Poštnina p.atana v gotovim leto LVHI. v Ljubljani, v petek, dne 11 aprila 1930 Št 84	2. izdaja ».Z«,
Naročnina
Dnevna Izdaja
u kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedel>ska Izdala celoletno vJugo slavi)! 120 Din, za Inozemstvo 140 C
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp. petU-vrsta mali oglasi po 150 ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm višine po Din2-50. velllU po 5 tn 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pri večjem o naroČilu popusl Izide ob 4 zjutraj razen pondetjka ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. tiilll Rokopisi se ne vrata/o. nelranklrana pismo se ne sprejemajo Uredništva telefon St. 20S0, upravnlStva St. 2328
Kaos
Zgodovina Kitaja je od leta 1912., ko je bila strmoglavljena dinastija mandžurskik cesarjev, nepretrgana veriga notranjih državljanskih borb, spremljanih od lakote in kuge pa drugih nepopisnih bed. Kitajci, ki tvorijo skoro eno četrtino vsega človeštva, so gotovo najbolj nesrečen narod na zemlji. Ko je leta 1928. narodna stranka pod vodstvom Čankaj-šeka premagala kitajske separatiste in se ustoličila v Nankingu, se je splošno mislilo, da se je za Kitaj kot zedinjeno narodno državo na moderni podlagi začela nova doba. Toda patriotični poizkus narodne vlade se je izjalovil in danes divjajo po Kitaju zopet roparske čete častihlepnih »generalov«, ki smatrajo državo za svoj plen, ki ga kos za kosom trgajo drug drugemu iz rok.
Kje so vzroki čudnemu pojavu, da je naj-starši kulturni narod na svetu, ki je bil po svoji poslušnosti napram najvišji oblasti, po svojem smislu za red pa po svoji miroljubnosti vsem narodom zemlje za zgled, danes kot listič viharju izročen najbolj divjemu brezvladju?
Kitaj je več ko dvatisoo let živel čisto svoje, vsem vplivom od zunaj skrbno zaprto kulturno življenje. Že dvesto let pred krščansko ero je bil Kitaj enoten, potem ko so cesarji uničili fevdalno plemstvo. Državno, družinsko in zasebno življenje je uknjižil Konfucij, ki ni bil ne tvorec, ne prerok, ne idealist, marveč pedantičen uradnik, kojega vzor so bili pridni otroci, delovni kmetje, uljudni meščani in pokorni državljani. Vera v nebeškega vladarja, ki po strogih nravstvenih zakonih v največjem redu vodi svet, se je prenesla na cesarja kot njegovega namestnika, ki edini občuje z nebesi, se sam za državo briga in je sam zanjo odgovoren pa od svojih državljanov terja samo brezpogojno pokorščino. Sicer pa uživajo le-ti tako v družini kakor v občini in provinciji popolnoma demokratično samoupravo; mandarini, to je uradniki z literarno klasično izobrazbo, pazijo samo, da se ohranjajo staročastiti običaji, pieteta otrok do sta-rišev pa poslušnost žene možu, češčenje prednikov in dovršena uljudnost zunanjih oblik življenja. Glavno vodilo javnega in zasebnega življenja je to, da brezhibno teče po kolovozu starine, da se ne oddalji niti za ped od tradicije, da je dogajanje na zemlji verni odraz nebeškega dogajanja.
Tako dobre kakor zle strani takega življenja so na dlani. Spoštovanje do starišev, ki krepko veže med seboj družino, ljubezen do »edu in soglasja, v strogi družabni hierarhiji utemeljena skromnost oratarja, ki je svoje lokalne zadeve patriarhalično sam upravljal pa pedantična vestnost učenjaškega uradništva, ki se je pripravljalo na svoj poklic po sto in sto eksamnih v Knnfucijevih knjigah — vse to so v izvestnih mejah gotovo velike vrednote. Zlo pa je, če je duševni horicont državljana omejen na ozki krog družine, občine ali kvečjemu province, pravega državljanskega čuta pa nima, ker mu je vsa odgovornost za državno celoto odvzeta. Kitajec zato ima samo zavest enotne kulture, enega in istega moralnega kodeksa, ene in iste obrednosti življenja, nima pa nacionalne in državljanske zavesti kakor jo ima njegov sosed Japonec. Posledica je popolna politična razkosanost, kadar ni več osrednje oblasti, »nebeškega sinu«, cesarja. Podobno se tudi v Indcu kljub isti religiji in življenjskemu ethosu ni razvilo pravo naci-nalno čustvovanje. Kitajec je dober družinski oče, pa skrajno slab, strahopeten in pred vsako odgovornostjo bežeč patriot, ki ni v stanu kaj riskirati za državo — saj ima samo cesar dolžnost in sposobnost jo voditi ali pa jo rešiti, če je v nevarnosti.
Ta svojevrstni konservatizem očetovske polnomoči, ki ni dopuščal niti tega, da bi se kitajsko pismo, ki vsak pojem zaznamuje s posebno podobo, razvilo do označevanja posameznih glasov jezika, je bil na mestu in dobro izpolnjeval svojo nalogo, dokler Kitaj ni prišel v dotiko 7. zunanjim svetom. To se je zgodilo v polovici devetnajstega stoletja. Napram evropskim narodom je Kitaj bil popolnoma brez vsake obrambe, saj je bila njegova armada oborožena tako ko na primer Grki v bitki pri Termopilah. Uradniki, vešči v Konfu-cijevih knjigah dobrih nravi in lepega vedenja, so bili brez pomoči. Usoda je tudi hotela, da je bila ob prvih spopadih z inozemci na prestolu Kitaja degenerirana mandžujska dinastija, dočim so Japonci imeli v istem času na čelu uprav genijalnega cesarja, ki je hitro izvršil potrebno asimilacijo na evropsko kulturo, ki jo je vsadil na zdrave in pristne podlage lastne narodne biti. Kitajci pa si niso
Uprava je v Kopitarjevi ui.St.b ^ Čekovni račun: Cjubijana štev. lO.tiSO ln 1U.343 za inserate, SarajcvoSt.7 3ti3, Zagreb it. 39.011. Vraga In liunaj St. 24.797
V
Vseueiliška knjižnica v Ljubljani
Izjave g. rektorja Dolenca — Licealna knjižnica postane univerzitetna last Prostor m krediti za novo zgradbo — Do zime bo stavba že pod streho
Belgrad, 10. aprila, r. Rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Metod Dolencc je prispel v Belgrad v raznih zadevah ljubljanskega vseučilišča. Danes se jc udeležil pogreba palrijarha Dimitrija.
Vaš dopisnik je imel priliko razgovarjati se z rektorjem, ki mu je dal nastopne zanimive izjave o ljubljanski vseučiliški knjižnici:
»Dasi naše vseučilišče obstoja že 10 let, vendar še nima svoje lastne knjižnice, čeprav si vseučilišča brez knjižnice ne moremo prav predstavljati. V Ljubljani je ostala licealna knjižnica iz francoskih časov, ki pa absolutno ne zadostuje. Ker dobiva ta biblioteka vse dolžne izvode, je prenatrpana.
Z zakonom o univerzah, ki bo izšel še ta teden, na vsak način pa pred veliko nočjo, postane licealna biblioteka last ljubljanskega vseučilišča. Že lani je g. dvorni svetnik Šuklje v »Slovencu« napisal članek, da je treba ustanoviti lastno poslopje za vseučiliško knjižnico.
Ko sem prevzel rektoratske posle, sem našel v proračunskem predlogu postavko pol milijona dinarjev kot prvi obrok za zgradbo novega vseučilišča. Najprej sem si izposloval dovoljenje pristojnih ministrstev, da smem stopiti v pogajanja za nakup Cekinovega gradu z okolico, kjer naj bi se zgradila vsa poslopja za univerzo in knjižnico. Ker sc mi ni posrečilo pripraviti lastnikov do primernih pogojev, sem to misel opustil in sem se oprijel zgolj
ideje, da bi dobila univerza lastno zgradbo in knjižnico..
Najprej bi bilo treba preskrbeti prostor. Kot najprimernejši je prišel v poštev prostor v bli žini Ilirskega stebra, kjer je stal nekdaj dvorec, ki je bil last kneza Auersperga Turjaškega. Naprosil sem župana dr. Puca in podžupana prof. Jarca, da bi sc za ta prostor in-teresirala in ga za mesto kupila, in ga za slučaj, da bi prišlo do zidave knjižnicc, mesto podari univerzi. Ko sem dobil njun pristanek, jc bilo treba skrbeti za splošen načrt za stavbo, ki bi vseboval zlasti tudi kalkulacijo glede stroškov, na podlagi katerih bi se lahko stavil predlog za anuitete v državni proračun. Te anuitete bi se odplačevale z dolgom pri drž. Hipotckirni banki.
Da sem dobil tak načrt, mi je posebno šel na roko ban ing. Sernec, ki je odredil, da naj gradbena direkcija v najkrajšem času izdela načrt. Pod vodstvom šefa Viktorja Skaberneta je uspelo, da je ing. Črnivec napravil načrt, kako bi se zazidala parcela knežjega dvorca. Seveda je bila pri tem vodilna misel, da vse-učiliška knjižnica ne bi mogla biti palača, marveč naj bi predvsem bila potrebam ustrezajoča praktična zgradba.
Proračunska vsota, ki bi bila potrebna, je bila po tem načrtu označena v višini 6 milijonov za zgradbo samo, 1,520.000 pa za opremo. Na podlagi tega načrta se jc posrečilo s smo-
treno pomočjo ministra dr. Korošca,, da je prišlo do proračunske postavke 686.000 Din kot anuiteta za posojilo, ki naj bi se najelo pri drž. Hipotekami banki.
Seveda gre zahvala za tako uspešno akcijo tudi prosvetnemu ministru Maksimoviču, zlasti pa še finančnemu ministru Šverljugi.
Moje sedanje bivanje v Belgradu je namenjeno urediti posojila pri drž. Hipotekami banki, ki bo pač otvorila tekoči račun pri svoji podružnici v Ljubljani.
Doma pa bo naloga univerzitetnega odbora, da sestavi s strokovnjaki podroben program za ureditev notranjih prostorov. Kakor je že ban obljubil, bodo inženerji pri gradbeni direkciji na podlagi tega programa napravili podroben gradbeni načrt. Vzporedno bo šla akcija za tem, da postane ljubljanska univerza lastnik knežje parcele po poklonitvi ljubljanskega mesta, za kar gre največja zahvala njenemu zastopstvu.
Če ne bo kakih posebnih zaprek, bo prišlo do razpisa gradnje knjižnice v juliju in bo dober del stavbe do zime pod streho. Po vsej priliki bo dozidana stavba popolnoma ustrezala za 200 slušateljev, ki bodo lahko v njej študirali. Treba bo pa skrbeti tudi za lepo an-fiteatralno dvorano, v kateri se bodo vršila predavanja, namenjena širšemu občinstvu. Skoro gotovo bo za dolgo vrsto let ostalo toliko prostora, da bodo v tej zgradbi nameščeni tudi nekateri seminarji.
Londonska konferenca končana
Končni uspeh: popolen sporazum med Anglijo, Ameriko in Japonsko, delni sporazum med vsemi petimi velesilami — Pogajanja se bodo nadaljevala v Ženevi pri DN
Pariz, 10. aprila. AA. »Havas« poroča: Francozi in Angleži so dosegli popoln sporazum z Američani, Japonci in Italijani ter sklenili nocoj končati pogajanja. Plenarna seja bo v ponedeljek ali torek. Na tej seji se bodo navedle točke, v katerih se strinja pet velesil, ter točke, v katerih se strinjajo tri velesile, in one točke, glede katerih ni bilo mogoče doseči sporazuma. Glede teh poslednjih točk se obvežejo Francija, Anglija in Italija, voditi še nadaljnja pogajanja, bodisi diplomatskim potom ali potom Društva narodov.
London, 10. aprila. AA. Nocoj je bil objavljen nastopni uradni komunike:
»Nocoj so se sestale francoska, italijanska in ameriška delegacija v Dovvningstreetu. Delegacije so proučile sedanje stanje poga-
janj v namenu, da poročajo o položaju konference načelnikom delegacij v petek zjutraj.«
Načelniki delegacij bodo jutri zjutraj nadaljevali sestavo pogodbe, ki bo zaključena na konferenci. Pogodba bo najbrže obsegala gotove določbe, ki jih bodo podpisale tri države. Nerešena evropska vprašanja se bodo pustila za poznejša pogajanja. Končna plenarna seja bo najbrže v ponedeljek ali pa v torek.
Pariz, 10. aprila, n. »Matin« piše: K sreči je po Londonu upati na kake uspehe v Ženevi. V par dneh bo zunanji minister Briand vsem evropskim vladam razposlal vprašalne pole o možnosti gospodarsko - politične federacije. Zborovanje Društva narodov v Ženevi meseca maja bo morda vendarle dokazalo, da je fran-cosko-italijanski sporazum izvedljiv v okvirju velikih materielnih interesov v Evropi.
AngUjja se čuti ogroženo iz zraka
London, 10. aprila. 11. Bivši šef angleškega zračnega brodovja lord Trenchard je interpeli-ral včeraj vlado v zgornji zbornici o angleški zračni politiki. Navajal je, da razpolaga Francija s 1300, Italija s 1100, Amerika z 000, Anglija pa samo s 770 vojaškimi letali. Varnost Anglije je danes odvisna od moči zračnega brodovja, ravno tako kakor je bila preje odvisna od mornarice. Minister za zrakoplovstvo lord Thompson je nato odgovoril, da bo Francija
sicer res letos okrepila svoje zrakoplovstvo za štiri eskadre, Amerika pa za 4 in pol eskadre, dočim se je Anglija odrekla svojim predvidenim treni eskadram Zračna sila ni odvisna samo od vojaškega letalstva, temveč so merodajne za to tudi civilne zračne proge in razvoj letalske industrije. Vendar je tudi on za to, da se ustvarijo aktivne vojaške letalske zveze, ker še vedno ni učinkovitih sredstev za obrambo proti zračnim napadom.
vedeli pomagali drugače, ko da so od časa do časa uprizarjali pokoije, ki so imeli svoj vrhunec v brezumni bokserski vstaji, ki je evropske velesile naravnost prisilila, da so vzeli ves Kitaj pod svojo kontrolo. Pa še bi se bil Kitaj dal rešiti, če bi bilo dano znanemu .Tuan-šikaju, da je izvršil svoje nameravane reforme, ko je po strmoglavljenju Mandžujev leta 1912. poslal predsednik republike. Njegova smrt leta 1916. med svetovno vojsko je ustvarila popolno praznoto v državnem življenju Kitaja.
Za Juanšiknjem se začenja doba prisiljenega, prenagljenega, čisto brezkoreninskega priličenja Kitaja evropski civilizaciji. To je doba Sunjatsena. Sunjatsen je bil brezdvoma velik rodoljub, tudi je napake kitajskega življenjskega ustroja dobro'videl, jo pa storil usodno napako, da je holol presaditi v Kitaj, v katerem je razrušil vso tradicijo, ves narodov etos, vse osnove stare kulture, naenkrat — amerikansko civilizacijo in to v amerikan-
skem tempu. Zapadna kultura je organično zrastla, sloni na dolgi in močni tradiciji (tudi Amerikanec jo ima v puritanstvu svojih anglosaških prednikov), ima v krščanskem etosu ljudstva zdravo podlago in obnovitveno silo. V Kitaj pa je prinesla inteligenca, površno izobražena v Parizu, Londonu in Berlinu, civilizacijo, izsledke in forme zapada, ne da bi jih kam organično vkoreninila, pač pa uničujr- še tisto dobro, kar je narodna duša Kitaja ustvarila v tisočletjih sama. Tako pa je zavladalo zdaj popolno samopaštvo, razuzdanost pa razdvojenost, sredi katere brezvestni mogotci netijo anarhijo in mnogovladje v svoj osebni prid. Mogočno pa narašča vpliv Japonske in severnoameriške Unije.
Tak je trenutni položaj v staroduvnein Kitaju.
Jugoslovanski slikarji v Londonu
London, 10. aprila. AA. Udruženje prija* teljev Jugoslavije v Veliki Britaniji je snoči priredilo banket v počastitev jugoslovanskih umetnikov, ki so prispeli v London na otvoritev razstave jugoslovanskega slikarstva in kiparstva v Londonu. Predsedniško mesto je na banketu zavzel lord Henry Cavvendish. Jugoslovanski kipar Ivah Meštrovič je dejal v svojem govoru, da prisrčni sprejem jugoslovanskih umetnikov od strani Velike Britanije odgovarja duševni veličini britskega naroda. Meštrovič je nadalje dejal, da upliv britske umetnosti v Jugoslaviji raste vzporedno s prijateljskim čutenjem, ki se v Jugoslaviji goji napram Veliki Britaniji.
Dunajska vremenska napoved: Negotovo | vreme, ki sc bo nekoliko poslabšalo.
Nova senzacija v KuSjepovi aferi
Pariz, 10. aprila, n. »Journal« poroča kot novo senzacijo v Kutjepovi aferi, da je pariški odvetnik Grandollot, ki je videl oba tajinstvena avtomobila na potu iz Pariza v Trouville, izjavil policiji, da je kolovodjo zločincev nedvomno spoznal kot voditelja Čeke Janoviča, katerega sliko si je zato tako dobro zapomnil, ker bi ga bil njegov avtomobil skoro povozil.
Boljševišhi procesi
Moskva, 10. aprila, n. V Žitomirju se je začel ogromen proces proti 127 voditeljem in nameščencem ukrajinske gozdne uprave, proti večjemu številu privatnih lesnih trgovcev in znaniji lesnih strokovnjakov radi velikega podkupovanja in protežirania privatnih trgovcev na škodo države.
Pomanjkanje mesa v Rusiji
Moskva, 10. aprila. 11. Veliko zmanjšanje števila živine, katero so ruski kmetje poklali v velikih množinah radi uvedbe kolektivnega gospodarstva, je povzročilo znatno zmanjšanje dosedanje racije mesa, ki sc bo za prihodnjega pol leta zmanjšala za 100 gramov. Samo v Moskvi, Ljeningradu, v donskem premogovnem revirju in v revirju nafte bo ostala dosedanja dvojna racija.
Sovjeti zlorabljajo svoja poslaništva
Pariz, 10. aprila. AA. »Havas« poroča iz Berlina, da je policija glasom poročila berlinskega lista »Tempo« aretirala komuniste, ki so imeli tajno tiskamo in dn je med nrelira-nimi komunisti ludi nekaj uradnikov sovjetske trgovinske delegacije v Berlinu.
Poglavarja srbske cerkve poslednja pot
Veličastne pogrebne svečanosti se udeležil Nj. Vel. kralj, vlada in velike množice ljudstva — Žalne proslave drugod
Vodstvo Heimtvehra se ne spremeni
Dunaj, 10. aprila, n. Na zborovanju voditeljev Heiniwehra se je zopet poverilo vrhovno poveljstvo dr. Stcidleju in dr. Pfriemerju. Na
Dunaju pa je prevzel poveljstvo major Fey, ki se jc podredil gornjeavstrijskemu poveljniku, kuczu Starhembergu. Le-ta zatrjuje sedaj, da je nasprotnik vsakršne nasilne oblasti in vsakega puča, dočim je imel prej zelo bojevite govore. V načelu se je sklenilo, da Heimwehr ne bo služila nobeni politični stranki. Dr. Steidle bo odšel na dopust v Italijo, kamor je že pred njim odšel major Pabst. Dne 10. maja bo v Innsbrucku proslava desetletnice obstoja tirolskega I lelmvvehra in tudi dunajski 1 Ieim\vehr napoveduje že velike manifestacije v boju proti dunajskemu rdečemu rotovžu.
VUindischgratz
rehab'Utiran
Budimpešta, 10. aprila, n. Častna ži.ija petih generalov je danes izdala svojo razsodbo v častni zadevi princa Ludovika Win-dlschgrittza, ki je bil glavna oseba v madjar-ski falztfikatorski aferi. Princ VVindisch-grfitz. je bil po obsodbi amnestiran ter je žirija nocoj izdala razsodbo, da so Windiscli-grUtza pri vseh njegovih dejanjih vodili nesebični in patriotični nagibi. I\o je prišla ponarejevalska afera v javnost, se je Win-dischgriitz s samozatajevaujem žrtvoval, tako da je prevzel vso krivdo nase, da bi svoj narod obvaroval hudih posledic. Žirija generalov je ugotovila, da je nravstveni status \Vindischgrfttzov neokrenjen in da je še nadalje zmožen satisfakcije.
Angleško tekstilno delavstvo gre v štrajk
London, 10. aprila, n. Ker so se ponesrečili vsi poskusi, preprečiti stavko v volneni industriji v Yorkshireju, so izjavili delavci, da so pripravljeni sprejeti znižanje mezd, in sicer v višini 5.8 odstotkov za navadno delo in 5.34 odstotkov za akordno delo. Delodajalci pa so \ zahtevali znižanje mezd zu 9.25 odstotkov za navadno delo in 8.75 odstotkov za akordno delo. Obenem so odklonili pogajanja za kompromis. V prihodnjih dneh bo tore' stavkalo tOO.OOO do 150.000 tekstilnih delavcev.
JVemšfei bojevniki poselijo francoska bojišča
Pariz, 10 aprila. AA. :>Le Maline napoveduje, da bo 10.000 bivših nemških bojevnikov, članov republikanskega Reichsbannerja posetilo bojišča v Franciji, da manifestirajo proti vojni. Predsedstvo te manifestacije je prevzel francoski minister za zunanje zadeve Briand.
Fordovi dobički
Newyork, 10. aprila, n. Bilanca Ford Motor Cie. za 1. 1929 izkazuje 172.000 delnic brez nominalne vrednosti in čisti dobiček 81.8 milj. dolarjev. Na eno delnico pride 473.8 dolarjev. Lanska bilanca je izkazovala zgubo 72.2 milj. ' dolarjev radi preureditve podjetja na uove 1 modele. Delnice so izključno v rokah Forda, očeta ln sina.
Pariz, 10. aprila, n. Francoska carina na avtomobile je bila zvišana od 25 na 60 odstotkov. S tem je praktično onemogočen ameriški uvoz v Francijo. To zvišanje je francoska rc-presaiija proti rigoroznemu ameriškemu carinskemu predlogu.
■
Napredek zračne trgovske službe
London, 10. aprila. AA. Letalska družba j »Handleypage Itd.« je zgradila za potniški j promet 8 velikih letal, ki bodo služila za zračni promet iz Londona v Pariz. Vsako letalo j ima prostora za 40 potnikov, za dva pilota , in za dva strežaja. Na krovu so kabine za kajenje in družabni prostori, tako da bodo imeli potniki dovolj prostora. Letala bodo opremljena s 4 Jupiter motorji, ki bodo razvijali 2 tisoč konjskih sil. Letala so zavarovana proti ognju in dragim uesrečam. Ta letala so naj- j večja od vseh letal, ki opravljajo redno zračno j trgovsko služIjo.
Moderni turisti
London, 10. aprila. AA. Danes zgodaj zjutraj je startala z letališča Lympue v bližini Folkestona vojvodinja Bedford. Vojvodinja j bo skušala z letalom >Spider< leteti v Cape-tovvu in nazaj v 19 dneh. Na prvi etapi poleta vodi letalo kapetan Bernard. Zamenjal ga 1k> po potrebi pilot gospod Little. Letalci bodo leleii po 1000 milj dnevno. Letalo bo vodila I udi vojvodkinja, ki je stara 64 let in je sama pilotinja. Vreme na progi je zelo ugodno in polet se je pričel v najidealuejšem vremenu. Letalci upajo, da bodo dosegli uocoj Aliir.
Oblaki kobilic nad Egiptom
London, 10. aprila, n. Mesto Kairo so za-temnili ogromni roji kobilic, ki lete preko mesta. S Sinaja in Transjordanije poročajo, da se bližajo nadaljnji roji kobilic. Vlad je razpisala premije za zbiranje kobilic, iu njihovih jajčec. Bombažna žetev je v nujvečji nevarnosti.
Belgrad, 10. aprila, k. Belgrad je danes spremil pokojnega patrijarha na njegovi poslednji poti. Dostojanstveno in z globokim spoštovanjem so 10.000 in 10.000 prebivalstva izkazali poslednjo čast svojemu prvemu cerkvenemu poglavarju.
Že od ranega jutra so se pri Saborni cerkvi zbirale množice in številne deputacije iz cele države. Notranjost cerkve je bila vsa zavita v črnino in obkrožena z mnogoštevilnimi venci, ki so jih na pokojnikovo krsto položili posamezniki in društva.
Okrog 10 se je pričela cerkev polnit po sporedu, ki je bil naprej določen. Ko jc ob 10 prispela kraljeva rodbina: kralj s kraljico Marijo, princ Pavle in kneginja Olga, se jc pričela žalna služba božja, ki jo je opravilo 24 škofov in 72 višjih duhovnikov.
Takoj za kraljevo rodbino so se postavili člani vlade na čelu s predsednikom vlade Petrom Živkovičem, nato pa diplomatski zbor, ki je bil polnoštevilno zbran. Med svečeni-stvom sta bila na prvem mestu zastopnika bolgarske pravoslavne cerkve metropolit iz Staic Zagore Pavle in arhimandrit Sofronije.
V	cerkvi so bili tudi bivši člani vlade, zastopniki narodnih društev in zastopniki drugih cerkev. Na častnem mestu so bili zastopniki katoliške cerkve nadškof zagrebški dr. Bauer, nadškof belgrajski dr. R. Rodič, škof djakovaški dr. Akšamovič, belgrajski župnik Wagner. Navzoči so bili vrhovni glavar evan-geljske cerkve v Jugoslaviji dr. Pop, vrhovni rabin dr. Arkalaj, muftija Zeki.
Po končani službi božji se je od pokojnika poslovil podpredsednik sv. sinoda črnogorski metropolit, ki je v krasnem govoru poveličeval pokojnega patrijarha Dimitrija. V imenu vlade je podal življenjepis pokojnikov pravosodni minister dr. Srskič.
Nato so člani vlade prenesli krsto iz cerkve, nakar se je pričel pomikali sprevod po bclgrajskih ulicah proti Rakovici. Kjer se jc sprevod pomikal, je občinstvo tvorilo gost spalir.
V	sprevodu je bilo opaziti številne vence. Na prvem mestu je bil srebtni venec kralja Aleksandra, nato so sledili venec kraljeve vlade, diplomatskega zbora, ruskih emigrantov in številni drugi venci.
Belgrad, 10. aprila, r. Semkaj je prispel podpredsednik bivSe HSS Karel Kovačevi«.
Namen njegovega potovanja je v zvezi z de-putacijo iz raznih hrvatskih krajev, ki jo bo kralj sprejel 22. aprila.
Popoldne se je Kovačevič dalj časa mudil pri predsedniku vlade Petru Živkoviču. Za tem je bil pri pomočniku zunanjega ministra Peroviču. V Belgradu ostane 2 dni. Jutri bo obiskal ministra dvora Jeftiča. Njegov prihod v Belgrad je v zvezi s koučnoveljavno
Rim, 10. aprilu, u. Komentarji francoskih, češkoslovaških in jugoslovanskih listov o drugem potovanju grofa Betlilemi v I ta t i jo so že sedaj dali povod italijanskim listom, da se branijo. Tako piše »Giomale d' llalia<:, da je vendar prezgodaj že sedaj kritizirati, ko Beth-lenovi cilji še niso znani, da zasluži Bethlenov obisk pri Mussoliniju pozornost evropskih opazovalcev, je umevno sqnio o'o sebi. toda ravno tako je neutemeljeno, gledati na tak sestanek že vnaprej z nezaupanjem, ko jc linija madjarsko-italijanske zunanje politike zadosti znana in usmerjena mi zbližanje. in medsebojno razumevanje obeh narodov. To ne pomeni ničesar drugega, kakor služiti miru. V uradnih krogih za sedaj ni mogoče zvedeti ničesar pozitivnega o Belhleiiovein obisku. Smatra se, da bo Bethlen že ponoči od sobote na nedeljo povrnil se v Budimpešto. Za tako kratko bivanje pa je do sedaj znani program nenavadno velik. Razen razgovorov z Mussolinijem je Bethlen v petek popoldne povabljen na kosilo na dvoru, katerega se bo udeležil tudi Mussolini. V petek zvečer bo Mussolini priredil oficielni banket
Rim, 10. aprila. AA. V senatu so nada Ijevali razpravo o proračunu kolonij. Minister De Bono je izjavil, da bo vladu izdala ukrepe za pospeševanje poljedelstva in za razvoj industrije v kolonijah. Minister je napovedal tudi ukrep® za ureditev verskega vprašanja v Eritreji. Vlada bo zgradila nove železnice. Nadalje je minister De Bono napovedal skorajšnje zavzetje Ttimma na skrajni meji Tripolitanije. Naposled jo De nono poveličeval vojaške uspehe maršala Ba-doglia,
Takoj za krsto je stopal Nj. Vel. kralj s princcm Pavlom. Pred dvorom sta zapustila sprevod in se podala v dvor.
Pred končanim sprevodom sc je pred vhodom v Topčider v imenu svečeništva poslovil od pokojnika prota Petrovič, v imenu belgrajske občine dr. Stojadinovič. Nato so krsto prenesli v avtomobil in jo prepeljali v Rakovico. Ob odprtem grobu v samostanu Rakovici je v imenu belgrajskega prebivalstva govoril prota Božič, v imenu ruskih emigrantov Strandmann, predsednik združenja rezervnih častnikov Radosavljevič, v imenu ženskih društev gospa Tripkovičeva. Kot poslednji jc govoril arhimandrit Viktor. Nato so krsto spustili v samostansko grobnico k večnemu počitku.
Belgrad, 10 aprila. AA. Na predlog ministra pravde jc sklical Nj. Vel. kralj z ukazom volilni zbor za volitev treh kandidatov za patrijarha srbske pravoslavne cerkve, dne 12. aprila t. I. ob 10 dopoldan v Saborni cerkvi v Belgradu.
Zagreb, 10. aprila, r. Danes dopoldne ob U se je v pravoslavni cerkvi vršila zadušnicu za pokojnim patrijarhom Dimitrijem. Udeležili so se jc ban dr. Šilovič, pedban Stojanovič, šefi oddelkov, armadni general Matic nu čelu generalilete. predsednik stola sedmoricc dr. Cimič, predsednik upr. sodišča dr. Zoričič, predsednik jugoslovanske akademije znanosti dr. Manojlovič, rektor vseučilišča dr. Belobrk, šef policije Bedakovič, župan dr. Srkulj in drui;i, — Po meslu so razobešene črne zastave.
Sofija, 10. aprila. AA. Danes ob 10 in pol dopoldne je bil v največji sofijski katedrali Aleksander Nevski pnrastos za pokojnim patriiarhom Dimitrijem. Službo božjo ie služil mitropolita Štefan, glavar bolgarske cerkve, ob asistenci mnolobroj-nega svečeništva, Prisotno je bilo vse osob e našega poslaništva s poslanikom Nešičem na čelu ter vsa naša kolonija, dalje zastopniki sofijske občine, načelnik verskega oddelka bolgarskega ministrstva prosvete, rezervni general Lazarov in mnogo drugih oseb. Po parastosu je imel mitropolita Štefan govor, v katerem je omenjal zasluge pokojnega patrijarha Dimitriju kot šefa bratske srbske pravoslavne cerkve, posebej pa je še poudaril gmotno pomoč, ki jo je na iniciiativo pokomikovo izkazala srbska pravoslavna cerkev Bolgariji po potresu v Plovdivu in okolici. Tedaj ie blagopokojni patri arh poslal vladiko Dositeja v Bolgarijo, da izreče so-žalje srbske pravoslavne cerkve in da preda zbrano materijalno podporo. Na koncu svojega govora jc mitropolita Štefan izrekel sožMjc bolgnrske narodne cerkve srbski pravoslavni ecrkvi in vsemu jugoslovanskemu narodu. Ko je končal obrede, jc pristopil mitropolit Štefan k jugoslovanskemu poslaniku Nešiču in mu osebno izrekel svoje sožalje.
ureditvijo priprav za prihod poklonitvene deputacije, in imenika prijavljenih oseb. Skupno je prijavljenih 1473 oseb, iz vseli hrvatskih krajev. Med njimi je 12 poslancev bivše HSS. Dalje 60 oblastnih poslancev in veliko število predsednikov strankinih organizacij in članov glavnega odbora ter drugih funkcionarjev bivše HSS.
Število se vsak dan povečuje, ker se neprestano prijavljajo nove osebe. Pričakuje sc, da bo število preseglo 1500 oseb. V depula-ciji so osebe iz več kot 50 okrajev.
v hotelu Excelsior '.
V soboto dopoldne bo zajtrk pri državnem podtajniku za zunanje stvari Faniju, zvečer pa bo dine na madjarskem poslaništvu. Bethlen bo obiskal tudi papeža in bo pri tem govoril tudi z državnim tajnikom, kardinalom Pacellijcm. Avdicnca v Vatikanu je določena na soboto popoldne. Po vesteh, ki so došle iz Budimpešte, se za sedaj samo čujc, da so na dnevnem redu v glavnem gospodarska vprašanja, in sicer taka, ki izhajajo iz direktnih italijansko-madjarskih odnošajev ali pa so v zvezi z vzhodnimi reparacijami. Bethlen jc v Trstu sprejel urednika ::Piccola« in mu izjavil, da je spričo obstoječega prijateljstva med obema narodoma koristno, da se ohrani kontakt med obema vladnima šefoma, da sc razgovar-jata o problemih, ki interesirajo oba naroda. Bethlen je dal po šefu madjarskega presbiroja demantirati vest, da bi bil naroči! grofa Appo-nyija, da ga počaka v Rimu. Dalje je izjavil potom presbiroja, da je proklamacija svobodnega pristanišča na Reki izzvala v Madjarski veliko zadovoljstvo, ker upajo, da bo imela Madjarska od tega velike koristi.
Rim, K), aprila. AA. Tekom svojega govora v senatu je minister za kolonije De Bono poudarjal, da namerava vlada izvesti okupacijo celokupnega ozemlja v Libiji, ki je bil Italiji prisojen po mednarodnih mirovnih pogodbah. Po izvršeni okupaciji bodo znižani vojaški krediti za kolonijo iu se bo pristopilo k pospeševanja splošnega gospodarstva in kulture.
Tripniis, 10. aprila. A A. Semka j je prispela prva enota italijanske vojne mornarice pod poveljstvom admirala Gauibardclle.
Prve posledice Gandijeve akcije
Bomba.v, 10. aprila. AA. Mnogi dijaki so prekinili pouk v šolah in odšli na ulice, kjer so manifestirali za Gandija. Policija je Izvršila 14 aretacij. I Dombay, 10. aprila. AA. Gruča prostovoljcev civilno neposlušnosti seatoječa iz šest muslimanov in treh žensk, je odšla po morsko vodo in jo nesla v palačo kongresa, da bi proizvajala sol. Policija je zaplenila 32 vaz za proizvajanje soli.
Pariz, 10. aprila. A A. Po poročilu iz Ga« Japura v Indiji, sta bila dva Gandijeva pri-, staša obsojena vsak na eno leto ječe.
London, 10. apr. n. Pri Jubulporeju v centralni indijski provinci je neki tekač na kolodvorskem peronu ustrelil štiri osebe in dvo težko ranil. Najprej je streljal na policiste, potem pa kar na slepo med potnike prihajajočega vlaka.
London, 10. apr. 11. v Naniku v Indiji je bilo včeraj pri hudih spopadih med ortodoks-nimi Hindi in med »nedotakljivimi« ranjenih ! nad 100 oseb, ker so se zadnje imenovani ho« : teli udeležiti pobožne demonstracije orto-doksnih.
London, 10. aprila. 11. Radi svoje aktiv« nosti v zadnjih dneh, radi številnih govorov In poskusov, pridobivati sol, je Gandi popolnoma onemogel. Danes je moral ostati v svoji postelji v Dandiju ln ni mogel nadaljevati svojega propagandnega dela.
Ikonolon
Newvork, 10. aprila. AA. Včeraj sta dve osebi v svojih uradih, razdaljenih med seboj 1500 km govorili druga z drugo potoni aparata, imenovanega ikonofon. Na obeh aparatih sta bila dva okvirja 6X5 palcev površine, tako da sta mogla govornika drug drugega opazovati. Reprodukcija glasov kakor slik je bila zadovoljiva.
•Vlom v dunajski vojni arzena I
Dunaj, 10. aprila. 11. Preteklo noč je bilo vlomljeno v vojni muzej dunajskega arzenala. Tatovi so ukradli okoli 100 križcev reda Marije Terezije iz časa osvobodilne vojne. Dalje so ukradli tudi več patriotičnih daril, tako velikega srebrnega vola dunajske mesarske zveze, napolnjenega s cekini, dalje srebrno podkev iz Chemnitza, trdnjavske ključe, ki jih je Fadetzky prinesel na Dunaj leta 1848 iz Milana itd.
Priprave za Marconijev poizkus
Zagreb, 10. aprila, r. Kot priprava za prižig žarnic iz Londona se je sinoči ob 0 zvečer vršil prvi poizkus, ki sc je popolnoma posrečil. Istočasno se je postavila zveza z več radio-postajami. Posrečilo sc je dobiti zvezo z radio-postajo v Oslu, ki je prižgala vse žarnice v Zagrebu, en električni motor in en gramofon pa spravila v pogon. Na sobotnem predavanju bo profesor Splait predaval o prenosu in o pomenu tega izuma.
Proslava Falerja v zagrebškem
gledališču
Zagreb, 10. aprila, r. Sinoči se je pred polnim gledališčem vršila proslava petdesetletnice umetniškega delovanja Nikole Falerja. Vršila se je predstava Bizetove Carmen. Pred predstavo je pozdravil pred zbranim občinstvom slavljenca Falerja ravnatelj opere Bara-novič. V svojem govoru je naglasil neminljive zasluge Falerjeve za zagrebško opero. V imenu združenja igralcev ga je pozdravil igralec Duj-šin in mu izročil lavorjev venec. Pozdravu in čestitkam so se pridružile mnogoštevilne glas-, bcnc in kulturne organizacije, ki so slavljencu izročile veliko število vencev in clarov. Faler sc jc vsem prav toplo zahvalil za čestitke in nato v kratkih besedah obrazložil zgodovino svojega dela.
Ha n tka Haiman umrla
Zagreb. 10. aprilu, r. Ob pol 3 popoldne je danes umrla v bolnici znana igralka Ha-nika Haiman. Pred par dnevi se je bila ure-1 zala na roki. Rana pa se ni zacelila, marveč se je njeno stanje veduo slabšalo, tako da je v torek iskalu zdravniške pomoči. Dafles se \ je stanje nenadoma zelo poslabšalo. Dopoldne ob 9 so jo pripeljali v lx>lnišnico, toda bilo je že prepozno in je popoldne ob pol 3 umrla radi zastrupljenja krvi.
Zagrebški avtotaksiji
Zagreb, 10. aprila, r. Danes ob 9 dopoldne se je pričela na mestnem glavarstvu anketa o statutu za avtotaksije. Pri tej priliki so se poenotili vsi taksometri. Dosedaj so namreč obstojale pri plačevanju velike razlike. Zato so se sprejelo obče odredbe statuta. Število avtotuksijev je omejeno na 210.
Ljubljanski šahovski turnir
Zdenko Uupnik je zmagal proti Ludviku Ga-brovsku in si je s tem zagotovil prvo mesto. Partija spada med najlepše na turnirju in je dobil Uupnik igro z žrtvovanjem. Ciril Vidmar je zgubil partijo proti Furlauiju že po 13. potezi, Cibif j" dobil svojo prekinjeno partijo proti Žiinbreku. Ostale partije 5c niso odločene in so bo o njih po* ročalo jutri
Nova pohionlna deputaciia bivše HSS
Vodil jo bo bivši podpredsednik — V deputaciji bo do 1500 oseb
Ta'nost vzroka BeMenove poti v Rim
Izredno slove stn sprejem — Kosilo na dvoru — Avdienca tudi
pri pcipeiu
Italijanska kolonijalna politika
Italijani bodo skušali zavzeti ves TripoVs
M al a matura
Istočasno s pravilnikom o višji maturi je prosvetni minister izdal tudi pravilnik o nižjem tečajnem izpitu na klasičnih in realnih gimnazijah ter na realkah. Za nižjo maturo določena pravila garantirajo učenčevo sposobnost za višje razrede srednjih šol. Pravilnik se v bistvu glasi:
Učenci, ki so dovršili nižji tečaj srednjih šol, morajo meseca junija delati nižji tečajni izpit, Če iele nadaljevati študije na višjem tečaju.
Učenec, ki je dovršil četrti razred najmanj z zelo dobrim uspehom ter je odličnega ali zelo dobrega vedenja, je oproščen nižjega tečajnega izpila. Učencu, ki je oproščen izpita, se letne oceno vpišejo v spričevalo o nižjem tečajnem izpitu, v opombi pa se navede, <la je bil oproščen. Ocene iz zgodovine in zemljepisja se seštejejo aritmetično iu se beležijo kot ena ocena v zrelostnem spričevalu.
Nižji tečajni izpit se dela iz naslednjih predmetov:
1. Iz srbohrvatskega, oziroma slovenskega jezika, 2. iz zgodovine in zemljepisja Jugoslavije,
3.	iz živega jezika na realnih gimnazijah in na realkah, iz latinščine pa v klasičnih gimnazijah,
4.	iz matematike.
Na šolali z nedržavnim učnim jezikom se dela izpit:
1. Iz učnega jezika, 2. iz srbohrvatskega, oziroma slovenskega jezika, 3. iz zgodovine in zemljepisja Jugoslavije, 4. iz matematike. — Iz ostalih predmetov učenci ne delajo izpita, ampak se ocena letnega uspeha četrtega razreda vpiše v ■pričevalo o nižji maturi.
Izpit iz narodnega, oziroma iz učnega jezika se dela pismeno in ustno. Iz ostalih predmetov se dela izpit samo ustno.
Pismeni tečajni izpit se dela najprej in sicer, ločeno od ustnega, da predmetni učitelji in izpitni odbor morejo naloge pregledati in jih oceniti. Pismene naloge imajo biti iz tvarine, ki je predpisana za tretji in četrti razred. Časa je za pismene naloge največ dve uri. Pismeni in ustni uspeh se vračunata po prostem preudarku odbora.
Ustni izpit se dela za vsak predmet posebej in v razdobju najmanj enega dne. O oceni ustnega izpita se sklepa še isti dan takoj po izpitu. Na ustnem izpitu morajo učenci odgovarjati iz raznih, vedno samo poglavitnih predmetov iz tvarine, ki ie bila obdelana na nižjem tečaju. Poleg predmetnega učitelja imajo pravico učencu dajati vprašanja tudi
ostali Člani odbora. Izpraševanje vsakega učenca iz vsakega predmeta se vrši okrog četrt ure.
Ponavljanje izpita. Učenec, ki dobi splošno slabo oceno iz učnega jezika, se odkloni za leto oni. Kdor na ustnem izpitu dobi tri slabe ocene iz ostalih predmetov, pade tudi za lelo dni. Učenec pa, ki dobi slabo oceno iz enega, največ pa dveh predmetov, se odkloni za tri mesece, da po preteku tega časa dela izpit iz teh predmetov. Ce tedaj v določenem roku ne naredi izpita, mora čez leto dni delati zopet ves izpit. Učenci, ki so padli za eno leto, se ne morejo vpisati v četrti razred kot ponavljale! ter morajo junija prihodnjega leta delati ves nižji tečajni izpit. Očenec pa, lu bi tudi pri drugem izpitu padel za leto dni, sme delati izipt samo še enkrat, in sicer kot privatni učenec. Najsi pa pade kdo za tri mesece ali za leto dni, vedno mora izpit nadaljevati na tistem zavodu, kjer ga je začel. Le v upravičeno izjemnih slučajih mora dovoliti drugače minister sam.
CIani izpitnega odbora so ravnatelj ali razredni starešina četrtega razreda (ki mora biti vedno član odbora) kot predsednik ter predmetni učitelj kot člani. V izpitnem odboru morajo biti najmanj trije člani.
O oceni tečajnega izpita se sklepa z večino glasov neodvisno od letne ocene. Pri enakem številu glasov velja tista ocena, za katero je glasoval predsednik.
Jesenski nižji tečajni izpit, ki ga jx)leg že omenjenih učencev delajo lahko ludi tisti, ki so bili meseca junija bolni, se vrši v času od 1. do 10. septembra.
Učenci zasebnih šol in privatisti, ki dovrše četrti razred, ki pa prosvetni minister za njihove šole ni odredil drugače v smislu pravilnika od 14. januarja 1930, so dolžni se pravočasno osebno javiti s pravilnim spričevalom četrtega razreda ravnatelju državne srednje šole, v kateri žele delati izpit. Učenci zasebnih šol, ki morajo prej delati še^ kak ponavljalni izpit, se morajo ravnatelju državne srednje šole javiti pravočasno, da morejo delati nižjo maturo skupaj z ostalimi rednimi učenci od 1. do 10. septembra. Ostali privati9ti delajo izpit samo meseca junija.
Spričevalo dajo tiste srednje šole, na katerih je bil delan izpit. S tem pravilnikom so spremenjeni vsi prejšnji predpisi o nižjem tečajnem izpitu.
Priprava za resno življenje
Zaključek kmetijske nadalj. in gospodinjske šole.
Ormož, 9. aprila.
Zaključek kmetsko-nadaljevalne šole in gospodinjsko nadaljevalne šole v Ormožu se je vršil v nedeljo, dne 30. t. m. t. 1. Slovesnosti so priso-tvovali zastopnik kr. banske uprave g. dr. A. Mi-lavec, okr. načelnik g. dr. Vaupotič, okr. šolski nadzornik g. Gorup s soprogo, vodja kmetsko nadaljevalne šole v Središču g. M. Venigerholc, učiteljica ga. Belšakova, vsi predavatelji kmetsko in gospodinjsko-nadaljevalne šole, celokupni odbor ter starši gojencev in gojenk.
Slovesnost je otvoril načelnik odbora g. Franc Hanželič, nato pa je šolski upravitelj g. A. Ro-sina pozdravil vse navzoče. Pod vodstvom učitelja g. Papsta so gojenke zapele državno himno ter nekaj narodnih pesmi. Voditeljica gospodinjsko-nadaljevalne šole gdč. N. Nuša Bratanič in voditelj kmetsko nadaljevalne šole g. Vlado Porekar sta podala poročilo o postanku, razvoju in delovanju obeh šol. Po teh poročilih so se vršili izpiti gojenk. Na razna teoretična in praktična vprašanja iz družinskega življenja, gospodinjstva, zdravstva ter gospodinjskega računstva, so gojenke prav lepo odgovarjale.
Sledili so izpiti gojencev. G. Porekar jih je izpraševal iz kmetijskega računstva, spisja, vinarstva, tloznanstva in poljedelstva, a g. Stane Pra-protnik iz sadjarstva, zadružništva, narodopisja, državoznanstva in higijene. Gojenci so prav odločno in razumno razpravljali o stavljenih vprašanjih.
Po končanih izpitih je povzel besedo g. dr. Milavec. Pohvalil je gojence in gojenke, izpodbu-jal jih, da se še v čast in ponos kmetskega stanu še nadalje izobražujejo, orisal je potem velik pomen kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol ter izrazil željo, da bi se te šole ustanavljale v kar največjem številu. Zahvalil se je z lepimi besedami učiteljstvu za njegov trud, staršem pa, da so pošiljali svoje hčerke in sinove v te prepolrebne šole.
Oficijelni del slovesnosti je bil s petjem zaključen, nato pa so gojenke povabile vse zastopnike, predavatelje, nadaljevalno-šolski odbor ter starše na banket, lfljer so dekleta servirala lastnoročno pripravljena jedila.
Huda nesreča kolesarja
Prijatelju ni mogel prinesti cvetlic na krsto.
Guštanj, 9. aprila 1930.
Dne 8. t. m. je vozil nek mladenič s koletfoni 5opek cvetlic iz Guštnnja v Slovenjgradec, da jih položi na krsto svojega umrlega prijatelja. Prijatelju ni mogel izkazati tega zadnjega znaka ljubezni, ker ga je dohitela na cesti Guštanj—Dravograd huda nesreča. V bližini »Votle peči« pri Gu-štamju je mal klanec z ovinkom. Drveč po klancu nizdol, se je zaletel v prihajajoč tovorni avtomobil Vivotn iz Mežice. Karambol je bil silovit. Kolo je zadelo v levi prednji blatnik, kolesarja pa vrglo s kolesa z glavo v šipo avtomobila in od tod še kakih pet metrov daleč ob rob ceste, kjer je oblegal okrvavljen in v težki nezavesti.
O nezgodi je bil takoj obveščen rešilni oddelek Rdečega Križa v Guštanju, ki je bil že 10 minut po obvestitvi s svojim rešilnim avtomobilom na mestu nezgode. Dr. Errnth iz Guštanja je nudil ponesre-5cr,cu prvo pomoč in odredil takojšen prevoz v bolnišnico v Slovenjgradec. — Med prevozom se ponesrečenec ves čas ni zn vedel.
Tako vrši rešilni avtomobil Rdečega Križa v Guštanju svojp žalostno, a človekoljuhno nalogo.
J*
Ljublj. proračun potrjen
Mestni magistrat ljubljanski uradno naznanja, da je minister financ s svojim rešenjem od 8. aprila 1930, št. 17.472, odobril občinski proračun za leto 1930 tako, kakor ga je sklenil občinski svet na seji dne 26. marca 1930 z izpremembo, da znašajo občinske doklade na državne direktne davke enotni pribitek 60%.
Vsled tega stopijo "z današnjim dnem v veljavo:
1.	novi trošarinski pravilnik s trošarinsko tarifo, kakor je bila sklenjena, z izpremembo, da se zniža postavka br. 4 prip. od Din 8 na Din 3 ter postavka br. 18 od Din 8 na Din 6;
2.	obrtno-sanitetna kontrolna taksa namesto dosedanje davščine na obisk gostiln in kavarn in davščine na igro;
3.	nadalje se v letu 1930 ne bo več pobirala davščina na nezazidane parcele;
4.	gostaščina se bo pobirala za stare hiše v letu 1930 mesto v dosedanji izmeri 8% le s 6%;
5.	vodarina se bo pobirala v letu 1930 mesto v izmeri 10% le z 9%.
Podrobnosti bodo razvidne iz objave v Uradnem listu Dravske banovine.
V Ljubljani, dne 10. aprila 1930
Mestni magistrat.
Ivana Grudna zadnja pot
Vrba žalujka pred domovanjem žalosti na Zaloški cesti je komaj pognala prve, nežne lističe, pod njenimi vejami jia so včeraj prenesli na mrtvaški voz krsto s truplom nepozabnega profesorja Janeza Grudna. Koliko prijateljev, dobrih znancev je pokojnik imel, koliko jih je, ki ga bodo pogrešali, to je pokazal včerajšnji pogreb. Truplo je ob 4 popoldne blagoslovil v mrtvašnici g. superior Sede j ob duhovniški asistenci, pevsko društvo »Ljubljana« pa je pod vodstvom dr. Dolinarja zapela v srce segaječo »Gospod, usliši nas!,- Za tem se je razvil na pokopališče pri Sv. Križu veličasten zalm sprevod. Pred krsto je stopala mladina trgovske in zadružne šole, tista mladina, ki jo je pokojnik tako zelo ljubil. Sledil je profesorsid zbor Trgovske šole z ravnateljem g. Gogalo na čelu. Mladina in profesorski zbor sta poklonila pokojniku lepe vence. Za profesorskim zborom je šlo pevsko društvo »Ljubljana* in pa člani »Ljudskega odra«-, oba z lepima vencema. Za krsto so sli najprej žalujoči sorodniki, nato g. ban inž. Ser-nec, dalje zelo številni profesorji, stanovski tovariši pokojnika, člani Katoliškega'akademskega sta-resmstva, duševni delavci, mnogi znanci in prijatelji pokojnika, zastopniki raznih korporacij in organizacij, akademska mladina itd. Zastopano je bilo za krsto tudi uredništvo »Slovenca«, čigar marljivi sotrudnik je bil. Tudi za krsto je bilo v sprevodu posebno mnogo mladine, bivših učencev pokojnika in drugih. Vsi, ki so ob zamolklih otožnih zvokih šentpeterskih zvonov spremljali blagega Ivana Grudna na zadnji poti, so čutili globoko bridkost nad izgubo nepozabnega moža. — Pri Na Martinovi cesti je »Ljubljana« zapela »Vigred se povrne«. Nad svežim grobom se je ]X>-slovil od pokojnika v lepem govoru v imenu profesorskega zbora trgovske šole prof. dr. Karel Der-mastja, v imenu prijateljev in akademskega stare-šinstva pa predsednik g. glavar Narte Velikonja. Težko so padale kepe prsti na krsto, kakor da bi padale vsem, ki so ga poznali, na srce. Ivan Gruden, počivaj v Bogu!
Tragična smri
Ni več mogel obiskati sina.
Slov. Krajina, 8. aprila.
V	Dolnji Lendavi se je pripetil slučaj, ki ni vzbudil sočutja samo v trgu samem, marveč v celi okolici. Znani trgovec Herman Bader je imel sina v Trstu. Sedaj ga je hotel prvič obiskati. Zvečer jc vse uredil in je hotel z jutranjim vlakom odpotovati. Pozno po noči je odšla družina k počitku. Zjutraj, ko se je bilo treba pripravljati na jx>t, je v hiši zavladala velika žalost. Herman je ležal mrtev v postelji. Zdravniki so dognali, da ga je zadela srčna kap.
Gerenlski sosvet kočevske mestne hranilnice
Kočevje, 9. aprila.
Poročali smo že, da je bil imenovan za geren-ta v kočevsko mestno hranilnico in premoženjsko upravo od kraljeve banske uprave višji finančni svetnik v p. g. Maks Kostanjevec. Pričakovati je bilo, da bo kr. banska uprava poleg gerenta imenovala še gerentski sosvet v hranilnice in premoženjsko upravo. Imenovanje sosveta se je radi konzultacij nekoliko zakasnilo.
V	torek pa je banska uprava na predlog okr. načelstva imenovala naslednje gg. v sosvet mestne hranilnice: ing. Biskupskyja Vrlolaa, direktorja kočevskega premogokopa, ing. Franca Jcnfiča, šu-marskega nadsvetnika v p. g. dr. H. Arka, odvetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Kočevju, g. Gustava Verdcrbcrja, bivšega predsednika upr. sveta mestne hranilnice in g. Erkcrja Rajmunda, bivšega hranilničnega ravnatelja.
V	sosvet premoženjske uprave pa g. g. dr. Maurcrja Vilka, notarja, Pavlička Josipa, tiskar-narja, Kresseta Alojzija, podžupana in Jonketa Rudolfa, obč. odbornika. Kakor smo bili obveščeni, nista sprejela imenovanja v sovet premoženjske uprave g. dr. Vilko Maurer in Pavliček Josip.
Imenovanje gerenfskih sosvetov v obe kočevski gospodarski korporaciji, je izzvalo v kočevskih
Pri revmatičnih, protinskih bolečinah
pri živčnem obolenju, bolečinah v križu, neuralgijah in vsakovrstnem trganju po udih, počutkih utrujenosti, ki izvirajo iz prelilajenja, pri rekonvalescenci po težki bolezni nudi vribavanje bolečih udov, v trdovratnih slučajih močna, dalje trajajoča masaža s pristnim
DIANA
FRANCOSKIM ŽGAN3EM
naglo polajšanje muk : bolečine se naglo omilijo in slednjič popolnoma preženo, pospeši se kroženje krvi, koža se prisili k zdravemu delovanju in celotni
splošni počutek se poživi. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. — Cena: mala steklenica Din 10'—, srednje velika steklenica Din 26■—, velika steklenica
Din 52—. Pazite na ime »DIANA« in varujte se
pred ničvrednimi ponaredbamil Ako bi se ne dobilo v lekarni ali dro-geriji »Diana« franc. žganje, pošljite Din 50'— in prejeli boste z obratno pošto 5 malih steklenic iz glavne zaloge
za Jugoslavijo: JUGOFARMACIJA D, D. — ZAGREB
krogih veliko komentarjev. Z imenovanjem gerent-skega sosveta v kočevsko mestno hranilnico je izvršen velik korak pri rešavanju tega vprašanja. Oba sosveta bosta našla ogromnega dela v svojih delokrogih, ki bo zahtevalo mnogo truda in požrtvovalnosti. Kočevsko meščanstvo je z imenovanjem ter sosvetov zadovoljeno, ker imena vseh sosvetnikov jamčijo za čim najbol. ugodno rešitev za kočevski okraj tako aktualnega vprašanja.
V. B.
Nevarno klanje
M. Sobota, 9. aprila.
V tukajšno bolnišnico so pripeljali 22 letnega Merklina Karla, ki je že dalje časa zaposlen v Benkovi mesnici kot mesar. Pri klanju svrnj ga je zadela precej huda nesreča. V roke mu je prišla močna svinja, ki je bila precej divja. Mesar jo je zgrabil za uho, ker pa se mu je hotela iztrgati, j€ naglo vtaknil nož v nožnico, ki jo je imel pritrjene krog pasu in je hotel živa! zgrabiti tudi z drugo roko. To se je zgodilo tako naglo, da niti ni opazil, da je nož šel mimo nožnice. Še preden je nož pri-pletel na tla, je hotel fant poklekniti Pri tem se mu je nož zapičil pod kolenom v nogo. On tega ni opazil pravočasno in je koleno popolnoma skrčil, nož je stal poševno. Cim bolj se je koleno krčilo, tem bolj se je zarezalo v nogo. Ko je fant začutil bolečino, je bila noga že v mlaki krvi Kar ustrašil se je. Še bolj se je stresel, ko je zagledal rano. Nož mu je razparal skoro vso nogo Prerezal mu je tudi dve važnejši žili Kakor se kaže, preteče precej časa, preden bo mogel zapustili bslniško posteljo.
Zadnji obisk,,.
(f »Giovanniju« v spomin.)
Kaj je tega, ko si bil še pri meni in mi izročil krasno očrtano vsebino povesti, ki si se je lotil, da jo prevedeš! Danes je knjiga zaprta, pero suho — tvoja roka mrzla, tvoje oko ugaslo: našega Giovannija ni več. Baš sem segel po slušalki, da bi se domenil za voz na Golnik, ko je zapel telefonski zvonček. Ves sem se stresel. (Saj se navadno niti ne zmenim.) Ali je bila slutnja? Po telefonu se oglasi zdravnik: »Za Grudna ni treba voza. Prestal. Nocoj ob eni!«
Prestal! — In včeraj sva se domenila za pot na Golnik.
Nisem ti povedal, pa sem vedel, da se ne otmeš. Niti drobcen smehljaj sc ni pojavil več na tvoje lice. Trpljenja pa je bilo v vsakem dihu preveč. In ob tem trpljenju si še upal in hrepenel: :>Da bi bil še enkrat na Golniku, v miru, na zraku, na solncu, na solncu! Moj Bog, ta Ljubljanica! — Duši me duh od nje. — Po trohnobi vse diši. — Torej še dve noči bom tu? O, da bi še ti dve prestal! :
Pa si nagnil glavo, ki ti je omahnila na
blazine; roke so tipale in iskale po odeji.
»Da, ljubi moj, saj celo nas duši to južno vreme; tam ti bo laže. O, tam bo res vstajenje, bo Velika noč — in pomlad.«
»Velika noč« — me je pogledal — »da, saj sem ji bil zvest, vedno zvest. Pred tednom sem tudi za letos opravil.«
In ga je zaskrbelo: »Ti, koliko bo stal voz?«
»Nič! Je že vse urejeno.«
Pogledal je trudno in s tisto hvaležno sra-mežljivosjo, ki je last vsem dobrim, ki so bedni bolj nego bosjaki na cesti, pa skrivajo.
»Ne boj se za obljubljeni prevod. Dobiš ga. Čim se nasopem gorenjskega zraka, pa mi bo žena poslala knjigo in se lotim.«
»Prijatelj, nič ne misli na te skrbi. Otresi se vsega in veselo skrbi samo za zdravje!«
»O, da bi se šc enkrat mogel nasmejati! Da bi vsaj slišal fanta, ki poje, ki piska tam pod planinami. — O, a tu je grozno zame!«
Spet je omahnil in se nagnil na stran, pa hitro segel z roko po kozarcu. Ta kretnja roke ni bila. kretnja bolnika; to čudno hlastanje, to oprimajoče tipanje. — To so bili gibi roke, ki sega iz vode in se lovi za bilke, da bi se otela.
Po premolku, ki mi je ob pogledu na to
roko ustavil besedo, se mi je samo po sebi iz vilo: »Kakor je božja volja!«
Potem je kakor nenavadno utrujen spet naslonil glavo na blazine, s katerimi je bil oprt sedež na postelji, in dolgo molčal ter silno tež ko dihal.
Ura je odbila tri. Nekje so se zaprla vrata
»Sedaj prihajajo. Zdravniki!«
»Torej moram iti. Z Bogom, Giovanni!«
»Kam — kam pride avto?«
»Kamor želiš?«
»Sem naj pride! V četrtek — sem pred številko 3.«
»Dobro. Semkaj!«
»O, v četrtek se odpeljem odtod! Hvala Bogu. — Pozdravljen! Pa se me spomni \ cerkvi.«
»Bom!«
»V četrtek — ven, k solncu, stran oci tod ...« je zahrepenel, zavzdihnil in zaprl oči.
Še enkrat sva se od vrat pogledala in se z roko pozdravila ...
O, ta duša, kakor otrok, poln upov, poni vzorov, sedaj in vse življenje!
In danes je četrtek in prišel je voz In Giovanni se je odpeljal ven — k večnemu Solncu!	Finžgar
Koledar
Petek, 11. aprila: Devica Marija sedem žalosti; Leon L. papež.
Osebne oesfi
= Duhovska vest. 2upnija Kamnik jc bila jiodeljena g. Mateju R i h a r j u, župniku iu dekanu v šmartnem pri Litiji.
— Iz vo iiške službe. l'o službeni potrebi so imenovani: za upravnika materijala drinskega inteudantskega skladišča intendantski podporočnik Rudolf štrukelj; za upravnika materijala dunav-skcga intendantskega skladišča intendautska podporočnika Franjo Šulek in Božidar Ridl; za upravnika materijala zetskega inteudantskega skladišča intendanlska poročnika Slavko Brusin in Franjo Markovič; za upravnika materijala bregalniškega intendantskega skladišča intendautski podjioročnik Ivan Gračan'; za upravnika materijala vardarskega intendantskega skladišča iut. podporočnik Branko Lovšin; za upravnika materijala kosovskega int. skladišča inl. podporočnik Bogomil Lončarič; za upravnika materijala savskega int. skladišča int. podporočnik Vladimir Mrvič; za upravnika maleri-jala šumadijskega int. skladišča int. podporočnik Franjo Rušak; za upravnika skladišča posteljne opreme int. skladišča mornarico int. podporočnik Lovro Fatorini in na službo v mornariško opazovalno poveljstvo strojni kapetan t. razr. Rudolf Ši-rola in strokovni poročnik Ivan Fras.
Novi grobovi
■f V Ljubljani sta umrla: Jurij Lavrič, preglednik finančne kontrole. Pogreb bo v soboto ob pol 4 iz mrtvašnice. — Na Poljanski cesti št. 64 je umrl posestnik in mesar Ivan Sirk. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne.
N. p. v in.!
Mala kroniha
it Poslopje zagrebške tobačne tovarne, ki je last zagrebške občine, je kupila uprava državmn monopolov za 7 milijonov dinarjev.
it Policist — žrtev avtomobilskega divjanja.
Dne 30. marca po noči je zagrebški stražnik Štefan Sambol stal na straži v Vlaški ulici. Avto, ki ga je vodil šofer Štefan Sauerborn, pa je pridrvel in podrl stražnika. Ranjenca so prenesli v bolnišnico. Sodili so, da njegove poškodbe niso težke. V sredo pa je stražnik radi svojih poškodb v bolnišnici umrl.
*	Razpisana mesla pogodbenih pošiar-jev. Ljubljansko poštno ravnateljstvo razglaša: Nezasedene so naslednje pogodbene pošte: Blace (11-3), Medvedja in Predejane (1II-1), Lipljan (1V-1), Janjevo, Ktenike in Čer (IV-2), Gradnja (IV-3), Stretac in Veliki Bonjinci (V-l) in Izvor Veleški (1-1) v območju oblastno poštne uprave v Skoplju. Prošnje s prilogami je treba vlagati na oblastno pošino-telegrafsko upravo v Skoplju najkasneje do 1. maja 1930.
it Pisma hipotekarne banke. Državna hipotekama banka in njene podružnice bodo pošiljale na zasebne osebe priporočene pošil-ke s povratnico, za katero bodo pri predaji plačale poštnino po tarifi. Ker je državna hipotekama banka državna ustanova, stranka ne inore odkloniti sprejema takega pisma s povratnico.
*	Potni stroški začasnih upraviteljev pogodbenih pošt. Minister za gradbe je dodal Pravilniku o pogodbenih državnih jioš'ah še sledeči odstavek: Začasni upravnik, katerega njegova oblastna poštna uprava postavi po službeni potrebi za začasnega upravnika kakšne pogodbene državne pošte, prejme povračilo potnih stroškov iz kraja, iz katerega odpotuje do kraja, v katerem ima nastopiti službo in za povratek v kraj stalnega bivanja, in to kakor samec, uradnik III. kategorije najnižje skupine in stopnje osnovne plače.
*	Še ena o šmartinskih kvartopircih. G. T. iz Šmartina pri Litiji nas je obiskal ter nam vljudno in prijazno zagotovil, da je bila tista reč z dedščino in s kartami čisto drugačna. Najprej nam je na vprašanje: Kako je z milijonom? smehljaje dejal: -Ko bi le bil, pa ga nik Tedaj milijona ni podedoval. Milijona pa, ki ga ni, tudi nihče zapravljati ne more. Le ljudje govore tako. ki imajo s tem svoje veselje. Ona stvar s knapi Iz Sitarjevca tudi ne drži. Knapi kopljejo svinec in nima" g. T. ž njimi nič posla, najmanj pa pri kartah. Pa tudi to ni res, nam je zagotovil g. T., da bi bil kdo v eni noči zgubil kar '20.000 Din pri kartah. »Veste gospod,t nam je dejal, »mi sploh nismo igrali za denar, ampak le za kak čaj ali za
it Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni »Franz - josei« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Josef;; voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
kak literček vinčkak Ker g, T. poznamo sicer kot šegavega in dovtipnega uioža, ki ljubi šalo, n ludi
resnico, smo se prepričali, da ljudje res veliko več govore, kakor jo potreba. In je tudi naše mnenje to: Vse Šmartno ni sposobno v enem dnevu popiti za 20.000 Din čaja. Čo je čaj brez ruma, ga šmar-čaui ne pijo, če jo pa rum v čaju ali čaj v rumu, ga pa najkrepkejše šmartinske na!ure tudi ne pre-neso za 20 000 Din. Žo zato je nemogoče, da bi bil tisti dau kdo zaigral v Šmaritiein 20.000 Din. Tako je la zadeva, kakor je povedal g. T.
it Poskusen samoiimor Slovenca v Skoplju. Žile na roki si je prereza 1, kakor poročajo listi iz Skoplja, Rok Pregled iz Pušča (?) pri Kranju. Ko so ga ZEtslišali, je povedal, da jo to storil radi bede, ker nima dela.
it Brez sledu je izginila 1. aprila 13 letna deklica Marija Kovačevič iz Osjeka. Prestrašena mati je to naznanila policiji, ker so jo bati, da je hčerka postala žrtev zločinca.
it 13 krat je poskušal siunoumor 4<S letni slaboumni Žid Albert Leicht v Zagrebu. Doslej so mu domači vsak poskus preprečili. V sredo ponoči pa se jo v stanovanju svojega svaka mesarja Frangeša prerezal grlo in s tem končal svoje življenje.
k Dva in pol mesečna deklica in trimesečni deček se oddasta za svoja. Točnejši naslov v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ul.
it Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej lisi sDie Linkskurver, ki izhaja v Berlinu, ker piše v komunističnem duhu.
it Rožnivenske šmarnice — Marija in Jezusovo presv. Srcc. Spisal župnik Valentin Berhik, 247 strani, 1930. Naročajo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena vezani z rudečo obrezo 28 Din. — Poglavitni namen šntarnične jiobožnosti ie častiti Marijo kot našo prijirošnjico. Z Marijo m po Mariji nam je došlo vse dobro. Ona je ljudem neizmeren zaklad in kdor ga obrača v prid, je deležen božjih dobrot. Marija nam je podala molitev sv. rožnega venca po sv. Dominiku, in ravno molitev, pobožno premišljevanje v čast Srcu Jezusovemu jx> skrivnostih sv. rožnega venca so našla največ spremljivih duš. Pisatelj šmarnic dokazuje, kako tesna je vez med Jezirovim presv. Srcem iu brezmadežnim Srcem Marijinim. Po zaporednih skrivnostih sv. rožnega venca si bodo ogledali majniški častilci neizmerno lepoto teh dveh src. Berila so primerno kratka (za 20 minut), zgledi pa, vzeti iz domačih in tujih virov, bodo gorečnost še bolj podžgali. Knjižico toplo pripo-ročamo.
it Šmarnice! Prodajalna KTD (Ničmanova) ima v zalogi krasne »6marnicet »Skrivnosti Marijinega ž'v,;en5a«, spisal dr. Janez Aličin. Cena s poš'nino 36 Din.
it Trgovci se obveščajo, da si je tvrdka Le-nasi & Gerknian, Ljubljana, nabavila svilene rute ter šerpe in druge rute vseh vrst in cen, ter vabi k nakupu.
Nesreča ne počiva
— Rfkruta povozil hrzovlak. V torek zvečsije na jiostaji Nova Grudiška stal vlak z rekruti. da bi pustil mimo zagrebški brzovlak Ob ]m>1 3 zjutraj .je rekrirt Frane Berauek iz Deanovcev šel po vodo k vodnjaku. V tem je privozil brzovlak, ki je fantu odrezal obe nogi. Prenesli so ga v bolnišnico. Ni pa dosti upanja, da bi ostal živ.
Ljubljana
Kai bo danes 7
Drama: Zaprto. Opera: Zaprto.
Union: Koncert Glasbene Malico ob 8. Drušiveni dom Glince: Ob 8 zv. predavanje dr. Basaja »O varčevanju«.
Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Leustek, ResPeva cesta 1 in Mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24.
O Francoski dan. V ponedeljek 14. t. m. je v Ljubljani Francoski dan. Zvečer se bo vršila v opernem gledališču akademiju na korist poplav-ljencem južne Francijo Program ie zelo bogat iu sodelujejo sledeči naši umetniki oziroma društva: Ga. Pavla Lovšetova poje dva Samospeva, ravno luko nastopi g. Julij Betetto. Ga. Hribar-,lerajeva Vida sodeluje kot violinska virtuozinja s samostojno koncerlno točko, gdč. Dulka Dubravska pa nam bo zaigrala silo na harfi. Izmed jievskih zborov nas'opijo moški zbor »Grat'iko< ter polnoštevilna mešana zbora Liubliane« in -„Ljubiianskega Zvona . Pri klavirju sta gg. prof. Karel Jeraj iu kon-servatorist Šivie Pavei. Koncert sam otvori orkester gojencev drž. konservatorija v Ljubiiani s ltavdnovo simfonijo pod taktirko ravnatelja Poliča. Predprcdaia vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Cene znižane operue.
O ?alna seja pravoslavne cerkvene občine. Ob smrti patrijarha Dimitrija je sklicala ljubHanska pravoslavna cerkvena občina žalno sejo. ki se je vrš;la v maeistratni dvorani včeraj ob jiol 11, v času, ko se jo v Belgradu vršil pogreb pokojnika. Seji so prisostvovali v velikem šlevilu sami odlični zastopniki oblasti, med katerimi naj oineniamo gg. bana inž. Serneca, diviziiskega povelmika generala Savo Trinkov'ča. župana dr. Puca, diplomatske zastopnike drugih držav, predsednika višiega deželnega sodišča dr Rogino. dalie pa so bile zastopano tudi vse ugledne ljubljanske cblasli in javne korporaciie Predsedstvena miza je bila odeta v črnino, s sliko jiokojnika v sredi. Žalna seja se je pričela s petieni odlomka iz llrisPčevega Opelac. Pel je,pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja g. Poliča. Spominski govor patrijarhu Dimitriju je imel nato jiredsednik žalne seie g. prota lankovič. Očrlal je pokoiuikovo živDenje, niegove zasluge za pravoslavno cerkev, sožitie vseh kristjanov v državi in za svoj narod. Po~ebno ie govornik podčrtal ljubezen pokohiika do Slovencev. Po govori^ so pevci nato zapeli žalnico »Večnaia panvat, iz Hris'iče-vo<za opela. Nato so prisotni podpisali svoje sožalje v posebno knjigo. — Pred žalno sejo se je ob 9 zjutraj vršil v pravoslavni kapelici parastos za pokojnikom Paraslos ie daroval prota .lankovič. prisostvovali pa so mu zastopniki oblasti in tukajšnja pravoslavna občina Pri parastosu so ruski pevci peli žslnice.
G) Kuli;n'fi Ni. Vel. kraljice Marije v Prern* ldici. Včerai se je vršila v bivših prostorih mestne zastavljalnice slovesna otvoritev nove kuhinje za revne sredniešnlce. diiake in diiakinie, ki jo ie osnovalo pod visokim protektoratoin Nj. Vel. kraljice Mariie društvo A'ena« in jo imenovalo po imenu svoie protektorice. Slovesni otvoritvi so prisostvovali neka'eri odlični gostie, tako diviziiski reneral Sava Trinkovi?.. župan dr. Puc, mes»ni fizik dr. Rus. ban slu zdravstveni referent dr. Maver, š°f higienskega zavoda dr Pire iu drugi ter več ljubljanskih dam, članic »Atene« Med slovesnostjo so bile mize pogrnjene, pri njih pa sredn>ešolci, ki so čakali prvega kosila. Sloves-
NAJNOVEJŠO IZBIRO
pomladanskega moškega in damskega blaga nudi po zelo konkurenčnih cenah
za sioventio ? LMani, nihktiifeva l
nost jo pričela predsednica dvorna dama gospi Frauja Tavčarjeva z lepim nagovorom. Zahvalila se jo Nj. Vel. kraljici za pokroviteljstvo iu za poklonjeno znatno vsoto, ki je omogočila, da se jc kuhinja sploh pričela, dalje se jo zahvalila mestni občini za krasno prostore, v katerih jo ta kuhinja in pa državnemu higienskemu zavodu, čigar poklicne sestre vrše dela v kuhinji. Tudi slovenska industrija je mnogo poniogla k ustauovltvi kuhinje, pa tudi banska uprava je obljubila svojo pomoč, Govornica je pozvala mladino, naj izkaže svojo hvaležnost s tem, da bo udana Nj. Vel. kralju. Vsi prisotni so nato vzkliknili Nj. Vel. kralju in kraljici in domu Karadjordjevičev. _ Dr. pire je nato razložil idejne temelje socialne terapije in profilakse, ki vedno bolj nadoiiiestuje karitativo prejšnjih dob. Ta kuhinja ni prva, pa tudi no bo zadnja svoje vrste v državi. Prehrana dijaštva jo pri vzgoji bistvenega pomena. Potrebo po veliki dijaški kuhinji je spoznal vsakdo, kdor je kdaj opazoval, kako se vozi šolska mladina vsak dan z dežele v uiesto, v šole. Taka mladina zelo trpi iu pogosto ne zavžije do pozno pojioldne ničesar. _
V	imenu mladine se je. zahvalil s pogumnim govorom realec prvošolec Jurij Przyhoda, ki je izrazil hvaležnost dobrotnikom za uslanovitev kuhinje. — Novo ustanovljena kuhinja more prehranjevati 120 dijakov. Toliko pa jih zaenkrat še ne, ker so vsi prosilci le za brezplačno hrano. Društvo pa zaenkrat še nima dovolj sredstev, da bi ustreglo vsem prošnjam, temveč more nuditi le manjšemu številu brezplačno hrano, oziroma i>o polovični ceni (2.50 Din kosilo)
OS kroglo v glavi na policijo. Zanimiv
m zaloslen slučaj se je pripetil v sredo o polnoči. Na policijsko stražnico v šnbičevi ulici je pritekel mlad fant z veliko krvavečo rano na glavi. Povedal je, da se je v Tivoliju j>o nesreči ustrelil v glavo in da mu je krogla ostala v črepinji. Na policiji je jiovedal svoje ime: jc to 20 letni elek-tro monter F. S. Revolver je bajo kupil na vele-sejmu za 50 Din. Na policiji so mu odvzeli revolver in naboje ter ga z rešilnim avtom poslali v bolnišnico.
O V trgovini okradena. Posestnica Marija Zujian iz Preserij je kupovala v večji ljubljanski trgovini. Med izbiranjem blaga jia je premalo pazila na svojo torbico, ki jo je polulil neznan tat.
V	torbici je imela Zupanova 1030 Din gotovine.
O »Croatia« zavarovalna zadruga. »Cro-atia« zavarovalna zadruga imela je dne 5. t. m. v svoji palači v Zagrebu 44. redni občni zbor, kateremu jo v prisotnosti lopega števila članov predsedoval predsednik zaveda g Vladimir baron Ni« količ, ki je pozdravivši prisotne naglasil močan razvoj in velik napredek tega domačega zavarovalnega zavoda, ki se je dvignil na današnjo višino izključno z domačim trudom in kajiilalom. Generalni ravnatelj zavoda g. Mihovil Nikolič je prečita! poročilo o delovanju zavoda za leto 1929. Iz jooročila je razvidno, da je bila v preteklem letu dosežena vsota od 3,807.907.41 Din na premijah in pristojbinah v elementarnem in življenjskem oddelku več kot v preteklem lelu. Za škode izplačano jo bilo v obeh skupinah 16,677.606.19 Din. Od početka zavoda pa je bilo izplačano za škode skupno 109.049.668.90 Din. Zadružna aktiva dosegla so z nevaloriziranimi predvojnimi nepremičninami znesek od 96,356.860.21 Din, t. j. več za 12 inilj. 529 340.37 Din kot v lotu 1928. 1'remijsko rezervo znašajo 57,700.574.05 Din in so v celoti krite v gotovini prvovrstnih vrednostnih papirjih in nepremičninah. Zavarovane vsote in glavnice doseglo so v obeh skupinah znesek 9 624,120.012.75 Din. Pokojninski zaklad zadružnih uradnikov i/i nameščencev znaša 2.725.804.50 Din. Doseženi čisti dobiček od 506.087.86 Din razdeljen je bil v smislu zadružnih pravil. Skupne rezerve s temeljno glav. nico pa znašajo 64,605.143.01 Din (leta 1928. Din 54,030 892.20). Člani so z zadovoljstvom in odobre-lijem vzeli na znanje poročilo o delu in le|)ein uspehu zavoda v preteklem letu, soglasno v celoti odobrili predložene zaključne račune in podelili ravnateljstvu in nadzornemu odboru absolutorij za preteklo leto. Kupon št. 12 zadružnih teineljnic izplačuje se od 8. aprila dalje po 10 Din. Občni zbor je še soglasno odobril nekatere spremembe zadružnih pravil in ponovno izvolil kot člane ravnateljstva gg. prof. arh Janko Holiac, Fran pl. Ku-kuljevič-Kakcinski in Mihovil Nikolič, kot novi član pa g. dr. Branko Pliverič. V nadzorni odbor je bil ponovno izvoljen g. Rudolf Erber, kot novi član j>a g. dr. Ivo Spevec.
Ljudski oder v Ljubljani
Nedelja, 13. aprila ob pol 4: MARIJA V NEBG
VZETA. Znižane cene.
Pri znižanih cenah se uprizori v nedeljo 13, t. m. ob pol 4 pop. zadnjikrat na Ljudskem odru misterij »Marija v nebo vzeta«. Uspeh, ki ga je dosegel Ljudski oder s tem misterijem že dvakrat pri polno zasedeni dvorani, jamči, da je lo delo res vredno, da si ga ogledajo množice iz mesta in dežele. Kajti v nobeni igri ni najti toliko verske globine, toliko krasnih prizorov, ki nas tako živo spominjajo časov, ko so učenci Gospodovi oznanjali narodom Kristusovo vero. Vse to je združeno v tem lepem misleriju, ki se uprizori v nedeljo zadnjikrat v tej sezoni. Zato naj nihče ne zamudi te zadnje prilike ogledati si lo uprizoritev. Predprodaja vstopnic se vrši vsak dan v Ljudskem domu I. nadstropje.
Kaj vidimo na nebu meseca aprila
Zimska ozvezdja: Orion, Veliki Pes s Sirijem, Bik z Gostosevci, Perzej in Andromeda s slavno vseinirsko meglico, ki je v resnici samostojni sistem avezd stalnic, so pri nastopu uiraka že izginili, deloma se pa pripravljajo, da zatonejo v zarji zahajajočega Solnca. C a p e 11 a (»Kožica«:) v Ko-čijažu, prava zimska zvezda, saj nam je skozi vse mesece belega letnega časa sijala visoko na nebu, ije sedaj že nizko nad zapadnim obzorjem. Na vzhodni strani (v Ljubljani izza Kamniških planin) j>a vzhaja v poznih večernih urah njena tekmovalka, kraljica jioletnih noči, svetla Vega v Liri. Vega nima ničesar 6kupnega z našim matematikom Vego. Beseda je nastala iz arabsko »el-vflklc, kai pomeni »spuščajoči«. Mesto Lire so si Arabci predstavljali orla, ki se spušča k zemlji. — Nad glavo nam blešli sedmero zvezd Velikega Voza, ki kaže z sprednjimi tremi na jutranjo stran proti Arkturu v Boo-te.su in v nadaljueni podaljšku na Spico (->Klasc) v ozvezdju Device. Južno od Velikega Voza, se nahaja Veliki Lev s kraljevo zvezdo Regulom in proti desni, že k zapadu hiteča Dvojčka. Točno pod Sevc-niico se pa skrivajo pod obzorjem južne zvezde Laboda.
Mesec april, in sicer njegova druga polovica, stoji v znameniti vidnosti planeta Merkurja. Znano je. da se gibljejo okoli Solnca zvezde, podobno naši zemlji, nekatere večje, drugo zopet manjše od nje. Imenujemo jih planete ali premičnice, ker
so poleg Lune, Solnca in komeiov eduin svetovna telesa, na katerih lahko v primeroma kratkem času zapazimo gibanje. Odlikujejo se po mirni svetlobi, medtem, ko vse ostale zvezde »trepetajo«, posebno čo stoje nizko nad ob/.orjeni Od planetov so vidni s prostim očesom: Merkur, Venera (na jutranjem nebu kot Danica, na večernem kot VeČernica), Mars, Jupiter in Saturn. Ostala dva. Uran in Neptun pa !e z oboroženim očesom. Izmed vseli prejšnjih planetov je Merkurja najtežje opazili. Ne mogoče radi njegove majhne svetlobe, saj nam sije poprečno s tako močjo, kot najsvetlejše zvezde stalnice, pač jia radi velike bližine Solnca. od katerega se le malo oddalji in se zalo vedno skriva v njegovih žarkih. Veliki astronom Nikolaj Kopernik, — ki je učil, da se giblje Zemlja okoli Solnca in ne obratno, kot so mislili tedaj — je obžaloval, da ni mogel v svojem življenju nikoli videti Merkurja. Ta mesec so pa v naših krajih prilike tako zelo ugodne, kot jih še ni bilo kmalu in jih tudi dolgo ne bo. Nekako od 15. aprila, posebno med 22. in 27. aprilom, bomo pri jasnem vremenu opazil i globoko na zapadnem obzorju, dve svetli, blizu stoječi zvezdi. Južna jo VeČernica, severna jia Merkur. Večerna zarja Solnca nas pri opazovanju ne bo posebno motila, saj zahajata oba j)lane!n dno 25. aprila celi dve uri za Solncein. Najbolje je, da začnemo Iri čelrt uro po zshodu Solnca z iskanjem iu opazovanjem. To je res prav izredna in lepa priložnost videti Merkurja, ki vedno uide ludi najskrbnejšim očem opazovalca. Čo pa imamo vsaj operno kukalo, nam bo iskanje obeh planetov zelo olajšano.
Vfnrkur jc Benjamin med Dlmieti. Najmanjši
je, njegov premer znaša komaj tretjino zemeljskega. (Premer Merkurja meri 4700km, premer Zemlje 12.740 km). Zato pa je Solncu najbližji ter prejema od njega največ svetlobe in toplote. Njegova i>ovprečna oddaljenost od soluca znaša 58 milijonov km, dobro tretjino razdaljo Zemlja—Soln-ce (150 milijonov km). Ker se nahaja njegova pot v notranjosti zemeljske, kaže opazovalcu tako zvane fazo kakor Luna. Če jo med Solncein in Zemljo, nam obrača neosvelljeno plat, tedaj je v »mlaju«. Nato se vidi kot ozek srp, čigar debelina se vedno bolj veča. dokler ne stopi v »prvi krajec'. Ko se nahaja za Solncem, se vidi kot osvetljeu krog, Merkur je v ;>ščipu . Nato ga vidimo zopet napol osvetljenega, v »zadnjem krajcu*, potem zopet v mlaju in cela svetlobna igra se znova ponovi. Obhodna doba Merkurja znaša 88 dni. Ravno toliko časa rabi, da se zavrti enkrat okoli svoje o»i (za opazovalca ua Zemlji). Kajti Merkur kaže Solncu vedno isto lice; ena stran ima večen dan, druga večno noč. Ali ima Merkur ozračje, ni še točno dognano. Najbrže je njegova atmosfera zelo neznatna. Neverjetno je, da bi se na njeni nahajala voda. V teh ozirih kaže veliko sličnost z Luno, ki je brezzračna in brezvodna puščava. Težko, da bi na takem svetu obstojalo življenje in se razvijalo, Pomislimo samo, da je ena stran Merkurja obsevana od Solnca ■' devetkrat večjo močjo kot Zemlja. Dan za dnem, leto za letom, brez prestanka pripeka ogromno solnce na Mer-kurjevo pokrajine In nikjer ni oblaka, ki bi lo solnce zastrl in vrgel blagodejno senco na razbeljena lin. Druga plat Merkurja, ki je pogreznjena v večno no? ima vedno naisilnejši mraz. Mogoče,
da so se na tej strani planeta zbrali oni vodni hlapi, kar jih Merkur premore, j>a tudi li bi tvorili najtrši led, ki bi ne mogel nuditi dovolj pogojev za razvoj kakršnegakoli življenja. Merkurja moramo smatrati kot ogromno puščavo, na dnevni strani z velikansko vročino, na nočni z najostrejšim mrazom. če jo kedaj Idilo življenje na njem, jo gotovo že zdavnaij izumrlo.
Venera, blizu Merkurja stoječa, se kot VeČernica udejstvuje le polagoma Mars se ne vidi. Jupiter v ozvezdju Bika ostane le prve večerna ure nad obzorjem; Saturna bo pa le tisti videl, ki bo v zgodnjih jutranjih urah obrnil pogled na vzhodno nebo.
Delni lunin mrk bo 13-, obročasti solnčnl mrk pa 28. aprila, v naših krajih oba nevidna.
Ob jasnih večerih brez mesečine iu kolikor mogoče proč od umeUiih svetil, moremo zapazili, po solnčnem zahodu na večernem nebu, poševno na obzorju stoječo medlo svetlobo. To |irikazett imenujemo zodiakalno svetlobo, ker se razprostira v zodiaku ali ekliptiki Brez dvoma je ta svetloba odsvit solnčne na kozmičbem prahu, ki kroži okoli Solnca.
Zvezdo, ki jo smatrajo za novi planet, Jo prvi videl asistent Flagslaff-zvezdarne v Ameriki Clydt Tombaugh. Nahaja so v ozvezdju Dvojčkov, vzhodno od zvezde S. Opazovali so jo že po raznih zvez-darnah Evrope Nekateri predlagajo za novi planet ime Pluto« druga pa »Atlas«. Od Solnca jo 45. holj oddaljen kot Zemlja. Njegova obhodna doba pa znaša okoli '100 let. Seveda eo ta števila zaenkrat še nezanesljiva,	S. Br.
Maribor
K vprašanju krajevnih imen v mariborski okolici.
Og. R. P. in 2. sta načela za naše obmejno ozemlje važno vprašanje popačenih krajevnih imen. R. P. (Slov. št. 70) zastopa stališče, da so edino pravilna imena Devica Marija v Brezju, Zrkovcc 10 Dolgoše, 2. (Slov. št. 78) pa Devica Marija v Brežju. Oba pisca se opirata na rabo imen po ljudstvu in na izvor imena.
Proučavanje krajevnih imen je važno za naše obmejno Podravje, kjer uradniki ne morejo imeti vedno zadostnega slika z ljudstvom in zemljo, v kateri živijo, ker so naša krajevna imena znanstveno še malo proučena in ker so bila uvedena deloma pod vidiki nemške uprave. Cisto po nemški metodi prevajanja smo tucli mi prevedli Melling v Melje, mesto da bi prevzeli ime slovenskih okoličanov Orešje; enako smo prevzeli Mcljski hrib, katerega sploh ni, in pozabili na lepa slovenska, še danes rabljena iinena Soča (pozna še krajevni repertorij 1893), 2abnik, Melje (= Schlapfenberg). Prevedli smo Windisch in dobili Slovensko Kalva-njo, ljudstvu pa pustili, da rabi ono samo Pekrsko goro; prevedli smo nemški v Srednji Štajerski rabljeni Possruck za ozemlje med Košenjakom in Sv. Urbanom nad Mariborom v Kozjak, ki pa pomeni samo pobočje med Sv. Križem, Sv. Urbanom in G. Sv. Kungoto, in pustili Pohorcem, da rabijo K6bansko za svojo »Ktfbansko župo«. Le preveč smo prevajali iz nemščne in premalo prevzemali ljudska imena. Značilen primer za to je Kurji vrh za Košenjak (= Htlhnerkogel).
Kar se tiče izvajanja krajevnih imen, povdar-ja popolnoma pravilno S. (Slov. št. 81), da za pravilno rabo krajevnih imen ni odločilno ime pred tisoč leti; važno je to, kar rabi ljudstvo danes, in to samoniklo in ne pod katerimikoli tujimi vplivi. Ce bi tega ne bilo, bi morali unesti danes na pr. za mariborsko Piramido ime Grad, kot jo na-zivlje (Schloflberg) katastralna mapa iz 1824. To je pa radi splošne uporabe Piramide itd. nemogoče in bi bilo tudi nepravilno. Vsega ne gre izvajati iz preteklosti, ab origine. Vendar pa, če se že izvaja etimologijo krajevnih imen, potein sc ne moremo zadovoljiti z načinom, kako se uvaja prvotno ime Zarekovce, iz česar je nastalo ime Zrkovce. Proti temu govori najstarejše v urbarjih ohranjeno ime iz okoli 1190 Werchendorf (Zahn), 1252 pa Werchendorf super Dratium. Pri utrditvi imena Zrkovce nastane vprašanje, ali niso Zrkovci eno iznu-d krajevnih imen na -ci, kakršnih je poleg na -ce dosti v našem Podravju, saj se 1683 zove eden Zrkovskih sosedov Dobrovci ter naziva Orožen 1. Cirkovce Cirkovci. In matrike v novem veku kažejo ime Zrekovec. Glavno je za nas ljudska raba krajevnega imena in ljudstvo uporablja, to sem ugotovil na več mestih, tako »v Zrkovcih« kakor »v Zrkovcah«, iu podobno. To pa, kar govori mlajša, od mesta in šole vplivana generacija, to za pravilnost imena ne pomeni ničesar. Dogoše izvajati od splavarjev je, kar poudarja že R. P„ nemogoče, ker so splavarji morali pristajati v Mariboru. Po 2unkoviču se 1100 vas imenuje Legin-dorf, v Zahnu pa 1265 Lengendorf in oboje govori proti splavarski teoriji. Oba ta dva krajevna primera pa kažeta, da je nemogoče ugotoviti ime kot točno, dokler ga niso znanstveno obdelali naši filo-logi, geografi in zgodovinarji. Dokler ne bodo zlasti filologi izrekli svoje besede, tako dolgo ne moremo uvajati uradno nikakih novih imen. Mogoče je, da bodo drugače nova imena prav tako popačena, kot so stara, mogoče ustvarimo analo-gon Velikim Upljam.	'	Job.
♦ .
□	Na dan pogreba patrijarha Dimitrija se je vršil včeraj ob 10 dopoldne v tuk. pravoslavni kapeli svečan parastos, katerega so se poleg članov pravoslavne občine udeležili tudi predstavniki državnih in samoupravnih oblastev. Cerkvene obrede je opravil prota Trbojevič. Z državnih in občinskih poslopij so bile izobešene črne zastave.
□	Nabava gramoza za banovinske in okrajne (občinske) ceste v mariborskem okraju. Mariborski okrajni cestni odbor razpisuje za sredo 23. aprila ob devetih dopoldne v uradne prostore okrajnega cestnega odbora v Mariboru, Koroška cesta 26-11 ustno licitacijo za nabavo gramoza za ceste v mariborskem okraju. Letos bo mariborski okrajni cestni odbor dal na ceste večje količine gramoza, osobito tam, kjer so ceste vsled zelo velike uporabe ali vremenskih in krajevnih neprilik postale slabe, da se tako stanje naših cest zboljša. Opozarjamo pa, da državni cesti Slov. Bistrica—Maribor—Št. Ilj in Maribor—Ptuj ne spadata v delokrog okrajnega cestnega odbora. Pač pa sla prešli letos cesti Lajtersperg—Sv. Lenart in Maribor— Dravograd v upravo cestnega odbora, želeti je, da bi se licitacije udeležili lastniki gramoznih jam, kakor tudi vozniki iz vseh občin. Tu se jiin nudi prilika, da si poiščejo lep zaslužek in na drugi strani koristijo našemu prometu. Vse one, ki želijo, da bi se naše ceste temeljito popravile in obdržale v dobrem stanju, prosimo, da podpirajo hvalevredno delo okrajnega cestnega odbora s tem, da opozorijo lastnike gramoznih jam in še posebej kmetske in druge voznike po vseh občinah, da se udeležijo v sredo po Veliki noči, dne 23. aprila licitacije gramoza. Natančnejši pogoji glede dobave se dobijo pri občinskih uradih in v pisarni okrajnega cestnega odbora v Mariboru, Koroška cesta 26. Naj si vsi, ki nameravajo licitirati dobavo gramoza, pravočasno oskrbijo potrebna potrdila pri občinskih uradih. Licitacija sc prične točno ob devetih. Po deveti uri je zabranjen vsak pristop zamudnikov k licitaciji. Gospode župane se prosi, da obvestijo voznike in lastnike gramoznih jam na Iicitaci>'o in pogoje.
□	60 letnico ie obhaial včeraj v krogu svojih znancev iu prijateljev občinski svetnik in dolgoletni predsednik tukajšnjega društva nižjih poštnih in brzoiavnili uslužbencev Miha Lahovič. Za 25 letno neumorno in nesebično delovanje ga jc bilo društvo izvolilo za častnega predsednika. Ob šesfero križih še vedno čilemu ter za vse dobro vnetemu slavliencu naše najprisrčneiše čestitke.
□	Lep najircdek kaže v pretekli poslovni dobi poslovanje Itikalšnje Mestne hranilnice. Vlorre so narastle v poslednjem času za 50% in znašajo j skunno 118 milijonov dinariev. Na predvčerajšnjem j občnem zbnru se >e izrekla najtoplejša pohvala "'Ser. dr. A. lerovšku za požrtvovalno, nesebično in usnpšno vod«tvo omenienega denarnega zavoda.
□	Meroizkusne zadeve. Lastniki debelinskih mer 'merske klime) se pozivaio, da predložiio vse pred Irfom 1028 žigosano debelinske mere pristojni Kontroli mer in dragocenih kovin v uradni preizkus in žiffosnnie meroizkusnemu uradu v Frančiškanski ulicj u.
H Radi re^isfraciie. »Delavski politiki« se ie v svo'i 20. številki pridružila v vorašaniu gradnie pravoslavno cerkve tudi *>Vo!ks«timme«, zavzemajoč s* za fo. da sp v to svrho unorabi cerkveno no-* onie pri dra"?|'i voiašnici, ki naj bi se temu nri-f^rno Preuredilo. Samo: radi repjstraciie. Ome-I,'°"i li«t se je izrekel svoi čas tudi rroli načrtu, ?a kalereira se je zavzel ludi tukajšnji »Večernik .
Zinite brez kofeina!
Vi imate večji ne manjši užitek, varujete pa Vaše zdravje, če pijete redno kavo Hag in se oddaljujete od posledic kofeina. Kava Hag je od poznavalcev srečno izbrana mešanica fne kave, oproščena kofeina in nato pražena. Zato je kava Hag tako dobra in tako zdrava.
KRUH H H G

da se v Studencih ustanovi župnija ter proti aktualnosti vprašanja, da se v smeri podpohorske periferije katoliška cerkev. Trdno smo prepričani, da bodo Studenci prišli do svoje župnije, da se bo pod Pohorjem postavila čedna cerkev, in da tudi pravoslavni občini ne bo treba segati po dravsko-vojašniški cerkvi, ki ie svoj čas služila kot — vojaško skladišče.
□	Večer ^Jadranske Straže« bo drevi ob 20 v Mali dvorani Narodnega doma. Najprej se vrši občni zbor »Jadranske Straže«; nato pa sledi predavanje dr. Rapotca o naši trgovski mornarici. Večera se udeleže tudi člani »Jadrana« in drugi primorski emigranti.
□	V Ljudski univerzi je drevi ob 20 koncert na prvovrstnih gramofonskih ploščah. Prvič se bodo slišali v Mariboru znameniti spevi iz zvočnih filmov »Sonny boy«, »Poganska ljubezen-!, »Tebe sem ljubil«, »Žena na mesecu« itd. Na sporedu je nadalje fantazija iz Onjegma, znameniti spev iz Puceinijeve opere »Deklica z zlatega zapada« ter spevi iz Leharjeve operete »Dežela smeha«. Električni gramofon slavi na razpolago tvrdka Pere.
□	Brez živinskih potnih listov uvažajo v poslednjem času okoličani ob tržnih dnevih kozliče za zakol. Prodajalci in kupci se opozarjajo v lastnem interesu, da je prepovedano klali živino brez živ. potnega lista, pa tudi z nepravilnimi potnimi listi, zlasti s takimi, na katerih se ni opravil prenos lastništva Ako sc pošiljajo zaklani kozliči iz kraja v kraj, tedaj spadajo pod kontrolo občinskega oblastva in oglednika mesa v kraiu izvora. Tudi morajo biti kozliči s pečati zaznatnenovani, ker sc sicer meso zapleni.
Celje
0 Na novih lepakih za nedeljsko predstavo »Trosila bom rože . .je odtisnjen tudi predgovor k tej zanimivi igri. kakor ga je napisal slavni pariški pisatelj Pierre d'Ermite, znan pri nas po svojih povestih »Žena z zaprtimi očmi« in »Žena z odprtimi očmi«, ki tvorijo danes silno privlačno slovensko čtivo. Ne pozabite si lepih besed pisateljevih prečitati. Vstopnice so v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
•O' Mariborčani z »Netopirjem« v celjskem gledališču. Po daljšem presledku so nam v sredo zVečer igravci mariborskega gledališča nudili opereto Johanna Straussa »Netopir«, ki spada že med klasično operetno robo in stavi i na igravca i na pevca razmeroma velike zahteve. To pot je opereto režiral g. V. Skrbinšek, ki je dal dejanju neko umerjenost in resnost, ki n;egovo režijo odlikuje od n. pr. Harastovičevih operetnih režij. Sam jc »dal« Eisensteina živahno in z njemu lastno neprisiljeno in nenaučeno komiko. Temperamentna in simpatična je bila Rozalinda Pavle Udovi.čeve. Zdi se, da je bila to pot glasovno manj razpoložena, kot pa smo jo že čuli. V vlogi navihane Adele naj bi glasom programa nastopila Štefka Fratnikova, pa so menda slišali Šuštarjevo kot gosta, kar bi nam smela uprava na kakršenkoli način razodeti. Bila je igravski izvrstna Adela, glas pa ji spada še v šolo. Materijala dovolj, a manj tehnike in lepote. Vseh se tukaj ne moremo spomniti, a priredili so lep večer, ki je žel obilo smeha in ploskanja. Maloštevilni orkester jc dirigiral Lojze Ilerzog s temperamentom, overtura pa je kijub temu bila dolgočasna. — Občinstva je bilo dovolj, dijaški parter se je obnašal škandalozno in bila bi že na mestu radikalna remedura. — Po Velikinoči nam Mariborčani obljubljajo »Hermana Celjskega«.
So Velikonočno streljanje na deželi jc stara navada, ki je še dolgo ne bo mogoče odpraviti. Dokler pa bo trajala ta navada, ji bodo naravne posledice nesreče neprevidnih strelcev. Ni je Velike noči, da ne bi po bolnišnicah naraslo stanje dostikrat težko ranjenih bolnikov, Tvrdka »Pvrota« v Celju pa ima v zalogi svojevrstne topiče, ki so popolnoma iz papirja, počijo pa prav tako kot možnar in ni treba za nje, ker niso prav nič nevarni, nobenega oblastnega govoljenja. V interesu omejitve nezgod in da se lepa navada pokanja na Veliko noč ne bi odpravila, opozarjamo na to svojevrstno strelno napravo, ki je povrh še razmeroma poceni.
J2r Karambol mleka z jajci. Skromen knietski enovprežni voziček je stal ob cesti v Gaberju. naložen z mlekom in jajci. Gospodar je raznašal mleko, konjiček je bil tega že vajen in zvesto je čakal gospodarja. Pa pridirja po cesti vojaški dvo-vprežni voz, naložen z gnojem, butne v vožiček in že je voziček ležal na glavi, cesta pa se ie cedila mleka in jajčne vsebine. 74 ja;ec ie storilo smrt in 60 litrov mleka je šlo po vodi. Pa je bil voiak poštenjak in je priznal svojo nerodnost ter obljubil kmetiču povrniti polagoma vso škodo.
Ptuj
0 požaru, ki smo o njem poročali 5. t. m., nam piše pogorelec g. Alojzij Glavnik še sledečo v pojasnilo in dopolnilu: Podpisanemu jc res pogorela viničarija v Gorci hšt. 95 — obč. Sv. Tro-ijica v Halozah dno 2. t. m. ob 8 zvečer z vsem orodjem in raznimi pritiklinami ter nekaj posodo, voz ild. Tako, tudi vsa lesena stavba, oslal je le zid dveh hiš in kuhinje. Škoda znaša okoli Din 30.000—40.000, zavarovan pa sem bil le za majhen del te škode za Din 12.000, torej za veliko manj, kakor je bilo poročano. Ogenj je povzročila hudobna roka iz maščevanja do mojega viničarfa. Pri le m požaru so |je dogodil redek slučaj. Bil sem prejšnji dan v Halozah. Ker sem velel, da ne pride nikdo od nas drugi dan predpoMne tja, da bi dal pijače kopačem, som to isti dan storil. Dal sem torej vir. pijače za drugi dan predpoMne za kopače. Pijačo je hranil vini čar v viničariji. No-kateri, ki so prišli k požaru, so rešili med drugim vrč s pijačo iz preteče nevarnosti ter pili. Ogenj jo delal » strašno močjo, teko, dn ie poleg takih gasilcev zgorelo vse, kar je bilo lesenega. Gasilci niso oteli nobenega predmeta. čeravno je bila v bližini, še no ono minulo daleč mlaka, in v njej 15 nolovnjakov vodo! Aloj/.ij Glavnik, organi«!.
Osebna vest. Gosp. Fran jo Novak, vodja nastanitvenega urada zdravilišča v Rogaški Slatini,
jo po lastni želji dodeljen v službovanje k ptujski javni bolnišnici in je z uradovanjem žo pričel, (i. Novak jo v zdravilišču služboval nepretrgoma 10 let i:i si pridobil zasluge za zdravilišče. Ptuj si pridobi ž njim ne samo vsestransko izpopolnjenega uradnika, temveč tudi agilnega delavca na kulturnem jiolju.
Ekskurzija mursko-sobotiških dijakov. V torek je semkaj prispelo večje število dijakov iz Murske Sobote, kateri so si ped nadzorstvom svojega razrednika ogledali znamenitosti Piuja. Po-setili so grad, njegove gospodarske naprave, industrijsko naprave, cerkve in rainoritski samostan, katerega so si s pomočjo prijaznega č. patra temeljito ogledali. Dijaki so bili vzhičeni nad Ptujem in njegovimi starinami, posebno pa se niso mogli načuditi lepoti re lektor i,m s krasnimi štu-katurami v minoritskeni samostanu.
Iz gledališča. V petek se, kakor skoro običajno, zopet vprizori v mestnem gledališču predstava. Uprizori se Novačanovn drama iz celjske prošlosti sHerman Celjski-. — Radi velikih investicij so povišajo gledališke cene za to predstavo.
Trbovlje
Radio oddajna prireditev t Trbovljah je ♦
nedeljo, 13. aprila, ob 3 popoldne. Prenos iz Društvenega tloma. Spored bo leta: 1. M. Rdlanci »Halo Radio Ljubljana«. Klavir štiriročno igrat? ravnatelj g. Vodušek in učiteljica gdč. Lukau. 2. Predavanje o Trbovljah, katehet g. Mirko Ratej. 3. Recitacije trboveljskih pesmi od gg. Bošteleta, inž. Lipužiča in Seliškarja. 4. Grig: Norveški plesi D-mol in A-dur. Klavir štiriročno ga. Vodušek in gdč. Lukan. 5. Beethoven: Trio op, 9. čt. Gosli, viola in čelo. 6. a) L. Adamič: Uspavanka. Mladinski zbor, pri klavirju gdč. Lukan. b) Pregelj: Ciganska, mladinski zbor. c) Rožanc: Magnificat. Mladinski zbor, spremljata harmonij in kvintet. Po odmoru: 7. Rožanc: Spominski list, gosli in klavir.
8.	Predavanje o trboveljskem rudniku, g. inž. Rogl.
9.	Recitacije trboveljskih pesmi Bošteleta, inž. Lipužiča in Seliškarja. 10. Salonska glasba. Kvartet in klavir. 11. a) Rožanc: Roža. Moški zbor. b) Križ-kovski: Utopljenka, moški zbor. c) Vodopivec: O večerni uri, moški zbor. č) Laharnar: Delavska pesem, moški zbor. 12. a) Binički: Na Drini, koračnica, b) Bach: Pomlad prihaja in c) Verdi: Simfonija iz opere »Nabuhodonozor«. Vse tri skladbe izvaja rudarska godba na pihala pod vodstvom g. Hudarina. Začetek točno ob 3 popoldne ter prosimo, tla obiskovalci mesta že pred to uro zasedejo, med prireditvijo mora vladati popolen mir. Vstop in odhod med izvajanjem ni dovoljen. Tudi otrokom, čeprav v spremstvu starišev, vstop ni dovoljen.
Uradni dnevi sodišča se bodo vsakokrat vršili v občinski pisarni ne pa pri g. Zavrašeku, kot je bilo prvotno določeno. Sodišče je to odredilo zato, ker ni TPD dala na razpolago primernih lokalov. Prvi uradni dan je 12. t. m.
Darovi
V počastitev spomina svojega prijatelja blago-
pokojnega profesorja Ivana Grudna do darovali v podporni sklad slovenskega katoliškega akademskega starešinstva po 100 Din gospodje: dr. Jakob Mohorič, ravnatelj Kristijan Dietz, prokurist Franc Krče, banski svetnik dr Fran Logar in predsednik Vckoslav Vrtovec. Odbor se iskreno zahvaljuje.
V sezoni potopisov
(Rastko Petrovič: Afrika, Geza Kohn, 223 str, 40 Din; Dr. Milutin Velimirovič: Kroz Kinu, S. B. Cvijanovič, 186 str, 25 Din, ilustrirano.)
Srbska potopisna književnost beleži v zadnjih dveh mesecih viden narast. Dočim so prva povojna leta pretekla v neki omotični lieoriientira-nosti, polni tijianj za novimi, mnogokrat od zunaj sugcriraniini presenečenji, je v zadnjem času opažati dosledno vračanje na že uglajeni in narodni duši bolj odgovarjajoči književni teren, katerega pravilen razvoj je svetovna vojna tako kruto prekinila. Drzni osvajavci starih trdnjav so se nekam uleteli in prišli do one razvojne črte, ki je začetek viška njihove stvarivnosti. Izrazit dokument za to sti posebej knjigi Rastka Petroviča in Miloša Crnjanskega. Velimirovič je samo časovno padel v ta krog
O odlični impresionistično lirski knjigi Miloša Crnjanskega sem na tem mestu že obširno poročal. Danes bom s par stavki označil v podnaslovu citirani knjigi.
Rastko Petrovič (roj. 1898) jc svetovni popotnik. Diplomatska služba (Madrid in Rim) je bila ko nalašča zanj. Drugače dvomim, če bi danes imeii pestro iztkane odtenke španskega solnca in afriških pragozdov, ki jih je v svojih potopisih tako točno podal. Sicer se je pa Petrovič poskušal tudi v pesmi, noveli, romanu in eseju. Njegova zadnja knjiga o Afriki je svojevrstnost. Ni toliko raiinirano lirična ko Crnjanskega »Ljubezen v To-skani«. Tudi osebno tako močno dojeta ni. Po vročih obalah nas vodi Petrovič, med palme in v pragozd, bela mesta črnili ljudi nam razkazuje, njihovo naravnost in strastnost, v savano in ined divje zveri nas popelje. Daljni kontinenti so že od nekdaj privlačni. Ravno o Afriki sta pisala dva znana francoska pisatelja, Paul Morain in Andrč Gide. Za njima hodi v odlomkih tudi Petrovič. Vendar naj nihče ne misli, da on ni gledal s svo-
radi čegar je bilo vredno živeti.« Dokaz ostrega opazovanja je sam slog, ki je ves razsekan, je kompozicija. ki je prav za prav ni. In vendar je ta Knjiga prijetna in svojevrstna in umetniška. Ono osrčje umetniškega izraza je v nji, ki ga je P. tako prikupno pogodil. Crnjanski je pesnik, Petro-
Emetrih Beran: 3 slovenske maše za mešan zbor in orgle
Jugoslovanska knjigarna 1930
Ta nova izredna publikacija bo gotovo močno zanimala cerkveno-glasbcne kroge. Beran prične maše s koralnim metivom, ki se čuje kot nagovor in odgovor. Ta motiv sam že daje skladbi cerkven značaj. Marsikdo, ki bo poslušal te skladbe, bo majal z ramami, češ, katerega pokolenja so pač ti otroci? Skladbe te so pristnega, cerkvenega izvora. Kaj pa da pesmim pečat cerkvenosti? Odgovarja nam Pij X. v svojem »Motu proprio«: Čim bližje je spev gregorijanskemu koralu in klasični polifoniji, tem bolj je cerkven. To pa je Beranova marka; v njegovih mašah najdeš koralu podobne motive, pri-prosto homofonijo, pa tudi polifonske stavke. Nato se jc dosedaj premalo gledalo; moderni stil jc preplavil tudi cerkvene pesmi in pri ocenah se je povdarjal samo moderni in narodni duh. Moderni stil je postal v cerkvi neprebavljiv, narodni duh meii na trivijalnost. Mi nimamo več pravih cerkvenih pesmi: naše cerkvene pesmi se inalo, dostikrat nič ne ločijo od svetnih, razun po religijoznem besedilu. To se pravi, cerkcv je služila umetnosti, ne pa umetnost cerkvi, kakor bi moralo biti. Splošno stremljenje gre dandanes po ljudskem petju, vzroki so jasni. Moderna dela skoke, ljudstvo ne more za njo, zato hrepeni po starih pesmih, ki jih je moglo občutiti v vernem srcu.
Beranove maše tudi spominjajo na vzhodno liturgijo, in nič jim ne škoduje. Pri nas se je vi?ne-zdila navada, da se pri lihih mašah poje najprej mašila pesem, potem ena evharistična in dve Marijini. Ali o darovanju in obhajilu se ne čuje dosti s kora, in vendar jc prav, da se kor ozira na vse dele sv. maSe. V tem pogledu se odlikmeio slovenske maše, ki iih že imamo, Nedved (2), Focrster (2), Miklošič, Belar, in prav bi bilo, da se popri-memo zopet tc razpredelbe.
Beran se ie držal tega nnčela, vendar ne popolnoma. V eni maši m urka Slava, v drii"'i Vera, v tretji je za ofertorii Marijina pesem. Pri tihih
vič bolj psiholog, ki dušo črnca v delce drobi, da bi jo v pravi celoti podal. Cisto nič balkanska ni Petrovičeva knjiga. Prav tako kot je, bi jo lahko napisal Nemec ali pa Francoz. Le dvoje troje slučajnih in neiskanih aplikacij na pesnikovo domovino sem našel v nji. V zagoreli krajini je dal sliko morda najnaturnejših ljudi na svetu sploh, njihovo primitivnost, intimnosti njihovega življenja, nedegenerirano lepoto njihovih teles. Eden bel-grajskih kritikov lepo napominja, da je Petrovič v tej knjigi dal »najčistejšo, najbolj deviško emo-cijo Afrike«. Še to naj pripomnim, da je del teh potopisov izšel pred leti v belgrajskem »Vremenu« v periodičnih odlomkih. Tam je bil tekst spremljan s slikami in risarijami, ki so v marsičem bile karakteristične zanj. Zato se mi zdi škoda, da jih pisec m vzel tudi v knjigo, dasi bi malerijalni stroški bili malo večji. Petrovičeva »Afrika« umetniško visoko vzeto malo zaostaja za italijanskimi potopisi Crnjanskega. Z mirno vestjo rečem, da sti ti dve knjigi morda najvišje, kar je prišlo na srbski književni trg v prvih treh mesecih leta tridesetega. »Ljubav v Toskani« bi prav nič manj ne zaslužila književne nagrade Akademije nauka, kot jo je zaslužil roman »Seobe« istega Miloša Crnjanskega. Sicer bo pa zadnjo besedo izrekel čas.
Drugi, dr. Velimirovič, je bolj fotograf ko videč, bolj statistični navajavec ko samozvani popotnik. Prav te dni se ie po petindvajsetih na vzhodu preživetih letih vrnil v Belgrad. Kot zdravnik je prepotoval ogromen del Orijeiita. Posebej mnogo se je zadrževal v »nebeškem carstvu«, na Kitajskem. Kniiga se zanimivo čita, dasi je pisana v stilu starejših potopiscev. Posebno pozornost vzbujajo fotografije in slike, ki zvesto spremljajo tekst. Lani je dr. Velimirovič te članke objavljal v »Politiki«.	'
Tako je srbska publika dobila potopise s freh različnih kontinentov. Crnjanski je dal (splošno vzeto) Evropo, Velimirovič Azijo, Petrovič Afriko. A slovenska povojna potopisna literatura? Nič ka rakterističnega, splošno vrednega nimamo. S Can-
top!sia° P0<1<< J'C k0neC našes:a ume'n'škega po-
Belgrad, 8. aprila.	Tone Potokar.
mašah to ni posebna hiba, vendar je gorenje načelo pravilniši.
Motivi so v teh mašah izvirni; Sanctus v drugi maši silno blagoglasen, Benedictus v dveh mašah krasen bariton-solo s spremljevanjem zbora. O vsakem delu bi se dala spisati ugodna ocena. Samo beseddo je čudno zbrano. Kako pride »Ho-zana« v ofertorij? Opravičeno je koncem Sanctusa in Benedictusa, ne pa tukaj. Vendar zoper vero ta vzklik ni, samo navajeni smo ga na drugem mestu Skladba se more najtopleje priporočiti.
P. H.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20 zve5er.
Petek, 11. aprila: Zaprto.
Sobota, 12. aprila: KONEC POTI. Prem. Red D Nedelja, 13. aprila: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Opera:
Začetek ob pol 20 zvečer. Petek, U. aprila: Zaprto. Sobota, 12. aprila: PRI TREH MLADENKAH. Gostuje gdč Lubejeva. Ljudska predstava pr' znižanih cenah. Izven. Nedelja, 13. aprila: HOFFMNANOVE PRIPOVED-KE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Mariborsko gledališče
Petek, 11. aprila: Zaprto.
SoboU, 12. aprila ob 20: Ansambeljski plesni večer Erne Kovačeve. Dramske cene. Nedelja, 13. aprila ob 15: GROB NEZNANEGA VOJAKA. Gostovanje ljubljanske Svobode. — Ob 20: HERMAN CELJSKI. Kuponi.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Petek. U. aprila ob 20: HERMAN CELJSKI. Gostovanje Mariborčanov.
Zopci nesreča nemškega letala. Na Angleškem je padlo na tla nemško poštno in tovorno letalo D 1649 in zgorelo. Pilot Wessel (spodaj na desni) in telegrafist Kommert sta mrtva.
Rajski otok Zanzibar
Afriške Benetke — Obisk pri princu Saud Aliju
V bližini vzhodnoafriško-angleške pokrajine Tanganjika, bivše nemške vzhodne Afrike, leži osamljen rajski otok Zanzibar. Dolg je 72 milj in širok 42 milj, torej približno tako velik kakor Slavonija. V glavnem mestu Zanzibaru in v okoliških vaseh sredi kokoso-
mobiloin so vsi poskakali s klopi pred svojimi kolibami in so se postavili v špalir. Tako je šlo od vasi do vasi. Mlajši prinčev brat Farid je sedel mirno na drugi strani avtomobila in se neprestano igral s svojo slonokoščeno palico, divno rezbarsko umetnino. Zdi
I" » -------------------------------,*.,.,, . ,• i j
vih gajev in krasnih vrtov živi okrog 106.000	se, da ]e bil zelo ponosen na to palico, toda
prebivalcev, od teh 200 Evropejcev. Ti Evro-	ko sem tudi jaz izrekel svoje začudenje, je
pejci so večinoma Angleži, ki kot pokrovite-	dejal: »Vzemi to za spomin t« »Sultanov sin
I ji vladajo ntoku. Kakor povsod, delajo to	ostane vedno sam sultan,« pravi arabski pre-
ludi tukaj brez vojaške sile; samo nekaj vi-	] govor, ki sem se ga ob tej priliki spomnil,
šoke gospode se obleče včasih čez dan v	. Potem Farid ni več govoril. Na poti smo vi-
športno obleko, da zaigrajo malo tenis, nogo-	j deli stari, že porušeni sultanov dvor, ki ga je
met, golf ali kriket, toda zvečer pa sede v	! pred 300 leti zgradil eden izmed prednikov
Po pomoti v norišnici
Nekega jutra sc je iz sobe Bruna F., neo ženjenega gospoda v Berlinu, začul otročji jok in vpitje. Sosedje so napeli ušesa. Jokanje se je ponavljalo dan na dan; včasih se je slišalo neznosno kričanje. Sosedom se je to čudno zdelo, ker so vedeli, da je Bruno F., neoženjen in da stanuje sam. Neki gospod K., ki je stanoval poleg njega, ni n.ogel več prenašati tega kričanja in je potrkal na vrata »mladega očeta«. Čim je potrkal, je kričanje takoj prenehalo. Gospod K. je vstopil v sobo, pregledal ves prostor, toda ni opazil žive duše razen gosp. Bruna F. Niti ni bilo sledov o kaki otroški igrački. Gospod K. je bil iznenaden, toda ni si mogel raztolmačiti zadeve.
Srečnejša jc bila neka gospa, ki je stanovala v poslopju na dvorišču. Posrečilo se ji je, da jc pogledala v sobo. Bila je v resnici začudena. Povzročitelj otroškega kričanja ni bil nihče drugi kakor gospod Bruno F. sam
O svojem odkritju je takoj obvestila vso hišo. Sosedje so gospoda Bruna F. pomilovali. češ, revež je znorel. Gospod K., ki je bil najslabših živcev, je o tem takoj obvestil upravo zavoda za umobolne, ki je takoj poslala avto s potrebnim osobjem. Bruno F. se jc baš drl iz vse sile, ko so vstopili uslužbenci umobolnice in ga zvezali V pol ure je bil že v kletki za norce. Spoznal je, da ga imajo za norca. Pol ure kesneje pa jc stopil v njegovo celico ravnatelj zavoda, mu stisnil roko in ga pričel prositi oproščenja. Obenem mu je sporočil, da je svoboden. Ugotovilo se je, da je gospod Bruno F. nameščen pri neki tonfilmski družbi, kjer je dobil ulogo deteta, ki se dere. Tej svoji vlogi se ima zahvaliti, da se je znašel v norišnici.
brezhibnem smokingu pri bridgeu in poker-ju, pri whiskyju, sodi in vinu. Toda okrog njih stanuje po vaseh 105.800 črncev, ki imajo 9dino pravico, da suženjsko poslušajo in se pokore. Brez biča vlada Anglež tam 105.800 divjakom, a njegova tajna je »denar« in -.pomorska sila«. Toda zadnje čase se nekaj giblje med Indijci, ki jih je na Zanzibaru skupaj z Arabci 30.000 in ki so se tja priselili in jih je precej tudi na afriški obali. S svojim trgovskim duhom so postali opasni tekmeci Angležem; to pride najbrž od tega, ker so Indijci zadnja leta manj igrali nogomet in '.enis, kakor njihovi angleški pokrovitelji — toda verjetno je, da so zato več delali...
Princ Maks Hohenlolie-Langenburg pripoveduje: »Neki bogati Pars, ki je -dobro tnan tudi v Hamburgu, je priredil meni na *ast sijajno večerjo, na katero je prišla vsa evropska elita otoka. Poleg ostalih evropskih delikates si dobil tu tudi francoski šampanjec in staro nemško vino z Mosele. Gospodar sam se je pojavil v brezhibnem smokingu in nastopal popolnoma po evropskem bontonu, tako da sem lahko pozabil, da pripada ta človek sekti strašnega Zoroastra, ki 1
mojega gostitelja. Nato smo drveli skozi gozdove in gaje najlepšega eksotičnega drevja, grmovja in cvetja...
»Ali ni lepa moja domovina?-: je vprašal princ, ki je na svojih potovanjih videl že pol sveta. Zanzibar je vrt Eden, raj na zemlji. Nekoč je bil nemška kolonija, toda zamenjali so jo za goli Ilelgoland v Severnem morju. To so storili iz strateških ozirov. Danes pa ima Velika Britanija Zanzibar, najbogatejši in najlepši otok v svojem vzhodno-afriškem imperiju. To jc afriški Ceylon v miniaturi...
Dva nova kitajska ško§a
Apostolski delegat za Kitajsko msgr. Con-stantini je 24. februarja v zelo oddaljeni pro-vinciji Sečvan posvetil prva kitajska škofa te provincije. Stopila bosta kot apostolska vikarja v Šunkingu in Vanziju v krog kitajskih škofov. Prvi vikarijat šteje 18.395 katoličanov iu 20 kitajskih duhovnikov, drugi pa 22.960 katoličanov in 23 kitajskih duhovnikov. Eden novih škofov je star šele 40 let, drugi pa 62 let in je bil pred 23 leti posvečen v duhov-
pada ta cioveK senu ^rasnega	-	Katoliška cerkev na Kitajskem nadaljuje
.voje mrtve daje roparskim pticam za hrano ,	,,,adnoUrvnostio in doslednostjo sredi
Vprašal sem ga oprezno za to stvar in on mi je skromno odgovoril: »Naša vera je v prvi vrsti filozofija in estetika; nam je odvratna misel, da bi svoje mrtvece zakopavali v zemljo, kjer bi jih žrli črvi, rajši jih pustimo pticam, ki jih poneso v nebeške višine, bližje Bogu!«
Prejšnji sultan Zanzibara in Pembe se je zameril Angležem, ker je najel 14 pariških tipkane; ker pa so Angleži strogo moralen narod, je ta francoski harem drago stal arabskega sultana. Angleži so ga enostavno odstavili in na njegovo mesto postavili sultana, ki ne trpi pariških tipkaric.
Tako se je zgodilo, da je najstarejši sin odstavljenega sultana, princ Saud Alija, degradiran na princa druge vrste. Ta princ pa je v ostalem, kljub svoji temni polti, dovršen gentleman in aristokrat, potomec arabskih šejkov, ki so pred 300 leti na tem otoku osnovali ta mali, toda bogat in civiliziran sul-tanat. Sedaj se naš princ bavi z angleškimi športi, z boksom in nogometom, a obenem neguje tudi svoje kokosove gaje. Tako »trpe : 1 otroci za grehe svojih staršev...
Jedro otoka je mesto Zanzibar, ki leži na , skrajnem jugu. Kdo bi mogel slutiti, da se za temi afriškimi Benetkami, za onimi širokimi : arabskimi palačami razprostirajo v nedogled-no daljavo kokosov gozdovi in gaji vsakovrstnih tropičnih rastlin. V mestu stanujejo samo Arabci in Indijci, katerih je okoli 30.000, dočim prebivajo črnci zunaj mesta v okoliških vaseh.
Princ Ali Saud ni samo dober bokser, igrač tenisa in golfa, ampak tudi pravi gentleman. Stara nasprotstva med njegovo in i vladajočo dinastijo so prenehala, odkar se je : njegova sestra poročila s sinom novega sul- ; tana. Nikakega znaka mržnje ali zavisti ne j kaže ta črni princ in aristokrat, ki ni samo i eden najlepših črncev, ampak tudi eden najboljši!1. in najhnlj veselih ljudi. Videl sem ga prvič, ko je gibčno, kakor kak mlad dijak, skočil v svoj avto in pozval tudi mene, da z njim skupaj pregledam otok. Prišli smo v najbližjo zamorsko vas. Ni tu krotilcev kač, niti trgovcev s preprogami, tu živi zadovoljen in srečen zamorski narod. Pred našim avto-
z veliko hladnokrvnostjo in doslednostjo sredi nevarnih nemirov (pravkar je došlo poročilo, da je bil ujet en duhovnik in osem domačih sester iz Kvangzija) svoje delo organizacije in utrditve domače cerkve na Kitajskem, v korist ogromnega naroda, ki ga je treba z novimi metodami priključiti svetovni cerkvi.
Lep uspeh
Znani francoski jezuit oče Lhande, spovednik pokojnega maršala Focha, predava vsako nedeljo v radiu in so njegova predavanja zelo priljubljena. Neko nedeljo je prosil po radiu za podporo žrtvam poplave. Dve uri po predavanju je bil samostan, ki ga je oče Lhande določil za sprejemanje darov, ves poln milosrčnih darovalcev, tako da so morali določiti še drug samostan. Darove, ki jih je zbral oče Lhande, so redovnice v posebnem vlaku peljale v poplavljeno ozemlje.
Francoz se nerad ženi
V Franciji obstoji že več let davek na neporočene moške in ta znaša 25 odstotkov navadnega davka na dohodek. Ta davek pa ni čisto nič prestrašil za ženitev zrelih Fran-
Kako je videl letalec železniško nesrečo, ki se jc dogodila pri Batesville v severoameriški državi Mississipi. Ce prav so bili vsi vagoni vrženi s tirov, ni bilo nobene človeške smrtne žrtve.
Smešnice
Na stanovanjskem uradu. »Gospodje, jaz potrebujem prostorno in visoko delovno sobo. Moje pesnitve so sanje ...«
»Torej pač zadostuje spalna soba.« *
»No, kako je z Vašim spanjem?« vpraša zdravnik. »Ali ste me ubogali in šteli, dokle: niste mogli zaspati?«
»Gotovo, gosp. doktor, štel sem do 19.000»
»In potem?«
»Jr bil ravno čas vstati!«
Hawks in njegovo letalo na jadra »EagleU, ki je opremljeno s tdefonom in radiem Ameriški pilot Hawks je polet s svojim vlačilnim letalom na jadra na progi San Diego - New York srečno končal Svoje letalo na jadra je priklopil z 18 m dolgo jekleno vrvjo na motorno letalo, ki ga je vleklo 4576 km
daleč. V 19 etapah je preletel omenjeno progo.
cozov, ampak se je nasprotno število neporočenih moških zvišalo od 200.000 na 270.000. Zdi se, da stoji teh 270.000, za zakon zrelih ljudi na stališču, da je boljše plačati davek, kakor pa imeti ženo.
Ta beg Francozov pred zakonskim jarmom ima poleg svoje vesele tudi resno stran. Zanimivo je, da se v državah, kjer ni brezposelnosti (kakor v Franciji) in kjer je blagostanje, sklene manj zakonov. To prihaja od tega, ker moški premišljujejo o zakonu in stopijo vanj šele tedaj, ko jim je zagotovljen obstoj in ko so sigurni, da bodo lahko vzgojili svoje otroke. Ta čas nastopi v Franciji večinoma po 30. letu, toda v teh letih moškii neradi ostavljajo svobodo in neradi stopajo v zakonski jarem,
Radio
Programi Kadio-Ljubtfana t
Petek, 11. aprila: 12.30 Reproducirana glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.30 Koncert radio-orkestra — 18.30 Prof. Fr. Pengov, Socialna fizika — 19.00 Gospodinjska ura — 19.30 Dr. Stanko Leben: Italijanščina — 20.00 Koncert — 22.00 Časovna napoved in poročila.
Sobota, 12. aprila: 12.30 Reproduc. glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.00 Konccrt Radio-orkestra — 18.00 Propagandno predavanje o Dalmaciji, sestavil, slovensko in nemško govori g. ravnatelj Pintar, češko g. Novak. — 18.30 Dr. I. Grafenauer: Nemščina — 19.00 Delavska ura. 1. Delavec in stroj, predava Tone Seliškar; 2. Prenos plošč, zborno petje; 3. Poročilo sekretariata delavskih zbornic; 4. Pisma iz celice, Seliškarjeve pesmi, recitira g. Bratina; 5. Prenos gramofonskih plošč, orkester — 19.30 I. Lavrenčič: Šolska telovadba — 20.00 Prenos iz Belgrada, vmes poročila.
Drugi programa s
Sobota, 12. aprila: Belgrad: 17.05 Mladinska ura: Mica Bandič čita pravljice. — 18 Dečji zbor o priliki »Vrbice«
—	20.00X1. Jugoslov. konccrt — 21.00 Prenos iz Subotice — 22.45 Prenos iz kavarne. — Budapesi: 17.30 Zabavna glasba — 19.30 Igra v studijo. Nato ciganska glasba. — Dunaj: 15.15 Popoldanski koncert — 17.10 Pravljice za staro in mlado — 19.30 Prenos iz dunajske dvorne opere: »Werther«. — Milan: 16.35 Mladinska ura — Reproduc. glasba
—	20.30 Prenos iz opere. — Praga: 19.05 Orkestralna glasba — 19.35 Večer podkarpatskih Rusov.
—	Langenberg: 20.00 Veseli večer. —■ Rim: 17.30 Koncert — 21.02 Prenos iz opere. — Berlin: 19.30 Zabavpi koncert — 21.00 Veseli večer. — Kato-vice: 20.30 Prenos koncerta iz Varšave — 23.00 Plesna glasba. — Toulouse: 19.00 Vojaški orkester
—	19.30 Španske pesmi — 20.25 Operetna glasba
—	21.00 Operna glasba. - Slutgarl: 19.30 Du-spevi in pesmi — 20.00 Generacija glasbe-— 21.00 Pisan večer. - M. Ostrava: l«n5
Jazz koncert — 19.35 Koncert radio orkestra — 20.30 Prenos ir Prage.
Rugby-boj med Nemčijo iu Francijo se je vršil te dni v Berlinu. Zmagali so Francozi z 31:0.
DIŠAVE SLON
Ljubljanski proračun
Enotno občinsko doklade na drž. neposredno d ar k.
Predlog preračuna kakor ga jo sprejel občinski svot ljubljanski, je računal z diferenciranimi občinskimi dokladami na drž. neposredno davke. Tako so določili doklado na zeinljarino, katero predpis znaša v Ljubljani 0.2 milij. Din na 135%, na zgradarino (predpis 1930 3.8 milij) 35%, na pridobnino (3.9 milij. Din) 40%, družbeni davek (1.9 milij.) 175% in rentnlna (0.2 milij.) 135%.
Isti princip pa, ki je vodil do potrditve 40% banovinsko doklade na vse drž. neposredne davke, jo vodil finančno n«aislrstvo tudi sedaj, da so določene ob5. doklado na (50%, kar pomeni, da bodo doklade na drž. neposredne davke prinesle 66.1 milij. Din. Največ koristi od toga imajo plačovalci družbenega davka, katerim se predpis obč. doklade zniža od 3.3 na 1.1 milij. Din (od 175 ua 60%), nadalje plačevale! rentnega davka. Najbolj občutno pa bodo prizadeti plačevalci zgradarino, katerim se odstotek poviša od 35 na 60%, finančni efekt pa od 1.3 ua 2.8 milij. Din.
V zvezi s potrjenim proračunom je omeniti najnovejšo okrožnico, iz katere posnemamo sledeče:
Ministrstvo financ jo dne 9. t. m. odobrilo občinski proračun mesta Ljubljane, kakor je bil sklenjen po občinskem svetu dne 26. marca t. 1. in kakor jo bil objavljen na črni deski ljubljanskega
SUZOR v 1. 1929. Po pravkar objavljenih podatkih je znašalo število zavarovancev juri SUZOR-u povprečno lani 605.065 (v letu 1028. 565.796); ua posamezne pokrajine odpade: Hrvatska iu Slavonija (incl. »Merkur« 186.410 (182.657), Bačka in Baaat 84736 (83.833), Slovenija 99.627 (93.372), Srbija in Črna gora 125.367 (101.859), Bosna in Hercegovina 77.270 (74.825) in Dalmacija 31.655 (29.250). Povprečna zavarovana mezda se je 1929 uaprain 1928 dvignila od 25.82 na 26.32 Din. Povprečna zavarovana mezda je bila sledeča: Hrvatska 26.70 (26.17), Bačka in Banat. 2256 (22.90), Slovenija 25.99 (24.89), Srbija 28.24 (27.94), Bosna 25.69 (25.52) in Dalmacija 29.13 (28.45) Din.
Ljubi anski velesejem zaseden. Kljub temu, da gradi velesejmska uprava dve novi razstavni zgradbi, jo celokupni razpoložljivi prostor popolnoma zaseden. Ker se namerava ob letošnji jubilejni prireditvi prikazati popolno revijo industrijske iu obrtniške produktivnosti in podjetnosti, se bo naknadno došlim prijavljencem dodelil prostor na ta način, da so oniiu razstavi jalcem, ki so zahtevali veliko prostore, dodelijo malo manjši.
Občni zbor Zadruge lesnih strok v št. Vidu nad Ljubljano se je vršil dne 18. marca ob prav lepi udeležbi mojstrov. Iz načetstvenega poročila posnemamo, da je zadruga preteklo leto prav živahno delovala. S pomočjo podpore bivšega oblastnega odbora je zgradila tukajšnjim mojstrom na velesejmu prav lepe razstavne prostore, ki so last zadrugo. Zborovalci so med drugimi sklenili, da se naj preuredijo pomočniške preizkušnje tako, da bo lahko vajenec pokazal vse svoje zmožnosti. Vsak vajenec bo delal v bodočo teden dni pri tujeui mojstru, ker je le tako mogoča pravična ocena. Pravila so se spremenila v toliko, da se bo moral dati vsak vajenec pred vstopom v službo zdravniško preiskati. Vajenci se bodo oproščall odslej naprej vsako prvo nedeljo v mesecu. Letne doklade so se določile sorazmerno po velikosti obrata, kar je prav. Živahna debata se je razvila zaradi nameravane občinske uvoznine za mesto Ljubljano. Tukajšnji kraj je v gospodarskem oziru že del velike Ljubljane in bi visoka uvoznina bila v obojestransko škodo. Opaža se, da je splošna predizobrazba vajencev premajhna, zato so zborovalci sklenili, da naj mojstri dodajo pri sprejemanju vajencev tudi na to. Najboljša bi bila za mizarsko obrt meščansko šolska predizobrazba, ker je tukajšnja mizarska obrt na jako visoki stopnji. — O strokovni mizarski obrtni šoli v St. Vidu, ki se je v letošnjem šolskem letu razširila v trirazredno, je poročal ravnatelj Rudolf Pečjak in erisal zborovalcem pomen in ustroj te šole. Občni zbor je postavil v proračun zadruge za to šolo 1000 Din podpore.
Pri tukajšnji zadrugi lesnih strok se bodo vršile pomočniške preizkušnje začetkom maja. Prizadeti naj vložijo prošnje na zadrugo, takso za Izkušnjo je treba plačati naprej.
Finska na ljubljanskem velesejmu. Finska izvozna zveza, katere predstavnik za Jugoslavijo je "ospod Rihard Rapeli v Belgradu, je sklenila, da q6 udeleži letošnjega jubilejnega velesejma v Ljubljani. V to svrho si bo zgradila na sejmišču svoj lastni reprezentativni paviljon. To je zopet nov lep dokaz, kako se Ljubljanski velesejem tudi v inozemstvu čimdaljebolj upoštevajo in kako važno vlogo igraio v mednarodni trgovini.
Cenitev evropske kulturo sladkorne pese. F. O. Licht ceni letošnjo kulturo sladkorne pese v livropi na 297 milj. ha. kar pomeni 12.75% veS kakor lani. Za Jugoslavijo ceni površino, poleno s sladkorno peso na 50.000 ha napram 61.000 ha v kampanji 1929-1930.
Dobavo Gradbeni oddelek ljublj. zel. ravn. sprejema do 18. t. ni. ponudbe glede dobave ca-nalskega omrežja in betonskih cevi. _ Ravn. drz. rudnika Znbukovca pri Cehu sprejema do 22. t. m. ponudbe gledo dobave 350 komadov hrastovih pragov _ Ravn. drž. rudnika Kakani sprejema do 22 t m. ponudbe glede dobavo 3000 kg masti — Ravn. drž rudnika Kreka sprejema do 2o. t. m. ponudbe glede dobave 2500 komadov tračnih žebliev. - Dno 24. aprila t. 1. se bo vršila pri Bi. san. skladišču v Zemunu ofertnlna licitacija glede dobave 100.000 metrov kalikoplabia.
Borrai
Dne 10. aprila 1930.
DENAR
Tudi danes so bili devizni tečaji slabejši pa so razen Curiha in Ne\vyorka nazadovali. Promet ie bil znaten zlasti v devizah Dunaj Praga in Ui-rth. Narodna banka jo intervenirala v vseh zaključenih devizah.	,. .
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.)i Amsterdam 2272 1)1., Berlin 1348.50-1851.50 (1850), Bruselj 789.48 bi., Budimpešta 988.50 bl„ Curih 1094.40—1097.40 (1095 HO). Dunaj 795.87—798.37 , (797.87), London 275.06 bi., Newyork 56845— 1 50.545 (56.445), Pariz 220.46-222.46 (221.46), Praga 167.00—167.86 (167.46), Trst 296.50 lil.
Zugreb Amsterdam 2209—2275, Budimpešta 087-99«, Berlin 1348.50—1351.50, Bruselj 787.48— 700.48, Curih 101)4.40-1097.40, Dunaj 795.87— 70887, London 274 66—275.40, Madrid 711—715, Ne\vyork 56.845-50 545, Pariz 220.16 —222.46 1'raca 167.06-167.86, Trst 295.452-297 452, StocV-nolm 15.22 bi. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 10 15 milij. Din.
Belgrad. Radi )K)greUa patriarha Dimitrija danes borza ni poslovala.
magistrata dne 31. marca 1930. Pri tem je ministrstvo proračun korigiralo glede občinskih doldad na drž. neposredne davke, odklonilo je diferenci-ranje teh doklad in odredilo splošno doklado v enaki izmeri 60%. Ljubljanski magistrat jo storil usodno prvo pogreško, ko je zaprosil za odobrenje proračuua predno .jo iztekel zakoniti rok za javno razgrnitev sklenjenega proračuna in za vlaganje morebitnih pritožb, kateri rok tečo do 13. aprila 1930. Sele po izteku tega roka jo smela občinska uprava ob priložitvi vseh pravočasno došlih ugovorov in pritožb prositi za potrditev proračuna po nadzornem oblastvu. Vsled storjene pogreške jo zakonska podstava rešitve nadzornega oblastva nekako labilna, da ne vemo, kako se bo zadova končala.
Storila se jo šo druga pogreška, da se je šiloma zahtevala nujna odobritev proračuna, češ da .1° vsako odlašanje škodljivo. S tem se je preprečil koristni učinek stvarnih razlogov, s katerimi jo Zveza industrijcev utemeljevala svoje predloge, zlasti predlog na nižjo odmero enotne občinske doklade na neposredne davke. Ml smo dokazovali, da se da preliminirani donos občinskih doklad doseči žo s 50% no enotno doklado na vse vrste direktnih davkov, da pa niti ni potrebno iti na od 30?» do največ 40%. V tem pogledu povdarjamo, da je bila kalkulacija mestnega magistrata stvarno pogresena.
CuriU. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.25, Atene 6.70, Berlin 123.16, Bruselj 72.02, Budimpešta 90.20, Bukarešt 3.07, Carigrad 2.45. Dunaj 72.72, London 25.10, Madrid 64.50, Nc\vyork 516, Pariz 20.21, Praga 15.28, Sofija 3.745, Trst 27.045, Varšava 57.90, Kopenhagen 138.20, Stockholm 138.70, Oslo 138.15, Helsingfors 13.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Tendenca za državne papirje je nadalje čvrsta in tečaji se dobro drže. Učvrstilo se je 7% invest. pos. in 7% Bler. posojilo. Bančni papirji so tudi čvrsti. Prav posebno je čvrsta Zemaljska. Industrijski papirji so brez interesa in kupčije pri ueizpre-menjenih tečajih. Čvrsti so papirji paroplovnih družb.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 98 bi., 7% Bler. pos. 87 bl„ Celjska 160 den., Ljublj. kred. 120 d., Praštediona 900 den., Kred. zavod 160 den., Strojne 75 den., Vevče 182 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 230- 250.
Zagreb. Drž. pap.: 7% invest pos. 87—87.50, agrari 53.50—54, voj. škoda ar. 415—416 50 415.50), kasa 415—416 (415.50), 4. 415—416, 5. 416-417 (416), 6. 417.50 bi., 12. 422.50-423 (423), srečko Rdeč. križa 40 den., 8% Bler. pos. 97.50—98.50, 7% Bler. pos. 86.50—87 (86.50—86.75), 7% pos. Dri hip. banke 85.75 den. Bančne delnice: Ravna gora 72 den., Hrvatska 52—55, Toljo 59—59.25, Kredit. 101—105, Union 198—200, .lugo 80—81 (81.50— 82.80), Lj. kred. 120 den., Medjunarona 60.25 den., Obrtna 36 den., Praštediona 900—905 (905), Srbska 165 den., Zemaljska 148—155 (150). Industrijske delnice: Nar. šum. 20—25. Guttmann 170—178, Slaveks 70—74, Slavonija 200—210, Našice 1600 b., Danica 107 den., Pivara Sar. 180 den., Drava 270 —810, Sečerana Osjek 372 —385, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 170 den., Brod, vagon. 113 den., Union 180-150, Vevče 125 (len., TSfs 23 den., Ragusea 432—442. Oceania 195 den., Jadr. plov. 505—510 (505, 507.50), Trboveljska 475—485.
Belgrad. Radi pogreba patriarha Dimitrija danes borza ni poslovala.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 93.30, VViener Bankveroin 19.85, Creditanstalt 51, Escomptegesel. 169.30, Živno 100, Aussiger Chemische 210.50. Ruše 35. Alpine 34.15, Trboveljska 59.30, Kranj. ind. 89, Rima Murany 97.30.
Žifo
Danes je bil položaj na našem domačem žitnem tržišču nekoliko mirnejši, dasi so zlasti v či-kagi tečaji za pšenico in koruzo dokaj boljši in tendenca čvrstejša. — Pšenica gornjebačka velja v Vojvodini 212.50—215, koruza pa 105—107,50 nakladalna postaja. — V ostalih predmetih ni beležiti iiikake izpremembe.
V Ljubljani so notacije neizpremenjone
Novi Sad. Koruza bač., sr. garaut. 100—105. ladja Dunav 104—106, ban. ladja Dunav, Bega 104 —106, bač., sreni. maj 102.50—107.50, ban. 92.50— 97.50. Vse ostalo Heizpremenjeno. Promet: 14 vag. pšenice, 105 vag. koruze, 4 vag. moke. Tendenca mirna.
Budimpešta. Tendenca trdna. Promet živahen. Pšenica maj 20.65—21 02, zaklj. 21.01—21.02, okt. 20.60-20.70, zaklj. 20.70—20.71, rž maj 11.78— 11.85, zaklj. 11.85—1186, okt. 13.30-13.46. zaklj. 18.58—18.60, koruza maj 12.62—12.79, zaklj. 12.79 —12.80, julij 12 80—12.87, zaklj. 12.90-12.91, tranzit maj 11.95—12.05, zaklj. 12.05—12.10.
Živina
Mariborski sejem 8. t. m. Prignanih jc bilo 25 konj, 26 bikov, 150 volov, 309 krav in 8 telet; skupaj 518 glav. Cene so bile sledeče (vse za kg žive teže): debeli voli 8.50—9 Din, poldebeli voli 8—8.50 Din, plemenski voli 7—8 Din, biki za klanje 9.50—10 Din, klavne krave debele 8—10 Din, plemenske krave 7—8 Din, krave za klobasarje 5—6 Din. mlada živina 7—8.25 Din. — Prodanih je bilo 285 glav, od teh za Izvoz v Avstrijo 38. — Mesne cene pa so bile sledeče: Volovsko meso I. 18—20 Din, II. 16—18 Din, meso od bikov, krav telic 10—14 Din, telečjo meso I. 20—25 Din, II. 16—18 Din, svinjsko meso sveže 15—28 Din za kg.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 1 vagon oglja in 1 vagon letvic. Tendenca mlačna.
Povpraševnje je z smrekove škorete 12 nun 4 m 25 cm, za borovo drogove 11/13 in 13/15 cm 2 in 2.50 ni, za hrastove tesane tramiče 23><25 do 35X35 4—6 m 4.80, 4.90 m. Ponuja pa se ca. 400 m:1 slavonskega hrasta v hlodih vseh dimenzij.
f^lgT
ravi zob i i SARGOV
bje
KALODONT
Šport
% Jlidova moka
G Polenta, zdrob . . . • ^ Koruzna činkv moka . «
Din 4-—
Din 3 -
Din 2-75 -J>
Razpošiljam vsako množino od 25 kg § £ naprej. PAVEL SEDEJ, umetni mlin, ^ E	Javornik, Gorenjsko.	g
^ ZA IZDELAVO AJDOVIH IN KORUZNIH"
100 kg koruze 140 Din
zdrave, času primerno suhe, prodaja proti gotovini JOS, BAHOVEC, SV. JAKOBA NABREŽJE.
SK Ilirija, lahkoatletska sekcija. Redni treningi pod vodstvom trenerja se vrše vsak ponedeljek, sredo in soboto. To soboto se zaradi nogometno tekmo preloži trening na petek 11. t. m. Pozivamo vse člane, da se treningov redno udeležujejo. Obenem se pri njih sprejemajo novi člani. Vsi treningi se vrše vselej ob 5 popoldne.
Službene objavo LNP-a. (Iz seje u. o. dne 9. aprila 1930.) Navzoči gg.: Zaje, Kralj, Buljevič, Novak, Šetina, ing. Kuljiš, Kovač in Marinič. Predsednik ugotovi sklepčnost, nakar so prečita zapisnik zadnjo seje, ki se soglasno odobri. 1. Soglasno se vzaine na znanjo demisija člana upravnega odbora g. dr. Stamola. 2. Za izvedbo semifiuala za prvenstvo »Dravsko banovine« se sklene naslednje: Uprava igrišč prejme 10%, LNP pa 5% celokupnih dohodkov. Ostalo si razdelita oba kluba vsak na polovico. Vsak klub potuje na svoje stroške. Stroške za sodnika nosi v Celju SK Celje, v Mariboru pa I. SSK Maribor. 3. Ker so so klubom že razposlali seznami verificiranih igralcev, se vsi klubi opozarjajo, da prilagajo od sedaj naprej prijavnicam za novo prijavljeno igralce brezpogojno znesek po 5 Din. Brez te takse se prijave ne bodo vpoštevalo. 4. Sekcija zbora nogometnih sodnikov v Ljubljani se naproša, da pozove saveznega sodnika g. Mohorka za pojasnilo, zakaj ni omenil v sodniškem poročilu ob priliki tekme ŽSK Hernies-SK Jadran incident s predsednikom SK Jadrana, ki ga je dal celo policijsko legitimirati. 5. Na znanje se vzamejo prijave poškodb igralcev Ojstršeka, Amater, Bach Maksa, Svoboda, Maribor, in Verov-ška, Ilirija. Prijave se bodo vzele ponovno v pretres, čini predložijo omenjeni klubi račune bolniških in zdravniških stroškov. 6. Na znanje se vzamejo novi odbori: I. SSK Maribor: predsednik g. dr. Stamel, tajnik g. dr. Planinšek, SK Dobrna: predsednik g. Trven, tajnik g. Knez in SI< Olimp: predsednik g. Svetek, tajnik g. Hrastnik. 7. Dopis g. Kurzmana, SK Rapid, Maribor se odstopi JNS-u. 8. V smislu §11. pods. prav. se preda JNS-u igralec Novak Karel, član SK Svobode, Ljubljana. 9. V smislu § 14. pods. prav. se opozarjajo vsi klubi in športna javnost, da imajo dostop na glavno skupščino LNP-a dne 16. aprila t. I. le po en delegat vsakega kluba s polnomočjein in vsi člani upravnega, poslovnega in kazenskega odbora LNP-a. Poročevalcem listov se dostavijo pravočasno izkaznice. — Nadaljnji sklepi slede. — Tajnik I. Marinič Alojzij 1. r.
Spori v Novem mestu
Tukajšnji športni klub Elan je začel s treningom pred dobrim mesecem in se sedaj v začetku spomladanske sezone nahaja v prav dobri formi.
V	nedeljo, dne 6. t. ni. je povabil na gostovanje ljubljanski športni klub S. K. Grafiko. Igra se je končala z rezultatom 5 : 4 (3 : 0) v korist Grafike.
V	prvem polčasu so bili gostje v lahni premoči, dočim jc v drugem polčasu prevladovalo domače moštvo. Igra je bila živahna in fair, tako da je bilo občinstvo z igro zadovoljno. Med gosti se je odlikoval predvsem srednji napadalec in leva stran napada, dočim je v domačem moštvu najbolj ugajala obramba.
Razne športne vesti
Sofija, 10. aprila. AA, Bolgarsko moštvo, ki bo igralo tekmo z Jugoslavijo, je dokončno sestavljeno takole: Spirov, Nikolev, Kalkandijev, Estra-mov, Rafajlov, Lazanjev, Spajkov, Prodanov, Sto-janov, Pasov in Pančev. Rezerve: Zaramenski, Ma-nojlov, Georgijev in Nikiforov.
Dunaj — Južna Nemčija. V nedeljo, 13. t. m., se bo vršila na Dunaju važna reprezentančna nogometna tekma med Južno Nemčijo in Dunajem. Igrišče Hohe Warte bo gotovo polno, kajti Dunaj-čani bi radi videli zmago svojega teama. Lansko leto so bili namreč Avstrijci s 5 : 0 poraženi v Niirnbergu. To pač dokazuje, da ima tudi Južna Nemčija izvrstne nogometaše in razumljiva je sedaj velika skrb bivšega cesarskega mesta, ako je njegovo moštvo dobro sestavljeno. — Isti dan pa bo v Baslu internacionalna tekma med Ogrsko in Švico. Tudi ta tekma ne zaostaja v važnosti od zgoraj imenovane.
Nemirni gledalci tudi na Angleškem. V Man-chestru jc bilo. Polna dvorana je z napetostjo pričakovala rezultata v boks borbi med mladim francoskim prvakom težke kategorije, Gardebois in Angležem Harry Crossely. Strašno sta obdelavala drug drugega. Anglež jc še slabše izgledal, kakor Gardebois in sodnik je menil v 5. rundi, da ie najboljše, če radi obojestranske oslabelosti borbo prekine. Oba junaka pa nista hotela o tem nič slišali in po vsej sili sta nadaljevala ogorčen boj. Toda v 8. rundi je moral sodnik zopet prekiniti duel in poklicani zdravnik je ugotovil nesposobnost Cross-ley-a za nadaljnjo tekmovanje. Sedaj pa je sledilo nekaj nenavadnega. Sodnik bi moral po mneniu vseh Francoza proglasiti za zmagovalca. Pravičnik pa tega ni storil, ampak je oznanil, da je borba neodločena. Seveda pa levja sicer ravnodušni Angleži niso prenesli in sledil je precej glasen »protest«, ki se je razvil v prav neprijeten vihar ogorčenja — zato je sodnik rnjše kar ušel.
Naše dijaštvo
Danicarji! Danes v petek dne 11. t. m. ob 8 zvečer sestanek v društvenem lokalu. Predaval bo tov. Potokar Milan o temi: •»Lepota slovenske zemlje.': Pridite sigurno vsi točno! — Odbor.
Poizvedovanj«
300 Din nagrade dobi, kdor poizvo za moje kolo. Ukradeno jc bilo dne 20. marca J 030 iia Dolenjski cesti pred gostilno Jelačiu. — Kolo je znamke Simson Watfcnrad štev. 130 180 — Anton Komat, Ilovica 04, Ljubljana
Socialnohulturni drobiž
Ratifikacije mednarodnih delovnih pogodb prihajajo vedno bližje svoji uresničitvi. Začetkom t. 1. je doseglo število ratificiranih pogodb raznih držav število 411. — Tudi osemurnik so bliža svojemu popolnemu vstvarjenju:, V Angliji jo na krmilu delavska vlada, kjer sodeluje znana socialna delavka Margareta Bondfield, ki se jo vedno zavzemala za osemurnik. V Berlinu pa je delavski minister VVissell, ki je bil že na raznih konferencah odposlanec delavstva. Baš ti dve osebi jamčita za skorajšnjo ratifikacijo osemurnika. Iu ko jih bosta ratificirali omenjeni državi, sledi kar čisto samo po sebi še Francija.
Mednarodna krščanska sindikalna zveza
jo bila ustanovljena na Ilaaškem kongresu, ki se je vršil od IS. do 19. junija 1920. V kratkem bo torej obhajala svojo prvo desetletnico.
Mednarodni urad dela v ženevi je praznoval januarja meseca t. 1. desetletnico svojega obstoja. Ob tej priliki je izdal krasen, umetniško izdelan album, ki nazorno kaže-gigantski razvoj tega zavoda.
Delavstvo zastavlja v gospodarskem življenju le premnogokral svoje življenje in se pri tem zares tudi ponesreči. Kolnske delavske organizacijo so zato sklenile, slovesno praznovati spomin vseh pri delu ponesrečenih tovarišev. — Toda delavec je tudi človek in zato čisto pravilno vključujejo pri tej slavnosti poziv ua vse, da naj ne stavijo človeških življenj po nepotrebnem v nevarnost, kakor se to dosedaj mnogokrat zgodi. Saj zahtevajo n. pr. samo v Nemčiji nezgode pri delu povprečno 12.000 ljudi, od katerih jih 8.500 umre.
Da cene blagu, zlasli pa živilom poskočijo, so kriva predvsem socialna bremena; tako tožijo v Franciji podjetniška glasila. Predsednik katoliško delavske organizacije, g. R. Zamanski, pa pravi v odgovor ua to sledeče: »Ničesar se no zgodi, česar ne bi gotovi trgovski krogi, katerih vest je po svetovni vojni čisto napačno orientirana, izrabila za podraženje blagu: Krah na newyorski borzi, izbruh vulkana Mont Pelč, umor Rigandina
—	vse lo nosi krivdo, da se mora podražiti perižče
—	radičak
V ozemlju Saare so se vršile volitve pri
rudarjih. Krščanski sindikati so tokrat prvič zmagali, dobili večino nad socialisti. Socialisti so dobili 19.736 glasov, kršč. sindikati pa 20.987 glasov, kar znači v primeri s prejšnjimi volitvami 6 odstotkov porasta, dočim so socialisti nazadovali za 7 odstotkov.
Najstarejša nemška krščanska sindikalna zveza, »der Gevverkverein christlicher Berg-arbeiter«, obhaja letos 35-letnico svojega obstoja.
Nemška kršč. smdikalna zveza pa jo
praznovala 19. nov. 1929 desetletnico obstoja.
V Belgiji krščanski sindikati silno napredujejo, dočim socialisti rapidno nazadujejo. Danes šteje Belgija 170.000 članov kršč. sindikalizma, dočim so socialisti nazadovali od I. 1921, ko so šteli 718.000 članov, danes na 518000 članov.
Letos bodo ustanovili mednarodno zvezo javnih nameščencev. Izjavo za pristop so žo poslale organizacije v Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Avstriji in Švici. V kratkem se bo vršila v Kolnu pripravljalna konferenca.
Mola Ilolandska iina močno razvito kršč, sindikalno zvezo, ki silno raste. Ob koncu preteklega leta je štela krog 133.000 članov; napreduje pa zlasti v mladinskih vrstah, ker vzbuja upravičeno najboljše nade na bodočnost.
iz društvenega žtvtjenioš
Stolna prosveta ima nocoj ob pol 9 v Jugoslovanski tiskarni sejo.
Homec. Pridite v nedeljo 13. aprila popoldne na prijazni Homec, kjer gostujejo igralci s Črnuč s krasno dramo »Stllmondski župan«.
Nocojšnji koncert pevskega zbora Glasbeno Matice ljubljanske bo najpomembnejši koncert celo letošnje sezone. Izvaja se dvoje velikih del in sicer igra orkester kot prvo točko sporeda štolcerjevo simfonično sliko Balkanofonijo, ki nam v sedmih slikali karakteristično naslika življenje in vrvenje na Balkanu. Začne s srbskim koloni, nas pelje potem preko Albanije in mimo plesa turških dervi-šov na Grško, od tam v Romunijo, so spomni vmes svojega rodnega Medjimurja in konča z ostro ritmi-ziranim bolgarskim plesom. Simfonično sliko izvaja pomnožen operni orkester, pri katerem sodelujejo gojenci kotiservatorija in godbeniki dravsko niuzike. Za leni pn se izvaja Vycpalekova kantata za soli, zbor in orkester. Impozantno delo novejšo češko literature, ki po vsebini in muziki izredno močno vpliva na poslušalca. Kot solista nastopita gdč. Vera Majdičova in Pavel Grba. Zborovski del izvaja Matični zbor. Koncert dirigira operni ravnatelj g. Mirko Polič. Občinstvo vabimo ua poset znamenitega koncert, ki ga bo poslušala do malega vsa srednja Evropa, saj ga bodo oddajale vse češko radio-postaje. Vstopnic vseh vrst je še dovolj na razpolago po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni. Prav posebej še opozarjamo na program-no knjižico, ki bo jutri v predprodaji, kjer jo oboj* del natančno razloženfh.
Ljudski oder v Ljubljani opozarja vso, ki sodelujejo pri predstavi »Marija v nebo vzeta« na generalno vajo, ki so vrši danes ob 8 zvečer. Obvezno za vse. — Tajnik.
9lor nogavice, rokavice,
Krasna izbira domskega perila, torbic, modernijj bluz, svilenih rut in šerp.
iKupite-►
po najugodnejših cenah pri šterk nasi. 911. Karnicnik, Šjulijana, Stari trg 18
Moške srajce, kravate,
velika izbira iepnijj robcev, naramnic, rokavic, nogavic, čokolemc, pasov in palic.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 Oln ali vsaka besed« SO par. Nafmanjil oglas s- . 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo vliv. Za odgovor znamko' Na vpraianfa brez znamke ne odgovarjamo I
II
r■ v< •v » s
Službe iscejo

Sedlar, in tapetarski
pomočnik Rihard Ott v Marenbergu išče službe. Nastopi takoj.
Pouk
Prodajalka
k dveletno prakso želi premeniti mesto s t. majem najrajši na deželo. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Poštena«; št. 4118.
Ilužbodobe
Vajenca
xa kleparsko obrt sprejme Alojzij Smolej, klepar, Kranj 154.
Dekle
od 25 do 30 let se sprejme k boljši družini na deželi. Znala naj bi kuhati in druga hišna dela, ter mora biti vajena tudi •jtrok. - Ponudbe upravi šati v gostilni Stok, Po. »Slovenca« pod šifro: j brežje, Cesta na Brezje, »Pridna« št. 4121.	pri Mariboru.
Šoferska šola
1. oblast, konc., Čaraernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). - Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje
Stanovanja
Stanovanje
z 2 sobama in pritiklina-mi, ■ iščem. Ponudbe na upravo: »Mirna stranka« št. 4171.
Gledališki frizer
R. Grobelnik, Celje. Trajna ondulacija (Dauerwel-len) s svetovno znamko Mayer »Realistie«, edini aparat z velikimi navitki in posebnim oljem, ki čuva lase in sliko naravnih valov.
Damski slamniki
najceneje v modni lopi št. 10, Vodnikov trg. Popravila najhitreje.
Prazna soba
lepa, svetla in zračna se odda na Rimski cesti. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4165,
Posestva
Hiša
z vrtom na prodaj. Vpra-
Šofer
trezen in dober vozač, kateri prevzame tudi druga dela pri gospodarstvu, že ne vozi, se sprejme pri Fric Zemljič v Ljutomeru. Samo pismene ponudbe na prejšnji naslov.
Več kroj. pomočnikov
sc sprejme v krojačnici Franjo Stajnko, Križovci pri Ljutomeru.
Plačilni natakar
sanesljiv ia pošten ter kavcije zmožen, se sprejme takoj v večji restavraciji v Mariboru. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru.
Rešeršerje
(korespondente) išče za vse kraje v Jugoslaviji ugleden informačni zavod. Ponudbe pod šifro »Re-šeršer« na Jugomossc — Zagreb, Jclačičev trg 5.
Obrt
Gledališki frizer
R. Grobelnik, Celje. Trajna ondulacija (Dauervvel-• len) s svetovno znamko Mayer »Realistie«, edini aparat z velikimi navitki 1 in posebnim oljem, ki ču-| va lase in da sliko naravnih valov.
Gledališki frizer
R. Grobelnik, Celje. Vodna ondulacija s centralnim sušenjem.
Posojilo 5000 Din
sc išče za pol leta proti vrnitvi 6000 dinarjev in sigurni varnosti. — Cenj. ponudbe pod »Takoj« št. 4194 na upravo »Slov.«
Gledališki frizer
R. Grobelnik, Celje. Barvanje las, neškodljivo in nc izpralno.
Gledališki frizer
; R. Grobelnik, Celje. Moderna masaža mastnega in suhega obraza. - Ma-nikura.
Gledališki frizer
R. Grobelnik, Celje. Posojam lasulje za igre. V zalogi gledališke šminke, krep, mastiks itd.
Gledališki frizer
R. Grobelnik, Celje. Klinika puž, glave, roke itd.
Vezenje
nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najcenejše in najfinejše Matek & Mi-keš. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. — Gntlanje ažuriranje, predtiskanie takoj
Hotel Tonrist
(prej Sekovanič), Bled -na novp preurejen, priporoča gostom lepe sobe ter restavracijo s prvovrstno pijačo ter izborno kuhinjo. Lep senčnat vrt. Postrežba solidna. Cene
Entlanje Din 1-50 m
Strojno-ročno vezenje za-storov, preprog, kuh. garnitur itd. Predtiskarija. Izdelovanje damskega perila, najceneje M. Sedov-nik, Florjanska 6, Ljubljana.
Specialna delavnica
za previjanje elektromotorjev, avtodinamostrojev F. Perčinlič, elcktrome-hanik, Gosposvetska 16, Restavracija pri »Levu«.
i»Sen«fin! jftoho
najboljših mlinov nudi najceneje veletrgovina žita in mlevskih izdelkov .
A. VOLK, LJUBLJANA i I
Resljeva cesta 24.	i
Kotel
s pečjo z_ pripravo svinjske hrane, se poceni proda. Maribor, Betnovska ccsta 80.
Šivalne stroje
pod najugodneišimi pogoji (tudi na obroke) prodaja Avgust Pečnik, Sto-žice, p Jezica pri Ljubli.
Bukovega oglja
več vagonov — prodam franko vagon. Istotam se kupi 400 vreč že rabljenih ali novih za oglje. Cenj. ponudbe na upravo lista pod št, 4163.
Puhasto perje
kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din — L. brozovič, Zagreb, llica štev 82 Kemička čistilnica perja.
Maslo
kuhano in čajno, dobite najceneje v Mlekarni Krištof, Ljubljana, Sv. Petra ccsta 60.
Prvovrstne cepi), trte
in sicer: šipon, laška gra- | ševina, drobna graševina, ; in muškatni silvanec ima ; naprodaj: Fric Zemljič v j Ljutomeru.	'
Dve spalnici
iz lepega češnjevega lesa prodam. Slog modern, izdelava solidna, cena ugodna, postavim v Ljubljano ali na bližnjo postajo. — Ogleda se pri Josip Štol-fa, mizarstvo v Krašnji, p. Lukovica. — Ugodna auto-zveza ob nedeljah z Adamičevim autobusom.
Elektromotorje
transformatorje — razne stroje — elektromaterijal — aparate — popolnoma tovarniško nove iz zaloge bivše firme »Transformator«, prodaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cie. Skladišče Ljubljana — Glince.
X:- • : -'".v- -v". •-
mm
Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš nepozabni soprog, oče in brat, gospod
Lavrič Jurij
preglednik finančne kontrole
danes, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto dne 12. aprila ob pol 4 popoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. aprila 1930.
Globoko žalujoči: Helena Lavrič, soproga. Oroslav, Telesfor, Anica, otroci — in ostalo sorodstvo.
Pogrebni zavod I. Gajšek, Vodmat.
A
VARILNI APARATI

Dieselmotor
30 HP, se proda po ugodni ceni. Vprašati na upravo »Slovenca« pod »Dieselmotor« št. 4158.
Razno
Morda že pokašljujetel
Skrajni čas je, da pustite kajenje! Nikoprost, ki stane samo 56 Din, Vas odvadi kajenja takojl Če ne verjamete, pridite se prepričati Kdor naroči pet steklenic, dobi poštnine prosto! — Josip Lindič, Ljubljana — Komenskega 17/a.
ter vse druge potrebščine nudi najceneje
Feliks Toman ml.
LlUBlJflNA - Res jeua c. 30
Na
obroke
lahko kupite, kar potrebujete — skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detalj-nih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova ulica 1.
Jn sera t i
v-Slovencu*
ima/o največji uspeh.:•'

V neizmerni žalosti naznanjava vsem prijateljem in znancem žalostno vest. da jc naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Ivan Sirk
posestnik in mesar
v četrtek dne 10. aprila, po daljši, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega, blagega pokojnika bo v soboto dne 12. aprila 1930, ob 4 popoldne izpred doma žalosti, Poljanska cesta štev. 64, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 10. aprila 1930.
ANA SIRK, soproga. JOSIP SIRK, sin — in vse ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zarod v Ljubljani
Ceni. izdelovalcem sode vode!
Ekstrakt za proizvajanje priznano najboljše
Original Šampan j - Limonade
(marka zak. zavarovana), kakor tudi etikete in najefektnejši reklamni materijal in točna navodila pošilja prva Irancosko-jugoslovenska fabrika Šampanj-Limunade, Beograd, Hcrcegovačka 6. Varujte se ponaredb!	Varujte se ponaredb!
Gozdna semena
SaSa Stare Mengeš
Varnostne
za velikonočno streljanje izdeluje tovarna
»5Vota" v Celju.
C/5 —>
a: T^J —
o
•3
« '> J3 Z °
fl-ael
2T.S3.S
C/5CQ «
>
a "M-*
S NES 41 ca a> N
N J» t>
0	>. N o O .
1	I §
i/i a
•f.Scj.S
a .o
> ^ M '
•S D
o c
"S
O 'V
O o O. >
< a ,
|
Š" 1
ca o ..os
aO
N ——
O
RP «
Ifi IS -s
IS M
a N > s
IN t- ^
2 - o ^ 'X i O
a w
N ' TT — O ^ <»
«".9 -
aW„6
aasjž .So Š" ac
Jo o 5
l£5I -is s £
»
>	-
C	°
■ S	N
Q	£ o
co . m
< I
Z I <
& a
<5
> N
J3 ?
Maurice Constantin Weyer:	4
Človek se sklanja čez svojo preteklost • • •
Globoko dirnjen jc obmolknil, vzel svoj kozarec in ga izpraznil na dušek. Midva takisto. Napoleonu se jc nagnila glava težko do prsi, meni se jo zdelo, da sem se za nekaj let postaral. Noč naježa — kje je že bila, pozabljena... proč... In David, ki ga drugačnega sploh nisem poznal kot glasnega in veselega, je čepel, ždel in se cmeril. Debele solze so drčale od gube do gube njegovih izsušenih lic, dokler se niso izgubile v bradi in se pojavile zopet kot kaplje. Celo pipe so nam ugasnile. Naposled smo se vsi trije razjokali radi velike, lepe prerije! O, prerija zgodovine in legend, prerija mitosa! Prerija našo mladosti, ki sc je pred našimi očmi vila v smrtnem boju.
Ob jutranjem svitu sva se — Napoleon in jaz — spravila v sedlo in odjezdila proti dolini Sioux. Le ozek pas gričev je bilo treba prejezditi. Vkljub temu in celo ob tisti zgodnji jutranji uri sva videla parno lokomobilo pri delu. V dolge, zevajoče brazde je bil plug razparal zemljo, brez usmiljenja pokopal nizko travico, nekdaj pašo divjih ered in dolgo že krmo naših pol divjih konj in čred goveda. Pomislil sem na kočico, zgrajeno iz slame in kolov, ki smo jo nazivali svečano »Davidova hiš« , pozorišče naših popivanj ter na živinorejca, ki je bil kakor sod brez dna. Ccz nekaj dni jo bo David zažgal in do tal bo pogorela. Nem, z istimi debelimi solzami kot nocoj pa bo stal on ob strani ter zrl v uničeno svoje življenjsko delo.
»Jaz,« je dejal Napoleon, kakor da je uganil
misli, »jaz pojdem v Oklahoma. Tam moreš še živeti.
V	«državah» me itak še niso nikoli obsodili.«
Saj res, V Kanadi jo je bil nekdaj izkupil radi neke nečedne kupčije s konji. Najprej seveda radi tega, a povrhu še zato, ker je temeljito prešeškal žandarja na konju, ki ga je hotel aretirati. A od tedaj je šlo mnogo snežnih viharjev po svetu in v svetu — to se pravi v tistem, ki je za nas nekaj veljal: prerija — je užival Napoleon ugled, kot pristoja viteškemu covvboyu, ki zna kot malokdo sukati lasso, jahati in krotiti konje. Kaj neki hočeš še od človeka iz prerije?
Proti poldnevu, ko nama je molel že jezik iz vratu, sva zapazila naše konje, ki so se pasli popolnoma mirno v neki kotlini. Vkljub daljavi sva jih natančno videla in preštela. Manjkala ni nobena glava.
V	manjših gručah so se pasli — tako se družijo nemara po nekem tajnem zakonu simpatije. O, pester pogled! Rjavci so bili v večini, toda tudi prav žlahtni so bili med njimi, plavi, serci in lisci, vranci in sivci. Prekrasna slika, le žal zagrenjena nekoliko z otožnostjo.
Že od daleč sva slišala kobilo, ki je ropotala s pločevinastimi škatljami. Treba jo je bilo hitro ujeti in oprostiti nadloge. In Napoleon je uprizoril pred mojimi očmi čudovito igro, ki je bila nekoč vsakdanja, a je odsorej ne bom več videl — nikdar več! Ogromni, globoko na čelo pritisnjeni klobuk, rdeča ovratna ruta na črnem satinu, od boka do peta vihrajoče resice njegovih hlač, bliščeči pas s patronami in srebrni ostrogi, fantastično mehikansko sedlo, nervozni liščev korak... ta slika se mi bo razblinila za vekomaj, če je ne zadržim z vso močjo ljubezni svoje duše!... Najprej je jezdil Napoleon prekanjeno v loku okoli gruče konj, ki so že postajali nemirni, nato okoli druge. Naposled je bila kobila odrezana od črede, sama zase. Poskusila je pobegniti, plašila sc jo pred votlim klopotanjem pločevinastih škatelj... Nekaj konjskih glav se je vzdignilo kvišku, obrnilo v
tisto smer. Nič takega! Ta reč jih nič ne briga ... in pasli so se dalje ...
Viseč iz sedla na to ali na ono stran, kot je pač bilo treba, je Napoleon križal zvijače kobile. Komaj da je držal za vajeti. Žrebec je bil igre prav tako vajen kakor jezdec. Opazil sem, kako je pripravil Napoleon svoj lasso, kako je zasukal roko in zagnal ko-nopec. Prestrašena kobila je poskusila še zadnjo zvijačo, a zanjki, ki je priletela, ni mogla več uiti. Visoko se je vzpela ... Iz veselja do igre je izpustil Napoleori lasso in pregnana kobila ga je vlačila za seboj. Kakor puščica se je sklonil akrobat do tal, zagrabil z levico konopec... Kolika lepota! In vsega tega mi ne bo
moči več videti — nikdar!
*
Srdito sva jezdila po preriji, ki jo je onečastil plug. Suhi, od solnca ožgani Yankeeji so pljuvali čike tobaka in preklinjali, ker so morali prekiniti svoje delo, da namažejo stroje. »Pojdita v cirkus, presneto!« so kričali na naju. »Vrag vzemi vaše mrlie! Traktorje in prikolice potrebujemo, in če nam je treba konj, si vzamemo prave pasme: Percheron ali Clyde. Po-berita se s svojimi prerijskimi mrhami, s to divjo zverjadjo! Že davno v kraju vse to! Stroj, stroj je rešitev — drugega nič!«
Tako govorjenje Napoleonu ni bilo prav nič všeč. Pretepač, kakršen je bil, je že stopil s konja, da sc v enega ali drugega zakadi. A mehaniki so zatulili s sirenami in najini konji so se preplašeni spustili v dir. Napoleon je moral takoj v sedlo, da je ubežnika zajel. Za nama pa se je oglasilo tuljenje in sramotilno kričanje nesramnih, z oljem zamazanih modrih sukenj. Zvenelo je kakor zmagoslavje stroja nad pri-rodo in nad cowboyskim življenjem. Gonja za najinimi preplašenimi konji naju je zapeljala daleč v stran, ne da bi Napoieon prenehal živahno gesti-kulirati in psovati v vseh mogočih jezikih, angleško, francosko in v jeziku sioux.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cofe
Izdajatelj; Iran tlako t cc.
Uredniki Franc Kremiar