) >TOLI»HBD AltP DISTRIBUTED UlfDEB PERMIT (No. 556) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6, 1917, OW FILE AT THE POST OFFICE OF HEW YOKE. N. Y. By Order of the Pres't, A. B. Burleson, P. M. Geti/ Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto......... $d.00 Za pol leta...............$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The^ largest Slovenian Daily in the United States. Issued»every day except Sundays and legal Holidays. Mr 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congtess of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO 272. — STEV. 272. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 19, 1921. — SOBOTA, 19. NOVEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. JUGOSLAVIJA BAJE NI KRŠILA DOGOVORA RAZOROŽEVALNA K0NFER2 HCA V WASHINGTON^. PRED SVETOM LIGE NAROD OV JE NASTOPILA PROTI OB DOLŽITVI, DVIGNJENI OD A±* GLLJE, DA JE VPADLA V AL BANI JO. — ALBANCI ZAHTEVAJO TRAJNO MEJNO KOMI SIJO, KI BI REŠILA SPORE. Pariz. Franrija, IT. novembra. Pml nheinxt vom. ki .i«- oliMajalo ? koro izključno iz euxiiikarNkih poroiVpleev iz vseh delov sveta. .1»' sv»*t Lige narodov |««»val*il danes zastopnike Jugoslavije in Al hanij«*, 'la [».»jasni j". zakaj se pravzaprav bore t« r navedejo vzroke, raka j hi ne prenehali pobijati in moriti drug flrapepa. Herbert Fi»hcr, angleški bgat, j«' otv.iril zaslišanje z. ugotovil.>m. v katerem .i«' obrazložil, zadevo kot jo je videla njegova vlada ob rasii, ko j«' izdala poziv na s v »*t Lige na rodov. .Z umerjenimi besedami, v katerih jo dal izraza svojemu velikemu re&pek-tu do Srbov je zasledoval zgodovino njih poakufcov tekom pretek -b ga leta. da odločijo krščanska plemena neverno od reke Mat od rihtalw Albanije, čeprav je me temi plemeni najti 1" malo število ustašev. ki žele biti ločeni od Albanije. Med temi ustaši, — je informiral Kisher svet Lige narodov, — s,- je našlo tudi vojake Wranglo-ve armade, ki bi ne mogli nikdar priti tjakaj, če bi jih ne poslal t a nekdo iz vzrokov, ki so znani njemu samemu. Krščanski vodi-f šile jutri, telji teh miriditskih plemen, čeprav s«, le v rabi -m stiku r. albansko vlado, nijjo skušali uveljaviti ločitve od Albanije in invazija okraja od strani srbske armade jo bila {»» mnenju angleške vlade neprovocirano kršenje dogovora glede Litre narodov. Kisher je opozoril Srbe, da jim j r* dala mejna črta, določena pretekli teden od sveta poslanikov Mrategične prednosti nad Alban- in da je njih stvar kot močnejšega naroda ohraniti v bodočnosti mir in red. ne ga pa motiti kot so delali to dosedaj. Mr. Fisher je opravičil predložitev zadeve pred svet Lige narodov s tem, da bo postala zadeva kronična in da bo lahko eelo zavzela nevaren obseg, če se j« re bo predložilo svetu v rešitev. Na obdolžitvs angleškega d**le gata je srbski delegat odgovoril. nj« m miru. Srbi. —- je rekel, — bili [K.novno napadeni od strati albanskih -»lenien in provoka-e;je niso prihajale vse z ene same strani. Protestiral je prot; »''ji. ki j h bila določena, ne da bi se be!grajs]:o vlado vprašalo za svet ter zahteval, da se da jamstva krščanskim plemenom proti nadvladi mohamedaicev. Prosil je za čas, da pripravi polni odgovor na angleške obdolžit ve. a namignil kot bistveno, da s< bo njegova vlada izognila vs.-ktmu konfliktu ter se držala meje kot jo je določil svet poslanikov. Albanski delegat je prosil, naj imenuje Liga trajno mejno koiui->ijo. obstoječo iz enega Srba. » nega Albanca ter enega delegata Lige in ta komisnja naj bi gledala na to, da ne krši niti ta. ni. ena stranka meje. V imenu svo jc vlade je sprejel tudi mejo. če piav s protestom. Sprejem meje od obeh strani jt registriral Leon Bourgeois, predsednik sveta Lige narodov, izjavil je, da bo služil sprejeli meje z obeh strani kot temelj za r.adaljne razprave, ki se bodo vr- ULSTER SE NE UMAKNE. Belfast, Irska. 17. novembra. —Na itf-eli zborovanjih, katerih' se je vdeležilo 10.(MJ<) oseb. so — protestirali, Vlsterci proti stali-šču angleške vlade glede vprašanja Irske. Lord-župan iz Belfasta je - izjavil, da ne bo postal Ulster nikdar vazal sinf« inskr- Irske. Angleška vlada bo napravila veliko napako, če se bo vdala zahtevam Sir James Craiga. Z RAZOROŽEVAL NE KONFERENCE - l 1 ■ - » OSTALE VELESILE ČAKAJO. DOKLER NE BO BALA JAPONSKA IZRAZA GLEDE DALJNEGA IZTOKA. — KITAJSKA HOČE DOBITI PROSTOST CARINE. JAPONSKA NIMA PRAVE VERE V PROGRAM HUGHES A. Dne 12. novembra se je začela v Washingtonu konferenca, <»<1 katere si svet mnogo obeta. Predsednik Harding je sklical v ameriško prestol t zastopnike vseli važnejših sil v namenu, da prično vse države razorožev;,ti. — Zgornja slika nam kaže prihod dele-gatov, spodnja pa predsednika Ilanlinga, k<> zapušča posvetovalno dvorano. Na konferenci je bilo stavljenih že več konkretnih predlogov, posebno glede zmanjšanja mornariške sile raznih držav. 1'oglavilno vprašanje, s katerim se bo ha vila konferenca, je pa kitajsko vprašanje. Kitajci m zahtevajo ničesar drugega, kot j da bodo sami gospodarji na svoji 7a mlji. PRISILNI POUK ZA MORNARJE. ČUDEN ROMAN DVEH SESTRA Žrebali sta, katera izmed obeh naj umrje, da bo mogla druga poročiti moža, ki je ljubil obe. Madrid, španska, 17. nov. — Podpisan je bil vladni dekret, s katerim se uvaja prisilni pouk za vse mornarje, ki ne znajo to ki br/ojav v Jugoslaviji Je sedaj mecoee lam nakazovati zneske potom poste edinole v dinarjih; ca vsake Miri krene ko izplačan en dinar; razmerje med dinarjnn In krono ostane teraj neizpremenjeno. Italija te mmdano ore ml je: Bazpoillja mm zadnje po&te In Izplačajo -Jadranska banka" v Trate. 50 lir .... $ 2.60 500 lir ..... $23.00 100 lir ..... $ 4.70 1,000 lir ..... $44.00 300 lir ..... $13.50 Nemška Avstrija: u zadnjo p pit j In kspla^njo "Adrimttscbe Bank" na Donajn. 1,000 nem -avstr. kron $ 0.9» 10,000 nem -avstr. kron $ 6.00 5,000 nem.-av»tr. kron $ 3.50 50,000 nem -avstr. kron $25.00 VnAMMt droarjn sedaj nI stalna, asenja oe večkrat nepričakovano: Is teca razlega nam ni mogoče podati nstsnčno cena vnaprej. Mi i sfiiii— m ceni taleča dne In« am poslani denar dospe v roke. Kot generalni sastsgnflrt "Jadranske Vsake" la njenih podroi-ole I■ mii sajamčene isvanredno qgnfrie poboje, Id bodo velika ko-rbu sa one. Id oe te ali ao kodo poslniavaH nate banke. Denar nam Jo pogadi^najbolj po Domeaftk Money Order, aH pa nULHI ■trm STATE BANK, 82 Certlandt StM Ne« York CENA JAJC IN PURANOV. Washington, I). Ženeva, Svi«':i. 1-k novembra. — V nekem sodišču v Inšbrucku je prišel na i|,-jn ljubezenski ro-man dveh sestra. dvojčkov. ki sta žrebali, katera izmed obeh naj nmrje. Preživela je bila obtožena umora. a opro -» ena. Tekom obravnave odkrito povedala sAojo žalostn o po vest. Obe deklici hčerki nekega — kmeta, jjo imenu Coldheim, sta sc zaljubili v nekega bivšega ogr skega častnika, ki ni mojrel razlikovati oh »h sestra, ker sta si J hili rihe tak'> |»odolini ter vsled j t epa obema razkril svojo ljubezen v mnenju, da imn vedno pred seboj eno in isto oseb". Ko pa je častnik izprevidel svojo zmoto, je naprosil dekliei, naj sami med seboj odločita, katero izmed o-be linnj vrani" f>n za ženo. Sestri sta rešili eelo zadevo na ta način, da sta pripravili dve easi. eno s čisto vodo in druiro z zastrupi jen o. Nato sla potesrnili žreb. in ona. ki je izirubila. je izpila strup ter umrla. Ko je bila preživela sestra aretiranji, je lepi madžarski junak neznanokarn izpinil. 17. novembra. — Delavski tajnik Davis je izjavil, tia cena drugih živil sicer pada, da pa raste na naravnost skrivnosten ime in en;: jajc in puranov. ker Sv-1 bližaj oprazniki. — To je pripisovati pežrešnosti in kratkovidnosti tvrdk, ki imajo velika skladisea in velike ledenice. — Kakorhitro so ii ljudje pokupili vse zalojre. Ii i jiii morejo dobiti v roke — pra--'i tajn.ik. — zvišajo cen«* tako. da morejo le bogatini knniti to !>'a^ro. ('Vlada torej sama konstatirn kako sodi t,i jrrda sleparij:1 in to ostud no oderustvo. a nima niti naj-n»aniše:ra nanaena nastopiti proti tej gospodi. 1 FANT PRIZNAL UMOR STARIŠEV Friznal je, da je umoril očeta in I mačeho, ker »ta baje nasprotovala njegovi poroki. FREDLOGA PROTI PIVU SPRE JET A V SENATU. Washington, D. C.. 18. nov. — Senat je danes s 56 proti 2*2 jrla-povi sprejel "predlogo, ki prppo-veduje izdelovanje piva v zdravilne svrhe. Za predlogo, jc glasovalo 23 demokratom ju 33 republikancev. Dobremu jiivn jc torej začasno odzvonilo. novembra, je tudi KI kins, \Y. Va. 17. — Kakor v-ako lel<>. letos (»dvedlo na zbirališča do — dvestntisoč puranov i/. Randolph (ireenbriar, 1'ocahontas in dru-t;ili okrajev «• države, lilago bo poslano na s.?ver. kjer bo puran krasil mizo na ^Zahvalni dan seveda le pri ti^lih l:i si lahko kaj takega d »volijo in ki imajo sploh vzrok, zahvaliti se /a kaj. LLOYD GEORGE BO ODSTOPITI. MORAL iMEW 1 1 i 5vs5I | London, Anglija, 1 s. nov. — Čeprav so pristaši vlade z dvajsetimi proti enemu glasu glasovali včeraj za vlado v njenih podajanjih z Irsko, izjavlja vendar Daily Grafic. da more edinole uidež rešiti Llov'i Georgu mesto ministrskega predsednika. Na zborovanju, ki se je vršilo v Liverpoolu in katerega se je vdeležilo nekako dva tisor delegatov, je bila sprejeta resolucija, k! je izražala resno upanje, da bo mogoče rešiti irske težkoče na konferenci, ki se visi sedaj ter vrniti Angliji mir. a v soglasju z interesi krone z varnostjo cesarstva ter v soglasju z obljubami, katere je dobil Ulster iz manjšine v južni Irski. Saginaw, Mihe.. 18. novembra. Riehard Champlain, star dvaindvajset let, katerega dolže umo-r; njegove mačehe, je priznal še-rifu ne las m i; okrajnemu detektivu in svoji ljubici, da je v res-i;'ci umoril očeta in mačeho. Champlain ie reke', da je uštre lit svojega o^eta in mačeho v ponedeljek popoldne ter ponoči zažgal hišo. da na ta način izbriše sledove svojega zlo«'*ina. V ob-težnici ni navedeno ime očeta, ker je manjkalo za to potrebnih dokazov. < 'iiamplai'; je povedal uradnikoma in svoji ljubici, da j" bil umor posledica prepira radi dekleta s katerim se je hotel poročiti. Tako oče kot mačeha sla nasprotovala tej zvezi, ker je bila deklica druge vere. Okrajni pravdnik Cranc je re-kel. da bo morilec predstavljen okrožnemu sodišču, ker je izjavil, da hoče priznati svoje dejanje. Priznanje je bilo povsem prostovoljno ter je prišlo potem, ko je njegova zaročenka obiskala celico aretiranega ter ga pozvala, naj pove resnico. Deklica, ki je šolska učiteljica v nekem bližnjem kraju, se je prvikrat sestala s svojim zaročencem časa, ko so našli obega-i»a trupla očeta mačehe in« ko je l il mladi Champlain aretiran. Ko ga je obiskala v ječi nje-Lova poročena sestra, ki je razen njega edini preživeli člati družine, je trdovratno tajil dejanje ter zagotavl jal, da je nedolžen. mm Washington, D. C.. KS. nov. — Seje komitejev razorožcvalne konference so bile danes tukaj odgodene, da se nudi japonski delegaciji priliko ir. čas. da sestavi in predloži konferenci nazore Japonske gled« predlogov Kitajske za uravnavo vprašanj. Daljnega vzhoda v splošnem, na kar jih bo predložib. na skup-iem setanku vseh načelnikov delegacij. Baron Kato je objavil, da sprejema Japonska predloge Kiltaj-ske kot temelj za razpravo v komitejih ter rekel, tla ne nasprotuje principi jelnemu sprejemu teh predlogov. Medtem pa so komiteje angleške delegacije danes pospešili svoje dela ter sestavljali podrobno obrazložitev svojega stališča tako glede ameriškega predloga za razoroženje kot glede kitajskega programa, tikajočega se daljnega iztoka. Tokio, Japonska. lc nov. — Prvemu navdušenju, ki ga je bilo opaziti tukaj, vspričo upanja, da se bo skrčilo mornariška oboro- I' zevanja ter s tem tudi zmanjšalo davčna bremena dežele, je sledila po celi Japonski velika re-j serviranost. ker splošno domne-j vajo .da bodo imele Združene dr-' zave največji dobiček, če bo v resnici uveljavljen desetletni praznik v grajenu bojnih ladij in če bodo glavni narodi sveta res skrčili mornarice. V vseli glavnin listih je čitati poročila, da ne bo mogoče tako | lahko uveljaviti takih skrčenj in to predvsem vsledtega. ker se je bati delavskih nemirov in splošne razkrojit ve delavskega trga. Listi pravijo, da bi Japonska težko žrtvovala bojne ladje, ki obsegajo skoraj pol miljona ton, čeprav so Združene države pripravljene uničiti poldrugi miljon ladijske tonaže. Peking, Kitajska, 18. nov. — V nekem pogovor«, katerega j imel predsednik kitajske republi ke z lordom Northclifom, zna mm angleškim publicistom, j dal izraza želji svoje dežele, da sme slednja opravljati svoje lastne zadeve ter jih vršiti na svoj lasten naein brez vsakega vmešavanja inozemskih dežel. Pogovora med kitajskim predsednikom in angleškim žurnali stom se je vdeležil tudi kitajski ministrski predsednik. Tako pred stdnik kot njegov min. predsednik sta izjavila, da potrebuje Kitajska dčnarja, da pa je kljub temu solventa in da si bo lahko priborila svojo pot naprej, če s^* ji bo nudilo primerno priliko. Min. predsednik je rekel, da pričakuje Kitajska od washing-tonske konference uveljavijenja carinske avtonomije za Kitajsko. Ko je sprej?l predsednik North cliffa v svoji palači, je rekel: — Otvorjenje konference v Washingtonu je imelo za posledice številne predloge, ki so se zavzemali za inozemsko kontrolo Kitajske, a tako postopanje bi povzročilo le nadaljne težkoče ir zadrege. Kitajskemu narodu se mora dovoliti, da reši sam svoje notranje zadeve. Sedanjih zadreg Kitajske^ ni smatrati za izključno kitajske .temveč za naravne posledice evolucije vladne oblike. ki je prišla po strmoglavlje-nju monarhije, trajajoče nešte-t.i stoletja. Ulične težkoče so bile tudi v gliji in Združenih državah o Kili dolge dob" ne vrženih razmer predno je l>i'.> mogor«. vstanoviti stalno in r»-dtio administ raei j>». KAROL JE ODNESEL LJANSKI DEMANT 11'A- Rim. Italija. IS. n«>veud»'-a. Ko je pred kratkim Avstrija na temelju mirovne pogodbe izročila Italiji veilk<> število umetniških predmetov in drago. ••n<->i i. je prišlo na dan, da manjka velik demant. ki je znan k«»t "veliki vojvoda toskanski". Avstrijska vlada je priznala pravica Italije do tega velikega de-manta. a ker se jc krivično polastil prejšnji e«'sar Karol. rra avstrijska vlada zaenkrat n>* ni^-re vrniti Italiji Vse kaže. da se je polastil Kami tegjf demanta iii tudi številnih drugih dragoeem-sti. ki predstavljajo zanj veliko vrednost, posebno, če pomisli rd«»vt-k na stroške mode:neira na a. kot jih ima Kand navado vprizarjati. i'ovratek demanta !t iliji j»* sedaj zadeva, katero mora rešiti iia-Ijanska vlada in prejšnji cesar Karol. Italija ima seveda par y.a-siavnili predmetov, vratek tega dragocenega kamna, kot naprimee razna habsburška posestva v Italiji. Omenjeni de i.:ant navaja svetovni seznam ('ragih kamnov takoj za "Kohi-norjem'' in ruskim demantom "Katarino" in je eden najbolj dragocenih demantov n'i svetu. DOLGOPRSTNI BANČNI GAJNIK. ELA Grand Rapids, Mich.. n■»-novembra. — Herb *rt Pieree. l»la-gajnik tirand Rapids City National Bank je bil aretiran radi poneverbe ter nap«i--"nega vpisovanja svot v bančne knjige. Izjavlja se, da je prizna! svoj zlo. čin. 1'onever i"i>a svot a zim » tmd 22.000 dolarjev. Hi.tf. je bil v banki izza leia 1 ^ti X-rtdn" ti ■ bančnih knjigah j" zapazi! nek; izvedenec tekom re.*n»' j.-'-i !.,i-ve. ki se je vršila pr«d kr.itkim. Uradniki banke o iz'avili.'d i ne zadene zavoda noben.i .koda k.< • je poneverba pokrit;? z zavar -v alnino. EANDITI NA POULIČNI KARI. Pittsburgh, Pa.. 1*. nov. Pet oboroženih banditov je vst • ( vilo in oropalo več kot dvajset potnikov in posadko neke poulične kare, ki vozi med IMl -burghom in < harleroi in sieer (>ri Crookham v bližini tukajšnjega, mesta. Napad se je završd pozno v era j zvečer. Hand it i so r—LOUlfe BINKDIK, TlHWW P i mom of ButlfMM of ttw Corporation and Ad4f«im mt Abov* Of*»clor»i m Cortlindt ItrMt, ■■rough of Manhattan. Naw York City. N. V. **ao (»dložii delo, kn jim je bilo sporočeno, da j i m hn pl;««'a zmanjšana za trideset procentov. '['.. j»> ž«> tretje skrčenje v šestih mesecih. Najprej s<» odtegnili deset, potem pet, sedaj pa tri-d»-set prneentov. T<> se pravi: v pol leta so se plače skoraj za polo-a iro znižale, Majnarji niso mogli drugače, kot smatrati to za * i in navaden poeestni izziv. In ("isto prav so imeli. 1%.p niha s preniogarskimi barom velja tudi za Colorado. Še eelo eden ravnateljev Colorado Fuel and Iron Company jc sedel v plačilni komisiji, katera je določila plačilno lestvico, ki šele januarja poteče. Brez pogajanj pa hočejo sedaj za eno tretino znižati plače. Zato, ker pn niogarski baroni žele. »• ni tako predrzno in tako nesramno ter tako neumno lagalo kot v tem slučaju. Capps je pa to svojo zahtevo še lx»lj utemeljil. Pro-n namreč 1«» predobro ve, da ni v celem okraju no-h.-n. — a trgov.a. ki bi bil tako predrzen, da bi prodal majnarjit puško ali municijo. < • res. da je vse orožje razprodano, so bili kupci pod repi iki družbe, razni pomožni šerifi in gangsterji. \ -ak najbolj zagrizen sovražnik unije ve, da proti K in morilcem in roparskim bandam ni naperjena državna avtoriteta. Vojiio stanje je bilo zato proglašeno, ker v tem iz-vanrednem stanju lahko vsakdo pihne na ameriško nsta-\ o. na garantirane pravice, na demokiacijo in enakost ter i a poilubno kamuflažo, ki je jako priljubljena v tej deželi. < e je proglašeno vojno stanje, laliko streljajo na it a.jkarje in jili mečejo v ječe, ne da bi koga vprašali za ljenje. Kajti vojno stanje samoposebi jim to do-i »j«?. Daleč smo prišli v tej dt^želi. Preki sod je bil pro--en prej, ]»redno je bil oddan strel. Nekaj o železniškem omrežju v Jugoslaviji. Tc dni doisoreva razrešitev gle-| de projekta takoiraenovane jadranske železnice. S tem stopa v stadij izvršitve najnujnejši, najvažnejši del jugoslovanskega železniškega gradbenega programa; osrednji deli države, najbogatejši pradel Jugoslavije dobiva direktno zv**o z morjmu. Ime Jadranske železnice je nosila doslej ona železniška proga, ki se je nameravala pred vojno od Negotina oziroma Prahova na Donavi preko Knjaževea, Niša, Toplice na Kosovo in dalje mimo T> jako vice ob Drimu na Adrijo. Ta projekt je nosil na sebi vse znake tedanje svetovno politične situacije; odprl naj bi Srbiji pot na morje mimo Avstrije in jo hkrati spraviti v kar najlažjo zvezo z Rusijo. Ta načrt se je seveda tudi a srbskf strani označeval kot nasilen izhod iv. težkega tedanjega gofspodar-skega položaja Srbijo, saj je pomenil izhod na morje po velikem ovinku. Po ustanovitvi Jugoslavije je postala odprta direktna pot od Beograda na dalmatinsko obal, prišlo je do načrta proge na Ko-tor. Kakor se je zgodilo z jadransko železnico, tako je treba novemu državnemu teritorijalnemu kompleksu prilagoditi tudi ostale nameravane nove proge. Pri tem o-staja osnovno vprašanje, po katerem sistemu se bo uredilo novo železniško omrežje. Mnoge države so smatrale za ideal centralizacijo železniške mreže; vse proge so se stekale v državno prestolico. in tudi vozni[Akron Press" ped "Letters to redi vseh prog so bili izdelani ta- J Editor", se je na divjaški način ko, da so nudili kar naj izrazitejšo (znesel nad menoj oziroma nad nerojenimi jajoč ali eelo namenoma ovirajoč prečno medsebojno zvezo posameznih pokrajin (n. pr. Madžar- :ane tudi dolge višate prostornih kraških polj. Največje težave so v Sandžaku, kjer se nahaja razvodje med jadranskimi in donavskimi dotoki in kjer v terenu, ki je sam po sebi že visok, ni kraških polj. Prva podolžna proga bo ustvarjena, ko bo dograjen oddelek od T'ziena Vardiste, ^ čemer bo mogoče iz srednje m dravske doline direktno v srednjo Bosno. Drus: člen v tej vrsti bi bil gotov, ako se zveže Banjaluko z Jajcem, dasi je ta proga vzpričo zobokolnega oddelka čez Konian pri Travniku manjše vrednosti in vrh tega raz-ličnotirna. Tretja, najdaljša vrzel bi bila spopolniti med Kosovsko Mitrovico in Uveem, v kolikor ne bo nova Jadranska železnica imela za posledico drugačno smer. Z druge strani pa bo vplival na s>n^r železnic tudi gospodarski razvoj posameznih predelov. Agri-kulturno najbogatejši severovzhodni del bo kljub periferni legi trakcijski konec za vso državo. Če se bodo iz Slovenije in Bosne razvili naši vodilni industrijski pokrajini, bo tudi to moment, ki bo silil na podolžne zveze. Dopis. Barberton, Ohio. Zavoljo mojega dopisa "Amerikanizacija", kateri je bil priobčen v tukajšnjem dnevniku "The prometno centralizacijo, zanemar-jmi vsemi v inozemstvu nek fanatičen Am er i kanec isto-tam. Seveda sem mu primerno odgovoril, in nam v prid je poslalo >ka). Tako sliko nam kaže Španija. Francija, Rusija in že omenjena Madžarska. Pri mnogih državah tako ccmtri-petalen sistem ni mogoč, bodisi vsled vnauje oblike države ali J 'sled konfiguracije tal, vsled lica pokrajine. Med teke države spada) nedvomno tudi Jugoslavija. več Anicrikancev svoje proteste temu listu. V enem omenja neka Miss L. L., da je bilo isto pismo "very insulting and unjust t«> tUe foreigners". To pišem zato, da bodo rojaki vedeli, kako s«1 nas napada od strani nekaterih prenapet nožev po krivem. Med nami rojaki je Oblika Jugoslavije je v glav-!v'^ sinov »' v tfMn -1,estu' nem enakokrak trikotnik, katere- katen ^ "dtlah tukajšnje v*ye ga osnovnica je jadranska obala. He 111 kot takl so ve,lko holj Prestol i ca, Beograd, pa leži peri- zm°Žni an-leši-me kot mi, ki smo femo, blizu severovzhodnega roba I>rBh 12 stan-a kTa**> Pa vendar Peter Zgaga Včasih mi kdo potoži o svoji usodi. Zakaj te tožbe, ta jadiko-kvanjat Človek je samo za to na svetu, da služi svoji usodi za vprašaj. Človek se rodi in ne ve kje; učiti se mora in ne ve kaj; ženo dobi, j>a ne ve kako; stara se. ne \e zakaj; umreti mora in ve čemu ___ * * * Na vrsto je prišlo vprašanje, zakaj se pravi •'materni"' jezik. Zakaj ne očetov? Jaz bi rekel, da zato ne, ker oče ponavadi do besede ne pride... / • f Moderna dražba je drama v štirih dejanjih. Prvo dejanje: njene in njegove oči se srečajo. Drugo dejanje: Njena in njegova usta se srečajo. Tretje dejanje: Njena in njegova duša se srečata. Četrto dejanje: Njeni in njegovi advokati se srečajo. ' ♦ • Liga narodov je pozvala predse Srbijo, da se zagovarja zastran napadov na Albance. Sedaj naj pozove predse še Albance, Bolgare, Grke, Runtime. Maeedonce, Turke itd., pa bo šla kmalo v franže. Če hoče Tajrrt narodov že vsaj nekaj let obstajati, bi ji bilo resno svetovati, naj se ne meša v balkansko politiko. Balkanske politik*' ne razume niti živa svetska duša. niti Bog nebeški sam. Še Balkanci sami je t:a razumejo. Glede Balkana veljajo besede, ki jih je izpregovoril naš pesnik Župančič svoji vrtoglavi ljubici: "Kdor ti umakne, draga, naj ShignEfatmttBka Ustanovljena 1. 1898 SCatnl. 3lrbttxita Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Gl»vnl odborniki: PrcJsflfinik: KTTDOLF TERDaN, U33 E. 185ui st, Cievekn*. o. Podpredsednik: LOUIS bALANT, Pox U>6, learl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PirfHLt.IL, FV. Mina. Blajralnik; GEO. L. BBVZ1CA, Ely. Mian. Blagajnik neizplačani CTfciVoLa: JOHN MOVE&N, S24 Fi 2nd Ave* W. Dulntto, Mina. VriMTfi i^gft: Dr. JCS. Y. GRAHEK, 84S E. Ohio St. N.S., nttaijurgh. Pa. NalucW m^tr: MOHOR MLADIČ, 2603 So. La^ndala Are., Chica«r. 11». FAANK y K RAB EC, 48=2 Washington St., Denver, L**o. Porotni odbor: IWONAHD 6LARODNIK, Bux 480. EIy. Min«. f»REGOR J. PORENTA, Box 170, Black Diamond. Waa*. FRANK ZORICH. «217 St. Clair Ave., ClevelumO, O Zdruie^taK odbcr: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rockdale, JoJiet, 1U. PAULINE ERMEKC, 53» — 3rd Street, La Sail«, IU. JOSIP STERLE, 404 E. Mesr. Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegaa, I1L -:- Jednotino madoo glasilo: "Olaa Naroda". F-——— Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi Jenarno poftilja-tro naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse prlfožbe naj ae poftilja na predsednika porotnega odtwnx. 1'ru.šnje za sprejem norio članor ln bolniška spričevala naj se itosilja na vrhovnega zdrnvnika. Jugoslovanska Katoli.ška Jednotn se priporoča vac m Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor Seli posta*i član tc organizacije, naj se zglasl tajniku bljižnega drufitv« J. S. K. J. Za ustanorltev novih druitev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahi o v stanov 1 s 8 član* ah Člar^ramL Novice iz Slovenije. Drakonične obsodbe pri občin- j no mu pril<»žil krepko zatišni-skem sodišču v Mariboru. U-o. .Mah stt'!.;f-| nato p rot i «io-Due 12. oktobra se je vnšila v|mu, lioržič pa za njim in ga je do-• •bčinski dvorani pred. obrin^kim i hitel pred hišo. odprl j<* nož t<-r sr.diščem za pobijanje draginje mu «,r-i zasadil v levo jn-sno stran nova razprava, kateri je predsedoval sodni svetnik Vidovič. Obtoženi so bili mesarji Ivan blit zirrudil nezavesten na tla, junak Božič pa stekel po vasi. umre! naj kraljevine, vrli tega na onem njenem delu. ki je napadom od zunaj najbolj izpostavljen, kajti na nobeni strani ni po priroetni legi o-»ramba države tako slabo oskrbljena kakor na ravni Vojvodini. Ko bo dograjena Jadranska železnica na Kotor, 1*> imel Beograd v vse tri glavne smeri dobro zve- ne vidim, da bi se kateri izmed njih potegnil za svoje roditelje kje na javnem mestu. To je sramotno. Sramota je tncii. da je več otrok naših ljudi, katere se rajše zapiše a" tuja clrcwtva kot v domača, ali pa sc jih ne zapiše nikamor. Ne rečem, da ne bi smeli iti drugam, vendar s tem, da gr«xl6 dru- , . v . , T . gam, se ne odtujijo samo narndu, zo, po savski črti do Ljubljane, po , . .. , , , . , . , , ' »ampak tudi svoji materi, katera moravsko-vardarskt do pred So-;. ' . . ..... , .. ^ . . , , I je tvegala svoje življenje zanje, iun m ob gorenji Drini na obalo.!,. , . .... J , * . - -V - t v. , . Ivo bi nrisli m«>d nas, ne bi izgu- ba pa si točno prcnlocimo, kako ,, , - - — . * ' bili nič na ugledu, mi bi pa z nji- nezadostna je taka zveza za kon- - - , , ... , , • i. , . ... »u veliko pridobili na ugledu pri .'ti vse države, se zamislimo samo . , - - j . ^ , . . A.-nerikancih, v položaj, da je tretja postaviti i r J . . . ... državno vojsko na italjaatsko me- llal,Ll S1(>ve!lCl v Ameriki, jo v Sloveniji. Na razpolago bi Pn nekaterih rdečih ča^o- bila edina proga čez Beograd, ki T,,slh' je tudi že v uavada Vvlslo> n«»v Za stabilizacijo poljske armade. /e dolgo vrsto sankeijonira državni zbor moje ■ aji. je najslab- preti loge za sanacijo marke, upam valut poljska Jo konca tekočega leta poraAnati K ;iK"r n azt v* . iM.r/ni t« «»d not i ranih ■ i 1» is' i denar boljčevišike\-se dolgove države pri državni po-t.1.' vj>;<(h n«4 notirn in xtoji po sojdnični blagajni, ne da l>i moral ■ Mi vrednosti ni/je. Curiški pustiti tiskati nove bankovce. Na- ■ i / i poljsko marko te dni je še državne finance nameravajo na ..d 1". V ar pomeni, da je tre-1 sledeči način reformirati: Takoj, i v \ 1 švicarski ffank plačati ko »prejme ministrski svet oziro-.,!» pN«» poljskih mark. jma parlament moje predloge, za- !' >1 U i ti na m" ni miniKter nima ene intenzi'.nio delo. Veliko število , kr j m cije. Te/avno nalogo diplomatKtiih inozemskih misij bo ►s.-< i ' rabil i w i jo poljske msrke ukinjeno. Število ministrstev in • i' «i pr»-1 kratkem v svojem glavnih uradov bo reduciramo na gramnem fiovoru. Finančni mi-'deset, uradništvo reducirano iia ♦or Miehalski je izvajal: Do-jnajinan.rše število. V finančnem i ir.oramo stabilizacijo nas»» va- >vctu bo sklenjen poseben zakon Niti Bog mu ne pomaga — umre! kdor se te dotakne, draga, um re! Nisi li pošten«*', vraga, ti dekle?" naj Jnjevka Uozalijn Muršee. Met>Jir I. Orožniki - « ga odd;ili s^>diš<"-ii. tiolob ^ j»* moral zagovarjali, ker j je prrMlal neki stranki [»reve. k« Krvava bitka med kmeti in finan-s;i. Ker priča ni n:«>gcl naviti ni«"-konkretnega, je bil (io'.ob oproščen. Razprava proti mesarju Fr. Vlahoviču je trajala sktn-«« ure. i Obsojen je bil na Iihhvmi K globe in na 1 mesec zapora, ker j«> pro- car jI. Iz Novega mesta poročajo: V vinskih goricah < irčevje bi se lo. oktobra imel vršiti p«>pis vinskih zalog Kmetje |«rs«'stniki, ki s«> !>ili n;uščn\ani. da pridejo linan-ji vino obdačiti (kar s»*veda ni t'uša zmenila zanje. Sedaj pa /astran ubogega de-nianta taka :eč! Pravijo, da je ukradel Korl Ita-. i;)jal I>n.ko m;l|Ksjma]He "" Ijanom velik demant. Vse časo-.,u, Rranjevka Ro zalije Muršee je j ;,r; pis je je polno te tatvine. )(iia obtožena, da je za ki.ogram I ll's L s<> Mrožih m ko so prišli Habsburžani so stoletja in sto-lsladkoria zahtevali 5rail P-novno «b- uovorila nabavna knjiga -..stilnipns!:anu m drugim orož--arke Pavlič. kaleri je prodajal _ PrteI° ^;<«P.ida, teko,,, ;neo vsaki smrti, se tudi i*> Carusovi. prepira žlahta za njegovo zapuš«"ino. Kra jn 40u0 K irlllhp' e! ponavadi sami odločijo: Urški" ga je naprimer Lizika vzela. morali umakniti. Drugi dan pry se ; l,:''anii in drugim orož-di» spopada, t«-katerega so orožniki izstrelili ve i-Mn-j«". Prije kmetje se primerja, da ravno tisti, ki najbolj vpijejo nad Amerika in njenimi postavami, niso niti njeni državljani ter kot taki ne bi smeli niti kritizirati nje postave in red. Naturalizacija pa daje inozemcu iste 'pravice kot jih ima tu rojen Ame-liikanec. Zvonko je nekoč govoril: Jaz j-t-ni sam slovcnsk' žurnalist v | Ameriki. In Zakrajšek mu je se-kundiral: Tudi jaz sem sam. jZvonko je šel k njemu, nakar sla bila oba sama. Živinski sejm v Teharjih. V Teharjih je bil «In«' 1*J. oktobra živinski sejni, na katerega j«-bilo pripeljanih nad 5<>0 glav ži- Nespametno bi bilo nam misliti. Ta podolžna. z obalo vzporedno J da se bo narod tukaj ohranil glavna proga bi sicer tekla po za vedno, vendar pa, dokler je najbolj goratem pradeiu države, | ko* tak poznan tukaj, naj bi bil toda tehnično bi ne imela toliko j-, oznan kot narod zavednih ljudi, tefkoč. kakor bi bilo soditi 11a pr-|Da pa bomo to, bi morali vsi tui vi pogled. Kajti v dinarskem o- naši otroci se zavedati svoje 11a-zemlju so izredno številno zasto-|10dnosti in spoštovati poleg an-pane podolžne bline vzporedno z gibkega jezika tudi jezik svoje obalo, v kateri smeri imamo nani- matere, če že ne dalje, vsaj toliko časa, dokler sta mati in oče živa. A. Okoliš. oddaji premoženja, ki bo do konca tega leta že izvedena. Fin an "ni minister bo imel pravo uveljaviti svoj veto pri vseli kreditnih predlogah ostalih resortov. Te in še druge reforme bodo one- I i' pod vsafciui pogojem. Čeprav za varčevanje, na podlagi katere-n' '.ek vendar trden tečaj je za ga bo uprava popolnoma reformi- II a - življensfcega pomena. Že dalj rana. Finančno ministrstvo bo er- < .. 0. Tzšlrjene govorice o žiga-'talo kredite, ki ne temeljijojmogbeile nepotrebne državne iz- sauju poljske marke, ki se nahaja na zakonu. Ukrenilo se bo vse po- datke. Uspeh pa bo stabilizacija v prometu. Vlada ne bo šla po tej trebno za ustanovitev Narodne.marke, konec norve izdaje nepokri-poti. Ravnc4ako si neoqnovane ve-jbanke. Tudi vojno ministratvo bojtih bankovcev in oasdrarvljenje sti o zamenjavi marke v poljske moralo zmanjšati svoje izdatke na poljskih financ, zlatnike. Taka zamenjava je da-'najnižjo mero. Še te dni bo parla-| Kakor je videti, je poljski fines absolutno nerealna stvar. Če ! m en t dokončal in sprejel zakon o nančni minister velik optimist. Električni stolčki za živali. V Londonu so pričeli pse in mačke pobijati z električnimi sto li kakor v Ameriki zločince. — Novi način usmrčevanja je baje bolj človeški, ker smrti posvečena žival ne trpi toliko kakor pri navadnem načinu usmrčenja s — plinom. Mi vsi smo zoper Italjane, sovražimo jih. iz dna srca. vendar; iz Italije, »a pa ni v New Yorku Slovenca, ki bi rekel iz samega domorodne-ga ponosa iz same ljube narodne zavesti: Ne. k Taljp.nn pa že ne grem pit... Stroj je zagrabil v opekami Vidic & Co. v Ljubljani IfSlelno delavko ijcopoldino Rozman za desno roko in j«» poškodoval. Zdravi ^e v Ikolnici. Y strojni tovarni in livarni je • stroj na desni roki i«-žko popkovine. med njimi "koli 200 volov|'lvil' 1+letnega vajenca Franca za klanje. Vladalo pa je v. likoj Doxva iz TomaČeva. Tudi tega so mrtvilo in ni bilo nobenega po-J prepeljali v bolnišnico, vpraševanja, kar je povzr«H*-ih» med kmeti konmternacijo. Prišli niso niti kupci v/. Ljubljane, niti Zakonski mož je pripovedoval: Moja žena iina veliko veselje do aeroplana. Dolgo časa me je prosila, naj ji dovolim tako vož- Za zdravje se moramo boriti. Mi si* moramo boriti za mir Pri žegnanju zvonov šest člove- i ških žrtev. V nedeljo f». oktobra se je vršilo blagoslovljen je cerkven t h zvo-|—- l(> so zadnje besede mar-1 »rtv v Tuševe-u dolu pri Ornom- j Sh1« Ferdinanda Focha v Cllica-1 ju, ki je imelo pa žalostne posle-1 S"- ist' način se moramo bori-dice, da je bilo v gostilni (vino-!*' za zdravje, posebno pa sedaj, t«>ču) klerikalca Struclja 6 z no-jko vr-me izpremenja. Take >>m ranjenih, med njimi eden j Spremembe pomenijo vedno nesmrtno ter mnogo lahko. Takoj'ugodnosti za veliko ljudi. Cuti-njo, in slednjič sem se vseeno «b 7H-tikn te cerkve,ie veselice1 Ke njihov tek je slab, vdal. Neskončno vesel in zadovo- i da treba danes vse!l,itI0 'm lahk» ^ utmjajo, po- Ijen s^*ni bil ob pogledu, ko se j Sokole pobiti. Strucejj j«* namreč' navadi so zaprti — vsega se na- dvigala v zrak. Ko se je pa doli |Xfflprosii pri (>kr glavarstvu v Čr-s p tiščala, m i ..je bilo nekam težko j nomlju dovoljenje, da sme ta dan pri srcu ... 1 točit i lastno vino. Okrajni komi- , * * * |sar je svojemu somišljeniku z ve- Prejšnjo nedeljo sem bil na bere. T)a se tega iznebite, morate imeti svoj sistem v utrjenem stanju s tem, da vzamete pravočasno Trinerjevo Grenko Vino. Če pristni slovenski ohceti. Vsega v sel jem ustregel in dal dovoljen je {Je želodec v redu. se telo proti vi navzlic tetini, da ga je baje samo-lnevarnim nalezenjem ter odganja ' moonshine", pač pa ''sunshine" v pravem pomenu besede. :to ne pije. Posledice tega dovo Ijenja so bile grozne. Trošt je v Clevelapdu. Neki njegov prijatelj mi je pripovedoval, da je s svojim poslovanjem toliko dosge!. da ima vse . , Tn ,, J 0 ivasi rudarja Janeza Boziea m ga Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil gotovo pozna veliko odjemalcev, ki vam bodo povedali, da ne morejo biti brez njej»a. Za revmatične ali nevralgične bolečine , ....... . _ . nima Trinerjev Liniment vrstni- Smartna pn Litiji, je srečal na , , c< j . T ,, . ;ka. Mi's. Elizabeth Swetz nam ie Za "Zdravo" nož v rebra. Jožef Mah sin poseertarice iz ta mošnje Slovence za seboj. Rad verjamem. Kajti v Cleve landu je več Slovencev kot pa — poliemenov. j Ui ^ia t ,,, T> I pisala 28. septembra 1921 iz Jef- nozdravrl: Zdravo. Janez! Bo- , _ _ r 4 ferson, Texas: "Jaz sem stara 78 - Trinerjev Poskušajte žiča je ta pozdrav silno razkačil^ povem vam _ m je zakričal na Maha: "DoberlLinimpnt je i7boren;, t moras reci! Drugega po-i in-z ne nontam !" IstOČaS-|c večer 1111 zdrava jaz ne poznam! CAdvartlaemant) \ GLAS NAKOPA. 19. XOV. 192t t Kralj teror vlada na Madžarskem. Poroča Emery Dery. If/a zadnje VelTkenoei, ko je vprizoril Karol Nenadni svoj prvi poskus, da se polasti prestola, je pričakovala Budimpešta, njegovo prejšnje glav.io mesto, ponovitve te tragikomedije. Za zaprtimi vratrni se je razpravljalo o možnosti Karlove restavracije ter ustaljenja sile med nasprotujočim: si strankami. Sile, ki so določevale tek dogodkov na Madžarskem v teku zadnjih dveh let, so delale v temi. V glavnih mestih inozemstva se je le malo vedelo o njih. Sedanja cenzura v Budimpešti je brezobzirna. Pisma se odpira, — prisluškuje telefonskim pogovorom in v mestu mrgoK ovaduhov, špijonov in provokaterjev. Zelo redko se zgodi, da pridejo zaneslji-v.; poročila iz notranjosti v inozemstvo. Le take vesti pronicajo ven, o katerih se javno razpravlja. Pustolovstvo Karola in izdajstvo — Jlorthvja pa sta posledici sil, ki ne delujejo na površju. Madžarska je danes v kreinpljih lajne vojaške Mafije, ki posluje z vsemi krvavimi i^ strašnimi pripomočki temnih dob in v koje rokah so vidni predstavitelji sile le igračke. Ofieije'no ime za to Mafijo ali pravzaprav za njene panoge, je "detašment" ali oddelek. Ko je boljševizem propadel ter je admiral Ilorthy, prvi admiral v Lgodovini, ki je na konju, prijahal v Budimpešto na krasnem belu, je par odločnih vt jaških pustolovcev bivših častni\ov avstro-ogrske armade, organiziralo te takozvane oddelke v namenu da zasledujejo komuniste. Osobje teh oddelkov se je v glavnem rel.rut'ralo iz prejšnjih častnikov in podčastnikov. Ni Balkanu bi pred vojno imenovali te oddelki čete in njih člane četaše. •j uemu teh oddelkov je načeloval grof Sahn. visokega rodu, a ne bogat, ki je smatra! umor za lepo umetnost ali pa dober šport. Njegovo največje ve-e!je je bilo obešati ljudi s svojima lastnima r -kama. Nadaljni oddelek, kateremu je poveljeval baron Babarczv bivši kavalrijski častnik, ki pa je bil odpuščen ir. službe radi številnih nerednosti. je vseboval veliko število tatov, vlomilcev, morilcev in drugih kriminalcev, ki so bili že dolgo časa znani policiji. Odde-h k znanega poročnika llejjas je bil organiziran, v Kečkemetu in ta oddelek si je zadal posebno nalogo, da iztrebi židovske vinske trgovce, čeprav je bi! r če poročnika Uejjasa sam vinski trgovec. — Ne sme se namreč misliti niti za trenutek, da so ti oddelki omejevali Evo je delovanje na iztrebljenje komunistov, katerih je kmalu — zmanjkalo. Vse svoje napore :x> koncentrirali na žide. Grof Salm je izvršil strašne it vari ob obalah Blatnega jezera. Tako je aaprimer s svojimi lastnimi rokami obesil Alberta Freunda ' no ^upaj 7f Rtvar člevečanstva • le Toszeg, dobro zi.an"ga židovskega milijonarja, v navzočnosti —j žene slednjega. Oddelek poročnika llejjas je zajel v neki noči tri-j sto mož v jetnišnici v Kečkemetu ter jih pomoril na okrut način vi ADVERTISEMENTS. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York generalno zastopstvo JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA Beograd, Celje, Dubrovnik, Kot or. Kranj, Ljubljana, Maribor, MetkovIC, - ' Sarajevo, Split, Šibenlk, Zagreb. ITALIJA _ NEMŠKA AVSTRIJA Trst. Opatija, Zadar. Dunaj. Predno se je podal Karol s Cito na Madžarsko, se je dal na pros tem obhajati. Kari in Cita klečita --na desni strani. - "Ravnovesje sile" se znova pojavlja. Poroča Bernard Shaw. Profesorju Antonu Volku v spomin. Ko pišem to. imam pred seboj članek o razoroževalni konferen- Pred nekaj tedni je v Clevelau-i, katerega je spisal neki priljubljen angleški žurnalist. On je po- du, Ohio, umrl dvainsedemdeset-pJnoma pod uplivom pacifističnima razpoloženja, vzbujenega v l^tni starček profesor Antoni njem od miroljubnih himen, katere se je prepevalo v p »zdrav delegatom, zbranim v Wasbingtonu — Vojna. — izjavlja on, — je kriminalna blaznost. Treba jo nekem bližnjem gozdu. Oddelek grofa Ostenburga, ki je igral tako j Poprečen ju vojne je slovesni dogovor med vladami, da jo bodo preveliko vlogo pri zadnjem puču Karola, je vršil svoje delo v Budim- 1 povedale. - , pešti in tjakaj je premestil svoje delovanje tudi baron Pronav, naj- Gotovo bo*te rt'U,i" da to «vretno ter mogoee dostavil,, da okrutnejši in krovolučnejši med Asemi terorističnimi glavarji. Grof Ostenburg je imel svoj glavni stan v hotelu Palace in Pronav v hote- . ........ In Britannia. Ponoči se je privaž.do v glavni s'«n "ovumljVne", i„ (Javljal nobenemu *akemu riziku, kajti ta današnji skrajni pacifist sicer v avtomobilih. Bili so to večinoma bogati Žid je. katere so mu-1 >e bi1 od l"'asa' ko l)ofi! ,eta 1914 ^rvl strel< I>a <]o Pa* čili, dokler niso plačali velike odkupnine. V n-katerih slučajih pa j » ^stičnega vala, eden najbolj fanatičnih ognjezrcev v Angliji, ni oiti plačan je odkupnine rešilo njih življenj. ' | List- katerega kontrolira on sam. je predlagal Ilerodsko urno- ritev vseh otrok, kojih očetje so bdi Nemci. Ničesar pa ni bolj go- Vo 1 k. Bil je tako skromen in ponižen. da skoro nihče ni vedel, kdo in kaj da je bil. Zato smo moje odpraviti. Paeifi-'ni problem je lahko rešiti na miroljuben način, rali čakati, da snio dobili v roke] če bodo Združene države in angleška vlada kos nalogi ter stale trd- j nekaj več podatkov o njem. Iz njegovih spričeval in drugih In na drugem mestu: - !listin, ki se nahajajo v njegovi za- — Vojna je zlobna, živinska m brez koristi. Ne smelo bi se je |1MlS?illi- jp jasil0 dedeče: Rojen dovoliti. Lahko jo je preprečiti. P: v: m najbolj nujni korak proti 1849 pri Noyi na; Štajerskem. (Ji^uiazijo je dovršil v Gradcu, univerzo pa na Dunaju in .sicer l(»ta 18t>2. Že L* samo mladosti ga je najbolj veselilo jeziko-siovstvo. to si je izbral za živi jen-ski poklic. 1/. spričeval vidimo. IZVRŠUJEMO hitro In poceni denarna izplatlla t Jugoslaviji, KHiji. In Kemiki Avateijk IZDAJAMO ieke v kronah, lirah In dolarjih, plačljive ni vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah. PRODAJAMO parobrodne in ieleznlšluj vozno liste na vso kraje hi za vse črte. IZSTAVLJAMO tudi teke, platljire t efektivnem zlatu pri -Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šteritngib, ako ni na razpolago ameriških dolarjev ? zlata. t SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo začasno 4Ve obresti. Oddelek vlog smo rstanovili nanovo na željo mnogih rojakov Sirom Amerike, ki se poslužujejo naše bank«. Po sprejtnu prvega denarja izdamo vložno knjižico v dolarjih in jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da se nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižico. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa po New York Bank Draft. KADAR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo »plačalo, ako se zglasite glede vreditve VaSih denarnih zadev pri ravnateljstvu naV? banke v prvem nadstropju brez ozira ni to, ako kupite p&robrodni listek pri nas ali s? 4 ga mogoče že kupili drugje. Zajamcnčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ngodnl pogeji, ki bodo velike koristi za \se one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno na-prošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Rosne, Hercegovine --in črnegore. - Frank Sakser State Bank je za pisca tega člarka sreča, da ni bil v Ameriki za časa vojne, ker bi bil drugače gotovo deležen usode Mr. Dcbsa. On pa bi se ne izpo- Resnični namen in ekonomska upravičenost teh oddelkov je bilo nuditi nezaposlenim častnikom zivljenska sred s t va Ti častniki, k: se niso nikdar naučili nobene-i:s» koristnega dela, so pronašli sedaj, da je izsiljevanje, trpinčenje in klanje dobičkanosnejše — kot [ki pošteno delo. V času. ko s» je madžarska vlada borila z deficitom, ki je znašal bilijon in ko je hilo prebivalst\o \lavnega mesta na robu stradanja, ko je padla vrednost madžerske krone na ničlo, so znašali le gazolinski izdatki teh oddelkov petnajst milijonov kron, ne v enem letu. — temveč v en«*m mesecu. Dežela ječi in stoka pod kruto peto teh vojaških banditov. V parlamentu jt bil le en poslanec, ki je imel to liko poguma. da je strogo obsodil t;« teror, namreč Kuppert. Nato pa je bil napaden ir. pretepen na efsti in več mesecev je bilo njegovo življenje v nevarnosti. Regent liorthv bi ne mogel napraviti konea terorizmu častnikov, tudiče bi hotel to, kajti nikakih dokazov ni na razpolago. Njegova sila je popolnoma odvisna od podpore teh vojaških banditov in če bf dvignil svoj glas proti njim. bi napravili ž nj"m kaj kratek pro. eea. Pred par meseci je bilo opaziti gotovo i z peine m ho v položaju. Opozicija v p rlainentu je postala bolj agresivna in iistt so pričeli priobčevati članke ter poročila glede madžarskega terorja. — Grof Appony je izvedel v Parizu in Ženevi, da ni nobene poti. kako pomagati Madžarski ter kon-solidirati njen" finance, dokler se ne bodo domače razmere izboljšale. Nekaj je bilo treba napraviti s teini oddelki, »li pa vsaj ustvariti mnenje, da se je nekaj storilo. Častniki enega oddelka s< bili poalani v hotel Britannia da "aretirajo" častnike druge tolpe. Ko so prišli vsi skupaj, se je vršila velika pojedina. Nato p« je prišel škandal, ki se je osredotočil krog smrti neke jetnikom dobro postopalo. Družina je najela odličnega odvetnika in člana parlamenta, da je spravil elo stvar na dan v parlamentu tekom javne seje. Obrambni minister .ie izdal povelje, da »ovega v človeški naravi kot to. da bi ta apostol miru takoj progla- re lili tako lep pogreb. Lep dokaz, da je še nekoliko »ietert.^"med. nami! Naj bo profesorju Antonu kako ga profesorji hvalijo za nje- j Volku ohranjen blag spomin! jgove velike zmožnosti v angiee&i-! J. Z. ni, francoščini ter nemščini. Za,__ 'zadnji vseučilišč ni rigoroz je na-; sil ščine. Iz li- odda dvoto svet vojne. slin spoznamo, da j.- po končanih ganiziraneev v prid stradajoče- Raznoterosti, Cirkulacija bankovccv v raznih državah. Po bančnem izkazu dne :i0. s<-|>-remi nt t. 1. jc bilo v Jugoslaviji v prometu 4 miljarde 4(>7 liiiljo-uov 11S tisoč H7") dinarjev. 1'o izkazu čehoslovaškega l);tn.č-iu'ga urada z dne 7. oktobra knwi v prometu z \ 11 miljard ">•'{ I mi-Ijonov 1ST tisoč čeh o»h»vaških kron papirnatega denarja. Množi- like'^a podjetja za izdelovanje pohištva, v nekem kopališču v bližini Budimpešte. Policija je kmalu dognala, da so moža umorili častniki takozvanega T-oddelka, kojih glavni slan se je nahajal v hotelu Budapest. Morilcev pa niso kazenski zasledovali, kajti neka skrivnostna sila jih je ščitila. Ljudje v Budimpešti so divjali od jeze in obupa, a ničesar ni bi-!•» mogoče storiti. študijah 1 >i 1 nameščen kot profe-jniu ljudstvu. Svota znaša skupaj ua bankovcev se je znižala od :>0. s »r jezikov v Gradcu, v Leobenu 1~> milijard rubljev. — - * 'pt. do 7. »kt za preko miljo- (Ljuhnu i t-*r v drngih mestih, ve- Komisija za narodno gospo-činoma na realkah. Tako je stuž-j cTarstvo se bavi z velikopoteznim 1 v bivši Avstriji kakih tri-! načrtom za izbol jšanje poljedel-deset le! in sicer, kakor pravijo'stva v Povolzju. V to svrho se iz-spričevala, "z izvrstnim uspehom J vede orjaško kanalizacijsko delo, v pop4ilnt» zadovoljstvo direktor-• H bo v bodoee preprečilo vse po- Deloma je bilo pripisovati tej! X;l kratko rečei.o. mi nrltomo ničesar izvedeli glede te konfe- vladi terorja, da je pričelo gil>a-i ro,lce s same. Posel t- konference n: razoroženje. tem-. v,||t;riki rn/„fie! () te 'več stara naloga uravave sile, ki bo zadovoljiva vse prizadete. —| . .... * , mo ugibat!. nje za povratek Karola pridobivati na tleh. Madžari se niso pre-vee ogrevali v.sl prejšnjega kralja. kojega slabosti so splošno znane, vendar pa jih je obup pri-vedel do mn?nja, da se bosta s povratkom Karla vrnila tudi mir J)o tu nam je jasno njegovo i življenje v Evropi. Zakaj je moral ali hotel o*ahu pred drugim in na drugo stran vsled njihovega skupnega željenja, da izkoristijo in izžmejo Kitajsko in skupne sovražnosti do ruskega boljševizma, ki preti stopiti na mesto kapitalizma. Japonska se bo zavzela zr pomoč Anglije proti Ameriki. Amerika. ki čuti, da je stisnjena med Anglijo in Jai»onsko7 kot se je ču- žavah. menda največ v Montani, v Pemisylvaniji, v Wisconsinu in v Ohio. Med učenci je bil zelo priljubljen radi svojih velikih sposobnosti pa tudi radi svojega mehkega, ljubeznivega značaja. Sestal sem se ž njim samo en-jkrat in takoj sem se začudil temu ►vorila sva med drugi- strahovladi častnikov. Tajna posvetovanja k&rlističnih voditeljev so se vršila skoro sleherni dan. nihče se ni drznil nastopiti javno ............. , . -.Mt ,„ raI- kajti pristaši Horthvja bi ga ta- i tlla stisnjeno med Rusijo m Francijo, bo skrajno nem.rnaj^ " ^ koi snravili ^ noti tcr dvoma želela, da bi obstojala močna Kitajska, a ne pre- »larei.u. h- Madžai-ski aarodn ne želi dru-',i)oi:'na in m("'nii Nemčija, — tako močna kot hočete. — da se neko- ^varnii t^idi o pesništvu. Pre- ' liko spravi stvari v ravnotežje. Čimbolj nemirno pa se bo čutila tembolj trdna bo v svojem sklepu, da se mogočno oboroži za slučaj potrebe. Ker pa je vojna, v očigled t«unu, kar je dobila Nemčija, ko se'111*- Prijazno sem ga povabil, da je spustila v vojno. z*do dvomljivo in obupno sredstvo.ter si je ne["lfl zopet obišče, ali zanimivega Tfiore ravno zato nobena sila dovoliti, ne bo nikakega stiskanja obo-jinoža ni bilo več k meni. Izgledal iz-fje res kot profesor. Tiil je lope. gega, kot da se T-impreje razoroži in razprši te.oddelke, ki s svojim terorizmom zavlačujejo restavracijo dežele. senetil me je, ko je čital par an-gl«ških pesmi na glas. Njegova iz-govarjava je bila gladka, pravil- Smiljardni deficit italjanske zunanje trgovine. Italjanska zunanja trgovina za prvih 6 mesecev tega leM' ^ s\oj»m nostjo ter možnost jo, da razpade cngleški imperij na kosce ob prvi t?™ "" r l^ost. ki se niu p-iliki, ko bo pognana zagvozda vanj. Pe zd<*,a Plehka, pretrag,«-na, California hoče belo Ameriko. Ravno tako pa noče tudi A v- \;]:l 1,1 r> k°I7clu razo,lf'!- Morda se stralija bel avstralski kontinent ter Canada bel severo-ameriški nani hn P"««-pei1o kdaj pozneje ljedelske katastrofe, ki nastanejo po suši. Komisija je dovolila velik kredit za nabave devet, skupin poljedelskih strojev v ino-sfranstvu. ki se bodo spomladi uporabljali v afganskih provincah. V Kubanskem ozemlju se bodo zgradila posebna zavetišča, katerih vsako bo sprejelo po 250 otrok. Prebivalstvo samo sprejema v svojo oskrbo otroka iz strada-jočih ozemel j. Doneski premogokopi so po težki krizi radi gladu zopet v polnem obratu. V tem mesecu so že izkopali 25 milijonov pudov premoga proti IS V celcm prejšnjem meseca. Od vsepovsod. _s;,* i- Velika ekspedicija preko .;t» milj' nov kron. I*o izkazit Bampie de France o. okt z naš a v Franeiji množina bankovcev v prometu znesek :{7 miljard 7!>2 mil jonov 32f> tiso«'-frankov. P .»v >ni ročevalee pariškega "Matina poroča iz Revala, da j»-i»o poročilu ni skega tinančnega komisarja v Rusiji v prometu za okoli triljone rubljev papirnatega denarja. Ta bajna svota je ležko verjetna, čeprav znano, da so v Rusiji v prometu večim»-!iia bankovci z označbo visoke nominalne vrednosti. Nemčija in solunska luka. Nemčija se v zadnjem času zo pet mnogo trudi, da bi dosegla svoj nekdanji jKdožaj v pomorskem prometu z Balkanom. V poslednjih šest ill iues'ecih vzdržuje ''Deutsche I^evante Linie" rtnlui parobrodni promet s Solunom, ki je za transit najvažnejša luka v Egc.iskem morju. Mesečno je do-sj>elo 4 d^> "» parobrodov te družbe v Solun. V Solunu se nahaja veliko* število nemških agentov, ki ji!i vzdržuje družba "Deutsche I^ante Linie*'. Vsled tega dobi-pod vodstvom nemškecra profe-jva nemška trgo\-ina vedno več sorja Klein aodide te Lord Northcliffe, ki je napravil razkritje, ki je tako natančnega izvedeti o tem Neki notorično slab značaj, po kar je precej ogromna svota. Zad- presenetljivo za vse Angleže z angleških otokov, da je namreč Av-|',ot',v' imenu Dobe, V bil dolžan Lan- !,> niesece so sicer razmere v lta-dau-u. židovskemu milijonarju minski zunanji trgovini kazale na uglednemu meščanu, nekaj de- boljše, toda sedaj so «»e zopet po-narja. Dobe ni hotel plačati in ^abšale. ker vLsj»oeeni. Dr-da je aretiral milijonarja pod žave s sHabo valuto, ki so doeslej pretvezo, da je kriv veleizdaje. Nato pa so band itak' Častniki iz-Milili iz drnžine Landaua milijon kron z zagotovilom, da se bo z uvažale ;z Italije, si bodo morale dobavljati blago drugod in je go tovo, da bo Nemčija odvzela mno go odjemalcev Italiji. je, di je ta mož veliko širalija veliko večja kot pa Isle of Wight ter da predstavlja dejan-'i ne prišlo v njegove roke, gosnotfiena. To J< poinenjalo z-mj velikanski lida-rie. Ena samti star;: ženska je lahko dokazala to. Da zavaruje svojo pozicijo, jo ju umoril. Kakšno nesramno, podlo obrekovanje! — jo zakričala mlada deklica. Gospo 1, j«:/ poznam to povest uničene velikosti. On sam mi je |>ovedal Kes je. da g i je skozi tri dni ta nesreča potlačila, a on je bil potrt bolj radi mene kot radi sebe samega. Potrt je h I ker -i je mislil, da bom j v/ mogoee žalostna, ker mi ne bo mogel dati \sf_ra teiia. o I'muir je sanjala njugova liubczen? -laz da bi !>ila žalostna' Ktj meni tv- »re-govori! Klaro bi opravičil pred samim seboj svoje lastno postopanje. — Vi ne v -ste. !!< siMxliena. -- ..■ nadaljeval. — kakšna vrtoglavica uniči lahko razum poštenega človeka. Le takrat, kc nam kaka stvar uide iz rok. obeutimo vso \.dikost izgube. Hog me obvaruj, da bi dvomil o vsem tem. kar M • rekli, a predstavljajte si velikost u iarca. ki je zadel gospod; <'ommarin. Pomislite ira obup. ki S" ga je lotil, ko je zapustil vas in na skrajnosti, do katerih ga je k.hko privedcl. Moleče se <_ra je lotila blaznost in izvršil je dejanje. ne da bi pretehtal njega obs*'g. Na ta način bi bilo mogoče pojasniti zločin. Lice go.s]»odičn; i" Arlaiž je postalo smrtno-bledo ter razodevalo skrajni strah. So Inik j" »im/iutl. da se je pričel k< nečno dvom li't'-vati njenih plciu« nitih iu čistih misli. — Potem je bil mogoče blazen, — je za mrmral a. . Mogoče. i,' «. ivrnil sodn-k — a okoliščine zločina kažejo lobro zasnovc.il niičrt. Verujte mi torej, gospodična hi ne bodite prevr • zaupna. Čakajte, z molitvijo na izid te nesrečne zadeve. Poslušajte moje besede, kajti to so bi sede prijatelja. Zaupali ste nekoč vame kot zaupa hčerka svojemu očetu in to ste mi pogosto povedali. Ne zavrnile torej mojega nasveta. Bodite tiha in čakajte. 1'rikrijte »\'ok« zala. Mlada, neizkušena, i.rez matere in vodstva. sle slabo u]H>:*abiH svoja nagnenja. Ne. go>p<»»nsk, ki znajo prenesti kaj takega. Vi pa ste mlad:'. Junaška st<. Vaše življenje ne bo uničeno. Iz svoje la>tne izkušnje vem. i-vi sil ta z!<» in * napadu zmedenosti, v trenutku, blaznosti ? — l>a. to je mogoče. — Potem, gospod, ni zločinec, ker ni vedel, kaj ie storil. Preiskovalni sodnik je pozabil na neko gotovo mu?no vprašanje. katero si je stavil nekega jutra po pristani vročinski bolezni. Niti pravica, niti družba, grsjiodična, — je odgovoril, — "c moreta vzeti tega vpoštev. Kdnole Bog, ki vidi v globine naših sre. lahko sodi in odloča o tem vprašanjih, kat< ra mora človeška praviea puščr.ti na strani. V nas'h očeh je gospod de Commarin kriminalec. Moralni madež pa. ostane isti. Celo če bi bil oproščen. kar upam, čeprav brez np;«nja, — bo vedno nosil nečast, madež ;rvi, katero ,e preld 21 a podel način. Vsled tega ga pustite. Gospodična de Arlanž je ustAAila sodnika s pogledom, ki je l azal največje ogorčenje. — Potem, — je vzkliknila, — mi svetujete, naj ga zapustim v njegovi nesreči? Celi svet ga je zapustil in vaša previdnost mi svetuje, naj ga zapustim tudi jaz. "Možki lahko nastopajo tako, kadar pride kak njih prijatelj v nesrečo, a ženske nikdar. Ozrite se naokrog. Ce je človek še tako ponižan, nesrečen in propal, žena bo ' edno blizu, da tolaži in podpira. Ko je pobegnil zadnji prijatelj, ko vas je zapustilo zadnjo sorodstvo,, vam ostane še žena. Sodnik je obžaloval, da je še' malo predaleč. Razburjenost Klare ga je vznemirjala. Zaman pa jo je skušal ustaviti. — Mogoče sem boječa, — je nadaljevala Klara z vedno večjo eneržijo, — a jaz nisem nikaka hojazljivka_ Izbrala sem si Alber-'a prostovoljno med vsemi. Naj se mu pripeti, kar hoče, jaz ga ne bom nikdar zapustila. Ne, nikdar ne boni rekla: — Jaz ne poznam tega človeka. — On bi mi dal polovico svojega bogastva in svoje slave. Jaz pa hočem nositi, če pričakuje to ali ne, polovico njegove juamote in nesreče. Breme bo lažje, če ga bosta nosila dva. Le udarite! Oprijemala se ga boni tako tesno, da ga ne bo mogel zadeti noben udarec ne da bi sadel tudi mene. Vi mi svetujete, naj ga po-zabim. Naučite me |>otem, na kak način? Jaz pozabiti ga? Ali bi mo^lt, tudi če bi kaj t.-ike^a želela? .faz pa tega ne želim. -laz ga ljubim. Prav tako malo je v moji moči prenehati ljubiti ga kot ustaviti, edino le s silo ivoje volje, utripanje srca. On je jetnik, obdol-žen zavratnega umora. Naj bo tako. Jaz ga ljubim. Vi ga obsojate NAZNANILO Rojakom v Greater New Yorku naznanjava, da sva odprla prodajalno z vsakovrstnim svilenim ženskim perilom. Največja zaloge idrijskih čipk. Predno izberete božična darila, pridite in oglejte si naju zalogo. EMILIJA in VICTOR VOLK 2448 Broadway, New York Prav pri postaji podulične železnice 91. St. JOT in onečaščate. Obsojenega in onečaščenega ga še vedno ljubim. Vi ga boste poslali v ječo. Jaz mu bom sledila. V ječi in v obleki zločinca ga bom še vedno ljubila. Pustite ga pasti na dno prepada. Jaz bom padla za njim. Moje življenje je njegovo, njemu na razpolago. Nobena stvar naju ne bo ločila, razun snu ti. Ce pa bo moral} :ti na krvni oder, vem dobro, da bom umrla tudi jaz z udarcem, kij bo podt-l njega na tla. | Daburon si je pokril lice z obema rokama. *:3>urfl N. AMSTERDAM 39 nov. — Boulcgns ORBITA 24 des. — Hamburg AMERICA 29 nor. Bremen PANHANDLE S. 27 dec. — Boulogne ADRIATIC 30 nrv. — Cberooasg ADRIATIC 28 dec. Cherbourg MONGCL1A 1 de-;. — Hamubnrg RYNDAM 29 dec. — Boulogne LAPLAND ■ S dee. — Cherbourg CARMANIA 31 dec. — Cherbourg CARMANIA 3 dec. — Cherbourg POTOMAC ii dec. — Bremen PRES. WILSON a dec — Tret LA LORRAINE 31 dye. — Hcvre LA LORRAINE 3 dec. Havre OLYMPIC 31 dec. — Cherbourg HUDSON 3 dec. — Bremen AMERICA 3 Jan. —- Bremen ■"JOCRDAM 3 dee. — Boulogne N. AM8TFRDAM 4 Jan. — Boi'ogne CRETIC 4 dec. Genoa LA TOUHAIN E 7 Jan. — H avre ARABIC 6 dec — Gen ox OROPESA 7 J«r\ — h.'am burg G. WASH'TON Š dec. — Br«m«n ARGENTINA 1* — frrt SAXONIA 8 dec. — Hamburg G.WASHINGTON 17 Jan. — Bremen FINLAND 10 dec. — CHe.~bou.~a ROCHAMBEAU 17 jan. — Havre PR. VATOIKA 10 die- Bremen PARIS 18 jan. — Havre OLYMPIC 10 dec. — Cherbourg QRDUNA 21 jm. — Hamburg ROTTFttDAM 10 dec. — Boulogne SAXONIA 21 J-n. — - Hamburg ORDUMA <0 dec. — Hamburg NOORDAM 21 Ian. — Boulogne COLOMBO 10 dec. — Genoa PRE'?. WILSON 24 ian. — Trst LA TOURAINE 10 dec. - Havre LA LORRAINE 28 Jan. — Havre Glede cen za vozne l'Mke in drngu p«jasn«i t, ebrn^e se na tvrdko: FRANK »AKSES STATE B AN A, 82 Cortlar.dt St.. New *ork Naznanilo. 1.50 5. •35 .so .30 4M .61 ia 4. zv. Malo življenje, povest .... 5. zv.: Zadnja kmečka vojska, zgodov'.nska povest .......... j C. zv. Gozdarjev sin — Fiažgar, I povest ....................... 1 7. zv.: Prihajač. Zanimiva ik> 1 vest ......................... 0. zv.: Lir en cel j : Kako sem se jaz likal, 1. zvezek 1.0# ' 10. zv.: Breneelj : Kake sem se ! jas likal. 1!. zvezek 1.00 Ruski list Ziznj'* (slovensko: "Gospodarsko Življenje*') javlja, da se špekulira sedaj v celi sovjetski Rusiji v marki. Njen kurz je sedaj 700 do T."»i) nibljcv. Po marki jc veliko .'povpraševanje, in sicer zato, ker ,3o}se marka v vseh vzhodnih pakra-Ijinah smatra in ii]K»rabl ja kot i mednaro-dmo vredaio«tno sredstvo. Cirilira. Navodiio za čitrnje ,,, „ ,. .. . Pisanje srbščine v cirilici .-.. S*,U JVBrenceU: Kako se i>ekletorj. SpLoftpodinstvo — Purgaj. Prak- Breneelj: Idubljanske sU- tiena knjiga zn naše gospfJl- i (Po,iobe ijuoijanskega me- nje. (Trdo veza Od. I ..........l^t ..........................73 Hitri račnnar. Priročne velikosti ^O,15" : P Coloma: JuM> Mleeria. Praktifni raeunar ............ ^0- španskega življenja .75 Knjiga o lepem vedenju Urbanus, 536 ZT- Se * Amertkt. Po resničnih (Trdo vezano) ..............UM dogodbat. .................... Mladeničem. Ant. B. Jeglič I. zvezek, ...................60. ŠPILMANOVE P01*KSTI. II. zvezek ....................6® i Nasveti iz. falso in dom. Kor'«tna knjiga za vsako liiSo ........ 1.00 Pravila sa oliko. I)r. J. Dostojen .65 Varčna kUiarica, za slabe in dobre čaj-e ...................... 1.09 RAZNE POVESTI IN ROMANL Jos. Jurčič, 4. zv.: Cvet in sad. Hči mestnega sodnika itd. .. Jo«. Jurčič, 5. zv: Sosedov cul. Sin kinetskega cesarja itd........ Jos. Jurčič, 6. zv.: Doktor Zober, roman. — Tugoner, tragedija in e sliki — K savei >Me«co...... Hude bmdno. Ni v« zlato, kar se se sveti itd. .................. Patria, povest li irske junaške dobe ............................ Pod svobodnim »olncem, ngodovln- Jugo«2ovanski generalni kom zulat v New York^: obvešča vse " Ekonomv-eskaja!prizadete, da jc postava o taksah z dne 27. junija tej^a leta stopila J v veljavo 1. tega meseca. Irza prvega oktobra so take oziroma pristojbine sledeč: za-prošnje 40 centov; za priloge, tikajoče so prošenj, vsaka 10 centov; na izdajanja, podaljšanje ali obnovitev potnega lista: za šest mesecev 2 dolarja; za eno leto 4 doHr^e • ». ra potno knjižico 1 dolar. OPOMBA.. Pri izdajanju »li obnavljanju potnih listov jo tveba plačati pristojbino tudi zi> čaa, ko ni bil potni list obnovljen ali ker ni bil pravočasno vzet. Vsled tega morajo: državl*wn prejšnje kraljevine Srbije plačati za vsakih šest mecscev izza piihoda v Ameriko do danes po dva dolarja in dva dolarja za bcde^iA Šeat mesec??. Državljan. Jrzv« Srbije plačajo takso kot Srbi'inci, toda ta taVea se jim racnra od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh drugih pokraj?n, »ato^c danec dvorijo Y^J 1 i>21—1!**22 pridelalo v Braziliji j sestavni del kraljevine Slovencev, Srbov in Hrvato7 JTarjo plačati )U').iHK) vreč po 60 kg. jod 1. januarja 1919 pa do dan»js *u vsakih šest me3eccv po dva do Jlarja in dva dolarja za piihc^Iajih šest rat.tecev. Cae ;/««^be ki imajo Nemški bankovci se sprejemajo kot plačilno sredstvo baje ne le v n-ijodda! jene j.šili ruskih vaseh, 1 emveč tudi v Turkestanu. Bidiari in celo v perzijskih bazarih. Letina kave v Braziliji. !*•» uradni cenitvi se bo ]eta 11...«... ; t\ d \ e i zv.: Maron, krianski deček iz Libanon*«. .................... 3. sv.: Marijina 3 trak a, pr.vest la kavkašklh eora .............. 4. zv.: Praski Judek, povest, IX. natis ........................ JS3 JC5 boru .k! ska pove®* iz Japonskega .... JO. «v.:Zvesti sin. povest iz rtode Akbarja Velikega ............ 111. sv.: R-teča in bela vrtnica, po- .751 ve*£........................... .40 j 12. zt.: Korejska brata, črtica U ! misiJonov v Koreji ............ j 13. zv.: E»j in zmaga, povest iz j Amana ....................... JO/14. zv.: Prisega hurenskega glavarja, povest ia zgodovine ka- ska povest, 2. zv.............1.25 nadske ...................... od svobodnim solneem, zgodovin- 35. zv.: Angelj sužnjev — Brazil- ska povest, 2. zv.............1.25 Povesti slovenskemu Ijcdstvu v .35 .601 M Jf. V Ma' iboin je pred kratkem iz bruhnila stavka mizarjev zaradi S. sv.tTrl indijsko povesti...... ^višanja mezde. Dne 14. oktobra U. zv.: Kraljičin nečak. Zgodorln- 1>U ** s posredovanjem kompetent f:ie oblasti vršila pogajanja mei poduk in zab-vo, Kalan Romariea. invest .............. Sisto e Šesto, povest iz Abmcev žšlike v povesti, K saver Meško Študent naj be, — Naš Tsakdmjt kruh ........................ .35 Tešete povesti: Za močem, — V pusti v jc šla. — Pravda med hnta>;a ..................... Vojuimir ali poganstvo iu krst, povest ....................... Zvonitrjeva hčL Zanimive povest \z dcZele .................... eter Zgaga .................. Poli * orožjem ................ Knjige dratbe bv. Moborja Duhovni tx»J <5t*4 str. I ...... Mesija (1. zv.> .............. Me.«Hja (2. ^v.) .............. Podobe lz narave ............. Kretloba in s?nca .......... Slov. večerniee, ftovesH mr, kjea- tek .................. Trojka ...................... Zsodwina slov. nnrods (P. zv.) Zgodovina slov. naroda (6. zv.) Mladim srcem (2. zv.) Spisal K. McSko JM Knjiga za lahkomiselne' ljudi, spisal I. Cankar..............1.75 'et tedkSOv t zrakoplove ........ 3.00 «aerika bi Amerikanci..........5.00 Dve sa'Mgri, Cardjeva ženitev, Trije ženini .................. JS3 Mala sanjska knjige s podooami ...................58 Nova velika sanjska knjiga s podobami .................. 1.00 JUDSKA KNJIŽICA — POVESTL 1. zv Znamenje štirih. Barest ie tek ti* h Sherlock Holmes .... JO 2. zt. Darovana. Zgodovinska po-povest iz dobe slovanskih apostolov, ........................ Jt 3. sv.: Jernač Zmagovač, povest. — Med Plazovi, tirolska povest. M M J85 M M .25 ska povest ................ 1C. zv.: Zlatokopt novert ...... ^0 17. xv.: Firii med IndljanH ali vožnja v Nikaraguo .......... ,30 18. zv.: Preganjanje indijskih misijonarjev ................... .30 0. zv.: Mlada mornarja, povest .M SPISI ZA MLADINO. i •^iBob za min«1 »ob. pesmlee . jj Dedek je pravil, pravljice ...... 50 .50 Konec mizarske stavke v Mari- j potne liate prejšnje kraljevine Srbije ili iralj>\'ne Slove icev, Srbov in Hrvatov, pa jim je rok potekal, morajo plačati ob priliki obnovitve ali predložitve potnih listov, od dntva, ko je potni li»t izgubil velja.vo, pa do danes, za vsakih šest r.ačtseciv po d-ft dolarja in dva dolarja za prihodnjih Sest mesecev. Piv;stcvo?jcem se takra računa od dneva vrnitve v Ameriko. "Pri iskanju potnega lista mora vsak plačati razen takce za ixda-vanje ali obnavljanje še takso za prošnjo, vizun in knjiiico. ^ai »ni državljani današrje kraljevine, ki niso bili podaniki prejšnje kraljevine Srbije, morajo plačati za potni liat: takso za potn! list 12 dolarjev, takso za prošnjo 40 centov, takso za vizum 60 cer:to^ in takso za knjižico en dolar. Vset^a slnfp»j torej štirinajst dolarjev. Tak potni list bi bil v veljavi do konca tega leta. Če kdo £eli imvti potni liat ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potteba pošiljati ia vizum 60 centov. zadnisro mizarskih mojstrov L11 stavkujoeimi delavci. Delavci so pristali 11a 20odstotno t vikanje dosedanjih mezd. Delavci so se 1T> oktobra vrnili na delo. ADVERTISEMENTS. Pismo iz domovine. .30 .3« .20 M J39 M i MOLITVENIM. • Skrbi za dušo: v usnje vezano ........... ... 1.80 i v platno vezano ......... ... .90 KaJekfl glasovi : v platno rezano ........... • « a v Lost vezano ............ ... 1.7« v usnje vezano ........... ... 1.80 Sveta ura: v pPitao rezano ........... e e o Marija varhinJa : r nsnje %eznuo ........... ... 1.86 'Pot v nebesa: zlata ohreza. platno vezano .. 3% Du neue Testament ....... ... .SJ I ZEMiJEnni !Združenih držav............. ... JI Kranjske dežela ............. Jfcmlievld Evropo ........... Velika stenska mapa ....... Zemljevidi: New York, Illlnolr, Co- lorado, Kansas, Mota na. Minne- sota, Wyoming in Aiai>kr — . j vsaki po .25 j Pennsljvatiia .............. West Viriiinija ........... ... .40 j Razglednice: Panorama mesta Celje, 21 pal- cev dolge .............. Cenjeni gospod Salter! 3Ioj brat Alois Rosman v Ameriki, 127 Maple wood Ave., Am« bridge, Pa., mi je p:.?al 23. septembra 1921, otom Vase banke odposlal 10. septembra 28,845 K. Goraj navedeno pismo je podpisani S. oktobra in nakazani denar v znesku 28,845 kron pa 10. oktobra potom kr. čekovnega u-rada v Ljubljani resnično prejel. O prejemu denarja sem mojega "orata Alojza takoj obvestil. Ker me veseli, da je denar tako hitro in Vx'no dospel na določeno mesto, Vam tem potom izražam mojo najvdanej^o zahvalo. Mojim bratom (imam tri tam) in drugim rojakom jc toplo priporočati, da bi za posiljatov denarja uporabili sedanji čas, ko ima dolar tako visoko ceno. Na prihrankih se tu veliko pozna in vsak bo poznejše čase hvaležen, •'a je pravi čas izrabil. Z odličnim spoštovanjem Vam vdani Ivan Rozman, uradni sluga na kr. I. realni gimnaziji v Ljubljani. Ljubljana, 18. oktobra 1921. 11 BOMB NA DUNAJU. Ženeva, Sviea, 1P. novembra. V nekem poročilu z Dunaja na ženevsko "Tribuno" se glasi, da je glavno mesto Avstrije skoraj -vsak dan pozorišče velikih demonstracij. ki imajo svoj vzrok v veliki bedi in pomanjkanju naroda. Dne 11. novembra se je rnz-počilo v borzi in drugih delih mesta enajst bomb. Na prošnjo vlade je dunajsko • asopisje molčalo o teh dogodkih, da ne upliva s tem na ljudsko glasovanje v Oedenburg okraju. GOSULICH ČRTA Direktno potovanja r Do-brovnlk (Grav>*a) in Trat ARGENTINA .. PRES. WILSON 26. 7>OV. S, dta. Cen* za Trat In Reka ae: Pre«. W liso ti Si 15 In K da^ka. Argantlna In Belvedere t'03 Jn 15 davka. Potom lletk«v Icdiinlh wi krr. Je v Jugoslaviji fn BrulJI. KazlioSne ugodnofitl rrv€*A. aru- K-ga. "n tretjega ruzreda. Potniki tretjega, razreda daMvajo breapla^no vino. PHELPS BR0THEB3 & Co. P^aaenger Oepartraent 2 West Street New York Opomba: Naročilom Je priložiti v gotovini, money znamke po 1 ali S te gotovine^ Ve naročajte knjig, katerih ni v niku. Knjige pošiljamo posta prosto. SMc Publishing Co, 82 CoftM St., New York »r YMfin iiiOYiwnn SHRHK X pl rt*fTf^ GROZDJE! GROZDJE! PO ZNIŽANI CENI Griko. male Jagode li.SO boksa 50 funtov. Malaga, velike Jagode $3^5 boksa ZS funtov. Fige (re£te) letoSnje 15o, funt. boksa. po lic. funt. Čeiplje $230 boksa 25 funtov. Brinje 10c. funt, na debelo i>o Se. Z naročilom, pošljite »2.00 m vsako bokso. ADRIATIC IMPORTING CO.. 60S - 11th Avenue, Naw Yorfc, N. V. VfffitJU MEHURJA ...... je sedaj čas poslati svojeem v staro domovino ali jugoslovanske krone, dinarje, ita-Ijanske hre ali čeke v ameriških dolarjih. Vse te dobite po nizkih cenah in hitro postrežbo pri: Frank Sakser State Bank 82 Cortlemd« Street, New York DOCTOR LORENZ EOINI »LOVEN8KO GOVOREČI ZDRAVNIK tPECIJALiar MCŠKIH BOLEZNI. 644 P«m Ave Pittsburgh, pa. MoJa stroka jo edrarljenje akutnih ia kronlčsdb bolezcL Jas eam le zdravim na£ 28 let ter tmam akafinje v vseh hob»«th in ker anam eloveneko, zato vas morem popolnima nummetl in apoena ti vaAo bolezen, da vas oadravim ia vrnem moč ln a444 a^ Pittsburgh, pa. Nekateri drupl zdravniki r«pl|a telmate. da vaa razumelo. Jaz ■ Oko «e ta Starsaa krsis. sate *« isftjs zdravim, kšr vaa r anam hrvit. 1