ŠTEVILKA
t.t:IOXLVJI, \ / JU L) J 2f)15 CENA l.GOEUli
Od 17. do 22. julija 2015
obiščite EUROSPIIU
IN POSKUSITE NASE IZDELKE
Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona prt blagajni, prejmete
BREZPLAČNO
Delno posnelo mleko z 1,5 % m. m., z zamaskom 11
hnf|a upift od 17. ao 22. fjlija MS. I' Ltnffi: iirijir?ns 1 bfMplate* cdflik 3oni K; rte	ru ¡.JiiJi) » lubju uif^vi
sana 1 bm.	c flf^ lini
v !; r h 'it-, j'."'.! z j i^jh-.^il . >y. »trgovin
Bon lahko unovčite samo v trgovini EUR05PIN NAZARJE, Prihova ulica 56, 3331
Latte
¡i Utin» ' ((umiu
I I
«t 1
Oglasi, Čestitke
2	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Iz vsebine:
Tretja stran
Elektronski recept, elektronska napotnica, elektronsko ...
Tema tedna:
Do zdravstvenih storitev in zdravil s pomočjo elektronskih aplikacij......................4
Lubadarji v gozdovih:
Kažejo se prva žarišča gozdov
napadenih s strani podlubnikov.......................4
ZKZ Mozirje v stečaju:
Železnina Luče gre na javno dražbo ..............6
Okrogla miza v Šmihelu:
Mladi skeptični do zadružništva zaradi stečaja tukajšnje zadruge..................................7
36. Od lipe do prangerja:
Ohranjanje kulturne dediščine
in prikaz ustvarjalnosti......................................10
Solčavska panoramska cesta:
Uredili 20 razglednih točk
na 37 km dolgi poti ........................................... 11
Noč in Dan Menine:
Srečanje namenjeno prijateljem planine ... 12
Šmartno ob Dreti:
Ta veseli dan ........................................................12
Rečica ob Savinji:
Šaljive igre med zaselki občine......................18
ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 29, 17. julij 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Oktober 2015 zna biti v zgodovini slovenskega zdravstva ena od velikih prelomnic, saj bo takrat namesto klasičnega (v papirni obliki) uveden elektronski recept. Njegova uvedba naj bi prinesla koristi vsem sodelujočim v procesih predpisovanja, izdaje, uporabe, financiranja in spremljanja porabe zdravil.
Za bolnike naj bi bile ključne pridobitve elektronskega recepta varnejše in kakovostnejše predpisovanje ter izdaja zdravil, poenostavljeni postopki in zmanjšanje nezaželenih učinkov jemanja zdravil. Zdravniki bodo imeli boljšo informacijsko podporo pri predpisovanju zdravil in manj administrativnih opravil, farmacevti manj administrativnega dela in odpravo papirnih arhivov, zdravstveno zavarovanje pa si obeta boljši nadzor nad predpisovanjem in obračunom zdravil ter manjšo možnost zlorab. Ministrstvo za zdravje in ostale javne zdravstvene institucije računajo na dodatne podatke za nacionalno spremljanje, statistiko, analize in raziskave s področja porabe zdravil.
Elektronski recept omogoča, da zdravnik v primerih, ko gre za »njegovega« pacienta, torej je on njegov osebni zdravnik, brez prisotnosti pacienta predpiše recept, pacient pa lahko brez obiska pri zdravniku obišče najbližjo lekarno, se s kartico zdravstvenega zavarovanja identificira pri farmacevtu, le-ta pa takoj dobi vpogled, katera zdravila so bila omenjenemu pacientu predpisana in še niso bila izdana. Pacient nato prejme zdravila, kar lahko v aplikaciji vidi tudi osebni zdravnik.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Kako pogosto se bodo zdravniki posluževali te možnosti predpisovanja zdravil, bo v pristojnosti njih samih, vsekakor pa gre za rešitev, ki omogoča zlasti bolnikom s kroničnimi boleznimi in stalnimi terapijami dostop do zdravil brez obiskovanja zdravstvene ambulante. S tem se skrajšujejo vrste v čakalnicah in zmanjšujejo izgube zaradi neproduktivne porabe časa.
E-recept sodi v sklop projekta eZdravje, ki poleg elektronskega recepta zajema še e-napotni-ce, e-izmenjavo podatkov in e-naročanje. Predvidoma do konca leta bodo imeli bolniki z e-na-ročanjem na enem mestu na voljo podatke o vseh izvajalcih določene zdravstvene storitve. Z napotnico za slikanje kolena bo lahko nekdo na portalu eZdravje preveril, kje v Sloveniji je najkrajša čakalna vrsta, in se v treh korakih naročil sam ali pa bosta to zanj opravila zdravnik ali medicinska sestra. Dostop v spletni portal bo mogoč bodisi z digitalnim potrdilom, s katerim bodo vidne vse napotnice in naročila, bodisi s številkama e-napotnice in zdravstvene kartice. Ker pri slednjem načinu obstaja možnost, da nekdo drugega naroči na storitev, če ima številko napotnice in ZZZS številko, drugi osebni podatki ne bodo vidni.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
\ /
Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015 3
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Tema tedna, Aktualno

SISTEM EZDRAVJE DO KONCA LETA PRINAŠA DVE POMEMBNI NOVOSTI
Do zdravstvenih storitev in zdravil s pomočjo
elektronskih aplikacij
Oktobra se v zdravstvu končuje obdobje papirnatih receptov, zamenjali jih bodo elektronski. Najkasneje od januarja 2016 prihaja v veljavo še naročanje na zdravstvene storitve z elektronsko napotnico. Ministrstvo za zdravje s tem zaključuje dva pomembna projekta, ki sta del sistema eZdravje, koncepta dostopa do zdravstvenih storitev in izvajalcev, ki temelji na elektronskih storitvah.
Z ERECEPTOM MANJ NAPAČNE UPORABE ZDRAVIL
Prvega oktobra 2015 bo za zdravnike na primarni ravni obvezna uporaba eRecepta, v vse lekarne bo ta sistem uveden do konca septembra. S tem se bo povečala varnost pacientov, zmanjšalo naj bi se tudi število napak zaradi napačne uporabe zdravil, saj bo izboljšana berljivost receptov. Poenostavljena bo njihova izdaja v primeru odsotnosti pacienta, zagotovljeno bo učinkovitejše predpisovanje in uporaba zdravil z upoštevanjem podatkov o predhodno predpisanih in izdanih zdravilih. S tem bodo zdravniki lažje preverjali morebitno medsebojno učinkovanje zdravil. Med ci-
lji uvedbe eRecepta je tudi zmanjšanje administrativnih stroškov z odpravo uporabe papirnih obrazcev in navsezadnje lažje zagotavljanje potrebnih podatkov za različne analize in raziskave.
Prvega oktobra bo za zdravnike na primarni ravni obvezna uporaba eRecepta, v vse lekarne bo ta sistem uveden do konca septembra.
(Foto: IS)
ENAROCANJE HITREJŠE, VENDAR NE ZMANJŠUJE ČAKALNIH VRST
S prihodnjim letom prihaja za paciente še pomembnejša sprememba, saj bo e-napotnica zamenjala papirnato. Letos že poteka vključevanje vseh izvajalcev zdravstvenih storitev, torej zdravstvenih domov, specialistov, bolnišnic, koncesionarjev, v sistem. Preko sistema eNaročanje se bo lahko posameznik prek spleta naročal na pregled. Po prijavi bo sistem ponudil seznam vseh izvajalcev za želeno zdravstveno storitev, vključno s prvim prostim terminom (datumom in uro) pri vsakem izvajalcu. Pacient bo lahko izbral izvajalca po svoji želji ali glede na datum, potrdil izbiro, nekaj dni pred pregledom pa ga bo sistem o tem obvestil prek SMS-sporočila ali e-pošte. Vse zdajšnje poti naročanja sicer ostanejo, pacient bo lahko pomoč pri elektronskem naročanju poiskal tudi pri svojem zdravniku.
C>
SUŠNO VREME POSPEŠUJE RAZVOJ LUBADARJA V GOZDOVIH
Kažejo se prva žarišča gozdov napadenih s strani
podlubnikov
Višje temperature in manj padavin sta pospešila razvoj podlubnikov na smreki, so opozorili na novinarski konferenci Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Daljša obdobja toplega in sušnega vremena v letošnjem letu ter prisotnost poškodovanih in oslabljenih iglavcev, ki so ostali v gozdovih po lanskem žledolomu, so povečali ogroženost slovenskih gozdov zaradi podlubnikov. Po najnovejših podatkih ZGS se je v drugi polovici letošnjega junija močno povečalo število odkritih žarišč napada podlubni-kov, kar je slaba napoved pred vročino, ki prihaja.
HROŠČI SE HITRO ŠIRIJO
Območja po Sloveniji, kjer so bili v žledolomu gozdovi bolj prizadeti, imajo sedaj več težav s podlubniki, je povedal vodja nazarske območne enote ZGS Toni Breznik. »Lastni-
ki gozdov nazarske območne enote so pospravili 90 odstotkov v žledolomu poškodovanih iglavcev, listavci pa na razvoj podlubnikov ne vplivajo, zato tako velikih težav pri nas ni, je pa res, da lahko hrošči iz enega nepravočasno posekanega drevesa napadejo 10 do 20 drugih dreves,« je stanje opisal Breznik.
OPAŽENA PRVA ŽARIŠČA
Kljub temu so v zadnjem vročinskem valu opazili, da se je lu-badar začel hitro širiti, več žarišč so namreč opazili v spodnjem delu doline in na šoštanjskem območju. »Vse lastnike gozdov zato prosimo, da skrbno pregledujejo gozdove in o najdbah lubadarja obvestijo revirnega gozdarja,« je dodal Breznik.
Lastnikom gozdov ni potrebno čakati na označitev dreves za posek s strani zavoda in na izdajo od-
ločbe o sanitarnem poseku. K poseku odkritih napadenih dreves v svojem gozdu lahko pristopijo takoj, o tem pa morajo le obvestiti pristojnega revirnega gozdarja.
Obarvanje lesa zaradi okužbe z glivami, ki jih s seboj na drevo prinesejo podlubniki, zniža prodajno vrednost lesa.
(Fotodokumentacija ZGS)
S posekom s podlubniki napadenih dreves iglavcev lastniki gozdov ne smejo odlašati. Potrebno jih je posekati, spraviti iz gozda ter olupiti ali predelati, preden
se na njih razvije nova generacija podlubnikov. Rok za posek napadenih dreves je 14 do 21 dni.
EKONOMSKI VIDIK HITRE SEČNJE
Breznik je še omenil, da, če so napadena drevesa pravočasno posekana in predelana, se vrednost lesa bistveno ne zmanjša. Če s posekom odlašamo, se les napadenih dreves obarva sivo-mod-ro, kar je posledica okužbe z glivami, ki jih s seboj na drevo prinesejo podlubniki. Obarvanje zniža trenutno prodajno vrednost lesa, ki je 88 evrov, v povprečju za približno 28 evrov po kubičnem metru. V kolikor lastnik gozda s posekom čaka do odpadanja lubja in pokanja lesa, je tak les velikokrat razvrednoten do cene celuloznega lesa, kar je za več kot 50 evrov manj po kubičnem metru.
ŠMS
4 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015
Tema tedna, Aktualno
Darja Es,
direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje:
»S prvim oktobrom letošnjega leta za vse zdravnike na primarni ravni, torej družinske zdravnike, postane obvezna uporaba eRe-cepta, medtem ko bo eNaročanje po celotni državi steklo do novega leta. Prednost eRecepta za bolnike bo po novem v tem, da bodo tisti, ki imajo trajne recepte za eno leto, lahko prejemali zdravila v različnih lekarnah in ne samo v tisti, kjer hranijo njihov recept. Prav tako bo lahko kronični bolnik, ki prejema stalno terapijo, poklical zdravnika, ki mu bo predpisal elektronski recept, bolnik pa bo lahko zdravila prevzel v lekarni brez obiska pri njem, v kolikor zdravnik smatra, da pacient ne potrebuje pregleda.
Sama aplikacija je dobro zaščitena, tako da ni strahu, da bi v javnost prišli kakšni pacientovi podatki. Vsekakor v začetku pričakujemo manjše težave, vendar bodo v jesenskem času organizirana izobraževanja izvajalcev, tako da v sami izvedbi projekta naj ne bi prihajalo do prevelikih težav. V izogib težavam z informacijskim sistemom bodo zdravniki tudi v prihodnje še vedno imeli na zalogi papirnate obrazce.«
Ministrstvo ne obljublja, da se bodo z novim naročanjem zmanjšale čakalne vrste, pač pa lažje in hitrejše naročanje. Načeloma naj bi bilo tudi manj preskakovanja čakalnih vrst s pomočjo poznanstev oziroma bo takšno ravnanje v sistemu sledljivo.
KATERE STORITVE SISTEM EZDRAVJE ŽE OMOGOČA?
Dejavnosti za vzpostavitev sistema so se začele septembra 2008 in določene aplikacije že nekaj časa delujejo. Med drugim je vzpostavljen centralni register podatkov o pacientih, ki trenutno vsebuje odpustna pisma in ambulantne izvide, kasneje bo dodan povzetek podatkov o bolniku.
Od lanskega septembra deluje tudi aplikacija Telekap, s katero
lahko na daljavo hitreje ukrepajo pri bolnikih s sumom na možgansko kap. Varnejše vodenje čakalnega seznama, pri katerem je pomembna pravilna razvrstitev čakajočih bolnikov glede na nujnost obravnave, omogoča aplikacija eT-riaža. Vzpostavljen je teleradiološki portal, preko katerega si zdravniki elektronsko izmenjujejo radiološko slikovno gradivo.
Stroški vzdrževanja vseh aplikacij bodo na leto znašali približno štiri milijone evrov, po podatkih ministrstva za zdravje pa smo do zdaj v Sloveniji za projekt eZdravje porabili že okoli 17,7 milijona evrov. Od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev, 15 odstotkov pa prihaja iz državnega proračuna.
Tatiana Golob
JAVNI POSVET O POPLAVNI VARNOSTI
Nadaljujejo z aktivnostmi za pripravo posveta
V začetku meseca se je na drugem delovnem sestanku srečala neformalna skupina, ki je bila ustanovljena februarja letos na prvem delovnem srečanju civilne javno-
sti za pripravo javnega posveta o poplavni varnosti v Zgornji Savinjski dolini. Organizator slednjega je bilo Savinjsko gozdarsko društvo.
Predsednik društva Lojze Gluk,
CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE
Kdaj oddati vlogo za državno štipendijo
Čeprav sredi poletja, starši in otroci že razmišljajo o novem šolskem letu. Kar nekaj s šolo povezanih obveznosti, kot so nakup šolskih potrebščin, učbenikov in oddaja vlog za štipendije, v marsikateri družini radi uredijo čim prej. Pri oddajanju vlog je seveda treba upoštevati zakonske roke in aktualne vloge za državne štipendije oddati ob pravem času. V skrbi, da ne bi zamudil, želi marsikdo vlogo oddati predčasno, kot v teh dneh opažajo tudi na Centru za socialno delo Mozirje.
Roka ali javnega poziva za oddajo vloge za uveljavljanje pravice do državne štipendije skladno z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev že nekaj let ni več. Zakon določa, da upravičencu državna štipendija pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, o čemer center za socialno delo odloča ponovno za vsako
novo šolsko leto posebej.
Na mozirskem centru vlagatelje dijake zaradi tega obveščajo, da vlogo za štipendijo oddajo v avgustu in ne prej, tako bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. septembrom. Študenti pa naj vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo šele v septembru, da bodo do državne štipendije upravičeni s 1. oktobrom.
Če ta termin zamudijo, lahko vlogo oddajo tudi kasneje, vendar s tem zgubijo pravico do štipendije v mesecih pred oddano vlogo, saj centri vedno odločajo s prvim dnem naslednjega meseca po oddani vlogi. Če torej dijak vlogo odda šele septembra, bo štipendijo prvič prejel šele z oktobrom. Vlogo je treba oddati pri pristojnem centru za socialno delo, prebivalci občin Zgornje Savinjske doline torej na CSD Mozirje.
TG
ki je pričel s pobudo za javni posvet, je na zadnjem srečanju podal poročilo o izvedenih aktivnostih od prejšnjega sestanka. Glavna ugotovitev v tem času je bila, da pristojno ministrstvo še nima vsebin, ki bi jih lahko predstavilo na javnem posvetu. V tem letu je namreč v izdelavi hidrološko hidravlična študija, ki bo osnova za vsa načrtovana dela na porečju Savinje - končana naj bi bila do konca leta. Delovna skupina se bo poskušala čim prej, že pred posvetom, sestati z ministrstvom, da jim predstavi svoje želje oziroma zahteve. Korespondenco z njimi vodi zgornjesavinjska poslanka Nada Brinovšek, ki je tudi članica delovne skupine.
Nazarski župan Matej Pečovnik je prisotne seznanil, da bo 15. ju-
lija v Nazarjah Inštitut za vode organiziral javno prireditev, na kateri bodo predstavljene aktivnosti za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Člani delovne skupine so se dogovorili, da bodo pripravili nekaj kratkih vsebinskih točk, ki jih bodo predstavili na omenjenem dogodku in na sestanku z ministrstvom.
Sestanka sta se udeležila tudi predstavnika podobne civilne iniciative iz Spodnje Savinjske doline in jim predstavila njihova večletna prizadevanja. Dogovorili so se, da bodo odslej aktivno sodelovali. Sklepna ugotovitev sestanka je bila, da bo pot do javnega posveta zaradi odsotnosti ustreznih študij nekoliko daljša, vsekakor pa je potrebno z aktivnostmi vztrajati in sodelovati.
Marija Lebar
Ministra pojasnila potek umeščanja 3. razvojne osi
V ponedeljek, 13. julija, sta se v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje mudila minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek z nekaterimi predstavniki ostalih ministrstev oziroma direktoratov Vlade RS. S predstavniki gospodarstva in z žu-
pani so se pogovarjali o temah, odločilnih za investicijski ciklus podjetja BSH, s poudarkom na izgradnji hitre ceste 3. razvojne osi ter o aktualnih dilemah poslovnega okolja v Sloveniji.
Več o srečanju v prihodnji številki Savinjskih novic.
ML
5	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Iz občin, Gospodarstvo
^^mm
OBČINSKI SVET SOLČAVA
Lanski turistični sezoni vreme ni bilo naklonjeno
Ena izmed točk na seji solčavskega občinskega sveta, ki je potekala v sredo, 1. julija, je bila namenjena obravnavi poslovanja družbe Logarska dolina d.o.o. v letu 2014 in načrtom za letos. Poročilo je predstavil direktor družbe Marko Lenarčič in povedal, da je bilo lansko poslovanje sicer pozitivno, a z minimalnim ostankom dohodka. Svetniki so v razpravi nanizali več predlogov in pripomb, da bi bilo v prihodnje delovanje družbe uspešnejše in sama dolina za obiskovalce (še) bolj privlačna.
MANJ DOHODKA IZ VSTOPNIN
Po podatkih podjetja, temelječih na vstopninah, je Logarsko dolino v lanskem letu obiskalo za 16 odstotkov manj turistov kot v letu 2013. Našteli so 52.595 obiskov. Kot razlog je Lenarčič navedel predvsem slabo vreme skozi vse poletje. To se je odrazilo na postavki vstopnine, kjer je bilo za 38 tisoč evrov manj prihodkov od prvotno planiranih. Dejal je, da so v letu 2014 planirali skupne prihodke v višini 210 tisoč evrov, vendar jih je bilo realiziranih nekaj manj kot 150 tisoč. Po obračunu prispevkov in dajatev je ostalo le 145 evrov čistega dobička.
INVESTICIJE IN VZDRŽEVANJE INFRASTRUKTURE
Prav izpad prihodkov je botro-
val temu, da niso uresničili nekaterih načrtovanih investicij. Kljub temu so lani prenovili pet mostičkov na Poti po Logarski, nov most pod
Marko Lenarčič, direktor podjetja Logarska dolina d.o.o.: »Obseg letošnjih investicij bodo krojila sredstva, ki bodo na voljo.«
(Foto: Marija Lebar)
slapom Palenk, nekatere ograje in označevalne kozolce. Nekatere od naštetih objektov je potrebno sanirati skoraj vsako leto, saj jih uničujejo plazovi in ostre zimske razmere. Lani so zaključili še drugi del poti, dostopne za invalide, nabavili pa
so tudi nekaj opreme za zasneže-vanje tekaških prog.
PROMOCIJSKA DEJAVNOST
Skrb za vzdrževanje krajinskega parka je standardna naloga, poleg tega je potrebno skrbeti še za čistilno napravo, ki je potrebna posodobitve. Udeležba na sejmih, promocija doline, sodelovanje v različnih projektih in na razpisih so dejavnosti, katerim so posvečali pozornost. Lani so v sodelovanju s študenti izdelali krajši promocijski filmček in program vodenja po dolini za učence nižje stopnje.
V letošnji načrt dela so poleg svojih rednih dejavnosti zapisali optimizacijo stroškov dela, optimizacijo pobiranja vstopnine, nadaljnje odplačevanje kreditov iz preteklosti. »Podjetje bo z Občino Solčava dokončno posodobilo dokument o pogodbenem varstvu krajinskega parka Logarska dolina na osnovi rezultatov preteklih let,« je dejal direktor.
Naštel je tudi nekaj večjih vzdrževalnih del, ki se jih bodo lotili letos. Če bodo uspeli pridobiti sredstva na katerem od razpisov, bodo obnovili stopnice in pot do slapa Rin-ka. V TlC-u Logarska dolina, ki prav tako sodi v njihovo dejavnost, med drugim načrtujejo zamenjavo info ekrana na dotik in ureditev toaletnih prostorov za invalide.
KONKRETNE POBUDE SVETNIKOV
Člani občinskega sveta in nadzornega odbora so izpostavili lastna opažanja glede nekaterih motečih stvari v dolini, ki vplivajo na videz okolja. Med drugim so omenili nepravočasno odstranjene smeti, dostop do tekoče vode na parkiriščih, deli starih mostnic in ograj, ki po zamenjavi niso bili odstranjeni ..., da bi bilo potrebno obnoviti trim stezo.
Svetniki so še menili, da bi bilo dobro več denarja nameniti v investicije in manj v stroške dela ter da je potrebno povečati skupne promocijske dejavnosti za boljšo obiska-nost parka ter ostalega Solčavskega. Direktor Lenarčič je želel točne podatke o lokacijah ter kdaj so bile nepravilnosti opažene. Povedal je, da bodo vse predloge upoštevali.
LETOS PODPIS NOVE KONCESIJSKE POGODBE
Županja Katarina Prelesnik je dejala, da je potrebno sredstva, ki jih ima na voljo občina in jih je dolžna zagotavljati parku ter drugim proračunskim porabnikom, kot je Center Rinka, porabljati čim bolj racionalno. Sicer pa bo po njenih besedah do jeseni pripravljena nova koncesijska pogodba, ki bo urejala odnose z družbo Logarska dolina d.o.o.
Marija Lebar
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE V STEČAJU
Železnina Luče gre na javno dražbo
Pri stečajni upraviteljici Alenki Krivec Nabernik smo se pozanimali, kako poteka oddaja v najem oziroma prodaja nepremičnin ZKZ Mozirje v stečaju. Posebej nas je zanimalo, ali je že kaj novega v zvezi s prodajo trgovskega centra v Ljubiji.
Krivec Nabernikova je pojasnila: »V zvezi s prodajo trgovskega centra v Ljubiji še vedno potekajo dogovori z interesenti za nakup. Sodišču je že bil podan predlog za prodajo »Železnine Luče«, predlogi za ostale nepremičnine so v pripravi. Javna dražba za nepremičnino »Železnina Luče« bo razpisana po pravnomočnosti sklepa o prodaji.«
Marija Lebar
Železnina Luče bo v kratkem naprodaj. (Foto: LM)
6	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Gospodarstvo, Iz občin
OKROGLA MIZA IN OTVORITEV DRŽAVNIH KMEČKIH IGER V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM
Mladi skeptični do zadružništva zaradi stečaja
tukajšnje zadruge
V Šmihelu so člani tamkajšnjega društva podeželske mladine 4. julija organizirali 29. državne in 8. mednarodne kmečke igre. Dogajanje se je pričelo dan prej z okroglo mizo na temo mladih in zadružništva. Na razgovoru je sodelovalo več gostov s področja kmetijstva in zadružništva. Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v razpravi sodeloval bivši predsednik Zveze podeželske mladine Slovenije Rok Roblek, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije je zastopal direktor Branko Ravnik, z Zadružne zveze Slovenije je prišel Matjaž Podmiljšak. Na okrogli mizi se jim je pridružil še Franci Zagožen iz Zadruge Bočna.
Moderatorka okrogle mize Barbara Lombar je sodelujoče vodila skozi vprašanja na temo, kaj zadruga sploh je in kaj lahko mladim prinese. Izpostavljeno je bilo predvsem dejstvo temeljnih načel delovanja zadruge, kot so solidarnost, enakost in pravičnost. Vsak član zadruge ima svoj glas, ki je enakopraven vsem ostalim.
Zadruge so se začele ustanavljati z razlogom pomoči kmetom, da so lažje preživeli in se razvijali. S tem so bili kot skupina uspešnejši na trgu. Osnovni namen zadruge tudi ni ustvarjanje profita, ampak služenje svojim članom, skrb za re-promaterial ter prodajo izdelkov.
Iz razprave se je izkazalo, da mladi najbolj ne zaupajo zadrugam, kot so bile in so. Svoje poglede na zadružništvo je temeljito opisal član pred kratkim ustanovljene Zadruge Bočna Franci Zagožen. Ob slabi izkušnji z Zgornjesavinjsko
kmetijsko zadrugo Mozirje, ki je v stečaju, so se pri njih kmetje sami povezali. Z uporabo modernih informacijskih poti se povezujejo pri skupnih interesih. Tako povezani se ob naročilih večjih količin repromaterialov lažje pogajajo za nižje cene. Slednje so enake za vse, ne glede na količino naročenega materiala s strani posameznega člana zadruge. Ker nimajo zaposlenih, računovodstvo pa jim vodi pogodbeni partner, jim ni potrebno skrbeti za to plat podjetja. Ostali sodelujoči, enako kot poslušalci v večnamenskem prostoru podružnične osnovne šole Šmihel nad Mozirjem, so mu z zanimanjem prisluhnili.
Skupna ugotovitev okrogle mize je bila, da so zadruge za kmete pomembne in da slednje dobro delujejo ter izpolnjujejo svoje poslanstvo. Sodelujoči so mlade povabili, da še v večji meri koristijo njihove usluge in se dejavneje vključujejo v njihovo vodenje.
Ob koncu razprave so povabljeni gostje skupaj s predsednikom Društva podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem Lovrom Lesjakom in predsednikom Zveze podeželske mladine Slovenije Rokom Damijanom otvorili kmečke igre - z rezom traku s koso za košnjo trave.
Benjamin Kanjir
Svoje poglede na zadružništvo je temeljito opisal član pred kratkim ustanovljene Zadruge Bočna Franci Zagožen (desno). (Foto: Benjamin Kanjir)
OBČINSKI SVET NAZARJE
Potrdili razliko v ceni omrežnin, ne pa tudi
podražitve storitev
Nazarski občinski svetniki so se 9. julija sešli na seji, na kateri so med drugimi točkami dnevnega reda obravnavali dve: o soglasju k spremembam cen za oskrbo s pitno vodo ter o spremembi cen za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Z zadevnima elaboratoma so se člani občinskega sveta seznanili že na prejšnji seji, a se o spremembah cen niso izrekli. Tokrat so potrdili za malenkost povišano omrežnino za oskrbo s pitno vodo, za odvajanje in čiščenje odpadne vode pa nekoliko znižano omrežnino.
Po uvodnih besedah župana Mateja Pečov-nika je predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Boštjan Cigale poročal o predhodni seji odbora, na kateri so obravnavali zadevno komunalno problematiko. Na odboru je bil prisoten tudi direktor
JP Komunala Mozirje Andrej Ermenc, ki je podal še nekatera pojasnila.
Kot je na občinskem svetu pojasnil Cigale, naj bi bila cena oskrbe z vodo enaka za vseh pet zgornje-savinjskih občin, ki jih oskrbuje JP Komunala. Ker nekatere občine zvišanja cen vodarine niso potrdile, je tudi nazarski odbor mnenja, da se cene naj ne zvišuje. Na področju oskrbe s pitno vodo se na sistemu, ki je dotrajan, pojavljajo stalne težave, prav tako na čiščenju odpadne komunalne vode. Zadovoljivo je le odvajanje odpadne vode.
Ker bo v prihodnje v sistem oskrbe in čiščenja potrebno vložiti precej sredstev, tudi iz omre-žnin, je odbor predlagal, naj se sicer cene storitve oskrbe s pitno vodo ne zvišajo, zvišala pa naj bi se omrežnina za 5,9 odstotka. Prav tako so predlagali, da se ne zvišajo cene odvajanja
in čiščenja komunalne odpadne vode. Omrežnina naj bi ostala na sedanji ravni.
Župan Matej Pečovnik je na seji sveta povedal, da se po izračunu Komunale znižata omre-žnini za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, in menil, da bi bilo dobro slediti predlogom tako zvišanja kot tudi znižanja cen omre-žnine, ki se bodo letno spreminjale.
Občinski svet je po razpravi glasoval, da ostajajo cene odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode enake kot doslej, zniža pa se omrežnina, in sicer pri odvajanju za 8,1 odstotka in pri čiščenju za 33,7 odstotka. Tudi cena vode ostaja enaka kot doslej, za 5,9 odstotka pa se zviša omrežnina za vodo. Novi zneski bodo v veljavi od 1. avgusta dalje.
Marija Lebar
7	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Iz občin, Organizacije
DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD
Tudi na upokojitev se je treba dobro pripraviti
OBČINA LJUBNO
Nad Okonino dva nova zadrževalnika
Prodna pregrada nad Okonino (Fotodokumentacija Občine Ljubno)
To so bile besede prof. dr. Jožeta Ramovša, antropologa in socialnega delavca, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za geronto-logijo in medgeneracijsko sožitje, v avli kulturnega doma v Gornjem Gradu na okrogli mizi Upokojitev -sprememba v življenju. Ramovš, ki se veliko ukvarja z vprašanjem staranja slovenskega prebivalstva in upokojitvijo, je povzel številne vzporednice upokojitve z drugimi pomembnimi prehodi v življenju. In na vse moramo biti pripravljeni, je poudaril, tako na odhod v šolo, službo, rojstvo otroka kot upokojitev.
Najtežje se v pokoju znajdejo ljudje, ki se nanj ne pripravijo, je re-
kel Ramovš in dodal, da je potrebno že v naprej razmišljati o tem, kaj bo človek kot upokojenec počel, s čim si bo zapolnil čas, pa naj bo to z določenimi deli ali druženjem. Najbolj »nevarni« so upokojenci, ki komaj čakajo, da gredo v pokoj, a za to, tudi lahko zelo lepo obdobje življenja, nimajo nobenega cilja. Še hujše pa je s tistimi, ki jim pokoj pomeni konec vsega. Za vsakega človeka je tretje življenjsko obdobje lahko tudi lepo, le tako si ga je treba narediti, je zaključil Ramovš, ki ga je uvodoma predstavil predsednik gornjegrajskih upokojencev Toni Rifelj.
ŠMS
V okviru izvajanja protipoplavnih ukrepov v kraju Okonina je izvajalec Nivo Eko v teh dneh zaključil izgradnjo dveh velikih zadrževalnikov na Okoninskem potoku v strmini nad naseljem. Že lani je občina na tem območju zgradila en zadrževalnik.
Po pogodbi bo tokratna investicija, ki se pokriva iz občinskega proračuna, skupaj z davkom stala okoli 23.000 evrov. Zadrževalnika oziroma prodni pregradi sta zgrajeni v kamnito betonski izvedbi in okoli 9 m široki ter 4 m visoki. Prostornina vsakega od obeh zadrževalnikov je približno 100 kubičnih
metrov. Namen takih zadrževalnih pregrad je dvojen. Po eni strani pregrada zadržuje naplavine, to je gramoz in vejevje, ki bi sicer lahko zatrpalo strugo in povzročilo razlitje. Poleg tega pa umirja tok hudourne vode, kar je značilno za Oko-ninski potok.
Po besedah župana Franja Na-raločnika je v letošnjem občinskem proračunu za ukrepe proti-poplavne varnosti Okonine namenjenih 80.000 evrov. Nadaljevanje ureditve sledi takoj. Na vrsti so dela na ureditvi potoka skozi samo naselje.
Marija Lebar
Okroglo mizo na temo upokojitev je vodil prof. dr. Jože Ramovš.
(Foto: ŠMS)
ŠMARTNO OB DRETI
Kapelica »zaplankana« le še do jeseni
Kot smo poročali, so v Šmar-tnem ob Dreti v teku gradbena dela za ureditev središča kraja, kar sovpada s preplastitvijo do kraja uničene regionalne ceste. Po besedah župana občine Nazarje Mateja Pečovnika se bo to zgodilo v skladu s pogodbo vsaj do septembra. So se pa po premestitvi kapelice ob odcepu lokalne ceste proti pokopališču ter v Rovt na novo lokacijo, le nekaj metrov stran, oglasili ljudje, ki sodijo, da ta mali sakralni objekt ne sodi za »zaplankane« komunalne dele stare telefonske govorilnice in oglasne panoje.
Župan je glede tega pojasnil, da je bila kapelica prestavljena na mesto, kjer je že projekt za rekonstrukcijo
Od kapelice sredi Šmartnega ob Dreti je s ceste videti le križ.
(Foto: Jože Miklavc)
ceste skozi Šmartno predvideval njeno umestitev. Ker bo na območju za kapelico predvidoma v avgustu izvedena prva faza izgradnje parkirišča, je bila z vidika varnega izvoza s parkirišča zaradi preglednosti njena prestavitev neizogibna.«
Tako bo kapela, svoj čas s kipom Marije, dokler ga zlikovci niso odtujili, le še kakšen mesec, dva za panoji, ki bodo skupaj z »muzejskim eksponatom«, telefonsko govorilnico odstranjeni. Posodobljena cesta bo v bližini dobila še pokrito avtobusno postajališče, pločnik od šole do odcepa ceste za Rovt, omenjeno križišče pa bo preglednejše in bo omogočalo varnejše odvijanje prometa.
Jože Miklavc
8 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015
Kultura
ZMAGOVALKA FESTIVALA FENS SARA LAMPREČNIK
Odskočna deska za nadaljnjo glasbeno pot
Zadnjo junijsko nedeljo se je v Kopru odvijal festival FeNS, na katerem je zmago v kategoriji Nova scena osvojila Sara Lamprečnik. 16-letna Sara je zaključila prvi letnik srednje zdravstvene šole v Celju, šest let se je na nazarski glasbeni šoli učila flavto, na festival pa se je prijavila, saj jo je v to prepričala njena mentorica mag. Alenka Gotar.
Zmagovalna skladba nosi naslov Nothing can stop me, besedilo je delo Gotarjeve, melodijo pa sta napisala Sara in njen oče Bojan. Pri Alenki Gotar se uči že dve leti, naučila jo je ogromno stvari, ne samo tehnike petja, ampak tudi veliko o odrskem nastopanju. Lamprečnikova je zmag in uspehov vajena že s tekmovanj s flavto. Na regijskem tekmovanju leta 2010 je osvojila zlato priznanje, prav tako na državnem. Udeležila se je tudi mednarodnega tekmovanja v Srbiji in bila absolutna zmagovalka.
Sara Lamprečnik je na FeNS-u zmagala v najvišji kategoriji. (Fotodokumentacija FeNS)
Festival FeNS je vsakoletni mednarodni festival v Kopru, kjer tekmujejo po kategorijah: otroški in najstniški FeNS in nova scena. Sara je zmagala v najvišji kategoriji nova scena, v kateri je zmagalo veliko priznanih glasbenikov, med njimi Kingstoni, Tinkara Kovač, Eva Boto, Lara Baruca, Eva Černe, zato se ji zdi, da je zmaga na tem festivalu odlična odskočna deska.
ŠMS
RAZSTAVA NAM ZNANI, SKRITI ZAKLADI
Lepote Gornjegrajskega ujete v fotografski objektiv
Matej Krašovic v svoj objektiv najraje lovi skrite zaklade neokrnjene narave. (Foto: ŠMS)
Praznovanje gornjegrajskega občinskega praznika se je pričelo z otvoritvijo razstave fotografij Mateja Krašovica v galeriji Štekl. Prostor so obogatile fotografije narave, najljubšega motiva Domžalčana Krašovica, ki zadnja leta odkriva motive Gornjegrajskega in okolice.
Vodja galerije Nika Kolenc je dela razstavljavca opisala kot igro svetlobe in sence, vrhov gora in neskončnih polj. Motive številnih nam znanih, a skritih zakladov je Krašovic ujel v neokrnjeni naravi in planinah, na Menini, Lepenatki ali v Srnjaku. Krašovic se s fotografijo ljubiteljsko ukvarja že dolga leta, kar ga je pripeljalo tudi do tega, da se je vpisal na srednjo šolo za fotografijo, ki jo dokončuje. Imel je že tri samostojne razstave, sodeloval je tudi na dveh skupinskih. Avtor je povedal, da s svojimi fotografijami želi prikazati delček lepot našega okolja, narave, zgodovine.
Razstavo je odprl župan Stanko Ogradi, obiskovalce pa je nagovorila tudi predsednica kulturnega društva Tatjana Bezovšek. Zven glasbe harfe in prečne flavte mladih glasbenic Aje in Daše Urlep je obiskovalce popeljal med žitna polja, na vrhove planin in v skrivnosti neokrnjene narave, kot na fotografijah ujetih v objektov razstavljavca.
ŠMS
DIVA MODERNEGA FADA NA VELENJSKEM GRADU
Lula Pena vedno znova osuplja poslušalce
Na Velenjskem gradu bo v petek, 24. julija, v sklopu 31. Poletnih kulturnih prireditev nastopila diva modernega portugalskega fada Lula Pena. Edinstveni hipnotični glas pevke za kitaro bo za poslušalce v atriju gradu intimno doživetje uglasbenih zgodb, ki združujejo različne glasbene tradicije. Lula Pena je oktobra lani nastopila v Cankarjevem domu v sklopu dogodkov Mesto žensk in se po odlično sprejetem koncertu zopet vrača k slovenskemu občinstvu. Koncert bo izjemna intimna izkušnja za omejeno število poslušalcev.
Gre za edinstveni portugalski vokal, prečudovito zamolkel glas, ki ga prežemajo številni pridihi glasb sveta: lizbonski fado, zelenortska mor-na, brazilska bossa nova, argentinski tango, arabsko-afriška melodika, francoski šanson ... Glasbenica in pesnica sprejema vse vplive, ki poudarjajo njeno senzibilnost, njen vabljiv glas in čutni zvok kitare podajata čustvovanje in hkrati interpretirata tišino.
Kozmopolitanska Portugalka se je rodila leta 1974 v Lizboni, kjer je tudi odraščala. Je ženska širnega sveta, ki s svojimi besedami in melodi-
jami posvoji pesmi drugih. Izdala je dva albuma: leta 1998 je pri belgijski založbi Carbon 7 izšel Phados, ki je bilo hitro razprodan, in leta 2010 Troubadour. Med njima je vrzel dvanajstih let, ki predstavlja uganko in obenem opredeljuje njen sloves. Zadnji album Troubadour ponuja omamno pokrajino fada s izluščenimi primesmi portugalske ljudske glasbe, francoskega šansona, latinskoameriške nueve canción in angloa-meriškega popa.
Na Velenjskem gradu bodo obiskovalci lahko prisluhnili predvsem pesmim njenega drugega albuma Trubadour, ki predstavlja surovo Lula Peno, ki osvobojena omejitev pušča prostor dihanju - tako v glasbeni kompoziciji kot v njenih neponovljivih rapsodijah in emocionalnih izpovedih. Osnovnemu izročilu glasbenica dodaja različne reference in tako prehaja meje sveta.
Celoten program 31. Poletnih kulturnih prireditev je objavljen na www.festival-velenje.si in v programski knjižici Poletje v Velenju, kjer so objavljene tudi prireditve ostalih organizatorjev.
BP
Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015 9
Organizacije
36. OD LIPE DO PRANGERJA
Ohranjanje kulturne dediščine in prikaz
ustvarjalnosti
Na Rečici ob Savinji so 26. junija odprli likovno, etnografsko in ročnodelsko razstavo. Dogodek je v okviru 36. turistične priredite Od lipe do prangerja v sodelovanju z osnovno šolo, rečiš-kimi veziljami društva upokojencev in Kulturno umetniškim društvom Utrip pripravilo Turistično društvo Rečica ob Savinji. Otvoritev so s kulturnim programom obogatile učiteljice in vzgojiteljice rečiške osnovne šole in vrtca ter harmonikar Primož Zvir.
LIKOVNA DELA BRANKE ERMENC
Za ustvarjalko Branko Ermenc, ki jo je predstavila akademska slikarka Terezija Bastelj, je razstava njenih likovnih del v rodnem kraju prva sa-
morala osvojiti abecedo različnih likovnih tehnik na področjih, ki so jo zanimala: risanje, slikanje, grafika, kiparjenje, keramika, pisanje ikon. Nje-
Likovni ustvarjalki Branki Ermenc (levo) je ob otvoritvi razstave čestitala tudi akademska slikarka Terezija Bastelj.
mostojna predstavitev. Likovnica, ki jo je svet likovne umetnosti privlačil že v otroštvu, je resneje začela slikati ob vstopu v društvo Gal. Tu je
Franc Grudnik iz Nove Štifte je na Rečico prišel z orodjem, ki so ga v preteklosti šošterji nosili od vasi do vasi, ko so popravljali čevlje po hišah.
no trdo delo in nadarjenost že rojeva uspehe. Na vsakoletnem izboru del za zlato paleto za ljubiteljske likovnike je prejela več priznanj, tako za slikarstvo kot za kiparstvo.
ČEVLJI PO MERI REČIŠKIH UČENCEV
Tako so svojo razstavo poimenovali otroci, ki so ob svojih mentoricah ustvarjali na likovnem in literarnem področju v okviru pouka in dnevnih dejavnostih. Po besedah Sabine Kramer, ene izmed mentoric, je nastala kolekcija različnih modelov. V svojih izdelkih so združili mladostno razigranost in kreativnost. Nastali so škornji po šabloni, čevljarske svetilke, copati iz filca, nati-kači iz vrvic, reciklirani in obnovljeni otroški če-
vlji. V literarnih izdelkih pa so se identificirali s kosi obutve in nastale so zanimive zgodbe.
ŠOŠTERSKE ZGODBE
Šošter oziroma čevljar je nekdaj bil del vsakdanjika, zato so se po besedah idejne vodje razstave Jožice Jeraj v turističnem društvu odločili, da prikažejo delčke oziroma zgodbe iz nekdanjega dela tovrstnih mojstrov.
Na razstavi je domača obrt prikazana s pomočjo orodij, ki so jih mojstri uporabljali za svoje delo. Pri tem so poskušali približati tudi delovno okolje, v katerem je čevljar popravljal ali izde-
Vezilje rečiškega društva upokojencev so s svojimi deli tudi letos privabile veliko število obiskovalcev.
Čevljarski šivalni stroj in kopita so bili pri delu čevljarja nepogrešljivi pripomočki.
loval nove čevlje. »Med sicer številnim orodjem, ki smo ga še uspeli najti in si sposoditi v nekaterih domovih, je na ogled le manjši del,« je med drugim povedala Jerajeva in zagotovila, da se bodo za širšo promocijo čevljarske dediščine v prihodnje še bolj potrudili, saj je ta del zgornje-savinjskega in seveda tudi rečiškega življenja.
VEZENINE KOT DEDIŠČINA
Na letošnji razstavi se že deveto leto zapored predstavljamo tudi vezilje, ki ustvarjajo v okviru Društva upokojencev Rečica ob Savinji. O njihovem delu je spregovorila Marta Velam. »Danes večini zmanjka časa za ročna dela. Vezenine pa so postale staromodno blago. A kljub povedanemu še živijo ljudje, ki jim je vezenje veselje, sprostitev in razlog za druženje - in takšne smo tudi rečiške vezilje,« je povedala Velamova in poudarila, da vsaka ročna vezenina nastaja ure in ure.
Razstave je odprl župan Vinko Jeraj, ki se je snovalcem dogodkov zahvalil za posluh za ohranjanje kulturne dediščine in njihovo ustvarjalnost ter jim čestital ob postavitvi.
Tekst in foto: Marija Šukalo
10 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015
Iz občin, Čestitke
SOLČAVSKA PANORAMSKA CESTA - POT NAJLEPŠIH RAZGLEDOV
Uredili 20 razglednih točk na 37 km dolgi poti
V ponedeljek, 29. junija, so v Centru Rinka in kasneje na številnih lokacijah novo urejene turistične destinacije Pot najlepših razgledov solčavske panoramske ceste uradno predstavili zaključek obsežnega projekta. To je ena večjih investicij, pomembnih za razvoj turizma na Solčavskem.
Županja Katarina Prelesnik je ob sprejemu ekipe ustvarjalcev projekta, svojih sodelavcev in pridruženih izvajalcev prisotne povabila k predstavitvi. V oblačilih nekdanje solčavske mode so se jim pridružili domačini s kmetij in kulturniki.
Legende so oživile zmaja Lin-tverja, z njim pa zgodbo o pastirju Krištofu, ki je iskal svoje ovce. Zgodbe so osmislili kulturniki, turistični zanesenjaki, kmetje in drugi. Svoje so dodali še mlajši razvojni-ki, pisatelj in scenarist Tomaž Let-nar, slikar in kipar plastik bronastega Lintverja Miran Prodnik, akademski kipar Jože Lašič, avtor orjaškega strašnega zmaja v Klemen-či peči.
Osnovna potreba je bila obnovitev in sanacija regionalne ceste, katere velik del poteka po obmo-
čju Macesnikovega plazu. Izdatna pomoč Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 odstotkov upravičenih stroškov sofinanciranja 613.000 evrov vrednega projekta je pognala stroj ljudi, po-
nih točk na 37 km dolgi poti ustvarili nov turistični produkt Solčavska panoramska cesta - Pot najlepših razgledov, pot z izbrano ponudbo,« je dejala županja Katarina Pre-lesnik.
Ze sam ogled Lintverja v Klemenči
litikov, gospodarstvenikov, strokovnjakov in razgledanih domačinov, ki so verjeli v razvoj tega kosa podeželja za turistične namene.
»Upali smo si in s pastirčkom Krištofom ter bajeslovnim Lintver-jem krenili novim ciljem naproti ter z ureditvijo 20 razglednih, atraktiv-
peči v Logarski dolini je doživetje zase.
Na panoramski cesti je bilo urejenih dvajset postankov za obiskovalce z novo turistično infrastrukturo; informativnimi tablami, klopmi, ležalniki, mostički, zavetišči za kolesarje, igrali, razglednimi ploščadmi in kipci zmaja Lintverja, ki je prepoznavna ikona za turistično desti-
nacijo. Dela so bila izvedena na so-naraven način in z uporabljenimi materiali iz okolja, je povedala ena osrednjih vodij projekta Mateja Br-lec Suhodolnik.
Strokovne ekskurzije so se udeležili župan občine Jezersko Jurij Rebolj, nekateri župani občin Zgornje Savinjske doline, številni novinarji in televizijske ekipe ter osrednja gosta veleposlanica Turčije Serra Kaleli z družino ter veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji dr. Clemens Koja.
Dogajanje so obogatili koncert okteta Žetev z gostjama Ano in Kristino Golob v cerkvi Sv. Duha, glasbeni nastop citrarjev Francija Robana in Karlija Gradišnika, pokušina zeliščnih čajev in obisk zmajeve votline, Šikančeve zijal-ke visoko v Klemenči peči. Srečanje s pastirjem Krištofom (Lukom Krivcem Perkovim) in ovcami pri kapelici Kristusa Kralja v Logarski dolini pa je bil zaključek dogodka.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: lin-tver).
Tekst in foto: Jože Miklavc
Pri Žibovtovih nad Logarsko dolino so nad močvirjem zgradili pohodno macesnovo stezo.
Županja Katarina Prelesnik: »Razplet in učinek izvedenega projekta je v nadaljevanju v veliki meri odvisen od nas samih.«
Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015 11
Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki
4. NOČ MENINE IN 6. DAN MENINE
Od ogleda nočnega neba s teleskopom do meta
gojzarja
Tradicija Dneva Menine, ki se je odvijal na dan državnosti, in Noči Menine na kresno noč je med organizatorji že dodobra zakoreninjena. Srečanje namenjeno prijateljem Menine in ljubiteljem narave pa privlači mnoge družine in posameznike že vsa leta. Letošnje lepo vreme je na kresno noč obiskovalcem omogočilo opazovanje zvezd, planetov in meglic s teleskopi, kar je omogočilo društvo Temno nebo in Ustvarjalno astronomsko društvo. Z Nočjo Menine so organizatorji želeli opozoriti na številne negativne posledice svetlobnega onesnaževanja za naravo in človeka.
Tudi na Dnevu Menine ni manjkalo dogajanja. Številna društva, ki so sodelovala pri organizaciji, so pripravila predstavitve in razne razstave, med njimi lovci, čebelarji, gobarji, gozdarji in sta-rodobni smučarji. Društva so se predstavila tudi na stojnicah in s plakati, med drugim si je bilo na prireditvi v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije možno ogledati razstavo plakatov z naslovom Negujmo slovenske gozdove.
Srečanje se je pričelo s pohodom iz smeri Črnivca v okviru pohoda po mejah občine, z mašo po namenu pašne skupnosti, nato se je nadaljevalo z osrednjim programom posvečenim ohranjanju narave in državnemu prazniku. V kultur-
nem programu so nastopili člani Moškega pevskega zbora KD Bočna, recitator Jože Remšak -Zotler in mlada kitaristka Zala Gluk. V imenu organizatorjev, odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Gornji Grad je obiskovalce nagovoril Lojze Gluk, pozdravni govor sta imela
še župan Stanko Ogradi in podpredsednik planinskega društva Ivo Šinkovec. Po uradnem delu je bilo obilo časa za druženje, klepet in zabavo. Posebne pozornosti in odlične udeležbe je bil ponovno deležen met gojzarja.
ŠMS
Zmagovalci v kategoriji družine v metu gojzarja: družina Gluk iz Okonine, družina Kladnik iz Okonine in družina Potočnik iz Florjana pri Gornjem Gradu. (Foto: LG)
za razvedritev najmlajših gasilcev
Ovijanje cevi okrog svojega trupa je tekmovalcem povzročilo nekaj težav.
TA VESELI DAN V ŠMARTNEM OB DRETI
Zbirali sredstva
V Šmartnem ob Dreti so moči združili športniki in gasilci ter skupaj pripravili Ta veseli dan. Tega so obarvali s športnimi in zabavnimi aktivnostmi. Jutro je bilo namenjeno teku, dopoldne družabnim igram, popoldne pa smehu ob šaljivih igrah. Slednje ni zmotil niti dež. Večer so zaključili z zabavo ob plesu in glasbi Poskočnih muzikantov.
Na progo se je podalo 107 rekreativnih tekačev različnih starosti. Traso, ki je bila dolga nekaj manj kot šest kilometrov, je najboljši tekač Jože Polčnik pretekel v nekaj več kot 20 minutah. Za njim pa sta se uvrstila Tomaž Robida in Peter
Jutranjega teka se je udeležilo kar 107 tekačev.
Polčnik. Med dekleti so bile najboljše Polona La-mut pred Romano Tesovnik in Katjo Bric.
Tek je imel dobrodelno noto. Del štartnine je namenjen šmarskim najmlajšim gasilcem. Ti pa bodo denar porabili za sproščanje in rekreacijo na izletu.
Ta veseli dan so udeleženci nadaljevali ob ročnem nogometu, se preizkusili v balinanju in streljanju z zračno puško in v drugih igrah. Za-
selki šmarske krajevne skupnosti so se pomerili v šaljivih igrah. Srečo in spretnosti so preizkušali v oblačenju gasilske opreme, sestavljanju makete gasilca, plesanju s šopkom rož iz stiropora na čelu, zavijanju v gasilsko cev, hokeju z gasilskimi metlami in sestavljanju kroga iz sesalnih cevi. Pri tem so bili najboljši »gasilci« z Brda, ki so v skoraj vseh igrah osvojili največ točk.
Tekst in foto: Marija Šukalo
12	Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015	i
Zgodovina in narodopisje
Spomini na nekdanje drvarje (18)
■
Piše: Aleksander Videčnik
DOGODKI OKOLI ORGANIZIRANJA DELAVCEV
Iz poročil JSZ je mogoče ugotoviti datume sklepanja nekaterih kolektivnih pogodb in poravnav v zvezi z delavskimi zahtevami po zvišanju ali prilaganju plač. Žal imamo le podatke za čas od leta 1936 dalje. Znano je, da so nekateri pomembni dogodki v zvezi z delavskimi pravicami potekali tudi že pred tem, predvsem v Mari-jingradu v Nazarjah.
-	20. 11. 1936 so v Marijingradu sklenili kolektivno pogodbo, po kateri so delavci na žagi dosegli od 3,30 do 3,75 din urne plače, delavci v skladišču pa so dosegli urno plačo od 1,20 do 2,75 din.
-	22. 3. 1939 je bilo pred sreskim načelstvom v Gornjem Gradu doseženo zvišanje plač med žagarskimi podjetniki in delavci za 10 odstotkov.
-	7. 12. 1939 je bil dosežen sporazum v Marijingradu o 10-odstotnem povišanju plač.
-	9. 12. 1939 je bila sklenjena pogodba v lesnem podjetju Ikovic v Solčavi za 13-odstotno povišanje plač.
-	9. 12. 1939 so dosegli delavci zaposleni na žagi Klemenšek v Solčavi 10-odstotno zvišanje plač.
-	1. 2. 1940 je bila pri sreskem načelstvu v Gornjem Gradu poravnalna razprava na zahtevo JSZ. Šlo je za zvišanje plač žagarskim delavcem, vendar poravnava ni uspela.
-	14. 3. 1940 je bila na srezu v Gornjem Gradu ponovna razprava, ki je tokrat uspela. Združenje žagarjev je pristalo na zvišanje plač žagarskim delavcem.
-	25. 5. 1940 so pri lesnem podjetju Klemenšek uredili vprašanje plač za gozdne delavce.
-	25. 5. 1940 so uredili plače gozdnim delavcem tudi pri podjetju Ikovic v Solčavi.
-	25. 5. 1940 so sklenili sporazum na razpravi v srezu Gornji Grad med Plavičarsko zadrugo na Rečici in lesnimi delavci - dosegli so 5- do 8-odstotno zvišanje plač.
-	25. 5. 1940 so sklenili sporazum na srezu Gornji Grad za splavarje Zadrečke doline.
-	1. 8. 1940 je predlagala JSZ Marijingradu v Nazarjah za 246 delavcev izplačilo družinske doklade (verjetno gre za draginjsko dokla-do, op. A. V.).
-	27. 8. 1940 so se zbrali k poravnavi na srezu Gornji Grad lesni delavci Zadrečke doline. Sporazuma niso dosegli.
-	25. 10. 1940 so se na srezu Gornji Grad spo-
razumeli žagarski podjetniki s predstavniki delavcev, da se določi plača na 4,50 din in ukine akordno delo. Podpisali so sporazum.
- 3. 11. 1940 so dosegli žagarski delavci na Ljubnem zvišanje urnih plač za 1,80 din.
Predpostavljamo, da objavljen seznam raznih mezdnih dogajanj ni popoln. Vsekakor je bilo raznih dogovorov med podjetniki in delavsko organizacijo v raznih krajih naše doline še več, a ni ustreznih podatkov.
Iz ohranjenih zapisnikov poravnav in drugih razprav na srezu Gornji Grad je razvidno, da so bili na teh dogajanjih vedno navzoči predstavniki JSZ, nekajkrat pa tudi predstavniki Delavske zbornice iz Ljubljane.
TUDI UVIDEVNI PODJETNIKI
Članek v Delavski pravici št. 10/1940 je vseboval razgovor z nekaterimi vidnimi žagarskimi lastniki, ki so trdili, da so si prizadevali na pogajanjih z delavcih najti sporazum. Vsi podjetniki niso bili tako dobrohotni.
Dva podjetnika sta izjavila: »Nisva hotela ostati brez sporazuma z delavci. Menila sva - če so podjetniki tako kratkovidni, da nočejo sporazumno urediti delovnih razmerij, midva sva jih uredila s svojimi delavci kar sama.« To sta bila podjetnika Franc Bačun z Ljubnega in Ko-lenc Stanko iz Juvanja. Zagotovila sta delavcem skladno z njimi plače in druge delovne pogoje. Na koncu članka sta omenjena podjetnika izjavila: »Upajmo, da bodo tudi drugi podjetniki sledili najinemu zgledu in da bodo sklenili s svojimi delavci slične pogodbe.«
V ČASU DRAGINJE 1940
Lesni delavci so spričo hitre rasti cen vseh vrst potrebščin zahtevali povišanje plač. Najbolj nazorno je razbrati dogajanja v Delavski pravici 9/1940. Članek v celoti objavljamo: »Draginja je kot epidemija. Vsepovsod se razširi in nikomur ne prizanese. Najbolj jo pa seveda občuti delavec. Isto je z žagarskimi delavci v naši dolini. Pri
nas je razmeroma malo polja. Poleg tega smo oddaljeni od prometnih krajev. Zato so v naši dolini življenjske potrebščine še dražje kot drugod. Na drugi strani pa naši delodajalci les prodajajo veliko dražje kot pred nekaj meseci.
Iz tega razloga smo šli žagarski delavci na delo, da vsaj nekoliko izboljšamo svoj položaj. Naša centrala JSZ je vložila na Zadrugo žagarskih gospodarjev vlogo, da se zvišajo plače v splošnem za 25 do 30 odstotkov. Delodajalci so se obotavljali in niso pristali na takojšnje razgovore. Zaradi tega je morala JSZ prositi okrajno glavarstvo v Gornjem Gradu, da razpiše poravnalno razpravo. Ta je bila sklicana 1. februarja 1940. Ker so pa zastopniki žagarskih gospodarjev izjavili, da vztrajajo pri sedanji pogodbi, ta je bila sklenjena 22. marca 1939, ta naj ostane v veljavi. Trdili so, da nimajo pooblastila za kakšna nova poganja.
Zastopniki delavcev so pa izjavili, da bodo pogodbo takoj odpovedali, ker je ne morejo zaradi nepredvidenih okoliščin uresničevati. Končno so
podjetniki pristali, da bodo 15. februarja 1940 dopoldne sklicali sestanek vseh žagarskih gospodarjev v Radmirju. Na tem sestanku naj bi poročali predstavniki okrajnega glavarstva, Delavske zbornice iz Ljubljane in JSZ o položaju delavstva. Sestanek je ugodno potekel, zato so dogovorili pogajanja, ki naj bi bila isti dan ob 13. uri.
Zastopniki delavcev so vztrajali na 30-odsto-tnem povišanju plač, torej, da se plače zvišajo za žagin splav na 100 din ob lastni hrani. Zastopniki žagarskih obratov so sprva pristajali le na 15-odstotno povišanje plač. Končno so pristali na plačo za žagarski splav ob lastni hrani 95 din in ob gospodarjevi hrani na 70 din. Po daljšem razpravljanju so delavci pristali na ponujene pogoje plačila. Zastopniki delavcev so zahtevali, da naj dogovor z dne 22. marca 1939 ostane še v veljavi, razen točke 4., ki določa, da mora imeti žagar, če opravlja na žagi kakšna večja opravila, dnevno plačo 25 din.
Nadaljevanje prihodnjič.
Ko so plavili les, so Savinjo pregradili, da se je hlodovina zbirala in razdelila na lastnike,
»Zalaga« na Savinji.
Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015 13
Nasveti, Organizacije

Tisa - redka in zavarovana vrsta
LOJZE GLUK,
revirni gozdar,
Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
Navadno tiso (Taxus baccata L.) v naših krajih dobro poznajo tisti, ki jo na cvetno nedeljo dodajajo v butare, pogosta pa je tudi kot okrasno drevo na vrtovih, parkih in v živih mejah, saj dobro prenaša ob-
izdelavo lokov, samostrelov in kopij v srednjem veku skoraj iztrebili. Iz tega razloga je bila tisa skoraj povsod po Evropi najprej deležna naravovarstvene zaščite, v Sloveniji je zavarovana vse od leta 1976.
Tisa je posebna v več pogledih. Je razvojno najstarejša in najbolj sencozdržna drevesna vrsta v Evropi. Je zelo počasi rastoča, doseže lahko izredno visoko starost - od 500 do 800 let in tudi preko 1.000 let. Za razliko od ostalih iglavcev nima storžev, ampak rdečkast omesenel plod v obliki jagode. Je ena izmed redkih drevesnih vrst, ki je dvodomna, kar pomeni, da rastejo moški in ženski cvetovi na ločenih drevesih. Ce-
Lipovtova tisa je moško drevo. Ne rodi plodov, ker ima samo moške cvetove, ki proizvajajo pelod. (Foto: Lojze Gluk)
rezovanje. V slovenskih gozdovih je žal zelo redka, kljub temu da gre za samoniklo, avtohtono drevesno vrsto. Pojavlja se le v odmaknjenih predelih gorskih gozdov, v rečnih soteskah in nekaterih zelo težko dostopnih predelih po vsej Sloveniji do nadmorske višine 1.200 m.
Glavni razlog za njeno redkost je njen dragocen les, ki je zelo trden, elastičen in enakomerne zgradbe, zato so jo zaradi uporabe za
V četrtek, 23. julija, ob 17. uri bo v sodelovanju s Savinjskim gozdarskim društvom, Zavodom za gozdove Slovenije OE Nazarje, Zavodom RS za varstvo narave OE Celje in Občino Ljubno pri kmetiji Lipovt v Savini otvoritev označitve Lipovtove tise z informativno tablo. Od leta 1987 je zavarovana kot naravni spomenik. Raste ob gozdnem robu v neposredni bližini kmetije, njen prsni premer znaša 86 cm, v višino pa meri 16 m. Ob otvoritvi bo kratek kulturni program, za tem pa veselo druženje.
lo doseže premer do enega metra, najpogosteje pa ne presega 50 cm. Skorja je rdečerjava, tanka in se lupi v luskah ali trakovih. Iglice so ploščate, temno zelene, široke do 2,5 mm in dolge do 3 cm.
Dobro uspeva na svežih, humo-znih in zračnih tleh. Je odporna proti suši in tudi mrazu. Dobro uspeva v senci, prenese pa tudi polno osončenost.
Danes se les tise le redko uporablja. Večina tisinega lesa na trgu izvira iz dreves posajenih v parkih in na vrtovih in se uporablja za izdelavo pohištva, posod, okrasnih predmetov, podstavkov za lovske trofeje, glasbil itd. Je rdečer-jave barve.
Tisa je človeku že od nekdaj predstavljala močan simbolni pomen. Povezovali so jo z nesmrtnostjo, večnim življenjem, žalostjo, oboroževanjem, zaščito pred zli duhovi.
V Zgornji Savinjski dolini tiso pogosto najdemo kot »hišno drevo« na kmetijah. Najbolj znana je »Solčavska«, pravilno Hribernikova tisa, ki je v prsni višini debela 110 cm, njena starost je ocenjena na 700 let.
Tisa je danes pomembna predvsem z vidika ohranjanja biotske pestrosti ter estetske funkcije. Ker je redka in z zakonom zavarovana, je v naravi ne ogrožajmo, ampak jo ohranjajmo in pospešujmo s sad-njo in skrbjo za ptiče, ki raznašajo semena.
POZDRAV MIRNE GORNJEMU GRADU
Gostujoče društvo zabavalo gornjegrajske upokojence
la rastlina je izredno strupena, razen cvetnega prahu in omesene-lega ovoja ploda (seme v notranjosti jagode je strupeno), zlasti za ljudi in konje, manj pa za prežvekovalce, kot so govedo, koze, ovce in od divjadi srnjad in jelenjad. Zato je eden izmed glavnih razlogov, da se v gozdovih slabo pomlajuje, objedanje srnjadi.
Tisa se pojavlja kot manjše do 20 m visoko drevo ali kot grm. Deb-
Društvo upokojencev Mirna je v sklopu gornjegrajskega občinskega praznika na povabilo domačih upokojencev pripravilo kulturni večer imenovan Pozdrav Mirne Gornjemu Gradu. V dvorani kulturnega doma so prepevali, igrali, plesali in prebirali pesmi.
Prepeval je mešani pevski zbor pod taktirko zborovodje Diega Bar-riosa Rossa. Dve članici društva sta obiskovalce nasmejali s ske-čem Gremo na morje, nekaj članov pa je recitiralo pesmi, ki so jih napisale članice literarne skupine Vezi. Prireditev so popestrile člani-
ce folklorne skupine Nasmeh pod vodstvom mentorice Branke Mo-škon. Zaplesale so sklop prekmurskih plesov.
Za zaključek je zborovodja, ve-nezuelski pevec Diego Barrios Rossa, ki že 15 let živi v Sloveniji, obiskovalce prireditve popeljal v svet opernih arij. Srečanje je organiziral Tone Kotar, upokojencem pa se je pridružil tudi župan Mirne Dušan Skerbiš. V imenu domačih upokojencev je dobrodošlico izrekel njihov predsednik Toni Rifelj.
ŠMS
Upokojenci iz Mirne so v Gornjem Gradu pripravili zabaven program.
(Foto: ŠMS)
14 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015
Ljudje in dogodki
SLOVO OD SLAVKA AVSENIKA
S svojim delom je zaznamoval tudi Zgornjo
Savinjsko dolino
Slovenija se je prejšnji teden poslovila od velikana narodno-za-bavne glasbe Slavka Avsenika. V svoji več kot 60-letni glasbeni karieri je napisal več kot tisoč skladb, najbolj znano med njimi Na Golici, ki velja za največkrat izvajano instrumentalno vižo vseh časov, pred natančno 60 leti. Z ansamblom Avsenik, ki je bil leta 1987 vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov kot najplodnejši ansambel v folk glasbi, je prodal več kot 36 milijonov plošč.
Delček neverjetno bogate glasbene kariere Slavka Avsenika je povezan tudi z Zgornjo Savinjsko dolino. Leta 1978 je napisal skladbo V Mozirskem gaju, šest let kasneje pa skladbo Na Menini planini. Na njun nastanek je v intervjuju za revijo Dobrodošli, ki smo jo v našem uredništvu izdali leta 2003, takole obudil svoj spomin:
»Dve skladbi iz vašega bogatega repertoarja opevata naravne lepote Zgornje Savinjske doline. Prva od njiju nosi naslov V Mozirskem gaju, nastala pa je leta 1978, torej istega leta, ko je bil park cvetja ob Savinji tudi uradno odprt. Se morda spominjate ozadja, kako je skladba nastala?
Spomnim se le, da me je poklical neki gospod in me vprašal, če
Slavko Avsenik je leta 1978 napisal kasneje pa skladbo
sem pripravljen napisati eno skladbo za Mozirski gaj. Ideja mi je bila všeč in tudi skladba se je kar posrečila. V zadnjem času sem jo že večkrat slišal tudi v drugi zasedbi, z velikim orkestrom.
Ste ob vseh obveznostih v preteklem obdobju kdaj našli čas tudi za obisk parka v Mozirju?
Seveda, Mozirski gaj sem z družino obiskal kaj nekajkrat. Vedno smo potovali skozi Gornji Grad, kar je bil čudovit izlet. Doživetje v parku je izjemno. Kdor ga še ni videl, mu je lahko žal, kajti Gaj je res nekaj posebnega. Meni je zelo všeč. (■■O
skladbo V Mozirskem gaju, šest let Na Menini planini.
Druga skladba o lepotah Zgornje Savinjske doline z naslovom Na Menini planini je nastala leta 1984. Besedilo zanjo je napisala pevka vašega ansambla Joži Kali-šnik.
Ja, Joži je doma iz tistih koncev in na njen predlog smo naredili ta komad. Moram priznati, da mi je všeč, če dobim predlog za skladbo od koga drugega, saj sam ne poznam lepot vseh slovenskih hribov in dolin.«
Slavko Avsenik je leta 2008, ob 30-letnici Mozirskega gaja, prejel priznanje zlati tulipan. V obrazložitvi je med drugim zapisano:
»Slavko Avsenik je na željo Mo-zirjanov (posrednik želje je bil tedanji vodja protokola Republike Slovenije mozirski rojak Gusti Kra-njc) poskrbel za enkratno promocijo Mozirskega gaja že ob njegovi otvoritvi pred 30 leti (ob odprtju se je park imenoval Savinjski gaj). S svojim evropsko popularnim ansamblom je na prireditvenem prostoru v Mozirju krstno izvedel avtorsko skladbo na besedilo Marjana Stareta V Savinjskem gaju. Skladba je z mojstrsko kompozicijo, vsebinsko bogatim besedilom in vrhunsko izvedbo doživela viharno navdušenje poslušalcev. S kasnejšim pogostim vrtenjem na radijskih valovih nacionalne in številnih lokalnih radijskih postaj je vsa ta leta nedvomno veliko prispevala k popularizaciji gaja in številčnosti njegovih obiskovalcev.«
Slavka Avsenika so v prisotnosti predsednika republike pokopali z vsemi državnimi in vojaškimi častmi, kar je glede na njegove zasluge za slovenski narod tudi prav. Žal pa je moralo biti v preteklosti tako, kot se je zgodilo še pre-nekateremu rojaku, da ga je šele po visokih priznanjih v tujini začela ceniti tudi domovina.
Franci Kotnik
Tomaž Guček,
učitelj na Glasbeni šoli Nazarje:
»Avsenik je gotovo fenomen, ki mu je dokaj preprosto glasbeno mešanico ljudskega in alpskega melosa uspelo najbolj približati poslušalčevim ušesom, saj, kakorkoli obračamo, izhajamo iz nekdanjih avstro-ogrskih dežel in vsem tem narodom je glasba valčka in polke blizu - to pa sta brata Avsenik mojstrsko izkoristila za svojo glasbeno zgodbo.
Z Avsenikovo glasbo najlažje vzpodbudim učence k še bolj zagnanemu vadenju in spoznavanju neskončnega glasbenega sveta. Vsako leto se z učenci harmonike Glasbene šole Nazarje udeležujemo tekmovanja za nagrado Avsenik v Begunjah, ker se mi zdi, da s tem najbolje pokažemo, kako je vsem nam ta glasba blizu in mislim, da se ni bati, da bi šla kar tako v pozabo. Te melodije so enostavno naše, slovenske.«
(Foto: MS)
Primož Zvir,
vodja zasebne glasbene šole in harmonikarskega orkestra:
»Slavko Avsenik in njegova zapuščina sta neizmerna. Mojega dela si brez njegove glasbe ne znam predstavljati. Tako jaz, kot tudi moji učenci zelo radi preigravamo njegove melodije, saj so prijetne za uho in vsem poznane tudi preko meja.
Moji učenci se redno udeležujejo Avsenikovega tekmovanja harmonikarjev, že od prvega tekmovanja dalje. Tekmovanje je vselej organizirano na najvišjem nivoju, število tekmovalcev in konkurenca pa temu primerno visoka. Kljub vsemu sem zelo ponosen na rezultate mojih učencev, ki so vsako leto zavidljivi. S samim Slavkom se sicer nisem imel nikoli možnost pogovarjati, sem pa vesel, da živim v njegovem času.«
Barbara Rozoničnik
(Foto: MS)
Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015 15
Organizacije
GASILSKO TEKMOVANJE V GORNJEM GRADU
Rečičani na poligonu skoraj nepremagljivi
V okviru občinskega praznika so gornjegraj-ski gasilci pripravili občinsko gasilsko tekmovanje in tekmovanje Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Na travnatem igrišču v Gornjem Gradu so se v šestih kategorijah pomerila društva iz vse doline.
Na tekmovanju zveze so se najbolje odrezali Rečičani, ki so zmagali kar v štirih kategorijah. Najboljši so bili med člani A, drugo mesto je osvojila še druga desetina iz Rečice, tretji so bili Bočani, ki so se tako prvič uvrstili na regijsko tekmovanje, na katerega gredo prve tri uvrščene
ekipe. Med članicami A so zmagale Rečičanke pred desetino Gorice ob Dreti.
Članice B iz Radmirja so dosegle najboljši rezultat, sledile so jim Rečica in Bočna. Med člani B sta desetini Rečice sledili desetini Pobrež-ja in Nazarij. V konkurenci starejših gasilk je tekmovala le desetina iz Bočne, med moškimi so se na prva tri mesta uvrstili Rečica, Pobrežje in Nova Štifta.
V okviru občinskega tekmovanja so prehodni pokal za najhitreje opravljeno vajo dobili člani A iz Bočne. Le-ti so v svoji kategoriji premagali de-
Na travnatem igrišču v Gornjem Gradu so se v šestih kategorijah pomerila prostovoljna gasilska društva iz vse doline. (Foto: ŠMS)
Gasilke so se izkazale. (Foto: šms)
setino iz Nove Štifte. Med člani B so bili najboljši Gornjegrajci pred Novo Štifto in Bočno, med članicami B pa so zmagale Bočanke. Veteranske občinske prvakinje so postale Bočanke, med starejšimi gasilci pa je bila najboljša desetina iz Nove Štifte, drugo mesto je zasedla Bočna in tretje Gornji Grad.
Dobro pripravljeno tekmovanje sta pohvalila predsednik in poveljnik zveze, Janko Žuntar in Slavko Bric, gasilce pa je nagovoril tudi župan gornjegrajske občine Stanko Ogradi.
ŠMS
GLASBENA ŠOLA NAZARJE
Podelitev spričeval učencem predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice
V dvorani Glasbene šole Nazarje so se zbrali učenci predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice s profesorico Tadejo Cigale in vrsto gostov, ki so jih obiskovali že tekom šolskega leta in jim popestrili urice namenjene njihovim prvim resnejšim korakom v svet glasbe. Šolsko leto so z nastopom za starše zaključili tako, kot so ga preživeli, s pesmijo in igranjem.
Srečevali so se v sredinih uricah, kar 38 jih je bilo, kjer so predvsem peli, igrali, včasih pa tudi zaplesali. Naučili so se veliko šaljivih pesmic, pa takšnih o živalih in ljudskih, ki jih učenci tudi sicer poznajo presenetljivo veliko. Njihova profesorica Tadeja Cigale pravi, da upa, da so otroci te pesmice staršem prepevali vsaj na poti iz glasbene šole domov.
Tekom leta so jih večkrat obiskali instrumen-talisti. To so bili učenci višjih razredov, kot tudi učitelji glasbene šole in tako za mlade nadobu-dneže odločitev, kateri inštrument izbrati ob nadaljevanju, ni bila težka. Kar pa je najbolj spodbudno, prav vsi ti učenci nadaljujejo glasbeno izobraževanje. Na nastopu ob podelitvi spriče-
val se jim je pridružila tudi vokalno instrumentalna skupina letošnjega zelo uspešnega projekta glasbene pravljice V deželi Tralalaj, ki jo
sestavljajo predvsem učenci 4. a razreda Glasbene šole Nazarje.
Barbara Rozoničnik
Z glasbeno pripravnico in predšolsko glasbeno vzgojo so mladi nadobudneži pogumno zakorakali v svet glasbe. (Foto: Barbara Rozoničnik)
16 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015
Ljudje in dogodki, Oglasi
OBČINA RECICA OB SAVINJI
Županov sprejem za najboljše rečiške devetošolce
Ob zaključku devetletnega šolanja so na Občini Rečica ob Savinji pripravili županov sprejem za tiste letošnje učence, ki so v devetem razredu dosegli najboljši učni uspeh. Na rečiški šoli je bilo takih osem, kar šest od njih pa je bilo odličnih vse od prvega razreda.
Mlade goste sta na sprejemu spremljala ravnatelj Peter Podgoršek in razredničarka Katja Atelšek. Oba sta pohvalila prizadevnost učencev in njihovo medsebojno povezanost. Omenjeni devetošolci se lahko pohvalijo tudi z uspehi pri športnih in ostalih tekmovanjih.
Župan Vinko Jeraj jim je čestital in dejal: »Ste še nepopisan list in pred vami se odpira nova, drugačna pot. Verjamem, da boste tudi na tej uspešni in da boste dosegli cilje, ki ste si jih zadali. Vedite, da so vam občinska vrata vedno od-
prta in če bomo le mogli, vam bomo rade volje pomagali. Pri tem, ko boste šli na pot učenosti drugam, pa nikar ne pozabite na domači kraj in
na rečiško šolo, kjer so se za vas ši učitelji.«
trudili tudi va-Marija Lebar
Letošnja generacija najboljših devetošolcev v družbi župana, ravnatelja (drugi z leve) in razredničarke.
(Foto: Marija Lebar)
OBČINA NAZARJE
Sprejem za tri letošnje najodličnejše učence
Župan občine Nazarje Matej Pečovnik se je na sprejemu srečal z dvema učenkama in učencem, ki so letos deveti razred opravili z najboljšim učnim uspehom. Poleg devetošol-cev sta se sprejema udeležili tudi ravnateljica OŠ Nazarje Vesna Lešnik in razredničarka Andreja Mavrič.
Pečovnik je po uvodnem pozdravu in čestitkah mladim in njihovim učiteljem dejal, da je to ena prijetnejših nalog županovanja. »Za vami je prva stopnica na poti v poklic in nato v samostojno življenje. Na podlagi tega, kar ste pokazali do sedaj, ne gre dvomiti, da boste na tej poti uspešni, kar vam tudi iskreno želimo. Dobro izkoristite zadnje »osnovnošolske« počitnice, ki so še pred vami.«
Župan je dejal, da se občina razvija in da je tudi dolgoročna vizija taka, da bodo mladi naš-
li delo in življenjski prostor v domačem kraju. Predstavil je nekaj večjih projektov, ki jih trenutno vodi občina, nanizal pa tudi nekaj načr-
tov za bližnjo prihodnost. Ob koncu se je zahvalil za obisk.
Marija Lebar
Najuspešnejši nazarski devetošolci skupaj z županom, ravnateljico (zadaj v sredini) in razredničarko
(Foto: Marija Lebar)
I
Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015 17
Organizacije
29. DRŽAVNE IN 8. MEDNARODNE KMEČKE IGRE
Najboljša grabljica postala domačinka Bernarda Pačnik
Mladi iz na pogled idilične, za obdelovanje zemlje pa spričo bregov garaške vasice Šmihel nad Mozirjem so 4. julija organizirali srečanje slovenske kmečke mladine. Organizacija jim je pripadla zavoljo zmage na lanskih državnih igrah, ki so bile v Zburah.
Predsednik Društva podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem Lo-vro Lesjak je zbral mlade z vseh domačij, ki so si razdelili naloge. Iger se je udeležilo kar 18 društev

podeželske mladine. Igre so pričeli mladi fantje s košnjo. Kose so bile dobro nabrušene, trava pa sparjena, zato je bila košnja zelo težka. Grabljice so morale pokošeno travo zložiti v kopo. Za obema tekmovalcema so se po travniku sprehodili člani strokovne komisije. Med opravili so tekmovalcem merili čas, nato pa ocenjevali čistost košnje in grabljenja.
Po premoru, ki je bil namenjen predstavitvi kmetijske mehanizacije
različnih proizvajalcev, je sledil drugi, šaljivi del iger. Tekmovalne ekipe so se s prenašanjem jabolk s čeli med ovirami. Smeha je bilo veliko, prav tako navijanja in vzpodbujanja številnega občinstva. V drugi igri so člani ekip skakali v žakljih. Padci so bili pogosti na slabo voljo sodelujočih in smeh gledalcev. Slednje je zabaval tudi povezovalec Franci Podbrežnik - Solčavski.
V zadnji igri so se tekmovalci ob-
lačili in slačili v in iz oblačil gozdnih delavcev. Pred razglasitvijo rezultatov so društva predstavila regije, iz katerih so prihajali.
Po seštevku točk se je izkazalo, da so največ znanja in sreče tokrat zmogli mladi iz DPM Slovenske Konjice. Brez zmage v posamičnih disciplinah pa tudi domačini niso ostali. Bernarda Pačnik je namreč postala naj grabljica.
Benjamin Kanjir
Podeželske mladenke med prenašanjem jabolk.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Bernarda Pačnik in Boštjan Goličnik sta dostojno zastopala domačine.
(Foto: Benjamin Kanjir)
ŠALJIVE IGRE MED ZASELKI OBČINE REČICA
Prehodni pokal Rečičanom
Tradicionalna turistična prireditev Od lipe do prangerja je zadnjo nedeljo v juniju postregla s šaljivimi igrami. Na njih so se na športnem igrišču v organizaciji turističnega društva pomerili zaselki občine. Tokrat so v igrah sodelovale eki-
pe Pobrežij, Poljane - Dol-Suha, Rečice in Varpolje - Nizka.
Rdeča nit dogodka sta že vrsto let sestavljanje grba in vlečenje vrvi. Letos so omenjenim paradnim disciplinam dodali še igre iskanje češenj v smetani, zbiranje
Le kje so ta jabolka?
Pohitimo z zbiranjem vode!
vode, tek na smučeh in prenašanje jabolk z usti. Tokrat so se najbolj srčno borili in pri vseh igrah zbrali največ točk Rečičani. Slednji bodo eno leto lastniki prehodnega pokala. Tega so v »posodo« prejeli od lanskoletnih zmagovalcev, ekipe
Pobrežja. Ta pa se je letos morala zadovoljiti s tretjim mestom. Drugo je pripadlo ekipi Poljane - Dol-Suha. Pokale najboljšim sta izročila župan Vinko Jeraj in predsednik društva Toni Strnišnik.
Tekst in foto: Marija Šukalo
I
18 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015
Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki
DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD
Večer posvečeni domovini in kulturi
Člani Društva upokojencev Gornji Grad so pripravili kulturni večer, posvečen domovini in prazniku samostojnosti. Ker radi povedo, da je prihodnost v mladih, sami pa jim zaradi svojega znanja lahko pomagajo, so na prireditev povabili tudi mlajše nastopajoče.
Prisotne je uvodoma pozdravil predsednik društva Toni Rifelj, ki je spregovoril o prazniku osamosvojitve in domovini. Omenil je medge-neracijski projekt, v katerem sodelujejo zgor-njesavinjski upokojenci. Vika Venišnik je dodala, da je z domovino povezana kultura, ki se kaže v pesmih, pisani besedi, plesu in vsem, kar je povezanega z našim narodom. Iz tega razloga je izbrala in prebrala pesmi o domovini in pesmi domačega avtorja Petra Potočnika, za katerega le malokdo ve, kako bogata je njegova pesniška zbirka. Tudi Marija Osolnik je prebirala pesmi iz zbirke, ki so jo upokojenci dobili v dar.
24-URNI MARATON ODBOJKE NA MIVKI - VARPOLJE 2014
Maratonci tretjič preizkusili svojo vzdržljivost
Maraton odbojke na mivki v varpoljskem športnem parku dobiva tradicionalno podobo. Glavni akterji so mladi domači in okoliški ljubitelji odbojke in segrete mivke, ki pa je bila tokrat vse prej kot to. Mrzla noč je na njej pustila posledice, ni pa zmotila zagnanosti in borbenosti zelo izenačenih ekip, ki so o zmagi odločale šele zadnjo uro.
Končni rezultat 886 : 852 za bele sploh ni pomemben, na koncu so bili vsi zmagovalci, vsi veliki borci, polni pozitivne energije, prijateljstva in športnega duha. Po prejemu zasluženih spominskih medalj in praktičnih daril s strani občinske svetnice Verice Slokan so prav vsi obljubili, da se prihodnje leto zagotovo spet srečajo.
Franjo Pukart
Maratonci ob končnem rezultatu (Foto: Cvetka Pukart)
Kulturo izražamo na veliko načinov, je bilo sporočilo druženja. (Foto: ŠMS)
S slovensko ljudsko pesmijo sta praznik obeležili ljudski pevki Darinka Vodušek in Francka Ramšak, mlado generacijo pa je s prepevanjem zastopala Nastja Stenšak. Na citre je s skladbo Cvetje v jeseni zaigrala Petra Golob. Z narodno-zabavnimi ritmi so člani ansambla Mika nas prireditvi dali zaključne tone. Program je povezovala Sara Gluk.
ŠMS
VRTEC MOZIRJE
Miha Podgornik o pomenu gibanja
Varovance mozirskega vrtca je na pobudo Bernarde Poznič Čeplak obiskal tekač Miha Podgornik. Spregovoril jim je o pomenu gibanja in preživljanja časa v naravi.
Otroci so ga z veseljem in zanimanjem poslušali. Podgornik jim je spregovoril, kako pomembno je, da so čim več zunaj, da se ves čas gibljejo, da so v naravi, namesto da bi posedali pred računalniki. On je sicer znan po udelež-
bah na dolgotrajnih tekaških preizkušnjah, kljub temu pa teka kot športa pred njimi ni favoriziral. Pomembno je, da se vsakdo ukvarja s tistim športom, v katerem najbolj uživa in ga ima najraje.
Otroci so povedali, da radi gredo s starši na sprehod, tudi kam dlje. Kar nekaj jih že pridno trenira nogomet, kolesari, rola ali kaj podobnega.
Benjamin Kanjir
Tekač Miha Podgornik je otrokom spregovoril, kako pomembno je, da so čim več zunaj in da se ves čas gibljejo. (Foto: Benjamin Kanjir)
19	Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015	i
Šport, Oglasi
9. KOLESARSKI MARATON ALPE SCOTT
Udeležencev maratona vročina ni ovirala
V nedeljo, 5. julija, se je odvil deveti kolesarski Maraton Alpe Scott. Najbolj slikovito traso pri nas s startom v Kamniku sta najhitreje premagala Matej Lovše v absolutni moški konkurenci in Tanja Elsner med ženskami. Na 130-kilometr-sko pot se je kljub vročini podalo kar 630 kolesarjev.
Krog okoli Kamniško-Savinjskih Alp, čez prelaze Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec, je najhitre-
je prevozil Matej Lovše s časom 3 ur in 37 minut med moškimi, 2. mesto je osvojil Matej Drinovec in 3. mesto Igor Kopše. Tanja Elsner s časom 4:18 je bila zmagovalka v ženski konkurenci, sledili sta ji Špela Škrajnar in Ajda Opeka.
Letošnji maraton je bil za tekmovalce kljub temu, da so premagali 2.000 metrov višinske razlike in tri prelaze, še toliko bolj pester, saj so se navijaške skupine dobro pripra-
vile na izbor najboljše, tekmovalci pa so bili tako deležni še večje spodbude.
Tudi v Zgornji Savinjski dolini so imeli domači kolesarji močno podporo. Med njimi smo opazili legendo maratona Andreja Marovta Helešica, ki se je v svoji bogati kolesarski karieri zapisal tudi kot zma-
govalec tega maratona. Nastopil je tudi Grega Ugovšek iz Radmirja in Igor Grudnik iz Gornjega Grada. Med organizatorji, člani Kolesarskega društva Alpe pa vsako leto v izvedbo maratona veliko vloži tudi kolesar Luka Pustoslemšek iz Gornjega Grada.
ŠMS
Tudi v Zgornji Savinjski dolini so imeli domači kolesarji močno podporo.
(Foto: ŠMS)
NA KOLESU Z ERIKOM ROSENSTEINOM
Pogovor s šampionom o njegovi dirki življenja
Kulturno društvo Gornji Grad je v goste povabilo kolesarja Erika Rosensteina, ki je letos z zmago na Dirki okrog Slovenije dosegel velik uspeh. Rosenstein je obiskovalcem spregovoril o vsem, kar je bilo potrebno za zmago na tako težkem ultramara-tonu, hkrati jim položil na srce, da je marsikaj možno, če je želja dovolj velika in v to vložiš dovolj truda.
Priprave na letošnji DOS je pričel že pred dvema letoma in v tem času je vse podredil temu cilju. Rosenstein je opisal priprave in se na-
to dotaknil dveh najpomembnejših tekmovalnih dni. Obiskovalcem je predstavil pot, po kateri je kolesaril, delo spremljevalne ekipe in zmagovit prihod v cilj. Seveda ni manjkala omemba njegovih zvestih navijačev in podpora družine. Z obiskovalci je na koncu stekel prijeten pogovor, lahko so si ogledali obe kolesi, ki jih je uporabljal na dirki. Pozdravne in zahvalne besede je v imenu kulturnega društva spregovoril Tomaž Čretnik.
ŠMS
Erik Rosenstein je pripeljal na ogled tudi obe tekmovalni kolesi.
(Foto: ŠMS)
20
Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015
Šport, Kronika
BODY ZORBING NOGOMET
Pet žog v golu, a štel je le en zadetek
Z »zorbingometom« na državni praznik, kot so šaljivo poimenovali Body zorbing nogomet, so na Rečici ob Savinji pričeli s priredilvami v okviru 36. tradicionalne turistične prireditve Od lipe do prangerja. Organizatorji iz domačega turističnega drušlva so se namreč odločili, da dolgoletni nogomet žensk zamenjajo z modernejšimi igrami. Da so zadeli žebljiček na glavico, je bilo za dokaz številno občinslvo, ki je prišlo navijat za kar 14 ekip krajev iz doline in širše.
Za popestritev že tako smešnih situacij je poskrbel moderator Franci Podbrežnik - Solčavski. Slednji se ni mogel načuditi dejstvu, da je »pet žog v golu, a šteje le en zadetek«. Pri igri lahko izustiš veliko krepkih besed, brez bojazni da bi si prislužil karton ali izključitev.
Pri »zorbingometu« ti znanje o nogometu kaj prida ne pomaga.
(Foto: Marija Sukalo)
Pri »zorbingometu«, kjer ti vse znanje o fusbalu ne koristi nič, temveč so pomembnejše sreča, srčnost in gravitacijska stabilnost, so bile najboljše v ženski konkurenci Frišne čišpe na prvem, Papirničar-ke na drugem in Bunkica girls na tretjem mestu.
Med »mačoti«, ki so morali priznati, da so »babe« bolj goreči in napadalni igralci kot oni, so slavili Vasli zmešani pred Predučirešnji-mi na drugem in Bunkica boys na tretjem mestu.
Za okrepčilo so organizatorji poskrbeli z Vinkotovim golažem, pri tem pa poudarili, da kljub temu, da ga je kuhal sam župan Jeraj, ni bil predvolilni, temveč zelo okusno začinjen.
Marija Šukalo
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	VLOM V VIKEND
Lepa Njiva: 6. julija so bili policisti PP Mozirje obveščeni, da je na Lepi Njivi neznanec vlomil v vikend. Iz njega je odtujil pečico, štedilnik in peč. Lastnika je pri tem oškodoval za okoli 500 evrov.
•	UKRADEL REGISTRSKE TABLICE IN ZATEM GORIVO
Nazarje: 9. julija ob 16. uri so bili mozirski policisti obveščeni, da je neznani voznik vozila BMW sive barve, starejši model serije 5, na bencinskem servisu v Nazarjah natočil za 72 litrov goriva in odpeljal, ne da bi poravnal svoje obveznosti. Istočasno je policiste obvestil občan, da mu je neznanec odtujil registrske tablice njegovega avtomobila. Slednji je bil parkiran na parkirišču na Ljubnem ob Savinji. Z ogledom je bilo ugotovljeno, da so bile ukradene registrske tablice uporabljene pri tatvini goriva. Naslednji dan so policisti PP Cerknica pri svojem rednem delu prijeli osumljenca navedenih kaznivih dejanj. Zoper njega bo podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
•	VLOMILCA IZ GALERIJE PREGNAL ALARM
Nazarje: 10. julija je bilo vlomljeno v galerijo v Nazarjah. Z opravljenim ogledom je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec s silo telesa vlomil skozi okno objekta. Pri tem ga je sprožitev alarma pregnala s kraja.
•	IZ GOSTINSKEGA LOKALA UKRADLI MENJALNI DENAR
Gornji Grad: 10. julija so bili policisti obveščeni, da so neznanci preko noči vlomili v gostilno v Gornjem Gradu in iz notranjosti odtujili okoli 50 evrov menjalnega denarja.
•	TATVINA NA PARKIRIŠČU
Mozirje: 11. julija v popoldanskem času so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni, da je neznani storilec odtujil denarnico iz vozila na parkirišču trgovine v Mozirju. Oškodovanka je odpeljala nakupovalni voziček v trgovino, a pustila odklenjeni avtomobil in denarnico na vidnem mestu. To je izkoristil neznani storilec in ji odtujil denarnico ter iz nje pobral denar. Denarnico, ki jo je našla mimoidoča oseba, je odvrgel v bližini.
• TRČILA OSEBNO VOZILO IN MOTORIST
Spodnje Kraše: 11. julija okoli 19. ure sta v Spodnjih Krašah trčila osebno vozilo in motorist. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulator na avtomobilu, nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči in vlečni službi ter počistili cestišče. Poškodovani motorist je bil odpeljan na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
• PREISKANO KAZNIVO DEJANJE ROPA IZ LETA 2011
25. marca 2011 okoli 2. ure je neznani zamaskirani storilec pristopil do stanovanjske hiše v Poljanah, kjer je s silo telesa in leseno klopjo na silo odprl vrata, nato je na hodniku iztrgal napeljavo za telefon. V nadaljevanju je v notranjosti pričel oba stanovalca pretepati, jima groziti in zahtevati denar. Oškodovanki je uspelo zbežati iz hiše, med tem ko je storilec drugega oškodovanca telesno poškodoval, mu iz denarnice odtujil denar (okoli 100 evrov) in s kraja odšel.
V začetku julija letos je bilo ugotovljeno, da je dejanje storil 32-le-tnik z območja Šoštanja, ob pomoči 40-letnika iz Okonine. Policisti PP Mozirje bodo zoper oba podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo.
Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015 21
Kronika, Zahvale, Informacije, Oglasi
TOČA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
O škodi na občinah nimajo podatkov
Sever in vzhod Slovenije je v sredo, 8. julija, zajelo neurje z močnejšim vetrom, nalivi in točo. Na Koroškem so potrebovali pomoč gasilcev, saj je v mnogih občinah zalilo kleti. V Pomurju je škodo povzročala toča.
Tudi v naši dolini je ta dan divjalo neurje. Toča je klestila v nekaterih krajih gornjegrajske in lučke
občine. Večminutno padanje ledenih kock v velikosti oreha je nekaj škode naredilo na poljščinah. V kolikšni meri je pridelek uničen, niti v občini Gornji Grad niti občini Luče nimajo podatka. Po besedah županov, Stanka Ogradija in Cirila Rosca, na njihovem območju škode namreč nihče ni prijavil.
Marija Šukalo
Toča je v Podvolovljeku dosegla velikost oreha, nekateri primerki celo velikost jajca. (Foto: MŠ)
Bila si sonce, ki je prehitro zašlo, postala si zvezda, ki v naših srcih vedno žarela bo.
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila
Ivana KOVAČ
Za Ljubnico 36, Ljubno ob Savinji 4.8.1927 - 23.6.2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tudi osebni zdravnici dr. Ireni Roščic, urgentni službi Zdravstvenega doma Nazarje, dr. Karmen Fürst, bolnišnici Celje, pogrebni službi Anubis, gospodu dekanu Pušenjaku ter cerkvenemu pevskemu zboru.
Žalujoči vsi njeni
\
Novitete v Knjižnici Mozirje
LEPOSLOVJE:
Bourne, Joanna: Nevarno razmerje, Bourne, Joanna: Vohunova dama, Macomber, Debbie: Svetilniška ulica 16, James, Julie: Nekaj kot ljubezen, Wiggs, Susan: Šola očarljivosti, Larkin, Allie: Zakaj ne morem biti ti?, Skomsvold, Kjersti Annesdatter: Hitreje ko grem, manj me je, Duran, Meredith: Dotik zaobljube, Milek, Vesna: Razpoložena za Pariz, Krečič, Jela: Ni druge, Cohen-Scali, Sarah: Max, Flynn, Gillian: Ostrina, Follett, Ken: Rob večnosti, Tomažič, Agata: Česar ne moreš povedati frizerki. STROKOVNA LITERATURA:
Repe, Božo: S puško in knjigo : narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945, Bodenstein, Katharina: Počutim se dobro! : naravna kozmetika od brezovega čajčka do žajbljevega mleka, Belting, Hans; Faces - zgodovina obraza, Jung, C. G.: Rdeča knjiga : Liber novus, Kovač, Miha: Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji, Praprotnik, Nada: Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka, Chang, Stephen T.: Dao spolnosti, Ganc, Damijan: Izzivi očetovstva po ločitvi, Byrne, Lorna: Angelsko sporočilo upanja.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, brata in dedka
Jožeta VERTOTA
iz Gornjega Grada 15.4.1945 - 8.7.2015
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše. Prav tako se zahvaljujemo tudi g. župniku, cerkvenim pevcem, govorniku g. Jožetu in Strelskemu društvu Gornji Grad.
Vsi njegovi
I	Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 22
Zahvale
Zakaj je takrat
nebo zajokalo,
da tebe je mama
v nebesa poslalo?
Če kdo bi to vedel,
ne bil bi zakaj -
še rana ni cela,
boli kot tedaj.
Trdo si garala,
za nas se razdajala,
v srcih boš naših za vedno ostala.
V SPOMIN
15. julija mineva 20 let, odkar nas je tragično zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
Marija VODUŠEK
p.d. Kecejeva iz Dobrovelj pri Mozirju 23.5.1948 - 15.7.1995
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče in zanjo molite.
Vsi nj'eni
Tvoje srce je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
Franca FLORJANCA
iz Mozirja
1930 - 2015
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Zahvaljujemo se gospodu župniku Sandiju Korenu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Morana, pevcem za sočutno odpete pesmi, govorniku gospodu Romanu Čretniku za lepe poslovilne besede ter vsem, ki ste se v mislih in besedah poklonili njegovemu spominu.
Nj'egovi: žena Vera, sestra Vida in Iztok z Nino
Mirno, tiho si živel, tako si tudi odšel. Zbogom nisi rekel, med nami boš živel.
ZAHVALA
Jože CAJNER
10.2.1951 - 8.7.2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospe Heleni in gospe Meti.
Vsi nj'egovi
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikoli ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame
_	V
Angele ZMAVC
1932 - 2015
Hvala vsem, ki jo skupaj z nami nosite v srcih, postojite ob njenem grobu ali se je kakor koli drugače spominjate.
Vsi nj'eni
/ ^
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo.
V_J
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015 23
Za razvedrilo
Cvetke
ZNANI OBRAZI IN ZDRAVJE
Na dan, ko je po dolgih, dolgih časih spet razgrajal zmaj Lintver na Solčavskem, so prireditelji »šole v naravi za starejše« povabili tudi nekaj znanih osebnosti, poleg turške veleposlanice ter veleposlanika Republike Avstrije se je ekskurzije po panoramskem vencu najlepših razgledov udeležila tudi načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale (levo). V vrsti so čakali še drugi znani obrazi na zdravilni čaj za lep odtenek na obrazih. Točajka planinskega eliksirja je bila Marjeta Jeraj, ki s čajem res ni šparala, ker je šlo za zdravje.
KOSTAT JE TREBA
Ko so mnogi sodelavci ter predstavniki turizma in medijev sledili Lintverjevi poti od Solčave po panoramski cesti v Matkov kot in tajht jezera v Logarski dolini, je karavano gostov skupaj s številnimi domačini pospremil tudi ponosen okoljevarstvenik, gospodar velike domačije Covnik Marko Suhodolnik, ki je vse bolj prepoznaven tudi v svojem starem, tradicionalnem, a na moč ofrtnem oblačilu Solčavskega. Ko je pokušal obaro z žganci pri Strelcu pri Svetem Duhu, je povabil na dobrote solčavskih kmetij: »Koštat je treba, ne le gledat,« je predlagal. In se je zgodilo.
LINTVER V DEŽELI SOLČAVSKI
Na moč sta bila presenečena Franci Podbrežnik - Solčavski in Marjeta Jeraj, dva pomembna akterja promocije destinacije Pot najlepših razgledov, ko sta uzrla gromozanskega zmaja Lintverja v Kle-menči peči, ki je ravno spet udaril z repom po skalni steni. Jeraje-va se je oprijela vsega vajenega Kovačevega poba z: »Jezus, Franci, bejžva od te pošasti!«, a jo je le ta koj pomiril: »Ne boj se, dekle, tega zelenca, ta je bil žleht pred več tisočletji, zdaj je le še pohleven solčavski martinček. Je pa res, da je dolg vsaj 23 metrov.«
24 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015
Križanka, Ljudje in dogodki
Vaša pošta
N
Slovarček:
ABENDROTH - nemški dirigent (Hermann); SOLON - atenski artiont in elegični pesnik; TUSAH - indijska svila iz kokonov divjih sviloprejk;
v_
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): BURLESKA, ENERGENT, TEA, OSEL, TESLA, AGA, NIKE, SILOS, BAKUNIN, KITON, APOTEKAR, RANINA, LESOTO, ONAN, KAL, IR, POLOVIČAR, GB, SKA, PALAČA, MILE, TAKSI, UČENJAKAR, ATAIR, PASIVNOST v_>
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 30. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015
25
Napovednik, Mali oglasi, Informacije, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 17. julij	ob 20.00. Gornji Grad Trot žur (Mi2, Joške v'n, Jackson Official ...)
Sobota, 18. julij	ob 10.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje 9. Mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil - panoramska vožnja po dolini
	ob 10.30. Pred Domom kulture Velenje Lutkovno-igrana predstava O Grdinici, ki je šla na lov
	ob 16.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje Družabno srečanje z Zgornjesavinjskimi starodobniki
	ob 18.00. Gornji Grad 28. Čebelarski praznik - povorka
	ob 19.00. Gornji Grad Čebelarski praznik - zabava z ansamblom Čar
	ob 20.00. Gornji Grad Čebelarski praznik - zabava z ansamblom Petka
Nedelja, 19. julij	ob 14.00. Radmirje 5. Pohod prijateljstva
	ob 17.00. Hotel na Golteh Ribarska fešta s klapo Lanterna
Torek, 21. julij	ob 16.00. Budnova žaga na Ljubnem ob Savinji Otroška delavnica Igramo se z lesom
	ob 20.30. Atrij Velenjskega gradu Glasbeno-literarna predstava Trubadurke
	ob 21.00. Budnova žaga na Ljubnem ob Savinji Film na temo preteklih Flosarskih balov
Sreda, 22. julij	ob 17.00. Turistična kmetija Loger, Ljubno ob Savinji Druženje z ovčerejci društva Raduha
Četrtek, 23. julij	ob 10.00. Ljubno ob Savinji, Foršt 32 Likovna delavnica na vrtu Slikam s prijatelji
	ob 15.00. Ljubno ob Savinji, piknik prostor Gril Priprava kope za »kuhanje« oglja
	ob 16.00. Radmirje Otroška delavnica Športne igre
	ob 17.00. Kmetija Lipovt v Savini, Ljubno ob Savinji Otvoritev informativne table pri Lipovtovi tisi
	ob 21.00. Ob Domu kulture Velenje, Koncert ansambla The Marry Poppins (Avstrija)
		
ŽIVALI - PRODAM		ŽIVALI - KUPIM
Prodam prašiče, 100-130 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, možna dostava; gsm 041/561-893.		Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
Prodam prašiče, težke od 100 do 130 kg, možna dostava na dom; gsm 031/832-520. Prašiče, najboljše mesne pasme. Možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372.
Prodam bika simentalca, teža nad 170 kg, cena po dogovoru; tel. št. 58-41-582.
Prodam kravo sivko, tretjič brejo 8 mesecev; gsm 041/226-251. Prodam teličko rj/lim, staro 4 mesece, vajena pastirja; gsm 041/510-409.
Prodam telico čb, brejo 8 mesecev, pašno; gsm 041/528-099. Prodam teličko pasme bbp, staro en teden; gsm 041/324-438.
VOZILA - KUPIM
DRUGO - PRODAM
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
Prodam javorjeve deske, deb. 35 mm, cca 1 m3; gsm 031/568095.
NEPREMIČNINE
V	Spodnjih Krašah prodam gozd, površine 1 ha; gsm 041/504-105.
V	centru Mozirja oddam hišo v najem; gsm 070/715-463. Oddam stanovanje v bloku na Ljubnem; gsm 041/694-332.
Prodam ali menjam stanovanje za hišo v Mozirju, z doplačilom; gsm 041/282-573.
Ugodno prodam 2,5-sobno stanovanje v centru Mozirja; gsm 070/870-321.
OSEBNI STIKI
Podjetnik si želi skupnega dela, življenja, z dobrim, zvestim dekletom; gsm 041/240-406.
Dežurne službe
Kupim traktor zetor, IMT, štore, uni-verzal ter ostale traktorje; gsm 030/419-790.
Slamo jarega ječmena prodam; gsm 041/239-017. Prodam mini kot, mizo, 2 stola, staro 1 leto; gsm 031/812-491. Prodamo domače piščance, zelenjavo in stročji fižol; gsm 070/833-298. Prodam suha, cepljena drva; gsm 051/423-279.
Ugodno prodam premično klima napravo gorenje, televizor in telefon; gsm 041/336-390.
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
^ Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com
I	Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 26
Oglasi
I
Savinjske novice št. 29, 17. julij 2015 27
PROGRAM ZA
LJUBNO
I .raf-l p-.PIJ-.1HH. Tf i!.)
Sobota, 18.7.2015
9. Mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil ZGORNJA SAVINJSKA 2015 8.30 - 10.00: Zbiranje starodobnih vozil (prireditveni prostor Vrbje)
10.00 - 14.00: Turistična vožnja po zgornjesavinjskih krajih 16.00: Družabno srečanje z Zgornjesavinjskimi starodobniki, podelitev priznanj udeležencem in žrebanje prijavnic (prireditveni prostor Vrbje) 8.30 - 11.00 in 14.00 - 18.00: Razstava vozil (prireditveni prostor Vrbje)
Nedelja, 19. 7.2015
14.00: 5. Pohod prijateljstva: Savinjsko gozdarsko društvo; smer pohoda: Kulturni dom Radmirje - Zarazborje - Golobi - Trbovšek - Rajhovka - Ravnica - Vrbje (ob poti prikaz košnje in spravila sena)
Torek, 21.7. 2015
16.00: Otroška delavnica: Igramo se z lesom (Budnova žaga) 21.00: Film na temo preteklih Flosarskih balov (Budnova žaga)
Sreda, 22. 7. 2015
17.00: Popoldansko druženje z ovčerejci društva Raduha (Turistična kmetija Loger)
Četrtek, 23. 7.2015
10.00: Likovna delavnica na vrtu: Slikam s prijatelji (Šerbela Rupnik, Foršt 32)
15.00: Priprava kope za »kuhanje« oglja (piknik prostor Gril) 16.00: Otroška delavnica: Športne igre (Športni park Radmirje)
17.00: Otvoritev označitve Lipovtove tise z informativno tablo: Savinjsko gozdarsko društvo - kmetija Lipovt v Savini, Ljubno ob Savinji
Petek, 24. 7.2015
15.00: Turnir v odbojki - OK KLS Ljubno
(OŠ Ljubno - telovadnica)
21.00: Flosfest 2015, večer z Jeleno Rozgo in Alyo
(prireditveni prostor Vrbje)
Sobota, 25. 7. 2015
12.00: Zabavne igre (prireditveni prostor Vrbje)
21.00: Flosfest 2015, večer z Big Foot Mama, SARS in ostalimi
(prireditveni prostor Vrbje)
Nedelja, 26.7.2015
14.00: Sv. maša po namenu flosarjev (cerkev v Rastkah) 16.00: Nedeljsko popoldne z ljudskimi godci in pevci, sledi glasbeni večer v organizaciji Društva ljubiteljev lanskega mošta z ansamblom Unikat (Lovski dom Ljubno)
Ponedeljek, 27.7.2015
16.00: Otvoritev stalne razstave likovnih del Lize Lik (Fašunova hiša)
55. FLOSARSKI BAL
18. 7. - 2. 8. 2015
17.00: Otroška delavnica: Kulturna dejavnost (Kulturni dom Radmirje)
Torek, 28.7.2015
20.00: Gledališka igra na temo lesa v izvedbi Kulturnega društva Ljubno ob Savinji (Kulturni dom Ljubno ob Savinji)
Sreda, 29. 7. 2015
17.00: Tekmovanje v kegljanju (Kegljišče Ermenc)
19.00: S pesmijo po Radmirju, nastopajo ŽPZ Jutro Radmirje,
MPZ Zarja Radmirje, MePZ KD Ljubno ob Savinji
Četrtek, 30.7.2015
13.00: Srečanje društva upokojencev (prireditveni prostor Vrbje)
16.00: Pohod po poteh Ljubnega v organizaciji PD Ljubno (smer: Ljubno trg - Grilova pustota - Ljubno trg) 18.00: Razdiranje kope za oglje (piknik prostor Gril)
Petek, 31. 7. 2015
19.00: Svečana proslava ob občinskem prazniku (Kulturni dom Ljubno)
20.30: Srečanje z ljudskimi godci ter društvom Komen (pod šotorom v Vrbju)
Sobota, 1. 8. 2015
9.00: Binetov memorial RD Ljubno ob Savinji (Ribiški dom Ljubno ob Savinji)
9.00 - 20.00: Nogometni turnir za pokal flosarja in memorial Srečka Solarja (nogometno igrišče Foršt) 9.00: Turnir v odbojki na mivki za ženske in moške (Športni center Jakop)
9.00: Turnir v tenisu za pokal flosarja in memorial Franja Jakopa (Športni center Jakop)
9.30: Tekmovanje v smučarskih skokih za pokal flosarja v
organizaciji SSK Ljubno BTC
(Smučarsko-skakalni center Savina)
20.00: Flosarski koncertni večer s Severino in gosti
(Prireditveni prostor Vrbje)
Nedelja, 2. 8. 2015
14.00: Etnografska povorka skozi Ljubno, tematika povorke -les (smer: Foršt - pekarna Naraločnik - osnovna šola - Hotel Planinka - prireditveni prostor Vrbje) 15.30: Udiranje in spust flosa po reki Savinji (prireditveni prostor Vrbje, pri brvi)
16.00: Flosarski krst s Flosarskim društvom Ljubno ob Savinji (prireditveni prostor Vrbje)
16.15: Pričetek tekmovanja v kiparstvu z motorno žago (prireditveni prostor Vrbje)
17.30: Koncert Fantje z vseh vetrov (prireditveni prostor Vrbje) 18.30: Flosarski večer z ansamblom Toneta Rusa (prireditveni prostor Vrbje)