so Avstrijci in Švedi na zadnjih deskah popolnoma odpovedali. Zelo so od zadnje olimpiade napredovali Danci, Estonci in Norvežani. Bolgari so se za prvič držali dovolj dobro, prihodnjič bodo lahko dosegli še mnogo več. Vasja Prrc ZA SMEH IN KRATEK ČAS Učitelj vpraša malo Evieo, naj mu razloži, kaj je veter. Evica odgovori; >Veter je zrak. ki se mu nekam silno mudi.« >Draga gospa Bara. povejte mi, kako ste dobili vašo vitko linijo?« »Draga gospa Mara, vitke linije sploh ni mogoče dobiti, treba io je samo obdržati!« »Možiček, danes sem hiia pri zdravniku. Pokazala sem mu jezik in mi je zapisal krepilno sredstvo«. »Pa vendar ne za jezik, ženica?« Janko Kač; M O L O H Socialno zgodovinski roman da ni stopil takrat v gostilno mlad rdečelični gospod. »Kar ni, pa še bo!« je zajedljivo pristavil dacar in zvrnil bokal. Kdo ve, kam vse bi še utegnil privesti razgovor, »Guten Abend, Herr Šterbebete!« ga je sprejel zasmejali z njim. Prišlec — tvorniški nemški učitelj Jeraj — je obstal zbegan sredi sobe. Gospodar je pristopil k njemu, mu podal roko in sedel z njim k prazni mizi pri oknu. »Malo se ga je nalezel vaš kolega«, je gladil hudo besedo Sadnik. Priimek Šterbebete so vzdeli Jeraju zato, ker se je jezil nad učenci, ki so tako naglašali nemško besedo Sterbebette. Namesto, da bi govorili nemščine neuki ljudje, da uči Jeraj otroke nemščine, so dejali, da jih uči šterbebete. Videč, da je vzel Sadnik prišleca v svoje varstvo, je utihnil učitelj Vradač, ker se je bal, da bi se ne zameril županu. Pod mizo pa je dregnil dacarja Schweitzerja in mu trenil z očmi. Dacar je takoj razumel položaj in zamahnil z obema rokama: »Lepo pa ni od vas, gospod Jeraj, da vzgajate delavske otroke v nemškem duhu.« Jeraj je okrenil glavo in mu odgovoril preko rame: »V korist jim bo nemška beseda in ne v škodo.« »Janičarje vzgajate iz naših otrok!« je ušla jezna beseda Vradaču. »Boljši kruh si bodo lahko služili, ko bodo znali jezik svojega gospodarja«, je povsem mirno odvrnil Jeraj. »Njim bo hleb ostajal, ko bodo gledali, da se jim delavec pri plesnivi črni skorji ne bo prevzel«, je zrasel dacar Schvveitzer. »Baš iz janičarjev so zrasli Turkom najboljši age in paše.« »Pred svojim pragom pometite najprej«, se je zasmejal njegovim besedam učitelj Jeraj. »Čujmo, čujmo, kakšno modrost bo povedal!« je ves oživel Vradač, dacar pa je udaril po mizi, da so zaplesali bokali, ki so jih gostje hlastno lovili, da se niso prekucnili, in kriknil ves zaripel v obraz: »Kaj naj pometam, ti šomasterska učenost, to mi povej!« Sadnik je miril Jeraja, naj se ne briga za besede pijancev, toda Jeraju ni pustila njegova flosarska glava, da bi odjenjal. Okrenil se je proti dacarju: »Gospod Schvveitzer, svoje ime poglejte, pa boste videli, da samega sebe po nosu tolčete, ko meni očitate janičarstvo. Če sem jaz nemški janičar, ste vi slovenski!« Te Jerajeve besede so vzele vsem besednikom sapo, saj je bila tudi res prav zanimiva okolnost, da so mnogi in celo najbolj goreči prvoboritelji slovenstva izšli iz nemških ali laških rodbin, o čemer pričajo prav zgovorno njihovi tuji priimki. Pretkani tujci so prvi zavohali, da dado slovenske strune tisti napev, po katerem bo plesal narod v njihovo korist. Njihovi sinovi, vzrasli v tem preračunljivem hejslovenstvu, so bili pa že zagrizeni narodnjaki, ki jim je bilo nemško ime v napoto, če že ne naravnost v sramoto. Nerad je poslušal gospodar takšne prepire, zato je porabil osuplost prepirljivcev in potegnil iz žepa »Slovenske novice«. »Kaj takega pa še ne, kar danes pišejo novine«, je zmajal z glavo in pričel čitati na glas: »Roparjev zaklad. V Rakovniku pri Trebnjem na Dolenjskem sta podirala Jože Strniša in njegov sin Štefan staro žlaborasto bukev. Ko je zgrmela po tleh, se je vsulo iz nje za cel mernik raznih zlatih in srebrnih kelihov, monštranc in tudi zlatega denarja. Strniša je prinesel ta zaklad v Ljubljano in ponujal zlatnino naprodaj zlatarjem. Ko je policija za to zvedela, mu je vse vzela. Koliko bo dobil kmetič od zaklada, se še ne ve.« »Hudika, čudna zgodba!« se je začudil sosed šketa. »Pravijo, da je tudi pod lipo na Kolenčevem griču polna kad zlatnikov.« »Takšnih čenč vendar ne boš verjel, Šketa!« je malomarno zamahnil z roko dacar. »Zakaj čenče?« je oponesel šketa, »Sam sem cul rajnega Kodreta, Bog mu daj dobro, ki je pravil, kako so že imeli nekoč tisto kad, otvezeno na verigi, že napol zunaj. Prišel pa je iz vasi po poti mimo Grabner, pijan seveda. Ko je videl gručo ljudi, je stopil bliže in zaklical: ,Kaj, hudiča, vendar počenjate!' Tedajci pa so se s treskom prelomile žavre, potrgale so se verige, in je zgrmela kad z zlatniki spet v globino, kakor da jo je zemlja požrla.« »Bežite, bežite, šketa, saj ste moder mož!« je znova zakrilil z rokama dacar. »Takih otroških bajk vendar ne boste verjeli.« »Ali sem rekel, da je bilo to res?« se je motal Šketa. »Kodre je pač tako pravil. Pa pojdite iz njega za gabrov je norca brit!« »Mnogo se čuje o tem res od ljudi«, je menil učitelj Vradač, »tako da je nemara vendar kaj resnice na vsem. Vsi dobro vemo, da je dolina v teku časa hudo trpela in so ljudje skrivali denar.« »Prav govoriš, Vradač!« mu je pritrdil Sadnik. »Saj so tudi v mojem hrastju, kakor so mi pravili, tistega leta, ko so obesili razbojnika Plesnika. vse noči razkopavali ljudje od blizu in daleč, da bi našli njegov zaklad, o katerem je baje povedal, da ga je zakopal pod največje drevo v hrastju pri cesarski cesti.« »Tudi meni je pravil moj rajni oče o tem«, je pristavil sosed Šketa. »Toda našli niso niti železnega knofa.« Ta je vedel eno, oni drugo zgodbo o zakladih, da so se gostje tako ves večer pomenkovali o tem in pozabili na vse drugo, kar jih je še nekoliko poprej razburjalo. Taka je pač človeška narava, da sanja o nemogočih ali vsaj malo verjetnih rečeh, medtem ko teče mimo trdo življenje ... Kdo neki bi potem zameril Marjetkinemu Julčku — nezakonskega otroka kliče ne le postava, temveč tudi narod po materi —, če je posedal dolge ure pred domačo zidanico in sanjaril pri pogledu na dolino, zastrto od dima, ki se je vil iz tvorniškega dimnika. Kadarkoli je Marjetka le utegnila, je sedla k sinu in mu pravila čudovite zgodbe, ki se drže vsakega vrha hribovja, ki oklepa, kakor školjka biser, najlepšo dolino naše slovenske zemlje — Savinjsko dolino. Z desnico je pokazala mati na hrib pred Homom: »Tam zadaj vidiš Kanclerjev vrh, kjer je stal — dolgo je od takrat — mogočen grad. Na Popelčevem hribu pa njemu enak. Od enega do drugega gradu je bil držal na mogočnih verigah most, pokrit s kožami. Po njem so se sprehajale grajske gospodične, še zdaj se vidijo v skalo vsekani mogočni stebri, okoli katerih so bile pripete verige ... « »Kako lepo mora biti v tvornici«, je predel sin svoje misli in pogosto prekinjal mater pri njenem pripovedovanju z vprašanji o tvornici. »Pusti to, Julček!« mu je vedno kratko odgovorila mati. »Tvornica ni lepa!« Že prirojeno otrokovo nagnjenje je takšno skrivnostno zapostavljanje v resnici še bolj pojačevalo, tako da je Julčka čedalje bolj vlekla tvornica s svojim živim utripom k sebi. Ko je hodil v šolo, je stal po dolge ure naslonjen na tvorniško ograjo, radovedno motreč vrvež v tem umetnem mravlflKu. Smeh in stare šege v Kašlju veselih spominov ob današnjem žegnanju brez žegna I V Kašelj na zajca! — Tako so dejali nekdaj Ljubljančani na današnjo nedeljo, ki je za Sp. in Z g. Kašelj in Zalog — žegnanj-ska. Obrtniki, v prvi vrsti pa mesarji in usnjarji. so zabičali svojim hlapcem, naj lepo pripravijo kočije, koleslje in zapravljivčke, da se bodo popoldne potegnili v Kašelj obiskat svoje odjemalce, trgovske prijatelje in dobavitelje. Ko brz.ne prometa še ni merila ... ■ ' gorišču domači zajci. Ko je bil ogenj ukročen in se je Pecon že odpravljal domov, je v temi zagrabil zajca za ušesa in ga stisnil pod' kamižolo. Pazljivo oko nekega slap-ljanskega fanta pa je to tatvino opazilo in zajčja tatvina je bila razbobnana daleč naokrog. S svojo ugrabitvijo zajca je dal Pecon Slapljanom povod za sramotenje Kaš-Ijanov, Slapljani so jih od takrat, ob vsaki konjska sila, temveč konjski tek. so imeli Ljubljančani v evidenci poleg sejmov bližnje okolice tudi vsa žegnanja. Ta so veljala za najboljšo priložnost obnove in utrditve poslovnih zvez. Ob dobri jedi in pijači se prijetno razvežejo jeziki in ob zatrjevanju prijateljstva in zvestobe tudi kupčijski posli lx>!j držijo, kakor če bi bili sklenjeni v poslovnih prostorih. Sijajne so bile vožnje na žegnanje in to v pravem pomenu besede Hlapci so konjiče na lahno politirali s fino plastjo maže ter s krtačo spretno utisnili lise v gladko konjsko dlako, da se je lepo svetlikala. Konjičem so repe zavezali, zadrgnili v kratke šope, kopita pa so namazali s koloma so m. Gospodarji so ponosno sedli v koleslje in v skrajni desni kot za-pravljivčkovih sedežev klobuke so drzno potisnili na desno, globoko doli na čelo in zadovoljni so bili, ko jih je vse gledalo, kako so zdrdrali v Kašelj na žegnanjsko slavo. Čeprav je bila kašeljska cerkev le podružnica župnije pri D. M. v Polju, je bilo žegnanje nadvse slovesno, zakaj Polje je štelo nekdaj samo nekaj hiš, Kašelj pa je bil v prejšnjem stoletju ena največjih vasi poljske župnije. Kašelj je užival tudi drugače velik ugled, tako na pr. so njegovi mesarji sekali tudi v Ljubljani, zadnji je bil mesar Foltan, posebno močno pa je bila razvita v Kašlju usnjarska obrt.. Usnjar-rji so svoje izdelke prodajali v Ljubljani. To obrt je industrija popolnoma uničila, tako tudi zadnjo kašeljsko Sandrovo usnjamo. Trgovske zveze z Ljubljano so ibile za takratne razmere znatne in zato so tudi Ljubljančani v velikem1 številu pose-ca'i kašeljsko žegnanje. Nenadomestljivi zajec Na zajca so šli nekdaj na kašeljsko žegnanje in gredo še danes. To je ostalo in postalo prislovično. Mnogi mislijo pri tem na divjega zajca, celo današnji Kašljani mislijo tako, a se hudo motijo. Bilo. kakor bilo — povemo pa jim le, kako je s tem zajcem. Ko je bil stari Pecon še mlad fant, je neko noč v Slapah gorelo. Z drugimi fanti je tekel gasit. Ko je pridno pomagal rušiti goreče tramovje, jc videl, da tekajo po po- Gad vseka ščeneta priliki dolžili, da bodo ob svojem žegnanju goste gostili z ukradenim zajcem. Uvedlo l se je z,a žegnanje geslo: Pojdimo na slap-ljanskega zajca, pri tem je pa tudi ostalo. Kašljani so se na vso moč trudili, da bi zajca zamenjali s kakršnokoli, makar še s tako grdo m hudo živaljo. Celo z gadom so poizkusili. Pečar, stari jager, ki ima svojo posest na meji Kašlja in Javorja praznuje zaradi tega dvojno žegnanje, je šel nekoč baš na žeg-nanjsko nedeljo s svojim lovskim psičkom v gozd. Psiček je marljivo tiščal glavo v vsako luknjo in z vso silo vlekel skozi nos za pse tako čudovite vonje ter jih zopet izpuhaval v luknjo. Ob nekem štoru pa se je velik gad ko blisk vzpel v bojevito pokončno stojo in usekal ščeneta za vrat. Psiček je zacvilil in tekel proti domu. Pečar je bil v skrbeh za svojega zvestega lovskega tovariša in tekel je za njim, da bi zvesti psiček, če že mora poginiti, končal vsaj v njegovem naročju ob božanju in tolažilnih besedah. Psička pa ni mogel najti, čeprav je pretaknil vse kote v hiši in po dvorišču. Šele drugo jutro je pastir našel psička v koritu za napajanje živine — do vratu v vodi in — živega. Gospodar ga je potegnil iz vode, položil na sonce in mu dal piti mleka. Popoldne je psiček že zadovoljno bevskal po dvorišču. Prigoda, ki je dokazala, da psi bolj kakor ljudje poznajo leke zoper najhujši kačji strup, je bila sicer senzacija za ves okoliš, čudovita zgodba o psičku in gadu pa le ni mogla izpodriniti nevšečnega zajca ob kašeljski žegnanjski nedelji. Žegnanjske tradicije Čeprav se Kašljani, kakor vidimo, niso mogli otresti nesrečnega slapljanskega zajca, so vendar storili vse, da je bilo žegnanje vsako leto najbolj slovesno. Od blizu in daleč so privabili ljudi v svojo vas. Mož-narji so treskali vso noč od sobote na nedeljo in še čez dan je večkrat počilo. Po 30 krajcarjev je moral dati vsak fant za smodnik, ki so ga kupovali kar pod roko v tovarni smodnika pod hribom v Sostrem. Danes že nihče več ne ve, da je tam stala nekdaj smodnišnica — pulferca. Ko je drugič zletela v zrak, je niso več obnovili. Za naše pojme ta eksplozija ni bila bogvekaj, saj so zleteli v zrak komaj kaka planka. klobuk in fajfca in še vse to samo nekaj metro-v visoko, za stare Kašljane pa je bil to vendarle strašen dogodek. Pastirji — mnogo jih je bilo v Kašlju, saj je vsaka hiša »pasla« — so imeli na žegnanjsko nedeljo svoj veliki dan. Njihova »licenca« popolno prostosti se jc priče-v sobo-to zvečer ob 6. ter je trajala do ponedeljka zjutraj ob 5. Dvojače, ki so si jih skozi vse leto od beliča do beliča prihranili za žegnanjske dneve, so jim odpirale gostilne in plesišča. Obrali so Gosarjevo, — pozneje Foltanovo — gostilno. Toninovo in gostilno Krivčevega Jožeta. Teh gostiln danes ni več. Marsikateri pastir je svoje dvojače zapravil že v soboto ponoči in to v nedeljo bridko obžaloval. Plesišč na žegnanjsko nedeljo pa se je oklenilo vse polno dekliških teženj in želja. Zadnje dneve pred žegnanjsko nedeljo, delo nikakor ni hotelo od rok. Matere pa so počasno delo svojih hčera prezrle v svojem priznanju, da je bilo tudi za nje najlepše takrat, ko so se pripravljale na žegnanjske dneve. Bile pa- so matere tudi močno zaposlene, ko so klale, mesile in cvrle, da bo vsak. ki bo prišel v hišo, sit vsega, najboljšega in da. bo še domov nesel »bob«. Tako je bilo in tako mora biti. Očetje so v žegnanjskem tednu slekli svoje desetletja stare in oguljene jerliovce, jih natlačili s slamo, sveže pobarvali ter obesili sušit na drevesa na dvorišču. Na vsakem dvorišču je bilo videti nagačene jerliovce, gugajoče se na vrvicah. Usnjarski pomočniki Domenčkove. San-drove, Gasarjeve in Kosove usnjarije so morali temeljito očistiti dvorišča, da ne bi preveč smrdelo po vasi. Fantje so postavljali po vasi in okoli cerkve mlaje, zvečer pa osnažili tolarje in druge priveske na težkih verižicah, slinili brke in jih vihali v smele konice, da so bile kakor trneki. Oni fantje, ki so odslužili vojake, so prinesli v vas novotarijo — neko obvezo za brke. ki so jo nosili, zataknjeno za ušesa, ves dan. Skrbno so uravnavali tudi preče, prilepili lase globoko doli na čelo, konce la« pa čudovito spretno zavili v poševni ravni rob v smeri levih senc. Na vso moč so pazili. da jih ne bi tuji fantje, ki pridejo v goste »posekali« po zunanjosti. Kašeljske-ga fanta si ob žegnanju že od daleč spoznal. Fantje pa so imeli še druge skrbi. Imeli so tudi važna posvetovanja, kako bi bilo treba to ali ono preveč ošabno va-ško dekle kaznovati s tem, da ne bo nihče plesal z njimi. Ko je bil Jamškov Janez hudo sprt s svojo zalo Johanco, so fantje odobrili predlog bojkota. Ko so zadevo temeljito pretuhtali, so si segli v roke, le Tine, ki je bil na tihem zaljubljen v Johanco, a je obljubi! svojo vzajemnost, ni dal roke, ker se mu je nekam silno mudilo--- V nedeljo po nauku je bilo plesišče pri Gasarju polno fantov in deklet. Johanca se je čudila, ker ni nihče prišel po njo in celo Janeza ni bilo. Spoznala je, da so fantje domenjeni in baš. ko je hotela jezna oditi, se je Tine priril skozi gnečo do nje. — »Johanca, ali greva eno polko«, jo je poprosil, Johanca ga je sicer malo grdo pogledala. a vendar privolila: »Grem, toda šolo. ali pa nič!« Tine je tej zahtevi kaj rad ustregel, vrgel godcu dvojačo, da je na ves glas zapovedal: »solo-alajn« ter pognal svojo harmoniko v hitro polko. Tine je vzel liter vina z mizo in dobro poškropil prašno plesišče, preden sta se s Johanco zavrtela, zaplesala sta hitro polko na levo, ter se sukala, da je bilo kaj. Mladenkino nabrano krilo je otepalo po začudenih gledalcih in tudi po njenem Janezu. Po plesu je Tine na točil kozarec vina ter ga po starem obi- Fant izpod poljskega zvona z murčkom in zlbmar-frizuro. Lasje imajo obliko sedmi ce čaju ponudil plesalki. Johanca je dvignila kozarec, ni pa ga izpila, marveč ga moško zlila na pod in še bolj moško odhitela domov. Tudi Tine se je osramočen izmuznil pri vratih in izginil. Zobobol nastopi časih res nenadoma in tako je tudi Jamškovega Janeza začel neznansko boleti zob. »Ne morem več, pa ne morem«, je zatrjeval in izgjnil. Ni pa šel domov, marveč je stekel na Foltanovo dvorišče ter splezal po slivi do okna svoje Johance. Pobotala sta se in tudi dogovorita, kdaj se bosta vzela — — — Na žegnanjsko nedeljo, ki je glavni dan proslave, je bil v Kašlju pravi dren. Za-pravljivčki, koleslji in kočije so ves dan ropotale, harmonike so pele in plesalo se je v vseh gostilnah. Fantje so z nogami udarjali na pod plesišča s tako silo, da so se udarci slišali po vsej vasi. Cesto je udarec ob tla ugasnil svetiljko. Od cerkve, ki stoji daleč zunaj vasi. pa se je slišalo drobno potrkavanje in pokanje možnarjev. Šele pozno se je vas nekoliko umirila. V ponedeljek pa se je pričelo praznovanje »Polka na levo solo-alajn« žegnanja znova le za domačine in one. ki so bili povabljeni, ali pa so se sami povabili na »obiranje kosti.« Seveda se je to prijetno delo opravljalo še vedno ob igranju harmonik in tudi plesišča niso bila prazna. Le pastirjev ni bilo več, ker niso imeli več dvojač in ker jim je »licenca« potekla. Pri dobrem starem naj ostane Pri dobrem starem naj ostane, so rekli po vojni in jeli obnavljati stare lepe običaje. Nekaj let se slovesnega žegnanja v velikem številu udeležujejo tudi Ljubljančani, ki so spoznali lepote Kašlja. njegovih voda I in senožeti. Nekajkrat so že priredili originalen uvod v veseli del žegnanja. V Zalogu so se izkrcali iz popoldanskega vlaka, se uvrstili v sprevod, kateremu je na čelu korakal znani nekdanji ljubljanski postre-šček Neuner s cepcem kot žezlom v roki. Za njim godba, za njo nosilec s slamo na- I gačenega kašeljskega zajca, za njim pa pestra vesela družba Ljubljančanov. Pri Ozimovcu so zajca okrasili s krofi, potem pa se je sprevod veselo pomikal v Kašelj na prostrani vrt Gradove gostilne, kjer so goste z velikim veseljem sprejeli domačini. Ljubljančani so nagačenega zajca po dolgih razpravah slovesno izročili kašeljskim fantom, ki so ga takoj pritrdili na visoko, čez cesto napeto žico. Znan ljubljanski lovec. ki je že ves dan »lovil« na G rad o vem gostilniškem dvorišču in si ga že dokaj nalovil pod klobuk, je na vsak način hotel kupiti zajca. Ves popoldan je zanj glihal s fanti, ki so mu proti 'večeru zajca prodali za 10 litrov vina. Ko so pili plačano vino, so zajca sneli in ga lovcu položili pod mizo. Neki hudomušnež pa ga je izmaknil in fantje so ga spet pritrdili na žico. Lovec je bil hud. ker mu zajca nihče ni hotel sneti z visoke žice. Ves jezen je odšel. Naj bo hvaležen, ker mu ga ni nihče snel. zakaj slabo bi bilo. če bi bil v svojo lovsko nesrečo prinesel svoji ženi s slamo nagačenega zajca. Ko bo to bral. bo Kašljanom hudomušnost gotovo odpustil in tudi danes bo prišel v Kašelj. Kašljani čislajo ljubljanske Zvona še. ki jim tolikokrat prepevajo lepe pesmi. Zvo-naši so postavili vidna znamenja svojih dobrih odnošajev do Kašlja in Kašljanov. Lojze Pip. drugi bas in upokojeni član opernega zbora, »kašlja« vse poletje. Zgradil si je skoraj na robu. v Ljubljanico se-lajočega pololoka svoj poletni tuskulum. Zgledu je sledil tudi upokojeni Rak iz mestne hranilnice. Vodovodni mojster, dobričina Vovko kar ni mogel živeti brez svojih prijateljev, pa si je še on zgradil svojo vilo v kašeljski džungli, da je nastala lična kolonija lepih hišic. Ako pogledaš s kašeljske-ga mosta na kolonijo, vso obrastlo z zelenjem. se ti zdi, da imaš pred seboj pravo tropsko džunglo. Kolonisti so se povsem uživeli v vaške razmere in običaje in je na- Ljubljana, 5. septembra, čaščenje dreves je bilo med davnimi poganskimi narodi v Evropi silno močno razširjeno. Temu dejstvu pa pa se ne smemo prav nič čuditi, zlasti če si predstavimo zemeljsko sliko stare Evrope: vsepovsod mračni pragozdovi, ki so bile med njimi le ponekod majhne, svetle jase kot otoki sredi zelenega morja. Pri Germanih in Slovanih so bila najstarejša svetišča prirodni gozdovi, ker je starodavni poganski človek gledal v drevesu bitje, ki ima dušo, in je zaradi tega seveda primerno z njim ravnal. Razumljivo je, da se je v poznejših časih prvotna vera o božanstvu drevesa razvila v različne drugačne oblike. Poganski človek je kaj kmalu prenehal verjeti v drevo kot vjdno telo njegovega duha ali demona. Najstarejši strah pred božanstvom drevesa so počasi začele razgiba vati različne mitične slutnje. Vsako drevo ni imelo v sebi več lastnega duha, temveč so postala le še nekatera bivališče demona, ki je s tem dobil neko moč ali oblast nad ostalimi drevesi in se je počasi preobrazil v gozdnega boga. Kakor hitro so pogani ločili drevesni duh od drevesa, se je pričel njegov lik izpreminjati v podobo moža, ker pač primitivni razum vedno stremi za tem, da vsa abstraktna, duhovna bitja preobleče v konkretne, človeške oblike. Tako so v klasični umetnosti vsa drevesna božanstva predstavljena v človeški podobi, njihovo gozdno oblast in domovanje pa je označevala le majhna zelena vejica. Se sodobna Evropa, ki je tekom stoletij zatrla mnogo spominov na najstarejše svoje čase, hrani vse po^o spominov na drevesna češčenja. Tak dragocen spomin so med Slovenci ohranili le še Belokra-jinci s svojim zelenim Jurijem. Belokrajinskj zeleni Jurij s svojim pastirskim spremstvom in svojo pesmijo, pomladansko koledo, predstavlja prav za prav drevesnega duha ali demona ki je zapustil svoje drevesno prebivališče Mitično naziranje o drevesnem duhu v človeški podobi se ni pri BeJokrajincih razvilo v lik vsemogočnega gozdnega duha marveč se je sredi razvoja prevesilo v konkretnost, kar pomeni: človek sam se je spričo preobilja svojih čarodejnih stremljenj in teženj predstavil svetu kot drevesni duh s tem. da se je primerno oki-tij z drevesnim zelenjem. Kar more pričarati bajni drevesni duh, more' prav tako storiti tudi zeleni mož. Vse dozdevne ča-rodejne sile drevesa in njegovega nevidnega božanstva so bile na ta način pre-nešene na zelenega moža, ki se je navadno pojavljal ob začetku pomladi in je s svojim slavnostnim pohodom po vasi, po poljih. travnikih in ob vodah čarodejno pripravljal kar najbolj rodovitno tlo. Tak resnični drevesni duh iz pomladnih obredov, posvečenih prošnjam za rodovitnost zemljišč, je zeleni Jurij, ki ga Bela Krajina hrani še danes v dveh oblikah, v starejši in mlajši. Starejše ravno, da se tudi vneto udeležujejo žegnanja. Zadnja leta so prevzeli skrb za streljanje z možnarji in topičem, ki so ga nabavili v to »vrho. Po streljanju so potem vsi kolonisti odšli k žegnanjski maši v kašeljsko cerkev. Današnje žegnanje l»o po pripravah sodeč zvesto starim tradicijam in staremu žegnanjskemu sijaju. Gazda Grad. ki pravi, da delati ne more več. pleše pa še prav lahko. — je naročii izvrstno poljsko godbo na pihala, ki bo ves dan igrala na razsežnem dvorišču in na vrtu Gradove gostilne. < Klčepil bo velike sode, ki skrivajo v sebi najboljša vina, že pri nakupu določena za žegnanjsko nedeljo. Po stari navadi se bo iz ">0 kg bele pšenične moke napekio krofov, da jih bo vsak deležen. Vse se je pripravilo na prislno. lepo žegnanjsko veselje, zaradi katerega bo mnogo izletnikov usmerilo stojo pot v Ka-šelj. Pri svojih vnetih pripravah pa so imeli Kašljani samo nepriliko s cerkveno oblastjo. Ta jih je namreč postavila pred odločitev: ali godbo, ali mašo. Pa so Kašljani nekaj časa tuhtali, kako naj bi se odločili, naposled pa. je menila večina, naj Kašljani, ko se že niso mogli rešiti hudih časov, obdržijo vsaj tisto nedolžno veselje, ki jim ga nudi tradicija žegnanjske nedelje. Tako so se odločili za godbo. V Polje bodo seveda šli k ma/. kamor morajo pač hoditi vse leto. Pn/niišijujejo pa vendarle, s čim so se zamerili cerkveni gospodi in zakaj so uvrščeni — takorekoč v vernike drugega razreda, ko vendar v Polju in drugod godbe neovirano okrog cerkve vabijo ljudi v gostilne in na plesišča. Pa nič zato. danes je le kašeljska nedelja po stari dobri volji in prisrčnosti, ki nikomur na zemlji in na nebu ne more biti nevšečna. Čul in napisal Lojze Novak, narisal Llaksim Gaspari. upodobljenje zelenega Jurija je nedvomno tisto, ki v njej zeleni Jurij nastopa hkra-tu z drevesom. Tu sta še prav določno vidna drevesni duh v antropomorfni podobi ter njegovo drevesno bivališče. Druga., po okoliščinah sedeč, novejša cbljka, pa kaže zelenega Jurija v sprevodu, toda že brez drevesa. Kako vodijo Belokrajimci zelenega Jurija in kakšno je njegovo spremstvo- kako se g'asi njegova pomladna pesem in kako so ob njem plesali naši davni predniki, boste poleg različnih belokrajinskih narodnih plesov in iger videli v nedeljo 13. septembra na letnem teiovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju, kjer se nam bodo Belokrajinci predstavili v vsem sijaju svojih prelepih, še zmerom čisto nepokvarjenih narodnih običajih. Nova šola v Bohu Dob. o. septembra. V nedeljo na kraljev rojstni dan bo v okrašenem Dobu ob 15. pomembno šolsko slavje. Blagoslovili in otvorili bodo novo moderno šolsko poslopje. Nova šola je bila prepotrebna, zakaj dosedanje šolsko poslopje je bilo staro majhno in nehigienič-no. Šola v Dobu obstoja že od leta 1787. V začetku je cerkovnik poučeval po raz-nih vaških hišah, leta 1823 pa so zgradili šolo z eno učilnico in stanovanje za začasnega učitelja. Takratni šolski okoliš je obsegal še Krtino, vasi okrog Sv. Trojice in Prevala- Leta 1884 je bila šola razširjena v dvo, a šele v svobodni Jugoslaviji v trirazrednico. V tem razdobju so se od dobskega šolskega okoliša odcepile Sv. Trojica. Krtina in Prevala. Leta 1892 je bila zgrajena nova šola pri Sv. Trojici, leta 1008 pa na Krtini. Po zlomu Avstrije so se pričela že obstojema industrijska podjetja v okolici Dolm naglo širiti in je število šoloobveznih otrok zaradi naseljevanja delavskih družin tako naraščalo, da se je morala šola leta 1924 razširiti v štirirazrednico ter kmalu nato ot.voriti še dve vzporednici, kateri sta se v šolskem letu 1933-31 pretvorili v samostojna- razreda, tako da je dobska šola postala šestrazrednica. Vso to dolgo dobo je služilo za pouk staro šolsko poslopje z dvema učilnicama, od katerih je bila ena predelana iz stanovanja šolskega upravitelja. Da je bilo možno razširiti šolo je krajevni šolski odbor adaptiral neko mizarsko delavnico za učilnico. Menjaje so Imeli po tri razredi dopoldanski in popoldanski pouk. Za gradbo novega šolskega poslopja je krajni šolski od1>or že pred 10 leti začel zbirati gradbeni fond. S tem fondom in s prispevki od banovine in države so pričeli lani graditi veliko moderno šolsko poslopje na krasnem prostoru ob občinski cesti Dob-Vir. Načrt za zgradbo je napravil g. inž. arh. Emil Navinšek. šolo pa je zgradilo stavbno podjetje g. Seršena iz Domžal. Vsa obrtniška dela so izvršili res mojstrsko le domači in okoliški obrtniki. Šolsko poslopje, ki je v okras vsej okolici je enonadstropno. Po velikosti in notranji ureditvi odgovarja popolnoma vsem potrebam in zahtevam. V poslopju so v zgornjem pritličju in prvem nadstiopju po tri veiike svetle učilnice ki po en prostoren hodnik z velikimi okni. Hodnik v I. nadstropju se bo uporabljal tudi za telovadnico in razne šolske prireditve. V prvem -nadstropju sta tudi kabinet in pisarna šolskega upravitelja. Okrog poslopja urejujejo vzoren vrt in telovadišče. Vsa čast šolskemu odboru., g. županu De-teli, g. šolskemu upravitelju Maierju. kakor tudi vsemu prebivalstvu bivših občin Dob, Vir in Brezovica, ki so mogli v gospodarsko tako hudih časih zgraditi novo, lepo šolo. Belokrajinskega zelenega Jurija bomo vidett 13. t. m. na sokolskem teiovadišču Sasija avtomobila na pogon s svetilnim plinom, ki je shranjen v podolgovatih jeklenih bombah pod visokim pritiskom. Nekaj docela no\ega je na velesejmu velik živalski vrt na prostem, kjer občudujemo vse živali naših gozdov in voda, od medveda do najmanjših ptic. Na desni vidimo srno z mladičem, na levi pa dragocene srebrne čaplje iz Prekmurja lfozi brez bencina Kariera petroleja, ki nima primere v zgodovini - Avto in letalo sta samo ..bencinska rezervoarja" - Oglje nas bo rešilo Fanhardova luksuzna limuzina na pogon z ogljem. Plinski generator je montiran v nastavku na zadnjem delu voza V naši državi si z motorizaeijo prometa nismo dosti belili glave. Država je gledala na avto kot luksuz, ki neugodno pritiska na našo trgovinsko bilanco in pa kot na uničevalca naših cest. Z obeh vidikov je bil nezaželjen gost.ki smo mu gibanje med na.mi temeljito zagrenili s pošteno porcijo davščin in taks. Efekt tega postopanja ni izostal. Jugoslavija je danes po absolutnem in relativnem številu motornih vozil med zadnjimi na svetu. Šele zadnji čas so na merodajnih mestih jzprevideli. da je bila ta taktika zgrešena. Motorizacija cestnega prometa ni luksuz ampak — zlasti v interesu narodne obrambe — nujna potreba. Zdaj l»omo skušali dohiteti, kar smo zamudili. Menda se je že razpravljalo o tem. da bi bila motoma vozila pri nabavi oproščena visokih državnih dajatev. Sproženo pa je bilo tudi že vprašanje, kako bi se ubranili naraščajočega uvoza bencina ki bi nujno moral slediti napredujoči motorizaciji. Naša proizvodnja petroleja (ca. fiOOO ton letno) je tako majhna, da bomo v pogledu pogonskih sredstev popolnoma odvisni od inozemstva, ako se nam ne posreči doma najti primarnega nadomestila. To nadomestilo pi nam lahko nudi — ako izvzamemo izdelovanje ■umetnega bencina iz premoga, ki hi zahtevalo otroj. razen tega pa nafta kot kurivo t spe šn o izpodriva premog in drva iz p»■ T-i in izpod kotlov industrijskih obratov. Prod 7f) leti petrolej še ni pomenil ničesar. danes (»omeni vse. Izračunali so. da se je 1860. produciralo na svetu šele 300.000 kg petroleja, zadnja leta pa ga načrpajo povprečno po ."»00 milijonov ton. torej skoraj dvamiljonkrat več. Kariera petroleja je brez primere v zgodovini. Povsod, kjer sta odpovedala premog in elektrika, je vskočil petrolej, da izpelje stvar do kraja. Z vsakim novim petrolejskim gorilcem se Evropa bolj in bolj pogreza, v odvisnost od Amerike. Perzije, Kavkaza in drugih blagoslovljenih dežel, kjer petrolej izdatneje izvira, kakor v Evropi. Ta petrolejska suž-nost, v katero smo počasi zagaziii, je posledica povsem pri rod nega razvoja. Petrolej je namreč, če že ne najboljše, pa vsaj »ajelegantnojše gorivo. Dostikrat cenejše od drugih, v mnogih primerih — vzemimo samo letalstvo — pa tudi edino, ki vohče pri-ihaja v poštev. Toda, kakor je videti «pe-trolizacija« vseh modernih naprav prirod-na, tako utegne postati usodna v današnjih nemirnih časih. Neki Francoz je napravil prav posrečeno primero, ko je dejal, »da nista avto in Malo nič drugega kot poln bencinski rezervoar. Čim se rezervoar izprazni. je tudi njunega veličanstva konec«. In za Evropo je samo vprašanje, kako dolgo bodo njeni rezervoarji lahko polni. Naj pride do blokade, na glavnih morskih in kopninskih dovozih, pa se mora v nekaj mesecih ustaviti poslednji avto in se spustiti na tla poslednji aeroplan. Z gorivom, ki ga. Evropa pridobiva doma. ne more vzdrževati niti enega odstotka svojih avtomobilov in letal. To usodno spoznanje že dolga leta vznemirja vse cvro(»ske države. Povsod si intenzivno prizadevajo, kako zlomiti jekleni obroč tuje zavisnosti in se postaviti na lastne noge. Večina evropskih držav je že prišla do prepričanja, da se r>o treba v pogledu prepotrebnih pogonskih sredstev odvrniti od načela največjih gospodarskih ugodnosti in se pod red iti interesom višjega reda. v prvi vrsti interesom nacionalne varnosti. Poglejmo, kaj se je v tem pogledu doslej že storilo. Intenzivnejše izkoriščanje domačih petrolejskih polj ni rodilo zaželjenega uspeha in danes je popolnima jasno, da pridelek prirodnega petroleja v Evropi nikoli ne bo mogel biti dosti večji, kakor je zdaj. Kot prvo enakovredno nadomestilo za petrolej pridejo v poštev umetno sestavljena pogonska olja. zlasti sintetični bencin. Pred leti se je o umetnem bencinu zelo mnogo govorilo, ali sledeča leta praktičnega izdelovanja so pokazala, da je umetni bencin še zelo drago gorivo, ki s prirod-nim ne more konkurirati brez velikih državnih subvencij. Proizvodnja sintetičnega bencina je zaostala daleč za tisto količino, ki so jo celo manj optimistični preroki napovedovali. Najnovejša statistika namreč kaže. da se na vsem svetu prodm ira šele 7(i(>.0(0 ion umetnega bencina, torej komaj poldrugo tisočinko svetovne potrošnje. In še od tega odpade levji delež 400 do ">00 ton na Nemčijo, ki vzdržuje produkcijo s težkimi finančnimi žrtvami. Vsa ostala Evropa p rod uc i ra komaj 100.000 ton umetnega bencina. Precej so že poskušali nadomestiti bencinski motor s parnim strojem. N* posameznih primerih so dosegli prav lepe uspehe, zlasti pri težkih tovornih avtomobilih Toda parni stroj ima pač neprijetno lastnost, da se mora najprvo izkuriti in da zmerom preteče precej časa. (»reden voz lahko spelje. Kazen tega potrebuje pimi stroj vodo in v nadlego sta mu pepel in žlindra. Za letala pa p-irni stroj v današnjih oblikah vohče ne pride v poštev. Najelegantnejša rešitev hi bila nadomestiti bencin z elektriko. Tej rešitvi pa so zaenkrat na poti še težke in občutljive akumulatorske baterije, ki lahko shranijo le omejeno množino električne energije tako. da ostane akcijski radij elektroruobila omejen praktično na največ ."»0 km. Kot zadnje nadomestilo za bencin prihajajo v poštev le še gorljivi plini in v resnici si od njih tudi največ obetamo. V tej smeri so najprvo poskušali s navadnim svetilnim plinom, ki ga vzame* avtomobil s seboj močno komprimiranega v bateriji jeklenih bomb. Kake večje izpremembe na motorju pri tem pogonu niso potrebne.. Samo razplinjač se zamenja s posebnim mešalcem, ki meša plin z zrakom, vse drugo ostane neiz.premenjeno. Slaba stran tega sistema pa je spet omejen akcijski radij, ker lahko vzame avto s seboj samo omejen« količino plina. Edino učinkovito rešitev si obetajo konstruktorji od gen o ra t o rs koga plina. Tu si avto sam sproti producira plin. ki ga |»o-trebuje za pogon in sicer iz lesa ali še bolje iz lesnega oglja. Avtomobili na pogon z ogljem ali šumskim. gozdnim plinom, kakor se to gorivo moderno imenuje, n'so včerajšnja novost. Tudi po naših ulicah smo jih že videli pred leti z nekakšnim kotlom ob vozače v »-m sedežu in z zapeljivim napisom »vozi brez bencina«. Tisti kotel je plinski generator. A' njem nastaja pri zgorevanju lesnega oglja (»b nezadostni množini zraka plin. katerega glavno sestavino tvori ogljikov monoksid. Ta plin je z zrakom pomešan prav tako eksploziven, kakor mešanica bencina in zraka in zaradi tega tudi na enak način pri zgorevanju v motorju opravlja mehanično delo. Prva vozila na šumski plin se niso posebno obnesla zaradi pomanjkljivosti plinskih generatorjev. Plin je namreč prihajal v motor premalo očiščen in posledica so bile vsakovrstne motnje med vožnjo. Danes so tiste otroške bolezni že preboljene in je obratovanje s šumskim plinom prav tako zanesljivo, kakor obratovanje z bencinom. Znatnejše spremembe na motorju niso potrebne, ker med pogonom na bencin in med pogonom na plin. kakor že rečeno .ni bistvene razlike. V prvem primeru »e tvori p)in v razplinjaču. kjer zračni tok bencin razprši, da se spremeni v hlape, v drugem primeru pa se tvori (»lin v posebnem generatorju in se pred vstopom v motor pomeša s tisto količino zraka, ki je potrebna za popolno izgotenje. Razplinjač torej odpade. Da bi obratovanje s šumskim plinom kakorkoli zmanjšalo življenjsko dobo stroja. se doslej še v nobenem primeru ni pokazalo. ako so bili plinski generatorji opremljeni z dovolj učinkovitimi hladila, čistilci in filtri. Tehnično je torej obratovanje s šumskiiD plinom rešen problem. Ostane še vprašanje ekonomije, ki nam ga ob jasni naslednji račun iz prakse: lz 100 kg bukovega losa so na kuha 2"> do 34 kg oglja kurilno vrednosti ca 7000 kalorij, kar odgovarja (nizko vzeto) 20 1 bencina. Toliko oglja pa porabi poln itoriski tovorni voz na 100 km. V naših razmerah bi lahko produeirali lesno oglje — v racionalno, industrijsko izvedeni destilaciji seveda — jx> 3"» para za kg. Izdatek 4 tonskega voza z:i kurivo na 1"0 km bi bil torej od 8.7.r> do 11.90 Din. Dobro blago sc samo hvali. Tako pravi star pregovor. Podobno je tudi z našim velesejmom. Letošnja prireditev zares ne potrebuje nobčne reklame. Vsak, kdor si jo ogleda je v resnici presenečen, saj mu razstava nudi toliko pestrih in dragocenih zanimivosti, kakor jih jc nudila redko katera od vseh dosedanjih prireditev. Zlasti razstava »Za naš les« bi zaslužila, da bi sc trajno ohranila, kot vzor zanimive strokovne razstave, ki jc namenjena najširši publiki in obsega zares vse panoge človeškega udejstvovanja, ki so v zvezi z lesom in gozdom. Pohvalna priznanja glede letošnjega velesejma gredo od ust do ust in je prav zaradi tega razumljivo, da je pritok posetni-kov vsak dan večji. Včerajšnji dopoldanski dež je bil kar dobrodošel, ker jc ohladil ozračje, tako da v paviljonih ni več take zadušne vročine, kakor zadnje dni ob popoldanskih urah. ko so bili zlasti paviljoni polni. Zato jc pričakovati, da ho danes pravi naval na velesejem. Šuma rji na velesefnna Vč raj se je z brzovlakom iz Zagreba pripeljalo okrog 100 udeležencev glavne skupšč ne Jugoslovanskega šumarskega udruženja v Ljubljano, da si ogledajo ve. 1 "sejem in predvsem razstavo ^Za naš les«. Na kolodvoru so šumarje, ki zastopajo vse pokrajine naše države, spreje^ odborniki ljubljanske podružnice s predsednikom dvornim svetn;kom dr. Franom Vidicfm in šumskim direk'orjcm inž. Božičem na čelu. Takoj sr "H na velesejem, kjer je odlične gest, . daljšim govorom pozdravil predsednik lesne razstave dvornj svetnik inž. Rustia- nato je pa v imenu velesejma strokovnjakom izrekel dobrodošlico še ravnatelj vfJesejma gosp. dr. Dular. Gostje so si v treh oddelkih vse dopoldne ogledovali razstavo »Za naš les« in je niso mogli prehvaliti. Soglasno pa je bilo obžalovanje, da razstave ni mogoče obdržati trajno v kakem muzeju. Izredno so ge strokovnjaki zanimali tudi za eksotične konifere in drugo drevje ter grmičevje na vrtnarski razstavi, enako so pa pohvalili tudi stremljenje društva >N'om v živalskem parku. Popoldne ob Seveda bi se dala ta presenetljiva ekonomičnost obratovanja doseči le pri kalku-lirani ceni oglja, ki je mogoča le pri racionalni destilaciji lesa v retortah. kjer se lahko izkoristijo tudi stranski proizvodi, no pa pri (»atrijarhalnem kuhanju oglja v kopah. in (»a. kar je glavno, ako bi se država pri oglju odrekla vsem dohodkom, ki jih ima zdaj od bencina. Kako naj se ta stvar za ol»e strani zadovoljivo uredi, o tem l»odo razpravljali na-ši narodni gospodarstveniki. Praktično se da preiirediTi na obratovanje s šumskim plinom vsako nu»tonin vozilo bodisi tovorni avtomobil, traktor, ali luksuzna limuzina. Tudi vzdrževanje teh vozil ne p°stane s preureditvijo bolj komplicirano. Pot do šest minut potom ko se oglje zaž^re. voz lahko steče. Med (»otjo ni (»otrobno nobeno dodatno nadzorovanje. Sem pa tja jo treba dokupiti Oglja, kakor je bilo doslej treba na-točiti bencin Ln voz jo lahko neomejeno dolgo na poti. Ta ali oni so b«) morda sj>od-tikal nad dodatnim plinskim generatorjem, češ. da je v napotje in da učinkuje neeste-tično. Vse to je zmota. Pri starih sistemih je to morda veljalo. Ako pa pogledamo današnji moderni avtomobil na pogon z ogljom. vidimo, da se (»o preglednosti in (»o eleganci prav nič no razlikuje od svojih bencinskih tovarišev. Za prrmer kakšna je zmogljivost na pogon z <»gljeni preurejenih avtomobilov na cesti, naj nam služi Panhar-dova luksuzna limuzina, ki so jo pod kontrolo francoskega avtomobilskega kluba preizkusili v Parizu. Limuzina ima 6-cilinderski motor za 14 k. s. Piva preizkušnja: 3~00 km vožnje po navadni cesti. Avto je sta-r-tal ."» do H minut potem ko * » zažgali Oglje in je vso pot vzdržal brzino 50 km na uro. z vmesnimi maksimalnimi brzinami do 100 km. Druga preizkušnja: ">00 km na dirkališču: povprečna brzina 88 km km (vštev-ši vmesno zalaganje z ogljem). Poraba: 16 kg oglja na 100 km. To številke dovolj jasno govore, da oglje ni surogat. ampak ros polnovredno nadomestilo bencina. Podobne jx»sku«e so napravili tudi v drugih državah. zlasti v Nemčiji. Švici in Italiji, kjer so povsod prišli do sličnih številk. Vse vodilno avtomobilske tovarne v Evropi danes intenzivno delajo na razvoju tega avtomobila bodočnosti. Čeprav bodo nemara osebni avtomobili še «?o'go ostali vezani na bencin, ki jim garantira večjo okro-tnost. je vendar pričakovati, da bo vsaj pri tovornih vetrovih in traktorjih pogon na oglje v nekaj desetletjih (»opolnoma prodrl in nas \ s ij deloma razbremenil uvoza tujega bencina. treh je bilo v paviljonu K .splošno zanimivo in poučno predavanje inž. Jaegra o plinu iz lesa in oglja. Odlikovane! ga sadni razstavi Velosojmski razstavi >Sodobni vrt« je kot (k»seben oddelek priključena tudi prav pa-stra razstava Sadja, ki je sedaj zrelo. Razstavo sadja jo pripravi-! osrednji odtn>r Sad« jarskega in vrtnarskega drušiva. zna najlepše sadj*> kak?ga kraja. Najlejiše presenečnje na vsem tem oddelku pa je vzbudrLo lepo padje iz Velike Brusnice in okoliških vasi. Ocenjevalna komisija naših strokovnjakov, ki niso udeleženi pri veleseimski razstavi, je sadje že ocenila- Komisiji je v zastop* stvu načelnika kmetijskega oddelka kr. banske uprave predsedoval insj>ektor Trampnz, v njej so bili (»a še sadjarski referent g. F|ego, višji kletarski inšpektor g. Gomba? in tajnik Kmetijske družl>e g. Kalol. Ocenjevalna komisija je najvišjo o»en« prisodila g. Lenanlu Fridu rz št Vida nad Ljubljano za njegovo kuHuro špa'irnesga sadja in tudi za njegov vzoren vrt 7 ogrodjem za oblikovano «adie. še posebno je komisija (»oudarila. da ta sadiar zas'uži najvišjo nagrado, ker je samo ljubitelj in ven* dar dosega tako krasne uspehe s svojim ca* dovito lepim sadjem. Knako najvišjo nagra* do je komisija prisodila tudi Sadjarstvu bratov Dolinšek iz Kamrice pri Mariboru, ki sta razstavila 44 sort hrušk in sta vseskozi vzorna sadjarja in drevesničaria. ()d|ično oceno je komisija priznala po« drimiioi SVD v Središču oh Dravi za 7 sort hrušk in 3 «orte krasnih jabolk. Odlično oc.mo sta dosegla tudi najbolj znana slovenska kultivatorja žlahtnih breskev industrijalec Franc Sauciu iz Ljubljaie za krasne breskve iz svojega vzornega nasada v Veliko zanimanje za velesejem I>ar kneževieu > nemu !>voru v Rade aii pri Zidanem m " u. sadjarju Zabukovniku v Velenju- podružnici SVD v Rovtah, sadjarju Mihevcu na Viču. podružnici SVD v Mozirju in tudi njenemu članu štruclju Franu iz Mozirja, nadalje Ivanu Lovraču v Izlakah, seveda pa pra." posebno pohvalo tudi šolskemu upravitelju Marinčiču Martinu v Velikih Brusnicah ter podružnic. SVD na Jezici. Naposled so pa strokovnjaki ocenjevalne komisije izrekli tudi priznanje 32 razstav« Ijalconi. Od ljubljanskega velesejma dobe v s|HHibudo k nadaljnjemu delu z najboljšimi ocenami odlikovani tudi krasne diplomo. Gornja slika nudi majhen vpogled v ob« čudovano vrtnarsko razstavo, ki vzbuja na velesejmu toliko pozornosti. Kip v ozadju je krasno delo akademskega kiparja Nika Pirnata Nes?ailpa smrt mlade Sokolice Rimske Toplice, 2. septembra. V ptujski bolnišnici je v petek zjutraj nepričakovano umrla gdčna Fanika -Tas-b i n^kov a, hči železničarja v Pam.sk j h Toplicah. šla je v torek obiskat svojo prija- teljfoo. ki prebjva v okolici Ptuja. Tam j** v sredo zbolela in že v Petek podlegla za-vratni bolezni. Pt€peljali so jo v rodni kraj Rimske Toplice in v nedeljo položili k večnemu počitku. Pokojnica je bila simpatična mladenka, komaj 23 let stara, bila je spretna šivilja in vneta Sokolica. Njena nenadna smrt je tembolj tragična-kej. se je Ivanka nameravala v kratkem poročiti. Z bridko prizadeto družino in zaročencem sočustvujejo vsj, ki so blago pokojnico poznali. Prireditev malone mednarodnega stila. Samo preberite nižie navedena imena, sko-ro po' Evrope zastopnikov je med njimi! Skratka: ljubljanski sodniki so strahovi* to po par j eni od mariborskega rezu H a ta 0:4. pa so tako dolgo priganjali štajerske kole* pe. da so se odločili na ravanšo. Mariborčani so javili to postavo: v golu BiziaksBiži. baje nedosegljivo gibčen, po mačje okreten, ker nima niti 50 kg žrve va-ge. V branilcih bosta Klippstalter, ofimpijec turle'ežil se je olimpiade kot kibic) in Pe_ teln. z izrednim pregledom, saj ja po pokli» cu optik. V srednji vrsti ici-aio Baumgart-npr reprezentativec po svoii postavi. Xe-meč — Absalon. znamenit po bujnem Ia-dišni, in izredno vzdružljivi (baja celo do petih zjutraj) Kkmšček. Napad pa; bodo s stavili brzonosi Schneller (vulgo - Hitrec«), Kaspar, Rapidov Meisl, koničasti Konic, pa Jančič, zvezda policijskega športnega kluba, in naposled Bergant predsednik 5o* ferskega udruženia, že po poklicu nedosjg< ljivo hitro levo krilo. So pa tudi Ljubljančani določili krepko postavo, ki bo nemara še zasenčila nedavni Da se naša akademska mladina živahno zanima za športno življenje v državi in spremlja vsak nastop naših športnikov v tujini, priča dejstvo, da smo .iz njenih vrst prejeli članek o vzrokih naših neuspehov na berlinski olimpiadi, iz katerega povzemamo nekatere misli: Tz številčnih pregledov o uspehih posameznih narodov na berlinski olimpiadi smo se mogli prepričati, da posebnih uspehov Jugosloveni tamkaj nismo dosegli. Nekateri vzroki, ki smo jih doslej navajali v opravičilo, pa se zdijo vendarle premalo tehtni. Kaj bi n pr. rekli glede drugačne hrane ali podnebja Japonci in drugi iz še bolj oddaljenih delov sveta? Tudi izgovor, češ da je Jugoslavija še majhna in mlada, je komaj dober. Saj je znano, da je Finska s 3.8 milijoni prebivalcev dosegla že velike športne uspehe na prejšnjih in na sedanji olimpiadi. Pravi vzroki, da še zmerom nismo mogli zabeležiti večjega uspeha na olimpiadi, so povsem drugačni. Poglejmo samo naše univerze! V Ameriki so gojila vseučilišča šport že od preteklega stoletja, med njimi najbolj znana Princetovvn, Yale, Harvvard, Ohio itd. Finska univerza v Helsinkih je že 1. 1830 poverila fizično vzgojo slušateljev posebnemu profesorju gimnastike. Na univerzi v Niči so Francozi ustanovili stolico za olimpizem, ki jo vodi De Coubertin, organizator modernih olimpijskih iger. Na nemških uni- mariborski triumf Macoratti v vratih je jamstvo, da ne bo pas i ra i a niti ena žoga Pečar in Kušar, malo manj kot reprazenta* tiviii ljubljanski branilski par, bosta skilša-a prestriči vse žoga, ki bi delale vratarju težave. Hrbteirco moštva, srednjo vrsto. bo_ do sestavljali prekaljeni borci Benedetič, Kos in Mrdjen. vse slavna imena iz naših nogometnih analov Bridko-ostro orožje pa imajo Ljubljančani v svoii napadalni liniji: Jordan, Čamernik. Vrhovnik-Fra jla. Joksič (je baje nekaj v sorodstvu z znanim Joksi-čem) in capo Lukežič s? glasi ta formacija od desne na levo Rezultat tekme je odvisen samo od te petorice — kajti obramba bo nu'o držala _ vprašanie je le, koliko m bodo v napadu drug drugemu privoščili zgoditkov; če med njimi ne bo prevelike požrešnosti, s* lahko Mariborčani že vnaprej nabavijo primerno košaro, da bodo svoj neuspeh pobasali vanjo. Tekmo bo baje sodil naš priznani medna; rodni sodnik Dorčec. aH pa tudi prav »ako znani Škerli. morda tudi vsak po en po|* čas. Torej jutri na Reki, začetek ob 14.30. verzah se mora vsak slušatelj 4 mesoce aktivno udejstvovati v športu in doseči določene uspehe, ker sicer ne more študirati dalje Akademska mladina b: bila v boljših razmerah tudi pri nas najboljša propagatorica zdrave športne misli Poglejmo dalje športne naprave! V Nordijskih državah so igrišča blizu gozdov in na zdravem zraku, pri nas pa — kolikor jih je — prav rada sredi ali v neposredni bližini mesta. V zvezi s tem je treba reči nekaj besed tudi o pravem treningu, ki ga imajo le tam kjer se za razvoj športa brigajo društva šole in ne navsezadnje seveda tudi države. Pri nas so vsa ta prizadevanja še komaj v povojih in v takšnih razmerah ne smemo zahtevati od atletov nemogočih stvari, t. j. uspehov v borbi z boljše pripravljenimi tekmeci drugih narodov. Pomanjkanje športnih šol in <='stematične športne vzgoje pod vodstvom strokovnjakov ima za posledico, da v konkurenci, kakor je bila na berlinski in je na vsaki olimpiadi, ne moremo računati na uspehe. Ce se bomo hoteli kdaj uspešno boriti proti sinovom velikih narodov na športnem polju, bomo morali začetj že pri mladini, ki ji šport ne sme biti samo zabava ali igra, temveč priložnost, da bo v viteški borbi krepila duha in telo. Tukaj čaka društva, šole in državo še mnogo nalog in dolžnosti; brez sistematičnega dela tudi na prihodnjih olimpiadah ne bomo mogli biti uvrščeni med one narode z nagradami. M. O. kralja športni klub Slov. Konjice. Ob 8. bo svečana maša v farni cerkvi, ob 9. kolesarska dirka na progi SI. Konjice—Celje in nazaj. Zmagovalec prejme primerno darilo in nasiov prvaka konjiškega okraja. Ob 9.30 bo v klubskem lokau zborovanje vseh športnikov ter priložnosti slavnostni govor. Ob 13. skupen odhod vseh športnikov na Igrišče, kjer nastopi v predtekmi mladina SK Boč iz Poljčan proti mladini SK Slev. Ko. njce. Ob 14. nogometni turnir za pokal. Sodelujejo SK Store. SK Gasilec. Babno Povodom razpisa voMtev za Zbornico TOI v Ljubljani, ki bodo dne '29 novembra, so izšle nekatere odredbe, ki ustvarjajo nov pravni in stvarni položaj. Predvsem je izmenjava sestava zborni« čnega sveta, ki je štel do sedaj 58 članov, v bodoče pa jih bo štel 62. Sestavo zborničnega sveta odrejajo pravila zbornice- Po členu 3. zakonske uredbe o gospodarskih zbornicah sklepajo o pravilih zbornični sve* ti, ministrstvu |»a je pridržana pravica po« trditve. Fo pravilih, ki jih je svoj čas skic* nil zbornični svet ljubljanske Zbornice za TOI, šteje ta zbornica 58 članov Zbornični svet do sedaj tri storil drugega sklepa Zbornico vodi po njenem razpustu komisar, ki pa ima po zakonu ^amo pravico reševanja tekočih zborničnih poslov, torej ne more odločevati o statutih, pravilnikih, delokrogu itd. zbornice. Minister ie odobril njegov predlog za navedeno spremembo zborničnega statuta. Na osnovi čl. 41. uredb; o volitvah v gospodarske zbornice je nadalje minister predpisal za volitve posebna volilna okrožja. Po čl. 3. volilne uredbe se zbornično območje deli normalno v dva volilna okrož. ja. Prvo obsega kraj. kjer je sedež zbornice, drugo pa ostali del zborničnega ob« močja. Le izjemno zaradi velikega števila pripadnikov doličnega volilnega telesa (in* dustrije, trgovine, obrti, gostinstva) se naj vrši volitev v več volilnih okrožjih. V ob* močiu ljubljanske zbornice je za industrijo, trgovino in gostinstvo ostalo pri normalni razdelitvi in zbornični svetniki iz teh gospodarskih panog se bodo volili v dveh okrožjih; Ljubljana in ostala dravska banovina. Za obrtnike pa je poleg Ljubljane odrejenih 18 volilnih okrožij. Obrtni odsek naj po zgoraj omenjeni spremembi zborničnega statuta šteje v bodoče 20 članov. Dva bo volila Ljubljana, ostalih 18 okro* žij pa vsako po enega. Pri tem je znano, da je volilni red za gospodarske zbornice zasnovan na principu proporčnega sistema, od katerega uredba odstopa le v izjemnih slučajih. Načelo proporca pa po razdelitvi na okrožja s samo anim članom za obrtniški odsek ljubljanske zbornice ne pride do veljave. Razpis volitev v Glavni vloilni odbor Zbornice za TOI t Ljubljani objavlja podrobne določbe v zvezi z razpisom volitev v Zbornico za TOI, fci se bodo. kakor znano, vršile 24. novembra t. 1. VoliLni imeniki trgovinskega, obrtnega in gostinskega odseka bodo razgrnjeni v prostorih pristojnih prisilnih združenj, in to za članstvo dotičnega združenje. Le volilni imenik za voliive v industrijski odsek in volilni imenik onih pripadnikov zbornice, ki ne pripadajo nobe nemu prisilnemu združenju, bosta razgrnjena v prostorih zbornice v Ljubljani. Vsi volilni imeniki za vsa volilna telesa bodo razgrnjeni od torka 29. sept. do torka 13. oktobra t. 1. vsak dan od 9. čo 12. in od 16. do 18. Razgrnjene volilne imenike sme pri Celju, o'.dboys SK železničarja, Maribor ter SK Slov. Konjice. Zmagovalec prejme srebrni pokal v trajno last. Zvečer ho družabni večer r v£eh prostorih gostilne Merkša. Agilno vodstvo kluba zasluži polnoštevilno udeležbo. Prijatelji športa pridite! SK Ljubljana. Razen pozvanih naj bodo danes ob 13. na kolodvoru Janežič, Jez in Cebohin. Moštvo, ki igra na proslavi Reke. naj bo sigurno ob 14.30 na igrišču slav-ljenca. Razen pozvanih še Pogačnik, tele, Puterle, Vovk, Erbcr sigurno! Velike važnosti ie predpis čl. 5., da se sme za kandidate iz posameznih odsekov na sedežu zbornice določiti, katerim stro* kam naj pripadajo. Vendar uredba v tem oziru ni pustila uredbodaialcu prostih rok. temveč izrecno predpisuje, da se morajo upoštevati pri tem samo tiste stroke,^ ki imajo po svoji gospodarsko*i>olitimi važno, sti, ali po številu pripadnikov na zborničnem sedežu posebno važno vlogo, t V smislu te odredbe je minister za trgovino in industrijo odločil, da voli Ljubljana v industrijskem odseku štiri zbornične svetni* ke in sicer po enega iz stroke lesne, ope* karske. tiskarske in rudarske industrije, 12 svetnikov pa voli ostala banovina brez o/J-ra na stroko- Kakor znano, Ljubljana ni lo* liko industrijski center banovine, kolikor njeno trgovsko središče. Dočim dobi Ljub« liana iz industrije 4 mandate, dobi njena trgovina samo 2 mandata, medtem ko jih 14 odpade na ostalo banovino. Najbolj zani« m i vo pa je. da se smatrajo kot reprezen-tanti ljubljanske in s tem pač velikega de* la slovenske trgovine branjevci in trgovci s senom, žitom in krompirjem. S pozivom na zgoraj omenjeni čl. 5. odreja namreč volilni razpis, da mora en ljubljanski kandidat za trgovinski odsek pripadati tako« zvani mali trgovini, drugi pa trgovini z deželnimi pridelki___ V gostinskem odseku dobi med 10 svetniki Ljubljana dva in sicer enega iz re» stavraterske in drugega iz hotelirske stro* k e. V obrtniškem odseku, ki voli 20 svetnikov namesto dosedanjih 16, dobi Ljubljana tudi samo dva. in sicer mora eden biti stavbenik, drugi pa iz živilske stroke. Obe ti stroki sta sigurno v Ljubljani znatnega po* mena. ali niti ena niti druga ne daje one, ga značaia ljubljanskemu obrtništvu, ki bi obeleževal njegovo gospodarsko - politično važnost in odločilno vlogo, ki jo igra obrU ništvo v naši prestolnici. Te ugotovitve so same po sebi zanimive. Svoj pravi pomen paidobivaio v zvezi z oseb* nimi in organizacijskimi vprašanji našega domačega gospodarskega življenja, o katerih tu ne moremo še posebej govoriti. Trgovskim in obrtniškim krogom so ta vpra« sanja itak že dobro znana. Zbornico za TOI pregledati vsak pripadnik zbornice in jih tudi prepisaiti v označenem času. Rok za reklamacijo zx>per volilne imenike se začne z dnem razgrnitve, to je 29. septembra, in se konča z dnem, ko razgrnitev konča, to je 13. oktobra. Reklamacije se morajo vlagati pismeno in jih lahko vloži vsak. ki ima volilno pravico. Kandidatne liste se smejo vlagati s prilogami samo na uradnih obrazcih, in 6icer ;d 23. oktobra do najkasneje 2. novembra. Glasovanje v volilnih okrožjih trgovinskega, obrtnega m gostinskega volilnega telesa se bo vršilo tajno in osebno, v vo-l»'tnem okrožju industrijskega volilnega telesa pa tajno in pi«mcno. je izvršil obdukcijo. Kriminalni oddelek je že popoldne spravil na noge ves svoj aparat, da pospeši rešitev velike zagonetke. Papež obolel Pariz, 5. septembra. AA. (Havas) Današnji »Matin« poroča, da je po informacijah iz vatikanskih krogov papež Pij XIIL obolel in da ne sme zapustiti postelje. Papež je zbolel na lahkem bronhitisu. Vsi današnji sprejemi so bili odgodeni. Naše gledališče OPERA Začetek ob 20. uri Nedelja. 6. septembra: Seviljski brivec. Iz« ven. Zii:žane cene. Ponedeliek. 7. septembra: zaprto. Torek, 8. septembra; Pod to goro zeleno, opereta. Izven. Beneševa revialna opereta »Pod t« g°ro zelen«...« je imela na premieri zaradi po* srečenega dejanja, melodioznih šlageriev, iz. vistnih kreacij sodelujočih hi bogate insce* nacije velik uspeh. Lovska latinščina in dovtipi, ki odlikujejo to delo ter mu dajejo svojstveno noto. so vzbudili mnogo smeha in dobre volje. »Dvojno knjigovodstvo« je naslov Griino-ve operete, katere premiera bo prihodnjo soboto. Dejanje se vrši v fabrikantskih kro* glh v Gradcu. Glavne partije bodo igrali in peli ga. Marica Lubejeva in g. xvan Gorski ter gg. Peček in Janko. Režiser prof. Šest. P. n. '»bfinstvo opozarjamo na razpis abonmaja, ki mu nudi letos izredne ugodnosti, ker so cene prostorom znatno zniža« ne. Letošnji alHinmani so razdeljeni v: pre« mierski abonma, ter stalna abonmana A in B in Sreda in Četrtek, in bo naše] vsakdo zase primeren abonma. Stare abonente opo« zarjamo |>onovno„ da so jim njihovi sedeži rezerviran« do 9. t. m, "d tega dne dalje bodo sedeži na razpolago novwn interesentom. Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val« Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en ix-vod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Nedelja, 6. septembra. Ljubljana: 8.00: Koncert delavske godbe »Zarja*. — 8.45: Cas. poročila, spored. — 9.00: Nadaljevanje koncerta. — 9.45: Verski govor (g. Jože Jagodic). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.15: K<,ji-oert radijskega orkestra. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.20: Domoljubne pesmi poje Akademski pevski kvintet. — l7: Kmetijsko predavanje: O konserviranju (kmet.^ gospodinjska šola v Marjanišču). — 17.20: Prenos lahke glasbe z velesejma. — 18: Reportaža z vrtnarske razstave na velesejmu (reportira g. Jos. Kregar). — 18.20: Otroci igTajo in po jo (voli gdčna Slavica Vencaj-zova). — 19: Prenos odkritja jugosloven-skega spomenika v Clevelandu. — 19.30: Čas, vreme, spored, poročila, obvestila. — 19.40: Koncert na novih orglah za Djako-vo. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Ura lahke glasbe (Radio orkester). Beograd 1".30: Vojaška godba. — 19.20: Orkestralen in pevski koncert. — 20.20: Plošče — 20.30: Zvočna igra. — 22.20: Plošče. — Zagreb 16.30: Orkester in solisti. _ 20- Mešan glasbeni program. — 20.30: Zvočna igra. - 22.15; Plošče. — Praga 19: Koncert vojaške godbe — slovanska glasba. _ 20.25: Jugoslovanska glasba in poezija. — 21.15: Zvočna igra: — 22.25: Godba £a ples. — Varšava 19.30; Petje in violina. — 21: Pester glasbeni program. — 22.20: Lahka godba in ples. — Dunaj 11.55: Simfoničen koncert. — 15.40: Komorna glasba. — 17.40; Lahka godba. —- 20; Dramski večer. — 22.20; Pesmi. — 23.25: Plošče. — 24: Ciganska kapela. — Berlin 20: Preno« Lortzingove opere »Orožar«. — 22.30: Lahka glasba. — 24: Ples. — Miinchen 20: Pester večer. — 22.30: Plesni orkester. — Stuttgart 20; Oikestralen koncert. — 22.30: Prenos iz Mimo h ena. — 24.00: Orkestralen koncert. — 22.30: Prenos iz Miinchena. — 24: Orkestralen koncert. — Rim 17; Orkester. — 20.40: Zvočna igra. — 21.50: Opereta. — 22.30: Lahka godba in ples. Ponedeljek 7. septembra Ljubljana 12: Venčki šlagerjev (plošče). _ 12.45; Vreme, poročila. — 13; Čas, spored, obvesti-a.—13.15: Simfonične pesnitve na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18; Koncert ruskega seksteta. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: šolanje, detinstvo in izobraževanje kralja Petra I. Osvoboditelja v Srbiji do leta 1858. (dr. Dragoslav Stranjkovič« Beograda). — 19.50: Vesele pesmi pojeta Udovičeva in Laušetova Polet v Nieder\va'd« (solisti zbor in orkester).— 22.30- Lahka glasba. _ Stuttgart 20.10: Serenadni koncert. _ 21: Pester glasbeni program. — 22.10: Melodije za lahko noč. _ 24- Skladbe R. Straussa, Chopina in Bruckneria (plošče). — Berlin 19.20; Mešan glasbeni program. — 20.40: Koncert italijanske glasbe. — 22; Plesna muzika. Razpis Kolesarske dirke SK Vrhnike Športni klub Vrhnika koles, sekcija priredi v nedeljo 13. t. m veliko medk]ubsJurca.£. Prireditev bo v vsakem vremenu. nik Rudolf; za Olimpa Abram Josip, Horvat Leopold, Thuma Maks; za Žalec Brun-šek Viktor. Lesjak Ervin. Slamič Herman. Službeno iz S. 0. pri L.N.P. Mesto zadržanega s.s. Betetta se delegira za sojenje kvalifikacijske tekme Bratstvo—Amater na Jesenicah s.s. Sketelj. Službene objave LNP (1. seja p. o. dne 4. septembra) Določi se prva kvalifikacijska tekma. Bratstvo-Amater, igrišče Bratstva, službu joči Jelen, Bratstvo rediteljstvo. — Prijateljske tekme: 6. t. m.: Korotan Kr.—Vil-laciher SV, Litija—Korota.n. turnir Hrastnika. turniT Mengša. Ljubljana—Slovan. Reka—Hermes, Olimp—Ljubljana, Radkera burg-Drava; 8. t. m. Javornik—Mengeš, nadaljevanje proslave Reke (dve tekmi); 13. t. m. Litija—Jugoslavija. — Naknadno se zabeležijo tekme: 23. avgusta Radeče—Sava: 30. avgusta Radovljica—Korotan. Ljubljana—Sofija. Zalog—Sparta. Radeče—Ret-je. — Verifikacije igralcev; S pravico nastopa z dnem objave, ker so bili že čita.ni. za Dravo Koretti Egon; za Radeče Kurta ga Mladen; za Korotan—Kr. Prlailovič Branko: za Železničarja Andonovič Gjuro. — S pravico nastopa 12. septembra t. 1. za Bratstvo Verovšek Mitja; za Hrastnik Vrači m Franc; za Domžale Janežič Josip Bri-novec Stane; za Amaterja Keršič Anton, za Litijo Trelc Danilo Vrhove Denko. Jančar Silvo; za Zalog Čeroe Franc. — S pravico nastopa 4. decembra 1936 in 4. marca 193" za. ČSK Kolmanič Antun: za Orad-janski Krčmar Stjepan; za Trbovlje Opree- Sportni dnevi SK Planine. Pred kratkim i smo objavili razpis tekmovanj, ki jih prire-i di najmlajši ljubljanski športni klub Plani-1 na v dneh od 6. — 8. septembra na stadi-l onu. Za lahkoatletske tekme so se prijavili najboljši ljubljanski in izvenljubljan-ski atleti. Največje število bosta postavila Primorje in Ilirija, a tudi drugi bodo prišli s svojimi kompletnimi garniturami. V nedeljo ob 9. dopoldne so tekme v od-I bojki in namiznem tenisu, popoldne ob 15. pa se bodo vrstile zanimive borbe ju-niorjev seniorjev in deklet v lahki atletiki. V takih skokih in metih bodo pokazali mladi fantje in mlada dekleta sadove svojega dela na igriščih. V ponedeljek 7. se nadaljujejo tekme v odbojih in namiznem tenisu. Na praznik bo glavni dan. Dopoldne ob 9.15 krene izpred igrišča Koro-tana na Rakovniku sprevod kolesarjev in kolesark na stadion, kjer bo ob pol 11. služba božja. Glavna športna prireditev pa bo popoldne ob 15., ko se bodo v finalnih borbah borili tekači na kratke proge in v štafetah SK Re^a. Pozivajo se vsi sedanji in bivši odborniki, da pridejo 8. t. m. ob 10. dopove na igrišče k slikanju. Ljubljana v Celju. Popoldne odpotuje kompletna ligina enajstorica v Celje, kjer bo sodelovala na športnem dnevu Olimpa. Med bogaiim športnim sporedom, ki ga obsega celjska prireditev, se v rekla m j povdarja kot glavni dogodek nastop moštva, ki bo predv doma igralo prvo li-gaško tekmo z Jugoslavijo. SK Javornik na Rakeku priredi na prazn k 8. t. m. sporlni dan. Dopoldne ob 9. lahkoatletiki miting na prestoru pr"d Sokolskjm domom, s točkami: tek na 1.500 m, skok v daljino, met krogle- tek na 100 m, skok v višino, met diska in švedska štafeta Is oča;no bo v sokolskj dvorani I. table tenis turnir. Zmagovalci v posameznih disciplinah prejmejo diplome in naslov >Prvak Notranjske 1936«. Popoldne je na sporedu nogomet. Ob 15. se srečajo v predtekmi jumorji Vrhnike in Javornika ob 16 sledi glavna tekma med SK Mengš m in Javornikom. SK Ja vernik je znal vsakokrat zbraM vse notranjske športnike zato je pričakovati, da bo prireditev tudi letos tako dobro u pela, saj slavi »Javornik« kot najstarejši klub Notranjske d sefetnico obstoja. Športni dan v S lov. Konjicah priredi dane« ob priliki rojstnega dne Nj"g. Vel. Zagoneten umor med cigani Truplo neznanega citraša s prebito lobanjo v Ljubljanici — Težka uganka, ki so jo cigani zastavili policiji Ljubljana, 5. septembra. Ob Ljubljanici na, Kodeljevem, kakšnih 100 m od Mladinskega doma navzdol, je danes popoldne prišlo do strahotne najdbe. Pasanti, ki so šli skozi ulico Ob Ljubljanici, so okrog 15. zazrli v strugi, ne daleč od brega neznanega utopljenca. Ko so nameščenci mestnega reševalnega urada neznanca spravili na breg. so opazili, da ima zadaj na glavi veliko rano, ki mu je prebila lobanjo in je po vsej priliki že izdihnil, preden so ga ubijalci vrgli v vodo. Po uradnem popisu je pokojnik 30 do 35 let star, ovalnega obraza, velikih oči in črnih las. Oblečen je bil v modro križasto srajco in sivo bleko, na nogah pa ima črne nizke čevlje. Po vsej zunanjosti se je dalo sklepati na prvi pogled, da gre za cigana. S stražnice v Mostah so telefonirali na polici jsko upravo, odkoder sta prihitela na Kodeijevo zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Podobnik. Ko je policijska komisija skušala ugotoviti najpomembnejše okoliščine, v katerih je bil izvršen zločin, je od vsega početka naletela na skoraj nepremostljive ovire. Dasi vedo okoličani povedati, da ie bil pokojnik cigan in da je s citrami hodil od krčme do krčme, vendar mu doslej ni bPo mogoče dognati ne imena. nit: vsaj približnega naziva. Vse, kar so našli pri njem, je bil samo vozni listek od Tržiča do Liubl.iane V štepanli vasi imajo cigani celo maihno taborišče, v katerem so s' zgrad:li »tano-vanjsk? barske, ena družina pa biva v cig-anskem vozičku. Mnogi med njim' ž:ve od vsake vrste poštenih opravkov, a nai-več med ntimi 1e brusa čev in muzikantov. Tja so se stražnik* napotili, da b' ooizve-deli za kakršnokoli sled po identiteti mrtvega neznanca. Privedli so štiri Cgane k trun'u na Kodelievo. toda vsi štirje so >z-iavili. da jim ie mrtvec povsem neznan Medtem so nolIcMski organi dognali, da le umorieni c'traš sedel snoči v družbi dveh drugrih cipanov v neki štenanteki kWmi do pozne noči. Popili so mani kakor 7 litrov vina. a ko iim 4e zmanikalo goto- vine, je pokojnik zastavil še svoje citre. Proti polnoči so se najbrž vsi trije napotili čez Kodeijevo proti mestu. Spotoma je moralo priti do vročega prepira med njimi, ki je končal z umorom. Prebivalci najbližjih hiš Ob Ljubljanici pripoveduje^, da so ponoči slišali prepir zavoljo neke ženske. Ali te domneve ustrezajo resnici, bo morala dognati policijska preiskava, ni pa izključena možnost, da gre za umor iz maščevanja zaradi kakršnekoli temne ciganske stvari. Med množico radovednežev, ki se je od vseh strani zbrala na nesrečnem kraju, se je pojavil tudi mlad, na videz simpatičen cigan, ki je kmalu vzbudil pozornost nekaterih štepanjcev. Opozorili so policijo, da je prav to eden izmed dveh umorjenčevih tovarišev, ki sta prejšnji večer z njim sedela v krčmi. Odvedli so ga na stražnico, kjer so spoznali v njem cigana Jos;pa Pestnerja. ki se je bil s svojo družinico pred kratkim naselil v Stari Loki na Gorenjskem in na polju za Strahlov5m gradom postavil vrtiljak Priznal je, da je bil z umorjencem prejšnji večer v družbi, obenem pa je izjavil, da ne pozna tovariša, ki je bil z njima. Pestnerja so pridržali v zaporu, da poizkusijo od njega izvedeti še kakršnekoli podrobnosti. S črno zagonetko. v katero se zagrinja kodeljevski umor. je v zvezi še neka značilna podrobnost, o kateri je vedel pripovedovati neki štepanjec iz množice. Ko ie davi ob sedmih šel čez Kodelievo v službo. 1e prav na kraiu. kier so popoldne izvlekli neznančevo truplo, opazil nekega cigana, ki je z napeto ->ozor-nostio strmel v vodo. Postal je in ga vprašal. ka.1 da gleda. — Otroci so mi brus zagnali v vodo. je odvrnil cigan. PoPclia išče zdaj sledi za tem tretjim neznancem, ki pa je izginil, kakor da se je v zemljo udri. Truplo umorjenega cieana je dala poli-ciiska komisija prepeliati v mrtvašnico na štepaniskem pokopalš^u. Tja se ie zvečer napotila sodna komisija in sodni zdravnik Na zegnanje v KAŠELJ vozi avtobus izpred mestnega doma ob 3, 4, 5, 6, 7. in 8. uri, IZ KAŠLJA V LJUBLJANO pa ob pol 4, pol 5, pol 6, pol 7., in pol 8. uri. Pokalni furnir SK Reke Ob 14.15 mariborski sodniki : ljubljanski sodniki, ob 15.15 Ljubljana : Slovan, ob 16.45 Hermes : Reka Nekaj novosti o volitvah v Zbornico za TOI Ljubljansko trgovino prestavljajo branjevci in trgov« s poljskimi pridelki — Volitve v obrtniški odsek bodo brez proporca še o vzrokih neuspehov v Berlinu NAZNANILO Ker smo se posvetili izključno izdelovanju pletenin in trikotaže ter prodaji pretežno lastnih izdelkov, sporočamo vljudno svojim cenj. odjemalcem, da smo naš moški oddelek na Tyrševi cesti št. 9, prepustili svojemu dolgoletnemu poslovodji g. Leopoldu Maher-ju, ki bo to trgovino vodil odslej pod svojim imenom in za svoj račun. Zahvaljujemo se vsem cenj. odjemalcem te naše bivše trgovine za izkazano nam zaupanje ter jih prosimo, da ohranijo isto v polni meri tudi našemu nasledniku. Naš oddelek modnih pletenin in trikotaže na Tyrševi cesti št. 20, pa vodimo v popolnjeni obliki in povečanem obsegu slej ko prej tudi v naprej ter se medtem priporočamo vsem »» z odličnim spoštovanjem M E L A " družba z o. z. Kot dolgoletni poslovodja moškega oddelka tt »MELA« družba z o. z. na Tj rševi cesti 9, naznanjam vsem cenj. odjemalcem vljudno, da sem prevzel goraj omenjeno trgovino ter- da bom vodil isto odslej pod svojim imenom in za svoj račun pod tvrdko LEOPOLD MAHER v neomejenem obsegu naprej ašnj v stana zadovoljiti cenj. odjemalce v zaupanja, zagotavljajoč jih najsolid- Dolgoletne izkušnje me usposabljajo, da bom vsakem ozira ter jih prosim tudi v bodoče istega nrjšr postrežbe. Priporočam se z odličnim spoštovanjem LEOPOLD MAHER, prej „Mela" LJUBLJANA, dne 5. septembra 1936 CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^-% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, 6» zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T>2M * odgovor, priložite UM 1 3BSSSSB Beseda 1 Din, davek 3 Din z-a šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Žegnanje v Sp. Kašlju dane? in jutri pri Torniču. Gostiln« pri Zimovcu. Vabi Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, •siroma jih je vposlati t pismu obenem z naročilom, ali oa po poštni položnid na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer m zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. V«a naročila in vprašanja, tkloča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek ffJntra44, LJubljana« na b"l>e. 3::VM-L8 Služba dobit Beseda 1 Din. davek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Prikrojevalko za fino svileno triko perilo sprejme tov. Vidmar. Savlje 18. pošta Jezica pri Ljubljani. 31.176-1 Akviziterje za ljudska zavarovanja, sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutre Maribor pod »Zaslužek«. •20947-1 Frizerko dobro, sprejmemo, \aslov v vseli posl. .Jutra. 31333-1 Geometra veščega vseh civilno geo-metiTrkih polov ki bi bil zmožen samostojno vodi1; pi.-arno sprejmm kod kompanjona v že obt lojii.o dobro vpeljano civ. geom. pi>arno Ponudbe pod »Geomet-r* na ogl. odd. Jutra 21515 J Postrežnico za p0poldne. iščem. Kra mar. Herb rsteinova 9. za Stadionom. 21514 1 Šiviljo katera ima šik bi rabila za na dom ali če šiva pri sebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iščem« •31300-1 Izurjeno prikrojevalko za pleteno Jamsko perilo, i5oe večja tovarna pletenin. za takojšen nastop. Naslov tovarne v vseh poslovalnicah Jutra. 31.162-1 Kovaškega pomočnika sprejme Mator Ma ija. Do! pri Hrastniku. Postrežnico iščem za nekaj ur zju iraj. Gledališka 16.3. stan št. 11 21506 1 Trgovskega pomočnika z dosluženim vojaškim ro kom, veščega trgovine z mešanim blagom, tudi že-lerninske in usnjarske stro ke, sprejme Korb. Zanier & fin. Sv. Peter. Sav. dol. 21034-1. Korespondentinja lačetnica, z znanjem slov., trbohrv., nemščine, francoščine. angleščine, slov. in nemške stenografije ter strojepisja išče primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Koresoon-dentinja«. 21171-1 Zastopnike r-a obročno prodajo naših posnemalnikov, brzoparilni-kov itd. iščemo. Ponudbe nasloviti na >Pcrsons« — Ljubljana, pošt. predal 31.7. 31-1 Odgojiteljico za dve deklici (2 in 6 let), z znanjem državnega in nemškega jezika, sprejmem. Oferre z zahtevo plače, prakse in sliko poslati ali se osebno predstaviti. Hotel Union. Ljubljana 6. ali 7. tega meseca, pojasnila pri vratarju. 31246-1 Zakonski par ki bi opravljal večji cvetlični in sadni vrt ter ključavničarska in šoferska dela sprejme večja industrija na Gorenjskem. Ponudbe z referencami (spričevali) na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar šofer«. 31338-1 Mlajše dekle inteligentno, varčno pošteno, sprejmem kot gospodinjo 1. oktobra v stalno službo, po možnosti z zna njem nemščine. Ponudbe na F. Konrad, parna žaga. Sremska Mitrovica. 2k>4o-l Mlado frizerko sprejmem v Ljubi;ani Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlada dobra moč«. 31408-1 21521-1 Samostojne kuharice por-trežnlce. dekle; a za vr-a hišna dela. dobe sluz bo v posredovalnici Wo,-fova 10 Brezposelna deklet dobe prenočišče. 21509 1 2 solidni mladenki skromni in epi sprejmem kot učenki v <-vojo damsko kape: o. Starost K — 17 let, dober glar ln volja učiti se gia<-b». Dobita stanovanje, hrano in 150 Din mesečno Ponudbe s fotografijo — Potne stroške vrnem po prihodu. Helena Njego-van kapelica »Mornar ska gostiona« Tivat. Dalmacija (štefa Perkuš. Kot strokovnega organizatorja sprejmem v rfužbo pl t-arniši.ega uradnika, ki je spodoben korrsponden ce. je mirnega nastopa ln ima govorniške i-po-sobnostl. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Tajnik' do 10. IX. 1936. 21449-1 Uradnica vešča strojepisja, steno grafije in knjigovodstva, dobi stalno s'užbo. ako vloži v podjetje 25.000 Din. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spodobna«. 21434-1 Inteligentna gospa bivša trgovka, išče primerne službe, najrajši vodstvo kake filijalke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna in agilna«. 3i4flo-2 Mlad mesarski pomočnik vojaščine prost, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31308-2 Natakarico zmožno kavcije, iščem. — Restavracija Mežek, Žirovnica. 31il3o-l Izurjenega brusača gaterista in cirkularista. — išče lesna industrija. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjen brusač«. -31:368-1 Manufakturist vodja trgovine v Ljubljani, želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrsten in zanesljiv«. 21442-2 Kuharica samostojna. — prvovrstna moč, do 40 let stara, za večjo restavracijo, natakarica servirka, strokovno izobražena mlajša moč, dobita obe takoj službo. — Prošnje je poslati na podružnico Jutra Maribor po l »Štajerska restavracija«. 31231-1 Gospodična išče mesto v pisarni «1? blagajni, gre tudi na deželo z oskrbo v hiši in v pomoč gospodinjstvu. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek Jutra [>od šifro »Za vsako drlo«. 31.192-2 Hišno pomočnico samo resno in marljivo, j potujte takoj.) ki je vešča vseh del. iščem. Po možnosti da zna tudi nekaj šivanja. Plačam 330 Din. Nastop 15. septembra Ponudbe z označbo starosti poslati na Zora Fišer. Pod sused kod Zagreba. 21288-1 21412-1 Tesarskega Trgovski pomočnik — ica i glavnico 50 do 75.000 lin dobi takoj mesto svrho povečanja obrata, poslovodjo sprejmem takoj k dobri, vpeljani tvrdki. Prednost imajo onj z zaključnim izpitom na tehniški srednji šoli. Gerlič. Sp. Radvan/e 6 pri Mariboru. Psaka beseda 30 par; lavek 3 Din. u dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek Ig Din Industrije, trgovine! Vesten, mlad mož, po poklicu čevljar, rodom Ceh, inteligenten, govori češko, slovensko in nemško, z ne-31319-1 | oporečno preteklostjo, prosi namestitve v kakršnokoli —i I službo. Vestnost in pošte- Izurjena pletilja | noM sa priporočata. Kdor Brivski pomočnik star 25 let, išče službo v Sloveniji. Dober delavec z mojstrskim izpitom kateri ne reflektira na veliko plačo samo n« dobro mesto. Ivan Vrga. brivec Split. Senjska ul. 8. Pošteno dekle želi premeniti službo 1. oktobra k nemški družini v Zagreb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovenka«. 21208-2 Gospodična žrli fluibo v pisarni ali trgovini, v trafiki pri blagajni ali pri otrokih. najrajši v Ljubljani in okolici. Znanje nemščine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra-. 381*37-3 Frizerka perfrktn« v vodni, železni ondulariji in manicuri, želi premeniti ivoje mesto. Ponudbe pod »Frizerka- na podružnico Jutra Maribor. 31318-2 Trgov, pomočnica poštena in pridna, vajrna mešane trgovine, išče sh:ž-be. Pomagala bi evrntuelno tudi v gostilni. Nastop takoj. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »prikupljiva«. 21306-3 Šofer strojni ključavničar ,melia-1 nik, samostojen v popravilih z večletno prakso, prosi mesta, grem 'udi za slu-1 Gospodična učit. abit. želi primerne I naine.-titve.. — Gre tudi k otrokom in je vajen« vseh I gospodinjskih drl. Ponudbe na podružnico Jutra Mari-1 i bor pod šifro »Učiteljica«.! 31316-2 Trgovski zastopnik | t iastnim avtomobilom, prevzame zastopstvo solidne I firme za dravsko banovino. Zmožen j« tudi vteli pisarniških poslov. Ponudb' pod šifro »Soliden trgovec« na ogl. odd. Jutra. 31330-5 I Zastopnike potnike J za prodajo popolnih patentiranih aparatov za očuva-1 nje vin« od kvara in praktičnih filtror u ftiščenje I motnih vin, ter ostalih te- | knčin, z visoko provizijo, išče: Jakob Muselin. Slavonska Poteg®. V.:,K-5 | Potnika po možnemi t avtom, »prejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod * Dobra provizija«. 21414-5 Zastopnika ki obiskuje hišne posestni- j kr, stavbenike in krovce, nudimo možnost lepega zaslužka s prodajo vsaki hiši potrebnega artikla: Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 10% provitije« 2013M I ^A^ESEM- ANGLES&O. tKŠKC SUKJtf©| avertie y9u6/jci/ui tit7q;t» c« (ti m) __ Beaeda 1 Dta. iarek ^ Du> Prvovrstna šivilja * Dim. Najmanj« netel | z dobrimi spričevali, se I " Vajenko Prof. dr. Stanko Leben in pro^. Marija Leben zopet pričenjata s poukom I francoščine, italijanščine in | tiemičine. Slomškova 9TTT. 31464-4 priporoča za 5i\anje oblek, kostumov in plaščev na V Celja h; inMruiral akademik zavedne nacionalno d nt rine nižjpšolra. Naslor v vsoh blagajnika na avtobus I dom. Florjanska' ul. 31. pri I sprrjme modna trgovin« G. I poslovalnicah Jutra, obratnega ključavničarja | Benčič. 315VV21 ^adež, Stritarjerr«. hišnika skladiščnika i. t. Cenj. ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sposoben hvaležen« 3138&.* T 912-4 Šofer 7, znanjem nemščine, fran- Postrežnica prijazna in snažna išč«> z* posli nje. Polajnar VMo. vodna c. 64. 2!3f>V2 Nemščine In esperanta lahko naučile tudi doma. l"čn:oa Ho nizk«. Z« htevajte prospekti Priložite kovna dopisna šola. Jrse- Kleparskega vajenca|nife na Go">n;fkfm- Vajenec ciTšoinr. italijanščine in ro-1 s primerno šolsko irobraz-sUopoIjščine, želi primerne I bo, dobi mesto v špecerijski službe. Ponudbe na 1 trgovini. Ilovar Marija, odd. Jutra pod »Treaen inlTjršeTa 96. delaven*. J !lt«33-« | (pivort 31651-9 Za slavnostne prireditve kupite v teleznini Fr. Stu-pica, Ljubljana. Gos|>o-sveteka 1, rakete, petarde, •oriiče, bengaličen ogenj, itd, 91.104-6 OTROŠKI VOZIČKI ■odsfM tk poc«nl pn S. Rebolj & Drag Ooeporretek* 13. 3B-« event. kot komf>anjon. Vse | dobi takoj mesto. Poizve I bi mi mogel in hotel po- Al + .ltfi \T. 1 Cf, Ot- Pimn ______ I ___I .. __ __; _ : . _ ostalo po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra. 81336-1 se Okrupa, Podmilščakova I nuditi zaslužka naj mi to št. 14. 31308-1 Briv. pomočnika mlajšega, iš>"r Vrča Marko. brivec Šoštanj. Druž-mirje. ' 44.1-1 Tehnika | dobrega risarja, zmožnega nemščine in strojepisja — sprejmem. Ponudbe z zahtevki plače pod značko Mfi!>« na ogl. odd. Jutra. 31556-1 Boljše dek"e za serviranjel sporoči pod šifro »Hvaležen« na ogl. odd. Jutra. 21205-2 Kesno odgojiteljico Iti govori francoski, nemški in srbohrvatski, sprejmem za otroke. Ponudbe s sliko in naiedbo plače poslati na tvrdko Sava Ivkov, knjigarnar Samobor. 31240-1 Gospodično z večletno prakso, 7, znanjem nemškega jezika, iščemo k 2 devojčicama od fi do 11 let. Nastop takoi. _ llrrma Tolnaner, Osijek Adamovičeva 3. 2i.5')7-l Gospodinjo snažno. pridno, pošteno, revno, rabi samostojen go-spod takoj. -- Dopise pod --Revna in čedna- na ogl. odd. Jutra. 21413-1 Čevljarskega pomočnika sprejmem t.ikoj za stalno l'ra\nik. Trebnje Delovodja ključavničarske ali meha ničarske stroke, samostojnega. po možnosti z delo- I movec. Litija, vodsko šolo sprejme bolj-šna goMilne in I--- Sžlefcen intelektualec --*■- večerjo. Ponudbe odd. Jutra pod 2*333-4 išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnica«. dl;*vl-2 Dekle 7. znanjem nemščine, želi službo v p-karni, kot sobarica ali slično. Naslov vseh poslovalnicah Jutra at;.®-2 stojnega gospodinjstva, — | čevljarskega želi službe kot prodajalka! ali natakarica v boljšem lokalu. — Ponudbe na oJ»l. odd. Jutra pod »Poštena in vestna«. 31:06-2 I Odvetniška uradnica vajenca sprejmem. Fr. Kurent. Cesta v Rožno dolino 12. 21494 44 sobo in I na ogl. »Vesten«. Skobelnik 1 orodjem prodam v Zg. Siski pod hribom štv. 38. Pisalno mizo iz hrastovine, ilidiro ohr»-njeno. prodamo. I>:n 401.-iptsarna »Merkur«, Alei-sandrova ce-t« 5. mod uradnimi urami. >Ji Scbno kredenco prodam. Resljeva :V'!IJ., levo. -H Orjaške vrtne jagode sadike, poceni prodam. N&-OV v \>eh po- ovalni cah Jutra. 21460 6 Lutzovo peč *koraj novo, poroni dom. StrekljeTa 7 Rožnikom. 3.351-6 pro- Pod Francoski otroški vrtec P0*rnerjeTa 17 — začne trgovino tehniCne | redni pouk t. »eptembra Učenca ki je 6 let samostojno vo-1 stroke sprrjmem za te- vsak delavnik od 9— Si- sion. Perfektno obvladanje •erviranja. srbohrvaščine in nemščine ter prikupljiva zunanjost predpogoj. Ponudite pod šifro »Takoj sprejmem« na ogL odd. Ju tra. 31-325-1 2 čevljarska pomočnika j 2a šivano in zbito delo. takoj sprejmem. Blaž Ki- popoldansk« zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektcn«. 31i353-2 2Jasebni uradnik nezaposlen kavcije zn^o-primerne zapo- ela žen, =Iitve. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Soliden uradnik«. 2M5S-2 Dekle žrli službo natakarice boljši gostilni. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. Gospodična z meščansko šolo jn trg. tcčaicm. iščr primerne zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro dila od v. pisarno, vešča slovenščine in nemščine, slov. in nemške stenografije ter strojepisja, išče takoj zaposlitev v odv. pisarni ali kakršnemkoli podjetju. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Takoj«. koj. Ponudbe na ogl. jajea uspeh, najboljše re-odd. Ju.ra pod »3006«. fereaee, is^otam posamezne 21572-44 I °re angleščine in francoščine ta odrasle in šolsko 1 -Ljubim dfco«. 21403-1 Izurjene pletilje za rokavic«'. sprejmem takoj Ob Ljubljanici, št 27. Kodelj t vo. 21405-1 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje Perfektno kuharico zmožno samostojno voditi ospodinjstvo. z dolgoletnimi spričevali. popolnoma zanesljivo in lepega vvden-nja, izpod 40 let staro — pre.imem tak»j proti dobri plači k eni osebi v Ljub Ijani. Ponudbe z navedbo elntnega dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod »Cista kuharica«. 21363-1 Kuharico ki vloži v manjšo menzo nekaj gotovine. sprejmem. onudbe na og'. od deek Ju'ra pod »Raz-[ Polagam«. 21602 1 Absolventko meš. šole. i t kmetske družine, dobro vzgojeno in pošteno, želim dati v večjo trgovino ali v pisarno v uk, kjer bi imela hrano in stanovanje. Po možnosti v Ljubljani ali vsaj večjem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolventka-. •'-V 3T1-2 3' 3«>- -2 19-letni slaščičar Iščem službo. Sprejmem | FIl0fka 41 tudi mesto tekača ali kaj Brivski pomočnik dober bubiftrižec. hiter de-1 lavec išče službo. Nastopi [ takoj ali po dogor oru. Adolf Nemec, Maribor, Go-1 Vajenko '.a trpovino z mešanim blagom, rabim takoj. Hrana in stanovanje brezplačno. 2121C-3 | ''rednost imajo poštene, d*-la vajene, nekoliko izobra | mladino. Informacije od 1Q io 3. popoldne. 3-4 Fotoaparat 9 X lr2 na plošče, zelo dober zamenjam ia Rolfilm. ■lewrwk, Ljubljana 7. Gasilska 5. Dečje kolo srednje velikosti, d"bro ohranjeno, poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodnost«. Aparat za trajno kodranje in brivska stola naprodaj. Ju rij Šimunac. Frizerji! 2 aparata : Ideal«, z zunanjimi ali notranjimi gre!'', ! prodam za srnino n lUčno mer to«. 21580-44 Gospodična pridna ln poStena. vaje Za 141etnega fanta najlepšem kraju Prlekije Natančna pojasnila pod »Poštno ležeč* nn*,<. Kri žovci pri Ljutomeru. br šifro »Prijateljica otrok' ~ I Ponudbe na podr. Jutra M48-* I Maribor pod »StareJSat. 21618-2 Kuharica pridna in poštena, srednje] starosti, ki opravlja vsa ' druga hišna dela. z dolgoletnimi spričevali — išče j službo, fire kot gospodinja k eni ali dvem osebam. Ponudbe na ogl. odd. Ju-1 tra pod »Kuharica«. 31143-2 | vini. iščem. Naslov v vseh [ poslovalnicah Ju ra. 21348 1 Komerčna inženirka j Slovenka z znanjem češke«-1 ir.i. francoskega, nemškeza I Dopise na podr. Jutra ..... 1 1 j tr.^ 1—. km« .rr---■..__ Uradnica Išče kakršnekoli name stltve. Ponudbe na podr Jutra Maribor pod »Dor bra računarlca«. 21615-2 Absolventka trgovvke šole df>bra računarlca. po6:< na ln tb. nes'jlva. išče s užbo kot začetnica. Vstop takoj. — mesto učenca v dobri ir-,.0 ' študij«. 21:1 it!-2 za trgovino jek vin in za i P°Štena P»streŽnica j Brivski pomočnik prodajo kulia. s kavcijo, 1 iščem. Na.sov v vseh po-| -lovalnlcah Jutra. 21349-1 »Bodi tako dober pa ga prinesi dol!« je nato dejala gospa Kozamurnica in krenila po stopnicah. »Da, precej pri- dem!« je rekel zakonski trpin. In res je prišel! Prav za prav prišel je kovčeg! Strahovit ropot se je začul, in na gospo Kozamurnico, ki je bila pravkar prišla do zadnje stopnice, s0 se usule srajce, žepne rutice in vsakovrstna obleka. Ves trud je bil zaman! Mlinarja išči m za takoj. Predstaviti se osebno. Popovič. Križe na Gorenjskem. 21436-1 Frizerja prvovrstnega delavca v trajnih kodrih železni in vodni ondulaciji. sprejmem, j Zglasijo naj se samo resni delavci. Plača 1.2"0. Nastop takoj. Menduh Zaimo-vič. Kosov. Mitrovica. 31335-1 i želi zaposlenja. Ponudbe na ogl. 0.1 d. Jutra pod šifro »Delovna«. 31.53S-2 Ročna dela in strojno vezenje izvršujem po nizki ceni. — Grem na doin krpat in iz-gofavljat. perilo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21590-2 Mesarski pomočnik dober sekač in nakupova-lec živine, z večletno prakso, išče zaposlenje. Ponudbe pod šifro »Izvežban« na ogl. odd. Jutra. 31408-2 mlad. dober delavec, želi nameščenja. Nastopi lahko akoj. Milan Kaplan. Krško 31343-2 Mlado zdravo dekle išče službo. Ore za pomoč gospodinji ali k otrokom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31344-2 Trgov, pomočnica mlajša moč. z znanjem nemščine, oglajenih manir, pridna in poštena, želi mesta. G rt en mrsec tudi samo za hrano in stanovanje. Ponudbe pod »Vestna« na ogl. odd. Jutra. 31342-2 Potniki Beoeda 1 DI«. lavek 8 Din za šifro tli dajanje naslova j S D?« NajmanjSi rameV 17 Din Zastopstva za dravi-ko banovino vsake rtroke eprejme 'akoj dober'prodajalec 1 h orea nlza*or. vpeljan. agUen ln pošten. Prima ref. renče — po potrebi kavcijo v gotovini do Din 50 000— Ponudb na ogl' odd. Jutra pod »Verziran — pošten 50.000«. 21448-5 Pouk ieseda 1 Dfn. davek 8 Din a šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din Dipl. učiteljica ooučuje francoščino, nem ščino in klavir. Na«lov v vseh poslovalnicah Jutra. Nemško konverzaci ja In pouk nudi i-nbražena gospa, ca 2 osebi skupaj Din 14. ta 1 osebo Dn 10 od ure. Kongresni trg 13TT. 30825-4 Nemški otroški vrtec dan od 9,—«1. ure. Zastopnike ■za vsa večja mesta drav-1 vsak ske banovine iščemo. Spe- popoldanski tečaji v' nem- cerijski predmet. Ponudbe jn francoščini ta šol-na ogl. odd. Jutra pod »Za-1 ske otroke. Posebne ure ta služ««- odrasle, Pod logar, G a jeva ••336-5" loflrr. s Prodam Beseda 1 Din lavek i Ki ta šifro alf lajan.it- naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din O ros lav Dolenec Ljubljana. Wolfova ul. št. 10 zopet kupuj« vosek in med ter prodaja sveče vseh vrst in slaščice. 3M? Šolske torbice aktovk«, nahrbtnike in p»-resoiec — vt* t veliki it-biri priporoča - IVAN KRA VOS, Maribor. Al* k«androva 13. »M0-6 Furnir za mizarje ve?jo partijo (tudi v malih ko4ičin«ih) orehovega furnirja in slepega jevšega furnirja oddam. Blago se labko ogleda vsak čas pri Iran Šiška. Ljubljana Metelkova ulic« A. Tel. 2344. : 205-« Apno belo. prima kvalitete po trebujemo več vagonov za proenptno dobavo. — Plamene ponudbe prosimo ■ konkurenčnimi cenami na: Publlcltee. Zagreb, rica 9. pod Vapno«. 20456-6 Prodam pult dolg. 7i> širok, zgoraj s steklom 1 pult 3.">. 2; m: A Prodam itrrdno poceni 4>'l ?rhiitzen-barh - F.s^igbtldner-ov nor ma1n» veličine. Aparati 50 2 leti stari in se nahajajo v rbratu. Onj. ponudbe pod »#i:a>« na Publititas. "Zagreb. 31079-6 _ vozove, konjsko opremo — 2W34-(» i poceni pp>d:i G^-|wdar~ka veza Ljubi;ana. Keglišča moderna. i-talt:rana. sestavne (j,.]^ ;st:h 'n popravila po inoieinskem stro-. k ovira ku o?krbi: Ceferin, LjubHana, Tavčarjeva :'. %:.y>A 10 kub. m apna s*arrgj. ga.šenrga prodam po najnižji ceni. Bel jaška, na stavbi. 31473-6 Tricikel skorai nov in oprema za trgovino, ugodno proda — trgovina Dolenc, Wolfova ulica 10. 31527-6 Vinsko stiskalnico ^prešo) novo, veliko, pro-■ka F. Cvek v Kamniku. 313^6-6 Otomano in brlo k^žuhovinasto jopom poceni prodam. Bohoričeva tilif« 16. 21329-6 Otroški voziček globok dobro ohranjen prodam. Jegličrva IO/V stop. f. nadstropje, desno. Napravo za auto og jeno. kemp etno. prodam za Din 3 000.— Fior-jančič, Kaplu jska o. 21416« Žgano apno la in buko' o oglje vil, no vag"n-ki odjem nudi najcenejšo tvrdka Cok Ant'.»n, Šoštanj. 3'-S R^dio 5+1 ce\-ni. ba- rijrki. pr-v^vn-tne znamke, izde a-ve in zvoka. Mode' 1935-36 * (-pecialno izdelano mizico, ugodno oddam. Pri ožnost za planinski dom a i hot-1. Nas ov v iveh poslovalnicah Jutra. 21531 -6 Samsko mobilijo in šiva'ni .stenj, krojaški ugodno prodam. Sušt r-šič Fran kopam-ka 21. 21585 6 Ljubiteljem umetniških ženskih aktov nudimo r-al0n-ko serijo 10 kom. Din 22.— (■predplačilo tudi znamke) Povzetje Din 30.— Kronaš, Ljubjana. predal 51. 21593 6 SVETOVNI KRUPP DIESEL IX KRUPP JUNKERS DIESEL OD 2, 2Vi, S, 4-4y2, 61/2 TON GLAVNO ZASTOPSTVO O. ŽUŽEK LJUBLJANA, TAVČARJEVA 11 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova B Din. Najmanjši oeeek 17 Din. obroke in hranilne knjižice POHIŠTVO Največja izbera vntL.egz pohištva, in kuhinjskih oprav. Sperane spalnice, oreho- vsako-sobnih 5000 1600 400 150 650 350 120 50 spt. va korenina .... gperane spalnice plesk. omare ...... postelje . • • • • kuhinj, oprave . • • kuhinj, kredonce • • kuhinj. mize . . • • kuhinj, stoli . . • • otroške postelje . « • otroški vložki « . • otroški madraci • • madraci . . • * • žični vložki . • • • gostilniški stoli . t • zaboj za premog • • zaboj za smeti ... Izvršujemo pohištvena stavbe na dela Sprejemamo po konkurenčni ceui. Se priporoča: Mizarstvo »SAVA« Rožna dolina Miklošičeva cesta 6. 21506-12 60 130 220 8"» 22 80 50 in po načrtu vsa popravila Lepa spalnica orehova, tiaronem. sog naprodaj. Na*'ov poslovalnicah v vseh Jutra. 2149012 Enosobno pohištvo dobro ohranjeno, iz trdega lesa, z eno posteljo, poceni prodam zaradi selitve. Prodam tudi 4 kuhinj, stolčke in otroško posteljico. Ljubljana Cesta proti Brdu, — Vič 165. 21315-12 Kuhinjsko opravo dobro ohranjeno. prodam. Poizve se na šmar tinsii c. 14. 21424-12 Beseda 1 Din. davek 3 Din za š:fro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prodaja lesa Začasna državna uprava ('/,. D. t'.) razlaščenih gozdov proda potom dražbe iz svojih gozdov: CVna pri Prevaljah ca 2510 pim izdelanega smrekovega lesa dne 16. septembra 1336. Plešič (Sv. Lovrenc na Pohorju) ca plm izde- lanega smrekovega lesa in ca 400 prm izdelanih bukovih drv dne 15. septembra 1936. Pogoj in vzorci ponudb po na razpolago pri Z. D. U. v Ljubljani. Aleksandrova 4/11 in šumskj upravi v Črni ter gozdarju v Sv. Lovrencu. 20475-15 Deske in plohe, 111. vrste, suhe: javorjeve jelševe. lipove, orehove ifd. poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 2:335-15 Beseda. 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 6 I>in. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje, repo novo. prvovrstno in glavic« za sarmo v sodčkih, dobavlja po naročilu v vsaki množini po brezkonkurenč-ni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana. Kodeljevo. Pov ftetova 10. Telefon 25-91. 209-33 B«!ZtV0.?!N #6uf< V IORAN3V I Kislo zel.je, repo Jn sarmo prvovrstno po brez konkurenčni ceni vsako množino dobavljam. — Homan, Ljubljana Sv. Petra c. SI tel. 35-30 311-33 Vinogradniki! Gostilničarji, kavarnarji, točilničarii! Motna %-:na čisti kristalno bistro »Heliosc, azbestfilter, a . sako vino varuje od kvara »Helios« aparat. Raba enostavna praktična. poceni. Ponudbe: Jakob Mu-selin, Slavonska Požega. 21il!>4-33 CENIK ME!NEL*HERQID^| ||Tv'0RMICE 61ASBIL MARIBOR stlOl Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali lajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Čistokrvno psico angleški hrt (Vip<), — prodam. Naslov v vseh poslova nicah Jutra. 21504-27 Ptičarja kratkodlakega, (lovskega psa), dresiranega. kupim Cenj. ponudbe: II. GorjaDC. Sevnica ob Savi. 31)101-27 Nemška cloga samec, star 7 mesecev, barve rjavo-bele, naprodaj pri Brezovnik Vojnik pri Ce lju. 31313-27 ; %Stroji Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokomobilo —60 k. s. ali parni kotel 15—30 m2 k«r. ploskve, ku pim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Lokomobila^ 31,376-29 Šivalni stroj pogrezljlv. dam grans. onemu, ki mi pogodi za 3 mesece 1-800 Din. Na slov v vseh poslovalnicah Ju:-ra- 21488 29 Šivalne stroje malo rab;jene. vseh znamk počen kupi'e pri »Promet« ^Nasproti križanske cerkve). 21512 29 Stroj za sušenje štofov (Spannrahmen und Trocken masehine) kupimo. Ponudbe pod »604« na Propagando, Beograd, pošt. fah 409. 21192-29 Mizarji! Kombinirane stroje poceni na 21etne obroke pri Lud. Ileršič Rimska 13. 311177-29 Pisalni stroj naprodaj. Dgodni plačilni pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21332-29 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Hruške maslenke namizne, la, poceni naprodaj na debelo in drobno. Langusova nI. 12, Laurič. 31177-34 Slive za žganjekuho v vseh količinah, prvovrstna kvaliteta, razpošilja — J!:'0 Babic, Rajič pri Nov eki. 31350-34 Jabolka za prešanje kupim več va genov. Takojšnje ponudbe franco nakladalna postaja Cok Anton Šoštanj. 31.132-33 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klavir (•SfTtzflfigel) skoro nov za 8000 Din, radioaparat (Phi lips) za 2500 Din (prvotno 6000 Din) naprodaj. Vrhnika. Kotnikova 32 pri orga nistu. 21350-36 Šivalne stroje in kolesa vseh najboljših nemških znamk, po najnižjih cenah dobite samo v Novi trgovini na Tyrševi 36. velesejem, paviljon »B«, zunaj. 21548-20 Avto* moto Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tovorni avto Ford 2'i tonski, v brezhibnem stanju, naprodaj pri H. Dobnik. Slov. Konjice. 30417 -10 BMW motocikel model 1!>33. prvovrstno ohranjen, k"t nov, ugodno proda LOVSE, zastopstvo DKW, Tyrševa 35. 31547-10 turing poceni vseh Prikolica dobro ohranjena — naprodaj. Naslov v poslovalnicah Jutra. 31337-10 Steyr limuzin0 štiri vrata v najboljšem stanju, izredna prilika, naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 31CT4-10 Motorno ko?o srednje velikosti kupim. Ponudbe s točnim opisom ceno na ogl. odd. Jutra pod »Brezhiben« 31856-10 *Kolesa Beseda 1 Dih, iavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Damsko kolo novo, pripravno za 14 letnika (3/4) poceni prodam. Ogled od 8. do 2. dopoldne Molnar Gregorčičeva 5/1. 1. nadstropje (pri Raznož nik). 31486-11 KOLESA telo poceni pri Rebolj & Drug Gosposvetska 13- 85-11 Novo kolo poceni prodam. F orijan-*ka 15/1. 21519-11 Kolesa in Sachs motorji o najceneje pri Remec >kar. Dolenjska c. 5 21520 11 Kolesa malo rabljena in nova najboljših znamk poce ni kupite pri »Promet« (Nasproti križanske Cerkve) 21511-11 Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Divji kostanj in ježice kupuje po najvišjih cenah V. H. Rohrmann. Ljub ljana. 31463-7 Litoželezne cevi • 0—.15 cm premera, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Cevi«. 21.577 7 Gonilni jermen rabljen. 6 m dolg in 8 cm 5imk. kupim. Ponndbe na Andrej Potočnik. Bled II 2H073-7 Pianino dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod sDo 5.000«. 21247 7 ragocenosti H Vsakovrstno zlato kupuje tro najvišjih eenat CERNE • juvelir Ljnbllana. Wolfova ulica i Avtomobile OPEL dvosedežni Cabrio let. dva zasilna sedeža. FOR.D 4 cil. limuzino in več drugih vozov proda po likvidacijskih cenah in ugodnih pogojih. LOVSE, Zastopstvo DK VV, Tyrševa 32. 31156-10 Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40, izvršuje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov. — Za odgovor Din 3 znamk. 217-16 Posojila vezana na štednjo in veii-letno mesečno odplačevanje. Brezplačno zavarovanje za slučaj smrti. Banka in Štediona d. d. Kraninske Toplice. Glavni zastopnik za dravsko banovino Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka nI. 12 Pismeni odgovor Din 3 znamke. 18163-16 Hranilne vloge vrednostne papirje kupuje in prodaja najbolje Al. Planinšek bančnih kredit poslov. , Beethovnova u! štev. 14/1. 314-16 Ljubljana. V denarnih obrnite Posojilo dobijo državni samoupravni upokojeni uradniki br«z porokov proti zaznambi na prejemke. Pojasnila — Poverjenistvo Grudjanske dion. Štedione Daruvar, Ljubljana, Tyrše-va 53. Za odgovor Din 3 v znamkah. 31533-16 Blagajničarka s kavcijo Din 30.1X10. želi službo v katerikoli trgovini. eventuelno tudi trafiki najrajši v Celju ali okolici. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko >Dobra služba«. 3'.cll0-16 Nove srečke državne razredne lo'erlje dobre po sled čih cenah 1 cela Din 200.— "r Din 100.—. '/. Din 50.—. Za cenjena naročPa se priporoča Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg. 10 2157516 Srečne srečke drž razred obrije čakajo na Vas Ljub janl. Gled ul. 12 pridite takoj! 21573 16 Knjižico Mestne hranilnice l;nh';m-ske. do 10.000 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dam gotovino«. 31190-16 Družabnika za rentabilno podje'je. sprejmemo Os-bno sode iovanje pože'jno. Ponud be na ogl. odd. Ju'ra pod »Knjižni založba-*. 21435-16 Posojilo v znesku Din 120.000 iščem. Vknjižba na prvo m»sto bremenprostega posestva. Pnnudbe z navedbo višine obresti pod »Industrija« na ogl. odd. Jutra. 353-lS-:6 Družabnika (co) z nekaj gotovine ali knjižico. iščem za dobro stvar. Reference na razpolago. Sodelovanje zažel-20 Hiša v Kamniku enonadistropha. 5-stano vantska. naprodaj. Informacije daj" Janko Josip, urar v Kamniku. 20609 20 Posestvo blizu Maribora prib'ižno 40 ora'ov. sta novanjska in gospodarska poslopja, njive, polja. pašniki, travniki, gozd. ob žeVznlci. ugod no naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20610-20 Posestvo na lepi legi v Savinjski dolini, 20 minut od postaje, obstoječe iz sadonosnika. gozda in njiv. obdelanih s hmeljem dalje gospodarskih poslopij z zidanimi prostornimi hišami, zidanim hlevom in kozolcem, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2102S-20 Novo hišo dvostanovanjsko, velik vrt tik Lju bljane ja.ko ugodno prodam, event. zamenjam. Posebno nripravna za vpokojence. Del kupnine tudi knjižice. Pristavec Franjo, Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. Hišo z gostilno pripravno tudi za trgovino, z večjim vrtom, v Ljubljani, prodam za Din 250.000. Prevzame se lahko nekaj iiipoteke. Pristavec Franjo, Ljubljana. Erjavčeva 4a. 31201-20 Pozor brivci! Starejši brivc gre za po s'ovodjo ali vzame briv-nic^ v najem, pozneje eventuelno kupi. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Dobra moč«. 21607 17 Vile, hiše stanovanjske, ;rgov>-ke. manjše hiše. parcele v mestu in na periferiji vse po ugodnih cenah proda Jančar. Sv. Petra cesta 27. 21493 20 Hišo z vrtom enodružinsko, dam v n3jem 15. oktobra. Poizve s« Vos-njakova ulica 32. Ogled od 15. naprej. 2--485-20 Prodam posestvo cca 20.000 kv. m. blizu trnovske cerkve. pripravno zx vrtnarijo ali stavbišča. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31274-20 Veliko zemljišče travnik, skoraj ob glavni Ovstl v Ljubljani, u-porabno za razi:o. prodam. Cena nizka. Sprejmem tudi knjižice. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 31294-20 Stavbno parcelo kupim v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena 20.000 Din«. 21433-20 po- obse- Posestvo pol ure oddaljeno od staje Rimskih Toplic, gajoče zidano hišo z gospodarskim poslopjem, njivami in gozdovi ter Itpimi sadnimi vrtovi, kjer se lahko redi 10 glav živine — naprodaj za ceno 90.000 Din. Natančnejša pojasnila daje Ciril Marinšek. pošta Rimske Toplice. 21311-30 Nova hiša naprodaj na letoviškem prostoru: hiša ima 4 ?obe, kuhinjo, klet. svinjski hlev, velik vrt, veliko njivo, v hiši elektr. luč. Hiša stoji pri veliki cesti oddaljena 10 minut od kolodvora Šoštanj ali 5 minut od farne cerkve. Cena Din 42.««0. Helena Rožič, Družmirje, Šoštanj. -2>O78-30 Tristanovan jska hiša hipoteko mei tne. zidana 1931. 1., davka pro&a. naprodaj. Ponudbe pod šifro -Rentabilna« na ogl. odd. Ju-ra. 21510-20 Tristanovanjsko vilo neposri-dnl blžlni Bežigrajske šo'e. prodam za ceno Din 135.000.— v gotovini in 100.000— hipoteke nrl M^tni hrani'-nicl Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Ugodno prodam«. 21410-20 Lokal za sušilnico a'i h'adilnico spa'no sobo z vrtom od dveh g avnih ces ah na prometnem kraju, zaradi starosti oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21332-20 Stavbe Nakup ln in parcele prodaja. Daje Izvedeniške informa-clie stavbno podj»tje Terčelj pri novi cerkvi, šiška. Ljubljana VII. 3S347-20 Malo posestvo oddaljeno 1 uro od Cel ta, obstoječe iz zidane hiše, cca 3 oralov dobre zemlje, naprodaj. Cena Din :j8.'<»0. Pojasnila daje Rustja, Celje, Dečkov trg. a:366-20 Hišo z gostilno, manjšo center Ljubljane, in parcelo pod Rožnikom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi vknjižba«. 31204-20 Parcelo v Slškl, ob glavni cesti, prodam z«lo ugodno. Po. nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Pred mitnico*. 21415 20 Hišo z zalogo trgovine mešanega blaga in lesom, gospodarskim poslopjem in vrtnra prodam ob državni cesti na Dolenjskem, z dobrim prometom. Potreben kapital okoli 100-0/10, ostalo po do-govoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober promet«. 31166-20 Kmetsko hišo na Viču, tudi z zemljiščem, ugodno proda go rpodarska pisarna Tribuč Glince. Tržaška 6. tele fon 26-05. 21420-20 Vilo z vrtom enostanovanjsko. veliko, ■— prodam ali oddam. Kunim manjšo hišo v centru. Dopise na ogl. odd. Jutra pod >Vila Ljubljana«. 21il6S-20 Poravnave plačanja dolgov posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, naložbe kapitala (tudi hranilnih vlog). zaščitne reditve. davčne napovedi. knjigo vodstvene revizije, hilance in vse druge trgovsko go spodarske posle izvede in izvedeniška mnenja iddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani Cesta 29 oktobra fRimska cesta) šl. 7 (Za pismena uojasnila znamke." 31400-16 Hranilno knjižico Mestne, hranilnice ljubljanske, prodam, ogl. odd. »20.000«. 21455-16 Ponudbe na Jutra pod značko Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din Lepa prilika V letoviškem kraju na Gorenjskem naprodaj gostilna po zelo nizki ceni 35.000 Din. Tudi trgovina se lahko prične., Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30515-19 Trgovino z manufakturnim blagom, na prav dobri točki v mestu, prodam zaradi odpoto-vanja. Potreben kapital v gotovini Din 200.000. Samo resne ponudnike se bo upoštevalo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika 28«. 21430-19 Lokal pripraven za brivnico _ oddam na prometni točki na Tyrševi cesti. Naslov v vseh posl. Jutra. 21382-19 Trgovski lokal takoj oddam na zelo pro metnem kraju, primeren tudi za vsako obrt. Glince, Tržaška c. 26. 21594-19 Prodamo H1SO enonadstropno, šest-sobno komfortno stanovanje dve dvosobni in enosobno. Kompleks J200 kv. m. garaže. Cena 440.000. Pri Gor. kolodvoru. VILO enonadstropno, tristanovanjsko, komfort. vrt Ona 2-30.000. Poleg Vrtače. VILO enonadstropno, tristanovanjsko, vrt. Cena 190.AOO. Iiipoteke 120.0H0. Bežigrad. Velika izl)ir3 manjših in večjih hiš, Realitetna pisarna ADAMIČ Ljubljana - Gosposvetska 811. 21476-2« Hišo z gostilno prodam takoj oh banovin- ski cesti, žica. Stožice 40. Je-21478-20 Dvostanovanjsko hišo rentabilno, prodam. Zelo ugodni plačilni pogoji in mala parcela. — Pojasnila: Kolezijska ul. 17. 31535-30 Veliko hišo v sredini Vrhnike, dvosta novanjsko, z delavnico, 2 vrtoma in dvoriščem, ugodno prodam. Primerno za obrtnika. Informacije daje Ivan Šinkovec. Stara cesta št. 40. 31673-20 Vila z vrtom Ljubljani ugodno na prodaj. Poizvedbe v go lini. Ob Ljub janicl 21. 21611-20 2 hiši dobro vpeljano gostilno ln mei-arijo ter pri pravnimi lokali za trgo-lno brez konkurence, se prodasta po nizki ctnl. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21606-20 V Celju minut od kolodvora prodam za ceno Din 150 000. novo vilo. enonadstropno. dvo-tano-anj.-ko. podk'e:eno. parke-irano z vodovodom • l"ktriko. Naslov v vseh pUj»a, Din 110.000. HiSO, enonadstropno, novozidano dvodružinsko, ■SJO kv. m vrta. Rožna dolina. Din 165.000. HISO, iristano\anjsko, vrt. hipoteka Din 3x000, Kodeljevo. Din 200.000. HISO, visokopritlično dvostanovanjsko. ;7o Din 83 Stavbišče Tabor 600 kv. m po Din 220. 21561 -20 Veliki format ali posebnosti aparata malega formata? Obe ti svojstvi ima Super Ikonta 6X6, odlični aparat za naviti film za strokovnega fotografa in amaterja, ki več zahtevajo od aparata. Super Ikonta 6X6 združuje prednosti aparata velikega in malega formata: objektiv Zeiss Tessar 1 : 2, 8 največje svetlobne jakosti, je združen z zaščitenim daljinomerom s premičnimi prizmami in s tem riše dovršeno ostro in pri polni odprtini objektiva. Nemogoče je dvakrat osvetliti eno slii». Zahtevajte od svojega foto-trgovca, da Vam razjasni vse prednosti, ki Vam jih nudi Super Ikonta 6X6. Mojstrski posnetki z aparatom Zeiss Ikon, Zeissovim objektivom in filmom Zeiss Ikon. Enosob. stanovanje ugodno oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 3!®:C-21 Dvosob. stanovanje oddam za 1. oktober. Naslov v vseh posl. Jutra. Trisobno stanovanje komfortno- v vili pri Pru sk»m mostu, oddam. Informacije: Sv. Pe ra c. 45. 21503-21 Trisobno stanovanje lepo ln mimo. sk<>raj v entrumu oddarn. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Mimo«. 21482-21 Enosob. stanovanje oddam. Cena Din 260.—. Udma-, Ribniška ul. 27. 21492 21 Dvosob. stanovanje park^tirano s kopa nlco. oddam za 1. oktober. — Hudnik Beljaška ul. 26 Šiška. 21484 21 Dvosob. stanovanje lepo s pritiklinami. verando, oddam oktobra pri stari šišenski cerkvi, Vodnikova 12. — Vprašati od 1. septembra tam ali Christo-fov zavod, Domobranska št. 15. 30603-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam 1. oktobra. Cena 650 Din. — Pod Oozdom 10 zraven hotela Bollevue. 21357-31 Dvosob. stanovanje parketirano, z vrtom in pritiklinami. oddam v Šiški, tostran c-erkv». Informacije Zvonarska ul. lil/I. 3!i277-3: Trisob. stanovanje lepo, oddam novembra v ili. Podmilšfakova 7 Bežigrad. 21'150-žl 3-sobno lepo, čisto, koj, cena trg 1 pri Beseda 1 Din. davek 3 Din za lifro ali lajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Celo hišo obstoječo iz dveh vanj (3 in 2 sobno) pim vrtom, je Lavrica oddam t 1 pozneje * najem. )vosob. stanovanje oddam 1- oktobra. Krakovski nasip 1(8. 314RO-21 stano z le tik iel. posta pri Ljubljani oktobrom ali event. prodam. Pojasnila dobite m pristavec. Ljubljana irjavčeva c. 4. 31)127-31 Dvosob. stanovanje predsobo in kuhinjo, vse »od 1 ključem, oddam ta-»oj v Stiški ul. št. 1 naproti Sv. Jakoba šole. — Ogled stanovanja od 1—! odnosno pol 7 zvečer. 31296-21 Dvosob. stanovanje l»po. eolnčno. oddam v odpritličju vile v Levstikovi ulici. Elektrika, plin, parket. Naslov v vseh po si ovalnicah Jutra. 31022-21 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami, oddam maloštevilni družini. Rožna dolina c. XIX. št. trt poleg gostilne »i'ri Me scu« 31378-31 Stanovanje obstoječe iz 2 sob. net. kuhinjo oddam jem. Rožna dolina c. kabi-v na IX/4S. 31368-21 Stanovanje dvosobno, za november in enot-obno za oktober, oddam stranki brr-z o-trok. Za b Jak 10. 21522-21 Štirisob. stanovanje veliko, komfortno oddam mirni stranki. Naslov vseh posl. Jntra. 21P16-3 Stanovanje en<, dvosobno, kuhinja in pritlkllne. po nizki ceni akoj oddam. Zg šiška 176. Spančeva po 21516 21 Enosob. stanovanje s kabinetom oddam s 1. ok tobrom v Rožni dolini V/19. 21336-21 Enosob. stanovanje z vs"mi pritiklinami od dam za Din 230. Ribniška ul. 1'5. Moste. 31339-21 Štirisob. stanovanje s pritiklinami in stanovanje z dvema sobama od dam za november. Naslov v vseh posl. Jutra. 31335-31 Hiša z velikim vrtom napro daj do nizki ceni. Informacije lz prijaznosti: Maribor F0chova 13. tr govina. 210X0-20 Stanovanje trisobno, lepo. solnčno vsemi pritiklinami oddam Z3 november. Naslov v vseh posl. Jutra. 31343-31 Trisob. stanovanje komfortno, solnčno. lift, se odda za oktober ali november — Aleksandrova 4/TV. vrata 18. 21409 21 Dve dvosobni stan. komfort.nl, plin. oddam samo boljši malo č an-ski družini za oktober. Na igrišču Ilirije. Jenkova ul. 4. 21362 21 Lepo samsko stanovanje s kopalnico in ostalim komfortom. v novi hiši oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Mirna oseba«. 311563-21 Dvosob. stanovanje manjše, z vrtom oddam mlmi stranki takoj ali pozneje. Kod"ljevo, Slom škova 10. 21612-21 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Inteligentna stanovanje oddam za ta-ugodna. Novi hišniku. 3**407-21 Stanovanje dvosobno ali enosobno. pritlično, solnčno. oddam 1. novembra družini največ reh odraslih oseh. Skrab čeva 17. 21534-21 Petsobno stanovanje oddam v vili 1. novembra. Cesta v Rožno dolino 14. SlSSfi-Sl 2 sobi s kuhinjo vsemi pritiklinami. od-lam Tovarniška ul. TJ. 2U301-31 3-sobno stanovanje vsemi pritiklinami. nekaj vrta. oddam takoj ali za oktober. Zadružna 16. Kodeljevo. 314«1-2l Enosob. stanovanje ika soba kuhinja., drvarnica. oddam takoj ali kasneje za Din mesečno. Mestni trg Mt/I. Dvosob. stanovanje oddam z oktobrom za. 330 Din v I. nadstr. zaradi vselitve družine v lastno hišo. Predovičeva ul. 11. 31410-31 2. in 1-sobno stanovanje oddamo. Ogled in lnfor macije od pr,ned-ljika rtopodne da'je. Stari 'rg 9/1. 21590 21 Dvosob. stanovanje pritiklinami oddam takoj s ali za oktober ulici 1-2. v Hrenovi 211404-31 „P0KST" real. pisarna, družba 1 o. z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4/IL odda sledeča stanovanja: Enosobna: mesto 35^. Šiška 30,1, periferija 1, Vodma.. 3(10 Kolezija 230; Dvosobna: center mesto "«30. SOO. pod kolodvorom 650, Mirje 7<*">, Rož.na dolina 450, 500, Bežigrad 650. Trisobna: Mirje 750, šiška 8no, 850 mesto 700, Bežigrad 800. Stirisobna: mesto od 1.000 dalje. 31560-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din- Stanovanje 2 sob, kabineta in posel-ske sobe, komfortno, solnčno, v sredini mesta, iščem za 1. november Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .Udobno« 21051-21a Enosob. stanovanje ma'o vna. išče stranka brez otrok. Ponudbe ogl odd. Jutra pod liden plačnike. ženska visoka, lepih oblik za študije — slikanje akta, naj &e javi za naslov na ogl. odd. Jutra. 21382-37 Za šolarje vse vrste obleke, pumparce, perilo itd. v največji izberi si nabavite poceni pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. Ali slabo slišite? Ali trpite na šumenju v ušesih? Prospekt o v ušesu nevidnem slušnem aparatu: bobnjiču Vam pošlje gratis G. WEIS & ca WIEN I. Liebenberggasse 6/12 Poštni čekovni račun Zagreb 40.732 Bosch-service izvršujem vsa popravila magnetov za avto-dyname, zaga-njače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih in motociklih. Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vsi tovrstni Bosch-proizvodi J. Kraljic Ljubljana, Gosposvetska c. 13. Tel. 2535. na »So- 21502 21a Stanovanje komfortno, prvo nadstropje, 3 sobe oddam prvega novembra z garažo. Tobačna nI. 6._31381-31 Trisobno stanovanje komfortno, v I. nadr-Top-ju vile, ugodno oddam za oktober. Klemenčič. G ince, Cesta II/2. 21491-21 2-3 sob. stanovanje stanovanje, išče vpokojen-ka za- takoj ali pozneje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo stanovanje«. 21436-31a Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami (ko-palnica"!, -komfortno, v bližini Ijanovine, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko *1. oktober«. 21.452-21« Dvosob. stanovanje komfortno, oddam 1. oktobra. Vpraša se: Cesta v Rožno dolino 36 od 9—<1.1. 31089-31 2-sobna stanovanja s kopalnico ali brez. oddam. Ponudbe na ogl. odd. Juitra pod »Solnčno ln lepo«. 21483 21 Enosob. stanovanje oddam. Rožna dp'lna. c. VI. št. 4. 21457-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami. oddam takoj aH Zadružna ljevo. oktober. — ul. 12. Kode-21417-21 Stanovanje dvosobno ali enosobno, s pritiklinami, iščem v mestu za oktober ali november ponudbe s ceno na ogl! odd. Jutra pod šifro Solnčno 99«. 31451-21a 1 ali 2 sobno stanovanje s predsobo ln kopalnico, išče mirna oseba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pnd "Mimo ln čisto«. 21579-21a Enosob. stanovanje za 1. oktolvtr, iščem v okolici Sv. Petra ali Bol garske ul. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena 300 Din«. 21588-21& Dvosob. stanovanje s kabinetom in kopalnico, solnčno in čisto, iš&em y mestu z« takoj ali 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1936«. _ Najlepše vence, šopke m aranžmaje nudi po najnižjih cenah cvetličarna Tyrševa cesta 9 (Dunajska). — Vrtnarstvo Vrazov trg pri šentpe-terskem mostu. — Adolf Vatovac 21C-6 Za poletje in vroče dneve Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, tou-ringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. — Vzorci brezplačno. »K O S M O S«, razpošiljal niča ostankov, Maribor, Dvofakova cesta št. 1. PHILIPSova SIMFONIJSKA SERIJA Kakor vsako leto, tako smo tudi to leto prvi Ne zamudite prilike in oglejte si brezobvezno naše nove modele pri naših prodajalcih Najugodnejši plačilni obroki I Trna - ' ■ 5 a* fe ; i, i J-' m mk1 4 # ji & i;, , J* Rondo" Beseda 1 Din, davek 3 Dm za šifro ali dajanje naslova C IXn. Najmanjši znesek 17 Din. Dijakinja iz boljše rodbine se sprejme v vso oskrbo. Nemška konverzacija in klavir. — Poizv« se Dvorakova ul. 6, I. nadstropje. 21016-22 2 dijaka »prejmem v dobro oskrbo, brana prvovrstna. Strogo nadzorstvo, kopalnica, kla vir. Naslov v vseh posl. Jutra. 21069-22 Študenti v Gradcu dobe lepo stanovanje s prav dobro oskrbo po zmerni ceni pri gospej Antoniji Hackel, Graz, Graz-bachstrasse 30, I. nadstr. 3iilic>4-23 2 dijaka ali dijakinji sprejmem v celo oskrbo za 4d.-> Din v bližini obrtne šole. Vestno nadzorstvo pomoč pri učenju. kopal-niea, vrt. Karadzičeva 10. Rolezija. 31079-2 Dva dijaka •prpTmfm. Zelo dobra prehrana, pomoč pri učenja dkrbno nadzorstvo. Cena 4rH> Din. Zibcrtova -0/1. 31371-23 Lepo sobo •nlnčno odda slovenska dru žina v Zagrebu za dijal ali dijakinjo s celo dobro oskrbo. Bregant, II ic 168a,'IlI. 31352-2 Dva dijaka sprejmem na stanovanje v veliko zračno sobo z vso oskrbo ali brez njo, v ne posredni bližini gimnazije in univerze. — Pavlovčič. Emonska c. 2/1. 31466-: Dijakinjo Dijaka sprejmem oa stanovanje. — Pred Škofijo 1/1V. 31520-32 Nižješolea(ko) sprejmem poceni v vso oskrbo, v centru k nem ski družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3ii3SO-32 Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo poleg bežigraj. gimnazije. Kr-žičeva c. tVII vrata lil. 3139G-22 Dva dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Poljanska cesta 15/! V. III stopnišče, levo. 2I;iS5-32 Dijakinjo sprejmem v celo oskrbo. Naslov v vseh posl. Jutra'. 31-183- oddam Sobo dijakinjama ali 21432-22 V Novem mestu pr; boljši rodbini se sprej jno v popolno oskrbo trtošolpc ali dijakinja zgornjih treh razredov. Na slov v vseh posl. Jutra 31J57-3: Stanovanje z vso oskrbo in pomoč pri urenju, iščem pri boljši družini za sina četrtošolca ■ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Bežigrajska gim nazija«. 31590-2: Dijakinjo ali dijaka sprejmem na stanovanje event. tudi na hrano. Na slov v vse-h posl. Jutra. 21342-32 Dva dijaka mlajša sprejmem z vso o-skrbo in dobro nadzorstvo rrr po nizki ceni. Gosposka 10.1. 31340-22 2 dijaka in visokošolko sprpjmem v ve o a-krbo. Poljanska c. 18/11. evo. 21518 22 Dijakinjo sprejme boljša obitelj r i-fcrbno oskrbo, pole1? t-no oskrbo v bližini lice ja in trg. akademije. — Pomoč pri učenju, vrt. kavir. kopa niča. Na-lov •v v.-eh poslovalnicah Jutra. 21487 22 Sobo v centru oddam. s posebnim vhodom, opremljeno in .poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21203-22 2 dijaka nižješoJra sprejmem k sinu tretješolen v zelo dobro oskrbo. _ Maistrova 16. II. nadstr. 3:425-22 Dijaka sprejmem v dobro oskrbo v sredin: mesta, čevljarska ul. HllU, zraven Čevljarskega mostu. 21 #30-32 Dijaka sprejmem v krasno veliko solnčno sobo, kopalnica, centralna kurjava. vrt, nemška konverzacija. Vest no nadzorstvo prvovrstna oskrba. — Bližina Trgov, akademije in srednje tehnike. 2 dijaka sprejmem v popolno dobro oskrbo, v sredini m»-s;a. roba lepa. Gaj eva 3/II, leve. 21408 22 Dijakom nudim udobno stanovanje, dobro domačo hrano, v bližini gimnazije obrtne šole, trgovske akademije, skrbno nadzorstvo, Pena zmerna. Svetic, Gradaška IS. 31tV5t-22 Dijaško sobo oddam v novi hiši sredi mesta. Vprašati !e od 3. do ♦i. popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21554-i® ■-prejmem v prvovrstne) oskrbo k hčerki peto šolki. Strogo nadzors.vo nemška konverzacija ka vir. kopalnica. zračna, Končna soba Nas'.0v v vseh poslovalnicah Jutra. 21584-22 Dijaka(njo) sprejmem v vk> okrbo. Nn^lov v vseh posloval nicah Jutra. 21601 22 Dijaška stanovanja priporoča slaščičarna STo-votny. Gosposvetska c. Velik« izbira cenenih sob brez oskrbe, kakor tudi stanovanj s popolno oskrbo, nadzorstvom in pomočjo pri učenju. 21-596-22 1—2 dijakinji sprejmem na stanovanje in na prvovrstno hrano, pomoč pri učenju in strogo nad zorstvo Sugjič. Selenbur-gova 7/1II. 31600-22 Opremljeno sobo veliko, svetlo, separiran vhod. v centru, oddam gospodu. Na-lov v vseh polovanicah Jutra. 21489-23 Solnčno sobo s posebnim vhodom, lepo opremljeno, takoj oddam. Bežigrad, Kobbova ■ ul. 31297-23 Garconiero solnčno, telefon v vili na Mirju opremljeno ali prazno, oddamo solidni os^hi. Ogled od 10—M. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 214C6-33 Sobo oddam. Idrijska ul. 7. 21495-23 Opremljeno sobo lepo. udobno, s ;>oseb.iim vhodom oddam. Mirje 4. 21517 23 2 nižješolca(ki) sprejmem - v prav dobro oskrbo, v lepo solnčno s-oho, poleg II. drž. gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31.566-22 2 dijakinji iščeta stanovanje. klavir kopalnica. Ponudbe na podružnica Jutra Trbovlje pod »Mirje*. 3I5y7-32 2 dijaka (in ji) 'prejmem v vso oskrbo _ ;iard. Vodovodna c. 27. 1;.-»!-: 22 2 dijaka spr-jme profesor v vso cvkrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21580 22 Dva dijaka (inji) sprejme boljša družina v vso oskrbo in nadzorstvo, centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 315-H.-23 Dijaka ali dijakinjo prejmem v popolno oskrbo ' bližini gimnazije na Po Ijanski cesti. Cena zmerna, nadzorstvo strogo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31519-22 2 dijaka (inji) prejmem n,i ?t.innvan.;f in m no v lrjpo, zrarnn sobo. Kova.Mp, Tržaška c. ♦>, — Ljubljana. Sabojotldm Beseda 3 Din. davek 3 Din is Šifro al: lajanje naslova Din Najmanjši znesek 17 D; D Mesečno sobo separiran vhod. oddam Knafljevi ulici 13/11. 21 »050-23 Lepo sobo oddam dvema gospodoma, z dvema posteljama, z vso oskrbo ali brez. Sv. Petra cesta 43, pritlično, desno. 21472-23 Sobo lepo opremljeno, oddam osebama. Vzame tudi dijake. Gajcva ul. o V. nadstr. Fani Kolar. 21->:X>-23 Opremljeno sobo za dve os' bi, poceni od dam. Nas'ov v \>eh poslovalnicah Jura. 21497-23 1 Moderno opremljeno ali prazno s^bo. oddam v Gaievi u ici. lilt. cen t.raina kurjava. Naslov v vseh poslova nicah Jutra 21574-23 Prazno sobo separirano. ve''ko. eo'n-cno. nddam takoj a'i pozneje. OgbdaU dnevno od 14 do 15 Poljanska ce- a lo elapnišče I. vrata 8. 21541-25 Opremljeno sobo lepo. v htrogem cen ru oddam boljšemu go. po du. Na.~lov v v.seh p(l.- o valnicah Jutra. 21577 23 Sobico oddam gospodu (dijaku! i souporabo klavirja. Trža šk« cesta 36/11.. desno. 2i 175-2:: Mirno in solnčno sobo s posebnim vhodom, oddani solidnemu g"spodu. Stross-inayerjeva ul. 3. 31355-23 1—2 dijaka sprpjmem. Pom"* pri učp_ nju. Blizu II. drž. gimnazije. Domcd>ranska e. 1 'I. Opremljeno sobo lepo. čisto parket, souporaba kopalnice s po>ehnim vhofl.on. takoj oddam. M r je, Marmontova ul. št. 16. Dva dijaka a!i dijakinji prejmem v' maihno zračno t-ebo pri Prulah. na 100 Din — Na-'ov v.-eh po-'ova'n1cab Jutra. 21427-22 Čitatelji inserenti! Izkoristite dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja. Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih« čitateljev. Prihranili bote na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. Opremljeno sobo oddam takoj. Ljubljana. Maistrova ulic« 14. 31479-33 Sobo za 2 gospoda, s posebnim vhodom in hrano, oddam v izini Obrtne šole. Naslov vseh posloval. Jutra. 3". .532-52 Opremljeno sobo vezano, event. souporaba klavirja. v komfortnem -•anovanju. deset minut do magistrati, oddam dostoi-■s' bi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 315: Opremljeno sobo takoj oddam v Stroliški u ici 29. Cena 250 Din. 21576 23 Opremljeno sobo solnčno. po>bni vhod. parke-. e'ek'rlka. oddam so'lani .-tranki. Na-'ov v Vreh pr>s'oialnicah Ju'ra. 21462 23 Prazno sobo popolnoma i--pari ran o. v 'epi mirni hiši. oddam uradnici. Križevniška u . 14. 21578 23 Sobo poponoma V)čenim vhodom, iščem za takoj na Dolenjrki a.Ii Karlov-ški co-ni. Ponudbe pod Sta no na ogl. odd. Ju-:ra. 21583 23 Opremljeno sobo oddam event. tudi dijaku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21592 23 Opremljeno sobo lepo. t. balkonom, oddam pri Tivoliju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. m 2156R-23 Minio sobo oddam eni ali dvema tfal-n-ma osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Davčne pritožbe zoper pridobnino, prošnje za odpis, obročno plačilo. Davčna poslovalnica, Ljubljana. Sclcnburgova TI. 21,1)2-31 Psihografolog Fclik.s Glohočnik — v Ljubljani, hotel »Slon«, — sprejema dnevno 0—12. 2 7. — Obiske po hišah vrši po 7. uri zvečer po dogovoru. Dela na strogo znanstveni podlagi. 212US-3'. Vojaške informacije za ureditev osebnih zadev daje najhitreje: Informacij ski zavod, Ljubljana. S" lenburgova ul. 7/1. Za in formacijo priložiti Din 12 v znamkah. 23459 31 fiindenburg jagoda največja na svet« Cenjenemu občinstvu naznanjam, da v ponedeljek 7/IX odprem tr-ijovino /-adja in z lenja-vc na drobno v dvoriščnem lokalu Pred škofijo 21, poleg mlekarne. Imel bom vedno i-veže navad no in finejše b'agr». Posebno pripnrocam \>eko n'noži no pravih bosanskih *='iv \ve po najnižjih dri vnih c-nah. — Se priooroča L. Glavnik. 21449 31 rijj Opremljeno sobo nevezano, s posebnim vbodom, išče s'are jsi gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod sBlizn sv. Jožrla*. 313S4-2.?a Akademik iščp mirno in separirano bo. ponudbe z navedbo cpiip na ogl. odd. Jutra pod Akademik«. 21.i7"-i'a Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. STUCKV, tovarna ogledal, Maribor. 100 rastlin Din 30.— Sedaj posajeni nasad donaša že na spomlad sadove. Navodila za sajenje, opis vrst in glavni poučni katalog pošljemo brezplačno. Navodila za sajenje, opis vr.-t in glavni poučni katalog {Hišljemo bri zplačno v srbsk ohr tsk eni ali nemškem jeziku. Akad. dipl. višji vrtnar HIKSCHL M>A-DISLAV I DKUGOM, Velika trtje- in sadje-reja. Subofica, Trjj Cirila in Metoda 7, tri. 66 Fožl^ iz t Ljubljana, 5. septembra K velikemu po/aru v Notranjih goricah nam naknadno šc poročajo, da utegne hiti nastanek ognja vendarle v v/ročni zvezi a beračem, 70-letnim starčkom Jožetom Žah-karjem, ki je bil prav tedaj na poti skozi vas in jc Notran jegoričanom tudi prvi sporočil katastrofalno vest. Kakor smo že včeraj zabeležili, sc jc Žabkar pri nekem vaščanu najprej naobedoval, nato pa jc legel v Sojcrjevo šupo na kratek odmor. Ko je pričelo goreti, jc Žabkar po svojih močeh najprej sam pomagal gasiti, a ko so prispeli orožniki, so jih domačini opozorili nanj. Orožnikom sc je izgovarjal, da jc naletel na dim žc, ko jc stopil v šupo. Mnoga znamenja pa vendarle pričajo, da jc bilo drugače res. Ko so prvi kmetje prihiteli na kraj pcžara, so našli v šupi, iz katere jc Žabkar pribc/al, njegovo vrečico 7. malo moke, zraven nje pa cigaretni ustnik. Vse kaže, da jc Žabkar v neprevidnosti legel na seno s prižgano cigareto v ustih, pa mu jc ogorek padci iz ustnika in zanetil požar, lirezoviški orožniki so ga danes izročili državnemu tožilstvu. \ sa škoda po požaru znaša po približni cenitvi domačinov okrog 800.000 Din. --—3MB? Opremljeno sobo čedno. išče samo.-toj"n gospod za 15. IX. Ponudbe 7. navedbo cen je t>o sla'l na ogl. odd. Jutra pod »Stalni in to in i p ač-nlk«. 21447-23a Dve uradnici ščeta skromno =obo z vso preskrbo pri starejši go.i.,,-lični ali vdovi brez otrok 1. oktobra. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Mir«. 21261 i'a Mizarji! Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd., izberete najceneje, tudi na hranilne knjižice pri »JEKLO« Stari trg. Sobico od^arn gorpodu. Gajcva 9,II. 21421-23 1—2 dijakinji srednjih ali visokih šol -soreime boljša, višja uradniška družina v O-tdeu. s prikl bičitvijo k rodb:ni in uporabo klavirja, penzijska cena mesečno fš MO. Ponudbe na g. Ofto Eher-mann. Graz. 1'hlandgasse 2. 21217-22 drž. vst h oddam v bli ini gimnazije. Naslov poslovalnicah .Ime. -T" )-*Q -' _ . i-.v ■ - H. 2 mla jša di iaka .-e sprejmeta na h-?no in s anr,vanje pri rea ki po zmerni ceni. Naslov v vseh poslova nicah Jutra. 21544-22 2 dijaka (inji) -rednješolca. sprejmem na 9'anovanje in dobro hrp.no po zmerni ceni. — Na^ lov v veeh po-1 ovalni cah Jutra. 21245-22 27. Dijaka II. drž. gimnazije (Po-janska c.) sprejmem na stanovanje, na željo z vso oskrbo, nadzorstvom Mirje, Verstovškova in poukom. Na Kodelje- 3I5S4-22 . vo 13. 21587 22 V bližini banovine oddam krasno solnčno veliko, svetlo in mirno sobo > pos bnim vbotlom in uporabo kopalnice, sfdidni osebi. Naslov v vseh pos'. Jutra. 3M«1-2Sl Opremljeno sobo lepo. solnčno. 7. dvema posteljama, poseben vloid. oddam Tyr^eva 37 L desno. le<:17_-2o Opremljeno sobo eddam takoj ali pozneje. Mivka 27 I. 3!:!73-2t. Dve lepi sobi oddam gospodom ali dijakinjam. <3 minute do uni-I verzei. Cesta :9. oktobra (Rim. c.) 211. vra'a 7 1 S. | 31G70-3'- Opremljeno sobo z dvema posteljama od-dam z vso oskrbo in souporabo v centru. Naslov v vseh posl. Jutra. 31263-33 Opremljeno sobo oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 31:J<;7-2:J Opremljeno sobo separirano lepo, čisto in zračno s souporabo kopal- i -ebi s souporabo kopalnice, event. hrano oddam niče v bižini Tabora, n rodno 1 ali ■> osebama, nova hiša. Ilirka 8/1. 'e Sobo j I-po zračno, e tekočo to-f i plo in mrz o vodo ter po- -----;-----■ ebnim vhodom. b'isu Opremljeno sobo 'Banovine, oddam * 1. ck- Beseda 1 Din, davek 3 l>u, za šifro ali dajanje slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Javna dražba pohištva kompleten i-a'on. ol>-:o-ječ iz velike garniture, vitrine in mize. razni po .--anvzni fotelji, visoke o tobrom z vso oskrbo. — ' msre. kredenc za j di no Skrabčeva 5. j robo. dtvan. pos e je. p-i- 214G1 23 ; ha- razne mize. karnise. starinske in druge podobe. damsko »•■dlo. špan rtena. razna drobna rija i d. — ^e vrši v sr>- Opremljeno sobo lepo v vili. oddam takoj 1 a'i 2 o-ebam. Pri voz 14. 1 do. dni- 9. teo' mbra t? 1. Prule. 21411 23 Skromno sobico s posebnim vhodom in elektriko oddam z« 1.5' Pin z dobro domačo hrano pa 430. Din. 2i;.1»S-33 Sostanovalca ali sostanovalko sprejmem v lepo sobo. Fo-lajner, Vodovodna c. 114. 31:»1-23 Lepo sobo solnčr.o oddam bo jši o- Pr?.zn0 sobo parketirano. z balkonom, separatnim vhodom, soupo- . ral>o kopalnice odd^m na Prulah. — Istotam sprejmem dijaka boljše h's" v separirano sobo z ali h,cz oskrbe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31363-33 od 9. ure dalje na, Glm-cah. Tržaška ce-ta 4. vi la Nas a — Go ob. Dr. Jo*. Krevl. javni notar. 21419 32 Celuloidne Iščite za vrata Gritzner kupite najugodneje pri A. ADAMIČ & To. Ljubljana, Igriška 3. (za dram. gledal.) Vvika besed* bi vek 3 Din, ca lajanje naslova oajmanjSi znesek i Du, šifro ali 5 Din 20 Din naročajte pri F21. ZRNEC Ljubljana, (. sept-fmbra. je v četrtek zvečer rodbina Jožefa •Sfiglica. po dnmnče J!nž< s:iika pri Sv. KIot-janu nad Gornjim gradom večerjala, sta ]danila, v hišo -Iva ma-skirana moža. Edeu je Itil zelo visoke, d n igri pa srednje postave. Prvi najtadalec j<■ v >ohi dv.-tkrat za-poredoiiia tistrHi! profi omari in zavpil: Denar sem. ali pa vse posfrelim!- A' prihodnjem trenutku' sta r' gospodarja in ga porinila 07.i ta. Eden roparjev jo usirelil je strel pa k sreči ni zadel gospo« zvezan slonel oh vraliili. Ko se olresla piveg^a .strahu. je si' skoeil v sose^Injo eumnato 110 pai.ja sta to ipazilt in naglo zapustil,! hišo. J>omnovajo. da je bil eden izmed napadalcev Ivan llezovn k. ki mov in roparskih napadov easa klati okrog- (Ioni ji-a-; je. kakor znano, iz orožni zvezanimi rokami je škofi izginSL. Ort vhcd. center, oddam boljšemu gospodu. Naslov v veeh po slovalnicah Jutra. 21437 23 ma ali dijakoma. Is'o-iam sprejmem tudi k>-ptanovalca. Idrijeka 11 (Stan ln dom.) 21423-23 Naznanilo Svoje cenjene odjema'ce prosim, naj se obračajo gbde naročil dino le dir ktno na naslov Anton Smole, livarna Podsmre-ka p. Dobro ra. Anton Smole železo'ivarna. Dobrova pri LJubljani. 21444 31 Znanja želi j gospod srednjih et - pre možnejšo '-arej.šo damo. Tcnudbi' na ogl. oel '. Jutra pod Brezpogojna i ženja. Ženftvc in možitve boljših družiebnih slojev posredujemo na estti- je. 'jniiinn vflikr. izbiro /eilič nih jirv >vr • n b da m in a*. spodov za ženitev. Pro spekte razpošiljamo proti1 predplačilu :n Din v je^r. J znamkah d:skretno. Obrnite J se « polnim zaupanjem — Uspeli 7.asiguran na KKZOU. ' Zagreb, pošta 3. 312"!-25 1 ___ I Državni uradnik i li simznati damo. Ponud- ] pod .1-2.". Uradnica znati b. vpok. u: Ponudbe tra pod v pokoju SJV>- 'pomnja, :-eL'a a k v. ali idnika nad ,y> let. na ogl. odd. Ju-Le[»o sta nova njec. 2:.2'.7-2-; Pekovski mojster mlad, želi poročiti premožno gos pod i eno zaradi pre-vzema lepega posestva. Po-nrdl«. na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa bodočnost«-. 2-;-.2-2", ogl. odd. Jutra" idija« lajncv-t zajamčena 777«. 21445 24 Ločenec obrtnik in posestnik, želi poznanstvo z gospodično, vdovo ali ločenko, staro do :v; let. 7. nekaj premo-Ponudhe na ogl. »Ženitev sliicah 74. Copyrignt »Pantheon« & »Jutro«. □□□□□□□□□nc Simon je tekel na vso moč pred Patom, ki mu je sledil tik za petami. Med vrati ga je zagrabil za nogo in ujel na veliko vpselje Sama, ki je opazoval dirko po hodniku. □□□□□□□□□□C »Vojvoda in Ambrož sta sedaj na igrišču Golf kluba, kjer sta najbolj varna pred preganjanjem. Dogo\ o^ rili smo se, da se se--stanemo tam danes popoldne radi prodaje vrednostnih papirjev.« o !.,,<•. ii/.>vH kol oollčen igralec na j igrišču GoM kluba zelo velik__} jgled. ludi ja/ sem sprva jlfe-i':.'. mislil, da je pošten ovpU Ko sem zvedel kdo ie. je bilo j že prepozno Kon čno pa bosta gospoda razu"T'i' ji; posel je posel po j sebno, če je do- i ber.« »rravim, pra\im, kaj ko bi se prvo javila iefu in mu poročala. Zdi se mi, da bi potrebovala pomoč.« —w Medtem sta drvela Vojvoda in Ambrož z avtom proti igrišču za golf. \ »Kaj še! Vese Ija, da zalotim oba gospoda v njunem brlogu, pa res nočem deliti z niko- 1 mer.« J »Cim pride Šimen, mu naročim, naj takoj proda papirje in najame odvetnika za Ozvalda. Midva.--■- pa jo bova poteg- j) v 1935. Kin« Feature* Syn«, In«-.. Gteai Bntain nght* irnervrd. sprejme za takojšen nastop mojstra - kuharja mila za pralna in toaletna mila, ki zna tudi pilirati. Ponudbe s prepisi spričeval in plač. pogoji poslati na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »4.174«. iMdor ta oglašuje napreduje t raiHfia ENO IN VEČBARVNE Jrrf0- SV.PE1RA NASIP Si. 23 Dobro idoca špecerijska trgovina V LJUBLJANI, se odda takoj pod ugodnimi pogoji. — Naslov na ogL odd. »Jutra«. GOSPODINJE! Samo 6.— Din vas stane v vaši posodi 14 kg najfinejše parketne paste »Orion«. Zahtevajte vzorec pri Vašem trgovcu, ali pa naravnost pri R. HAFNER, Ljubljana VII. CELOVŠKA c- 61 TEL. 35-65 ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Cl0000^ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ SPOSOBEN PRODAJALEC vešč slovenskega in nemškega jezika, vojaščine prost SE IščE za večjo trgovino. — Reflektira se samo na prvovrstno moč. — Dopise na poštni predal 66. Celje. stožca Schermeister za apreturo ali mojstrskega pomočnika za apreturo IŠČE tovarna volnenih tkanin v bližini Zagreba. Pismene ponudbe po 44152 na Publicitas d., d. Zagreb, Ilica 9. c/dge/nann Glavnik priznano najboljši a vendar najcenejši! Dobiva se povsod ! Milijonski dobitek je zadela pri glavni kolekturi drž. razredne loterije BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK Maribor, Gosposka ul. 25 kupljena srečka štev. 59.971 dne 31. avgusta 1936. Nove srečke dospele! Oskrbite si jih čimprej. Cela srečka Din 200.— Polovična srečka Četrtinska srečka Din 100.— Din 50.— Brez srečke ni dobitka! i ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica, deda in tasta, gospoda JOŽEFA VASTIČA RUDNIŠKEGA PAZNIKA V POKOJU se vsem najtopleje zahvaljujemo Posebno zahvalo izrekamo zdravniku g. dr. A. nšku, dolskemu župniku g. Medvešku. gg. zastopnikoma rudnika, društvu rudniških nameščencev, g. Ferdinandu Rošu, vsem darovalcev vencev in cvetja in končno vsem onim, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti in nas tolažili. HRASTNIK, dne 5. septembra 1936. ŽALUJOČI OSTALI. BVESTILO Cenjeno občinstvo vljudno obveščamo, da gg. Viktor Meden, Maks Zemljič in Ferdo Požek niso upravičeni za založbo HRAM nabirati naročnike oziroma od naročnikov inkasirati naročnino. | Uprava založbe Hram !SHSHgHQHHHHQGiE Enostanovanjska hiša ki se da preurediti tudi za več stanovanj, z lepim vrtom, v Zadružni ulici št. 9, se proda na sodni dražbi dne 11. septembra 1936. ob 10.30 uri dopoldne pri Sreskem sodišču v Ljubljani, soba št. 16. — Pojasnila v izvršilnem oddelku Sreskega sodišča v Ljubljani. iHSJpasfBBaBSPapaGJBapBfSR Na rodna tiskarna LJ1JBUANA NAJVEČJE LJUDSKO ZAVAROVANJE KHRITHS * JE IZPLAČALA V ZADNJEM ČASU cele zavarovalne vsote med drugimi tudi po smrti sledečih članov: TUŠ AR ANTON, posestnik, Koroška Bela 94; MENIH JOŽEF, posestnik, Lokovica 73. p. Šoštanj REŠEK KATARINA, delavka tobačne tov., Ljubljjana, Velika Čolnarska 10/L; KUGLER ANA, služkinja, Šmartno 5. (kulantno izplačano); VERKO JANEZ, prevžitkar, Ravne 110., p. šoštanj; ŠOTL RUPRET, kmetski delavec, Završe, št. Vid; RIBIC JERNEJ, posestnik, Petelinjek 6. p. Loče; ISKRA MARIJA, vdova vlakov., Ljubljana, Stari trg 11 a.; CILENšEK ANTON, natakar, Založe 66., p. Polzela; PAŠKULIN AVGUST, pek. mojster, Ljubljana, Gosposvetska 7.; KOS MARIJA, posestnikova žena, Zg. Zadobrova 2.; VRHOVŠEK NEŽA, posestnikova žena, Trobendol 27. (Sv. Rupert); ROŠELJ TEREZIJA, zasebnica, Stavčavas 9. (Žužemberk),— čakalni rok; PLANINŠEK TEREZIJA, užitka-rica, Dol. Kamence 16. (Prečna); DECMAM MARIJA, posestnica, Stožice 9.; POGRAJC MATIJA, zasebnik, Brezovica 104. (kul. izplačilo); MLAKAR FRANČIŠKA, posestnica, Znojile 19. p. Kotrdež; BOSTELE JOŽE, posestnik, Dednja vas 37., Pišece; BRECKO MARIJA, kmetica, Sv. Rupert 48. nad Laškim; JAKIN JAKOB, miz. mojster, Gor. vas 7., Ribnica; DEŽMAN ELIZABETA, zasebnica, Sp. Lipnica 21.; NARAT IVANA, posestnica, Pohorje 35. (Hoče); KOGEJ MINKA, poslovodkinja, Ljubljana, Zarnikova 9.; MARTER PAVLA, Zg. Kašelj 72., (brezplačno zavarovan otrok, ker sta oče in mati zavarovana pri Karitas); MARINIC JOŽEFA, posestnica, Sv. Tomaž 7.; REBERNIK AVGUST, čevljar, Maribor, Koroška 47.; KRAMER MARTIN, delavec, Zagrad 71.; BUKOVEC ANICA, priv. uradnica, Ljubljana, Resljeva 27/H.; BALOH JAKOB, kovač, Podgorje 29.; LAMPIC IVANA, želez, vdova, Ljubljana, Cerkvena 21.; ANKELE FRANC, sod. uradnik, škofja Loka; GROS MARIJA, deL žena, Stražišče pri Kranju 93.; BRGLEZ FRANC, kmetovalec, Irje 15, p. Rog. Slatina; ZAJC MARIJA, pos., Snebrje 14., p. D. M. v Polju; KODRAN JERICA, zasebnica, Stražišče 166.; ZUPAN MARIJA, učiteljica, Celje, Zrinjskega 1.; PADARIC IVAN, pos., Gor. Radgona 50. (kul. izplačilo); ŽVOKELJ NEŽA, užitkarica, Brezje 11. (Dobrova); URBANCIC MARIJA, poš. uradnica v p., Ljubljana, Fran-kopanska 12.; OREL IVAN. delavec. Draga 49. St. Rupert; NOVAK KAROL, sprev. cestne železnice, Moste, Na Klančku 6.; PETRIC JANKO, župnik, Ljubljana, Sv. Peter; GACNIK ANTON, užitkar, Trčova 34. (Sv. Peter pri Mariboru); PIHLERIC MARIJA, posestnica, žice 37., (Sv. Ana v Slov. gor); KRAŠOVIC Franc, trgovec, Maribor, Vrazova 9./I.; KOSITER ANA, žena kretnika v pokoju; Maribor, Linhartova 20. „KARITAS'S Ljubljana; Palača Vzajemne zavarovalnice, „KARITAS", Maribor; orožnova uiica s. Stoka iMm~(Mw mneh Najlažji, najtrpežnejši in najudobnejši telovadni čevlji, pripravni za vse vrste športa. Vel. 30 — 34 Din 29.— Vel. 35 — 42 « 35.— Najbolj priljubljen in največ zahtevan otroški čevelj iz finega telečjega boksa s čvrstim usnjenim podplatom. Vel. 30 — 34 Din 69.— Vel. 35 — 38 _ « 79.— Trpežni in čvrsti čevlji iz močnega debelega usnja in z gumastim podplatom, zelo prikladni za nemirne dečke. Vel. 30 — 34 Din 39.— Vel. 35 — 38 « 45.— Visoki čevlji iz močne kravine z neraztrgljivim in nepremočljivim gumastim podplatom. Neobhodni ža šolsko deco za dež, blato in sneg. Vel. 30 — 34 Din 45.— Vel. 35 — 38 « 59.— Najprikladnejši dekliški čevlji xa šolo in ulico, iz finega okrašenega boksa t zaponko čez rist in močnim usnjenim podplatom. V Žrebanje I. razreda: 13. iw 14. oktobra 1936 GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE GAJEVA 8 Iv; . • * * • S.".'; A.REIN i DRUG GAJEVA 8 ZAGREB ILICA 15 '/i srečke Din 200 V2 srečke Din 100 '/< srečke Din 50 Stro a o solidna P o strežba! CM'-«• gM ga; Mg3'-<< g" ilt.7\\irfS* J/J.CTS/ PRILOŽNOSTEN NAKU Na sodni dražbi dne 18. septembra 1936. ob 8. uri se bodo prodale pri sreskem sodišču v Sisku, soba št. 4, pritličje: 1. a) Opekarna (krožna peč) z vsemi stroji, inventarjem ter 7 jutrov zemljišča, kompletno urejena s kapaciteto cea 3 milijonov komadov opeke in strešnikov v sezoni; b) kompletno urejen mlin na 3 kamne in 3 valje s strojno opremo; c) stroj za izdelavo cvetličnih lončkov s potrebnim priborom. Skupna ocenjena vrednost znaša Din 871.104 in najnižje sprejemljiva ponudba je Din 435.552. Jamčevina znaša Din 43.556 v gotovini ali v novinkuliranih vlogah Državne hipotekarne banke ali pa v vrednostnih papirjih, ki uživajo pnpilarno varnost, po tečajni vrednosti. Nadalje se proda: 2. Opekarna z dvema krožnima pečema s potrebnimi stranskimi poslopji in stroji in inventarjem, kompletno urejena s kapaciteto cca 6 milijonov komadov opeke in strešnikov ter z zemljiščem cca 12 jutrov 590 kvadr sežnjev. Ocenjena vrednost je ugotovljena z Din 1,456.948, a najnižja sprejemljiva ponudba je Din 729.000. Jamčevina znaša Din 72.848 v gotovini ali v nevinkuliranih vlogah Državne hipotekarne banke ali pa v vrednostnih papirjih, ki uživajo pupi-larno varnost, po tečajni vrednosti. Dražbeni pogoji in dokumenti, ki se nanašajo na zemljišče in inventar in pripadnosti, se morejo ogledati pri sreskem sodišču v Sisku (soba št. 4) ali pri g. dr. Fromer 2igi, advokatu v Sisku, za časa uradnih ur. NIZKE CENE dvokoJes, otroških-igrač-nih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova. cesta štev. 26 KKtf UMmBU»KttB*'Maiifl*»WMafl»a-B ■ HB* B B« ■ BB* 8»«» KSILOLITNI TLAK za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren, že pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga »MATERIAL" LJUBLJANA, Tyrševa 36, tel. 27-16 P £ R J £ Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno In čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno ln franko. ./. -tf* ; ** Dobavlja se v vsaki množim E. Vajda, čakovec ^ Telefon štev. 59. 60. 3, i CENE PERJA ZELXD ZNI2ANE. ZAHTEVAJTE CENIK, LN VZORCE. KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! HiiuamBmiiimiH»RiiK«itm«ii!i»»s^ Oglejte si na velesejmu! Magirus avtomobile 1. s. tovorne avtobuse, specijelno od 1 — 10 ton s svetovno znanim Deutz motorjem na surovo olje. Spodnje ogrodje, ki je zelo močno in trpežno, je posebno pripravno za naše ceste. Vozi z minimalnimi stroški, mirno, zato za šoferja prijetna vožnja. Tovorni avto je razstavljen na velesejmu. INFORMACIJE: Automontaža d. d., Ljubljana, RAB — BIVANJE IZREDNO POCENI GRAND HOTEL NA RABU daje od 5. septembra naprej pavšalne cene za svoje goste in to: v Grand hotelu v Vili Casiji za* 7 dnevno bivanje Din 455.— . 385.— za 14 » » > 800.— . 700.— za 21 » » » 1155.— . 945.— za 30 » »s. 1500.— . 1200.— V teh cenah je vračunana kopališka taksa in postrežba. Skupine 10 oseb in več imajo posebne popuste. % Točnejše informacije daje Uprava hotela. ■ <=>IC3KC=>aC3gC3BC3BC3aC3aC3a Zastopniku dobro vpeljanemu, ki z lastnini avtom po-seča pekarne in trgovine z živili v dravski banovini, nudim zastopstvo prvovrstnih predmetov. Obširne ponudbe z referencami na ogl. odd. Jutra pod »br. 666«. 6669 ■ <=>BC3acz>ac3ac=>flC3acDac3ac3a OROŽARNA PASTUOVIC ZAGREB, Jurišičeva ulica 1 Vodilna trgovina z orožjem, municijo in lovsko-sportnimi potrebščinami. PREKO 80 VRST PUŠK. Za novi cenik štev. 3/a z znižanimi cenami in cenik štev. 3 pošljite Din 3.— v poštnih znamkah. KAMNIŠKA UL. 25. TELEFON 30-47 BLAHA. HuunmnmisiP Zahvala za številne izraze sožalja in sočutja. ki smo jih prejeli ob priliki smrti naše Marice Zevnikar DIJAKINJE Posebno se zahvaljujemo g. dr. Missu, čč. duhovščini, ter njenim prijateljicam za lepo cvetje ter vsem ostalim prijateljicam in prijateljem za spremstvo na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 9. septembra ob 8. uri na Rakovniku. Ljubljana, 5. septembra 1936. 2ALUJOCI OSTALI. avtomatični buffet družba z o. z. Šelenbnrgova ulica Izbrane vrste vin — Zagrebško pivo — Mrzla in gorka jedila — Razni narezki in sendviči. Cene najnižje. Priznano najboljši sladoled! Obiskovalci velesejma ne pozabite posetiti paviljon DALMACIJA-LASAN kjer dobite izbrana dalmatinska vina, odojke, čevapčiče, ražniče i. t. d. Točna postrežba. Za obilen poset se priporoča Ivan Lasan QQ0QQQQQQQG)QOQ [GLASBILO f J T. »J tppisnona cSO odo mmmmrnm-t JJTl^JnSK&v tot NAJPOPOLNEJŠA m cenejša KRALJEVNt DVORNI DOBAVITCL} največja domača razpo&ljalna tvrdka F. SCHNEIDER izdelovanje glasbil in slasbemih pritbkun ZflCREB.liikoličc^auLlO/c Violine..-- od Din ?1?naragcr| Havaj^Mon«. Kitare—• -1«.- -Vtendoline., - 98.- • fea&fift' iarmonlke" ra- • | najcenq«. ZAHTEVAJTE GENK BODOČNOST je za vas NEZNANA DEŽELA Ce hofste spozna*! vaeo mvijenjak« pot, a» oklevajte. MT.pak pišite aj-tiologu. ki bo nezmotljiv in zanetljrv vodnik V«t* življenjske »reos. gmnd m; Vam ju TA, dogodilo, da ^ prasld v kraj«, kj«* niete puznali t«t in poti. V tak«m položaju ee »i««« pf*n«tB»j'li golem« eJo» m («r<-dali fejnili negotov ot.ti. temv«č pmprasali kakega domačina, ri< Vam i--.-. bn kamV Zataj H ne povprašali, kadar gr» za vaš« imjboJj zasoljeno spozna a je, za Va^o bodočnosti1 &akaj ta-v^t* t n-egutovoert ln trdovratno hodite p< nosna n hi potih ziTljfinja, ki n® bi ven dar raJj diM&gH srečo, ljubezen in blagostanje. Nevarnost. p« j*. da rs* to zgrešite in Vaiin Kreea uteee zadnj: bift. Tti Va4 morda čaka bogata, !.iii b«^* tn Vw ča:ka kfltrrietra. bla gostiln j«;. VS po t* trdovratuo di/.it* svojih naravi. I>«ten'jsk: u>x>ehj ff Vam odmikajol Zakaj pa izbirate sab' et^n iike in i^ml-e v n^M>voljn^-ra čafu - V taki^ m<lu in nj^coi-m kaiprii-am. K«ai««to da blodit* v Degot-«' rtwti, o^ia*no«ti in o^ibnnjih, pišite 1-ttul'M iti \pra sajit« sa On je poklican, da Vam bo odkrit in laupfi vodnik Vajše srer«. Tialitcvajtie od nj«>ga Vafco riTljr<"ta. Spoznali bf»m na studi] n.ijoijra lje.nja in moj« ifcih<«™iHze. A ajn naj*nerčneje tahvalj«jem. T« Vaš« pmevarila in nasvete to za mo.io bo ločnoet življenjsko »»žni. S«m t ••»^n»;en, ker ee vtt VaAe na;K«®di iipo^njujrejo. Oidim «o. kcio Kte mofrr ;MHiaits tako toč«) opic mojega jimšle«*« življenja in moji! n«i da«"im t«r 30 l>'n kot honorar za Vašo psihoanalizo in Otjro Vaše rivljen.iske prognoze. Stalna in točna »dri« se glasi: Grafološki bureau — CELJE poštni predal 1M. Pri pokvartenem in preobteženem želodcu pri z^agi, pri začetnem TVORU v želodcu Vam pomaga SALVACID ... O*1" K^r. pod S br. Dobiva se v vseh snotekan m Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll EUbnlku« — Za Narodno tiskarno d. d. kot dskarnarja Fran« Joertck. — SSa inacntnl del je odgovoren Alojs Norak, — Val t LJubljani