250. številka Ljubljana, v torek 31. oktobra. XV. leto. 1882. Izhaja vsak dan ive^er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto lfl gld., za pol leta H gld., za četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Zn .jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 80 ki., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radona se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za fetn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po t) kr.. Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. fie se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvc-16 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljnbljatti v Frana Kolmaua bisi „Gledališka stolna4. TJ pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutrhiijega praznika izide 'prihodnji list v četrtek. Govor deželnega poslanca gosp. And. Einspieler-ja v 10. seji deželnega zbora koroškega. (Po stenografičnem zapisniku.) Slavna zbornica! Še nikdar nijsem pri posvetovanji o proračunu deželnega šolskega zaklada po trpežljivosti visoke zbornice uporabljal, danes pa moram prositi, da mi privolite nekoliko časa in po zora. Ne le pritožbe prebivalcev mojega volilnega okraja, temveč tudi pritožbe slovenskih in nemških prebivalcev cele dežele, slednjič tudi moja dolžnost in glas vest' silijo me o splošnih, glasnih pritožbah o sedanjej šolskej postavi v tej visokej zbornici govoriti odkritosrčno in jasno. V lanskej sesiji osve dočil sem le-te pritožbe in svojo dolžnost s tem, da sem glasoval proti sprejemu predloga visokega deželnega zbora, kateri je c. kr. deželnemu šolskemu svetu izrekel zaupanje in pohvalo za njegovo dosedanje delovanje; danes pa nečem in tudi ne morem več molčati, in bodem torej govoril. Pritožbe o novej šoli so splošne: 1. v verskem. 2. v denarstvenem in 3. v narodnem oziru. 1. V verskem oziru. Smoter ljudske šole izpo-vedan v §. 1. državne šolske postave je: mladino „nravstveno-vorsko" ali bolje ,,v»'rsko-nravstvenoH izgojevati. Vera pa je temelj, koreuika vsakej nravnosti; ker pa se je verozakon, veroizpovedanje odpravilo iz šol, postala je šola brezverska. Sicer se je v novejšem času iz milosti zopet privolilo dve uri v tednu poučevanju verozakona, a iz vsega drugega pouka odstranilo veroizpovedauje. V šolskih knjigah ne nahajamo več imena „Jezus Kristus", v šolske knjižnice sprejemajo se knjige, darovane po znanih nasprotnikih svete cerkve, katehetje degradirajo se podučiteljem, verske vaje krčijo se kolikor le mogoče, na katoliških šolah nastavljajo se protestan tovski, da celo židovski učitelji; sploh se katoliškej cerkvi jemlje ves upliv do ljudske šole. O tem toži slovensko, skozi in skozi katoliško in ne manje tudi nemško, večinoma katoliško ljudstvo. Leta 1881 je katoliško društvo koroško poslalo državnemu poslancu Lienbacherju peticijo, v katerej se prosi za katoliški značaj ljudske šole. Le-to peticijo podpisalo je 47 občin, in sicer v političnem okraji šmolior skein 2, v celovškem 11, v špitalskem 6, v Šentvid skem 2, v beljaškem 4, v velikovskem 8 in v la-hodskem (VVolfsberg) 14 in to kljubu največjim od liberalne stranke stavljenim zaprekam. Kaloliško naše ljudstvo terja katoliških šol, katoliških knjig, ku-toliških učiteljev in katoliškega duha in življenja v šoli. Koroški katoličani vedč, da pristoji v verskih zadevah prvi in odločilni glas škofijstvu in globoko obžalujejo, da se katoliški otroci silijo v šole, o katerih sta se uže dva papeža in prevzvišeni škofje solnograške in pemske provincije večkrat nepovoljno izrazili in bridko tožili. 2. Splošne pa so pritožile v denarstvenem oziru. V atarej šolskej dobi se je pač veliko premalo storilo za šolstvo. Dekan, kot okrajni Aolski ogleda moral je pisati, da so mu skoraj prati krvaveli, ho-teč kakemu učitelju pridobiti temuneracijo 15 do 20 goldinarjev. Potrebščina normalno-šolskega zaklada iznašala je tedaj nekoliko sto gold. Sedaj pa je potrebščina deželno šolskega zaklada naravnost grozna. 1873. leta iznašala je 11.680 gld., a 1874. leta uže poskočila na 251.423 gld. in za 1883. leto kaže se nam v znesku 318.522 gld. Uboga Koroška je torej v desetih letih izplačala 2.730.000 gld. samo šolskih doklad! K temu pa moramo Še prišteti kazni zavoljo šolskih zamud, ki so v proračunu za leto 1883. nastavljeni z 2240 gld. Le-te šolske kazni dale so v zadnjih desetih letih 17.120 gld. A to še nij vse, kajti pomisliti moramo, da se je veliko časa in dela izgubilo, kajti mnogo kaznovanih uij bilo v stanu plačati denarne kazni, so torej morali sedeti v zaporu. Koliko pa se je potrošilo za sezidanje, do-zidanje in prezidanje šolskih poslopij, kjer se je, kakor uže znano, pri marsikaterej občini stopilo „čez ojnice". Koliko se je plačalo na obrestih in poplačilih za šolska zidanja izposojenih glavnic (ka-pitalov), koliko denarja potrosilo se je za nakup šolskih knjig, katere se tako rekoč z mesecem pre-menjavajo, koliko novcev izdaje se za |ilačili! posebnih otganistov in cerkovnikov: vse tO skupaj iznaša velikanske vsote! Ako pomislimo, kako je kmet, obrtnik in rokodelec z davki in drugimi bremeni obložen, ne smemo se čuditi, da so jiritožbe o predragej novej šoli splošne. Ugovarjalo se mi morda bode: dobra reč mora tudi več veljati. A tak ugovor je ničev. Tudi dobra reč se lehko za malo denarja dobi in isti kupec, kateri dobro reč dober kup kupi, isti kupec je najboljši in najpametnejši. Usojam se pa tudi dvomiti, da bi bila nova šola v resnici tako dobra, kakor jo proslavljate. Kratko povem: Zakaj se ravno od strani učiteljstva vedno poudarja in predlaga naprava rešilnic (Rettungshauser) za zanemarjene in spridene šolarje, zakaj naprava posebnih pripravnic za prestop učencev iz ljudske v srednje šole? 3. Pritožbe o novej šoli v narodnem oziru. Le-teh pritožb Neme ne poznajo, kajti oni imajo materni svoj jezik v vseh šolah. Koroški Slovenci pa, akoravno štejejo 117 fira, v katerih se Božja služba opravlja v slovenskem jeziku, nijmajo niti jed ne slovenske šole. Ako pomislimo kako pomanjkljivo je izobraženie in znanje iz nemških šol izstopivših nemških otrok, bodemo lehko prevideli, kakošna mora biti izobraženost, kakošno znanje iz nemških šol izstopivših sloveuskib otrok. Nemške, tako rekoč v glavo ubite besede pozabi otrok v svojem vsakdanjem slovenskem občevanji prav kmalu, slovenščine se nikdar uči) nij in tako so mu zaprta vrata do vsakega daljn« ga izobraževanja. Ko so bile pred nekaterimi leti slovenske občine vprašane, ne hote li nemški pouk v s\ojih šolah, in ko so temu pritrdile, vodila jih je pri tem gotovo pametna misel, da naj se poučujejo slovenski otroci v svojem slovenskem materinem jeziku, nemščina pa da naj bode učni predmet. A sedaj se pa nemščina uže v najnižjem oddelku poučuje kot glavni predmet, sloveuščina pa se potiska na stran in tako LISTEK. Dvojna prikazen. (Ruski spisal Vs. S. Solovjev, poslovenil Kmetov.) (Dalje.) On povesil je na jedenkrat oči. Jaz gledal sem pazno v tem trenutku na njega in sem jasno uvidel, kako je silna blednost migoma pokrila ves njegov obraz, zapazil kako se je Btresel po vseh členih. Not vam, kar nam je on pripovedal: To zgodilo se je okolo dvajset let temu. Jaz končal sem tedaj ravno vseučiliščne študije in sem bival v Moskvi, sam še ne vedoč, kaj bodem s seboj začel. Iz števila mojih vseučiliščnih tovarišev bil sem posebno prijatelj z jednim,po familiji Glibovim. Poznala sva drug druga kar sva pomnila sebe, bila sva vaška soseda, v gimnaziji sedela sva na jednej klopi, in v vseučilišč*" stopila sva na jedni falkutet, — vkupaj sva začela in vkupaj sva končala. Jaz sem še danes z njim v velikem prijateljstvu in vsem vam, messieurs et mesdames, sem gotov podati vzmožnost dobiti od njega zagotovljenje v tem, da vas jaz ne slepim in pripovedujem le to, kar se je z menoj v istini zgodilo. Bilo je jeseni, tako v septembru. Midva z Glibovim vrnila sva se z dežele in živela — on s svojimi sorodniki, jaz s svojimi. Videla sva se skoro vsaki dan. Ker je bilo vreme še prekrasno, naprav-ljala sva pogosto izlete po moskovskej okolici. In včasih delala sva te izlete peš, ubiraje v dan po dvajset vrst. Hodca bila sva tedaj korenjaška. Ravno na nekem takem izletu naletela sva ne daleč od mitnice na star, zapuščen vrt. Ograja bila je tako stara, po nekojih krajih razvalena popolnoma, tako da naji nij stalo nikakega truda pre-kobacati jo čeznjo v vrt. —• „Nu, a če kedo tukaj biva Vu vprašal je Glibov. — Teško, odgovoril sem jaz, — vidiš kako je vse zapuščeno in razen tega še jesenski čas .... A če tudi kedo biva, kaj je potem tacega ? — opravičiva se, imava izgovor: nikake deske, glaseče se, da je „vhod prepovedan" nijsva našla, a podrta ograja nij nama napravljala ovir. Prehodiva vender ta vrt, pogledi kako drevje, kaka gošča! To je prekrasno ! In to prav zraven mitnice, menj kakor pol ure vožnje od mesta! Gotovo, pride nekoliko let — in tega vrta ne bode več, tu zidali bodo vsakako kako ogromno tovarno, ali pa bodo postavili kar-tonue vile . . . — Radoveden sem, čegav je ta vrt; nemara je pri njem tudi kaka posebna, podrta hiša , • . . Pojdiva, poizvediva! Obšla sva obširni vrt, ki je bil v istini prekrasen pri jesenskej razsvitljavi, ves raznobojen, z zelenim, žoltim, rudečim, višnjevim, počaui odpada- zanemarja, da otroci najvišjega oddelka slovenskega katekizma niti brati ne znajo; tudi se pri podelitvi starostnih doklad učiteljev posebno ozira na vspeh v ponemčevanji slovenskih otrok. V najnovejšem času ielo se je ravnati po principu, da na slovenskih šolah, kjer delujeta dva učitelja, sme jeden biti trd Nemec. Da, še celo šolska molitev opravlja se v nemščini. Slovenci nijso zoper učenje nemškega jezika; vender pa so le-tega zdravega mišljenja, da ima to, kar jim je potrebno, prednost pred tem, kar jim je koristno. Potrebna pa je splošna človeška omika, katero pa si zamore vsako ljudstvo le na podlagi materinega jezika svojega pridobiti; zaradi tega je Slovencem slovenščina potrebna, nemščina le koristna. Ker pa so le-te razmero pri nas narobe, in se koristi prednost daje pred potrebo in se tako slovensko ljudstvo v splošnej omiki opovira, zaradi tega donijo pritožbe ter bodo donele toliko časa, dokler nam ne pride pomoč in rešitev. Pritožbe cule so se uže v državnem zboru in pri visokem c. kr. ministerstvu in s polnim zaupanjem pričakujemo Slovenci od državnega zbora in visocega c. kr. minister-stva obrambe, pomoči in rešitve. To so torej pritožbe prebivalstva o novej šoli v verskem, denarstvenera in narodnem oziru. Slavna zbornica naj jih blagovoljno vzame na znanje in po Bvojej moči skrbi, da se pride istim v okom. Dixi et salvavi animam meam! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 30. oktobra. Najnovejše velike povodnji v Tirolah so bile v včerajšnjej mlnlfrterskej »e|l predmet živega in temeljitega posvetovanja, katerega se je udeležil tudi iz Budimpešte došli namestnik tirolski baron "VVidmann. V «|»lic»iu je v predvečer volitve mestnih načelnikov nekov Golusso s kamenjem napadel narodnega vodjo dr. Bulata, k sreči brez škode. S tem napadom je baje mislil zaprečiti volitev ali pa sploh uplivati nanjo. Izvoljeni so: županom dr. Ren-die, prvim asesorjem dr. Bulat, asesorjemi dr. Tacconi, dr. Kamber, Peter Katalini6, Mate Protič in Ivan Matošie. Pri porotnej obravnavi v /adru oproščen je bil morilec Šupuk, ki je bil lansko leto zaklal odličnega Hrvata dr. Grubišiča, ker so ga prote-sorji graške univerze spoznali norcem. V včerajšnjej seji hrvatskega sabora pričela se je glavna razprava proračuna za leto 1883. Poročevalec Vaso Gjurgjevie ga priporoča, proti govori Pisačic. Poslanec Zorič interpeluje zaradi kratenega odškodovanja kmetom dugoaelske občine za priprego v Bosno. Foluegovič zaradi oopo-slanja vladinega poverjenika v Seuj in zaradi tiskovin, oddanih osješki tiskarni Fieiiierjevi na škodo deželne tiskarne. Barčič zaradi oskrunenja hrvatske zastave v Reki. Vuaiije aržave. Črnogorski poveljnik Ulcinja, vojvoda Simo Popolvic odšel je s posebnim naročilom in pismom kneza Nikite v Belgrad. To poslanstvo stoji baje v zvezi z preselitvijo jednega dela beguncev v br-bijo — Knez črnogorski se bode nekoliko dmj mudil v Rimu kot kraljev gost, tudi papež ga bode sprejel v posebni avdijenci. Upa se, da se bode dognala do sklepa kupčijska pogodba mej Črno-goro in Italijo. Povodom atentata so bile v Belgradu le sledeče osebe dejane v preiskovalni zapor: sestra napadnice omožena Vitkovič in nje soprog, njen svak Mohačanin z ženo, udova polkovnika Kni-čanin, urednik socijalističnega lista „Borbatt in sodelavec njegov Božo Vuskovic. — Minister notranjih zadev Garašanin poklical je predse vse urednike v Belgradu izhajajočih listov ter jim glede mnogih sirjajočih se neresničnih vestij priporočil strogo pazljivost ter jim povedal, da smejo poročila o teku preiskovanja le prejemati od posebnega uradnika. Kgiutskl ministerski zbor pretresa položaj v Sudanu. Ismail Ejub paša se brani prevzeti poveljništvo sudunske vojske brez izdatnega pomno-ženja. Ministri so potem sklicali takoj poslati še oddelek vojske v Sudan. — Preiskovalni komisij on zaslišal je v procesu kavalerijskega kapitana, kateri je trdil, da je slišal po aieksandrijskem bombardiranji pogovor mej Arabijem in Mahni ud Sami pašo, katera oba sta bila jedne misli, da ne preostaje drugo, nego zažgati mesto. jočim listovjem. V globini vrta bil je ribnjak. Naletela sva na razvaline umetne kolibo in, nazadnje, zagledala sva pred seboj veliko temno poslopje. — A, evo ti tudi hišo! No poglej, jaz imel sem prav — mračne razvaline, vidiš: okna so zabita. A nekdaj bila ie to, vidno, prekrasna hiša. Pogledi, velika terasa, kaki stebri, starinska arhitektura, gospodska hiša, mogoče še osemnajstega stoletja. Vender, tu biva gotovo kak stražnik, — pojdiva, poiščiva ga, vprašava ga, čegave so te razvaline. Jela sva hoditi okolo hiše in glej, srečala sva majhnega starčka v ovčjem kožuhu, v črnej sukne-nej kapi, k velikim senčnikom. Starček pogledal je naji izumljeno in celo nekako sumljivo. — „Česa vama bode ugodno, gospoda?" vprašal naji je on zatikaje se. Midva povedala sva mu, na kak način sva prišla do te hiše in rekla, da sva trudna. (Daljo prih Iz seje mestnega zbora ljubljanskega dne 27. oktobra 1882. (Dalje.) Mestni odbornik g. Ivan Hribar utemeljujoč predloge v zadnjej številki navedene, pravi: Slavni zbor! Mnogi tuji književniki opisovali so slovenski narod kot miroljuben in gostoljuben narod, kar je bilo istemu za njegovo narodnost le na škodo, kajti Slovanom usiljevali so tujci najprvo pod krinko vere, pozneje pod krinko kulture tuje šege in navade, pa tudi v prvej vrsti tuji jezik. Trdili so le-ti osrečevalci nazivljajoči se ljudje, da je slovanski narod premalo izobražen, da je njemu tedaj sila, učiti se tujega, se ve da v prvej vrsti nemškegn jezika. To delovanje opazujemo uže od Karola Velikega in tudi neprenehoma naprej, kajti zinirom trdilo se je v jedno mer, da je Slovan ne-omikan, da mu treba kulture, dasiravno bo slovanski Čehi mnogo prej imeli svojo univerzo, nego pa toliko s svojo kulturo bahajoči Nemci. A Nemci nijso ponemčevali samo v krajih, kamor so prišli kot zmagovalci z orožjem, nego tudi v deželah, kjer so se naselili kot gostje. Tudi v teh krajih siliti so pričeli svoje šege in navade, sosebno pa svoj jezik slovanskim narodom. Jedna teh dežel je žalibog tudi Kranjska, kamor so prišli ne kot zmagovalci, nego samo kot naseljenci, kjer 80 pa nemški naseljenci, dasi je bila kranjska dežela čisto slovenska, delali vsi le na to, da se potlači slovenski živel j. Isto tako delajo Nemci in z njimi zvezani odpadniki slovenskega naroda še dan danes, vse njihovo delovanje gre le na to, odpraviti kjer koli možno slovenski jezik iz javnega življenja in ga k večjemu trpeti kot narečje poslov, jezik hlapcev in dekel. Tako je imel zavod v Ljubljani, kateri se je ustanovil s slovenskimi novci in po njih naraščal, da danes reprezentuje denarno moč v našem mestu, tako brezobzirnost, da je žalil slovenski narod s tem, da je napisal na novo poslopje, katero si je sezidal, le v nemškem jeziku svoj naslov. Pri občinah začela se je samouprava in bila zagotovljena še le po ustavnih zakonih, da so smele same opravljati v svojem delokrogu. A kako so isto vporabili naši oholi Nemci? To se zna najbolj opazovati, kako je postopala bivša nemška večina v ljubljanskem mestnem zboru, katera nij izvirala iz naroda, nego je bila umetno stvarjena. Kjer je bilo le količkaj možno, teptala je slovenski jezik brez-Ozirno, tako (da navedem ie nekoliko primerljajev) pri loterijskem posojilu mesta, katerega srečke je dala natisniti v nemškem jeziku, ' ali pa na javnih sprehajališčih, kjer so napisi ali popolnoma nemški, ali pa so označeni napisi nemški debelimi, slovenski pa malimi črkami. Navajal bi še lahko celo vrsto krivic, katere je storil prejšnji mestni zastop ogromnej večini slovenskega prebivalstva v Ljubljani, a ker sem uverjen, da je bivšej nemškej večini za zmi-rom odklenkalo v tej dvorani, ker sem si zvest, da bodo volilci v svojej večini spoznali, kaj je pravo, opustim to. Naša narodna stranka bojuje se za pra-)vice slovenskega naroda, zato jej je nalog, da od- pravi krivice, katere je storila prejšnja nemška večina slovenskemu narodu in slovenskemu prebivalstvu ljubljanskega mesta. Priporočam, da stavljene predloge mestni zbor odobri in po dr. Zarnikovem nasvetu pricipijelno proglasi slovenski jezik uradnim jezikom pri ljubljanskem magistratu. (Občna pohvala). Dr. Schafter, jedini navzočni nasprotnik, ugovarja Hribarjevim izpeljavam meneč, da so predlogi nepotrebni in nepraktični. Prijavi tedaj proti njim priziv in zahteva, da 8e vzprejme v zapisnik. Mestni odbornik g. Hribar replicira, da je ugovor dr. Schafferja vedni izgovor njegove stranke, ki hoče zatirati slovenski narod in katera neče nikdar videti, kaj zahteva prebivalstvo. Slovenski odborniki pa vidijo in vedo kaj želi večina ljubljanskega prebivalstva in zaradi tega stavijo tudi v izvrševanje njih želj potrebne nasvete. Ko je trdil dr. Scbaffer, da nij nobene zahteve za slovenske dopise od strani magistratnega urada, odgovori mu poročevalec na to, da so se i njemu dostavljali nemški dopisi od mug strata in, ko istih nij hotel vzprejeti, nabil mu jih je magistratni sluga na vrata. Sklene se potem, da se preide v podrobno razpravo nasvetov z vsemi glasovi narodnih zastop* uikov proti onemu dr. Scharlerja. V podrobnej razpravi naglasa dr. Schafter, da je bilo od narodne stranke brezozirno, da nij v odsek, kateri se je posvetoval o tej zadevi, volila nobenega uda manjšine mestnega odbora in da se i iii s ve 11 odseka nijso izročili odbornikom pismeno. Poročevalec g. Ivan Hribar na to odgovori, da naj bi bili vsi nemški mestni odborniki prišli v sejo, tu bi bili culi predloge odseka in imeli tudi priliko ugovarjati jim. Potem se vzprejmo odsekovi predlogi z vsimi glasovi narodnih odbornikov; proti glasuje dr.Schafter. Dr. Zamik poroča v imenu personalnega in pravnega odseka o zapuščini kmetovalca Jurija Kvasa v Kokrici pri Kranji, kateri je volil nekaj dozdevnega svojega premoženja revnim ljubljanskega mesta. Ker pa je poročila c. kr. finančna pro-kuratura, da je zapuščina popolnem pasivna, nasve-tuje poročevalec, naj mestni zastop izjavi, da omenjenega volila ne vzprejme, kar zbor odobri. (Konec prih.) Domače stvari. — („Narodni Domu.) Z ozirom na vprašanja, ki dohajajo upravnemu odboru od več stanij, naprošeni smo naznaniti, da si pravico udeležiti se izrednega občnega zbora dne 5. novembra zamore pridobiti še vsakdo b tem, da upiše vsaj jeden delež ter uplača nanj pri društvenem blagajniku 50 gld. Upravni odbor društva nadeja se, da bode pri tem občnem zboru navzočih mnogo deležnikov, ki se ustanovljajočega občnega zbora nijso še udeležili. — (Shod volilcev) sklicali so ljubljanski Nemci in nemskutarji včeraj na večer ob 7. uri v ljubljansko, kakor po telegramih v dunajskih listih naglašajo „nemško" kazino. Povabili so le svoje najbolj odločne pristaše. Prišlo jih je dvakrat petdeset, kakor pravijo, na poziv nemškega „meščan-skega1' vulgo fakcijoznega volilnega odbora, mej njimi se ve da vse prve glave, katerih nam pač nrj treba imenovati. Videlo se je gospodom, da so v zadnjem hipu, posebno po sijajnem volilnem shodu narodnih volilcev v Čitalnici sklenili vender le nekaj ukreniti, nekako „schandenhalberu, da označijo, da bo še tu, akoravno njih potrti žalostni obrazi v modrem salonu nnemškea ljubljanske kazine nijso kazali preognjevitih nad. Prvi, ki so prigoraazili, bilo je neizogibljivo kardelce vojaških in civilnih penzijo-nistov, ki pri vsakej priliki, posebno pa pri volitvah, ko jim tromba volilnega boja zopet oživi otrp-nele živce, kaj radi kažejo svojo mržnjo, svoje so« vraštvo proti Slovencem. Za njimi prišlo je pičlo število meščanov, prav malo uradnikov in nekoliko nemških in nemško val nih profesorjev. Da nij manjkalo generalnega štaba, gg. Dežmana, Gariboldija, Schafferja, Suppana in Sckreva, umevno je samo ob sebi. Dr. Schrey prišel je takrat brez koncepta znanega ukaza „An die Beamtenwähler". Ko se je na-kapljalo nekoliko volilcev, začeli so se meniti: Bi, ali ne bi. Mnenja bila so nasprotna, političoa kakor tudi temperatura v modrem salonu, kazala je pod ničlo. Naposled poprime dr. Suppan besedo in na-8vetuje naslednjo resolucijo: „Pri vladajočej sistemi, z ozirom na to, da je sedanja volitev v državni zbor le dopolnilna volitev in z ozirom na to, da pri sedaj obstoječih političnih razmerah nij pričakovati od vlade objektivnega stališča, nemško-liberalna stranka ne postavi nobenega kandidata za volitev v državni zbor." Proti resoluciji govoril je jedino vladni svetovalec Laschan, pri glasovanji pa se je vzprijela resolucija z veliko večino. — („Savinjski Sokol") oziroma njegov starosta g. Lipoid prejel je naslednja lista: Veleceujeni Gospodine ! Priniite oviem najtopüju moju hvalu na prija teljskoj onoj čestitci, koju mi prigodom posvečenja nove stolne crkve moje u Djakovo priposlati izvo-Ijeste. Bog dragi ohranio i Vas i plemeniti bratinski narod Vaš! Sa odličnim štovanjem Strossma jer, biskup. Slavni odbor „Sokola Savinjskega" v Mozirji. Iz srca se Vam zahvaljujem za Vašo naklonjenost ter prosim: Slavni odbor blagovoli vsem udom, vzlasti tistim, ki so me osobno počastili, mojo srčno hvalo najaviti Bog Ti daj predragi „Sokol", dika Savinjske doline, z velikim vspehom delati na narodnem polji. Vam iz srca udani An ton Žuža , kanonik. Laški trg, dne 25. oktobra 1882. — (Pevski zbor Čitalnice ljubljanske) poje jutri popoludne ob 3. uri nagrobnice na pokopališči pri sv. Krištofu. — (Iz Kočevja) se nam piše, da se je 28. t. m. ondukaj obhajala desetletnica gimnazije. Ko je po slovesnej maši v gimnazijskem poslopji vodja Knapp zaključil svoj govor s „hoch"-klicem cesarju, in so na to izmej dijakov razen „hoch" za-orili tudi navdušeni „zivio!", zgrbaučilo se mu je čelo; popoludne pa, ko so po mnozih nemških in dobro petih pesnih nastopili slovenski dijaki in zapeli „Naprej zastava Slave!", obledel je g. Knapp in jeden nemških profesorjev dejal je: „Das ist doch merkwürdig!", povabljeni gostje pa so se spogledovali, ker se kaj tacega nijso nadejali. Nas ne veseli toliko uevolja Knappova, kolikor pogum slovenskih dijakov, ki so pokazali, kaj da so. Sicer se pa v dopisu jako hvali izvrstni govor gospoda profesorja Volsegger-ja. — (Dramatičnega društva odbor) vabi vse one gospe, gospodične in gospode, ki so se v novo osnovano dramatično šolo uže oglasili ali pa še ustopiti želijo, naj pridejo v petek 3. novembra ob 8. uri zvečer v pisarno dramatičnega društva — v I. nadstropji ljubljanske Čitalnice, kjer se ima točno ob navedenem času pričeti pouk. Ker je dramatična šola za razvoj slovenskega gledišča prevelike važnosti, naj bi bila udeležba prav obilna. — — (Vojaške preme m be.) Presvitli cesar imenoval je več let v Ljubljani bivajočega generala pl. Keler-ja poveljnika 56. peš-brigade v Ljubljani poveljnikom 29. peš-divizije v Theresieustadtu. Na njegovo mesto pride J. Groll er pl. Mildensee, bivši polkovnik v generalnem štabu. — (Poddružnice društva Iludečega Križu.) ustanovile so se: v Postojini, v Ilirskej Bistrici, v Vipavi, v Logatci, na Vrhniki, v Kranji, v Kamniku, v Rudolfovem, v Metliki, v Črnomlji, v Kočevji, v Radovljici. — („Lj ubij anski Zvon") prinaša v ravno izišlej 11. številki: S. Gregorčič: Pri mrtvaškem sprevodu. Pesen. — S. Gregorčič: Pri pogrebu. Pesen. — Gorazd: Brez doma! Pesen. — Dr. Fr. Detela: Malo življenje. Povest. (Dalje.) — Dr. Fr. Kos: Slovenci za Karola Velikega. (Konec.) _ — b - : Po krivici. Pesen. — Dr. H. Dolenec: Izza mladih let. VI. — A. A. P.: Godec. Pesen. — Fr. Wiesthaler: Slovenska elegija iz preteklega veka. II. — Nis Vodoran: Izgubljena mladost. Pesen.— J. Trdina: Bajke iu povesti o Gorjancih. 11. — Gorazd: Želje. Pesen. — — b—: V Valvasorjevem gradu. Pesen. — Dr. Iv. Tavčar: Kuzovci. — S. Rutar: Bičarji in skakači na Slovenskem. — E. Lah: Statistične črtice o Kranjskem prebivalstvu 1881. 1. — M. M.: Star srbsko-ciril.sk rokopis. — V. K.: Dva verza Preširnova. — L.: Družba sv. Mohorja. — L.: „Archiv iUr slavisehe Philologie". — Slovenski glasnik. — (Uboj.) Danes zjutraj našli so pri Zalogu blizo Ljubljane žandarja Langerja, korporala žan-darske postaje v Velčah, ubitega. Razsekana mu je bila glava z lastno njegovo sabljo. V ponedeljek zvečer bil je še v fabriškej restavraciji v Velčah precej vesel, kjer je tudi nekoliko pil, ter kazaje revolver rekel, danes, ko je somenj v Zalogu, treba paziti, kajti fantje iz Kašlja se radi tepo. Proti 8. uri zvečer zapustil je restavracijo v Velčah in šel proti Zalogu Langer bil je jako priljuden človek in bil bi imel sedaj odlikovan biti s srebrnim križcem za zasluge, ker je za svojega bivauja na Vrhniki rešil dva otroka iz ognja. — (Družba sv. M oh orja ,) ki šteje 24.474 družabnikov, razposlala je za 1. 1882 te knjige: Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina sv. Jožefa. Popisal Jožef Volčič. — Križana vsmiljenost ali življenje sv. Elizabete. Po dr. Albanu Stolcu poslovenil P. itrizogon Majar. — Slovenske večernice. — Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Josip Stare. — Naše škodljive živali v podobi in besedi. Opisal Fr. Erjavec. — Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1883. Vse te knjige obsezajoče 04 tiskanih pol, dajo se družabnikom za neznatni letni donesek 1 gl. Družba sv. Mohorja razpisuje naslednjo nagrade: 200 gl. za izvirno, do 5 pol obsežno povest, 140 gl za štiri poučne razprave, vsaka na pol tiskane pole. Poštni mandati. S 1. novembrom t. 1. uvede trgovsko mini-nisterstvo pri c. kr. postati avstrijskih naredbo, ki je velike važnosti in ugodnosti posebno za trgovski in obrtni stan. To so takozvani poštni nalogi ali mandati (Postauftrage). Kdor ima kje i/tirjati kak zaostali dolg, bodi si v tistem ali drugem kraji Avstrije, ki pa ne preseže 200 gld., ne bode mu treba odslej dolgo zbirati misli, da v dostojnih izrazih opomni svojega p. n. dolžnika na pozabljeno dolžnost, ampak napisati mu bode samo predtiskan listič, jednak poštnim nakaznicam (kateri dobi pri vsakej c. kr. pošti za Va kr.), zaviti ga v couvert ter adresirati na tisto c. kr. pošto, kjer prebiva njegov dolžnik s samimi besedami: „Poštni nalog na (v) . . . .u Vse drugo preskrbi dotična pošta potem sama, ki bode torej opravljala nekako posel ekse-kutorjev in ne drago, kajti za tak nalog in posel ne bode zahtevala več kakor zajeduako težko reko-mandirano pismo. Takemu nalogu naj se pridenejo papirji, kateri se imajo zamenjati z denarjem, (dolg vtemljujoči dokumenti, pobotnice, pobotani računi, menjice, couponi itd.) ki pa vkupno ne smejo pre-sezati 200 gld., ne smejo biti težji nego 250 gramov in ne posebej zapečateni. Dotična pošta prezentuje potem nulog ob določenem času (kateri zapiše naročnik na nalog) dolžniku, in pošlje za dokumente vzprejeti denar naročniku s posebno „naročilno poštno nakaznico" z odvzetimi stroški pošiljatve; ako ne dobi denarja, vrne nalog in priloge naročniku brezplačno. Denar se plača ali takoj pismonoši, ki je prinesel nalog in priloge, ali pa se v 14 dnevih pri poštnem uradu zamenja za dokumente. Ako v tem času dolžnik ne pride blizu, se mu nalog še jedenkrat predeči in, ako zopet brezvspešno, se potem takoj rekomandirano in brezplačno nazaj pošlje z napisom: nNezamenjani poštni nalog, prejmi nazaj . . . ." — Naročnik pa tudi lahko zahteva, da se mu nalog takoj po prvem brezvspešnem predočenji vrne s tem, da zapiše na drugo stran naoga: „takoj nazaj!" Ako §4 dolžnik pri prvem predočenji odločno brani plačati, se mu nalog ne prinese več pred oči, dasi vsejedno leži 14 dnij na pošti predno se vrne. — Obrazec takega poštnega naloga je takle: (Sprednja stran.) C. kr. avstrijska poštna uprava. Poštni nalog. Pošti se naloži, da vzprejme od........ v (na).....dne .... 188. znesek . . . gl. . . kr., beri:.....za pridejane priloge ( . . . . kosov). .....dne.....188 . Ime in naslov naročnika........ (Drnga stran.) Uročit ve zaznamki. a) Zameujano dne.......188 . (Podpis poštnega sluge.) b) Odrečeno dne........188 . (Podpis poštnega sluge.) c) Obrok zahtevan dne......188 . (Podpis poštnega sluge.) Tu sledi še poučenje o porabi in pristojbini, ki znaša za loco do 15 gramov 8 kr., nad 15 do 250 gramov pa 11 kr.; za vuanje pošte odnosno 15 in 20 kr._ VABILO k izrednemu občnemu zboru društva »Narodni Dom", ki bodo v nedeljo dne 5. novembra 1.1. ob II. uri dopoludne v dvorani Čitalnice ljubljanske. ^ IE£ O O- TZ : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Predlogi upravnega odbora o spremembi pravi1. 5. Nasveti posameznih družbenikov. V Ljubljani, dno 13. oktobra 1882. Dr Alfonz Mosche, pre.lsednik XD-u.33.s-jsl£a. "boriza, dne lil. oktobra. Papirna renta Srebrna rent>i /Jata renta . Kreditne akcije...... . London . ..... ... Srebro . ....... Napol. ........... (J. kr. cekini......... . Nemške marku ..... . 4°/0 državni! srečke i/. 1. IH54 250 gld. Državne srečke Iz I. 18H4 . . 100 „ 4u/0 avstr. zlata renta, davka prusta . . Ogrska zlata renta Su/0...... 4U/ ... n ii n -i( ....... „ papirna renta 5°/u . . . 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez. oblig. . . Dnnava re«. srečke 5u/(, . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,,'t,1/o zlati zaat. Ii»ti . Prior, oblig Elizabetino zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnico Kreditne srečke.....IDO gld. Etndolfove srečke..... 10 „ 76 gld. <;."> kr. 77 .'JO 95 * 40 92 n 26 jt — 806 — 1 U9 n io j 9 n n 4« \ 6 n 66 58 It 40 „ lili n 25 „ 170 n 75 9 i n 40 119 n 30 „ 8« 80 85 ji 95 104 n — 114 75 J 118 75 97 50 „ 10fi ff 75 174 n 20 _ 18 m 75 „ St. 10.352. Hazglas. - .ulj Mlinarja Janeza Ivana v Srednjih Gameljnih pes srednje velikosti, volnate dlake, belo-sivkast, po trebuhu pa rujavo lisast in s čopastim repom, je dne 10. t. m. v Srednjih Gameljnih iu v okolici, zvečer.istega dne pa v Kurjej Vasi več ljudij popadel. Ker se je pri sekciji tega psa izpoznalo, da je pasje stekline močno sumljiv, je c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani po dopisu z 27. dne t. m. št. 15.204 v smislu §. 35 postave z 29. februvarja 1880 ukazalo trimesečni pasji kontumac na 4 kilometre daleč okolo Srednjih Gameljnov in 4 kilometre daleč okolo Kurje Vasi. Vsled te naredbe se javno naznanja, da smejo psi po vsem mestu le s trdno torbo okoli letati ali pa se morajo zunaj hiše ua vrvici voditi, sicer se bodo polovili, nemarni posestniki pa po dotienih postavnih določbah kaznovali. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 30. oktobra 1882. Župan: Grasselli. Komptoarista in magacinerja z dobrimi spričevali iSčem in takoj sprejmem v svojo tovarno. (687-3) Julij Stare v Kamniku. Antirrheiimon, ^21?®^«««!, n i skej cesti. Najboljše zdravilo proti preblajenji, kosti-boljn, hromoti delavnih čntnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenici 40 kr. Mazilo zoper ozeblino, t^""^"vt coli. lekar „pri angelji" v Ljubljani, na Dnnajskej ceBti. To je najbolje zdravilo zoper ozeblino. Cena 80 kr. (697—1) L' mili RiuihaiK uplivnejSi kot vsak v prodaji uuiiii onionon, se nahajajoči bonbon, rabi se z najboljfiim vspehom pri kašlji, hripavosti in kataral-nosti dihalnih organov. V ikatljicah a 10 kr. Regeneracijsko zdravljenje po 40 letnih izkušnjah in vspehih po bolnicah klinikah itd. I»r. mrd. I.i<»l»nut-a. Cena zvezka 30 kr., po poŠti pod križnim zavitkom 3.r> kr., (699—2) tiiionlini v LJubljani. EKONOM, (666—4) oženjen, oče jedinenin otroku, ta čas opnivnik velikega posestva na Kranjskem, prej slu/bujen- v odrskih tovamali za sladkor, imajoo Dajbouia sprideviua, govoreč nemški in *lo-\i\nski, želi dobiti stopinjo graSeinskega opravnika, tovarniškega računovodje ali knjigovodje. Tonudbe sprt-jema V. I»Iiillerjey \ mi.....•4-ii-ICiii » >au v ljubi Jan i. ZE=roti 1 olavi in Lekarna „pri samorogu" v Ljuoljani, Mestni trg. Dolgo časa nijNva iun-lu jaz in moj prijatelj spe* I itn in sva trpela zaradi zaprl |» glavobol, dokler nama slučaj nij prinesel v roke vaše kri {»Istilue kuigljice, skatljica po 21 kr. Kri čiMtllne kuftljtce imele ao dober vpliv, a Čkatljica seje kmalu izpraznila; naročila sva torej cel zavitek s 6 škatjieami a l gld. f» kr. Izrekam vam zahvalo in z vegeljein vam javljam o najinem a bol j >u n j i in naročajoč za svoje znance še dva zavitka proti poStnem'i povzetju, dovoljujem vam, da objavite mojo zahvalo in , -hvalo teh kri « i-iilnili Uu^lji«-. Spoštovano udani Fran 1'roNenec« (468—4) uradnik pri carinskem uradu. Tujci: i Pri Sionu: PoBseck iz Gradca. — Pri Malici: DeutBch z Dunaja. — Za Vsesvete! preveze za rakve in nagrobne vence najokusnejše napravljene, priporoča v velikoj izberi po najnižjih cenah Hugon Fischer, (688—3) Ljubljani, Preširnov trg. Prodajalnica nahaja se začasno v I. nadstropji. 'M ♦ ♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦ ♦ : : : : ♦ ♦ ♦ ■ t ♦♦♦♦♦♦ od gl. 14 do 42 Jesenske obleke . . . „ vrhnje suknje „ hlače Zimske suknje 91 11 91 11 Prenehanje kupčije. V kratkem preneham zaradi družinskih razmer svojo kupčijo, zato razprodajam drobno blago, plašče in drugo žensko obleko po jako znižanej ceni. obiskovati (693—2) P. n. občinstvo prosim, da me blagovoli prav pogostem s spoštovanjem udani V. Bilek, V IJubljani, 9Ie»tni trg 0. Menčikofe iz sukna. v n lodna Sacco iz lodna . Kožuhe za lov in dom . Spalne halje..... Deževna ogrinjala za civil in vojake 11 99 91 f) 91 19 91 11 11 11 99 11 19 11 12 4 16 18 12 6 16 10 8 99 11 11 11 11 11 11 11 11 32 12 50 54 30 10 20 24 24 Obleke za dečke in otroke v mnogej izberi prodaje najcenejše (589—13) M. NEUMANN, v Ljubljani, Slonove ulice št. 11. p* Izvanjska naročila se promptno izvedejo in, kar se ne bi dopadalo, se brez ugovora zamenja. : Loži rudečega križa ■M I I I I I I I I I I I I I 1 I 1 I I r++ *+++++++++++ D^T* Loži rudečega križa;; Wov§ sinjem : avstrijske družbe rudečega križa :: pod pokroviteljstvom IN_j. VclI^aHtev eeHurja in cesarice. Trikrat v letu srečkanje, *" ,aJ™^¡^¿«7^ Trikrat v letu srečkanje, glavni dobitek ¡200-000 goldinarjev, na da]je 1O0.0O0, 50.O0O, 35.000, 3O.0OO gld. itd. Najmanjši dobitek, ki mora priti na vsako srečko, uže sedaj 12 gld., narastel bode na 20 gld. Kazen tega daje vsaka srečka, ki je dobila najmanjši dobitek, še pravico, da se sme v vseh bodočih srečkanjih na njo igrati. Z ozirom na. velike ugodnosti srečkanju načrta, brezpogojno s;guinost in izredno patrijotičen smoter zajma mora se ta papir brez ugovora imenovati kot _ _ MF* najboljša, najcenejša in najbolj priporočilna srečka, katera je sposobna za naložitev kapitala, kakor tudi posebno za darila vsake vrste. Originalne srečke v gotovem denarji točno po uradnem borzinem kurzu. iemni listki Prej a* ust mesec. s 37 oclplaeili s;i»io j>o Prejemni listki na 25 in 50 srečk so uže večinoma vzeti. . Pravica k sam os talnemu Igranju koj pri prvem srečkanji v 3. dan januvarja! a nriBi, Stefansplatz USTr. ©. V>7> 1M en lalnica upraviiiMtva lista M E 1$ O TJ Loži rudečega križa (700) ^ C. C O H M , "^7*oll!zeile 1© in.n.a. 15. Loži rudečega križa; +■++++++1 1111 i i i 11 ; t iniiH-H-t i 11 i i 11 i 11 Izdate lj in odgovorni urednik Mak so Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 02843996