Mariborski PdstnTn« pTifan* v flofcvTnlr cena i Din Leto II. (IX.), štev. 289 Maribor, četrtek 20. decembra 1928 mm »JUTRA« tzbtja r*zu« n«d«lj« ia praznikov vaak dan ob 16. ari Mm pti poftita« Uk. mn. * «L »1/408 Y«H« MtNiM v MfMMi «M p* p*M <0 Ota.Mm^m m *««■ p*« Ota ESš33E&5BBBSSBBS5SSSBBESBBBBfii Telafon: Uredi«. 440 Uprava 455 Uredniitvo in uprava: Maribor, Aleksandrova caatait.13 Ogtul p« tarif« Ogtat« »arajMta Uidi ogtaanl oddelek .Jvtra" v LjaMjani, ftiiiHOM aNofc M. 4 dopoldne izredno živahno. Režimovci napenjajo zadnje sile, da ukrote Da- Tajna sila in njeni ljudje Nesrečni hrvatski poslanec dr. Gjuro Basariček je v skupščini govoril o tajnih silah in v skupščini je tudi padla njegova glava kot žrtev morilske zarote. O tajnih silah se je pa že večkrat govorilo. Tako n. pr. je nekdanji skupščinski podpredsednik radikal Mihajlo Ran- kovič 1. 1923 zapisal: »Korupcija in tajne ,. ... ... , . ,. , , sile rušijo državo .. .« General Okanovič vdovica. * P,1.va R ,Y0C!' je 1. 1924 pisal v beograjski »Smotri*: stv°m .Ve!*e Vukčeviča s0 imeli si-»Dovoij razlogov — političnih, službenih n,° s.^0, kateri so sklenili, da bo- in privatnih — imam, da grem v pokoj i do ultimativno zahtevali od demo-Olavni vzrok je pa »Bela roka«. Sam kr ato v, da naj se do sobote jasno iz-sem moral biti njen član in zato dobro javijo, ali ostanejo v vladi ali ne. Mu-vem, kaj dela in kaj pomeni ta organi- slimani in klerikalci bodo že danes zacjja visokih oficirjev. Prenašal sem popoldne razpravljali o položaju, ra-dokler sem mogel. Sedaj ne morem več.« dikalni poslanski klub pa bo zavzel Podobnih primerov bi se dalo navesti svoje stališče šele v soboto popoldne, še več v dokaz obstoja neke organiza- ko bo znan definitivni odgovor dedje, neke države v državi, ki ima veli- mokratov. kansko moč in ki svoje ljudi ne glede na1 Tudi Vukičevič sam je že izgubil njih kvalifikacijo rine v ospredje ter nado, da bi se mogla vzdržati dose-vedno doseže, kar le hoče. j danja koalicija. Izjavil jc novinarjem, Z ustoličenjem polkovnika, sedaj že da je treba računati z ostavko vlade, generala za zagrebškega velikega župa- ako se v soboto demokrati ne izjavijo na je dr. Koroščeva vlada silno kršila za nadaljnje podpiranje tega režima, zakon. Moža pa ni sama izbrala. Izbrale Klub temu pa radikali še vedno niso so sa lajne sile. _ j opustili nade, da se bo dr- Marinko- Zagrebška »Riječ« je odkrila sedaj, viču vendarle še posrečilo obvladati kdo je pravzaprav vršilec dolžnosti ve- Davidovima in tako preprečiti krizo likega župana generalMaksimovič. To Je vlade. zet zadnjega predsednka Obrenovičeve Današnja »Samouprava«, glavni or-vlade, generala Cincar-Markoviča, ki je gan radikalne stranke, objavlja uvod-bil s kraljem in kraljico vred ubit od za- nik z naslovom »Kolebanje clemokra-rotnikov 29. maja 1903. Maksimovč je tov«, v katerem pravi, da hoče Da-bil velik nasprotnik zarote in pridružil vidovič samo zato izzvati krizo, ker se je onim, ki mso bili zadovoljni z no- misli, da bi mogel s tem olajšati raz-vim položajem v državi in zlasti s pri- govore s Hrvati in samega sebe re-liodm kralja I etrai n dinastije Karagjor- habilitirati. Če bi ta njegova akcija gjevica. 1 Dokler smo še v vladi . . . PRITISK REŽIMOVCEV NA DAVIDOVIČA VEDNO HUJŠI. - OSTRA KRITIKA DR. ŠEČERA O NOVEM PRORAČUNU. — POLDRUGO MILIJARDO IZDATKOV VEČ KOT LANI. BEOGRAD, 20. 'december. V na-radni skupščini je bilo danes pod vtisom bližajoče se vladne krize vse res ojačila zaupanje Hrvatov napram Beograi1 ‘ x --- t-! 1903, potem pa v Kragujevcu 1906. Vodja • a n • i -a * „ usi __iTi:.-V.7 radikali mnenja, da Davidovic tega 0fKnn3aU vkt? bila raiPKrei BeoSu? Sotini Tudi srkali ne bi 1 ' 1!,u ze sePtembra imeli nj£ proti temu, vendar pa so te zarote je bil tudi tedanji artiljerijski ,■ - a i i i kapetan Vojin Maksimovič. To stoj! v " j™*I’ fer » demokrato knjigi Dragiše Nesiča: »Devetsto treča«,• "° list °?r0 na stran 204 — 'iPada Davidoviča, češ, da v sedanjem Ta zarota je izbruhnila 1. maja in za-1 "J™ "obef^ raZl°&a Z& rotniki podčastniki so dobili navodila i v i naj markirajo socialiste, ali pa naj sku-1 .Dcimitivna odločitev o usodi seda-šajo tudi delavstvo, ki praznuje 1. maj n3ega režima bo padla vsekakor po sprviti na svojo stran. To stoji tudi v sklepih demokratskega poslanskega Isti srbski zgodovnski’ knjigi - stran kluba’ ki S? s.estane v sob°to. Za-205. - Narednik Bradič je vse izdal nimivo Je zunanj> minister dr. upor je bil preprečen in kolovodji so Marinkovič,’ ki je nameraval že jutri da bo konferenca uspela prišli pod ključ. Sodišče za oficirje je odpotovati v Davos, svoj odhod zo-1 27. januarja 1007 obsodilo med drugimi ■—.■um tudi kapetana Vojina Maksimoviča na1 r>_ • , ,, deset let ječe in izgubo vojaške časti. ^az9ouori p05lamka Kenar- ča z uočitelji opozicije pet odložil. Govori se sicer, da se je njegovo zdravstveno stanje zopet poslabšalo, vendar je bolj verjetno, da je odložil odhod radi sobotne seje demokratskega poslanskega kluba, na kateri namerava zagovarjati politiko sedanjega režima. Sicer je v skupščini zborovalo danes več odborov. Finančni odbor je načelno razpravljal o proračunu za leto 1929/30. Demokratski poslanec dr. Šečerov je kritiziral budžetno politiko vlade ter se pritoževal, da vlada še vedno ni izvedla načela varčnosti, ampak postopa nasprotno zelo razsipno tudi v novem proračunu. Proračun za leto 1929/30. je za poldrugo milijardo večji od prejšnjega. Šečerov je napadal nato ministre, češ, da izkazujejo njihovi računski zaključki sicer pribitke, ne plačujejo pa niti tekočih dolgov. Država plačuje za 32.000 dnevničarjev letno 390 milijonov- Število dnevničarjev naj se reducira in sprejmejo v službo rajše mladi upokojenci. Govornik je zahteval dalje ukinitev sledečih ministrstev: za javna dela, narodno zdravstvo, šume in rudnike, socijalno politiko, agrarno reformo, poljedelstvo in trgovino. Vsa ta ministrstva naj se združijo v eno, novo gospodarsko mi nistrstvo. Dr. Šečerov je končal svoj govor z besedami: Glasoval bom za proračun, dokler smo še v.vladi! Musliman Kapetanovič je kritiziral politiko monopolske uprave in zahteval za sadilce tobaka v Bosni in Hercegovini večjo prostost, da bodo lahko sadili večje, količine tobaka. Predlagal je tudi ukinitev generalne direkcije železnic v Beogradu. Opoldne so se sestali šefi vladnih skupin, da proučijo zakonski načrt o razdolžitvi kmetov. Seje so se udeležili tudi ravnatelji Narodne banke, Hipotekarne banke in Poštne hranilnice. Ker pa se radikali upirajo izvedbi tega načrta, je malo verjetnosti, Je zapisano v isti knjigi na strani 207. Obsojenec jc bil v ječi tri leta, potem so ga zpustili. V vojsko so ga zopet ZAGREB, 20. decembra. Sinoči se je vršila v tukajšnjem gledališču svečana sprejeli šele ob izbruhu balkanske vofne: sieudi.«,« butana 1912. Samostojno kol komandant kake Sit Shakespeanevega »Coriola- edinice se n! iidpictvoval l mu na ’ kateri 50 Prisostvovali med drugimi postal intendant užlčkei n'pozneje timoč- Sk^n^v^PriP?11"? Kewrd’ dr' Ma' ke divizije. Intendanto Ja - kakor žnano to tpan SŠLiTS - v vojni jako dobro. Pozneje je bil LZ y„P V i tudi v Rusiji kot načelnik štaba dobro' 1, v voliske divMiP varjal z obeina voditeljema opozicije. - Včeraj je imel vrh tega že daljši razgo- vor z dr. Mačkom, danes pa poseti dr nr»t‘,,,J«»L«‘««I^"uiPriblčeviča- Zan«mivo je, da niti včeraj-priti v neko posebno gnji otvoritvi angleške razstave v Za- Kaj je še vse bil in kake sposobnosti m0?n’o orianTz2oPk J nni°r,X !|0'šnjl otvoritvl a^leške razstave v Za. te nekdanll na tn .^ t «rebu n.!ti slavnostni predstavi v gleda- proti scfi-itiii iflnncHij o ii # « t Prisostvoval noben zastopnik Proti, sedanji dinastiji napravil talco ka- državnih in vojaSkih obIastj> da je M s nr' • -i i i Itcm poslaniku Kenardu omogočen svo- ZaCTcb zarotniki kakor Silo,'kto so*žc mSlU?1'’’5” S"k Z Mg'eb!k° dr“Žb° “Hi komitski atentati in kakor Štipu tako * tudi Zagrebu postavila na vrh civilne X1 . . . ,, uPrave protizakonito — vojaka. In GrSRO-bolgcirSRCI pogočba pvno bivši zarotnik proti kralju Petru ATENE, 20. decembra. Danes je parla'vadno srečo. Tekom enega dneva si n dinastiji naj sedaj čuva, da ne bo — ment odobril pogodbo o grškem bokar-jje namreč pridobil nad milijon fran-arotc' l skem prijateljstvu. kov. Nič manj kot sedemkrat ie »raz- Registracija nettunsfcih pogodb ŽENEVA, 20. decembra. Italija je predložila sekretarijatu Društva narodov nettunske konvencije v registracijo. Bosta megla nad Anglijo LONDON, 20. decembra. Nad vso Veliko Britanijo vlada gosta megla. Železniški promet je omejen na minimum. Več parnikov, ki so bili že na odprtem morju, se jc moralo vrniti. Dosedaj se je pripetilo radi megle na morju žc več nesreč, mnogo ladij pa je klicalo na pomoč. Bogat dobiček u mante Carlu NICA, 20. decembra. V igralnici v Monte Carlu je imel te dni ameriški bankir Benett, nečak znanega milijarderja Pierponta Morgana, nena- bil banko«, t. j. banka je bila prisiljena, da je morala mizo, kjer je igral Benett, sedemkrat znova založiti z denarjem. U blaznosti MONAKOVO, 20. decembra. V Westerndorfu na Bavarskem je skušal posestnik Jurij Haidbichler svoje štiri otroke v spanju ubiti s težkim kijem in jim je v resnici zadal težke poškodbe. Po dejanju, katero je vsekakor izvršil v stanju popolne duševne zmedenosti, je Haidbichler. še sebi samemu prerezal žile. Očeta in vse štiri otroke so takoj prepeljali v bolnico, kjer pa sta dva otroka že čez nekaj ur podlegla težkim poškodbam. Napad s puško. Iz Selnice ob Dravi poročajo: Sinoči se je zbrala večja družba ljudi v gostilni Ramšak. Med njimi je bil tudi Martin Floger, 281etni kovač in sin premožnega posestnika Flogerja iz Janževega vrha pri Selnici ob Dravi. Nastal je prepir, med katerim je eden udeležencev snel izven gostilne lovsko puško ter jo naperil proti Martinu Flogerju. Vsled prerivanja pa ga ni zadel y glavo, kamor je meril ampak v desno koleno. Naboj iovskih šiber, izprožen od blizu, je prizadel Flogerju strašno rano na desnem kolenu, pozvani rešilni oddelek iz Maribora mu je nudil prvo pomoč ter ga oddal v bolnico. Storilca je orožništvo bojda sinoči že aretiral. Motiv dejanja je baje staro sovraštvo. — Radi goljufije so zaprli neko Jožefo K., ko je bila po odgonu privedena iz Zagreba. Ko se je nedavno zdravila v mariborski bolnišnici, je ob odpustu izvabila od neke svoje tovaršice denar pod pretvezo, da ji bo kupila neko posebno zdravilo ter prinesla v bolnico. Na to ni niti mislla, temveč se je takoj odpeljala v Zagreb, odkoder so jo sedaj privedli na zahtevo mariborske policije. — Zadnji dnevi Prpičeve zločinske tolpe. Razbojniški tolpi Prpiča Malega, ki je dolga leta strahovala Podravje, del Zagorja in Slavonije, se bližajo sedaj njeni zadnji dnevi. Stol sedmorice v Zagrebu je kot najvišja instanca potrdil obsodbo vseh na smrt obsojenih z malo Izpre-membo, da je predlagal enega člana za pomilostitev v dosmrtno ječo. Stol sedmorice je poslal včeraj svoj sklep ministrstvu pravde potom posebnega kurirja in je v najkrajšem času pričakovati končno odločtve o izvršitvi smrtne kazni. Splošno se pričakuje, da bo ministrstvo pravde potrdilo obsodbo še tekom januarja, nakar bo takoj sledila justifi-kacija. Zagrebško sodišče je pri tej priliki opozorilo ministrstvo tudi na vprašanje novega rablja. Dosedanji rabelj Mausner je namreč nedavno umrl, njegov naslednik pa še vedno ni imenovan. Zgodilo bi se torej prav lahko, da bi bil določen dan izvršitve smrtne kazni, vendar pa ne bi bilo nikogar, ki bi jo izvršil, Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem, ki se je vršil 14. t m. v Mariboru, je bilo pripeljanih 116, prodanih pa 78 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči Din 110— 125, 7—9 tednov 225—250, 3—4 mesece 280—450, 5—7 mesecev 480—540, 8—10 mesecev 580—570, 1 leto stari 1100— 1400, 1 kg žive teže 10—12.50, 1 kg mrtve teže 16—18 Din. — Zaprto. »Zjutraj, ko se oblači, ne spregovori moja žena niti besede.«, »Kako to«? »Radi renoviranja so ji usta zaprta.« 8MM X Marfhorslčl V F č ER N I K taTrif' Gozdarstvo v mariborski oblasti POGOZDOVANJE - GOZDARSKI POUK - DOHODKI LOVIŠČ. V organizaciji občeupravne gozdarske službe ni bilo letos nobene izpremembe. S pomočjo šumarskega osobja obče uprave se je skušalo dvigniti, oziroma ohraniti produktivnosti naših gozdov, kot glavnih in največjih virov ljudskega blagostanja. Z upoštevanjem obstoječih razmer nastalih vsled splošne gospodarske krize posebno pri manjših kmetskih gozdnih posestvih, se je s primernimi ukrepi in s strokovnim poukom omejilo ali odstranilo za obstoj in donosnost gozdov pogubno izkoriščevanje. Proti sebičnim in špekulativniti izkoriščevalcem ljudske nevede ali malomarnosti so bile v varstvo gozdov izvršene v gozdnih zakonih predvidene mere in kazni. Površinsko in javnopravno stanje gozdov se v splošnem ni izpremenilo. Vsled oblastveno dovoljene krčitve gozdov je odpadlo 85 ha gozdne površine, največ v srezih Murska Sobota, Celje in Ptuj, na drugi strani pa je bilo posebno v srezih Slovenjgradec, Prevalje, Gornjigrad in Maribor desni breg ali umetno ali naravno pogozdeno okroglo 90 ha slabih, večinoma pašniških zemljišč. Intenzivno je Mo pogozdovanje goličav, tako v gozdovih veleposestev, kakor v kmetskih gozdih posestnikov. Slednji dobivajo primerne sadike po zmerni ali znižani ceni iz obstoječih državnih ali pod državno upravo stoječih gozdnih drevesnic. Iz teh je bilo te spomladi v navedene namene oddanih sadik 1,199.200 iglavcev in 110.100 listavcev. Razen tega dajo letno zasebne drevesnice večinoma za lastne potrebe veleposestev sadik okroglo 2,540.000 Mavcev in 150.000 listavcev. Od teh 4 milijonov celokupnih gozdnih sadik se je porabilo okroglo pol milijona izven Slovenije v naši državi, vse ostalo pa v mariborski oblasti. K temu je še pripomniti, da se posebno v kmetskih gozdovih s prebiral-tudi z umetnim posejanjem gozdnega no sečnjo pomlajujejo izsekani gozdni deli naravnim potom s semenom, pri veleposestvih pa v omejenem obsegu semena. Oblastveno je bila odrejena po-gozditev 1.281 ha gozdne ploskve in po oblastvenem nalogu izvršena na 367 ha Od prijavljenih sečenj je bilo oblast veno dovoljeno v 467 slučajih 3.931 ha prebiralne in golosečnje, deloma v več letni sečni dobi. Posebna pažnja se je posvečala raz širjanju gozdarskega pouka. Po oblasti izvedeni »Dečji dan za pogozdovanje« med odrastlo .ljudskošolsko mladino se je razširil tudi na Prekmurje in Medji' mtirje. K tej akciji se je pritegnilo 2U šo! s 6.419 otroki. Izvedlo se je ob tej pri liik 69 strokovnih predavanj pod vod stvom šumarskega osobja, v nekaterih slučajih tudi privatnih gozdarskih nameščencev, v 52 slučajih pa je predavalo učiteljstvo samo. Pri tem se je posadilo 41.800 sadik na ploskvi 10.5 ha. Kljub veliki suši ni bilo v tej oblast tega leta nikjer večjih gozdnih požarov, Vsak pojav škodljivih mrčesov, posebno za naše gozdove najbolj nevarnega luba' darja, se je s primernimi ukrepi uspešno omejilo. Drugih škodljivih mrčesov in bolezni ni bilo opažati v večjem za gozdarstvo nevarnem obsegu. Kakor gozdarstvo se je skušalo dvigniti tudi lovstvo na tisto višino, ki jo kot narodno gospodarski in kulturni faktor zavzema med našim narodom. Oc 788 občinskih lovišč je bilo v dobi 1927/28 na novo oddanih v zakup 405 lovišč. Sedanja letna zakupnina teh lovišč, ki jo dobe občine kot lastnice lovišč, znaša 1,066.059 Din. Število 303 samosvoj h lovišč se ni izpremenilo. Po uradnih ugotovitvah je bilo ustreljeno 36.300 užitne plemenite in 27.200 škcdlhve divjačine. Če se upošteva povprečna vrednost ustreljene divjačine zakupnine, prisfoibine. davščine in takse, daje danes lovstvo letno v čistem de nariu 4.400.000 Din. od katerih odpade na državne takse l?onoO Din, ves ostali denar pa ostane v oblasti. mariborsko qlečališre REPERTOAR: Četrtek, 20. decembra ob 20. uri: »Vaški župan«. Gostovanje »Tegern-seer«). Petek, 21. decembra ob 20. uti: »Izdelovalec gosli iz Mitemvalda«. Gostovanje »Tegernseer«). Sobota, 22. decembra ob 20. uri: • »Sleč in planinka«. Gostovanje »Tegernseer«.) Celjsko gledališče. Na Sveti dan, 25 t. m. zvečer gostovanje mariborskega gledališča v krasni Kvapilovi drami »Oblaki«. Ptujsko gledališče. V nedeljo, 23. t. m nad vse zabavna in vesela opereta »Jesenski manever«, a na Štefanovo, 26. t. m. popoldne ob 3. krasna Kvapilova igra »Oblaki«, ki je jako primerna tudi zo okoličane. »Janko In Metka« na mariborskem odru, Te dni bo premijera prve otroške igre v tej sezoni, priljubljene bajke »Janko in Metka« s petjem, godbo in plesom. Naslovni vlogi sta v rokah gdč. Udovi-čeve in ge. Savinove, ki jamčita, da bo prišla naša deca na svoj račun. .s«. K včerajšnji kritik! »Dover- K včerajšnji kritiki komedije »Dover—-Calais« poročamo naknadno, da je bila vsa Izdelava in predvsem še zasnova scenerije delo g. Josipa B o r ž i k a, enega najboljših jugoslovanskih odrskih mojstrov, ki ga je za letošnjo sezono pridobil za naše gledališče višji režiser g. Rade P r e-g a r c, ki je to komedijo tudi vnesel v naš letošnji dramski repertoar. Svetlobne efekte pa je zasnoval šef električne razsvetljave, g. Josip Herman, ki ga je istotako pridobil g. R. Pregare. Občni zbor krajevne organizacije SDS za II. okraj. Sinoči se je vršil v prostorih oblast nega tajništva občni zbor krajevne organizacije SDS za II. okraj ob zadovoljivi ude'ežbi članstva, ki je z zanimanjem sledilo poročilom funkcijonarjev: predsednika g. prof Broiiha, tajnika g. dr Šes'ana in blagajnika g. Cizla. Organizacija ni le mnogo storila na uveljavljanju strankinih načel med narodom, temveč je v vsakem oziru po razpoložljivih močeh prispevala k utrjevanju ideje, ki ji služi. Organizacija je razen drugih pridobila udi mnogo članov bivše narodno sociialistične stranke. Pri novih volitvah je bil ponovno izvoljen stari odbor in štiri novi člani, ciočhn sta se dva iz tehtnih razlogov odrekla kand: datur. Predlagani odbor je bil soglasno izvoljen. Po končanih formelnostih se je vršila politična debata, ki jo je vodil narodni poslanec g. dr. Pivko. Tolmačil je trenuten položaj in razvozljaval važna, pereča vprašanja, govoril o njih vzrokih in posledicah ter skušal razložiti bližnjo politično bodočnost. Zboro valci so njegovim izvajanjem pazno sle d.li in mu stavljali nešteto vprašanj. Ob zaključku je podal zanimivo poročilo o komunalni politiki občinski svetnik g, dr. Strmšek, ter pristaše obvestil o vseh namenih občinskega sveta, obširno pa ic poročal o stanovanjski koloniji in pogodbi z delavstvom. Ker je politična debata v mnogem pouč la pristaše o zadevah, ki jih dnevno časopisje ne razpravlja, je odbor sklenil, da bo večkrat pri-reial debatne večere, za katere je obljubil sodelovanje tudi narodni poslanec g dr. Pivko, nakar je predsednik prof. Bro lih zaključil dobro uspeli občni zbor. — Odlikovan) policijski uradniki. Z redom sv. Save V. razreda so odlikovani: oblastni poveljnik državne varnostne straže v Mariboru Fran Finžgar, srezka nadzornika policijskih agentov v Mariboru Franc Canjko in Anton Pavletič ter okrajni nadzornik varnostne straže v Mariboru Ivan Kralj. — Mariborski in dnemi drobil mariborski občinski suet ima svojo prihodnjo redno sejo v petek dne 28. decembra ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Najprej se bo vršila tajna in natd šele javna seja. Glavna točka dnevnega reda bo razprava o kolektivni ureditvi razmerja med mestno občino in njenimi delavci. Ker se bo proračun mestne občine obravnaval šele meseca januarja, bo občinski svet dne 28. f. m sklepal tudi o trimesečnem proračunskem provizorju. Dalje je na dnevnem redu seje tudi oddaja prostorov v avtobusni čakalnici na Glavnem trgu. — Profotna razprava proti Prosencu in Kosjaku radi umora pred devetnajstimi leti še traja in je zanimanje za njo še vedno tako veliko kakor je bilo prvega dne. Celo za hrbtom stražnika, ki čuva vhod v porotno dvorano, se stalno stiska večja gruča ter si na vse kriplje prizadeva, da bi ujela nekaj besed iz- in nekaj pogledov v razpravno dvorano. V sobi za priče poseda po klopeh še vedno nad deset ljudi. Razprava bo trajala še danes ves dan.— Gradbena delavnost. Mestni svet je sinoči na svoji seji izda! uporabno dovoljenje g.- Klariču za Predbožične želje. . . Božči je zadnji, najpomembnejši praznik v letu. Nekako je uvedel navado obdarovanja ljubljenih in ljubečih. Dobro idejo je imel in bil je izvrsten konjunk-turist. Za njim je nekdo proglasil še dan Novega leta za praznik obdarovanja. Oba sta — neznana junaka. Ni paragrafa, ki bi zabranil božične in novoletne izložbe! Zato pa obstoji paragraf, ki brani vstop v bohotno aranžirane trgovine.vseh strok: Kriza mu je ime. — A želje so — oproščene carine •— pravijo. Zato jih poslušajmo! Trgovec si želi strank, kupcev. Seveda takih za gotov denar. Tudi tiste sprejme, ki jemljejo na »vero« v boljše čase. Pa poglejte njegov obraz! Nevoljen je, težke slutnje ga plašijo in kljub temu se sili, da je kohkortoliko prijazen. In potem odmeri, pa nič ne zameri, če zapiše nakupovalca v knjigo dolžnikov. Saj mu je deviza: Če vržem na eno stran tehtnice svoje upnike in na drugo svoje dolžnike, slednji odtehtajo — več. Državni nameščenci iti kronski penzi-jonisti si žele za Božič tistih famoznih razlik. Oni sicer vedo, da ne bodo nakazane, pa vendar upajo, kajti zapisano je: Upanje je pol življenja. In še-ie na enonadstropno hišo v Betnavski, g. Še-beku za visokopritlično hišo v Dušanovi sam sveti večer bo prišlo spoznanje, aTi ulici in za 4 barake za deložirance ih pa prepričanje. druge stanovanjske-reveže. Novih zgradb ni, samo par prezidav. — Narodna odbrana. Pripravljalni odbor Narodne odbrane v Mariboru je sklical za sinoči ob pol šestih v mestni posvetovalnici sejo, ki je bila izredno dobro obiskana. Ze to je jamstvo dobrega dela in dobrih uspehov, Seja je potekla v polnem soglasju in so vsi izvoljeni brez ugovora in požrtvovalno sprejeli svoje funkcije in dolžnosti. — Nekaj o odlikovanjih. V javnosti padajo ostri očitki in komentarji na račun zadnjega »dežja« odlikovanj. Upravičeno in neupravičeno, kakor se vzame. Ali se je uganjalo ali se ni uganjalo odkrito partizanstvo z odlikovanji, ostane odprto vprašanje ter smo daleč od tega, da bi se na tem mestu spuščali v tozadevno diskusijo. Ob priliki prve desetletnice naše narodne države pa so bili pozabljeni oni poštni in železniški uslužbenci, ki neprenehoma od preobrata do danes vršijo težko in odgovorno državno službo ter so se zlasti v preobratnih dneh vživeli v nov položaj ter se popolnoma žrtvovali za novo državno upravo. Merodajni faktorji naj vzamejo to stvar v resen pretres! Posipajte pločnike! Poleg nevarne kaldrme v nekaterih ulicah je še drug nedostatek, ki je ravno tako nevaren kakor opolzka kaldrma. Sedaj, ko zjutraj pritiska mraz, zmrzuje vlaga na pločnikih in nastane opasna posledica. Druga žrtev letošnje zime je klepar Ferdinand Kager iz'Mlinske ulice ci je davi na Meljski cesti padel ter si desno sence in oko tako težko ranil, da je morala policija poklicati rešilni odde ek, ki mu je nudil prvo pomoč in ga od-premil v bolnico. — Orjuna! Vsled dalekosežnih dogodkov, ki se pripravljajo v naši državi, so na ukaz generalnega sekretarijata v Beogradu pozvane vse organizacije v naši kraljevini in to v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvat-ski, Srbiji, Črnigori in Vojvodini, da ob-drže skupščine, katerim so dolžni prisostvovati vsi člani. Na osnovi tega ukaza sklicuje tudi : Mestna Orjuna mariborska« za soboto, 22. decembra ob 20. uri v gornjo malo dvorano Narodnega doma zbor vseh svojih članov. Udeležba strogo obvezna. Ob tej priliki se nam bodo obrazložila tudi nova pravila Orju-ne, nakar bo sledila svečana zaprisega članstva. Po prisegj zanimivo predavanje. Vabljeni so tudi somišljeniki Orjune. Odbor. — Ponesrečena železničarja, Invalidi-trafikanti imajo tudi svoje želje: Od 4% na 10%. Upanje je cenena stvar. Držati trafiko iz samega patrijo* tičnega navdušenja je res malo preveč riskantno. O, švedski trust, kako vsemogočna je tvoja beseda o pogojih o piškavih 100 miljonih. Športnik si želi sank in smuči in — snega, snega. Ravno za božič. Kajti kaj je Božič brez snega? — Kaj pa je želja vseli: ponižanih in teptanih, privilegiranih in zapovedujočih? Panem et circenses! Najprej kruha in potem cirkusa! To bi tudi bilo v popolnem skladu z nazori betlehemskega novorojenca, ki je v hlevu zmrzoval in bil navezan na edrni izvor toplote: Na dih oslička in volička. — — Pevski zbor Glasbene Matice. V petek važna pevska vaja. Pridite vsi! — Podaljšanje mestne avtobusne prog® je nujno potrebno na progi 1. Treba je vzeti v poštev, da je nastalo mnogo novih stanovanjskih hiš in cela naselbina manjših uradnikov ter delavcev mora v mokrem vremenu krevsati po slabih cestah in potih do končnega postajališča na Frankopanovi ulici. Ali ne bi bilo umestno, da se imenovana proga podaljša vsaj do konca Magdalenske ulice? — Ujel se je. Med pacijenti bolniškega odseka za venerične bolezni je našla policija že dolgo zasledovanega 281etnega Franca Mauzerja, ki je doma v Selah.. Mauzerja ‘^e„ okrajno sodišče v Ljubljani in orožniška postaja Črnomelj radi številnih tatvin in vlomov, izvršenih okrog Črnomlja in v Selah. Na svojih pohodih je fant jemal vse: obleke, denar, ure, pa tudi kruh in krače. V Rodinah je enkrat v enem dnevu izvršil kar tri tatvine, Vrednost plena je 8000 Din. Naistarejšl ie njegov vlom od leto sredi maja. Danes je bil izročen sodišču. — Znameniti cirkus Fumagali pride v kratkem v Maribor. Daje samo »jednu_ veliko predstavit« na Silvestrovo v »Unionu«. Gospod direktor Primo de Riviera nam zatrjuje, da bo pokazal nezaslišane reči; so prvovrstni klovni, čudoviti akrobati, Salfus Mortalus in Simigalomi, gumijev človek Mr. Šprin-golinc itd., da, celo sam .Charlio Chaplin in nerazdružna Pat & Patachon so že na potu k nam. Zato pa bo tudi smeha, da nikoli tako. — Pri glavobolu, omedljivic). zvonenju v ušesih, nemirnem spanjih nerazpoloženosti in razdražljivosti s« j jemlje staroznana Franc-Jožefova voda* [ V železniški delavnici je pomožnemu j Po izjavah vodilnih bolniških zdravniko* delavcu Ivanu Klojčn ku padel na roko za želodčne in črevesne bolezni J® cos železa ter mu strl prst. Kovaču Iva-'Franc-Jožefova voda odlično tiaraVP0: nu Juriču je pa železni drobec ranil levo sredstvo za čiščenje. Dobi se v vseh' oko. Oba ponesrečenca sta v bolnišnici lekarnah. 20# BedeCI zrainl promet OD PARIZA DO BAG* ŽRAČNA VOŽNJA VARNA KAKOR ŽELEZNIŠKA. DADA - TRI DNI. Najdaljša in gotovo tudi najvažnejša zračna proga v Evropi Pariz - Carigrad 2757 km je pod vodstvom neke francoske družbe. Ta proga bo z novim letom preko Kara - Hissar in Damaska podaljšana do Bagdada. Prihodnje leto se bo dalo potovati z letalom iz Pariza naravnost v Bagdad in bo s tem dosežena svetovno najdaljša redna zračna proga. Pri tem pa ne bo ostalo. Proga se bo še širila. Za leto 1930. je predvideno podaljšanje Bagdad - Delhi - Saignon. Tej progi se priključi zveza Saignon-Šangiiai, Japonci pa gradijo progo Šan-ghai - Tokio. Tako bo do leta 1931. direktna zračna zveza Pariz - Tokio. Sedanja proga Pariz - Carigrad je po dolgosti druga na svetu. Prva je New-york - San Frančiško. Mednarodna mre ža francoskih prog se mora boriti z velikimi prirodnimi težavami in ovirami. Speljana je preko velikih gorskih skupin. Od Damaska do Bagdada bo šla sedaj še preko 800 km arabske puščave. Potovanje preko gori in puščave stavi velike zahteve na aparate in ves aero-plansk materijal, ker so pristanki onemogočeni in ker se v slučaju kake nezgode ne da doklicati nobena pomoč. Kljub temu so uspehi na progi Pariz -Carigrad veliki. Pri dolžni 4000 km — od Beograda se proga cepi na dve strani Beograd - Sofija - Carigrad in Beograd ■- Bukarešta - Carigrad — ob dnevnem letu okroglih 8000 km je bilo pri vseh težkih atmosferičnih razmerah samo 0.002% zamud in lahkih nezgodna kilometer leta. To je torej še varnejše potovanje kot z železnico. Najmanj nesreč in nezgod je bilo doslej na nemških rednih zračnih progah, ki pa niso tako težavne, kot je prej opisana francoska zračna proga. Če se primerja število nezgod s številom kilometrov, katere preletijo dnevno stalni progi uslužbena letala, je nezgodni odsto tek tako majhen, da riziko potnika tudi na vseh francoskih zračnih progah ni večji od rizika pri železniških vožnjah. Mnenja o nevarni zračni vožnji izhajajo v prvi vrsti iz tega, da so zrako-plovne nesreče še vedno velika senzacija in da javnost premalo primerja nesrečne zračne vožnje s srečnimi. Za svojo natježjo progo Pariz-Cari-grad izbira francoska družba posebno skrbno svoje osobje. Glavni pogoj pilotske službe na stalnih progah je najmanj 800 ur leta. Pilote pregleda večkrat na leto stroga zdravniška komisija. — Službo so opravljala doslej letala enega in istega tipa, prihodnje leto se bo pa poskusilo analogno železnici z brzi-mi in navadnimi letali. Prva letala bodo preletela velike razdalje brez pristanka n. pr. Pariz - Bukarešta, dočim bodo druga, kakor doslej, pristajala na vsakih 400 ali 500 kilometrov. V enem mesecu bo Bagdad oddaljen od Pariza za — tri dni, v enem letu se-bo pa doseglo Delhi v štirih in Tokio v šestih dneh iz Pariza. Sleparije 5 pomočjo predsednika republike Neverjetno sleparijo je if|zvršila v Strassbonrgu priprosta' ženica, ki se je ysa leta med vojno bavila z vražar-stvom in mazaštvorn. Bogatega kmeta iz Ingenheima je ogoljufala za 70.000 frankov, gospodarsko banko v Alzaciji pa za 725.000 frankov. Njena žrtev, o-sleparjeni kmet in sleparka sama, se nahajata sedaj v zaporih v Strassbourgu. Goljufala je iz francoske prestolice z zlorabami, ki bi jih ne znal izvesti najspretnejši lopov. Zlorabljala je namreč imena največjih dostojanstvenikov. Gospa Griinner, tako se je bivša vede-ževalka pisala, je izlečila uvodoma o-menjenega kmeta od neke želodčne bolezni, za kar ji je bil zelo hvaležen in postal pod njenimi vplivi tudi lahkoveren. Griinnerjeva pa je morala pobegniti iz Alzacije, ker so jo preganjali radi denuncijacij, ki iih je za časa vojne zakrivila nad Francozom naklonjenimi Alzačani Nastanila se je v Parizu, od koder je navezala korespondenčne stike z njenim pacijenfom, ki je med tem postal tudi župan. Pisala mu je, da ji gre povsem dobro in da bo v najkrajšem času postala zelo bogata. Seznanila se je z Doumergueom, predsednikom senata, ki ji je obljubil, da bo dobila stroške, ki jih je utrpela radi preganjanja s strani oblasti, povrnjene. Dobila bo najmanj 12 milijonov odškodnine, vendar pa ji je za proces potreba denar, ki ji biga gospod župan prav lahko posodi. Pismo je napisala na službeni papir francoskega senata, ni ga pa podpisala samo ona, temveč še neka druga oseba, ki je poleg podpisa dostavila: »Privatni tajnik predsednika republike«. Pismo je zelo ugajalo priprostemu županu, ki je v presledkih poslal svoji zaščitnici 70.000 frankov. Toda Griinnerjeva z njegovo naklonjenostjo ni bila zadovoljna. Pisala je županu, da se njeno prijateljstvo s predsednikom republike vedno bolj utrjuje in da se je njegov tajnik zaročil s hčerko, ki se je razvila v krepko in lepo dekle. Pismo je zaključila z običajnim pozivom, da rabi denar, ki ga naj župan nabavi pri filijali gospodarske banke, kjer je bil sam župan blagajnik. Ker se je, župan obotavljal, ga je Griinnerjeva pozvala v Pariz in ž njim odigrala izborno zamišljeno in pripravljeno komedijo. Gosta je odvedla v senat, kjer mu je predstavila nekega sleparskega tovariša za tajnika predsednika republike. Nato je iahkovernega župana odvedla v Rambouillet, da bi spoznal tudi samega Doumerguea, toda gospod je slučajno odšel na lov. Vendar je Griinnerjeva tolažila župana, češ da se bo Doumergue revanžiral, pa ju bo sam posetil v hotelu. Nasiedujega dne je predsednik v resnici obiskal predstavnika Alzaške občine in mu priporočal, naj se zavzame za stvar gospe Grtinner, ki se bo bogato obrestovala. Župan se je globoko priklonil in izjavil, da si bo štel v izred- no čast, ako bo lahko pomagal svoji dobrotnici. Ko se je vrnil na dom, ni mogel v banki nabaviti denarja ker se je tajnik branil podpisati ček, o čemer je župan takoj Obvestil Pariz. Naslednjega dne je tajnika že obiskala mlada dama v pilotski uniformi, češ da je pripeljala iz Pariza gospoda predsednika, ki je ogorčen nad neuvidevnostjo gospoda tajnika. Pre senečeni tajnik je takoj nato s tresočo roko podpisal ček na 725.000 frankov. Ker Griinnerjeva ni vrnila denarja, je župan zaupal zadevo nekemu odvetniku, ki je kmalu opazil, da gre za velikopotezno sleparijo, ki je spravila vse mestece v nesrečo. Denar, ki ga je izma-mila Griinnerjeva od župana, so bile težko prislužene in prištedene vloge meščanov, ki so na tak način prišli ob prihranke, razen tega pa jamčijo še za primanjkljaj z vsem svojim premoženjem. V Alzaciji vlada za preiskavo veliko zanimanje. tast ulice V zanemarjeni in zapuščeni londonski ulici se je pojavil odpuščeni cirkuški umetnik v odvezovanju in razvezova-ifju najkom,jliciranejših vozlov. Na u-lični hodnik je postavil klobuk, v katerega so pasanti vrgli kak penny in hiteli mimo, ne da bi občudovali njegovo spret nost. V trenotku, ko ga je pričelo nekoliko mladeničev zvezovati in povijati z vrvmi, se je pojavila policija in preprečila nadaljevanje atrakcije. Umetnik se je v momentu razrešil vezi, ni pa pobegnil pred zasledovalci, temveč je trdovratno ostal pred publiko, ki se je ob incidentu zbrala krog njega in stražnikov. Poklonil se je navzočemu občinstvu, ki je še vedno prihajalo in pričel govoriti: Gospe in gospodje! Obstali ste pred mano, da vidite, kaj je sposoben storiti umetnik v odvezovanju. Nisem vas hotel razočarati. Toda čeprav sem svoboden angleški državljan, me je policija vendar preprečila v izvršitvi namena. Ker mi je nemogoče sprejeti »vstopnino« za prireditev, ki se ni vršila, sem primoran prositi vas, da že vpla čano vstopnino vzamete nazaj.« — Ponudil je zbranim radovednežem klobuk, v katerem je bilo nekoliko pennyjev, s pozivom, da oni. ki so vplačali, vzamejo denar. Dokaz visoke dostojnosti in časti angleškega duha je dvignil publiko, ki je z velikim zadoščenjem vsipala revežu - umetniku pennyje in tudi debelejši denar v klobuk. Spretni umetnik pa je dobil za neodigrano predstavo več, kakor so mu slična umetniško dovršena izvajanja sploh prinašala. so zaklinjale razbojnike, naj jim puste otroke in se onesveščale, toda prošnje niso ganile trdih src odvratnih razbojnikov, ki so pobegnili z bogatim plenom. Zasledujejo jih vojaške čete, toda doslej o razbojnikih in njih skrivališčih še nimajo obvestil, ker je delo v nepristopnih gorah in pragozdih zelo težavno. Dežela je silno razburjena, zlasti ker se računa, da je usoda ugrabljenih deklet že zapečatena in da ni izgledov za rešitev. Sftmf SANKAŠKA TEKMA NA 'POHORJU. Na praznik, dne 6. januarja priredi 1SSK Maribor tretjo sankaško tekmo za prvenstvo Pohorja. Doslej so bile sankaške tekme »Maribora« edine tovrstna športne prireditve v državi, letos pa so sankaške tekme razpisane tudi v Bohinju na umetnem sankališču, dočim je pohorska proga popolnoma naravna in z malimi izjemami izredno ugodna. Sankaški šport, ki je povsod, zlasti v mednarodnih zimskih centrih, zelo udomačen, pridobiva z vsakoletnimi tekmovanji vedno več navdušenih sankačev-sportnikov, katerim je Pohorje v zimi najmanj tako prikupliivo kot poleti. Kdor enkrat spozna očarljivo zimsko krasoto gora, mu postanejo neločljive tovarišice, čeprav krijejo v sebi mnogo zavratnosti. V športnem gibanju je torej največja propaganda za naše Pohorje, ki postaja vsako zimo živahnejše. Točen razpis tekmovanja objavimo prihodnjič. Tekmovalo se bo v dvoje in posamič, prijave pa je vposlati na Sport-Roglič (Grajski trg) do 4. januarja 1929 Razbojniki — tatoui deklet Zgodovina večno nemirne Mehike je polna razbojništev in zločinskih početi;, vendar do danes ne pomni dejanja, ki bi bilo tako strašno, kakor presenečenje Jicotepec, ki_ presega celo fantazijo. Številni razbojniki so napadli y:esto ju u-grabili 22 deklet. Njih 70 pt) številu je zasedlo mestece v času, ko je večina prebivalstva bila v kinu. Z dinamitom so razstrelili mestno hišo, vdrli v leino in prisilili občinstvo, da je ostalo na prostorih. Med tem so prisotne oplenili vse gotovine in izbrali 22 najlepšiii deklet katere so odvedli s seboj v gore. Matere NaiveSjo športno palačo dobi prihodnje leto prestolica Švedske, Stockholm. Športna stavba, ki bo imela 15 nadstropij, ne bo samo največja, temveč tudi najmodernejša. Zgrajena bo tik ob morju v sredini mesta. V prostorih bodo športni forumi in klubi imeli svoje pisarne, telovadnice, knjižnice, igrišča i. L d. V palači bo tudi velik plavalni bazen, ob njem pa bo prostora za 2500— 3000 gledalcev. Razen tega bodo pod streho tudi trgovine, restavracije, gledališče in drugo. Načrti nove športne pridobitve, ki bo Švedom storila ogromne usluge, zaslužijo z ozirom na praktično razdelitev prostorov in mojstrsko izvedbo težkih konstrukcijskih problemov največje priznanje. Nogomet na Božič bo pri popolnoma počival. BSK se je sicer ponudil Hašku proti revanži za pravoslavni Božič, a je' Hašk odklonil, ker je večina igralcev na počitnicah. V ostali Evropi ne poznajo počitnic. Večina klubov hiti na jug: v Italijo, Afriko in Francijo. Praga se bo za praznike izpraznila. Slavija, Sparta, Viktorija in DFC gostujejo v inozemstvu. Dunaj priredi turnir, Budimpešta tudi, ostala mesta pa se pripravljajo za sprejem gostov. ns Moderno. »Dragi, danes sem toliko mislila Tebe!« »Kje? Pred katero trgovino?« Ciganova laž. »Cigo, takoj se nekaj zlaži, dobiš deset dinarjev!« Cigan: »Gospod, dvajset si rekel.« Teple Thurston: Sovražnikova žena Ustnice so ji drhtele. Louisa je potrkala in vstopila. Ker ni marala z nikomur več govoriti, je Jana pobrala plašč in odhitela ven. Velika vrata jedilnice na vrt so bila odprta. Na drugi strani ledine so bila vrata v vrtno obzidje. Šla je ven na njive, od koder se je videlo na obalo. Ob njivah je vodila steza in po njej je šla brez pomisleka, kam jo bo pot privedla. Sama je hotela biti. Razpoloženje, v katerem ni hotela videti nobenega drugega človeka, se je je polastilo. Po stezi jc šla kake pol mile. Zdaj pa zdaj je celo glasno govorila sama s seboj, Travnata ravan se je polagoma spreminjala v peščeno samoto. Levo od steze je strmo padala obala proti zelenemu morju. Sama je bila. In zakaj — zakaj je bila sploh tu? Njene misli so se vračale v preteklost, prizadevala si je, da bi uravnala niti svo jega doživljaja. Bilo je, kakor da vleče nit za nitjo iz pisanega gobelina. Nobene samoprevare ni hotela. Če je slika, potem hoče tudi vedeti, kako je nastala. Kje in zakaj je začelo? Začelo se je že dolgo poprej, predno je sploh kaj vedela o Maddenu. Začelo je z ljudmi, ki so obiskovali Stephena. Občutila je njihovo nezaupanje, ki so jo kazali napram njej kot ženi, s katero se je Stophen zvezal. Zakaj? Ne samo radi tega, ker pripada osovraženemu anglosaškemu plemenu. Tudi njena zunanjost je vzbujala to mrž-njo. V tej mržnji je bilo nekaj puritanskega, kakor da je lepota slabo znamenje in ne blagodejna luč. Potem je prišla do trenutka, ko jc prvič slišala Maddenovo ime. Zakaj je t& ime zbudilo njeno pozornost? Tu — tu je hotela biti popolnoma odkritosrčna. Ali je bilo častihlepje lope žene, ki hoče biti občudovana? Bilo je tudi nekaj od tega, a vendar tako slabotno in megleno. Ni se tedaj tega niti zavedala. Tudi vrtnic ni kupila radi njega. Jasno, kako naj jih kupi za moža, katerega še nikdar ni videla. Tudi posebne, že skoraj pozabljene obleke ni radi njega vzela iz omare. Ni se radi njega oblekla v posebno razpoloženje. To se je zgodilo za vse te ljudi, za Irsko! In potem? Pri prvem snidenju — kaj je bilo tedaj? Ali irska, ali on? Počasi in najnatančnejše je premislila vso zgodbo tega večera, tehtala vsako besedo, ki je padla tedaj pri mizi. Vse se je obnovilo pred njenimi očmi. Videla je zgovornega Francisa, starega ministra, ki je pilil na svojih stavkih, da bi mu šli gladko od ust, videla je vso ironijo in flegmatično samozavest premoči vseh proti enemu samemu, ki je sedel bled med njimi in nad čigar glavo ie — kakor krvavo znamenje — visela cena od tisoč funtov. Tudi tu ji je bila na mislih samo Irska. Ne, ni se motila, ničesar fantastičnega in romantičnega ni bilo na tej epizodi. Vse je bilo dovolj vsakdanje. Spomin ii ni kazal napačnih slik. Občutila je, da išče mož, ki sedi osamljen med drugimi, pomoči in ona mu je to pomoč obljubila, ko mu je napila. Vsaka ženska na njenem mestu bi storila isto ne glede na svoje občutite do moža, ki je v takem položaju. Kakor gotovo je Bog v nebesih, tako je prisegala tu ob morju, ki je lesketalo v solnčnih žarkih, da tedaj, ko je dvignila čašo, ni bilo ne duha ne sluha o pri* vlačljivosti med njo in med njim. Ali sedaj? Sedaj, ko so se srečali njuni poljubi, kaj je sedaj? Kaj je krivo, da hrepeni po teh poljubih? Kaj je krivo-da ima sedaj, ko vidi vse povsod nezaupanje, željo po varstvu v njegovih rokah? Ali deluje v vsakem občutku ljubezni tudi telesna privlačnost? Ali ga sedaj ljubi? (Dalje prihodnjič«) SfH« Marfetf V č C E P N T K TuTfŠ V Marfborti, 'dne 20. m im Zactopnikl s« ližejo! Dobitki veljajo za — četrtek, soboto in nedeljo. Dobi tek se dobi pri blagajni. 24i< Poskusile srečo s Številnim obiskom. Zactopnikl s« ližejo! eMSiiet*: *elie beeede SO p, MjRMDjai tneesk Dl* ►— Mali Žw*w. dop*eew*» k •gta. ineiaje; w\( be**4a 50 p, oajHMtoJ« (aeeek Dl« 10'—. Najlepše Božično darilo je: obleka, perilo itd., katero dobite najceneje pri tvrdki J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17. XX Klavir, lep črn, krasen glas, na prodaj. Maribor, Koroščeva ul. 4, vrata 7. 2429 Dobro ohranjeno pohištvo radi selitve ceneno na prodaj. Vprašal Studenci, Ciril-Metodova ul. 14. 2428 Najlepše božično darilo so športne sanke. Dobijo se pri kolarju Potisk. Maribor, Koroška cesta 31. 2420 Popravilo snežnih čevljev In galoš z najnovejšimi »Rudol« preparatmi po nizki ceni sprejema Rudolf Monjac, Jurčičeva 9. 2367 Sostanovalec k dijaku (iz učiteljišča) se sprejme. Cena 650 Din. Vila Suškovič, Meljski hrib, Prisojna ulica 2. 2426 Električne inštalacije popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. XX. Samo Din 26—28 plačate za podplatanje ženskih čevljev in Din '2—38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse Čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14. 2232 Sobo-in črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 Orehe proda J. Hochmflller, tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom št. 7. (Južna stran Drave). 2366 Prodajo se novi damski visoki ševro-čevlji štev. 39 ter otročji čevlji v dobrem stanju. M. D., Prečna ulica 3, I. nadstropje, vrata 4. 2421 Zahvala Z« premnoge dokaze iskrenega sožalja povodom smrti nilega nepozabnega ožeta itd., gospoda Pran Podobnika nadučitelja v. p. Izrekamo tem potom vsem našo najlskrenejio zahvalo, Osoblto pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini g. dr. Mariniču za dolgoletno požrtvovalno pomoč, deputaciji Cecillanskega društva, gg. stanovskim tovarišem, g. nadzorniku v p. Senkovlču In šolskemu upravitelju Hrenu za prelepe nagrobne govore, deputaciji Sokolskega društva v Mariboru, pevskima zboroma Glasbene Matice In Cedljanskega društva ter vsem dragim prijateljem In znancem, ki so spremili dobrega rajnika v tako velikem številu k njegovemu zadnjemu domu. _ Š427 ŽaluJoCI rodbini Podobnik In Boran Bučno olje, sveže in prvovrstno ponudi J. Hoch-mtlller, tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom 7. 2365 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor. Gosposka nlica 15. X V Ameriko ni treba vel! iM Eden od kavarniških stolov bo ocenjen z enim dolarjem katerega dobi kdor se prvi posluži srečnega stola. Eden pove drugemu! 40 let ' so že praktični božični darovi po nizkih cenah iz veletrgovine H. J.Turad, Maribor najpriljubnejši. ^ ♦ '______________________ I Konzorcij »Jutru« v Ljubljani: predstavnic Izdajatelja in urednik: Pran Broiovliv Mariboru, liska Mariborska tiskarna