uto lum. Ma zz/. V LlONIonl, V a^Ssf J. -^ura 1925. cena Din 1*50 Izhaja vsak dan popoldne* Izvzemal nedelje in praznike. — Inserati: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Jnserati petit vrste 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, prekUd beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Jfarotf" velja letno v Jugoslaviji 240 D, ze Inozemstvo 420 D i Upravnietvo: KnaOova alloa itev. 9, pritličje. — Telelon atev. 304. ffroiolitioi EneBova alloa it. S, L aaaairopio. — Telelon Aiev. 34. ■V Poštnina platana v gotovini. Ali je mogoče sodelovanje z SLS? Z opozicijonalno kritiko, s katero je morala opravičevati SLS pred lastnimi pristaši svoje taktične in politične pogreške ter olepšati popolne neuspehe v jugoslovenski državi, je vendar uspela ustvariti vsaj v ožjem krogu klerikalne in celo v nekem še ožjem kroKU napredne javnosti vtis, kakor da se boli za gotove gospodarske dobrine in da so ji gospodarski, kulturni in socijalni interesi Slovencev resnično na srcu. Mi smo od vsega začetka vedeli, da je in da ostane SLS to, kar je bila, namreč stranka, ki potom izrabe cerkvenih in verskih sredstev poizkuša dobiti politično moč v roke, da potem preko te moči uveljavlja kapriciiozno politiko dveh, treh kanonikov, v takozvano zaščito katoliških in cerkvenih interesov v Sloveniji kot najvišjih in najsvetejših za Slovence. Gospodarska dobrobit našega naroda tej stranki ni nikdar bila na srcu direktno ali sama za sebe, ker smatra druge stvari kot prvobitne, namreč cerkvene in verske stvari. V novi državi je stranka snoznala, da stara verska in cerkvena ustrahovanja in zapeljevanja ne drže in da ne vlečejo več in si je zatorej izmislila krilatico o nevarnosti slovenstva, o slovenski nacijonalnosti in drugih takih stvareh, ki pač ne spadajo v aktualno politično življenje. Proti Nemcem in Italijanom smo se navduševali s slovenstvom, danes se navdušujemo za svoje zarobljene brate z jugoslovenstvom. od države pa zahtevamo Šole, gospodarske koncesije, pomoč za praktično gospodarsko, kulturno in socijalno življenje. Za to praktično, socijalno in gospodarsko življenje seve SLS v zadnjih letih ni storila ničesar in to stranko boli. V svoji demagoški kampanji proti srbstvu in proti liberalnim načelom državne, prosvetne in cerkvene politike je zabredla tako globoko, da ni rvomoči nad popolnim polomom SLS. Poti do redne oblasti so ji zaprte. In to ie tudi prav: baš v največje minteresu Slovencev! Kajti državno oblast bi ta stranka sigurno, kakor vedno doslej, izrabila za svoje mračne, črne, nazadnjaške načrte v prosveti, v cerkveni politiki nanram ostalim veroizpovedanjem v naši državi, bi izrabila za preganjanje naprednega učiteljstva, naprednih kulturnih ustanov, bi dušila ljubljanski univerzi svobodno prepričanje, skratka bi une-Ijala dobo najhujšega duševnega reak-•cijonarstva. Da je temu tako. smo se lahko prepričali v zadnjih osmih dneh. Pred 10 dnevi je voditelj SLS na zaupniškem shodu v Mariboru javno oznanil notre-bo «enotne slovenske fronte». kakor pravi današnji «Slovenec»: «vsaj z ozi-rom na najnujnejše gospodarske zadeve*. Če je izšel tak poziv, potem tudi mi ne vemo, zakaj bi ne bila mogoča enotna fronta v gospodarskih zadevah? Saj je enotna fronta mogoča v vseh točkah kulturnih in gospodarskih programov, kjer vlada edinstvo in kjer so izključena tihotapljema ter izigravanja lojalnih sodelavcev! če so davki v Sloveniji previsoki, če je davčna praksa neuvidevna ter ozkosrčna. zakaj bi ne bil mogoč nastop vseh slovenskih strank v tem vprašanju? Toda vaba SLS z «enotno slovensko fronto* ni bila mišljena v tem strogo stvarnem in gospodarskem pom^n besede! SLS hoče stvarnim gospodarskim zahtevam podvaliti svoj plemenski, dejansko pa cerkvenopolitični program avtonomnega klerikalnega paša-Iika v Sloveniji in to je tisto, kar se skriva za «enotno slovensko fronto»! Fronta je mogoča vsak dan na strogo stvarni podlagi pometnih gospodarskih, socijalnih in drugih stremljenj! Toda nemogoča, izključena je. kakor hitro nastopa SLS nelojalno in bi rada pod pretvezo naših upravičenih gospodarskih in drugih teženj vtihotapila plemensko nasprotje Slovencev do sedanje ustavne ureditve države, odnosno bi hotela podvaliti našim gospodarskim nevoljam kako rekriminacijo po klerikalni avtonomiji. Komaj je namreč SLS pred desetimi dnevi naznanila pripravljenost vstopa v «enotno slovensko fronto* v «naj-nujnejših gospodarskih zadevah*, že se je podvizal njen voditelj dr. Korošec na nekem nedeljskem štajerskem shodu, da demantira «enotno slovensko fronto*. Dr. Korošec je po 8 dneh takole poškropil naivneže, ki so verovali v odkritosrčnost SLS: «Čujemo, da se je celo že začela dirka za strankarsko prvenstvo in da Veličastne manifestacije Iirallu o Splita Kraljev prihod v Split — Kraljeva zahvala splitskemu prebivalstvu in severni Dalmaciji. — Kraljev prihod v Šibenik. — Uradno obvestilo o kraljevem povratku* — Split, 30. septembra. (Izv.) $Ia kraljevskem pamikus Karagjorgje«. spremljan od parnika »Kumanovo« in bojnih ladij, je kraljevska dvojica krenila v ponedeljek ob 6. zjutraj iz Gruža proti severu do Spirta. Kralj in kraljica sta se ustavila med vožnjo samo na otoku Korčulu in Hvaru. Sijajen je bil sprejem na Korčuli. Tu so radičevci s poslancem BaČićem na čelu vzklikali kralju: »Živel tvorac sporazuma! Živel hrvatski sel jaški kralj!« Tem vzklikom so v gostih vrstah strnjeni Orjunaši še gromkje odgovarjali: »Živel naš jugoslovenski kralj!« Mark anten je bil sprejem na otoku Hvaru. Tu ie vladala že delj časa velika suša. V trenotku, ko je kralj s kraljico stopil na obrežje, je pričelo deževati. Zbrana množica je začela radostno pozdravljati kralja z sklikom: »Živel kralj, ki nam je prinesel dež! Živel kralj, ki nam je prinesel blagoslov z neba!« Včeraj je kraljevska dvojica poselila otok Vis in ob 10. dopoldne je priplul par-nik »Karagjorgje« v splitsko pristanišče ob grmenju topov in zvonenju zvonov. Na velikem pomolu zbrano prebivalstvo, ki je prihitelo v Split iz vseh bližnjih in oddaljenih krajev severne Dalmacije, je priredilo kralju najsiiajnejši sprejem. Sprejem je bil tako veličasten, kakor še v nobenem drugem mestu Dalmacije. Sprejema se je udeležilo nad 20.000 ljudi. Med gostim špalirjem se je kral;evska dvojica odpeljala v mesto ter si ogledala katoiiško in pravoslavno palačo. Na ladji »Karagjorgje« je bil opoldne svečan obed. ki so se ga udeležili povabljeni splitski dostojanstveniki. Zvečer so se vršile viharne in prisrčne manifestacije. Čarobno je bilo vse mesto razsvetljeno. Diven je bil pogled na pristanišče. Na pomolu so valile nepregledne množice. Ob pomolu zasidrano bredovje z ladjo »Karagjorgje« je bilo v zastavah in bajno razsvetljeno. Torpedovke so sestavile transparente s črkami M., A. I. in P. Ob 19. je mesto Split priredHo kralju na čast veliko bakljado, ki so se je udeležili Sokoli in Orjunaši v kroju, razna kulturna, gospodarska in pevska društva in množice kmei-skega prebivalstva. Sprevod po mesta je trajal nad dve uri ter se ga je udeležilo do 30.000 ljudi. Na pomolu so se čuli ves čas frenetični vskliki: »Živel naš kralj! Živela kraljica!« Sokoli, korakajoč v četverosto-pih, so prepevali svečanosti primerno pri- krojeno sokolsko pesem: Zovi, Sandro, zovi! Vsi će Sokolovi za Te život dati!« S krova, oziroma poveljniškega mosru ladje »Karagjorgje« Je kralj pozdravil staro-slavni Splrt in severno Dalmacijo z besedami: *Dragi moji SpKtčani! V imenu kraljice in svojem se Vam prisrčno zahvaljujem na toplem izrazu vernosti in vdanosti, ki ostane nama v zelo trajnem m pTijetnem spominu. Drago mi je, je da morem od tu pozdraviti vso Dalmacijo in Dalmatince, k{ so in ki naj bodo čuvarH našega morja! (Vzkliki: »Hočemo biti! Živel naš Jadran! Živel naš kralj!) To tudi ostanite v bodoče! Za Vami stoji vsa naša ujedinjena domovina! Kralj in kraljica sta bila zelo ginjena nad izkazanimi ovacijami. Ob 21.30 je bila v Narodnem gledanšču gala predstava na čast kraljici m kralju. — Split, 30. septembra. (Izv.) Danes ob 9. dopoldne je bila velika vojaška parada. Na pomolu pred kraljem so defilirale vse vojne edinice, pehota, gaTdrska divizija in osem baterij artiljerije. Kralj si je po končani voja-ski paradi ogledal jadransko razstavo in etnografični muzej. Ob 10.30 dopoldne je kralj sprejel mnogoštevilne deputacije v svečan? avdijenci. Po programu je določen za dopoldne svečan obed na krovu ladje »Karagjorgie«. Popoldne priredi splitski -»Sokol« telovadno akademik) kralju na čast. Za slučaj lepega vremena je v programu izlet v starodavni Solin in za jutri 1. oktobra lov na Marjanu. Po lovu se kraljevska dvojica vkrca na »Karagiorgje« ter odpotuje okoli poldne v Šibenik, kamor prispe ob 15. — Split, 30. septembra. (Izv.) Splošno pričakujejo, da se kralj in kraljica povrneta iz Šibenika dne 2. oktobra direktno v Beograd. Z ozirom na skrajšanje programa kraljevega potovanja po Dalmaciji je bilo včeraj izdano v Splitu že v Tivatu sestavljeno uradno poročilo, ki kratko naglasa, da je bilo radi neodložljivih državnih potreb potrebno skrajšati program potovanja. Obvestilo pravi: Že v Tivatu je bil na prošnjo članov kraljevske vlade, ki spremljajo Njiju Veličanstvi na potovanju, radi neodložljivih državnih potreb srafšan program potovanja kraljevske dvojice, zato tokrat izostanejo nameravani poseti mest v ozadju obale in na severni obali. Izredao zasedanje narodne skupščine Skupščina se najbrže sestane 12« oktobra. - Neodložlivi državni posli. - Kombinacije v novi vladini koaliciji. — Beograd, 30. septembra. (Izv.) Že skoro dva meseca trajajo parlamentarne počitnice. Vlada v tem času ni reševala nikakih važnejših političnih zadev ter ni pripravila nikakesra materijala za narodno skupščino. V skupščinskih odborih so se nagrmadile razne tekoče zadeve, tako pritožbe in prošnje. Vladin tisk danes naglasa, da prične vlada takoj po kraljevem povratku s stvarnim delom. Danes objavljeni uradni komunikć o kraljevem povratku omenja indirektno, da je bil po-vratek nujen in potreben radi neodložljivih državnih zadev. Splošno vlada prepričanje, da izbruhne v kratkem notranja kriza v vladni veČini RR. Vladni krogi naglašajo. da je potrebno sklicanje narodne skupščine na i Katastrofalna povodenj na Kitajskem — London, 29. septembra. Vsled neprestanega deževja je Rmena reka (Hvang-ho) silno narastla. Vode so razdrle nasipe in poplavile 1500 kvadratnih milj. Nad 2 milijona prebivalcev je v nevarnost!. Sto in sto oseb je utonilo. Organizira se mednarodna pomožna akcija. Povodenj je ena največjih m najkatastrofalnegših. Reka izredno zasedanje, to ne toliko iz političnih, kakor iz parlamentarno tehničnih ozirov. To je le zunanji izgovor. V jedru gre za razčiščenje v vladni večini. Danes se po nekod širijo različne kombinacije o sestavi nove koalicijske vlade. Te vesti se še niso moele popolnoma kontrolirati. Iz nekih krogov, ki so v stikih z opozicijonalnimi skupinami, prihaja informacija, da ti krogi računaio z gotovimi taktičnimi potezami radikalov, ki bi dovedle do tega, da se ustvari povsem nova koalicija, kaiti radičevci kot voditelji in krmarji državne politike so se Izkazali za nedelavne In nesposobne. Radičevci imajo edino namen zasejati razdor v Srbiji in zavo-jevati povsod nove postojanke. Hvang-ho je dolga 400 km. Kitajci so že pred sto in sto leti zgradili umetne nasipe m kanale, ki so varovali polja pred povod-nijo. Sedanja katastrofa je ena največjih. MUSSOLINI TEŽKO BOLAN — London, 30. septembra. »Daily Te-legraph« objavlja informacijo o težki Mus-solmljevi bolezni in zagotavlja, da le Mus-sottni duševno In telesno popolnoma strt In da ima večkrat epfleptične napade. Njegovo stanje je sIICoo onem« Ljeakn pred smrtjo. je v znamenju enotne slovenske fronte, a brez znanja naše stranke že bil sklican prvi sestanek. Po naši zamisli mora služiti enotna slovenska fronta samo in edino dobrobiti slovenskega naroda, sicer je ne bo. Ona ne bo služila za strankarsko dirkanje, še manj pa, da bi majhne stranke ob tej priliki lezle po našem hrbtu kvišku in v ospredje ali celo za našim hrbtom v kalnem ribarile in tako našo idealno in nesebično zamisel zlorabile. Naša stranka ne potrebuje enotne fronte za se . . .» itd. SLS se je nakrat zbala «enotne slovenske fronte*, ker ve, da bi morala v taki fronti odločati volja vseh, predvsem pa bi se morali v tako fronti po-vdariti stvarni gospodarski interesi Do tega pa SLS ni! Njej gre za oblast in moč. za cerkveno strahovlado v Sloveniji, za klerikalno uradniško korupcijo in partizanstvo, skratka za obvladanje slovenske zemlje s partizanstvom SLS. To obvladanje klerikalnih interesov imenuje za naivneže »delovanje v smislu najvišjih katoliških idealov* Rusko-poljski problemi Nemčija si ne želi zbližanja Rusije in Poljske. — Čičerin o od-nošajih napram Nemčiji. — Anglija želi izolacio Rusije. London vznemirjen. — Berlin, 29. septembra. Azijsko-ori-jentsko-evropska agentura objavlja komentar k posetu Čičerma v Varšavi. Omeni a, da ima varšavski poset g. Cičerina za cilj, da pritisne na zunanjo politiko Nemčije. Nemški poslanik v Moskvi je skušal Cičerina odvrniti od tega poseta. Pojavila so se prva nesoglasja med Nemčijo in Rusijo. Posledice teh nesoglasij se moraijo odstraniti po mnenju Moskve le, ako Nemčija opusti nadaljna pogajanja z zapadnimi državami. — Varšava, 20. septembra. Na večerji, ki jo je priredilo zunanje ministrstvo na čast Cičerinu, je zunanji minister Skrzvnski napovedal skorajšnji poset v Moskvi. Čičerin je k temu pripomnil, da bo ta poset Skrzvrrskega tvoril nadaljno etapo v sporazumu obeli držav. — Berlin, 29. septembra. Berlinski tisk, kljub temu, da je največ angažiran v problemih varnostnega pakta, posveča resno pozornost posetu Cičerina v Varšavi. Listi objavljajo obširen interview nemških novinarjev s Cičerinom. Cičerin ie med drugim izjavil: Nahajam se na potu v neko nemško kopališče, da se ozdravim težke bolezni (Cičerin boleha na sladkorni bolezni). Pri tej priliki sem izvršil že davno nameravani poset Varšavi. Isto storim tudi nemški vladi v Berlinu. Moj varšavski poset ima za cilj odstraniti vsa nesoglasja in za bodoče na podlagi pogajanj ustvariti temelj sporazumu med Rusijo in Poljsko. V nobenem slučaju niso ta posvetovanja in ti razgovori naperjeni proti kaki tretji sili. Meni je daleč od tega, na Nemčijo Izvajati kak pritisk. Za slučaj, da Nemčija vstopi v Društvo narodov, bi to z ozirom na sovražno stališče anfeške vlade napram Rusiji pome-njafo za Rusijo gotovo škodo, ker Anglija želi popolno izolacijo in obrkožitev Rusije. — London, 29. septembra. Zunanje ministrstvo kljub veliki zaposlenosti radi varnostne konference ne izgublja z vidika poseta Čičernovega v Varšavi. Ta poset tolmačijo v Foreigen Ofice kot zadnji obupni Varnostna konferenca v Londonu — Bem, 29. septembra. (Š.) Uradno javljajo Iz Pariza: Ministrska konferenca o varnostnem paktu se otvori 5. oktobra v Locarnu. — Pariz, 29. septembra. Nemški poslanik von Hosch se je razgovarjal dopoldne in popoldne z zunanjim ministrom Briandom o varnostnem paktu. Briand je poslaniku Izročil spomenico francoske vlade kot odgovor na ustmene izjave, ki jih je poslanik podal v imenu nemške vlade. — Berlinske vesti o odgoditvl konference niso potrjene. V resnici so nastala nesoglasja v dveh načelnih vprašanjih. Nemčija je namignila, da zahteva poprejšnjo rešitev vprašanja vojne krize in izpraznitev kolnske cone, predno se prično pogajanja o varnostnem paktu. Nemčija je opozorila Francijo in Anglijo, da sedanja vlada vstraja na načelih spomenice, ki jo je predložila vlada dr. Marxa v novembru lanskega leta in ki odklanja krivdo Nemčije na svetovni vojni. PROCES PROTI MENCIJI KARNICIN Dunaj, 30. septembra. (Izv.) Danes ob 9. dopoldne je pričel proces proti antenta-torici Menctji Kamlcin, ki je dne 8. maja v državnem gledališču povodom Ibsenove predstave «Peer Gynta» ustrelila v loži vo. dltelja makedonskih organizacij Todorja Panico. Sofijska vlada je zelo intereeirana na procesu fn skuša s propagando rešiti atentatorioo. Navzo-C je njen protelvtor general Protogerov. Z ozirom na to, da so bila objavljena razna grozilna pisma, je policija odredila najstrožje varnostne odredbe, da sabrani eventualne napade, oziroma vpade napadalcev v dvorano. Odrejena je bila v posebnem .prostoru najstrožja preiskava občinstva radi orožja. Jetnifike paznice so pretekovađe dame. Naval občinstva v dvorano je velikanski. Razprava se je zato pričala Sele ob 10.30 dopoldne. Navzoči so zastopntki bolgarskega, ju gostov ruskega In komunističnega tiska. Na nositnicah so ti bolnišnice prinesJi ototoženko, ki že na zunaj kaze vse znake razvite tuberkuloze. Obtoženka odgovarja na vprašanja v slabi nemščini Obtoženka izjavlja, da je romunska državljanka. Nato so začeli čitati ob. tpjnjopj poskus sovjetov, da preprečijo obnovo stvarnega gospodarskega miru v zapadni Evropi. Ta poset je smatrati kot grožnjo In opomin Rusije, da bo Nemčija za slučaj sklenitve varnostnega pakta z zapadnimi velesilami stala pred neprijateljsko rusko-poljsko fronto. Trde, da se Je Nemčija v rapallski pogodbi z Rusijo obvezala, da ne sme brez privoli en j a Rusije stopiti y Društvo narodov. I Znižane cene! 10o*L JULIO IEIIL mešanice pražene kave: Three Starš . ■/< kg Din 33'— Special , Meinl I Meinl II , Meinl Ifl Meinl IV !/4 kg 'A kg XU kg V« kg V< kg Din 29*— Din 25*50 Din 23-— Din 18-50 Din 15*— Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG. Jamski les po uzancah Ij. borze, fco nakladana postaja. 5 vag. denar 170, blago 170, zaključki 170; hmelovske ravne neohe ljene od 6 m naprej, komad fco. nakladalna postaja, blago 6; breza okrogla 10—30 cm fco. nakladalna postaja, blago 350; late 25/ 50 monte fco. m. blago 540. ŽITNI TRG. Pšenica domača foo. Ljubljana denai 265; koruza sremska par. n. p. blago 185: koruza sremska par. slav. p. 1 vagon, denar 216. blago 216, zaklj. 216; kornza v storžih par. slav. p. blago 75; koruza nova dob r.ov. dec. jaci. v enakih delfh par. slav. post. 100% kasa pri sklepu, blago 122.50. fižol rib-ničan fco. Ljubljana den. 300; fižol prepeli-čar fco. Ljubljana, denar 340; fižol manda-km fco. Ljubljana denar 290; fižol mandaten fco. Postojna trs. 1 vagon, denar 350, blago 350, zaklj. 350. EFEKTI. 2Y*% drž. renta za vojno Škodo 375; 7% invest. posojlo iz 1. 1921 80—83; Celjska posojilnica d. d. 201—204: Ljubljanska kre* dirna banka 220—240; Merkantilna banka 101—102; Prva hrvatska štedionica 1005; Kreditni zavod 175—185; Salvenska bank« 55; Strojne tovarne in livarne 124; Trboveljska premogokopna družba 360—368; Ni* hag d. d. 37—39; Združene papirnice 130, Stavbna d. d. Ljubljana 165—180; A%% ko* mun. zad. dež. banke 20—25; 4U» % rast. 1. kr. dež. banke 20—25. Zagrebška borza. Dne 30. septembra. — Sprejeto ob IX Devize: Curih 10.848—10.728, Praga 166.30—168.30, Newyork 56.05—56.65, Lon* don 272.375—274.374, Trst 228.74—231.14, Berlin 1336—13.46, Dunaj 0.07904—0.08004 Valute: dolar 55.40-56. Efekti: 7% invest. posojilo 1921 81: 2Yi% drž. rente za ratnu itetu 367—369; Ljubljanska kreditna 225: Centralna banka 11; Hrv. eskomptna banka 135M—138; Kre* ditna banka, Zagreb. 129^—134; Hipotekama banka 73—73.50; Jugobanka 112—113; Pra^ Steidona 995—1000; Savenska banka 49 dc 49.50; Eksploatacija 48—50; šečerana, Osi> jek, 530-^38; Isia d. d. 67; Nihag 38; Gut* man 440—460; Slaveks 140—160; Slavoniji 54—54.50; Trboveljska 363-^65; Union, paromlin 450; Vevče 120. Inozemske borze. — Curih, 30. sept. Borza: Beograd 9.20, Pariz 2«4.51, London 25.0975, Newyork 518.10, Mflan 21.05, Praga 15.35, Dunaj 0.00731. — Tržaške predborze radi pokvarjene, £v~ voril minister za zdravstvo Sramek. zanimivo in poučno, kažoč na to, da upadanje prebivalstva, kakor v Franciji, slabi narod in državo ali zopet naraščanje povzroča skrbi, kako Isto preskrbeti, hi to vede k imperijalizmu, kakor vidimo v Nemčiji. Tekoči teden se izpolni s proračunsko debato, na kar bo po sprejetiu proračuna po dogovoru »petke« zbornici predložen zakon o elektrizacij? na deželi, zakon o obdačenju dohodkov na Slovaškem, zakon o državni podpori stavbenemu gibanju in posebno še zakon o izpremembi volilne reforme ter zakon o plačilnem sistemu državnih nameščencev. Ako se disnoziciie izorem*-ne, bo mogoče te predloge reš'ti do 15. oktobra Senator dr. Ad. Stranskv je že odložil svoj mandat, dr. Herben pa še ne. čeprav ga ie nar. demokratična stranka opozorila, da ie to ne samo njegova Častna dolžnost, marveč da ie k temu tudi obvezan z reverzom. ki ga ie podpisal pri spreiemu mandata iz rok stranke. Ker je Anglija odklanjala vsako približevanje v stvari mednarodnega varstva zapadnih in vzhodnih mej in io zavlačevala, se i« odk>?^1 nvnls*er dr. rV-neš nadaljevati v sistemu šoeciialnih arbitražnih pogodb in stremi po taki pogodbi tudi z Nemčijo. Ta je pripravljena, pričeti o mej posvetovanja z našo vlado. Dr. Beneš ie o tem v razgovoru s prezid en tom Masarvkom in naš berlinski poslamk Krofta ie pršel v Prago, da referira o d?snoz5c"'ah nemške vlade. Dr. Stresemann hoče pričeti pogovore z dr. Benešem v Lucernu. J K. S. Krščanski socijalisti so slabe volje Naš včerajšnji uvodnik, v katerem Smo pokazali na preobrat, ki se javlja v obdelovanju socijalnih vprašanj, ne Ha miru «Slovencu». Listu in politikom, Id stoje za njimi, ni po volji, da se sedaj ijlede socijalnih vprašanj v Sloveniji poizkuša zavzemati stvarno in konkrets no stališče in da bodo s tem morale prenehati tirade, tiste dolgočasne tira: de o »krščanskem socijalizmu»! Sloven* sko delovno ljudstvo bo namreč kmalu spoznalo, da mu ni spasa od besed in razprav, ki so zajete iz tujega slovstva in iz tujih teorij, marveč da se bo mos ralo obrniti k dejstvom, da bo treba raje študirati pojave produkcije, zapos slenosti, ustvarjati in iskati nove načU Tie zaposlitve, delavnosti in strokovne pripravljenosti. Ta preobrat v gleda* nju na naše socijalne težave in brige, ki je v 'eminentnem interesu ne samo V delavca, nego tudi podjetnika in sploh našega gospodarstva, ni po volji «Slo* vencu*. Razumemo se, dragi «Slove* nec», zakaj ti ni po volji ta preobrat? Potem bi pač morale prenehati, kakor smo že rekli, tiste dolgovezne tirade o «krščanstvu», bi morale prenehati zlo* rabe katolištva, odnosno bi morali utifc niti naivneži, ki misliio, da se nezapo* slenosti, produkciji, higijenskim rejor* mam in drugim takim materijalnim do= brinam socijalnega življenja pride v okom s kakimi svetopisemskimi izreki! V tem oziru si doktrinarci iz Marxove« ga tabora lahko podajo roke z aforisti cerkvenih očetov, katere bi raje pustili na miru v takih vprašanjih in jih ne poizkušali blamirati pred sodobno SO* cijalno znanostjo in javnostjo. Dejstvo je, da s krščanskim socija* lizmom ne morete zgraditi niti ene to* varne, nakupiti niti ene trgovine, za* posliti niti enega človeka v Sloveniji, še manj pa regulirati naše industrij* sko in trgovsko življenje. Zato molčite s takimi stvarmi tam, kjer se danes za* čenja porajati spoznanje, da treba po* vsem drugih sredstev. In to smo mi tr* dili z ozirom na lepo publikacijo «De* lavske zbornice za Slovenijo**. Zato kljub klerikalnemu smešenju pozdrav* ljamo to publikacijo in može, ki stoje za njo! Razumemo krščanske socijaliste, da so vpričo novega položaja slabe volje. Ko bi bili sedaj vsaj pametni in bi molčali ali pa revidirali svoje zmote, četudi so bile pri tem ali onem poro* jene iz dobre volje. Tako pa greši tudi proti ostalim moralnim vrednotam, ko podtikajo nasprotniku povsem druge misli in nočejo priznati resnice. Ta pa je: da ie gospodarska kriza zadnjih let med Slovenci onemogočila vsako bodo* če slepomišenje z boljševizmi in tudi s krščanskimi socijalizmi, o katerih mo* ra n. pr. «Socijalna mise!» prinesti vsaj v vsaki številki kako «novo» osnovo in utemeljitev, v kateri pobija vse prejš* nje. Delavstvo spoznava, da gre tu za druge stvari: za njegovo dobrobit, za ozdravljenje in produkcijo, za naroČila, za zaposlenost, za draginjske razmere, za higijenska stremljenja, za dobre plače pri dobroidočih podjetjih, sploh za dobrobit naše industrije in trgovine, od katere bo imelo tudi ono svoj delež. Delavstvo spoznava, da ni na mestu afront proti pijonirjem gospodarstva, proti industriji in trgovini, nego da tre* ba sodelovanja s temi pijonirji, da tre* ba skupnih naporov ta gospodarsko veljavo slovenskih krajev! Žena, ki hoče izzvati dobro kritiko To je v kopališču, kjer žena poleg ^vojc mičnosti in čara ima še lepo belo in gladko kožo brez vsakih nepotrebnih dlak. Zatorej ne poslužujte se britve, ki razdraži kožo in povroča mozole, ali raznih tekočih odprav* nih sredstev, katerih uporaba je več ali manj komplicirana in zapušča pogostoma rudečičb. Zatorej negujoče dame, najbolj zapeljiva za vas bo vendar krema «TAKI». Uporablja se iz tube in odstrani v petih mi* nutah vse dlake, ki so toliko neprijetne. — «TAKI» se ne posuši in uniči dlake do ko* renine ter zapusti mehko kožo. Zatorej 5e danes poizkusite «TAKI», kajti v slučaju neuspeha se vam vrne denar. — Zahtevajte «TAKI» (patentirano v Franciji), ki se dobi vsepovsod- Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Mirić i Komo., Beograd., Kralja Milana 44. Telefon 18-69. Narodni poslanec dr. Pivko v soteiski dolini in Posavju V soboto 26. t. m. se je podal narodni poslanec dr. Pivko med svoje volilce v kozjanskem in brežiškem okraju. Zvečer se j z v prostorih g. Staroveški vršil članski sestanek krajevne organizacije SDS v Podčetrtku ob lepi udeležbi. Navzoči so bili tudi somišljeniki Iz Imenega z županom Prebi-lom na čelu, iz Olimja, Pristave itd. Poslanec Pivko je v nad enournem govoru obrazložil položaj izza prevrata radičevoev, delo narodne skupščine od zednjih volitev in bodoče njegove naloge. Z burn:m odobravanjem so zborovalci odobrili njegova izvajanja ter mu izreki? zaupnico. Razvila se je še zanimi a debata o raznim gospodarskih in drugih vprašanjih. V Sv. Petru ood Sv. Goram) se je v nedeljo 27. t. m. po prvi maši v prostorih g. Kranerja vršilo pod predsedništvom predsednika krajevne organizacije g. Ulčnika zborovanje, katerega so se udeležili zastopniki raznih strank, ki so pa z vzorno disciplino poslušali izvajanja g. poslanca. V debato je posegel zlasti g. Kostanjšek, ki je poleg raznih davčnih zadev obravnaval predvsem zahtevo po zgraditvi sotelske Že-železnice, kar so zborovalci glasno odobravali. Popoldne ob 3. uri je b:lo zborovanje pri g. Mišku Janežiču v Župelevcu pri Brežicah ob znatni udeležbi volilcev iz občin Kapele, Dizelsko in Dobova. Tudi tu so bile zastopaaie razne stranke. Po izčrpnem poročilu g. poslanca so se oglašali k besedi zborovalci s celo vrsto gospodarskih vprašanj, zlasti obrtniki. Soglasno je bila sprejeta na predlog g. Lichtenekerja sledeča resolucija: Na javnem shodu v Zupelevcu dne 27. sept 1925 zbrani volile! odobravajo postopanje in taktiko SDS In njenih voditeljev gg. Sv. Priblčeviča in dr. Žerjava s prošnjo, da tudi v bodoče zastavi vse svoje moči v dosego ciljev, ki si jih je stavil Narodni blok. Svojemu poslancu g. dr. Prvku izrekamo neomajeno zaupanje In zvestobo, se mu zahvaljujemo za dosedanje vztrajno hi uspešno delovanje ter ga prosimo, da tudi v bodoče ob stran' preiskušenlh voditeljev SDS neustrašeno zastopa načela Narodnega bloka. Zlasti ga prosimo, da zastavi vse sfle v procvlt gospodarstva brežiškega okraja, posebno vinogradništva naše glavne gospodarske panoge. Prosimo ga tudi, da po svojih močeh pospeši zgradbo Že zdav-ao nameravane m v detajlnih načrtih Izdelane sotelske železnice. Zvečer ob 8. uri se je v dvorani Narodnega doma v Brežicah pod predsedstvom dr. S tik er j a vršilo zborovanje ob častni — dasl ne pomoštevilni — udeležbi somišljenikov. Globoko zamišljeno, vse skozi resno in stvarno poročilo narodnega poslanca so zborovalci ponovno živahno aklamirali In mu ob zaključku priredili prisrčne ovacH*. Dr. Piv k ovi govori zapuščajo povsod, kamorkoli pride, globok in neizbrisen vds. Politične vesti- = Sklicanje narodne skupščine. Po dosedanjih dispozicijah skupščinskega predsedstva se skliče najbrže 12. okto* bra t. 1. narodna skupščina k izredne* mu zasedanju, ki bo trajalo do 2S. ok« tobra, katerega dne se zaključi in otvo* ri v smislu ustave novo redno jesen* sko zasedanje. = Radičeva polomija v Ženevi. Ra* dič je s svojimi govori v Ženevi izzval vihar ogorčenja v Beogradu in drugod. Prvotno so hoteli Radića poslati v svr* ho jugoslovenske propagande v Pariz, Prago in celo v Ameriko. Ker ga je Radič v Ženevi polomil in ker je s svo* jimi govori mnogo škodoval ugledu dr* zave v antantnih krogih, so glavni aks terji zunanje poMtike Radiću zabranili pot v Pariz in Prago. Radić se mora iz Ženeve vrniti naravnost v Zagreb, ka* mor prispe jutri 1. oktobra. Šolstvo — Vpisovanje na zagrebški univerzi. Na zagrebški univerzi pričnejo vpisovanja dne 1. oktobra in trajajo do vševši 8. Izredni rok za vpisovanje traja do 14. oktobra. Tovariši abiturijentje in oni, ki žele svoje visokošolske študije v Zagrebu nadaljevati, se vabijo, da se glede vseh informacij o razmerah v Zagrebu obračajo na JAD »Triglav«, Zagreb, Univerza. JAD »Triglav«, ki je najstarejše jugoslovansko kulturno akademsko društvo na zagrebškem vseučilišču, Ima svoje lokale v Radničkem dolu št. 38, kjer se od l. okt. dalje dnevno od Vi 14.—Val5 ure sprejemajo novi člani. Tovariši, vsi pod okrilje našega »Triglava«! — Sola v Mostah je bHa preteklo leto deljena v deško in dekliško. S to delitvijo je letos ogrožen nadaljni obstoj viš?'h razredov deške osnovne šole, ki Izkazujejo v najvišjih razredih samo po 7—15 učencev. Kr zdel znan. Kje neki sra ie že slikal? Bliskoma so mu zakrožili po glavi nejasni spomini, motne slike in kaotična čustva. Posledica je bila oboževanje in neomajno zaupanje do neznanca. On pa ga je-gledal s svoiimi bistrimi očmi. Naenkrat ga je objel in posadil kraj sebe, rekoč: — Sin moj, ta hip se boriš z najronom, ki te tišči k tlom kakor gora ter zakriva tvojim očem preteklost in bodočnost. Zdaj se oglaša v tebi samo nagon, ki ga pa ne moreš razumeti. Ne išči torej in ne beli si zaman erlave. kako bi naSel moje ime v svojem spominu. Pride čas posvečenja ln takrat spoznaš svoie prijatelje. — O, učitelj! Kdaj neki pride srečna minu\n ^jega posvečenja?, — fe rišepetal Supramati Morlrljan se je nasmehnil. — Začetek tvojega posvečenja je odvisen od *~be samega. Kadar spozna* nižje probleme obda iajoče te tvarine, kadar premaer>$ zmaja, ki srraŽ; vhod v svetišče in kadar sc ti bodo pokorili du hovi elementarnih sil — se vrneš k meni in deležen boš višjega znanja Stev. zet. »SLOVENSKI NAROD« dne 1. oktobra 1925. Stran 3. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani« DRAMA: Začetek ob 20. uri zve Čer-Sobota, 3. oktobra: dfigenija na Tavridra. Premijera. Izven. Nedelja, 4. oktobra; «Pegica mojega srca*. Izven. Ponedeljek, 3. oktobra: «Ifigcnija na Tavri- di». Red B. Torek, 6. oktobra: Zaprto. Sreda, 7. oktobra: «Periferija». Premijera. Izven. Četrtek, 8» oktobra: «Ifigenija na Tavridi». Red E. Petek, 9. oktobra: »Pegica mojega srca». Red A. OPERA: Začetek ob % 20. uri zvečer. Četrtek, 1. oktobra: eMrtvc oči». Premijera. Izven. Petek, 2. oktobra. Zaprto. Sobota, 3 oktobra: «Hoffmannove pripoved* ke». Red A. Nedelja, 4. oktobra: «Netopin>. Izven. Ponedeljek, 5. oktobra: Zaprto, Torek, 6. oktobra: »Mrtve oči». Red C. Sreda, 7. oktobra: «Manoni>. Red D. Četrtek, 8. oktobra: Zaprto. Petek, 9. oktobra: «Aida». Red F. *> r. Š.: Mednarodno vseučilišče za samouke V »Slov. Narodu« št. 219 m 220. letos-njega leta smo čitali zanimivo poročilo H. B. o Vidovičevl Soli ra odrasle z maturalnim tečajem v Sarajevu. Ta šola spominja na doktorja Vlncenta vseučilišče za samouke v Ameriki. Ker Je to vseučilišče sigurno it»2lokomu znano izmed čftateljev »SI. N.*, a je zanimivo po svojem ustroja, namenu m pomenu, naj v prevodu semkaj postavim Jana Janowskega poročilo o tem vseučilišču: »V ameriški državi Novem Jorku, na obrežju Šatavkvtškega jezera (Chautau-cua) se nahaja vseučiffišce za samouke, v Ameriki znano pod imenom C. L. S. C. (ChairtauQue Lrterary and Scierrttfic Clr-cle). To vseučilišče je ustanovil leta 1867. Američan dr. Vincent. Prva misel je bila ustanovitelju; omoKOČitf starejšim ljudem, da si spopolnijo nedostatke pomanjkljive šolske vzgoje ali prezgodnje ukinitve te vzgoje, toda aa tak načra, da učenje ne ovira učencev v izpolnjevanju dnevnih dolžnosti in opravil. V ta namen ustanovrem krog le doslej glavna os družbe C. L. S. C. Organizirana samoučba navidezno m* nova misel, toda nov je drja. Vmcerrta sistem, kako zna znznstvo razširjati med starejšimi ljudmi m stanujočimi daleč od prosvetnih središč. V Bostonu razmeroma že dolgo časa obstoji društvo z imenom »Studv at Home Society«, ki za dva. dolarja na leto pošilja onim, ki se za to zanimajo, navodila m Izborne nasvete o metodi, kako se je izobraževati s čitanjem; zdelo bi se. da tako društvo docela dosega svoj namen, toda »Studv at Home Society« je fcnela leta 1886. !e 2600 udov, dočira jih je imela C. L. S. C. 60.000. Dr. Vmcetrt sam ?e bil vsled različnih nesrečnih razmer primoran zapustiti učlli-!če z 20 leh* ter je postal metodistovski propovednlk: zato, ker je vedel, kako težko si je v poznejši starosti prisvojiti potrebne vednosti, so se mu v srce smilili tisti, ki hodijo po enaki pori: misel, da bi jhn pomagal, je nosil v sebi 25 let in šele leta 1867., ko je v L. Millerju našel delavnega sotrud-rrika, je svojo misel udejstvil. Pripravljeno gradivo sta organizatorja našla v društvu »Teachers Retreat«, ki doslej obstoji v Sa-tavkvi. Udje tega društva, učitelM metodistovski h nedeljskih šol, se shajajo poleti v SatavkvI za tri mesece, da se pogovore o .svojih vprašanjih ter najdejo novih sredstev, s katerimi si obogatijo znanje. To gradivo sta dr. Vincent in Miller porabila, ko sta ustanovila vseučilišče v najenostavnejši obliki z namenom, da ga spopolnlta, kakor bodo to zahtevale potrebe m vprašanja. Uspeh je bil zelo velik. Nov vseučiHSki načrt je bil obiavlien leta 1878. in takoj Se k družbi pristopilo 700 oseb. Vera v jasno bodočnost je bila velika in navdušenje izredno: ko so družbeniki prišli iz Satavkve domov in so pripovedovali prijateljem in znancem o novem podjetju, so se prošnje za sprejem v družbo kar vsipale z najrazličnejših strani dežele. Tako ie družba kon-Ci leta 1878. imela za 8000 udov. teta 1885. pa 35.000 m vsako leto število družabnikov zelo raste. Družab^kj so raztreseni po mestih, trsih in vaseh po Združenih državah, Kanadi, Mehiki, Angliji, Švici. Italiji, Indiji in drugih deželah, V C. L. S. C. se vstopi na ta način, da se ta želja pismeno sooroči družbenemu tajniku in se pismu priloži 50 centimov v znamkah; ta ir.ela svota, ki jo družbenik plača letno, služi za stroške dopisovanja, doposianje programov, vprašalnih pol itd. Ko ie tanik prejel kandidatovo pismo, mu pošlje natisnjeno vprašalno polo m sa prosi istinito iskrenega odgovora. Vprašanja so tale: 1. Kakšno je vaše ime; 2. naslov; 3. ali ste samski ali oženjeni (omoženi); 4. vaša starost; 5. če ste oženje-n; (omoženi), kc-liko živih otrok imate; 6. s Čim se bavite; 7. kakšna je vaša vera; 8. ali ste pri-pravl'eni žrtvovati štiri leta. da dovršite nčrtf tečaj; 9. ali obljubite, da boste žrtvovali štiri ure na teden črtanju knjig, ki vam jih priporočamo; 10. aH morete tem štirim uram dodati Še kaj Časa in koHko? Ko profesorji prouče pošiljalčeve odgovore, mu pošlje'o zapisnrk knjig, ki jih mora prečitati v enem letu. število in vsebina knjig je taka, da |Lh je mogoče prečitat! v enem letu, če se za to porabi da dan kakih 40 minut. Pri priporočamh knjigah ni nikega stcpme-vanja, tako da često dijaka prvega In četrtega letnika citata ista dela. Za L 1884/5. n pr. je vseučilišče priporočilo rasiednje knjige: Brms: Z^odovma Orske; Towsend: Umetnost zgovornosti; Heret: Zgodovina reformacije; Abbot: Cir in Aleksander Ma-cedonski; Besctmel: Jezov značaj; prof. Apilton: Kemija: Uyeyt: Lahki nauki iz živalskega življeneslovja; Op!s starega grškega življenja. Grško bajeslovie ter različne druge kntige in časniške razprave. Navidezno tak sistem nima zmtsla. ker človeku, kf začne Čitati, ni samo težko seznaniti se s Čitanim predmetom, ampak se mora pred vsem še učiti čitati važnega dela. Toda ta sistem pojasnjujejo s tem, da večina udov razen splošnega tečaja po prvem aH drugem letu navadno že zaželi učiti se kake posebne znanstvene panoge. Zelo mnogo udov hkrati študira poseben seminarski te-jBaj za nčitelje. Vsakemu t?dn posne vse-učfliški tajnik vsako leto razen seznama za skupni tečaj tudi zapisnike posebnih del, brezplačen Časopis »Alma mater« in mnogo različnih važnih m zanimivih katalogov, knjižic In Hstin. Knjige, ki sestavljajo učno snov, stanejo kakih 7 dolarjev na leto (v knjigotrštvu 15 dolarjev). To ceno doseže dr. Vincent na ta način: obrne se ■na knji-garsko rvrđko z vprašanjem, ali bi ne dovolila popusta, Če se ]\ jamči, da bo teh knfiff prodala kakih 20 do 30.000 Izvodov; seveda tvrdka pritrdi, ker ima pri tem zelo velik dobiček; celo neudje, kf izvedo, katera dela je vseučilišče priporočilo. j!h kupujejo zelo številno. Za posebna dela moralo udje izdati tudi 6 do 8 dolarjev na leto, toda tudi ta dobivalo s popustom. Večina udov, ki stanujejo daleč na deželi si morajo kpiti vsa d«*f* :^ ssm! študirati, do-člm si drugi, ki stanujejo v mestih, kmige izposojajo fz knjižnic alf med seboi ter cesto ustanavljajo posebne klube, kjer se shajajo, da se razgovarja'o ali s? pojasnjujejo predmete, ki so o n:ih filtal!. Udje, ki se odlikujejo s splošnim ali posebnem zn^n'em, r. pr. mženjerjl. učitelji, zdravniki, duhovniki i. dr., brezplačno pojasnjujejo udom odnosne predmete aH da'ejo nasvete onim, ki študirajo njih stroko. (Konec prihodnjič.) — Otvoritev letošnje operne eezije. — Uprava Narodnega gledallSca je v soglasju z novim ravnateljem Mirkom Poličem končno le dovolila poročevalcem poset generalnih vaj k novitetam, ki se bodo uprizorile tekom »ezije. Uprava hoče v tesnem sodelovanju m poročevalci postavit! svoje delo na najrtšlo dosegljivo stopinjo obenem pa dati poročevalcem priliko, da spoznajo vse težave ustvarjanja oderskih del tn a* morejo vsled tega prizadevanja vsega gledališkega osobja tem bolj pravično soditi. Včerajšnja glavna vaja d' Albertovih »Mrtvih oči«, katerih premijera bo jutri, v Četrtek, je pokarala, đn je ta, vsleđ svojega dramatičnega dejanja m zanimive glsbe po vseh večjih odrih domača opera skrbno pripravljena bodtel v svoji opremi, t solističnih partijah, orkestru ali režiji. Glavne vloge poj o gžu Vttta Čaletova (Mirtokle). katere veledramatična partija je v igralskem tn pevskem ožim težama, a izredno hvaležna, g. rlolodkov (Arcezij), ga. Ribičeva (Arzinoe), g. Kovač (Galba), ga. Tfclerrv-Kavenrkova (Marija Magdalena), g. Bano-vec (pad-lag: legendarnično-simbolistlčne vsebine, katera sta napisala H. Evres in M. Henrv. Opera ima predigro m eno dejanje, k; se vrsi na Cvetno nedeljo pred Jeruzalemom, V predigri nastopijo pastirji in sicer £2. Ko-renjakova, Banovec in Subelj. V deja iju samem pa: Mirtokle, žena rimskega poslanika — ga, Čaleta, Marija iz Magdale ga. Thierrv, Arsšnoe, Mirtoklejina sužnja — ga. Ribičeva, Arcerij, rimski poslanik v Jeruzalemu je g. Tlolodkov. rimski stotnik Oal-ba — g. Kovač in egiptovski čarodej Kte-sifar — g. MohoriČ. Judovske žene pojo: srne. Ropasova, 4sejeva, Korenlnova, Jero-mova in Ramšakova, Žide pa gg. Janko $u-belj, Bekš fn Rus Josip. V operi nastopijo Arcezijevi sužnji in sužnje ter židovski narod. Opero je naštudiml dirisetit g. Niko Štritof, zrežiral pa višji režiser o. Osfp Sest Cene navadne operne in so v pred-piodaji pri dnevni blagajni v operi. — Ljubljanska drama. Otvoritvena predstava letošnje dramske sezone se vrši v st *>oto dne 3. t. m. Vprizori se kot Izven predstava Goethejeva drama »Ifigen:Ja v Taurldi« v prevodu pisatelja In nrel^ika Ivani Albrehta. Za na§ oder !• režirala to k'asi£no Igro ga. Marija Vera Prvotno Je b!'a določena kot otvoritviia predstava Sbć-kespearjeva »Zimska pravljica«. Ver ra nj< ra pri tej Igri sodelovati vojaški orkester, je njesa vprizoritev v soboto nerro-g.ča ter bode ta premijera koncem prihodnjega tedna, ko se povrne muzika dravske divizijske oblasti z vojaških vaj. — ZagrebSko pevsko društvo Kolo turneji po Švici. Včeraj je hrvatsko pevska društvo sKolo« iz Za oreha priredilo svoj prvi koncert na švicarskih t^h. Nastopil > Je v Curihu v na?več1i tamošnji koncertni dvorani *Tonha!lec. Koncert se je vršil pod pokrovifteljstvora Jiisroslovemskesa generalnega konzula v Cnrihu JovanoviĆa. Koncertu eo prisostvovale kantonalne in občinske oblasti, konzulati, zastopniki kulturnih društev itd. Na programu so bile izključno jugoalovenske narodne pesmi. — Uspeh koncerta Je Ml ogromen. Vse Časopisje posveča koncertu dolge gto»pce m prinaša izredno hvaležne kritike. %MVtihaSle! fe ne verjamete, da eden par nogavic i žigom in tnamko (rdečo, modro aH zlato) „klju6" traja kakor Itirje pari drugih. Zato kupite eden par ln prepričajte ae. Dobivajo m v prodajalnah. ts~* rv Poroka italijanske princese z nemškim princem V razkošnih dvoranah kraljevskega 7.TĆČU v Racconlgi (glej sliko) se je poročita 23 t. m. itali'anska princesa Mafa!da z nemškim prJncem Fihpom liessenskim Dan 33. septembra je bfl izbran zato, ker je bil na ta dan mučen sv. Mavricij, sedanji patron savojskega vladarskega doma. Svečanosti povodom poroke so se udeležili najvišji državni dostojanstvenfle, zastopniki knežjih rodbin, kakor tudi odposlanci raznih evropskih vladarskih rodbin. Poroka se je vršila v sprejemni dvorani kraljevskega zradu. Obred je opravil predsednik italijanskega senata Tet tom". Mussolini je bil prisoten kot notar kraljevega doma. Tittonj je prečital poročenoema odstavke iz državljanskega zakonika, ki govore o pravicah in dolžnostih zakoncev. Nato 5e vprašal princeso Mafal- do. Če hoće vzeti princa Hessenskega za svojega mol2. Princesa ie je ozrla na očeta in Čakala, kdaj d s slednji soglasuje. Kralj je potnežJfcal z očesom, nakar je sledilo tiho, komaj slišno -da«. Tudi princ Messen-ski ;c pritrdil se!e potem, ko je kralj dal zn?kt da ne tasprotuje poroki. Nemški princ je izgovoril svoj *dac na glas. Ko so bile podpisane zadevne listine, se je vrSfla v grajski kapelici cerkvena poroka. Kot priče sta iungirala princ piemontski m romunski presto'onasledn^ Karel. Po poroki so priredi?! v gradu velike gostPe, na katere je bilo povabljeno dvesto gostov. Nemški princ ic bi! v uniformi svo'ega blvSega dragonskega polka. Po gostijah sta odšla poročenca na Ženitovanjsko potovanje. Kam, to je uradna tajnost. Julijsko Jirrjlna —j Žrtve tržaško burje, Teden dni ie vladalo južno vreme, v nedeljo pa je za-dlvjala burja, ki le imela v noči na torek in včeraj dopoldne hitrost 80—90 km na uro. Ljudje, ki so Šli po opravkih na ulico, so padali kar po vrsti na tla, posebno ženske m starci. Zdravniška postaja je imela ^Ino dela. Nevarno Je bil poškodovan lavec Andrej Uušič iz Skednja in delavka Elvira Dobrila, katera se nahajata v bolnici. Nadalje so težko ponesrečili vsled burje llletna Violeta Vtgini, voznik V, Vovk in 60!ctni Fran Liščak, ki ga je burja vrgla na tla. Vsi ti so v bolnici, prihajajo pa še novi ponesrečenci. —j Fašistovskl znak? ob novih mejah. Italijansko notranje ministrstvo je odredilo, da se ima pri vseh javnih delih ob meji napraviti v kamnu in bronu fsšistovske znake, da se tako ovekovečl fašistovska doba, ki bo po mnenju fašistovskih voditelj-v tako slavna, kakor so bili slavni časi rimskega imperija in beneške republike. Fašisti zahtevajo, da mora priti pod napis »Ospcdale V?ttor!o Cinanuele« na novi bolnici v Idriji fašistovski znak v primerni velikosti, uklesan v lepem kamnu. —j Posojilnici v Opatjsmselu na Krasu je priznano italijansko državljanstvo z odlokom videmske prefekture št, 17.443. —i Sto let stara Uršula Leban v Trstu je prisostvovala v Rinu v nedeljo proslavi stoletnice pokopališča pri Sv. Ani. Slonela je ob z'du na domačem dvorišču pri Sv. Mariji Masd. Zg. in gledala na množico na pokopališču. Vzbudili so se v njej stari soo-mini, zastokala je In cbvfsela mrtva na zidu. —-J Makaroni. V Idriji se vrše vojaški nabori. Prihajajo fantje iz vseh sosednjih vasi in živahno je ob taki priliki v mestu. Fašistovski »II PopoJo« pripoveduje, da hodijo nekateri mladeniči, med njimi kak idrijski dijak, okoli z makaroni v gumbnici ali za klobukom in imenuje to strašno provokacijo. Potem pa bljuje ogenj in žveplo na mlade ljudi, ki v naborni razposajenosti storijo kako neumnost, na katero se lokal- na oblast ne ozira, ker ve, da ne pomeni nič izzivalnega, marveč Je le priložnostna porednest. Fašistovsko glasilo pa kriči ki divja tako, kakor da bi se imela radi tistih] makaronov porušiti meja tam pri Idriji —j Od doma Je zbežala vsled nesrečne ljubezni 20Ietna Adela Ravnikova. Dolgo časa so jo iskali, pa zaman. Slednjič so našli ob me'i v nekem vodnjaku truplo nesrečne mladenke. —j O fašistovski monarhiji In katoliški cerkvi Je govoril na dTŽavni praznik v Poreču prof. Masi. Zelo je proslavlja* fašizem in predvklno sicer pa vendar dovoli jasno ozna-Čal katoliško cerkev za italijansko, W mora tudi taka ostati. itaUjanstvo katoliške cerkve se v natobPneiši meri občuti v Ja-Hiški Krajini, kjer se kar po vrsti Izganja, zlasti v Istri, naš jezik iz cerkve in se nastavljajo med čistim našim ljudstvom i-tal!-;.*v??ki duhovniki, ki ne znajo ljudskega jezlu ka a!i pa če ga znao, ga ne rabijo, ker ra sovražijo in ker Jim tud* fašizem prepoveduje posluževati se v cerkvi slovenske be- —j Avtomobilska nesreča. Iz Pul« poročajo, da se Je prevrnil velik vojaški »v. tomohll m je 11 vojakov težko in lahko ra-njonih. Štiri najtežje ranjene so pripeljali takoj v pulsko bolnico. Proti glavo- in zoboboljn najbolje pomagajo Aspirin- tablete &y* bele- Pazite rdeč« aa modra pečatno JURIJ SLOJZKIN: Beračica Vsem je znana množica beračev v Italiji- Kaj vse so počeli, da bi se jih iznebili, toda nič ni pomagalo. Vsako leto jih je več. To je cela armada, do* bro organizirana in pod premetenim vodstvom. A naši moskovski berači! Naletel sem med njimi na čudovite tipe, slišal sem o njih še bolj čudne Peljete se v kočiji ali avtomobilu, ustavite se pred hišo — k vam skoči neznanec, ki naglo odpre vratca in čaka nagrade — to ie berač. Greste po ulici, sledi vam fantiček z zavitkom kuvert ali papirja in prosi s solzami v očeh: ^Kurite papir*-*. kup:':e, meja mati je bolna, jesti hoče...» — to je berač. Pred cerkvenimi vrati svoje starke m prodajajo ikonice — to so beračice. Po ulicah in dvoriščih hodi laj nar z otroci — bledimi, umazanimi, s pohabljenimi udi in velikmi črnimi očmi — to so be* raci. K vam v hišo pride mladenič aH dekle izmučenega obraza, v oguljeni m umazani, toda nekoč razkošni obleki — kažejo vam ubožna spričevala, nazi* vajo slavna imena svojih pokroviteljev; pripravljeni so vzeti groš, Zft katerega radi prodajo sebe, svojega nedoletnega brata in sestro, za katerega so priprav« ljeni storiti najgršo podlost — to so berači. Pripovedovali so mi, da se je vlačila nedavno po Firenzi ženska po imenu . To je bil pravi fenomen. Od rojstva je bila brez ene roke in obeh nog. To vam je bil nekak štor, vreča za krompir, gibčna in po? skočna kakor možic s svinčeno glavo, ki služi otrokom za igračo. Vrtela se je na svojem stojalu ali pa plesala v splošno začude je vseh zijal, ki so se zbirala okrog nje. Na čudne načine je krčila sedalne mišice tako, da so se oglašali zamolkli, pravilno se ponavljaoči zvoki, in kri* čala: — Čestiti gospodje in cenjene da« me, poslušajte, kako tiktaka v mojem trebuhu ura. 2ivela je na cesti v svojem vozičku in zbirala miloščino. Našel se je nekdo, i'unak ali capin, ki se je poročil s to :vazi*žensko. Ker ni imel denarja niti službe, mu je šinila v glavo pametna misel, da bi bilo dobro imeti tako ženo, ki jo bo lahko nekaznovano pretepal in ji jemal denar. Ona ga bo služila s svojo m uzi k o, on bo pa popival po krčmah. Toda temu izrodku se nesrečnica ni gabila niti kot ženska in tako mu je rodila dva otroka. V naglici jih ie dojila in držala po vrsti vsakega z edino roko. Potem je začela zopet plesati in kričati o svoji 2 ava;o vsi strokov jak - Dobiva ie v vse lekarnah in droger ia Proizvaja: Kem. phann. laborator.j Wlr D. VILFAN, ZAGREB, ILICA i04 1 Iz Lj — Prvi sneg. Snoči po 11. uri je začelo v Ljubljani močno snežiti, padali so debeli snežni kosmiči med dežjem. Snežilo je skoraj četrt ure. Malo zgodna je pač starka zima! — Oglejte s} slavne dobitke tombole Sokola L, ki so razstavljeni v izložbah Ciri-čar ct Mejač, Šelenburgova ulica, I. C. Maver, Stritarjeva ulica, Oleum. Mestni trg Geršak 6: Komp., Kongresni trg in Ma-thian, Dunajska cesta. Tombolske karte se prodajajo samo po 2 Din komad. 169o — Podružnica vojnih invalidov, vdov in sJrot v Ljubljani priredi v soboto 3. oktobra t 1. ob pol 8. zvečer vinsko trgatev in sicer v restavraciji g. Mikliča v Kolodvorski ulici. Opozarjamo, da se bode trgalo pristno dalmatinsko grozdje, došlo iz Splita Obeta se res lepa Ln prijetna zabava Na svoj račun pridejo plesalci, kakor tudi lačni in žejni želodci, za kar poskrbi znani g. Miklič. Prihitite torej vsi, ki ste željni zabave in vsi. ki imate sočutje z našimi vojnimi trpini, ki po nedolžnem trpe. * 1690n — Drušvo »Skrb za mladino« priredi na praznik Vse svetih dne 1. novembra t. 1. cvetlični dan. Vsled plemenitega dela, kj ga vrši to društvo za siromašno mladino, se prosi vsa ostala društva, da se blagohotno ozira o na to prireditev. 1698n — Vinska trgatev v Šiški, prirejena od C. M. podružnice, se vrši v nedeljo od 3. popoldne dalje v dvorani pri Valjavcu. — Vstopnina Drn 3.—. Bo obilo zabave, godba in ples! 1699n — Kolo iugoslovenskih sester v Liub-liani bo imelo v četrtek 1. oktobra ob 16. redno odborovo sejo. 1691 — Absolventke In absolventinje državne trgovske šole v LJubljani letnika 192924. se vabijo na sestanek, kj se bo vršil dne 3. oktobra ob 8. url zvečer v salonu pri Mraku na Rimski cesti. Zadeva je važna, zato pridite vsi! — Sklicatelji. — Dijaške gospodinje! V četrtek pri Novem svetu sestanek. 1692n — Zadruga krojačev, kro'ačnic In sorodnih obrtov razglaša, da je zadružni damski odsek v uporabi zakona o zaščiti delavcev, ki določa 8- do lOurni delovni čas po naravi in teži posla, sklenil, da se v njenem področju delovni Čas za damsko - krojaško stroko izza dne 1. oktobra 1925 podaljša od 8 na 9 ur dnevno. 1693n — Novoustanovljena godbeno društvo »Gradašca« Vič-G»ince priredi dne 4. oktobra v vseh prostorih restavracije »Novi Dom« (bivša Amerika) Vinsko trgatev. Ker je čisti dobiček namenjen v prid novih godal, se vabijo vsi prijatelji glasbe k obilni udeležbi. 1697/n — Občni zbor »Jugoslovenskega kinološkega saveza«. Dne 1. oktobra L 1. ob 20. uri zvečer se vrši v restavraciji pri »Slonu« I. redni občni zbor »Jugoslovenskega kinološkega saveza«, ki ima namen smo-treno organizovati vzrejo čistokrvnih psov vseh pasem. Delokrog saveza se razteza na celo državo. Slični zavez hnajo tudi druge države: Češka, Francija, Švica itd. — Ne pozabite na obsežno vinsko trgatev, ki jo priredi Ljubljansko gasilno društvo v nedeljo dne 4. oktobra t. 1. v Mestnem domu. Kdor je posetil lansko vinsko trgatev tega društva, jo gotovo obišče tudj letos te pripelje svoje znance S seboj, da se tudi isti naužijejo smeha ter dobre vinske kapljice in izbornih jedil. 1694 Iz Cflia. —c Popis vojnih ln vojaških in vali 1.) v. Na podlagi odloka velikega župana nu^a mestni magistrat popisati vse v tukajšnji občini bivajoče vojne in vojaške invalide. Poživljajo se vsled tega vsi vojni in vojaMci invalidi ne glede na čin, da se osebno javijo pri mestnem magistratu v sobi štev. 14 do vključno 8. oktobra od 9. do 12. ure dopoldne. K prijavi mora vsak seboj prinesti invalidsko uverenje. Odsotne ali bolne in- valide morajo prijaviti v določenem Času njih družinski član: ali pa stranke, pri ki-terih stanujejo Prijaviti se ni treba Invalidom, ki so v oskrbi v celjskem invalidskem domu, ker b^do popisani '>d upraviteljstva ilomz. Zadeva je nujna in velike važnosti in se morajo tem pozivu vs» odzvati. Neved-pes: o tem razgla«u ne opravičuje. —c Celjsko pevsko drušhro je sklenilo v kratkem zopet pričeti s pevskimi vajami. —c M-sečnl živinski sejem se vrši v pendeljek, dne 5. oktobra v Celju. Stojnine se na teh sejmih ne pobira. —c Smrtma kosa. V celjski banici sta umrla krojaški mojster Ivan Ivač'Č iz Celja v 42. letu starosti ter PirŠck Eliza. po-sestnica in trgovka Iz Polzele v 55. letu starosti. N v m. p.! —c Mestno gledališče V torek, dne 6. oktobra ob 20. uri otvoritvena predstava »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« Refira g. Stanko Grrdišnlk Gostuje članica kr. gle-d;Tšča v Ljub'jani gospa Šaričeva. \? MprikoM \L mui iuui u —m Proslava tisočletnice hrvatskega kraljestva v Mariboru. Zgodorin«ko dni-štvo v Mariboru priredi v nodeljo dne 4. oktobra v dvoran! ApoMokina ob 10. dopoldne proslavo lOOOletnice hrvatske?« kraljp stva. Na proslavi bo predaval vladni ifj| nik dr. Nagv lz Zagreba. Predavanje bo Izpopolnjeno s predvajanjem skloptičniu slik. —m Kongres učiteljev meščanskih sev za okrožje Maribor se vrši dne 16. oktobra v Mariboru. Na dnevnem redu se bo raz-motrivalo o novem učnem načrtu. — Velika tatvina briijarrtov v Mariboru. Dne 26. t. m. je bil iz stanovanja Ane Braubart ukraden par uhanov % briljantl, vreden 10.000 predvojnih kron. Ob otvoritvi plesne sezone Prihodnje dni se otvori v Ljubljani plesna sezona. Zanimanje za ples, ki Je po vojni ogromno narastlo, je našlo svoj odmev tudi v Ljubljani. Ljubljana plefie. Prav je ta/ko, zakaj ples Je pot k novi kulturi! Mnogo se letos ugiba in kombinira, kakšni bodo novi ple&l. Da nekoliko ustrežeino cenjenim či. ta tel jem in navdušenim plesalcem, h" Trme podati kratko ilustracijo to sezono prevladujočih modernih plesov. Ker je v vprašanju mode in predvsem mode modemih ple. sov v prvi vrsti merodajen Pariz, po kate. rem se ravna vsa Evropa, lahko na to mir. no odgovorimo: One-step. Boston, Tango Blues in sicer takozvani »Fox Blue ter no vi plesi »Florida«, »Raquette«, »Caramba« »One-step« se bo pribrHtoo tejko plesa' kot poprej, brez bistvenih sprememb, in danes se mnogo pleše v zvesd s Two-step koratki. Kar se tiče Bostona, se bo plesal takozvani »H&sitatton Boston«, čigar ?ai obstoji v izmenjavi lesi tac ij»kih korakm in kratkih odmorov. Za bližajočo se sesonc prihajajo r poštev 8« tri nove varijacije, kl obstojajo v glavnem v elegantnih mehkih okretih, menjajoči se z odmori. Popolnoma sta propadla »Volta Boston« in »deatkorač. nj Boston«, k) sta se mnogo plesala pri nas. V Pamu ter drugih plesnih cen tri X uživa veliko priljubljenost »Tango«. »Tan. go« se izvaja popolnoma enostavno, za po. vprefcnega plesalca s 4—5 figurami, fcn se ga je lahko priučiti. Največ 6e pleše Blues. ki sicer »Fox. blues«. Z gotovostjo se lahko trdi, da se od desetih plesov »Blues« gotovo Škrat pleše. Izvaja se ga sedaj mirno in uglajeno. »Blues« Je poln origtnalnih varijaeij. Id priljubljeni ples s temperamentno jazz-glasbo zelo krase. Elegantni deeentri »Blues« Je groteskni ta malo estetlcnl sScbimmv« popolnoma izpodrinil. Zadnje plesne varijacije na pa-rV^tu so-»Florida«, »Raquette« in »Caramba«, ki se že vsi pridno plešejo. TI trije plesi so bili na kongresu »Unije plesnih učiteljev Fran clje«, ki se je vršil letos v maju med dru. gimi števflntail novimi plesi soglasno in 2 odobravanjem sprejeti. »Florida« se pleš> v triosrntaskem taktu rn je uspela kombi, nacija prejšnje »Jave« s »Tangom«. Ples ima samo pet figur, ni kompliciran in lahek za priučen je. Navzliv svoji enostar-nosti vzbuja vsled svoje elegance pozornost ra je že sedaj zelo priljubljen. »Caramba« je izrazit Step-ples in je ta-koj spoznati španski njegov značaj. Je originalen in ne spominja na nobenega done daj modernih plesov. Pleše se v enočetrtin. skem taktu in vsebuje samo štiri figure. Je popolnoma lahek. V splošnem je tendenca vseh novih plesov, da se jih izvaja kolikor mogoče lahko in so odpadle vse komplic!-rane figure. »Raquette« je najlažji od vseh novih plesov in se ga lahko imenuje »športni ples«. Ima svoje ime po raketu za tenis in vsebuje 7 figur, ki spominjajo na tenis igro. ^>Raquette« se pleše v tricetrrinskem taktu. Godba je originalna To so trije novi plesi, ki so uetakovrtosti plesne sezone — Vederemo J Popolnoma varno naložite denar v | Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg Ste«. 6 ker Ima že nad 11,000.000 Pii> I»m»twetfe al«wnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture ln cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo m proti poroštvu. Telefon Stev. 9. 23L Telefon Stev. 9 RABLJENE TRAČNICE, brezhibne, ki so pravkar vzete iz proge 12 vagonov 9 3 kg profila 4 .. T- 2-5 91 55 se dobe po nizki ceni v omenjeni količini pri „A L A T < D D. ZAGREB. Gaieva uL 59 Tel. 7-11 štev. &&, SLOVENSKI NAKOU* dne 1 Oktobra 1925 Stran 5. Gospodarstvo Stanje Narodne banke dne 22, septembra 1925. Razlika v pri* meri s stanjem _ dne 13. IX. 1925. AKTIVA* Kovinska podlaga 517,1 — 3,6 posojil« 1,131,2 — 22,4 račun za odkupovanje kronskih novčanic 1,1863 račun začasne razmenjave 367,1 vrednost državnih domen, državni dolgovi 2,966,3 zastavljenih za izdajanje novčanic 2,1383 saldo raznih računov 1,2173 — 32,2 Skupaj 9,523,8 PASIVA: Od glavnice izplačano 27,9 rezervni fond 6,4 novčanice v obtoku 6,088,2 državni račun začasne razmenjave 367,1 državne terjatve po raznih računih 653 razne obveznosti 756,0 državne terjatve za zastavljene domene 2,1383 ažijo za kupovanje zlata 743 — 363 + 32,9. — 54,7 Skupaj 9323,8 Obrestna mera ostane neizpremenjena (6 in 8 %). V kovinski podlagi se računa dinar v zlatu za dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 Din, Ura za dinar, ivi* carski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd. Položaj na žitnem trgu (Tedensko poročilo novosadske blagovne borzej Naše inozemsko tržišče je pod vplivom ameriških cen, ki so zadnji teden padle za 8 točk. Amerika gre s cenami navzdol, da bi mogla plasirati svoje blago na evropskih tržiščih, kjer so ameriške cene še vedno nad evropsko pariteto. Toda sporedno s padcem ameriških padajo tudi evropske cene. Zato vlada na vseh tržiščih labilnost in velik zastoj. Naša tržišča so koncem tedna zelo popustila. Lokalna čvrstost, ki se je čutila prejšnji teden, je ponehala in kmetje niso dovažali mnogo žita, ker se drže rezervirano in upajo na povoljne j še cene. Izvoz je bil zadnji teden v zastoju. Niti Braila, niti Dunaj, pa tudi ostala inozemska tržišča se niso zanimala za naše žito. Na teh tržiščih je mnogo neprodanega blaga. Ta okolnost utegne povzročiti nadaljni padec cen pšenice na naših tržiščih. Pšenica je bilo prodano malo. Bačko vagonsko blago po 360—262.50 je padlo koncem tedna na 250 Din malone brez povpraševanja. Sremska pšenica je padla od 260 na 250 Din, bačka potiska od 265 na 255 Din. Ponudbe brez kupcev. Za termin je bilo malo kupčrj. Oktober je notiral začetkom tedna 362.50, oktober-november pa 272.50. Koncem tedna so ponujali za termine po 265. Dunaj je padel na 175 Kč, Braila notira brez povpraševanja 215 S. Stara koruza je šla slabo v promet. Koncem tedna |e padlo vagonsko blago za relacijo Braila od 124 na 121 do 120 Kč. Na našem tržišču so plačevali bačko koruzo po 120—177.50, sremsko od 182.50—180. Ponudba in dovoz slab. Isto velja tudi zja blago po rekah. Povpraševanje je bilo za relacijo Braila po 151 S, Dunaj pa 135—136 Kč. Umetno sušeno koruzo vagonsko blago so kupovali koncem tedna po 155. Blago po rekah oktober, začetek novembra pariteta Pančevo po 1*2.50. Braila je pad'a od 148 na 144 S. Malo več zanimanja je bilo zadnji teden za novo koruzo, ki so jo kupoval! romunski izvozničaiii. Cene so padTe od 125 S na 121 —122. Dunaj se je zanimal za marc-april in sicer začetkom tedna po 148 Kč, koncem pa največ 112. Na Tisi so kupovali blago za marc po 140 — april 145 in maj 150. Za vagonsko blago Je bilo manj zanimanja. Oktober so kupovali sušilci po 110—115, december in januar pariteta Ruma ali Topola 130 -132 50, s celo koso 117.50—115. Za vagonsko blago se oglašajo kupci za relacijo Jesenice in Kelebia. Jesenice ocarinjeno so plačevali po 175 — december-januar. Pariteto Szob je padla od 102 na 97—98 Kč. Moka, oves, ječmen in fižol so Šli zelo slabo v promet Moka »0« je notirala 410, ogg «15, oves bački 155—157.50, sremskl 157.50 —160, ječmen 180, za pivo 305, otrobi 125, fižol sremski 220, bački 210, Izbrani 225— do. Proračun češkoslovaških železnic V proračunu Češkoslovaških državnih Weznlc kot samostojnega podjetja so bili leto« ozn a?eni celokupni dohodki v znesku 4.169.136.610 Kč. celokupni tzdatkJ pa bi znašali 3,977 065 370 Kč tako, da Je znašal prebitek v letu 1925 — 191,531.240 KC. v novem proračunu so se zvišali prejemki na 4.304.665.920 KC, izdatki pa na 4 milj. 089.893.310 Kč tako, da bo znašal prebitek 214,772.610 Kč. Od celokupnih izdatkov odpade na obrestovanje in amortizacijo želez-niskih dolgov letno povprečno 447,148.720 Kč (v letošnjem proračunu le 300.960.900 Kč. Nekatere postavke v izdatkih bo se 2višale. Tako na pr. izdatki za severno Ferdinandovo Železnico od 400.000 Kč na 36 >nU 854.900 Kč. Reparacijska komisija je členila, da mora čehoslovafika plačati od aiKupninsKe rente severne železnice 58 ti. soc 541 odstotkov, kar znaša 18,854.940 KC Prvič figurirajo v proračunu izdatki za proso Holič — H od on in, ki znašajo 34.000 Kč. V proračunu je letos tudi prvič postavk* z* podržavljenje mestne železnice, Id znaša 6,792.370 Kč (obreetovanje Jm amnrrtiza-cij* poectfU, prioritetne akcije in obligaci- je). Nasprotno so pa nekatere druge postavke v novem proračunu ariiana. — Za anuitete Družbe državnih železnic znašajo izdatki 6,985,420 Kč, d očim znaša kvota ČSR od celokupne letne kvote 8,493.710 francoskim frankov. Izdatki so manjši za 698.750 Kč, kar je posledica padca francoskega franka. Celokupna investicijska potrebnost železniškega podjetja je preračunna na 602 milj. 060.000 Kč, d očim je znašala v sad njem proračunu 656,000.000 Kč. Obrestova nje in provizija od teh investicijskih stro 'škov znaša v novem proračunu 34,576^5f Kč. Od ostaflih postavk v izdatkih se je svi Sala postavka za železniška ravnateljstvM od 133,069.640 na 150,298.710 Kč, za name ščence od 299,729.840 na 430,514.330 Kč. za mašiniste, sprevodnike in drugo osobje, ki spremlja vlake od 302,338.390 na 316,552 960 Kč Itd. Ta porast v izdatkih je posledica podržavljenja 48 prog, ki je zvišalo Izdatke okroglo za 142,000.000 KC Izdatki za nameščence so zelo narasti!, ker jim Je država zvišala pokojnino odnosno zavarovalnino. Vse druge postavke v izdatkih so v novem proračunu manjše nego so bile v prejšnjem. Zlasti je bila prikrajšana postavka za vzdrževanje vagonov, ki je znašala letos 735,353.640 Kč, v novem proračunu pa stoji samo 533,319.760 Kč. Postavka »postajna služba« izkazuje zdaj 754,946 220 Kč (v zadnjem proračunu 772,9559,760 Kč). Za vzdrževanje prog Je določeno 499,176.990 Kč (prej 558.180.420 Kč). • —g Popust za prevz našega blaga na madžarskih železnicah. S 1. oktobrom stop-v veljavo jugoslovensko - madžarska pogodba o prometu. Ml dajemo Madžarom znaten popust za prevoz blaga preko našega ozemlja v pristanišče Reko in Trst. Madžari pa nam nudijo ugodnosti pri prevozu našega blaga preko Madžarske osobito glede žive živine, žita, sode, rude m surovega železa Popusti znašajo za blago ki gre v prvi raz red 40 odstotkov, za drugI razred 35 odst., te razreda A m specijalne tarife (lzvzemši žito in moko) 35 odst., za blago raz. B 20 odstotkov. —g Tobak za čehoslovaško Naša država je sklenila s čehoslovaško republiko pogodbo, glasom katere ji prodaja 100 vagonov tobaka. Polovico vagonov tega tobaka odpošlje te dni sarajevska direkcija monopolov na češko, ostanek sledi v teku enega meseca. —g Karakteristično poročilo z beogradske borze. V beogradskem »Vremenu« čitamo poročilo o beogradski borzi. Med tečaji se nahaja tudi vest, da borza ni imela večjega sestanka in da je bilo prvotnih zelo malo deviznih kupcev, kar da sta valed židovskih praznikov manjkali dve tretjini borzdjancev Beogradski borzljanci so torej večinoma židje! —g Povprečni tečaji dinarja v avgusta so bili nastopni (v oklepajih podatki za julij 1925): Newyork 1.80 (1.77) dolarja za 100 Din, Ziirich 9.24 (9.07) švic. fr. za 100 Din, London 270.96 (277.07) Din za funt šterlingov, Dunaj 12 71 (12.47) šilingov za 100 Din in Berlin 7.53 (7.40) zlatih mark za 100 Din. —g Hmed'. XLI. poročilo. Žatec C. S. P., 23. septembra. Mrrneiše cene od 4400 do 4800 ČK za 50 kg. — Nflrnberg, 24. septembra Slabejši dovoz — prodanih 100 bal — mimo — cene nespremenjene. —g Dohodki od tobaka. Maša država je imela od tobaka v zadnjih petih letih nastopne dohodke: 1. 1920 — 420,329 mil. Din, 1. 1921 — 369.491 mil., 1. 1922 519 101 mil., 1. 1923 — 1.052;456 mil in 1. 1024 — 1.141,715 mil. Zadnje leto so torel znašali dohodki od tobaka 14% državnega proračuna. —g Važno za našo kovinsko Industrijo. Oddelek za industrijo in obrt pri ministrstvu trgovine in industrije se zanima v svrho zacarinjenja doslej prostega uvoza, da-li izdelujejo naša podjetja sledeče predmete: I. valjano specijalno blago (železo) za vijake in matice za vijake, 2. kompletne transmisije kot rezervne dele strojev za cementno industrijo; 3. stiskalnice z napravo za segrevanju (Andresonpresse mit VVarmschnecke); 4. mazalice (Oelen) in ventile s kotrolnimi vijaki; 5. os! iz Jeklen« zlitine in druge konstrukcijske dele za dvigala (krane); 6. neizdelano železno žico nad 4 mm debelo; U-železo; 8. krogljič-ne ležaje CC 70 in B 80. Tvrdke, ki prihajajo eventuelno v pogtev, naj sporoče omenjenemu oddelku točen naslov in prilože Informacijo, v kolikem času bi mogle izdelati poedme predmete. —g Nezaposlenost v Italiji se manjša. Iz Milana poročajo, da se je število nezaposlenih v Italiji v tekočem letu zrna njSalo za 22.000 Sedaj znaša približno 79.500 oseb. Značiho za nove italijanske razmere je to, da je izseljevanje zadnja dva meseca skoro prenehalo; pretekli mesec je odšlo približno 3000 oseb. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Liubljani sprejema do 2. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo luskmasto oklepne barve, miraja m firneža. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelemu te direkcije. — Dh-ekcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. oktobra t. L ponudbe za dobavo dveh decimalnih tehtnic (Tlsch-wage mit Laufgewicht). Ponudbi naj se priloži narct aH mala sKka tehtnice. VršTIe se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 10. oktobra t. 1. pri stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave živi! (svinjska mast, koruzni zdrob, rlž, fižol, kis). — Dne 21. oktobra t L pri direkcli državnih železnic v Sarajevu glede dobave martinovega Jekla ter glede dobave kompozicije. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trg vin o, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Inseriraife v „Slw Narodu'*! To in ono MESTO LUCERN V ŠVICI. Nemci pričakujejo, da Jim prinese konferenca v Lucernu mir. Na sHJd vidimo mesto s pogorjem PUatus v ozadju. Lufhrovi in Ctressem&nnovi pomočniki v Lucernu Državni tejnik dr. SCHUBERT, ministerijnlm svetnik dr. GAUS. Mim9t eri jalni svetnik in tiskovni šef KIEP. Šola za zločince V Budimpešti je policija odkrila pravo šolo za zločince. »Ravnatelj« odličnega podjetja je bil pustolovec in težki zločinec Nikor Ninkvicz, prototip popolne propalice. On sam Je izvršil okoli 50 velitkih vlomov. Njegova šola je bila strogo sistematično organizirana, delila pa se je na visoko, srednjo m nižjo. Njegovi učenci so hodfM po selfh, kjer 6o se praktično udejstvovali. Teorija se je tu spremenila v prakso. Ti so pripadali nižji Šoli. Srednja kategorija se je poučevala v težkih zločinih. Učenci so morali mojstru dokazati uspehe njegovega pouka. V šoli se je predvsem pazilo, da kdo izmed ^nadebudnih« ni na »licu mesta« zapustil kakega sledu, odtise prstov Itd. V slučaju opasnosti se je treba poslužiti orožja — tako se je glasila parola, zakaj »komu puščati nekoliko krvi, ne škoduje nič«. Na žalost nadebudnih učencev šola ni dolgo uspevala in ni imela zaznamovati posebnih uspehov, zakaj gospod ravnatelj je bfl kmalu prijet. Obtožen Je »samo« treh umorov. Nrakowicz praivi, da je Ječa univerza za zločine. Seveda je Mla z njegovo aretacijo Šola na mah uničena, sve dravski kandidati pa so se razkropili po errctu. Zanimivo Je, da je pred meseci pariška policija odkrila »lično Solo. o čemer smo Is poročali, šola je btla nm. Mootmartra, bila Pa je Se popolnejša nego budSupeltant. ska. Rafinirani in stari zločinec Mnaset je sprejemal v svojo Šolo samo boljše ljudi. Gospodje in dame so se pri katedro teoretično poučevali v vlomih, poleg tega pa so se učili geografije pariških katakomb, kemije, fizike itd. Iz šole starega Muaseta so tesli ženljalni zločinci. PoHcija Je zasačila mojstra In vse njegove učence bal pri pouku. Zaplenila je poleg raznih zanimivost] celo zalogo pokradenega blaga, katero so hvaležni učenci poklonili mojstra. Največja zločinska šola, prvzaprav univerza, je bila približno pred desetimi leti odkrita v Kairi. Na »zvvodu« je poučevalo deset »profesorjev«, vsak svojo stroko. Vpisanih je bik> t šolo 800 učencev. Pouk Je trajal 8 leta, učenec pa Je moral prt nastopu šteti vsa} 10 let. Roditelji kandidatov za zločince so morali plačevati ftoinJno, »absolventi« pa so se morali obvezati, da bođo šoti dajali gotove odstotke od doblflka. Poučevalo se Je žeparetvo, tatvine po trgovinah, vlomi, maskiranje, izbrisanje vsakega sledu in kako je nasprotnika brez vsake težave napraviti za nesposobnega. Sc4o je toda! oblastim neki lOletnl učenec, ki so ga zasačili pri tatvini. »Profesorji« — bila js cela mternaeijonala — so le pravočasno zaduhall nevarnost hi tegtnlli. Zdi se. da sta Ninkowicz in Moueeet dva izmed onih profesorjev iz K sire. Indijci in gledališče Otroci kakor rudi priprosti Imdje ne razumejo, da dejanje na odru Izvajano ni resnično, m ako se jim to razlaga, ne razumejo, zakaj se igra. zlasti ako je kaj tragičnega. Taki so tudi Indijanci, kakor je to razvidno iz dogodka v Argentiniji, kjer so češki kolonisti priredili predstavo neke igre v prirodi. To je bilo v Pampi Floridu Indijanci, ki služrio po sosednjih farmah, so prišli z vseh strani gledat oder ob gozdu in prisostvovat temu, kar se bo godilo na njem. Pripeljali so s seboj svoje žene m otroke, ker je Sel med njimi glas, da bo tam ob gozdu nekaj izvanredne ga, nekaj, česar še niso nikdar videli fci slišali. Posedli so se naokoli in z odprtimi usti gledali igro. Niso se mogli načuditi in čestokrat so se razburili, čestokrat smejali ob raznih prizorih. Ko je prišlo v četrtem dejanju vojaštvo, da vstreli kovača, okoli katerega se giblje dejanje igre, so bili Indijanci vsi iz sebe in ko je počila salva ter se je kovač mrtev zgrudil, so se zgražali, da se kaj takega dopusti in še boli so bili začudeni potem, ko so videli, kako se češki kolonisti mimo razhajajo na svoje domove. Obsojali so njihovo postopanje, da se niso zavzeli za kovača in preprečili njegovo usmrtitev. K drugi predstavi je prišlo še več Indijancev. Tudi topot niso razuTffelei, zakaj je prišlo vojaštvo in vstrelilo starega kovača, čebi so jim razlagali, da je to »gledališče«, toda zaman. Odšli so v svoje tabore m zma'evali z glavami nad tem, kaj vse počnejo beli ljudje. Pes v izložbenem oknu Izložbena okna vabijo pasante, da si ogledajo stvari, ki so v tr*ovfni na prodaj. Trgovci imajo posebne nr^eščence, ki so Izvežbani v Izlagan tu blaga, pa tudi sam! morajo bfti fznajdl'iv! taki razstavljale!, da podajo gledalcu neka* novega, kar ga vleče m veže na okno m privabi v trgovino. Vča-si pa sežeo trgovci po drugih sredstvih, kakor jim pač pride v glavo, da bi lažje razpečaTI svoje blago. Te dni je prišel neki trgovec v Curihu na misel, da postavi v izložbeno okno psička. Bflo je zvečer okoli 10. ure. Ljudje se vračajo domov. Okno dotične trgovine je bilo zelo razsvetljeno In kmalu s« Je nstavfio pred izložbenim oknom nekaj l?udi, ki so videli, kako se giblje po olam mal, lep psiček. K»er je deset gledalcev, se Jih lemalu nabere se več m okno le bflo oblegano t radovednim občestvom. Psiček je prijel sedaj nogavico, sedaj kako pletenino to jo vlekel v kot, kamor je spravu največ raznovrstnih ženskih nogavic, sarrrm lepih, irričnrh In vabljivih. Psiček je gleda! na radovedno občmstvo se prikuplji-vo bližal steklu, potem pa je zopet vlačil v svoj kot za ležišče fine svilene nogavice. Gledalci so si zapomnili, da se prodajajo v oni trgovini, mimo katere so Šli tolikokrat brez brrge, prvovrstne nogavice in trgovec upa, da mu je psiček v izložbenem oknu naklonil mnogo kupcev. Dober reMamni trik za večerne ure, ki utegne dobiti morda posnemovalce. Vsaka atrakcija pa traja le malo časa, zato iznajdljivost v trgovini za pri-vaMjenje kupcev ne sme nikdar pešati. Prva sodnica pri eksekuciji Pred nekaj dnevi je prvič v angleški sodnljski zgodovini ženska prisostvovala eksekuciji v lastnosti sodnika. Zakon predpisuje, da se imata udeležiti usmrtitve obsojencev dva sodnika. V Glasgowu je prišla pri določitvi na vrsto gospa Bell. Ko je bila aekemu Kennu, ki je bil obsojen na smrt, zavrnjena njegova prošnja za pomf-loŠČenje, je bflo naročeno sodnici gospe Beri, da mora prisostvovati eksekudjl. V Glasgown je vrbudUo to precej ogorčenja ta reklo se Je, da le nečloveško, da se sili žensko prisostvovati takemu prizoru. Posebej še se ie naglašalo, da le bila Kospa dolgo časa bolna, da je komaj okrevala in da zato zasluži, da bi se Imelo obzire do nje. Toda gospa sodnica Bell je na kratko prekinila te proteste m ugovore z.izjavo, da bo ona storila vedno svojo dolžnost ki da se noče nikdar odtegniti odgovornosti svoje službe. Tako je šla drugo jutro s svojim kolegom in z ravnateljem jetnišnice k obsojencu, da so mu naznanili, da se bKža njegova zadnja ura. Obsojeni Kenn je segel v roko sodnici in drugemu sodniku. Ta dva se nista branila. 40 sekund potem 5e bil obsojeni Kenn mrtev. Od gospe sodnice se : a ni zahtevalo to, da bi si ogledala truplo. Rekla je novinaTJem. da se ni čutHa nič vznemirjeno, morda baš radi tega, ker je sklenila, da se ne da vznemirjati. Pohvalila ie hitrost in točnost metode za eksekucrjo. I iriMi 2. oktobra. Prvi dan znatne pocenitve oblačil pri Drago Schwab, LJubljana. Ženska na prestolu V London je prišla pred kratkim Begam iz Bhopala, ki je edina indijska država, ki ima že skozi tri generacije žensko na prestolu. Vladarico spremlja edini še živeči sin. Prišla je v London, da poišče v njegov prH rešitev nasledstva. Prvo m drugo re-jenec sta umrla v par tednih drug za drugim in oba sta pustila po dva smova. Nasledstvo bi pripadalo prvorojencu pokojnega prvorojenca vladarice Beg um, toda ona želi, opirajoč se na mohamedanski zakon in rta domače družinske odnošaje, da M H sledil na prestolu tretjerojenec. Ta pa je oče dveh deklic in ako obvelja teza vladarice Begum, bo imel Bhopal v bodočnosti zopet ženske na prestolu. Vprašanje ie legalno in politično zelo komphcirano. Begum ie žena velike energije in močnega značaja. Listi pravijo, da je prožeta v politiki naprednega konservattzma in da je vzgoja žensk prišla pod njeno vlado do znatnega razvoja. Kako združuje konserva-tlzem z napredkom, sledi iz dejstva, da na primer ni zavrgla muslimanskega pajčolana, toda ne nosi ga vedno ia dala se je že fotografirati z razkritim obrazom. Žena je zelo izobražena in se bav* tudi s s*^ kaTStvom Selitev ptic Jesen je že na pragu ta obenem z njenim prihodom nas zapuste po vrati vse ptice - selivke. Selijo se od nas vse tiste ptice, ki pozimi v naših krajih ne morejo najti hrane. Ptice se selijo na jug. Po obifri ta telesnem ustroju ptice lahko sklepamo, koliko časa more doti ina ptica vzdržati v zraku, odnosno kako daleč lahko poteri. Človek porabi pri navadni hoji za vsak kilogram teže v sekundi 0.655 kflogramo-metra energije, konj samo 0.171, golob pa 4.30. Nekatere ptice porabijo 25krat toliko energije kot konj. Zato je tudi razumljivo, da so majhne. Ce bi bile večje, b! za polet sploh ne bife sposobne. Lastna energija bi pa večjim pticam (žerjavom, štorkljam itd.) ne zadostovala, če bi si med poletom ne pomagale z energijo vetra, ki jth goni kakor goni jadrnico po morju. Zato lako prelete velike ptice večje razdalie, kakor majhne, ki morajo računati samo s svojo lastno energijo. Konico lahko prejeti ptica - selivka, ne da bi se spustila na th? Učenjaki so izra* čunali, da preleti lastovka na en mah 450 kilometrov, škorec pa celo 1000 km. Ptice-selivke so večinoma naši dobri prijatelji m zato se težko ločimo od njih. Vendar pa niso vse koristne. Nekatere sel+vke so koristne, drage pa samo v gotovih krajih. Tako n. pr. je škorec pri nas zelo dobrodošel gost, ker nam s svojim prijetnim žvrgole-njem oznanja pomlad in unfčuje razne škodljive žuželke. Zato ga tudi prištevamo med koristne ptice. Toda našo naklonjenost škorcem morajo drago plačati francoski kolonisti v Tunisu in Alžiriu, kjer ostane večina evropskih škorcev čez zimo. Tam škorci ne morejo dobiti dovolj črvov lr. žuželk, zato navale na žito m druge poljske pridelke ter povzročijo vsako leto no škodo. Tamošnje oblasti so že uradao posredovale pri evropskih državah, da m proglasi škorec za škodljivo ptico tn da bi ga zatirali tam, kjer se plodi, to je v Evropi. * Novi požigi v Berlinu. Že nekaj mesecev ae pojavljajo v Berlinu na raznih krajih požigi v podstrešju. Policija išče storilce, pa jfh ne »more najti. V torek je zopet gorelo in požar >e napravil v Nassavskj ulici precejšnjo škodo. Oč*tno je, da je bfl ogenj pod ločen. Taki požari se dogajajo tudi v bMžnii okolici in tako je gorelo v SchmaT-gendorfu pri Berlinu, pa se je posrečilo ogenj omejiti. 4 Pismene znanke za okras obleke. V stremljenju, da se pridobi nekaj novega a kazaško modo, je prišla neka velika modna trgovina v Parizu na misel, da spodnji del tega prirjuljenega ženskega oblačila prelepi z veliko pisemsko znamko, ki nosi barve originala. Iz svile napravljene znamke dobe s črnim nadtiskom nekak uradni poštni pečat. Znamke Izdelujejo sedaj tovarn«, ki dajejo svileno gradivo za kazake, hl jtfi od-pošfljajo istočasno. Nalepijo se znamke na spodnjem, v široke gube položenem delu kazaka točno na boku. Da bi stvar pridobila več mičnostf. se položi znamka med gube tako, da se jo vidi šele, ko se nositeljica premika. Po poljubnosti dame se natisne namesto pečata tudi njeno ime aH morda še kak priimek. OrigmahiejSe In bolj šik je, ako ima dama znamko z oddajnim pečatom ta Londona aH Pariz* i i JM Stran 6. »SLOVENSKI NAROD« dno 1. oktobra 1925. Stev 222 K BB a B. IESER1DR plesksria in ličarfa Ljubljana, Karel Kotnlkova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu.— Cene zmerne, postrežba točna. _Triletna garancija. 161L gggggggggg N nfnovefsi epohalni Izum, potrolef ska nllnska svetHfka .HIDlT i Mm žarnice 200-500 sveč moči. Krasna beli luč. Neznatna poraba petroleja Sveil kakor elektrika! „AID A" se rabi za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gostilnlc, sol. cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDJL" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma t 357-L SVARC i drug ZAGREB, Preradcvicei'3 ulica 1 — Iščemo zaupne zastopnike. — — Zahtevajte takoj prospekte! — GCtittA ROČKA zlata uisoko "plemenita, in najfinejša zdravi/učna mešanica v najdovršenejšl popolnosti, edina obstoječa čajna mešajoča najfinejših cvetov in nepre~ kos/jtva v izdatnosti, v porabi ne draga kot srednje vrste. /*A3\ AIMMKA n ^ zlAto, rudeoa, modra, črna, rajava, ^l^pT vedno bo tebi prijatelj ioo prava ! rude ča vsebine petna, aromatična, čista Ondo-Ceijton čajna mešanica najfnrejSih. izbir, pri lahkem, poparku brez. pri, močnem z smetano prtpcro-čl/ioa. tasm R0ĆKA TTlCrdl*€t čaj xa dame mita, coetna* ne -razburjajoča, takoimonooana Ruska čajna mešanica posebno primerna za pripravo o samancurju., km* tudi pri da/jiemtz v tečenju, na postane grenke. asm ročka Črna Čaj za gospode močanp/emenit angleškemu, okusa odgovarjajoči, posebno primeren za uživanje z mlekom ali smetano kot zajatreh ROČKA rujCLVCL priljubljena, in prijetna, čajna mešanica za obitelj, tudi pri trajnemu užioanju -nobena okusna utrujenost. Dne 15« oktobra 1925. ob 10. uri dop. se bo v kon-kurzni zadevi neprisojene zapuščine po pok. Maksu Kopitarja, posestniku in trgovcu v Cerknici, prodajalo potom prostovoljne favne dražbe posestvo, obstoječe iz nepremičnin vi. št. 1491, 186 in 831 kat. o. Cerknica. Posestvo obstoji iz trgovske hiše z vrtovi, gospodarskimi poslopji, sadovnjakom, dvoriščem in hlevi, ter njive. Leži izvzemši 5 minut oddaljeno njivo, v sredini Cerknice, tik ob prometni cesti in meri nad 1 oral VI. št. 1491 je obširna trgovska hiša, z dobro vpeljano gostilno, s trgovskimi prostori in skladišči ter stanovanji odnosno prenočišči. Posestvo brez njive je cenjeno na Din 212.575. Niiva, ki bo posebej prodana, pa na Din 4400. Skupaj Din 216.975. Izklicna cena je cenilna vrednost v znesku po dinarjev 216. 875 ter se pod tem zneskom ne bo prodajalo. Vadi j: 21.698 Din. Posestvo je do zneska 155.000 Din obremenjeno s hipotekami, katere lahko prevzame kupec dogovorno s hipo-iekarnimi upniki v zaračun na najvišji ponudek. Natančnejši podatki in dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v Cerknici, ali pa pri konkurznem npravitelju g. Ivanu Lavriču, trgovcu v Cerknici. 3654 Absolventka trgovske šole, začetnica, zojožna slovenskega in nemškega jezika, nekoii« ko tudi srbohrvatskega, išče službo v pisarni ali trgovini V začetku za malo> plačo. — Ponudbe pod «Stroicrriska/3643» na upravo »Slov. Naroda«. Razpis« Ravnateljstvo Mestne hrar.ilnice v Kočevju raz* pisuje službo uradnika s t' govsko ak? demi jo, ozi* r«i« a primerno stroko*«: no izobrazbo in prakso, zlasti v knjigovodstvu, bilanci in vsem hranil« t'čnem poslovanju. Nastanitev jc začasno provizorna s pogodbeno plačo, po zadovoljivem službovanju definitivna. Prošnje z dokazili o dosedanji službi, držav* Ijanstvu, neoporečnosti, jezikovni zmožnosti, stro* jepisju, itd. z naznanilom plače do 15. oktobra t. 1. pri hranilničnem ravna* teljstvu. 3653 Kl RUDOKOPI kupujejo materijal za rudokopne železnice Ukor: Vagonete — dvojna kelesa okreinice — vitlove 3574 pri edini domači specialni tvornici i ALAT" D. D. ZAGREB, Tel. 7-11 NA KANALU IO Tel. 7-11 Naznanilo. Slav. občinstvu p. n. cenjenim odjemalcem naznanjam, da bom s 1. oktobrom otvoril na Gosposvetski cesti v Kolizejn bogato zalogo pohištva od najpreprostejšega do najfinejšega izdelka, kakor tudi tapetniške izdelke: n. pr. modroce iz Crin afrika, žime, volne, patent fotele, otomane, dekorac. divane, klub-garniture, ter vsa v to stroko spadajoča dela. — Cene konkurenčne! Naj nihče ne zamudi te ugodne prilike in si preskrbi potrebno. — Se priporočam za obilen obisk peter Kobal, Ifubljana, Kolizej. Najstarejša slovenska7 fflarfta in Ua delavnica Ivan Brleell. Dnaaleka c. 109 te priporoča, izvršitev točna, cene zmerne 17P>! Damska konfekcija in modni salon T. Kune, Blagovi in svila v zalogi. Najnižje cene! Prvovrstno delo i Najnovejša Iznajdba! Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblak. ANTON B0C 56 L Ljubljana, Šelenbnrgova ulica 6 I. itadstr. Glince-Vič 46 Najcenejše kupite samo pri Josip Petelincu Volno, trikotažo, rokavice, nogavice, nahrbtnike za Šoferje in turiste, potrebščine aa šivilje, krojače, Čevljarja in sedlarja NA VELIKO IN MALO Ljubljana 138-L (bfin PnkroiTif i spiaaika n to«) NNBNBBannslNNNHNHNNNNBNNNI Gospe, ki hočejo biti elegantne, zahtevajo samo 3646 /esci/rzzr Trgovci, ne zamudite si nabavftf pravočasno ter tako zadovoljiti svojih a} odjemalcev. — Prodaja samo na veliko: ZAGREB, JELAČIĆEV TRO 20/111. TELEFON 6—90. [■*Wa9WHHBS.IB.iBlIB.IHBHBSHlinB117BWf? ■•II eelaal. ki služilo v posredovalne in socialne namena občinstva, vsaka beseda 80 par. Najmanjši znesek Din 5. HLI0GLHSI Zssltvs, dooisovanje ter oglasi strogo trgovskega značala, vsaka beseda Din 1*—« Najmanjši znsssk Din 10 1 » 1 Išče se šol^. vajen tevornega avta na oglje- Zg-asiti se je: Cesta na Koddjevo št 8 (Pov* setova cesta). 3641 Prodajalka mlajša moč, pridna in po* stena, izurjena v modni t- govini — išče mesta za takoj. — Ponudbe pod »Modna trgovina/3630» na upravo *Slov. Nar.». Absolventinja trgovske šole, zmožna sr* bohrvatskega, slovenske* aa in nemškega jezika, v govoru in pisavi, dobra strojepiska — išče sluz* bo. — Dopisi pod *Mar* ljiva/3629» na upravo «S1 Narod a». J Dopisovanje I Lcšesec, mlad, želi znanja s samo> sto;no gospodično brez premoženja, event. vde* vt. gli ločenko brez otrok. Le re«ne ponudbe s po!* rtini naslovom pod «Lo* ceneč — tajnost zajam* čeni/'365(V» na upiavo *S1. Na roda v. I Prodam | Č:na obleka za srednjo moško posta* \o, skoraj nova — se preda. — Ponudbe ped <*Uj:odnOy36-V4» na upn> vo «Slov. Naroda«. Salonsko zrcalo (večje), omara, preproge in drugo — naprodaj. — Ponudbe pod «Zrcal 3 364c» na upravo «Sloven* skega Naroda*. Zapravljivček nov, lahek, r dvema se* dežema — proda Ivan Lah, kovač v Lescah. — Cena po dogovoru. 3602 I Stanovanja | Na stanovanje se sprejme gospod. — — Reber št. 3/IL 365C V Grazu, Avstrija se sprejme več dijakov na hrano in stanovanje. Odda se tudi opremljeno stanovanje. — Naslov pove uprava «Slovenske* ga Naroda*. 3620 Prazno sobo s souporabo kuhinje išče mlad zakonski par. Plača za tri mesece vnaprej. — Ponudbe pod «Oktober 3633» na upravo «Slo ven* skega Naroda«. Nemščino poučuje temeljito učite* ljica. — Naslov pove uprava <*Slov. Nar.» 3583 I £okali 1 Trgovski lokal večji v sredini mesta — se išče za takoj. Plačam dobro. — Ponudbe pod aTrgovski lokal/3628» na upravo «Slov. Naroda». Jfetfetmčmn? Stavbna parcela za vilo, ne daleč iz mo* st*. solnčna lega — se proda. — Dopisi pod *P&rcela/3647» na upra-' vo «Slov. Naroda*. Posestvo 10 oralov zemlje. njW, tiavnikov, gozd, gospo* darsko poslopje s Me* vrm — se radi družiti* skih razmer takoj proda. — Pon-jdhe pod «Do* lenj sko, y»49» na upravo «S!ov Naroda*. Ene nadstropna hiša z vrtom 2 stanovanja, obstoječa iz dveh sob, kuhinje in sb-^mbe — se p:odd — Kupcu je takoj eno sta« uovanje na razpolago. - -Ponudbe pod Blizu Ljub* ijane/3648 na upravo «S1 Niroda*. Poslano* Radi svoje zmote o pri* liki slikanja na obrtni Soli se moji prijatelji naj V^ar nič ne razburjajo. Bomo že odstranili coklje in dobili šmira, da bodo naša kolesa tekla s tokom časa. S kolegi jalnim pozdra* *o«n Ljubomir St. Štefanovič* čevljar. 3651 Hrana Buffct uni -rze «Dvorec» priporoča okusen obed i-večerjo za 15 Din dnevno. 165! Družabnica s kapitalom 50 jlo lOO.OTJO dinarjev — se sprejme v dobro idočo trgovino. — Ponudbe pod «Vestr»h 3627» na uprave «Sloven skega Naroda*. Sadno drevje! Za jesensko in spomla danrko sajenje z najbol ših priporočenih vrst vse oblike vrtnice, visoke in ri,ke, plezalke, ribez, kosov lje, visoko in nizko n r line. jagode, !epo*ičn" grmič je, klematis, cepi je« no itd. — v zalogi Cenik na zahtevo. — M. Pod logar, drevesničar in vrtnar, Dobrna pri Celju. hitro in bogato poročiti, ne pozabi inserirati v ,,Slov. Narodu"! Dr. Bleiweis ne ordinira do 26. oktobra Zahvala. Ob britkih irenotkih, ki nam jih je bi'o doživeti ob izgubi našega nad vse ljubljenega, predobrega soproga, skrbnega očeta, brata, svaka, strica itd., gospoda Francetu Bolničarji nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče zahvaliti ae vsakemu posebej. Prijateljem iz Pragerskega, Ptuja, Trbovelj. Ljubljane itd., ki so prihiteli, da spremijo ljubega pokojnika k poslednjemu počitku, .Sokolu", .Orjuni\ žel pevskemu druStvu .Drava4* za tolažeče petje, vsem naša najprisrčnejsa zahvala. Osobito zahvalo smo dolžni zastopstva ravna-teljstvu drž. železnic, zastopstvu Železniških uradnikov in uslužbencev ter stanovskim tovarišem za udeležbo pri pogrebu. Prisrčna zalivala tudi vsem onim, ki so blagemu pokojniku s cvetjem obsuli njegov radji tihi dom in vsem onim, ki so prišli od blizu in daleč, da počaste svojim spremstvom njega, ki nam je bil vse. V MARIBORU, dne 29. septembra 1925. žatai»t. Dotaiferjevi. Đaruimo za sokolski Tabor! ■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■•■■■■•■a Vsaki petek sveže morske ribe Ani. Stacol, Ljubljana, Šelenburgova ulica i Telefon 202 L__._ Edino najboljši šivalni stroji so le Josip Petelinca znamke GRITZNER, ADLER, P H ON IX za rodbino, obrt in industiijo. — Posamezni deli za 'stroje in kolesa, Lamerz igle. LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika n Klobučarji kSS}za v,a8°v k,obuke (Hut* Crkoslikarji Podobarji la **v"*'*° **•*«» ^ mki« Kamnoseki Knjigovezi Tapetniki Sedlarji platno, usnje, papir vseh vrst. lepenko sivo in rjavo Ltd. razno umetno usnje 3619 dobo najoooojo Is atalogo pri družbi ŠAQRIN",ljibl;aBa, Kralja Petra trs 3 1 Urejuje: Josip Zupančič. — Za cNarodno tiskarno*: Fran Jezcraek. mm Za inaeratni del lista: Oton Chriatoi — Vsi v Ljubljani.