4 0 QLRolL0 5l0Vm^KWR DELRV5TVR- , * BOB ElS d S 9 ffll BM lin si« bi »3EiHin oiBimiiHiieiciOT^ biji mjc m wmv rbw r-v—V v V v—ir—r jr“i/—^ —i^_ Izhaja vsak : petek. : Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 3-— poluletna . . „ 1-50 četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010 Sveti čas. Ob luni bereš? Ne. Poglej! Svetloba ni nocoj prirodna. Kako se hrib pred mestom sveti od tal do neba modrih mej! Kaj to pomenja, tajna, noč usodna? Kdo čudno luč nocoj nad hribom neti? Stoji ob oknu Rabi nem, posluh mu sladka pesem čara: Bogu v višavah čast in dika, na zemlji blagi mir ljudem!« Jasni se čelo mu — to ni prevara. Cvetica klije, vstaja luč velika . . . (A. jMedved: Sveta Noč.) Kdo bi se ob -bližajoči Sveti noči ne spomnil najsvetejšega časa, ki s tajinstveno mehkobo ogreje naša srca, kadar se spomnimo- Gospodovega rojstva? Prav posebno pa je Božič ljub našemu slovenskemu delavnemu ljudstvu. Prav nič ni res, kar nekoliko iz omejenosti, napol pa iz zlobe tulijo socialni demokrati, da nam naša vera v krščanstvo s tem, da naše poglede obrača od zemlje stran proti nebesom, jemlje veselje do dela in sreče na zemlji in nam krati vsako vživanje pozemskih dobrin. Ne! Ravno tisti, na kojega blaženo rojstvo se v Božiču spominjamo, je s tem, da je voljno prišel iz višav pretrpeti na zemlji vse človeško gorje pa tudi vživati blaženost in lepoto, ki sije iz narave, Štev. 4. ® ® ® V LJUBLJANI, dne 23. decembra 1908. ^ Leto IV. podpira. Zato Va-m priporočam, da z vnemo in pogumom dopisujete v »Našo Moč«. Pa ne samo to! Skrbite tudi, da jo dobe Vaši tovariši v roke. Ko jo celo prečitate, oddajte jo naprej svojim tovarišem, da spoznajo, da res dobro mislimo. Kličem Vam: »Naša Moč« naj gre iz roke v roko! Naprej!« »Arbeiterjugend«, glasilo krščansko - soc. mladine se dobiva v »S. K. S. Z.« Ker ima svoje vrste namenjene le za mladino, zato priporočamo mladeničem, da ga pridno čitajo. »S. K. S. Z.« je odprta vsak dan od 6. do pol 9. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih pa od pol 12. do 12. ure dopoldne in od 2. do 9. ure zvečer. Na razpolago je več časopisov. Razširjajte »Našo Moč«! Ko jo prečitate, dajte jo dalje._Naj ne bo vajenca, ki bi ne čital »Naše Moči«!* ^ Vsaka Vaaš želja ali pritožba naj pride v Vaše glasilo »Našo Moč«. Pišite samo na eno 'stran. Mladeničem — somišljenikom! Staro leto se nagiba h koncu. Mnogo dobrega se je storilo v tem letu. Državnemu zboru se je predložila postava o ljudskem zavarovanju in naš deželni zbor je dobil celo vrsto mož, ki bodo delovali za blagor slovenskega ljudstva. Se več dobrega se pa mora storiti v novem letu. Naša prva dolžnost bodi, da se v Ljubljani ustanovi krepka krščansko soc. organizacija, ob kateri si bode zastonj brusila soc. demokracija svoj nemčur-ski in brezverski jezik. Postaviti moramo mi mladi trden jez rdečemu — socialistovskemu morju, da ne bo zaneslo narodne brezbrižnosti med tako zatirani narod slovenski. Hitimo na delo že sedaj. Skrbimo, da se slovenska delavska mladina ne ponemči potom soc. demokracije, ampak da ostane zvesta veri in narodu svojih očetov! Na delo! Za preosnovo obrtno - nadaljevalnih šol so imeli dunajski krščansko- socialni vajenci več shodov. Na vse shode so prišli razbijat »prijatelji delavske mladine« socialisti. Toda vsi shodi so se kljub temu dobro obnesli. Na shodih se je razpravljalo o preuredbi nadaljevalnih šol. O tej preosnovi bodemo 'še obširno poročali. Pribijemo 'le to: Isti soc. demokrati, ki se tako hvalijo, da so »prijatelji vajencev«, so na shodih razbijali, ter tako vso stvar in delo krščan- iz nedolžnih lic otroških, iz krepostnega življenja mož in žena, je s tem pokazal, kolike vrednosti in cene je človeško življenje na zemlji in kako plemenito je človeško delo. On je bil sam delavec. Njegova mati je v pošteni skromnosti gospodinjila, njegov zemeljski oče pa svoje roke posvetil v rokodelskem delu. Gospod sam pa je cele dneve pridigoval, ljudi učil, žalostne tolažil, bolnike zdravil, betežne obiskoval, svoje učence podučeval, nato še cele noči premolil, drugo jutro pa se zgodaj odpravil v druge kraje od vasi do vasi, od hiše do hiše, nikoli brez dela, nikoli brez odmora. Naš Gospod, ustanovitelj vere, je bil tisti, ki je delo posvetil. On je učil, da je vsak človek otrok Božji in da duša najskromnejšega človeka odvaga bogastvo in sijaj celega sveta. Ne posvetne imovine in dobrine, temveč dušna dobrota, pridobljena z marljivim delom, stori človeka. In vsako delo-, naj bo še tako skromno, je plemenito. Sele po tem nauku je sužnji človek spoznal, da ga nihče nima pravice zasužnjevati, tlačiti in njegovih človeških pravic ter dostojanstva oropati. Šele od tega časa zamoremo govoriti o zavednosti, ker se je le šele zdaj začel revni človek zavedati, da je z bogatim po rodu enakovreden. Zato tudi sveti božični čas v duši krščanskega delavskega ljudstva budi ljube in lepe spomine. Naj bi ga pa tudi prešinjal up, da ga čaka lepša in svetlejša bodočnost. Te pa ne bo, ako ne bo 'ljudstvo tudi samo gradilo si svojo srečo, tudi samo si ustvarjalo svoj blagor. Treba je -predvsem, da zdaj ob novem letu naši naročniki razširjajo smisel za delavsko časopisje ter zanj na vseli koncih in krajih agitirajo. Potem bo šele naše delo kronano in postavljeno na trdni temelj. Somišljeniki, praznujte novo leto z delom, to je, pridobiti »Naši Moči« novih prijateljev in naročnikov! Delavska Omladina. Tovarišem! Z novim letnikom je -postala »Naša Moč«, res tudi naša. Zato pa naj bo od vsakega posameznika dolžnost, da jo podpira. Podpira pa se jo ne samo z naročnino. Vsak ki vanjo dopisuje ali jo razširja jo tudi obenem Svilena obleka. Črtica iz modernega življenja. »Kam pa je šel zdravnik po stopnjicah?« vprašala je svojo hišino mogočna gospa Skala! je\ a, soproga bogatega meščana, ko je prišla ravno od obiska domov: >K Brodnikovim pod streho.« »Da bi nam le ta plaža ne zanesla kake nalezljive bolezni v hišo. Z berači je povsod križ. — Kdo pa so ti Brodnikovi? Kakšnega bolnika pa imajo?« poizveduje milostna gospa Skalarjeva. »Najstarejša hči je nevarno zbolela. Saj je zdravnik že danes drugič pri njej. Pravijo, da je nevarna pljučnica. — Hudo je to za Brodnikove, edino oče, ki je v tovarni, nekaj zasluži in pa ta hčerka, ki je bila v največji modni ši-varni kot dobro znana izvrstna šivilja, dasi šele 16 let stara. Šest drugih otrok pa nobeden nič ne zasluži. Milostna gospa, tako ste dobri, gotovo bote tudi tem revežem kaj pomagali.« »E, kaj, taki berači le vpijejo, pa ni vselej tako hudo. Hranijo naj in po stanu naj žive, pa bodo dovolj imeli,« modruje veleblagorodna gospa. Mišina je dobro poznala svojo gospodarico. Bila je zelo visoka, košatila se je posebno rada z dragoceno obleko v visokih krogih. Veliko plemenitosti pa je izgubila že v moderni družbi, vendar iskra sočutja je še ostala v njenem srcu, to je še rešila od svojih delavnih, poštenih meščanskih staršev. Milostna, pojdite sami pogledat. Gotovo se prepričate o veliki potrebi.« nagovarja jo hišina in tako milo gleda, da ji gospa ne more odreči želje. In zašumela je po stopnjicah svilena obleka. To bi jo bili morali videti, to obleko, sama svila, najdragocenejša, slikovito po najnovejši modi napravljena. Vsestransko pozornost je z njo vzbujala minoli teden med mestnimi damami, ko so bili. na večeru pri grofu Rojanskem. Komaj je vstopila v dvorano, obsule so jo dame. občudovale jo in klicale: Krasno, dragoceno, moderno, okusno! In smehljala se je go- spa Skalarjeva, ko so se ti sladki spomini obnavljali v njeni duši. I oda trda ji je šla, da je bilo to krilo pravočasno narejeno. »Do četrtka mora biti narejena!« »Nemogoče!« je dejala voditeljica modne šivarne, »preveč imamo dela, zato nam je žal, da nikakor ne moremo ustreči. Lahko vam je znano, kak pritisk od strani dam je zaradi oblek za ta slavnostni večer!« Toda gospa Skalarjeva se je zavedala, da je dala tej šivarni toliko zaslužka, da je ne morejo prezreti. »Če je stvar taka. seveda si moram pomagati drugam, ker obleko moram imeti za ta dan. Toda pomagala si bom drugam —.za vselej!« Rekla je in se obrnila k vratom. »Prosim,, milostna, če je tako, tedaj pa vam zagotovim: Vi dobite obleko do četrtka, tudi če delamo vse noči!« In ponosna, da je njena obveljala, odšla je gospa Skalarjeva iz šivarne. (Konec prihodnjič.) skih socialcev ovirali. Zato pa jim tudi mi pokažimo fige in recimo: »Adijo socialni demokrati! Mi smo raje krščanski socialci! Bojimo se, da nas 'ne 'bi vi od same »ljubezni« še požrli. Od vas se ne pustimo slepariti in komandirati! Mi smo svobodni!« Ko »Našo Moč« prečitate, dajte jo dalje! S tem agitirate za dobro stvar! Za Božič naj se agitira z vsemi silami za »Našo Moč« 'po vseh delavnicah. Pride naj iz najmanjše delavnice do največje. Delujmo brez strahu! Pomnimo, da delamo za dobro stvar. Pogin slabemu časopisju! To bodi naše geslo. Zato pa razširjajmo »Našo Moč«. »Naša Moč« naj gre iz roke v roko. Ko jo eden prečita, naj jo ne vrže proč, ampak odda naj jo svojim tovarišem! Res žalostno je, če se premisli, koliko mora prestati vajenec oid mojstra, še več pa od pomočnikov, zlasti soc. demokratov. 2e zadnjič smo o tej stvari poročali splošno. Danes pa moramo pribiti žalosten slučaj, ki jasno kaže koliko pretrpi vajenec tekom 12 ur, 'ko je v delavnici. Stvar je pa taka: Srečal sem tovariša F3. C. Po rokah je bil ves krvav. Tudi na obrazu so se še poznali udarci. Ko ga vprašam, kedo da ga tepel, mi odgovori: »Mojstrova žena, ker sem hotel najprej suha polena seseka-ti«. Kako pa do tega pride, da mora krojaški vajenec drva sekati? Ali so vajenci učenci, ali hlapci in dekle? Pa to še ni vse. Pripovedoval mi je, da je bil danes že parkrat tepen od pomočnikov. Eden izmed njih mu je vrge'1 celo rjave škarje v nogo, da je bil fant ves krvav, Kedo bi bil odgovoren, če bi si zastrupil kri? Kedo bi poplačal mlado življenje, ki bi ugasnilo vsled surovosti soc. demokraškega pomočnika. Morda Ante Kristan? Kaj še, saj je šel na oni svet »klerikalec«. Pa kaj tudi njemu mar kot soc. demokratu, 'kaj delajo njegovi »čedni so-drugi«. Da je le mošnjiček poln pa velja. Če se še dogodi tak slučaj, vso stvar brez usmiljenja naznanimo oblastem. Mladina po tovarnah na Nemškem. Leta 1907 je delalo na Nemškem v 89.2.11 tovarnah 449.236 mladih delavcev pod 16 let. Med temi je bilo 13.054 otrok pod 14 let in sicer 7295 fantov in 5759 deklic. V primeri s prejšnjimi leti se je število pomnožilo za 24.735. Od teh številk jih odpade 1067 na moške in 1140 na ženske. Zvišalo se je pa tudi število tovarn za 5250. Kakor se vidi, število deiavske mladine grozno hitro raste. - r~. ■" Rudar. Narodno napredni delavski osrečevalci. Idrija, 20. dec. 1908. Zadnje čase sem smo večkrat čitali, da vabijo delavce v neko narodno delavsko organizacijo ljudje, ki pripadajo po svojem prepričanju narodno napredni stranki. Mi nikomur ne odrekamo pravice, da razširja in da dela za svoje prepričanje. Vsekakor pa mora biti delavstvo nasproti naporom in poizkusom za vstop v narodno delavsko organizacijo skrajno previdno. Veliiko ljubezen narodno naprednih manjših prvakov nasproti delavstvu nam kaže sledeč slučaj, ki se je obravnaval včeraj pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Tožen je bil namreč rudar Gregor Balant hudodelstva. Če bi bila obveljala obtožba, bil bi mož kaznovan z zaporom od enega do pet let. Balant je čuvaj. Dne 27. septembra je vrgel naš občinski tajnik, velik delavski prijatelj in osrečevalec ter pristaš narodno napredne stranke znani Julče Novak nekaj peska v napis »Gliick auf« na rudarski hiši, češ da se prepriča, jeli je napis zastražen ali ne in menda tudi za to, da se iz delavca, ki tam straži, norca dela. Balant, ki je tam stražil, je bil v velikem strahu. Prejšnje dni bi bila namreč malone odslovljena dva delavca, ker nista preprečila, ko je bil zamazan s črnilom napis »Gliick auf«. Balant je na to, da preplaši izzivače, spustil kamen na streho, ki se je zatrklal med nogo neke Miklavčičeve in njenega sina. Seveda, bilo je že pozno ponoči, ko se je Julče delal norce iz delavca. 2 njim je bil tudi gospod notarski kandidat Tauzes, ki je bil pri razpravi pred ljubljanskim sodiščem zaslišan kot priča, tako zmčšan, da se je zapletel v prav znatna protislovja, ko ga je izpraševal Balantov zagovornik. Je pa tudi res čudno, kar je pripovedoval Tauzes, ki mora imeti mačje oči, da razloči, ali je Balant kamen izpustil ali vrgel, ko sta stali svetilki ena 49inpol druga pa 28 metrov proč od napisa. Jako zanimivo je izpovedal tudi profesor dr. Mencej, ki je pobral kamen, ko se je zatr-kljal po cesti, a se mu je zdel pri sodniji pokazani kamen lažji. Kam je prišel tisti kamen, ki ga je pobral Mencej, bo najbrže znal pojasniti pravi načelnik idrijske sodnije Bebler. Lapajne in Tauzes sta iz tistega kamenčka, ki ga je izpustil Balant, napravila v veliki ljubezni do delavstva, strašno stvar. Notarski kandidat Tavzes je vstopil v policijsko službo in je napravil proti Balantu krvavo ovadbo. Za akademičnega izobraženca je pač res častno, da vrši posel policaja. Kdo ve, če ni nekomu Tavzes zašepetal, da pošlje za svojo ovadbo račun. Nista li v Idriji dva policaja za talke stvari. Notarskemu kandidatu res ne pristoja, da ovaja delavce, kakor tudi ni prav in ni, da po delavskih davkih plačani občinski tajnik Julče Novak delavce izziva, meče pesek v delavčevo varstvo izročen napis in ima potem še drzno čelo dovolj, da se s takim dejanjem, 'ki popolnoma nasprotuje postavi in je kaznivo, še baha. Julče Novak je kriv vsega strahu, ki ga je prestal, ko so mu naprtili zaradi tistega kamenčka liberalni delavski izzivači tožbo zaradi hudodelstva na vrat. Pač vzoren občinski tajnik, ki .meče ponoči pesek in kali nočni mir. Enaka mera za vse. Pričakujemo, da stori državna oblast glede na Julčeta Novaka svojo dolžnost. Če so tožili rudarja, naj tožijo tudi Julčeta. Seveda, gerenta še ni bilo v Idriji, ko je Julče izzival delavca. Za tisti kamenček, ki ga je izpustil Balant, da preplaši »barabe« kakor je mislil, ker se mu ni niti sanjalo, da razgraja občinski uradnik, je toraj notarski kandidat Tavzes ovadil rudarja, zastopnik državne oblasti Lapajne Dragotin je pa rekel, da je to tako grozna reč, da spravi Balanta na leta v ječo. Poslal je zato krvavo ovadbo ljubljanskemu deželnemu sodišču. Dragotin Lapajne je univerzalni ženi, to priznavamo. Saj se je učil juristarije, medicine, filozofije, menda je bil lajtnant v rezervi, idrijski župan je že tudi bil, kakor tudi profesor na realki, čip-kar je tudi, pa že dijaški penzijonat ima. Kako naj tak ženi razločuje med prestopkom in hudodelstvom? Ljubljanski sodniki seveda znajo bolj postave, kakor ženialni vseznal idrijski Korlček. Zato so pa tudi prisodili Balantu zgolj deset kron globe. Tako se je končalo Julčetovo otročje izzivanje delavca. Vemo, kaj je Julče nameraval. Hotel je neposredno , otročji idrijski lajniK, ki meče kakor otroci pesek, zadeti vzornega gospoda Penka, a se je otročji Julče vrezal. Kdo pa povrne Balantu prestani 'strah? Mož bi bil izgubil pravico do vse pokojnine, ko bi bilo obveljalo, kar je zahteval Lapajne. Tavzesu se sicer ne čudimo, da je napravil policijsko ovadbo proti delavcu. Saj je znano kako nas delavce zaničuje. Nismo še pozabili, ko je rekel pred leti pri Črnem Orlu: »Vi idrijski delavci, umazani, niste vredni, da bi vam dr. Majaron razvil svoj program. Tale resnična povest nam kaže narodno napredne delavske osrečevalce v svitli luči. X X X Socialni zavarovalni tečaj v Idriji. Idrija, 20. dec. 1908. Včeraj zvečer ob deveti uri se je pričel pri nas zavarovalni socialni tečaj, ki smo ga delavci nestrpno pričakovali in se na njem res veliko naučili. V soboto je trajalo predavanje malone do polnoči. Tečajev voditelj je Obrazložil zgodovino delavskega zavarovajnja, kakor tudi pojasnil temeljna določita zavarovalne znanosti in kratko obrazložil 1. 1904 izdani Korberjev načrt. Danes smo pričeli zborovati ob deveti uri zjutraj. Predavatelj je obravnaval do tričetrt na 12 posamezna določila zakonskega načrta postave o soc. zavarovanju. Popoldne se je pričela razprava, ki je dokazala, da je delavstvo pazljivo sledilo tečaju. Udeležili so se razprave ponovno Oswald, Ivan Kavčič, Jakob Kavčič, Logar, Pivk. Sklenilo se je, da bo »Strokovna zveza« z ozirom na sklepe tečaja stavila delavske zahteve glede na nameravano socialno postavo. XXX Berge - Borbeck na Pruskem. Slovenski rudar nam piše: Kar se tiče sedaj Prusije je stvar res žalostna. Kar zadeva tukajšnje rudnike se dela večinoma samo 4 ali 5 dni v tednu v rovih ali po tovarnah, posebno mesec november, W bi moral imeti najobilnejši zaslužek zaradi božičnice je bil prav žalosten. Prišlo je na moža komaj 18 največ 20 šihtov. Zaslužil je toraj šest mark za šilit, tedaj ima 112 do 120 mark, od tega gre v bolniško blagajno 2 M 60 pf. pokojninska blagajna 4 M 50 pf. do 5 M. (Reichs-Invalidenversicherung) 75 pf. jamska svečava 1 M 80 pf do 2 M. 1 M premog, zraven pa še glavni davek katerega moramo sedaj prav visoko plačevati. Delavec kot »kopač« 7 M na mesec, tako računimo vse skupaj s stanovanjem tri sobe stanejo 16 M, mora torej delavec 36 M plačati, tako da ostane družinskemu očetu celih 84 M. Kar zadeva hrano je veliko dražja kot je bila pred 12 leti, meso in vse drugo. Tako je sedaj tii jako slabo in hudo živeti, veliko jih je, ki bi se radi podali nazaj v domovino, a jim gmotne razmere branijo in otroci, ako jih ima mnogo. Glavni vzrok je pa ta, da nas slavna nemška državna oblast zatira in nikakor ne uvažuje prošenj Avstrijcev v Prusiji. Prišel je n. pr. neki mladenič v Prusijo v starosti 20. let, plačeval je pri rudninskem sindikatu Essen — glavna blagajna v Berolinu poleg penzijskega prispevka tudi invalidni prispevek skozi 17 let, na leto okoli 60 M, plačal je torej okoli 1000 M; podal se je na to v svojo domovino, podpore ni dobil nobene, pustil je svoje najboljše moči na tuji zemlji ravno tako 1000 M, istotako so plačevali drugi po 10 do 15 let in nimajo nič od tega. Zakaj rabi rudniška blagajna v Berolinu 86 milijonov mark? Sedaj po pravici rečem, zakaj se ubijamo po svetu, ko imamo doma boljšega kruha. Veliko jih je, ki se ponesrečijo v jamah, ti reveži dobivajo nekako nezgodno podporo, če se ga šteje med hudo ponesrečene, potem dobi toliko, da si ne more kupiti niti koščka mesa, če le kolčkaj okreva, mora na delo, in če delati ne more, mu je. pot prosta — tja od koder je prišel, Če gre delat kot ponesrečen dobi 3 M. Pomagal sem po svoji moči že večim ter'prosil na merodajnem mestu pomoči toda reklo se mi je kratko: je težko, ker je »Auslander«. Večini sem pomagal potoni generalnega konzulata v Kolinu v domovino. Avstrijskih delavcev nas je 36 tisoč, samo v industrijskem okraju Rheinland (West-fallen) je Slovanov 13 tisoč. Pri požaru v Radbodu, dne 12. na 12. novembra so se vžgali v tamošnjem rudniku jamski plini (Sch‘lagweter), ali pa se je vnelo od razstrelenih min. V jamah je storilo grozno smrt 368 mož, od teh se nahaja do danes še 302 moža notri. Izpustili so vodo v dotične jame, da omeje požar, tako zna trpeti še pol leta, da se privedejo ostale žrtve na dan. Od teh je bilo 86 inozemcev, drugi so domačini, ponesrečenci zapuščajo 234 udov s 536 sirotami. Če pogledamo to žalostno sliko, se mora ob teh velikanskih številkah v tujini padlih žrtev, človeku milo storiti, ko imamo vendar doma rodovitna polja, može, ki z vsemi svojimi silami in močmi delujejo za gospodarski napredek našega kmeta in delavca. In vendar se nam odtujujejo zdrave in krepke moči, ki bi lahko tvorile močne stebre gospodarskega in kulturnega napredka v domovini. Tuji židovski kapitalizem tako izsesava iz naših mož in mladeničev mozeg, bogatinov krasne palače so priče žuljavih rok našega naroda, katerega velikansko število mu s svojo mlado močjo iste zida. Ne tožiš zastonj domovina po hčerah in sinovih; žalostna, a vendar ljubko jih sprejemaš zopet v svoje naročje, ko prihajajo posamezni in v gručah, izčrpani do zadnje moči, nazaj k tebi s prošnjo: »Obnemogel sem v tujini — domovina, ne zavrzi me!« Slovenski rudar. Trbovlje. Naše strokovno društvo rudarjev je imelo pretečeno nedeljo svoje mesečno zborovanje. Na zborovanju so govorili: predsednik Brunek, paznik Zupan ml. in kaplan Jamšek. Posebno se je zbranim rudarjem na srce polagalo to, da neustrašeno delajo za društvo, ter agitirajo za nove člane. Da naj radi bero svoj list »Našo Moč«, in ga med tovariši razširjajo. Predsednik Brunek je razveselil svoje tovariše z veselo novico, da se prihodnje leto zagotovo zida »Društveni dom«. Krasen svet Ob cesti za omenjeni doni je že kupljen. — Po Zborovanju vršila se je odborova seja. Med drugimi važnimi točkami je bila tudi razdelitev podpore. Tovariš B. je bil dvanajst dni bolan. Odbor mu je za to spoznal 9 K 60 h podpore.; namreč 80 h na dan. Tovariš B. pa ni vzel omenjenega zneska, marveč je pustil denar v blagajni, da se mu vračuna^ 5 K za me-sečnino, 4 K 60 h pa podari društvu. Za njegovo res blago delo izreka mu odbpr najpri-srčnejšo zahvalo ter želi, da najde on več posnemovalcev. — Tovariši, le pogumno naprej po tej poti in boljša bodočnost nam je zagotovljena! . Rudar. Trbovlje. Vsenemški inžener Werner ima še vedno svojo navado, da nas delavce nekako sovraži, kateri nemško ne znamo, pri njem je vsakteri »gesindel« in »faulpele«, kateri ne zna nemško govoriti. Pred nekaj dnevi je nekaj delavcev kar brez vzrokov odsloviti hotel, vendar se mu delavci v to pogodbo niso udali. ki jim potem inogel delo dati. Obžalujemo gospoda ravnatelja, da nima toliko odprtih oči, da bi nepravilnosti taga gospoda opazil. Seve, ako bi bil Slovenec, gotovo bi mogel že iti s trebuhom za kruhom. Tako je pač vse dobro. Razvidlo se bo enkrat, ampak ta čas bo že ogromna škoda. Opomniti tudi moramo, da rudniška uprava zaradi pitne vode zelo slabo skrbi, ker večkrat nam jo zmanjka in približno 400 ljudi si mora iz navadnih mlak vodo donašati, kar se mora človeku gabiti. Napravili so nam sicer vodovod iz Save, pa vendar ni za rabo; ako se hišniku zavoljo vode naznani, se lepo odreže: »Jaz ne morem pomagati, pa vino pijte, saj ga je dosti.« Radovedni smo, ali nima £udi okrajno glavarstvo kaj govoriti. Ako ne bo kmalu pomagano, bodemo primorani na drugem mestu objaviti. Trbovlje. Krščanska delavska organizacija pri nas prav dobro napreduje, akoravno laži-»Naprej« pravi, da nas je komaj ena peščica. Število članov pa vedno raste, kakor je znano. 1 udi naša »Kmetiška in delavska posojilnica« prav zadovoljno deluje, kajti v tem kratkem casu zadobila je toliko zaupanja, da bi si nihče misliti ne mogel. Saj tudi lahko, ko pri nas ne iščemo nobene velike dobičkarije, kajti hranilne vloge obrestujemo po štiri in pol odstotka, kar to malokatera hranilnica zamore. Tudi posojila so pri nas tako nizka, kakor pri nobeni tako, akoravno se naši nasprotniki vedno norčujejo, da so zadosti klerikalni, saj pri njih imajo gospod župnik in kaplan vložen denar, mi pa na ves glas tu povemo, da tiste posojilnice niso klerikalne, še manj krščansko-social-ne, ki sc podpirajo liberalni listi »Narodni List« in »Domovina«. Taki možje, oziroma gospodje, naj bodo krščanski, ki v žepih nosijo omenjena hsta, katera zabavljata na duhovnike in krščanstvo? Lahko noč! Papirno delavstvo. Vevče. Dovolite gospod urednik, da Vam pišem par vrst. Ker vam danes prvikrat pišem, Vam moram tudi pojasniti, kedo da sem. Bil sem med liberalci, ko sem pa uvidel da ta stranka očividno propada, od dne do dne bolj hira, sem se obrnil k soc. demokratom od katerih sem izvedel, kako skrbi za delavce, da je to edina stranka katera kaj stori za bližnjega. Ko so napravili stavko, bil'Sem vesel, uvidevši kako šo vsi edini. Ko se je šlo za to da na Sorškem polju delavci propadejo sem si mislil, da je organizacija slaba, zato pojde vse po vodi. Ko se pa prične stavka v Vevčih in to na korist svojim tovarišem na Sorškem polju sem jih začel natančneje opazovati, čeprav nisem imel pojma kaj porečejo moji tovariši soc. demokrati. Opazil sem, da se moji tovariši čisto zase skupaj zbirajo v gostilni »pod smreko« in med njimi neki uradnik. Stvar se mi je sumljiva zdela, a vendar nisem pričakoval, da se bo ta sestanek s tem uradnikom tako končal, da so pretrgali stavko in eden za drugim šli zopet v tovarno na delo. Delali so hkrati vsi soc. demokrati jaz pa sem še nadalje opazoval vso stvar. Ko sem bil v Ljubljani, se snidem z nekim znancem, ki je tudi soc. demokrat in je med drugim prišel tudi pogovor na stavke. Rekel mi je, da se čudi da ljudje toliko časa morajo vzdržati stavko, da so tudi tukaj napravili stavko, a trajalo je komaj 14 dni so hoteli vže*vsi iti delat. Rekel sem mu, da tudi že pri nas ker jih je naših nazorov delajo. Ko so se začela pogajanja, ki so bila slična porotnim obravnavam ki jih sme vsak poslušati, šel sem tudi jaz tja, a verujte mi da sem kar ostrmel ko sem videl kako mu gre trdo zastopniku Turku. Sedanji ravnatelj Tittel je bil res pravi veščak ali vsa čast odboru ki je tako odločno nastopal zares občudovanja vredno. Se bolj sem bil presene- de D