Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnl a 5 šilingov. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad Celovec 2 — Verlags ostamt Klagenfurt 2 P. b. b. * Izdajatelj, lastnik in zaloinik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlie. — Dopisi naj se pošiljajo na naslovi Celovec-KUfenfurt 2, Postfach 124. Letnik XVI. Celovec, petek, 23. junij 1961 Štev. 23 (997) Pred avstrijsko-italijanskimi pogajanji o Južni Tirolski: Naraščajoča zaostritev odnosov med obema narodoma je privedla do razmer, ki so zahtevale tudi že človeška življenja Če voditelji — in samo voditelji naše duhovščine — nasprotujejo naši borbi, ta borba ni zaradi tega nič manj pravična. Po nauku Cerkve imamo tudi Južni Tirolci pravico upreti se zatiralcem našega etničnega značaja, kulture in našega svobodnega razvoja. Zvesti smo veri naših očetov in s tem zvesti Cerkvi. Vest nam nalaga, da ravnamo tako. Naš prvi udarec je moral biti oster; sledili mu bodo še drugi. Z borbo bomo prenehali le, ko bodo tudi nam priznali pravico do samoodločbe... Tako je med drugim rečeno v letaku, s katerim so se Južnotirolski borci za svobodo" pred dnevi obrnili na javnost s pozivom, naj podpira njihovo „osvobodilno vojno". To se je zgodilo v dneh, ko je naraščanje zaostrovanje odnosov med obema narodoma na Južnem Tirolskem zahtevalo tudi že človeška življenja, v dneh, ko je izredni kongres južnotiroiske ljudske stranke ugotovil, da so vsa dosedanja pogajanja med Avstrijo in Italijo ostala brez uspehov, zaradi česar naj bi Avstrija v primeru, da bo potekal brez uspeha tudi sedanji sestanek avstrijske in italijanske delegacije v Zurichu, predloži vprašanje Južne Tirolske ponovno Glavni skupščini Združenih narodov. Množeči se dinamitski atentati zadnjih tednov so namreč povzročili ostre varnostne ukrepe italijanskih oblasti in se je pri tem zgodilo, da so italijanski vojaki ustrelili dva mlada južna Tirolca, ki so ju — Sovjetski predsednik Hruščev napoveduie- Še letos mirovna pogodba z Vzhodno Nemčijo V Moskvi so imeli to sredo spominsko slavnost ob 20-lefnici nemškega napada na Sovjetsko zvezo. Ob tej priložnosti so govorili predsednik sovjetske vlade Hruščev, sovjetski obrambni minister Malinovski in njegov namestnik Čujkov. Vsi trije govorniki so precej ostro kritizirali zavlačevanje zahodnih držav pri pogajanjih za razorožitev, posebna obširno pa o vprašanju Nemčije. Tako je Hruščev ponovno zahteval, da je treba čim prej skleniti z Nemčijo mirovno pogodbo. Če pa svoječasni zahodni zavezniki tega ne bi hoteli — je dejal — potem bo Sovjetska zveza skupno z drugimi svobodoljubnimi državami konec leta 1961 podpisala posebno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. Besede, spregovorjene v Moskvi, so v svetovni javnosti naletele na živahen odziv. Posebno v prestolnicah zahodnih velesil obširno komentirajo izjave treh sovjetskih predstavnikov, čeprav napoved posebne mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo ne predstavlja nič novega. Vendar na Zo-hodu tokrat zelo resno jemljejo .grožnjo' z Vzhoda in govorijo celo že o delni mobilizaciji sil Atlantskega pakta, da bi tako poudarili odločnost zahodnih sil v vprašanju Berlina. kakor je rečeno v uradnem poročilu — zalotili v neposredni bližini .prepovedanih objektov". Podrobni vzroki, ki so privedli do teh dveh tragičnih primerov, sicer niso znani, vendar je italijanski desničarsko-ekstremistični tisk v tej zvezi zapisal, da je zdaj vsaj znano, v katerih krogih je treba iskati krivce zadnjih dinamitskih atentatov. Tirolska deželna vlada v Innsbrucku pa je južnotirolskemu vodstvu izrazila svoje sožalje in naročila, da na grob obeh ustreljenih položijo vence s trakovi v tirolskih barvah, medtem ko so v Innsbrucku izobesili žalne zastave. Kljub vsej tragiki pa tukaj ne gre toliko za vprašanje krivde ali nedolžnosti obeh žrtev, kot mnogo bolj za dejstvo, da sta oba mlada južna Tirolca postala žrtev trenutnih razmer na Južnem Tirolskem, na katerih pa nosita odgovornost obe strani. Tako pri italijanski večini kot tudi pri nemško govoreči manjšini so na delu ekstremistični elementi, ki načrtno zaostrujejo odnose med obema narodoma. Doslej je v Avstriji veljalo, da so dinamitski atentati v bocenski pokrajini delo italijanskih nacionalistov, toda v teh dneh tudi v vodilnih dunajskih li- stih beremo, da je .peščica južnih Tirolcev zgubila potrpljenje* in se zatekla k sredstvom, ki jih ni mogoče dovolj ostro obsoditi. Pa tudi na izrednem kongresu SVP je bilo slišati zelo ostre izjave, tako tudi na račun Avstrije, češ da še premalo odločno zastopa interese južnih Tirolcev. In značilno je, da je nekaj delegatov glasovalo proti resoluciji, s katero je kongres obsodil di-namitske atentate, medtem ko se je le dobra polovica delegatov izrekla za resolucijo, katera vsebuje zahtevo .samo" po popolni avtonomiji za Južno Tirolsko, ostali pa so zahtevali — samoodločbo. Taka zaostritev razumljivo privede do ostrejših odgovorov tudi na nasprotni strani in tako se obe narodnostni skupini — namesto da bi iskali možnosti za medsebojno zbližanje — le še bolj odmikata in dajeta nove možnosti ekstremističnim elementom za njihovo škodljivo delovanje. Ob takih razmerah se bosta avstrijska in italijanska delegacija ponovno vsedli za skupno mizo k pogajanjem, katerih začetek je napovedan za jutri v Zurichu. Ne na eni in ne na drugi strani ne prikrivajo, da stanje, ki trenutno vlada na Južnem Tirolskem, ni ravno vzpodbuden uvod v razgovore. Zato v obeh državah niso redki glasovi, ki menijo, da bi stvari morda več koristilo, če bi zunanja ministra Kreisky in Segni konferenco odložila in se raje sestala ob kaki drugi bolj ugodni priložnosti. Predstavnik italijanske manjšine v Jugoslaviji: Uživamo popolno enakopravnost v socialistični državi italijanska narodna skupnost uživa v Jugoslaviji popolno enakopravnost — je poudaril predsednik Italijanske unije za Istro in Reko Gino Gobbo na nedavni kulturno-prosvetni reviji Italijanske unije — uživamo vse narodnostne in ostale pravice v državi socializma, kjer ni in ne more biti nikakršne diskriminacije, kjer je vsak šovinizem nemogoč, kjer vsak državljan ne glede na narodnost lahko po svojih sposobnostih in po svojem delu doseže sleherni položaj v javnem življenju, v vseh službah, . vseh uradih, podjetjih itd. Nadalje je Gobbo govoril o stikih med manjšino in njenim matičnim narodom v Italiji ter dejal, da bo Unija tudi v prihodnosti vložila vse napore, da bi bila meja čim bolj odprta, zbližanje in sodelovanje med obema državama In narodoma še bolj poglobljeno. Postati hočemo most — je zaključil svoja izvajanja — ki združuje in prispeva k politiki koeksistence. Te besede je govoril v okviru velike štiridnevne kulturno-prosvetne manifestacije italijanske manjšine v Jugoslaviji. Na raznih revijah, razstavah, posvetovanjih in drugih oblikah dejavnosti je namreč sodelovalo okoli 1200 članov trinajstih italijanskih kulturnih krožkov ter kulturno-umetniških delavskih in dijaških društev, razen njih pa še kakih 500 učencev italijanskih osnovnih šol. Posamezne prireditve te revije si je ogledalo več tisoč ljudi iz vseh krajev Slovenske in Hrvatske Istre, prišli pa so mnogi tudi iz sosednih pokrajin, da se spoznajo s kulturno-umetniško aktivnostjo Italijanov v Jugoslaviji. Uspeh revije je presegel vsa pričakovanja in ponovno pokazal, kako široke I možnosti udejstvovanja ima italijansko manjšina v Jugoslaviji, v državi, ki svojih I političnih načel ne zastopa’ dosledno le v svetovni politiki, marveč načela resnične I demokracije in enakopravnosti manifestira tudi v dejanjih, konkretno v odnosih | do pripadnikov narodnih manjšin. Nevihta povzročila ogromno škodo Politika silo Za jutri napovedana avstrijsko-italijanska pogajanja o vprašanju Južne Tirolske v švicarskem mestu Zurichu stojijo pod zelo neugodnimi znamenji: na Južnem Tirolskem govori politika sile, ki je zahtevala tudi že vrst0 smrtnih žrtev. Italijanski napredni list ni zaman svaril in opozarjal na nevarnost *partizanske vojne«, ko je komentiral množeče se dinamitske atentate zadnjih tednov. Medem so na Južnem Tirolskem dejansko zapokale tudi puške in od njihovih krogel smrtno zadeti so se zgrudili prvi pripadniki nemško govoreče manjšine. Dvoje kaže ta tragični razvoj dogodkov: na eni strani, da Italija očitno ni dovolj resno jemala stopnjevanja nacionalistične napetosti — poudarjamo, da se je to dogajalo na obeh straneh! — in ni že v kali zatrla nevarnost, do katere mora tak razvoj prej ali slej nujno privesti; na drugi strani pa dejstvo, da so se gotovi krogi v vrstah manjšine pustili zavesti (avstrijski tisk piše, da so zgubili potrpljenje) k dejanjem, s katerimi pa reševanje njihovega vprašanja postaja le še bolj problematično. Drži, da je vsake potrpežljivosti enkrat konec, prav tako pa je tudi neizpodbitno dejstvo, da s politiko sile ni mogoče reševati tako kočljivih problemov, kot je zlasti manjšinsko vprašanje. Tudi koroški Slovenci, ki še vedno zaman čakamo na popolno in zadovoljivo rešitev manjšinskih zaščitnih določil državne pogodbe, bi imeli vzrokov dovolj, da »zgubimo potrpljenje«. Tudi nas so že skušali izzvati za nepremišljena dejanja, ko so segli po dinamitu in po atentatih na naše ljudi in ustanove. Toda koroški Slovenci, ki smo bili v času nacizma, kateri nas je hotel fizično iztrebiti, prisiljeni braniti se na življenje in smrt in .or?; p c zn.'mo * strahote krvave borbe, odklanjamo tako politiko sile in dinamita in smatramo, da po zlomu fašizma takšne politične metode ne sodijo več v današnji svet. Zvesti načelom borbe za mir in sporazumevanje med narodi sm0 za mirno reševanje narodnostnega vprašanja, ker se zavedamo nevarnosti, ki jo predstavlja sleherno, še tako majhno žarišče za svetovni mir. Prepričani smo, da tudi velika večina južnih Tirolcev odklanja tako politiko sile, da obsoja nepremišljenja dejanja tistih svojih pripadnikov, ki so »zgubili potrpljenje«. Toda ravno trenutni položaj na Južnem Tirolskem bi moral biti dovolj resno opozorilo, da je skrajno nevarno in neodgovorno brez konca in kraja zlorabljati potrpljenje narodnostne skupine, ki se mora bojevati za svoje življenjske pravice. Biti bi moralo opozorilo zlasti Avstriji, ki v vprašanju Južne Tirolske vedno spet poudarja svojo odločnost z opozorilom, da nezadovoljivo rešeno manjšinsko vprašanje bremeni odnose med prizadetima državama, pri svojih lastnih manjšinah pa teh negativnih momentov očitno noče videti s potrebno jasnostjo, kajti sicer bi morala uvideti, da tudi drobtinčarsko reševanje — in še to mimo prizadete manjšine — nekega dne prav tako lahko privede do dejanj obupa. Mi takega razvoja nikakor ne želimo in ga dosledno odklanjamo že zaradi naših načelnih političnih koncepcij, ki temljijo na politiki mirnega in sporazumnega reševanja. Toda tudi na Južnem Tirolskem najnovejša tragična zaostritev položaja ni toliko plod politike manjšinskega vodstva, marveč v prvi^ vrsti posledica nepravilnih odnosov do manjšinskega vprašanja, ki se odražajo zlasti v tem, da se manjšino ne smatra za subjekt, temveč za objekt pogajanj na višji ravni. Vendar le prizadeta manjšina sama najbolje ve, kaj ji je v danih razmerah potrebno za obstoj in nadaljnji razvoj. V Zurichu se bodo ponovno sestali predstavniki Avstrije in Italije, da skusajo približati svoja stališča glede Južne Tirolske. Teh razgovorov pa ne bo hromil le neuspešni potek nedavne pripravljalne konference ekspertov obeh držav, marveč še mnogo bolj >}h b0do bremenili zadnji dogodki v p okrajni južno od Brennerja, kjer je skupina pri-Padnikov manjšine po predhodnem oboje-str«hskem razpihovanju nacionalističnih Stranj »zgubila potrpljenje« in segla po vsega °bsojanja vrednih sredstvih politike sile. Upati je samo, da bo ta žalostna šola pristojnim oiniteljem odprla oči, da bodo — pet minut ?r Kmečka vojna“ v Franciji V Franciji trajajo že dalje časa živčne demonstracije kmetov. Demonstracije so zavzele široko področje. V ponedeljek na primer, že navsezgodaj zjutraj, se je v La Roche-sur Yon v Bretaniji pripeljalo s traktorji iz bližnje okolice kakih tisoč kmetov, ki so zaprli dohod k poslopju prefekture. Demonstranti, od katerih jih je bilo mnogo oboroženih z vilami, so preprečili vsem uslužbencem prefekture, da bi prišli na delo. Kmetje so zahtevali, da izpustijo dva njihova predstavnika, ki so ju zaprli po incidentih v Morlaixu. V raznih okrajih Bre-tanije so že skoraj štirinajst dni kmečke demonstracije v protest proti vladni kmetijski politiki in znižanju cen krompirja. Francija ima ponovno opravka z notranjimi gospodarskimi težavami, ki so v veliki meri posledica ogromnih stroškov za vojno v Alžiriji. Zaradi tega so tudi izbruhnile demonstracije francoskih kmetov proti vladni politiki cen kmetijskih pridelkov. Na več krajih so kmetje blokirali ceste in onemogočili promet. Na važnejše prometne vozle so postavili nad 500 traktorjev, organizacije kmetijskih proizvajalcev so opozorile vlado, da bodo morda segle še po odločnejših ukrepih, če ne bo izpolnila njihovih zahtev glede cen kmetijskih pridelkov. Razlika med kupnimi In prodajnimi cenami kmetijskih izdelkov je na škodo kmeta, kar je spravilo kmetijstvo zadnja leta v zelo težaven položaj. Splošni kmetijski program, ki ga je lani sprejel parlament, še ni uresničen, katerega namen je, da ublaži težave malega kmeta. Kmetje zahtevajo od vlade, naj zajamči minimalne cene kmetijskih pridelkov in zniža prispevek državnega socialnega zavarovanja za kmete. Hkrati zahtevajo tudi reorganizacijo svoj čas ustanovljenega odbora, da bi vnesel več prožnosti v sistem cen kmetijskih pridelkov. časa sanjala tudi Avstrija in bo zunanji minister dr. Kreisky tudi tokrat predložil svoj načrt o tesnejši povezavi med obema skupinama. Odnosi med obema skupnostima so zelo zamotani. Gospodarski vpliv EWG je mnogo večji od onega, ki ga ima EFTA. V zunanji trgovini EWG odpade 34 % celotne zunanje trgovine na medsebojno izmenjavo med članicami te skupnosti. Med državami EFTA pa odpade le 16 % njihovega celotnega uvoza in 19 °/o celotnega izvoza na medsebojno izmenjavo. Druga značilnost je dejstvo, da članice EFTA trgujejo več s članicami EWG kot pa medseboj. Od njihovega uvoza odpade 28,5 %, od izvoza pa 23,9 % na članice EWG. Svoj uvoz iz držav EWG sta zlasti povečali Švica in Danska. Ta uvoz je v letu 1960 naro sel za 18 oz. za 17 %, medtem ko je njun uvoz iz sočlanic EFTA narasel komaj za 4 oz. 7 °/o. Izvoz Švice je na obe strani enako močan, Danska pa je lani močno povečala svoj izvoz v sočlanice EFTA. Drugačen je razvoj zunanje trgovine Norveške in Avstrije. Norveška je v letu 1960 vidno povečala zunanjo trgovino s sočlanicami EFTA in sicer pri uvozu za 14 %, pri izvozu pa celo za 21 %. Njeno trgovanje z EWG se je v letu 1960 le neznatno povečalo. Enako, vendar ne tako izrazito težnjo izkazuje tudi avstrijska zunanja trgovina. Čezmorska trgovina EFTA pa je v preteklem letu pričela močno zaostajati. Izvoz v ZDA je bil lani za 9 % manjši kot 1959. Posledica tega je primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci EFTA kot celote v znesku 4,5 milijarde dolarjev ali 50 °/o več kot v letu 1959. V takih okoliščinah so skrbi, ki tarejo EFTA pred londonskim zasedanjem, precej očitne. V poizkusu za zbližanje in koordi- nacijo na enotno evropsko tržišče ima precej slabši položaj, kakor ga ima EWG. Vrsta njenih članic je v svoji zunanji trgovini — deloma po teritorialni in gospodarski nujnosti, deloma pa tudi zaradi stremljenj njenih političnih činiteljev — bolj povezana s članicami EWG kot pa med seboj. Da te okoliščine in kapitalna moč dajejo EWG naraščajoči vpliv v Zapadni Evropi, je očividno. Ta vpliv in politični koncept, kakor so ga EWG postavili njeni poborniki, močno skrbita evropske države, ki se branijo ozke politične povezanosti, kakor jo zahteva EWG, in ki hočejo v evropskem trenju, ki ga le-ta zaostruje ostati neodvisne ali nevtralne. Vse te države z zanimanjem gledajo na prihodnje zasedanje EFTA v Londonu, zlasti pa na to, pred kakšno dejstvo bo na tem zasedanju svoje sočlanice postavila Anglija. Avstrijski kmetijski izvoz zagotovljen Pri pogajanjih v okviru GATT je Avstrija dosegla pomembne ugodnosti za izvoz svoje živine. Pri teh pogajanjih so članice EWG pristale na to, da pri uvozu plemenske živine ne bodo zahtevale carine in da bodo tega liberalizirale. Pri uvozu živine za nadaljnjo rabo so znižale carino od 16 na 6 %. S tem se bodo zboljšali pogoji za izvoz živine v Italijo, ki je uvedla sedaj obsežno akcijo za reorganizacijo in zboljšanje svoje živinoreje. Kar tiče klavno živino, je EWG v okviru GATT pristala na to, da bo klavno živino uvažala pod enakimi pogoji, kakor jo je doslej uvažala Italija. Uvoz bodo njene članice kontrolirale le v primerih nevarnega padca cen na svojih domačih tržiščih. Mimo tega gredo pri teh pogajanjih razgovori tudi za tem, da bosta pri izvozu lesa Italija in Francija odstopili od sedanje 10 oz. 7 odstotne carine. Pri sedanjih v Italijo izvoženih količinah lesa to lahko pomeni prihranek 180 do 200 milijonov šilingov na leto. Mednarodni vzorčni in izvozni velesejem tekstilij v Dornbirnu Predarlska, najmanjša avstrijska zvezna dežela z 2602 kvadratnimi kilometri površine, razvija tekstilno industrijo, ki ne uživa le v Avstriji temveč tudi v mednarodnem svetu velik ugled in priznanje. V predarlski tekstilni industriji je zaposlenih tudi mnogo koroških, posebno ženskih delovnih moči, med drugim tudi iz naših krajev. Hkrati pomeni predarlska tekstilna industrija pomemben faktor v avstrijski izvozni trgovini, ker nad polovico ogromne množine tekstilnih izdelkov izvažajo v inozemstvo v vse dele sveta. Tekstilna industrija na Predarlskem ima svojo davno razvojno in zgodovinsko tradicijo. Prva tekstilna industrija v tej deželi je nastala leta 1795. Predarlska tekstilna industrija zaposluje 23.000 delavcev in nameščencev, glavni inozemski odjemalci tekstilnih izdelkov najrazličnejše proizvodnje pa so Zahodna Nemčija, Anglija, Južna Amerika, Kanada, Združene ameriške države in skandi- Za jesenski zagrebški velesejem so priprave že v polnem teku, čeprav bo šele meseca septembra Čeprav bo letošnji jesenski zagrebški velesejem šele meseca septembra — od 9, d0 24. _ so priprave za to mednarodno prireditev že v polnem teku in je v glavnih obrisih tudi že znano, kako bo izgledaia. Glavna prireditev tega mednarodnega sejma bo kot običajno sejem vzorcev, ki bo jedro poslovnega dogajanja v sejemskih dneh. Računajo, da bo v okviru te prireditve sodelovalo rekordno število razstavljavcev iz 30 držav Evrope, Azije, Afrike in obeh Amerik. Na lanskoletnem sejmu so poslovni zaključki presegli vsoto 270 milijard dinarjev, medtem ko so inozemski razstavljavci sklenili posle za 35 milijonov dolarjev. Letos pa pričakujejo, da bo jesenska prireditev glede na veliko zanimanje domačih in tujih razstavljavcev In obsežne priprave uprave zagrebškega velesejma zabeležila še večji uspeh od lanskega. Poleg splošnega mednarodnega sejma vzorcev bo v okviru jesenske prireditve tudi več tradicionalnih razstav: tako X. teden usnja, gume in obutve, komercialna razstava turizma FLR Jugoslavije, revija sodobnega oblačenja in mednarodna razstava publikacij. Prirejeni po bosta tudi dve novi razstavi, namreč razstava pomorsko rečnega gospodarstva in razstava letalstva. Razstava pomorsko rečnega gospodarstva bo imela nekaj ločenih delov, ki bodo prikazovali posamezne dejavnosti te panoge, in sicer ladjedelnice (morske in rečne), brodarska, rečna in pomorska podjetja, luke In skladišča, vzporedno industrijo In ribištvo. Rečna In pomorska brodarska podjetja bodo nudila pregled ladijskih linij pomorskega in rečnega ter potniškega in tovornega prometa. Obmorske in rečne luke in skladišča bodo prikazale zmogljivosti luških skladišč in naprav kakor tudi načrte bodočih rešitev razkladal-nih objektov v Jugoslaviji. Vzporedna industrija bo prikazala proizvodnjo navigacijske opreme, ladijskih sredstev za zveze, instrumente kakor tudi ladl|ske pogonske in električne naprave. Na razstavi ribištva pa bodo prikazani razni proizvodi In oprema za moderno ribištvo. Poleg tega bodo obiskovalci na tem delu razstave lahko videli splošni prikaz razvoja ribištva v Jugoslaviji, medtem ko bodo inozemska podjetja sodelovala v glavnem na tistem delu razstave, ki bo zajemalo vzporedno industrijo ladjedelstva. navske države. Z močno konkurenco Japonske, Kitajske in Indije na tekstilnem sektorju, ki mečejo na svetovni trg primeroma poceni sintetične tekstilne izdelke, more predarlska tekstilna industrija tekmovati le s pomnoženo in kvalitetno boljšo proizvodnjo. Od leta 1949 prirejajo v Dornbirnu vsako leto eksportne in vzorčne tekstilne velesejme. Zamisel je bila posrečena in koristna ter so se te prireditve razvile v tekstilne strokovne velesejme in si osvojile mednarodni značaj in pomen. Tekstilni velesejmi v Dornbirnu ne zaostajajo za podobnimi prireditvami v Milanu in Frankfurtu. Letos bo dornbirnški tekstilni vzorčni velesejem iz različnih tehtnih vzrokov, kakor je bil druga leta, in sicer od 14. do 23. julija 1961. Na velesejmu bo postavilo v prikaz vzorce tekstilij in temu pripadajoče stroje, orodje, barve, kemikalije in drugo okoli 1000 tvrdk iz Avstrije ter udeleženci iz sedemnajstih drugih držav. Avstrija se bo predstavila z bogato izbiro in ponudbo tekstilnih in obrtnih izdelkov ter tehničnih pridobitev na tem področju, zastopana pa bo tudi trgovina. Koroška bo na dornbirnškem tekstilnem velesejmu zastopana s 6 tvrdkami. Inozemstvo bo najštevilnejše zastopala Zahodna Nemčija s 140 razstavljavci, sledile pa ji bodo Švica z 31, Italija z 20, Združene države Amerike z 18, Francija 15, Anglija s 14 razstavljavci, v ostalem pa bodo zastopani razstavljavci iz Belgije, Holandske, Švedske, Danske, Irske, Madžarske, Kanade in Japonske. Na velesejmskem prostoru je dvanajst hal in velika restavracija s kavarno. Dodatno k temu so postavili še veliko šotorno halo, kar je bilo nujno zaradi potrebe po večji prostornini razstavišč. Med novostmi na letošnjem dornbirnškem velesejmu bo tudi razstava avstrijskega instituta za embalažo na Dunaju in poseben oddelek za novodobno ureditev prodajnih prostorov. Med drugim bo tudi velika raz-tava avstrijske oblačilne industrije vsega blaga, ki je potrebno za obleke žensk, moških, deklet, in fantov ter otrok od glave no nog. Pri tej razstavi bo sodelovalo 28 tovarn, pokazali pa bodo udi efekte uniform, vzorce nočnih in kopalnih oblek, zimske športne obleke in veliko drugega. Velesejmsko vodstvo si je prizadevalo, da je ustvarilo vse pogoje za dober, prav posebno za obetajoč poslovni uspeh edinega tovrstnega sejma v Avstriji. Pričakujejo, da bo na tekstilni velesejem v Dornbirnu v času med 14. in 23. julijem letos prišlo četrt milijona interesentov in obiskovalcev iz vseh delov sveta. GRAZ. — Na okrajnem sodišču v Bad Aussee so v ponedeljek začeli z zasliševanjem bivšega SS-Sturmbannfiihrerja dr. Hottla in sicer v zvezi z Eichmannovim procesom v Jeruzalemu. BEOGRAD. — Predsednik FLRJ maršal Tito je v nedeljo sprejel avstrijskega ministra za promet in elektrogospodarstvo inž. Karla Waldbrunnerja. Ministra je spremljal avstrijski veleposlanik v Beogradu dr. Gortz. DOUGLAS. — Na motociklistični dirki se je na dirkališču Man pripetila nesreča, pri kateri je zgubil življenje dirkač Ralph Jensen. 28 let stari Anglež je prevozil 5 krogov proge, ko se je zvrnil z motorjem vrste Norton in se ubil. Jensen je lani zmagal v mednarodni dirki v Madridu in je bil drugi v tekmovanju za veliko nagrado Nemčije. Na istem dirkališču se je smrtno ponesrečila tudi 26-letna Švicarka Marie Lambert, ki se je skupno z možem udeležila tekmovanja motorjev s prikolicami. HAVANA. — Fidel Castro je nekaterim ameriškim časnikarjem izjavil, da mora ameriška vlada dati morebitno pobudo za izboljšanje odnosov med Kubo in ZDA. Dodal je, da so pogajanja o izročitvi ameriških traktorjev kot odškodnine za napad in pogajanja o izpustitvi ujetnikov že pozitivno dejanje. Fidel Castro se je ves dan zadržal z zahodnimi časnikarji, od katerih je bilo 11 severoameriških, ki so prišli na Kubo o priliki pogajanj o traktorjih. Spremljal jih je 14 ur na potovanju v razne kraje. LA PAZ. — V prestolnici Bolivije so bile velike demonstracije ob prihodu ameriškega odposlanca Stevensona. Prišlo je do hudih spopadov, pri čemer so bili štirje demonstranti ubiti, več pa jih je bilo ranjenih. BEOGRAD. — Kot gost Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije je prispela v Beograd študijska skupina socialnodemokratskih študentov iz Nizozemske. V Jugoslaviji ostanejo dva tedna ter si bodo razen Beograda ogledali več krajev, med temi se bodo zadrževali tudi v Maglaju in Sarajevu, kjer bodo proučevali sistem delavskega samoupravljanja. AUGUSTA. — V rafinerije nafte v Augusti na Siciliji je pred nedavnim izbruhnil požar, ki je uničil kakih tisoč ton nafte. Škodo cenijo na okoli 150 milijonov lir. Pri gašenju požara sta se poškodovala dva gasilca. SEUL. — Južnokorejski vrhovni vojaški svet je objavil, da so odpustili 83 policajev zaradi »nepravilnosti pri delu«. LIZBONA. — Pred dnevi je pri spuščanju na lizbonsko letališče strmoglavilo in se vžgalo reakcijsko potniško letalo francoske družbe »Air France«. Letalo je letelo na redni progi Pariz-Lima. V njem je bilo 109 potnikov, ki so na srečo ostali vsi pri življenju. LONDON. — Britanski Spodnji dom je odobril sklep premiera Macmillana, da pošlje prihodnji mesec vojaško enoto na vaje na Portugalsko. Spodnji dom je s 194 glasovi proti 115 zavrnil predlog laburistične opozicije, naj vlada takoj razveljavi ta sklep. Voditelji opozicije so poudarjali v svojih govorih, da se more pošiljanje britanskih enot na vaje v Portugalsko razlagati tako, kot da se Anglija strinja s portugalsko politiko v Angoli. Obrambni minister Harold Watkinson pa je obdolžil opozicijo, da hoče s takimi trditvami povzročiti nesoglasje med Veliko Britanijo in njenimi severnoatlantskimi zavezniki. OSLO. _____ Norveški obrambni minister Harlem je izjavil, da bodo za gradnjo norveških vojnih ladij porabili do konca 1968. leta 480 milijonov kron, od katerih bodo na podlagi nedavno sklenjenega sporazuma polovico prispevale Združene države Amerike. Po programu bodo med drugim zgradili pet fregat po 1800 ton in več torpedovk ter podmornic. DAMASK. — Na sirskem področju ZAR bodo proti koncu poletja naželi nekaj manj kot milijon ton pšenice. Po začasnih podatkih kmetijskega ministrstva pričakujejo, da bodo pridelali več ko 950.000 ton pšenice, ječmena pa 450.000 ton. Lani so pridelali 553.000 ton pšenice in 157.000 ton ječmena. Tako velik pridelek pripisujejo zadostnim padavinam jeseni in spomladi ter zboljšanim obdelovalnim metodam. L festival folklore ob Vrbskem jezeru z udeležbo folklornih skupin iz šestih držav Od 15. do 18. junija je bil v Celovcu »I. festival folklore ob Vrbskem jezeru*, ki so ga avstrijska radiotelevizija, kulturni urad Celovca in kulturni referat koroške deželne vlade priredili v sodelovanju z radiotelevizijskimi družbami Francije, Italije, Jugoslavije, Švice in Zahodne Nemčije. Vseh šest držav je bilo zastopanih s posebnimi folklornimi in kulturno-umetniškimi skupinami: iz Francije »Maitrise d‘ Enfants* iz Pariza, iz Italije pevski zbor »Giuseppe Tartini* iz Trsta, iz Jugoslavije folklorni sekstet »Radetič* iz Beograda in »Veseli planšarji* iz Ljubljane> iz Švice »Jodler-Club Ziirich-Oerlikon*, iz Zahodne Nemčije »Schwarzwald-Trio Se it z* in »Hohner-Handharmonika-Orchester 1927* iz Trossingena ter iz Avstrije »Grenzlandchor* iz Podkloštra, ansambel narodnih plesov »Edelsveiss* iz Celovca, »Engel-družina* iz Reutte na Tirolskem, ansambel narodnih plesov gradiščanskih Hrvatov iz Doljne Pulje ter ansambel narodnih plesov iz Loipersbacha na Gradiščanskem. oficielni del je obsegal nagovore direktorja celovškega radia Goritschniga, generalnega direktorja avstrijskega radia Scheidla, celovškega župana Ausservvinklerja in deželnega glavarja Wedeniga, v drugem delu so posamezne skupine nastopale z bolj resnimi komadi, tretji del pa je bil namenjen veselim in zabavnim melodijam ter narodnim plesom, medtem ko je glasbeni okvir testivala prispevala vojaška godba koroške brigade. Ne bomo tukaj na široko govorili o vsaki posamezni skupini, še manj skušali ocenjevati, katera je bila boljša, ker tega namena tudi prireditev sama na sebi ni imela: vsaka skupina je pokazala nekaj lepega, vsaka zase je bila dobra. Predvsem pa nočemo biti pristranski, kajti vsi so se trudili prispevati k celoti svoje najboljše in so bili zato tudi deležni primernega priznanja s strani občinstva, ki je napolnilo veliko velesejmsko dvorano. Vendar pa bi, ravno po sprejemu pri publiki sodeč, lahko ugotovili, da sta bila posebno navdušeno sprejeta ansambla iz sosedne Jugoslavije — »Veseli planšarji’ iz Ljubljane Da povemo kar za uvod: bil je to posrečen začetek uresničevanja lepe in koristne zamisli, kateri iskreno želimo uspe-šen razvoj v bodoče, da bi postal folklorni festival ob Vrbskem jezeru stalna mednarodna revija, vsakoletno srečanje ljudi raznih narodnosti in različnih jezikov. Že prva taka prireditev je namreč pokazala, da je mirno in prijateljsko sožitje med narodi brez nadaljnjega možno, da je odvisno le od dobre volje ljudi, ki se hočejo medsebojno spoznavati in se razumeti. Vsak začetek je težak. Tako tudi letošnji festival folklore razumljivo še ni mogel biti v vseh ozirih tak, kot bi si ga bilo želeti in kakršen gotovo bo, ko bo že zgrajen na izkušnjah in tradiciji. Predvsem je bilo splošno slišati, da je glavna prireditev v soboto zvečer, ki so se je udeležili tudi mnogi predstavniki dežele ter diplomatski in drugi zastopniki sodelujočih držav, ob vsej kvaliteti pestrega sporeda predolgo trajala. Mislimo, da bi festival samo pridobil na pomenu in privlačnosti, če bi v bodoče spored morda razdelili na dve samostojni prireditvi: na večer resne in na večer lahke ali vesele glasbe in pesmi. S tem bi se lahko izognili tudi nekaterim tokrat še precej očitnim in zato ne ravno posrečenim »zamenjavam", kot je bil zlasti nastop francoske skupine v drugem, »vese-lem’ delu sporeda, ki bi po svoji visoki izrazito koncertni kvaliteti nujno spadal v drug okvir. Deloma pa velja to tudi za tržaški pevski zbor, pri katerem se je prav tako vsiljevalo načelno vprašanje o bistvu in pojmovanju folklore. Kljub takim začetniškim pomanjkljivostim pa lahko rečemo, da je bil prvi festival uspešen uvod v koristno udejstvovanje. O kvalitetni ravni posameznih skupin je seveda zelo težko delati primerjave, ker ima vsak ansambel tako sam po sebi kakor tudi po izvajanih komadih nekaj svojstvenega in ravno to je tisto, kar je prireditvi v celoti dajalo bogato pestrost. Pa ne samo to: v tej svojstvenosti skupin se je odražala duša vsakega posameznega naroda, v njej je vsak narod v svojem jeziku govoril o sebi in svojem bitju. In v tem je bilo to srečanje treh narodnostnih družin — slovanske, romanske In germanske, ki so se srečale v deželi, katera je po svojem prebivalstvu različnih narodnosti in po svoji ■egi posebno poklicana, da služi zbllžanju ■n razumevanju med narodi in državami. Spored sam je bil razdeljen na tri dele: KULTURNE DROBTINEm • Ha leloinjem .Festivalu narodov' v Parizu, kjer »e vsaka leto sreiajo razne kulturno-umetnilke skupine iz Itevilnlh driav. Je sodelovala tudi beograjska Opera. Svoj prvi nastop v Parizu je imela 1*. junija, danes pa zaključila svoje gostovanje, za katera si je izbrala Musorgskega opera .Boris Godunov’ in Prokofjevo ope-.Poroka v samostanu*. % Mladina Iz jeseniike obCine je pred nedavnim za'-fci|uCila svoj letotnji jubilejni X. festival, ki ga je orga-"isiralo v počastitev 20-letnice vstaje in rojstnega dne ttarlala Tila. V okviru festivala, ki je trajal cel mesec, I* sodelovalo veC kot 4000 mladih Iportnikov in nad *00 mladih kulturnikov. Za zakl|uCek so najboljlim skupinam in posameznikom podeliti okoli 50 zahval, di-Plom in priznanj. £ Od 26. do 29. junija bo v Milanu mednarodno ickmovanje tako imenovanih .Verdijevih glasov”, ki bo h° eni strani prirejeno v počastitev slavnega komponista, n° drugi strani pa bodo ob tej priložnosti Izbrali mlade P*vke in pevce, katerih glasovi so najbolj primerni za *loge y Verdijevih operah. V razsodilCu bodo sodelo-Vo,i znani glasbeniki, kritiki, glasbeni pedagogi in df-Tl0enti, ki bodo izbrali nafboljle pevke in pevce. Zma-^°*alct tekmovanja se bodo 29. junija v velikem kon-'*,,u predstavili javnosll. ® VCeraj se Je na Dunaju zaCel 4. kongres medna-družbe za glasbeno vzgoje In bo Irajal do 21. f. m. kongresu razpravljajo o programih za glasbeno na akademl|ah, o izobrazbi glasbenih pedago-®** in poklicnih glasbenikov ler o uporabi modernih **** * Blosbenem pouku. in folklorni sekstet »Radetič" iz Beograda s svojima pevskima solistima Danico Obra-nič in Aleksandrom Sarijevskim ter Tihomi-rom Paunovičem, ki je mojstrsko igral na frulo, star pastirski instrument. Nedvomno je nastop teh dveh skupin žel največje priznanje ravno zaradi tega, ker je bila to folklora v pravem pomenu besede, brez vsake izumetničenosti, kakršna je na primer obe nemški plesni skupini vidno ločila od plesnega ansambla gradiščanskih Hrvatov. Za pariško skupino in tržaški pevski zbor smo že zapisali, da bi imel njun nastop — tako po izbiri sporeda kakor tudi po zunanji sliki (slavnostne črne obleke in dirigent v fraku!) — veliko večji uspeh na izraziti koncertni prireditvi. Skupine iz Tirolske, Švice in Nemčije so znane zlasti iz radiooddaj in o njih ni treba posebej govoriti. Če ob koncu omenimo še pevski zbor iz Podkloštra (ki bi vsaj optično mnogo pridobil z moškim pevovodjo), potem bodi tudi povedano, da je marsikdo pogrešal kakšen pevski zbor koroških Slovencev, to tembolj, ker edini slovenski skupini — Veselim planšarjem — spored žal ni bil le »prikrojen", marveč so morali nastopati tudi brez svojih pevskih solistov. Take pa je popolnoma manjkala slovenska pesem, ki je hkrati pesem drugega naroda Koroške, torej dežele, ki velja za domovino pesmi in petja. Zato nam naj nihče ne zameri, če ugotovimo, da bi sodelovanje obeh narodov dežele-gostiteljice dalo le pečat resničnosti in iskrenosti v dneh festivala tolikokrat poudarjenim besedam o medsebojnem razumevanju in spoštovanju ter sožitju med narodi! Objava slovenske gimnazije Sprejemni izpiti za prvi razred in tudi za višje razrede na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence so v soboto, dne 8. julija 1961, lo je prvi dan velikih počitnic. Izpit za prvi razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo v obsegu četrte šolske stopnje ljudske šole. Prijave za sprejemni izpit so lahko ustne v pisarni šole, Lerchenfeld-gasse 22, II. nadstropje, vsak dan od 14. do 18. ure ali pa pismene do 1. julija 1961. Pismene prijave je treba kolkovati s 6 šil. Prijavi pa je treba priložiti rojstni list in dokument avstrijskega državljanstva, šola, katero učenec ali učenka sedaj obiskuje, naj pošlje opis učenca (Schuler-beschreibung) neposredno na ravnateljstvo Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence, Celovec — Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22. Na dan izpita mora učenec predložiti zadnje spričevalo, katero bo dobil 7. julija 1961. (S seboj naj prinese tudi copate.] Glede izpitov za višje razrede pa dobite podrobna pojasnila v šolski pisarni vsak dan popoldne. Ravnateljstvo Mestno gledališče v Celovcu zaključuje zimsko sezone 1960/61 V nedeljo bo celovško Mestno gledališče zaključilo svojo zimsko sezono 1960/61. Zaključilo jo bo celo s premiero — namreč z opereto »Knez Monterosso«, medtem ko je za danes zvečer pripravilo gostovanje ansambla iz Reinhartovega seminarja na Dunaju. Za poletne tedne ima kakor lani predvidene predstave v okviru »Komornega gledališča« v Domu glasbe, meseca septembra pa se bo v Mestnem gledališču že spet začela nova sezona — 1961/62. Ob zaključku sezone bo vsekakor zanimivo, če pogledamo malo nazaj in ugotovimo, kaj je gledališče delalo v teh mesecih. Skupno je imelo v tej sezoni, ko je obhajalo 50-letni jubilej svojega obstoja, okoli 340 predstav. Uprizorilo je 7 oper, 9 operet, 11 dramskih del in 5 komadov v »Komornem gledališču«; od tega je bilo 15 krstnih predstav za Koroško. Izvedlo pa je tudi vrsto gostovanj v Beljaku, Spittalu, Wolfsbergu, Ferndorfu, Feldkirchenu, Badgasteinu, Hof-gasteinu, Velikovcu in Judenburgu na Štajerskem. To je vsekakor uspešna bilanca, posebno za ustanovo, ki se mora bor ti z velikimi finančnimi težavami. Kajti tudi pri gledališča ni vse zlato, kar se sveti. Nasprotno: celovško gledališče močno boleha, ne samo, ker si vsled pomanjkanja denarnih sredstev ne more dobiti potrebnih umetnikov, marveč še posebno zaradi zastarelosti poslopij in naprav, ki se skoraj vse že ponašajo s 50-letnim »jubilejem«. Potrebna bi bila temeljita obnova, vendar si na pristojnih mestih še niso na jasnem, kdo bo kaj plačal. Celovško gledališče pa ima še eno bolezen: pomanjkanje zanimanja med prebivalstvom in je intendant Otto Hans Bolim na zadnji tiskovni konferenci čisto pravilno ugotovil, da je treba ljubezen do gledališča dokazati, ne pa o njej samo govoriti. Vodstvo gledališča si skuša pomagati s tem, da je uvedlo razne oblike abonentov, to je stalnih obiskovalcev gledaliških predstav, ki imajo posebne ugodnosti tako pri ceni kakor tudi pri izbir' stalnega gledališkega dneva. Mestni abonma obsega 25 predstav tekom ene sezone, medtem ko je za podeželjski abonma predvidenih 12 predstav. Poleg tega uživajo posebne ugodnosti »mladi prijatelji gledališča«, za šolsko mladino so zaključene predstave v okviru »Gledališča mladine«, nadalje obstoje možnosti za abonente-učitelje in in še za vojsko veljajo močno znižane vstopnine. Torej se vodstvo celovškega Mestnega gledališča resno trudi, da bi med prebivalstvom zbudilo ljubezen in povezanost z gledališčem; trudi se s tem, da nudi ljudem vse mogoče olajšave in ugodnosti, trudi pa se predvsem z dobrimi predstavami in pestro izbiro komadov. Izdelan je namreč tudi že začasni načrt predstav za prihodnjo sezono, ki obsega dela znan h pesnikov, pisateljev in glasbenikov, kot so med drugimi Smetana, Puccini, Schult-ze, Verdi, Kienzl, Rossini in Massenet pri operah, Fali, Lehar, Frimml, Suppe, Siegel, Eysler, Schroder in Benatzky pri operetah ter Shakespeare, Hofmannsthal, Lorca, Ionesco, Nestroy, Neal-Ferner, Ahlsen, Diirren-matt, Zuckmayer in Langer pri dramskih komadih. Tako je pričakovati, da bo celovško Mestno gledališče tudi v prihodnji sezoni poskrbelo za vrsto lepih kulturn h užitkov in je samo želeti, da bi bilo deležno primernega in zaslužnega odziva med prebivalstvom. IX. ljubljanski festival: Revija jugoslovanske opere Kakor smo v našem listu že poročali, bo v času od 1. do 12. julija v ljubljanskih Križankah tradicionalni Ljubljanski festival, tokrat že deveti po vrsti. Medtem ko je bil lanski festival posvečen baletni umetnosti, bo letos prirejen kot revija jugoslovanske opere. Sodelovali bodo operni ansambli iz vseh jugoslovanskih republik, na sporedu pa so naslednja operna dela: • GORSKI VIJENAC (beograjska Opera), • EKVINOKCIJ (ljubljanska Opera), • DESETI BRAT (mariborska Opera), • KNEZ IVO OD SEMBERIJE (novosadska Opera), • VERONIKA DESENIŠKA (osiješka Opera), • ERO (reška Opera), • ENAINŠTIRIDESETO (sarajevska Opera). Za festivalne prireditve vlada veliko zanimanje, zato je priporočljivo, da se vstopnice vnaprej rezervirajo. Hkrati pa tudi opozarjamo, da ob nedeljah ni predstav. Revija pevskih zborov Slovenije v Mariboru: Manifestacija velikega napredka slovenskega zborovskega petja ob dvajsetletnici vstaje slovenskega naroda Maribor je bil preteklo nedeljo središče edinstveno lepe manifestacije slovenskega zborovskega petja. Izmed 261 kvalitetnih zborov Slovenije, ki združujejo blizu 10.000 pevk in pevcev, se je po številnih koncertih in revijah tekom zime in pomladi zbralo v Unionski dvorani 13 najboljših zborov. V skrbno izbranem in pripravljenem zaporedju so zbori iz bogate zakladnice slovenske vokalne glasbe čudovito lepo zapeli 38 narodnih t umetnih in partizanskih pesmi. Uvod v revijo pa so dali združena mešana zbora »Slovan* in »Slovenec* iz Trsta ter naš pevski zbor »Vrbsko jezero*, ki je pod vodstvom Hanzija Aichholzerja toplo pozdravljen zapel pesmi »Mojcej*, »Slovo* in »Juhe, pojdamo v Škof‘če*. Po tem uvodu so se pred do zadnjega kotička zasedeno dvorano pričeli vrstiti pevski zbori iz Kopra, Kranja, Ljutomera, Ptuja, Celja, Ljubljane in Maribora. Vsak od zborov, med njimi tudi taki, ki so šteli po 70 in več pevcev, je odpel svoj spored umetniško dovršeno in srčno doživeto. Peli so skladbe Mirka, Ščeka, Srebotnjaka, Simonitija, Gobca, Liparja, Arniča, Kuharjat Preglja, Tomca, Bučarja, Gotovca, Pahorja, Mokranjca in drugih. Od pesmi do pesmi sta se spored in burno aplavdiranje poslušalcev stopnjevala in dosegla pri zahtevnih pesmih, kakor so to »Podgorski mornarji*, »Bori*, »Rimske napitnice* itd. svoje viške. Revija ni imela značaja tekmovanja in bi ga tudi ne mogla imeti, kajti vsak zbor je izvajal svoj spored tako doživeto in precizno, da bi le redko kateri glasbeni kritik bil v stanju določiti, kateri zbor je bil najboljši. Mariborska revija pevskih zborov je bila pomemben mejnik v razvoju slovenskega zborovskega petja. Prireditelja Svet Svobod in prosvetnih društev Slovenije in njegov okrajni svet Maribor sta s pripravami in z revijo samo opravila sila pomembno in hvaležno delo. Revija je pokazala, da se amaterstvo v slovenskem zborovskem petju v zadnjih letih uspešno otresa čitalniške dobe in da se v njem vsebolj uveljavlja širina ne le v okviru jugoslovanske temveč že mednarodne vokalne glasbene umetnosti. V tem razvoju pa vidno naraščata veljava in ugled slovenske zborovske pesmi v svetu. Slovenska zborovska pesem postaja vedno bolj pojem vokalne glasbene umetnosti. Po mariborski reviji pevskih zborov Slovenije in po predhodnem Mladinskem pevskem festivalu v Celju izgleda, da bo v razvoju zborovskega petja Slovenija lahko postala mednarodno središče amaterskega zborovskega petja. To pa ne bi bilo le zadoščenje tisočim neumornih slovenskih skladateljev, zborovodij in pevcev, temveč tudi upravičeno zasluženo priznanje. Ponovitev dijaškega pevskega koncerta Na zelo uspelem pevskem koncertu dijakov Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu dne 4. junija 1961 mnogim ni bil mogoč obisk prireditve, ker tudi velika dvorana Doma glasbe ni mogla sprejeti vseh, ki so želeli biti deležni lepega umetniškega užitka, katerega je sipala v dvorano iz mladih grl nadebudna srednješolska mladina. Zaradi tega bodo dijaki koncert ponovili naslednji dve nedelji: dne 25. junija 1961, ob 17.30 uri v kino dvorani na Bistrici v Rožu, dne 2. julija 1961, ob 15.00 uri v farni dvorani v Škocijanu ob Klopinj-skem jezeru. S tema koncertoma bodo imeli na podeželju mnogi ljubitelji lepega petja in prijatelji dijakov na slovenski srednji šoli priložnost, da se bodo lahko sami prepričali o kvalitetni pevski višini mladega zbora in tudi, da temu področju vzgoje posvečajo v šoli hvalevredno pozornost, kajti: Kdor ljubi lepo petje, ljubi in goji vse lepo in dobro tudi v sebi in sočloveku! Vsi prisrčno vabljeni! „Veseli planšarji" ob Baškem jezeru Ob Baškem jezeru, kjer je kot ob vseh koroških jezerih tujskoprometna sezona že v polnem teku, so imeli zadnjo nedeljo domačini in mnogi tujci lepo družabno in zabavno popoldne, ko je na posredovanje Slovenske prosvetne zveze in krajevnega prosvetnega društva „Jepa" pri Pušniku v Ločah gostoval znani ansambel „Ve-seli planšarji" iz Ljubljane. Za pretežni del domačinov ta skupina ni bila več tuja, saj so jo že pogosto slišali v radiu in tudi na Slovenskem plesu v Celovcu, zato pa je bila pravo presenečenje za mnoge tujce, ki preživljajo svoj dopust v krajih ob idiličnem Baškem jezeru; toda eni kot drugi so z odprtim srcem sprejeli goste iz Slovenije in z enakim navdušenjem prisluhnili njihovim lepim melodijam. Pa kaj bi se temu čudili: to je skupina, ki je enako izvežbana v podajanju narodnih motivov in modernih komadov. Zato je tudi razumljivo, da je bilo popoldne mnogo prekratko in so melodije »Veselih planšarjev" odmevale še dolgo v noč ter privabljale vedno nove obiskovalce, ki v svojem navdušenju nikakor niso skoparili z burnim aplavdiranjem. In tudi to je jasno, da so se ob zvokih godbe mnogi pari vrteli v veselem plesu. Sploh je bilo veselo razpoloženo vse, ne glede na starost, ne glede na jezik, ki ga govori eden in drugi. In tudi številni tujci, zlasti iz raznih krajev Nemčije, so se znašli v harmonični skupnosti z domačini. Tako je tudi ta prireditev pokazala, da je sožitje med narodi brez nadaljnjega možno, če so ljudje pripravljeni, da pustijo ob strani stvari, ki bi jih morda ločile, in se omejijo le na tisto, kar zbližuje in združuje, kar gradi mostove od človeka do človeka, od naroda do naroda. Pri Pušniku v Ločah je bilo to na prireditvi zadnjo nedeljo demonstrirano le v majhnem merilu. Toda tudi majhni kamni lahko mnogo koristijo pri gradnji mostov, tudi srečanja v ožjem okviru lahko veliko pomagajo pri navezovanju prijateljskih stikov med ljudmi različnih jezikov. Predvsem pa drži, da kultura in umetnost ne poznata meja, marveč segata od srca do srca in združujeta v medsebojnem razumevanju vse, ki imajo dobre namene. To je pokazalo tudi gostovanje »Veselih planšarjev" ob Baškem jezeru! Avtobusne zveze med Koroško in Slovenijo Izlet na Obir! Zveza koroških partizanov priredi v nedeljo, dne 2. julija 1961, izlet na Obir Srečanje na Obirju ob 12.00 uri, izhodišče pa bo iz Železne Kaple, Obirske, Rebrce, Galicije in Sele-Šajde. Na vrhu bo predsednik Zveze koroških partizanov spregovoril o zgodovini Obirja v času narodnoosvobodilne borbe. ZKP je hkrati povabila na izlet tudi pevski zbor »France Pasterk-Lenart" iz Železne Kaple in Št. Vida v Podjuni, kakor tudi organizaciji Slovensko planinsko društvo in Zveza slovenske mladine. Vse člane in druge ljubitelje planin srčno vabimo na lepi izlet! Glavni odbor Ugodnost za delavce z manjšimi plačami Pokojninska zavarovalnica za delavce — zunanji urad Celovec — sporoča, da morejo zavarovani delavci, ki mesečno ne zaslužijo več kakor 680 šilingov, pod gotovimi pogoji prejemati starostno rento, če so bili ob roku dosežene starostne dobe še zaposleni in sicer velja to pred naslednjim prvim v mesecu. (Izvleček iz voznega reda) RAZNE VESTI Pri silni nevihti, ki je divjalo v sredo- popoldne je tudi strela udarila in užgala poslopje. Tako je bilo v Št. Jakobu v Rožu, ko je blisk treščil v stransko poslopje, lastnino rentnika Franca Štinglerja. Ogenj je objekt popolnoma uničil, zgorelo pa je tudi več kmetijskih strojev in cenijo požarno škodo na okoli 55.000 šilingov, ki je baje le za polovico krita z zavarovalnino. V teh dneh so se sestali v Celovcu k važnemu posvetovanju vsi poslovodje obrtnih sekcij vseh avstrijskih trgovinskih zbornic. Zasedanje je bilo pod predsedstvom dr. Schicka od sindikata avstrijske obrtne sekcije. Najvažnejše vprašanje razgovorov je bilo, kako zagotoviti obrtniški naraščaj ter način, kako mu posredovati ustrezno in primerno poklicno izobrazbo. Pod naslovom »Kaj hočeš postati?" bo avstrijsko obrtništvo izdalo informativno brošuro za mladi- Vrfaa — Celovec — Bled Avstrijski poštni avtobus, v torkih in petkih: odhod iz Vrbe 7.00, iz Celovca 8.00, z Ljubelja 9.50 — prihod na Bled 11.45. Odhod v torkih in petkih z Bleda: 17.00, z Ljubelja 19.15, iz Celovca 20.30, prihod v Vrbo 21.10. SAP Turistični biro Ljubljana v sredah in nedeljah: odhod z Bleda 11.40, z Ljubelja 13.55, prihod v Celovec 15.00. Odhod iz Celovca 16.00, Ljubelja 17.35, prihod na Bled 19.50. Avtobusi avstrijske pošte obratujejo od 20. junija do 15. septembra, avtobusi SAP pa od 4. junija do 27. septembra. Celovec — Ljubelj — Ljubljana Odhod iz Celovca v sredah ob 8.00, prihod v Ljubljano 11.30 (avtobus avstrijske pošte); v četrtkih odhod iz Celovca 16.00, prihod v Ljubljano 19.40 (SAP); v četrtkih odhod iz Ljubljane 11.45, prihod v Celovec 14.55 (SAP); v sredah odhod iz Ljubljane 17.00, prihod v Celovec 20.25 (avtobus avstrijske pošte). 15.00, odhod od državne meje Jezersko 18.45, prihod v Portorož 22.55 (Vozi podjetje Slavnik Koper). Celovec — Maribor — Rogaška Slatina Odhod iz Celovca vsako sredo 12.30, odhod državna meja Holmec 14.10, iz Maribora 16.30, prihod v Rogaško Slatino 17.50; odhod iz Rogaške Slatine vsako sredo 6.00, odhod iz Maribora 7.30, državna meja Holmec 10.20, prihod v Celovec 11.35. (Vozi avtobusni promet Maribor in obratuje od 28. junija do 6. septembra. Beljak — Koren — Rijeka Odhod iz Beljaka (samo ob nedeljah) 13.00, s Korena 14.10, iz Ljubljane 17.15, prihod v Rijeko 19.55; odhod iz Rijeke v petkih 12.20, prihod v Ljubljano 15.00, odhod iz Ljubljane v sobotah 7.30, s Korena 10.35, prihod v Beljak 11.15. (Vozi SAP Turist Biro Ljubljana in obratuje od 17. junija do 16. septembra). Ta zakonita odredba zadeva v prvi vrsti hišne oskrbnike, ki se jim ni treba več bati, da bi zapadli svoja službena stanovanja, če zaprosijo za starostno rento. Počastitev starih rentnikov Pokojninska zavarovalnica za delavce — deželni urad Graz — sporoča, da se je ob priložnosti 90. obletnice življenja spomnila in počastila naslednje rentnike: Frančiško S k a r b i n a , Loče pri Baškem jezeru, Alojzijo A 11 m a i e r , Radnja vas na Zilji in Janeza K a z i a n k a , Rikarja vas — Hrast na Zilji. Ob visokem življenjskem jubileju jim je zavarovalnica pismeno čestitala ter jim poslala častna darila. no. Za poklicno vzgojo mladine za obrtne poklice so temeljito obravnavali gotove sodobne smernice, kakor tudi o načinih nadaljnje izobrazbe obrtniških pomočnikov do mojstrske usposobljenosti. Beljak — Celovec — Ljubljana — Portorož Odhod iz Portoroža (samo v ponedeljkih) 4.05, odhod od državne meje Jezersko 9.40, prihod v Celovec 11.10, prihod v Beljak 12.00. Odhod iz Beljaka (samo v ponedeljkih) Letošnje letovanje otrok na Jadranu Letošnjo počitniško letovanje slovensko govorečih otrok iz Koroške je določeno v 2 skupinah in sicer bo prva skupina na letovanju v času od 12. julija do 2. avgusta, drugo skupina pa v času od 4. do 25. avgusta. Otroci bodo kakor lani letovali v Savudriji. Starši, ki želijo svoje otroke poslati na letovanje, naj vložijo za sprejem pismeno prošnjo s priporočilom krajevne slovenske prosvetne ali zadružne organizacije. Za letovanje pridejo v poštev otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. Prošnji s priporočilom je treba istočasno priložiti še naslednje podatke: ime, poklic in naslov staršev; če je otrok že kdaj bil na letovanju in kolikokrat. Poleg tega je treba prošnji priložiti osebno Izkaznico otroka s sliko. Veljavna je samo izkaznica (Personalausvveis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini) očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo. Najbolj priporočljivo pa je, da starši oskrbijo za otroka potni list. Prošnji mora biti nadalje priloženo tudi zdravniško spričevalo, iz katerega mora biti razvidno, da je za otroka letovanje ob morju priporočljivo ter režijski prispevek v znesku 150 šilingov. Termin za vlaganje prijavnih prošenj je določen do 30. junija 1961. Na zna-I nje bomo vzeli le prošnje, katerim bodo priloženi vsi zgoraj navedeni podatki, I otrokova osebna izkaznica ali potni list, zdravniško spričevalo In znesek 150 šllin- I g°v- V prošnji starši tudi lahko navedejo željo, s katero skupino bi radi postali svoje otroke na letovanje. Ta želja bo po možnosti upoštevana. Starše, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bomo po končanem prijavnem roku pismeno obvestili ter jim sporočili nadaljnja navodila. Ne zamudite prijavnega roka ter pravočasno pošljite prošnje ter hkrati vse navedene dokumente na naslov: Zveza slovenskih organizacij, Celovec — Klagenfurt, Gcrscmctergasse 10. Šmarjeta V soboto popoldne je nenadoma zadiv-jala kratka nevihta nad našimi hribi. Vlil se je močan dež, nekajkrat je zablisnilo in kakih tri ali štirikrat gromko zagrmelo. Nihče ne bi pričakoval, da se je sredi popoldneva pokadilo iz gospodarskega poslopja Štefanove kmetije v Šmarjeti. Kmalu so ljudje zapazili, da gori pri Šte-tanu. V poslopje je udarila strela. Bližnji sosedje so takoj tekli na pomoč, Jurjev Zep, ki je ob nevarnostih že večkrat izkazal svojo pripravljenost, pa je nemudoma štartal svoj avtomobil in drvel v Li-buče, da je o ognju obvestil požarno hrambo. V skoraj neverjetno kratkem času je že brnel avtobus libuške požarne brambe po šmarješki dolinici in se vzpenjal na kraj požara. To je bilo mogoče tudi le samo zaradi tega, ker so na šmarjeto zgradili ustrezno dovozno pot, kar je brez dvoma tudi velika zasluga libuškega občinskega odbora pod vodstvom prizadevnega župana Kristana. Iz Libuč, sedeža požarne brambe, v Šmarjeto je precej daleč. Zato gospodarskega poslopja in stanovanjske hiše niso mogli več rešiti, streha je bila namreč iz škodljev, stene pa iz lesenih brun. Gasilcem pa je uspelo, da so rešili stransko bajto, da bo imela osirotela družina streho vsaj za najhujšo silo. Ob tej priložnosti se je spet izkazalo, kako koristne so poti tudi v hribovite kraje ter tudi, da je pri hiši močan rezervoar vode. V zadnjih letih je v teh hribovskih vaseh že nekajkrat udarila strela in povzročila požarno škodo. Treba bo le misliti na napravo zaščitnih strelovodov, kajti preudaren kmet v tej okolici je večkrat dejal, da se počuti v primerih hude nevihte, če je tudi daleč z doma, brez posebnih skrbi, odkar ima postavljen strelovod. Djekše Pri kmetu Florijanu Kitzu na Djekšah je minulo nedeljo pogorelo gospodarsko poslopje. Razen poslopja je ogenj uničil tudi več kmetijskih strojev in zaloge krme. Gasit sta v najkrajšem času prihiteli domača požarna' bramba in požarna bramba iz Velikovca. Kljub napornemu delu gasilcem ni uspelo rešiti gospodarskega poslopja, kljub pomanjkanju vode pa so le mogli še obvarovati stanovanjsko poslopje in stranske zgradbe. Požarno škodo cenijo na okoli 250.000 šilingov. »Minimundus” spet odprt Od jutri dalje bo »Minimundus’ — svet v malem na Vrbskem jezeru spet odprt in dostopen za obiskovalce. Zanimiv prikaz modelov v miniaturi iz mnogih krajev sveta je predvsem delo tehniških strokovnih šol in učnih delavnic na Koroškem. Ze takrat, ko so »Svet v malem" še gradili, so prihajali mnogi tu- in inozemski gostje, da so si ogledali pestre in poučne zanimivosti, ki v malem predočujejo veliki svet. Lani je »Minimundus" obiskalo okoli 70.000 gostov, letos pa pričakujejo, da bo lansko število udeležencev preseženo. Rešimo skrivnost datumske meje ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ! ♦ ♦ % ♦ ♦ ♦ Prijateljem ugank in križank smo zadnjič obljubili, da jim bomo danes povedali, kakšne nagrade jih čakajo pri veliki nagradni križanki, ki jo bomo objavili v slavnostni 1000. številki »Slovenskega vestnika" katera bo izšla 14. julija 1961. Seveda, obljuba dela dolg. Zato z besedo na dan, vi pa prisluhnite: 1. nagrada: 14-dnevno bivanje ob morju; 2. nagrada: 300 šilingov; 3. nagrada: 150 šilingov; 4. nagrada: enoletna naročnina »Slovenskega vestnika"; 5. nagrada: polletna naročnina »Slovenskega vestnika"; 6. do 10. nagrada: lepe slovenske knjige. No, kaj pravite? Ali se ne bo izplačalo, da se boste tudi sredi vročega poletja malo potrudili? Vendar pa bi vam že danes povedali, da bodo prišli pri žrebanju za nagrade v poštev samo reševalci, ki so naročniki »Slovenskega vestnika" oziroma njihovi družinski člani. Uredništvo Seveda vsi vemo, kdaj je poldne: ob 12. uri. Toda vsepovsod na zemlji ni poldne ob istem času. Znano nam je, da se vrti zemeljska krogla od zahoda proti vzhodu. In kolikor dalje proti zahodu potujemo, tcfliko pozneje bomo dočakali kosilo. Vzemimo za primer 1. julij in meridian 0 (nič), ki teče skozi Greenwich, veliko zvezdarno blizu Londona, ob 12. uri! Če bi kdo točno opoldne telefoniral iz Londona kakemu prijatelju, ki živi ob Arabskem jezeru (60 stopinj vzhodne dolžine) in mu zaželel »dober tek« za kosilo, bi ta začudeno pogledal na uro, saj bi bila točno ob 16. popoldne. Še bolj pa bi se čudil temu voščilu znanec na 60. stopinji zahodne dolžine, (Bermudi, Mali Antili), ko bi ugotovil, da je šele ob osmih zjutraj. Vsekakor, nerodno voščilo! Pa pojdimo še »malo« naprej na 120. stopinjo vzhodne dolžine, na velik otok Formo-zo, kjer bo takrat, ko bodo v Londonu pogrnile mamice mizo za kosilo — že osma ura zvečer, medtem ko bo na 120. stopinji zahodne dolžine, n. pr. v Los Angelesu, šele štiri zjutraj. Da bomo to naštevanje lahko zaključili z debelo piko, se popeljimo z nadzvočnim letalom še na 180. stopinjo vzhodne dolžine, kjer nam bodo povedali, da je že polnoč, doč:m bodo našo radovednost ob istem času potešili en korak vzhodneje, na OD TU IN TAM Tri tisoč let stara grobnica Ameriška arheološka ekspedicija je odkrila v ruševinah mesta Dotana v Jordaniji nad tri tisoč let staro grobnico. Po izjavi namestnika vodje ekspedicije so strokovnjaki ocenili, da je bila grobnica zgrajena dve sto let pred vladavino kralja Salomona. Nepredvidena ležava v borbi proti malariji Slučajno odkritje, do katerega so prišli v nekem ameriškem poskusnem laboratoriju, kjer proučujejo razne vrste komarjev, ki prinašajo malarijo, grozi, da se zruši že izdelan načrt boja za končno likvidacijo malarije v svetovnem merilu. Z eksperimenti so prvič odkrili, da lahko komarji prenašajo malarijo ne samo s človeka do človeka, temveč tudi z opice na človeka. S tem je zadan težak udarec prevladujoči teoriji v znanosti, po kateri se malarija ne more prenašati z živali na ljudi. . Stoletni hrast v dveh mesecih! Znanstvenikom je uspelo izolirati snov, ki povzroča pospešeno rast rastlin. Gre za neki protein, ki upravlja rast rastlin od klitja pa do cvetja. Ta krotein je v rastlinah v neizmerno majhnih količinah: nekaj več od enega grama na eno tono. Sedaj proučujejo učinek, ki ga izzovejo dodatne količine te°;a proteina v bilkah. Možno je, da bo mogoče kmalu doseči, da bo hrast v dveh mesecih postal tako visok, kot da bi mu bilo sto let. Z drugimi besedami, obstaja možnost, da bodo sedaj pustinjske predele žemlje v rekordnem času zarastli gosti gozdovi. 180. stopinji vzhodne dolžine na dokaj čuden način: tam bo namreč šele polnoč med 30. junijem in 1. julijem. Torej v prvem slučaju bo ponedeljek že za nami, v drugem pa je šele konec nedelje. Sedaj gotovo razumete, zakaj označuje ravno 180. stopinja tako imenovano datumsko mejo. Ladje, ki plovejo od zahoda proti vzhodu, štejejo pri prehodu čez omenjeno mejo dan dvojno, za razliko od ladij, ki so na poti v smeri vzhod-zahod in preskočijo en dan. Pomorščaki razumejo to čudno zamujanje in preskakovanje pod navtično datumsko mejo. Da ne bo v vaših glavicah prehude zmešnjave, vzemite brž v roke zemljevid sveta in mi sledite na prelepo Fidži otočje, kjer domačini pravkar lenarijo in polegajo pod velikimi palmami sredi nepreglednega Tihega oceana. Lenuhi, porečete! Toda nikar jih ne oštevajte, nedelja je, dan počitka. Če pa boste ob istem času videli na sosednjem Samoa otočju odprte šole (če jih sploh imajo), nikar svojih daljnih prijateljev ne pomilujte, kajti takoj bodo pojasnili vašo zmoto in vam povedali, da bo šele jutri nedelja in pouka prost dan. Če se hoče kdo postaviti, da je praznoval novo leto dvakrat, mu ni treba drugega, kot sesti v letalo in poleteti od zahoda proti vzhodu. Dijak s popravnim izpitom pa bi si brez dvoma izbral let v nasprotni smeri in bi usodni datum z največjim veseljem preskočil. Da ne poteka datumska meja vzdolž 180. stopinje, vam je gotovo znano. Kar poglejte na karto, kako je rdeča črta, ki označuje datumsko mejo, včasih muhasta in »zbeži« na nekaterih mestih s 180. stopinje kar na 172. stopinjo zahodne dolžine. To pa zato, ker tako bolj ustreza datumom velikih držav, Kakor mavrica in čudoviti sončni zahodi, tako SO' tudi snopi in goreči trakovi polarnega sija vselej očarali človeka in raz-plamfevali njegovo domišljijo. Na Severu je polarni sij pogost pojav: v desetih jasnih nočeh ga je videti devetkrat. V Evropi ga opazujejo v Skandinaviji in na Škotskem, redkeje na Danskem. Včasih se lepota odkrije Newyorčanom, razlije se nad Bostonom, toda glej čudno krivico — Rim, ki leži na isti zemeljski širini kot Boston, te lepote ni še nikoli užil! V mitologiji severnih narodov je polarni sij opisan zelo slikovito — kot odblesk zlatih ščitov V/alkiir, plavolasih bojevnic, ki jezdijo prek neba, noseč duše padlih vojakov v večni Wa!hall... Potomci teh vojščakov so si naravni pojav razlagali že precej bolj razumsko: imeli so ga za refleks sončne svetlobe, ki se odbija od ledenih poljan Severa. Šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je neki arktični ekspediciji, sestavlje- ki imajo na tem področju svoja ozemlja. Tako imajo n. pr. Aleut' ameriški datum, čeprav je del tega otočja na drugi strani datumske meje. Medtem ima Fidži otočje le avstralski datum in Samoa otočje zopet ameriški datum. Toda nikar ne misFte, da prebivalce obeh sosednjih otočij ta razlika v času moti, ali pa le zato, ker je primitivni ne razumejo! Danes jim je skrivnost datumske meje znana bolj kot nam, ker jo doživljajo, dočim si jo mi po raznih tablicah in zemljevidih lahko le predstavljamo. ni iz znanstvenikov dvanajstih dežel, uspelo postaviti trditev, da polarni sij ni nika-ka obtična prevara, nikaka tata morgana, marveč da je prava svetloba, ki obseva Zemljo nekje v višini med 100 in 1000 kilometri. Isti možje so tudi dognali, da se polarni sij ne pojavlja najpogosteje v bližini Severnega tečaja, marveč precej južneje. Njegova »prava domovina” leži na zahodni Gronlandiji in se imenuje geomagnetni pol. Po tem odkritju je postalo sedanje ameriško oporišče Thule na Gron-landu odskočna deska raziskovalcem polarnega sija. Še eno pomembno odkritje se je rodilo konec prejšnjega stoletja: znanstveniki, ki so ponoči opazovali polarni sij in drugi, ki so podnevi s specialnimi filtri napenjali oči proti Soncu, so pod črto svojih dognanj našli skupni imenovalec. Zapiski obeh skupin so pokazali, da doseže delovanje peg kulminacijo vsakih 11 let, to se pravi tedaj, ko se tudi polarni sij pojavlja najpogosteje. Raziskovanja so se odtlej nadaljevala v tej smeri. Profesor Sydney Chapman iz Oxforda in dr. Martyn iz Canberre v Avstraliji sta ugotovila, da se ob nastopu sončnih peg in erupcij valijo iz Sonca ogromni stebri plina, sestavljeni največkrat iz vodikovih atomov. Vsak od teh atomov ima pozitivno nabiti proton in negativno nabiti elektron. Taki curki plina od časa do časa bombardirajo Zemljo' na njenem hitrem (29 kilometrov na sekundo) potovanju okrog Sonca. Seveda ne morejo brez težav prodirati v našo atmosfero, ker jim to preprečuje magnetno polje Zemlje, ki jih cepi. Pozitivno nabiti delci nadaljujejo potovanje v eni smeri, negativno nabiti pa v nasprotni smeri — okoli Zemlje. Ko prenehajo krožiti, se ti delci spuščajo proti Zemlji v smeri magnetnih silnic, in sicer večinoma v polarnih pasovih. Tu trčijo v zraku ob dušik in kisik. Posledica teh trčenj je — nastanek polarnega sija! Ko so kasneje preverjali to teorijo, se je pokazalo, da je točna. Dr. Meinlusu na čikaški univerzi je na osnovi dognanj obeh znanstvenikov celo uspelo, da je »izdelal” polarni sij v svojem laboratoriju. ______ZANIMIVOSTI_______________ Ogromen projektor so izdelali v Švici. Projektor je na videz podoben topu, povečuje pa 72-milijonkrat in projicira slike na oblak ali na 8 kilometrov oddaljeno gorsko pobočje. Projektor, ki je namenjen v glavnem za reklamo, potrebuje svetlobno energijo, enakovredno svetlobni energiji 92 milijonov sveč. Skrivnostni polarni sij Korenine Dobriča Čosič »Ti vsaj poznaš postavo. Tam lepo piše, da obtoženec nima pravice, ukazovati državnemu nameščencu. Toda jaz sem človek in se ne bom razjezil. In glavar Pravi: ,Kaj si hotel?'” Ačim se strese, naglo se odvleče v drugi kot, ven-®°He go bo slišal, in ker ne ve, kaj - bi storil, si s prsti zamaši ušesa. »Djordje odgovarja: ,Podpisati hočem vse, kar zahfe-vaš, samo da me pustiš domov.' — ,ln kako bi ti, njegov s'n, mogel biti boljši od njega? Jabolko ne pade daleč °d drevesa.. .' mu pravi glavar. ,Na mojega edinega s'na, nikoli se nisem strinjal z njim.' Jaz ne verjamem uše-^rn, da to govori Djordje Katič, sloveči trgovec, in se križam. ,Ali si pripravljen podpisati, da veš, da je nekemu Romunu dal sto zldtnikov, in nič drugega?' Djordje P0 pri priči: ,Bom, gospod glavar.' — ,Ej, kdo se ne bi °drekel očeta, da si reši življenje? Ko bi jaz imel sto ^četov, kadar so tako naoblači, na drogovih pa se zibajo vrvice, tenke kakor prsti...,' se je malo pošalil gla-V°r' Nimaš prav, da ga tako sovražiš.” »Ničesar nisem slišal!" »Dobro, no*. Nikar ne vpij. Ce nisi slišal, ti bom lepo Povejal vnovič.” »Veni* Ačim je vstal. »To sem ti hotel povedati. Ni človečansko, da človek s'vih los reče: .Odrečem se svojega očetat'" »Lažeš! Ven, nesnaga!" ga išče v temi. »Tebi v prid. Hrani otroka, muči se zanj, in zdaj nikar ne spi, ko je navalila ta moritev na ljudstvo. Jaz pa vidim, da se človeku dobrota ne izplača, in vendar pravim, Ačim Katič je človek, ne glede na to, da je naklepal proti kraljevi glavi. MolčiI Tukaj sem jaz bog!" Na hodniku je. »Izgubi se noter, črnilar!” se zadere nad Androm. V drugi celici se nekdo naglas zasmeje. »Tebi, capin, bom prestavil ledvico pod grlo!" grozi in nalahno, vajeno hodi v temi po hodniku. Potem se po prstih priplazi do vrat Ačimove celice in prisluškuje. Sliši samo dvoje glasnih dihanj. ... Zvezda hitro v loku, kakor ranjen ruševec, pada čez nebo na Prerovo; Djordje naglo obstane: sliši, kako mu po odvodnicah piska dolgi, krhki krik zvezde od strahu zaradi padanja, in odvodnice brenčijo, ker so votli in nategnjeni jermenčki. Pod lupino temena ostaja prazna jamica: umrl je otrok, on pa je nevzdržno težak sam sebi in z’ razsutimi kostmi zarinjen v suh kolovoz. Sname Kučmo. Ne more je več nositi, ali pa, naj bo bog milostljiv njegovi duši? Ne ve. Nad glavo se je nebeški trs obtežil z grozdi zvezd in od njega je tema nad vasjo modrikasta. Iz skrajne hiše žaluje svetilka. Niti za kapljo žalosti ni v tem žalovanju, ki obvija rano. V temi, skozi veje, se rumeni razpočena rana svetilke. Tam naprej, v vasi, ni ne psov ne petelinov. Ne more naprej, stoji. Mehko-pokljajo kolena. Tišina naskakuje po poti, iz drevja, z neba, in pogašo žalovanje. Moritev. Ne misli. To sliši. Ograda zapoka pod njim in on odide čez polje po ne-obrani koruzi in nepokošeni otavi. Beži pred tišino v vasi. Beži, da ne bi izvedel, da je umrl tudi Adam. Umrl je, ker je zvezda padala nad Prerovim, nad njegovimi jeseni, ravno ko je bil pri prvih hišah. In piskala je ta zvezda, ki pade, kadar umre otrok. To je otroška duša. Bog me kaznuje. Djordje sope, oči se mu bodo stopile v jedkem potu, mrtvo koruzno listje ga seka po obrazu in rokah, tudi suknjo sleče, oteplje z rokami in težko stopa, samo da ne bi slišal tišine v vasi, kjer moritev uničuje otroke. Suhe bučne vitice mu zapletajo noge, velikokrat pade, takoj vstane in hiti naprej. Potem gre po svojem travniku. Tistem, ki ga je kupil, ko je Adam shodil. Tedaj je bila njegova strast prav brez trohice slabe vesti. Če je grešen pred bogom, se bo spokoril za greh. Naj se tudi kuha v peklu, naj ga vragi pečejo in zbadajo z razbeljenimi vilami, naj se muči, kakor se ni mučil noben živ človek, samo naj bo travnik Adamov... „... Danes, sinko, sem ti kupil travnik. Sestindevet-deset arov ima. Združil sem ga z našim starim nakupom in zdaj ima ta naš travnik dva hektara in pol. Kaj praviš k temu, Adam? Dvakrat se kosi, pa otava ni slabša od' prve trave. Takega travnika, sinko, ni na vsem moravskem polju. Plevela ne moreš najti niti za seme. Namenil sem se, da kupim še dve parceli zraven nje in da posejem deteljo. Eno, okoli sedemdeset arov bo imela, bom vzel še do jeseni, ker mi Miletičevi dolgujejo triindvajset cekinov. Z obrestmi jih bo okoli osemindvajset. Osemindvajset! Sinko!... Nikar se ne smej. Oni so, naj bo to daleč od naše hiše, to leto imeli dva smrtna primera, pa mi nesrečneži ne morejo povrniti denarja. Ne bom jih tožil in globil s sodnimi stroški. Lepo se domenim z njimi. Vsi oni, Adam, bodo tvoji dninarji. Tvoji, tvoji, sinko! Bog je tako odločil. Tudi Bačičev travnik je zraven naše njive. Tudi tega bomo vzeli. Tudi ti so dolžni tvojemu očetu. Stisnilo jih bo kaj, pa mi jo bodo morali odstopiti. Nič ne skrbi, plačal jim bom, kolikor je prav. ZA GOSPODINJO IN DOM Televizija osvaja naše domove Bomo poskusile? Prav poceni televizijski sprejemniki niso — toda tako je povsod v svetu, pa jih le povsod kupujejo. Menda zato, ker je televizija več kot radio — saj prenaša zvok in sliko. Radio lahko poslušamo mimogrede, televiziji moramo posvetiti vso pozornost. Na to mislimo, ko odločamo, kam bomo spravili televizor. Ker gledamo oddaje največkrat sede, naj bo zaslon sprejemnika v višini oči, torej nekje med 1 in 1,5 metra nad tlemi, in ker so oddaje mnogokrat dolge, poskrbimo za udobne stole ali naslonjače pred televizorjem. Napak je misliti, da opazujemo sliko na televizorju čimbolj od blizu. Sliko sestavlja namreč precejšnje število vodoravnih črt; da se zlijejo v eno samo ploskev, je prav, če je razdalja med televizorjem in opazo- • valcem približno šestkrat večja, kot pa premer zaslona sprejemnika. Slika na zaslonu je ravna, zato jo opazujemo čimbolj od spredaj, sicer je popačena, kot slika v kinu, če sedimo spredaj in močno ob strani dvorane. Na splošno velja, da sliko še ugodno opazujemo v kotu, ki gre za 30° v levo ali desno od pravo-kotnice na zaslonu. Slika na televizijskem zaslonu je svetlejša od one na filmskem platnu. Zato televizijskega programa ne opazujemo v popolni temi; podnevi le nekoliko zastremo okna, ponoči ugasnemo močne luči. V obeh primerih pazimo, da svetloba ne pada na- Drobni nasveti Perilo, ki je dobilo plesnive madeže, ker je dolgo stalo vlažno zavito, lahko očistimo z mešanico štirih delov špirita in enega dela salicilne kisline. Potem moramo perilo zelo dobro izprati in sušiti na zraku. Stročnice, fižol, grah in druge, zelo dobro ohranite in se v njih ne zarede črvi, če jih posipate s soljo. Na en kilogram zrna vzamemo žlico soli. Včasih se vam zgodi, da presolite kakršnokoli omako. Poskusite si pomagati z nekoliko mleka. Če pa ste presolili juho, kuhajte v njej srebrno žlico. Če hočete, da bo koža svinjske pečenke lepo zapečena in da bo kožica hrustala, jo pred pečenjem namočite za nekaj minut v vročo vodo. Potem kožo narežite na majhne kvadrate. Potem jo pecite s kožo, obrnjeno navzdol, šele nato pa pečenko obrnete. Važno pa je da pečica ni prevroča. Rjave čevlje, posebno otroške, ki so že močno odrgnjeni, premažemo po ranjenih mestih z jodovo tinkturo. ravnost na zaslon, saj nastanejo pri tem neprijetni odboji, refleksi. Televizor zahteva mirno ozadje — zaveso, prebarvano steno — saj velja pozornost sliki na njem in ne okolju. Iz kina vemo, kako nas moti, če nam zamudniki zapirajo pogled na sliko. Zato postavimo tudi televizor tako, da med njim in gledalci ne bo potekala ena izmed glavnih prometnih poti našega stanovanja. Kot kažejo izkušnje iz dežel, kjer že dalj časa poznajo televizijo, otrok mnogokrat kar ni moč spraviti od sprejemnika. Zato ne bo odveč, če postavimo sprejemnik v primerno odprtino, polico v omari in poskrbimo za to, da ga lahko zapremo z vrati in spravimo ključ v žep. V trgovinah dobimo največkrat televizorje s premeroma zaslonov 43 in 53 cm. Za domačo rabo so primerni sprejemniki s 43 cm zaslonom, oni s 53 centimetrskim pa za javne lokale, kjer oddajo opazuje naenkrat več ljudi. K televizorju skoraj brezpogojno spada antena. Kakšna naj bo, odloči strokovnjak, ki naj jo tudi montira. Za to delo je potrebnih precej izkušenj — pol metra levo ali desno na strehi pomeni mnogokrat veliko razliko. Seveda mora biti vsaka televizijska antena dobro zavarovana pred strelo, zlasti, če je postavljena visoko in na izpostavljenem kraju. Tudi o tem naj odloči strokovnjak. Televizija ni nadomestilo za gledališče ali sploh za neposredno zasledovanje dogodkov. Slika na televizorju nikdar ni enakovredna tistemu, kar vidimo na lastne oči, v naravi. Prav gotovo pa nam omogoča, da vidimo več in ceneje, poleg tega pa — kot kažejo izkušnje — prav gotovo močno krepi življenje okrog domačega ognjišča. To pa so prednosti, ki prav gotovo odtehtajo dokaj visoko ceno sprejemnika. Kako ugotovimo da je kruh dobro pečen Kadar držimo v rokah dobro zapečen kruh, se nam bo zdelo, da je lahek. To izvira od tod, ker je dobro vzhajal. Dobro pečen kruh je okrogel in visok, medtem ko je slabo pečen ploščat in ozek. Sredica dobro zapečenega kruha je suha in prožna, slabo zapečenega pa vlažna in lepljiva. Če štruco obrnemo in po spodnji strani potrkamo s kazalcem, bomo dobili čist in suh zvok, zlasti če je kruh pravkar pečen. Pri dobro zapečenem kruhu je spodnja stran dobro pečena, včasih celo rjava. Toda napačno bi bilo, če bi na podlagi barve kruha in debelosti skorje sodili, ali je dobro pečen ali ne, ker se lahko zgodi, da kruh, ki je na zgornji strani dobro zapečen in z debelo skorjo, vendarle v celoti ni do kraja pečen. Otrokova knjižna polica Prav je, da otroku kupimo knjigo, a takoj, že s prvim dnem, ko ima knjigo, mora tudi vedeti, kam naj jo spravi. Doma se dogovorimo, kje bo imel ctrok ali kje bodo omeli otroci svojo knjižno polico. Ta prostor mu spraznimo, mu knjigo zavijemo v kakršenkoli papir, pa čeprav bi bil časopisni, nakar rečemo otroku, da jo mora takoj ko je ne gleda ali ne prebira več, položiti spet nazaj. Otroci seveda zelo radi segajo po knjigah, a ko jih prelistajo ali pregledajo, jih spet puste kjerkoli že, ali na mizi ali na postelji, ali na dvorišču ali v kotu, ali sredi igrač. Tu pa moramo biti seveda dosledni, se pravi, otrok naj vedno spravi knjigo na določeni prostor. V nekaj letih se nam bo nabralo toliko knjig, da jih bo lahko zares vesel. Znova in znova jih bo lahko prebiral in kar je največ vredno — znal jih bo ceniti. In otrok, ki zna knjige ceniti, jo bo nedvomno znal ceniti tudi, ko bo odrastel. Postala mu bo potrebna, kakor mu je potreben kos kruha. 9 KOSTNA JUHA: Vi kg kosii (svinjskih ali govejih), 2 I vode. Vi čebule, 1 koren, peteršiljeva korenina, zelen peteršilj, zelena, poper ohrovtov list, sol, paradižnik. Kuhamo jo kot govejo, le brez mesa. Vre naj počasi. Kosti lahko tudi skupno z juSno zelenjavo prepražimo na masti in Sele nato zalijemo s tekočino. V takSne juhe zakuhamo izdatnejše juSne zakuhe. ZDROBOVI ŽLIČNIKI: 4 zravnane žlice masti ali margarine, 1 do 2 jajci, sol, 8 zravnanih žlic moke ali zdroba. MaSčobo penasto vmeSamo, dodamo 1 do 2 jajci, sol in zopet mešamo. Ko postane masa gladka, dodamo ostro moko ali zdrob. Testo mora biti gladko in ga v skodelici obdelujemo toliko časa, da se loči od kuhalnice in sklede. Iz testa z žlico oblikujemo žličnike in jlb zakuhamo v vrelo juho. • SEKLJANA PEČENKA V MREŽICI: Vi kg sveže svi-nine, 14 dkg kruha, 1 dl mleka, 1 jajce, 5 dkg masti, 1 čebula, česen, sol, majaron, poper, zelen peteršilj, svinjska mrežica, 5 dkg masti. Meso dobro zmeljemo na mesoreznici, dodamo namočen ožet in zmlet kruh ali žemljo ter na masti prepraženo čebulo in zelen peterSilj, poper, sol, majaron, česen in nazadnje Se jajce. Vse te sestavine vgnetemo v testo. Mrežico razgrnemo, naložimo vanjo v obliki štruce mesno testo in zavijemo, štruco položimo v pekač. Pečenko polijemo z vročo mastjo in damo peči v vročo pečico. Med pečenjem pečenko prelivamo z mastjo, ki je na dnu pekača. £ PRAŽEN KROMPIR: 1,25 kg krompirja, sol, 3 dkg masti, košček čebule. Kuhan krompir olupimo, narežemo na tanke rezine, osolimo in prepražimo na masti, na kateri smo zarumeneli drobno zrezano čebulo. Te nesrečne senene pege? Kaj vemo o pegah, ki so zaradi njih nekateri tako nesrečni Za otroka so sončne pege le sončne pege — nujnost, ki spremlja vroče poletne dni, ko naše telo brezobzirno izpostavljamo soncu. Zaradi njih se nobeden posebno ne razburja in vendar se zdravniki že od davnih časov ukvarjajo s problemom teh sončnih peg — v glavnem brezuspešno. Za zdravnike so sončne pege posledica nepravilnega učinkovanja melanocitov, kar pomeni z drugimi besedami, da so sončne pege nepopolno porjavela koža. Človeška koža se namreč normalno precej učinkovito varuje prehudih sončnih opeklin s tem, da ustvarja v sebi rjavkasto barvilo, pigment, ki mu pravimo melanin in ki ima to dobro lastnost, da vsrkava ultraviolične žarke iz sončne svetlobe in s tem preprečuje, da bi bila koža preveč opečena. Če melanin nastane v enakomerni plasti pod roževi-nasto kožno povrhnico, postane kot posledica tega koža enakomerno rjava. Vendar niso vsi ljudje tako srečni. Pri nekaterih se ta zaščitni melanin tvori le v določenih področjih in ne povsod. To ustvarja tam, kjer je melanin, rjave sončne pege, med njimi pa ostaja svetla koža, ki se zelo rada opeče in zato tudi boli. In od kod ta napaka človeškega organizma, da proizvodnja melanina pri nekaterih ljudeh odpovef Ta nesposobnost kože, da bi ustvarjala enakomerno porazdeljen melanin, je prirojena in je posledica nekega gena, ki je v zvezi z genom za rdeče lase. V tem je že odgovor na vprašanje, ki bi ga gotovo postavili: zakaj so posebno pogosto pegasti rdečelasci? Pege se običajno prvič pojavijo med 6. in 8. letom. V večini primerov oslabijo tedaj, k0 otrok odraste. Razna belila so običajno le nekaj časa učinkovita in pogosto nevarna. Predvsem so priporočali do zdaj kot najboljše zaščitno sredstvo, da nosiš v času močnega sonca klobuk, ali pa da zavaruješ kož0 s kozmetičnimi sredstvi, ki ne propu-ščajo sončnih žarkov. Vendar se tudi na tem področju obeta nekaj novega. Iznašli so namreč kemično spojino, ki jo v tehniki poznamo kot številko 8 — metoxipsoralen in je ekstrakt plodov neke egiptovske rastline. Ta snov ima dobro lastnost, da pospeši tvorbo kožnega pigmenta melanina. Čc vzamemo preparat dve uri pred sončenjem, se v tem času naša koža odebeli in poveča proizvodnjo melanina. Ni pa še povsem ugotovljeno, koliko poveča tvorbo melanina ta preparat tam, kjer ga prej sploh ni bilo — na svetli koži med temnimi sončnimi pegami. Sicer pa, ali so sončne pege zares tako neprijetne? In potem mi boš ti, sinko, no konju, na divjem žrebcu, vrancu, obhajal kosce in nadziral, kako delajo. Kupil ti bom škornje in korobač iz kačje kože. Videl sem, to nosijo gospodarji na Madžarskem. Samo hitreje mi rasti. Daj, steci. No, dohiti gosaka !... Drži ga! Ne daj, da ti uide!" „... Dosti denarja, sinko, sem danes razdajal za posojilo. Dal sem trem Stragarcem po pet zlatnikov na tri mesece. Malo obresti, malo podaljšanje, pa se jih bo nakotilo najmanj okoli dvajset. Dvajset, sinko, dvajset rumenih! Jutri pa bom moral od nekega Bačinca sodno izterjati dolg. Tega, Adam, prav nič ne maram. To je zelo žalostno. Kadar koli se popisujejo reči za prodajo, žena in otroci udarijo v vrišč. Meni se otroci smilijo. Niso večji od tebe, in jokati se znajo kakor piščeta. Siromački, oni niso krivi. Težek si. Saj si že cel fant, ne morem te več nositi. Moraš malo hoditi. Tu, na tej dražbi, ti bom kupil lepo žrebe. Ni črno, ni. Kaj ti bo, Adam, pisano žrebe? Kakor osel! Samo cigani jahajo osle.’ ,... Ej, kakšnih trideset svinj sem danes kupil v Levču... Zato sem se tako zamudil. Same na pol spitane. Ko jih spitamo in prodamo, ti bo očka nekaj prinesel iz Beograda. Nočem ti zdaj povedati. Nočem, vedel boš, ko ti kupim. Nemški denar mi je najslajši denar. Kakor hitro končaš štiri razrede šole, pojdeš z očkom trgovat. Premajhen si še za šolo. Ne moreš. Niti prekrižati se še ne znaš. Vidiš, da ne znaš! Hajdi: v imenu očeta, zdaj na popek, in sina, in svetega duha, na desno, na desno stran, tako, tako, in zdaj na levo, amen! Hajdi, zdaj ponovi sam! — Vidiš, da ne znaš! Kadar te Aleksa tepe, udari tudi ti njega. Tebe ne sme nihče udariti Aleksa in vsi otroci, ki se igrajo s teboj, bodo tvoji hlapci in dninarji. Tako je rekel bog. Oni, sinko, vse, kar zaslužijo — pojejo. Jaz pa sem hranil vsak groš, varčeval in se mu- čil. Vse to, kar vidiš, sem jaz zaslužil. Ded je imel samo govore, sinko. Ded ni delal. Tudi mama ne. Mama mesi kruh in kuha kosilo. To, kar dela ona, to se poje. Hiša od tega nima koristi. Ej, koliko bo šele naše premoženje, ko ti dorasteš!..." Djordje zmedeno hodi po velikem travniku, kupljenem, ko je Adam shodil, hodi tam, koder je nekoč vodil Adama za roko. Sliši to hojo v šuštenju ožgane otave pod svojimi hitrimi nogami, in se vrti po travniku kakor pes na žici, kakor zver v brlogu, in nikakor ne more iz gostega vrvenja kobilje. Ne more in si ne upa. Zvezde pa so se spustile še niže, vse bodo popadale in neobrano polje bo zgorelo. In tista zvezda je padla, ko je umrl otrok. Kako je mogel toliko mučiti Adama? Kolena se mu lomijo in skrčen se zvali na travo. Brska po sebi, po dneh, v katerih je ostalo vse to življenje, ta greh, trga ga, hoče ga vreči iz sebe, iz spomina in krvi, in dobro ve, da se je vse začelo kakor od malenkosti: »Tvoj sin je velik, Djordje. Visok bo. 2e zdaj je cel fant,” so mu govorili kmetje, kakor hitro so videli Adama, bil je ponosen, zmeden, in bilo ga je sram od veselja. Ni jim mogel odreči posojila in odložiti poravnave dolga, ni šlo, da bi ne naredil tistega, kar so želeli. Toda take hvale Adama so se ponavljale, in vse so bile enake, kakor da so se ljudje dogovarjali, kaj in kako bodo rekli Djordju. Najprej je podvomil, da so odkritosrčne. Potem se je domislil: ko' je bil Adam majhen, so vsi govorili: »Cel Djordje’, zdaj govorijo, da je visok in močen. On, Djordje, oče, pa je majhen in droben... In začel je misliti o visokem in krepkem sinu. »Poslušaj, Simka, kaj je ta najin otrok tako dolgo-krak? Poglej samo, kakšne golenice ima! Solo bi bil že moral končati, taka stopala ima." »Otrok raste. V njegovih letih vsem otrokom rastejo kosti, pa so nekako grdi. Vsi ti pobiči so taki," je rekla mirno in prepričljivo. »Vem. Toda ta najin, to je vendarle preveč. Ne moram takih preklastih otrok.” »Eh, zdaj te še to moti. Naj bo živ in zdrav, to pa. .." Nekajkrat tako in s tem se je pogovor tudi kančol. In naprej od teh besed tudi sam v sebi ni šel, zakaj Adam ima njegova ušesa, čelo, prst, zakrivljen proti palcu, in tudi njegov nos je podoben — ozek in nekako koničast. Nikola pa, ki se je najmanj ukvarjal z Adamom, nikoli se ni igral z njim, nikoli ga ni pobožal; Djordje je to opazil in ga zavoljo tega sovražil; Nikola je rekel, ne brez hudobije: »Tvoj sin raste kakor trstika iz vode. Ti si stal v vojaški vrsti zadnji, ta bo pa na čelu. Po postavi ti ni podoben. Ni podoben vam, Katičem. Vrgel se je po neki drugi vrsti." »Bolje je, da bo visok." »Prav praviš. Gospodarjev kruh je. Ni dobro, če je konjenik majhen, tako do ga ni videti iz konjske grive." »Bogme, Djordje, kakor da je bil tvojemu sinu mojster kdo drug in ne ti. Le po- kom se je vrgel, za božja voljo, da gre tako v višino? Moj Aleksa je leto dni sto-rejši, res je, da je dvojček, toda Adam je za čepico višji," mu je rekla tudi Andja, kakor zaskrbljena. Vztrepetal je in nemir se je za stalno naselil vanj, zakaj Andja je o tem govorila po vasi in njeno govorjenje je po Mijatu prihajalo do Djordja. (Nadaljevanje sledi) W. FAULKNER: Daleč in blizu Na obronku malega mesta, ležečega nekoliko odmaknjeno od železnice je stala majhna hiša iz belo pobarvanih desk, pozaljšana z živo-zelenimi oknicami. Na eni strani hiše se je razprostiral vrt, lično razdeljen na gredice, na katerih je rastla različna zelenjava, in pa uta, po kateri se je prepletala vinska trta, ki je dajala pozno v avgustu sočno grozdje. Pred hišo so stali trije kostanji, ki so jo s svojo gosto in mogočno senco varovali pred poletno vročino; na drugi strani pa je bila greda pisanih cvetic. Ves prostor je dajal vtis čistoče, urejenosti in preprostega udobja. Vsak dan, nekaj minut čez drugo uro popoldne, je vozil tod mimo motorni vlak, ki je vzdrževal zvezo med bližnjimi mesti. Po kratkem postanku v sosednjem trgu je začel v tem trenutku zopet večati svojo hitrost, vendar še ni dosegel največje brzine. Nenadoma se je pojavil na obzorju, zdrsel mimo hišice s hrupnim neenakomernim brnenjem motorja, vztrajno in nezmotljivo udarjajoč s težkimi kolesi ob jeklene tračnice in zopet izginil v daljavi. Za trenutek si lahko po težkih, piskajočih oblakih pare, ki so jo v kratkih presledkih izpuhtevale izpušne cevi, slišal drvečo pošast, končno pa ni bilo slisati ničesar več razen zmernega udarjanja koles, ki se je oddaljevalo v uspavajočo tišino popoldneva. Ko se je bližal tej hiši, je strojevodja vsak dan — že več kot 20 let — zapiskal na piščal, in vsak dan se je, kakor hitro je zaslišala ta znak, pokazala na verandi hiše ženska in mu pomahala. V začetku je imela s seboj majhnega otroka, ki se je držal njenega krila, sedaj pa je ta otrok zrasel v zrelo dekle in vsak dan je tudi ona prihajala z materjo na verando in mu pomahala. Strojevodja se je postaral in osivel. Deset-tisočkrat je vozil prek dežele svoj veliki vlak, naložen s težo ljudi. Njegovi lastni otroci so zrasli in se poročili, on sam pa je trikrat na progi pred seboj videl strašno uničenje NESREČE; bliskovito kot topovska krogla se je vlak približeval nejasni točki, ki je bila enkrat lahek izletniški koleselj poln otrok, cele vrste malih ljubkih obrazkov, drugič odslužen avtobus, ki je obstal na progi, natlačen z olesenelimi postavami od strahu paraliziranih ljudi in tretjič orjaški potepuh, ki je koračil po progi, a je bil preveč star in gluh, da bi slišal svarilni pisk in je stroj kot zavesa prikril njegovo podobo — vse te ljudi je videl in jih poznal. Spoznal je vso žalost in veselje, nevtrno-sti in težave, ki jih tak človek lahko spozna; med svojim zvestim službovanjem je postal utrujen in otopel, in sedaj, ko se je. postaral, je bil izšolan v zvestobi, pogumu in ponižnosti, vrlinah, ki so spremljale njegovo delo; navdajala ga je veličastnost in modrost, ki jo imajo taki možje. Toda prav nič ni važno, kakšne nevarnosti in tragedije je doživel, podoba male hišice in žensk, ki sta mu sproščeno mahali, se je globoko vtisnila v njegov sponrn kot nekaj čudovitega in nepozabnega, nekaj, kar je £« dobro voljo daleč proč od vsega spreminjanja in uničevanja, nekaj kar bo ostalo za vedno isto, naj se zgodi karkoli, naj nesreča, bolezen ali pa nenadna smrt pretrgajo železne navade njegovega življenja. Pogled na malo hišico in ti dve ženi je nudil največjo srečo, ki jo je sploh okusil. Videl ju je v tisoč različnih dnevih, sto različnih vremenih. Videl ju je v mrzli slabotni svetlobi zimske sivine, ki je kot pepel pokrivala rjavo in zmrznjeno zemljo in videl ju je zopet v zelenem čaru aprila. Do njiju in do male hiše, v kateri sta živeli, je čutil tako nežnost, kot jo čuti lahko le oče do svojih otrok; in končno je bila podoba njunih postav tako globoko vtisnjena v njegovo srce, da je čutil, da ju popolnoma pozna, do vsake ure in minute dneva, in odločil se je, da bo nekega dne, ko bo potekla njegova službena doba, šel in ju poiskal ter končno govoril z njima, katerih življenji sta bili tako tesno prepleteni z njegovim lastnim. . Ta dan je napočil. Strojevodja je na ko- Večer ob Dravi Mesec se skril je za meglo in težka tišina v nižave je legla. Le Drava buta ob breg ... In nežne meglice se vzpenjajo, spajajo —; s sivo praznoto obdajajo temno donečo dolino. U. Dobnik lodvoru tistega mesta, kjer sta ženskj stanovali, izstopil. Njegova služba pri železnici se je končala. Postal je upokojen služabnik svoje družbe, opravil je svojo nalogo. Počasi je stopal po peronu in prišel na mestne ulice. Vse mu je bilo tako tuje, kakor da ni nikoli poprej videl tega kraja. Čim dlje je hodil, tem bolj je postajal, zbegan in preplašen. So bile to ulice, ki jih je tolikokrat videl z visokih oken lokomotive? Vse mu je bilo tako tuje, tako nemirno kot mesto v sanjah, in njegova zmedenost se je večala od trenutka do trenutka. Nenadoma so se hiše zredčile in cesta se je prelila v podeželjsko pot — tisto, ob kateri sta živeli ženski. Strojevodja je počasi in z naporom v vročini in prahu nadaljeval svojo pot. Končno je stal pred hišo, ki se mu je dozdevala znana. Takoj' je vedel, da je našel pravi kraj. Zagledal je mogočne kostanje pred hišo, cvetlične grede, vrt in uto in dalje vstran del proge. Da, to je bila hiša, ki jo je iskal, prostor mimo katerega se je tolikokrat peljal, cilj za katerim je s takšnim veseljem hrepenel. Toda sedaj, ko ga je našel, ko je bij tu, zakaj se je sedaj njegova roka neodločno ustavila na vratih? Zakaj se je spremenilo mesto, cesta, pokrajina, celo sam vhod v vrt, v deželo nekega morečega sna? Zakaj se je počutil tako zmedenega, zakaj je bil v dvomih in brezupu? Končno je stopil skozi vrata, šel počasi, po stezi, nato s tremi majhnimi koraki prečkal verando in potrkal na vrata. Takoj nato je zaslišal v veži korake, vrata so se odprla in pred njim je stala ženska . .. In hipoma ga je obšel občutek grenke izgube in žalosti, in žal mu je bilo, da je prišel. Takoj je spoznal, da je bila ženska, ki. je stala pred njim in ga gledala z nezaupnim pogledom, ista žena, ki mu je toliko — tisočkrat mahala. Toda njen obraz je bil grob, strog in ošiljen; koža je izmučeno v oteklih gubah in majhne oči so ga prodirale s plašno sumnjo in težk'm dvomom. Vsa naravna lahkotnost, toplina in vdanost, ki jo je slutil v njenih potezah, je izginila v trenutku, ko jo je zagledal in slišal njen osorni glas. In sedaj, ko je skušal pojasnit: svojo navzočnost, ji povedati kdo in po kaj je prišel, je njegov lastni glas zvenel neresnično in votlo. Vendar je še dalje okleval in se ANDRZEJ R U M J A N : w Življenje je romanca j Dvojno vrednotenje časa Francoski komik Fernandel je prihitel v hgovino in rekel prodajalki: „Hitro mi dajte 6 parov srajc! Ne utegnem čakali." Ko je po dveh urah Fernandel šel iz trgovine, mu na vratih reče poslovodja: „ Pravzaprav se vam ni tako mudilo..." »Seveda se je. Veste, kupovanje je zapravljanje časa. Toda pogovor z lepo pro-^tojalko je pa nekaj drugega!" Boginja modrosti Nečak je prišel na obisk k teti in opazil v njeni sobi kipec neke žene. »Teta, ali ta kipec kaže tebe, ko si bila mlada?" »Ne, dragi moj, to je boginja Minerva.", »Ali je bila poročena, kakor ti?" »Poročena? Nikakor ne. Veš, to je bila boginja — modrosti." Kaj obraz! V neki družinice je po devetih hčerkah nQ* *adnje le rodil sin. Oče je ves srečen 6k©l k svojim znancem, da jim sporoči ve-Se|o novico. »O, čestitamo, da ste vendar dobili sinal ^ 1 ie podoben materi ali vam?" • Ojej, v obraz ga pa še sploh nisem 'egnil pogledati!" je v zadregi odgovoril Sr®čni očka. Nekega dne sem srečal gospoda Jerzyja, kolega iz pisarne. — Tako rad bi doživel kakšno pustolovščino! je vzdihnil. — Kakšen nevsakdanji doživljaj, ki bi bil na meji norosti, dragi moj gospod Norost, kombinirana s pustolovščino, zveni zares najbolj privlačno in to si najbolj želim. — Razumem, sem dejal in zaustavil neki taksi. Sedla sva v avto. — Dvakrat okoli Trga treh križev! sem ukazal šoferju. — Trikrat! je popravil gospod Jerzy z iskrico norosti v očeh. Že pri prvem krogu se nama je nasmehnila sreča v podobi vitke črnolaske. Na vprašanje, če smemo gospodično nekoliko popeljati, je odgovorila: — Jaz nisem ena od takšnih! Potolažili smo jo, da s takšnimi ni mogoče doživeti prave pustološčine. Posadila sva jo na sredo med naju. Sedla je z dostojanstvenostjo, ki je pričala o njeni dobri vzgoji. — Kam? je vprašala. — V Vaver ali Pir? Njeno poznavanje geografije je na naju naredilo močen vtis. Niti jaz niti gospod Jer-zy ne padava na kolena pred ženami. Toda sram naju je bilo priznati, da niti v Vavru niti o Piru nisva vedela kaj določnejšega. Bolje rečeno, le slišala sva. Zato sva ji prepustila, naj izbere sama. Odločila se je za Vaver. Med vožnjo sva se oba v najino neznanko zaljubilo do blaznosti. Tudi šofer, kar se je videlo po nekaj njegovih mislih o dekletu, je bil prod njenim vplivom. Ko smo prispeli do Grahova, je gospod Jerzy zaprosil za njeno roko. Rekla je nekaj, kar je smrtno ranilo najini občutljivi srci: bila je omožena. Iz težav noju je spravil šofer, ki je kot komandant ladje, t. j. taksija, Boženo (tako ji je bilo ime) ločil. Stroški ločitve niti niso bili fako visoki, razen tega ni gospod Jerzy v svoji sreči niti pomislil na denar. V takšnem položaju ni bilo težko, da sta se dve srečni bitji nerazdružljivo povezali z zakonom. To je zopet uredil šofer kot kapetan taksija. Zahteval je še manj, kot za ločifev. Jaz sem bil nema priča, čeprav me je bolelo srce: smehljal sem se mladoporočencema vse od Grahova do Vavra. Priznavam: kolikor bolj sem spoznaval Boženo, toliko bolj sem zavidal srečnemu soprogu, ki je v Vavru odšel s svojo soprogo sam na daljši sprehod po okolici. Toda življenje teče dalje. Čez nekaj deset minut sem ugotovil, da novi zakon vendarle ni srečno sklenjen. Ona si je želela višnjevca, on pa je bil abstinent. Oba sta bila nesrečna. Na srečo ni človek v dvajsetem stoletju več suženj predsodkov. Šofer in kapetan taksija ju je po že običajeni tarifi zopet ločil. Bo-žeta je bila zopet svobodna. Da bi ne uničil vizije sreče, ki se mi je prikazovala pred očmi, sem jo zaprosil za roko. Izrazila je svoj pristanek. Šofer kot kapetan taksija nama proti plačilu že znane takse pri sklepanju zakonske zveze ni delal težav. Začeli so se najbolj srečni trenutki mojega življenja. Toda po nekaj minutah je Božena — kapriciozna kot vse plemenite ženske — sklenila, da ne bo večno moja sužnja in je zahtevala ločitev. Razum je premagal mojo bolečino. Še posebno, ker je gospod Jerzy po daljšem razmišljanju prišel do sklepa, da ne more živeti brez Božene in da je bila njuna ločitev velika neumnost. Odpustil ji je vse, kar se je zgodilo, in ponovno stopil v zakonsko zvezo z njo. Ponovno sem jima bil priča in prvi prijatelj. Priznavam, da je podoba mlade zakonske sreče vplivala name zelo tolažilno in da mi je znatno manjšala bolečino. Ko sem se iztrgal iz bolečine, sem opazil, da je Božena že pet minut sama s šoverjem v taksiju. Že sem jo hotel kot bivši soprog in prijatelj njenega sedanjega soproga poprositi za pojasnilo, kakšnega značaja je njeno poznanstvo s šoferjem, toda tedaj se je taksi naglo odpeljal v smeri profi Varšavi. trmasto boril proti strahu, obžalovanju, zmedenosti in nejeveri, ki se je prikradla v njegovo srce, utopila vse njegovo prejšnje veselje in vozročila, da sta se mu zdela njegova nežnost in njegovo upanje sramotna. Nazadnje ga je ženska skoraj neprijazno povabila v hišo in z ostrim piskajočim glasom poklicala svojo hčer. Za trenutek se je usedel v majhni umazani predsobi in poskušal govoriti, medtem ko sta ga ženski gledali z dolgočasno, divjo sovražnostjo. In ko je potem izjecljal neroden pozdrav, se je poslovil. Odšel je po potki in potem po cesti proti mestu, in nenadoma spoznal, da je star. Njegovo srce, ki je bilo pogumno in zaupljivo, ko je gledalo znano mu podobo z vlaka, je bilo sedaj bolno od dvomov in strahu, kajti videlo je čudno in nepričakovano sliko nekega delca zemlje, ki mu je bila daleč komaj za lučaj kamna, in ki je ni bil nikoli resnično videl ali poznal. In vedel je, da je izginil ves svetli čar na tej izgubljeni poti, privid teh blestečih daljav, navidezna bližina tega malega dobrega vse-mirja in želj, vse je za vedno odšlo in ničesar ni bilo več mogoče dobiti nazaj. _______ ANEKDOTE _________________ Stari francoski pesnik Jean Cocteau ima nov film. Njegov naslov je »Orfejeva oporoka«. Kritiki se čudijo njegovi čudoviti svežini in zlasti mladostnosti. Nekateri so napisali celo ostrejše kritike, kjer so trdili, da se je Cocteau pootročil. Ko je pesnik neko tako kritiko prebral, je izjavil: — O ne, pootročil se pa nisem. Kako neki? Saj sem vedno ostal otrok! * Pisatelja Mauricea Druona so• vprašali, kakšna je skrivnost pametnega načina življenja. Odgovoril je: — Živeti pametno se pravi, zagrešiti samo tiste neumnosti, ki si jih človek resnično želi. * Govorili so o advokatu, ki je bil velik čvekač, pa majhen talent. — Ali je res tako neumen kot se dela, so vprašali pesnika Theodora Valensija. — Dela se neumnega, je odgovoril pesnik, da bi se zdelo, da ni. * Ameriški dramatik Henri Miller je nekemu novinarju izjavil, da je že napisal zadnja tri dejanja svoje nove drame, prvega pa še ne. — Moja drama, je pojasnil, je kakor življenje: nepredviden je začetek, ne pa konec. DOMISLICE Presojaj moškega bolj po vprašanjih kot po odgovorih. — (Voltaire) * Bolje je, da kakšen dokaz naklonjenosti prijazno odkloniš, kot da ga v zadregi dopustiš. — (Chesterfield) * „Vzemi!" več velja, kot če kdo pravi dvakrat: „Dal ti bom!" — (Španski pregovor) * Ko se žarek svetlobe dotakne tvojih vek, nikar več ne zaspi! Jutranje misli so prvorojenke. — (Japonski pregovor) * Resnost ne izključuje smeha; resni ljudje se lahko smejejo, komur pa manjka resnobe, se nima čemu smejati. — (Walter Goes) # *• • ' Malo je ljudi, ki bi razmišljali, vsi pa hočejo imeti prav. — (A. Schopen-hauer) * Prijateljske usluge prodajaš, če od vsake pričakuješ hvaležnosti. — (Plafner) * Vse dobrine so sporne, šele izgubljene dobijo ceno. — (Schilling) * Mož s trdnimi načeli je pravzaprav le človek, pri katerem se njegov zunanji položaj na srečo ujema z njegovimi načeli. — (Kotzebue) * Udarce usode, ki prihajajo od *u-naj in so slučajni, še nekako prenašamo, trpljenje, ki smo ga sami zakrivili, pa je trn, ki nas stalno zbada. — (O. Wilde) I RADIO PR O GR A M Celovec, petek, 23. junij 1961 Štev. 25 (997) Stran 8 Ravnotežje moči v drugi polovici tega stoletja? Pisatelj Fritz Sternberg je v knjigi »Kdo obvlada drugo polovico 20. stoletja« temeljito razrušil domnevo o nepremagljivi premoči Zahoda ter mnenje o ogromni pretežni sili Amerike v zvezi z zahodno Evropo nad ostalim svetom. Še je Amerika prva industrijska sila sveta, vendar samo še s 40 odstotki svetovne proizvodnje. Vzhodni blok je Evropo dosegel, obe strani proizvajata približno četrtino svetovnih industrijskih izdelkov. Sovjetska sveža, ki je bila pred tridesetimi leti sama še razvojna država, je nadoknadila tekmo v industrijski proizvodnji brez primere in je danes druga najmočnejša industrijska sila sveta. Prej nekdaj je bila stopnja industrializacije kakršne koli države tudi odločilnega pomena za vojaško obrambno in napadalno moč. Mirnodobna industrija se je v leta trajajoči vojni lahko preusmerila v vojno industrijo. Tako je mogla storiti tudi Amerika v obeh svetovnih vojnah. Današnji položaj in stanje je seve drugačno. Na Vzhodu in Zahodu razpolagajo z vodikovimi bombami, Sovjetska zveza razpolaga z medkontinentalnimi raketami, zato bi bile šanse v primeru vojne danes tako-rekoč ena proti eni. Raketna tehnika ie vojno zrevolucionirala kot nekoč smodnik, Sovjetska zveza pa ima danes več smodnika na suhem kot Amerika. Amerika bo težko vzdržala ravnotežje. Zahodna Nemčija izda 3,5 odstotkov iz državnega proračuna za vojaštvo, Angliia 7,5 odstotka, Amerika 10,4 odstotka — Sovjetska zveza pa najmanj 24 odstotkov, kar pomeni dvakrat toliko, kakor da za vojaške namene bogata Amerika. Gotovo je, da Rusi ne dajejo radi četrtino iz državnega proračuna za vojaške namene, to ie za oboroženo silo države. Drži tudi, da je bil gigantski industriiski razvoj Sovjetske zveze mogoč le z velik:mi žrtvami delavcev in kmetov. Na račun velikih žrtev gne generacije pa se je življenjska raven v Rusiji v primeri s časi carske Rusije neprimerno dvignila in se dviga iz leta v leto, kar potrdijo vsi objektivni opazovalci z vsega sveta. Razvoj je morda zaradi zgodovinskih pogojev nekoliko počasnejši kakor na Zahodu, vendar ima zakoreninjene pogoje in to neizpodbitno dejstvo tudi doprinaša, da je prebivalstvo vedno bolj zadovoljno ter je ogromno ruskih ljudi, mladina v pretežni večini, navdušenih in iskrenih pristašev pri nas pogosto tako osporavanega sistema. Na Zahodu so se in se še motijo, kar je morda ena največjih zmot, da pod sistemom, ki se močno razlikuje od tako imenovane zahodne demokracije, ohromi tudi znanost in proizvajalna tehnika. Krilatica o absolutni svobodi ni vse, vsaka družba ima področja svobode in diktata. V Sovjetski zvezi je na primer znanost z malimi izjemami svobodna znanost. Sovjetska zveza pospešuje na širokem področju najrazličnejša raziskava-nja in tehniški napredek s širokogrudnim šolanjem množice ruske mladine. Vsako leto izda Sovjetska zveza 6,5 odstotka. iz proračuna za vzgojne namene in omogoča šolanje vsem razpoložljivim talentom. Amerika da v ta namen samo 3,6 odstotka, namreč za izobrazbo bodoče generacije. Posledica tega je, da je v Rusiji danes že več inženirjev kakor v Ameriki. V Rusiji deluje 250.000 znanstvenih docentov in visokošolskih profesorjev, v Ameriki pa 50.000 in v Angliji 20.000. Nobene primere ni med številom študirajoče mladine v Sovjetski zvezi in Ameriki. Če bo razvoj dalje takšen, bo Sovjetska zveza prehitela Ameriko na področju industrijske proizvodnje, predvsem pa kot vojna sila. Novi ameriški prezident skuša ameriško ljudstvo vzdramiti in ga opozarja na razvoj v vzhodnem svetu. Amerika bi mogla le z reformo življenjskih nazorov in preobrazbo načina življenja ter družbenega reda tekmovati z Vzhodom. O kakšnem ameriškem stoletju ni več govora, druga velesila na Vzhodu je in postaja vedno bolj dejstvo. ŠPORTNI “iJgStnUe ŠPORTNI NOGOMET: Vrsta mednarodnih srečanj Na nogometnih igriščih je bilo odigranih celo vrsto mednarodnih iger, deloma v okviru izločilnega tekmovanja za svetovno prvenstvo, deloma kot prijateljska srečanja. Tako je državna reprezentanca Sovjetske zveze v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo z velikim naporom premagala turško ekipo s pičlim rezultatom 1:0. Jugoslavijo je igrala proti moštvu Maroka in zmagala v razmerju 3:2. Enako Gesucht in Kleinhotel SERVIER-TOCHTER Anfangerin wird event. angelernt. Offerten an: Hotel Gletscher Eigermatt/B. O. (Schweiz). pičlo razmerje je bilo doseženo v tekmi državnih ekip švedske in Danske, kjer so Švedi zmagali z rezultatom 2:1, medtem ko sta se moštvi Češkoslovaške in Argentine ločili neodločeno 3:3. LAHKA ATLETIKA: Vrstijo se novi svetovni rekordi Po lanskoletnih olimpijskih igrah v Rimu, ki bodo šle v zgodovino kot »Olimpiada rekordov’, vlada med atleti prava bolezen — bolezen rekordov. Tako je prišel „pod kolesa’ šele na olimpiadi v Rimu od ameriškega študenta Johna Thomasa po-stovljeni svetovni rekord v skoku v višino, ki je znašal 2,22 m, kajti sovjetski študent Valerij Brumel, največji rival Thomasa, je na prireditvi v Moskvi skočil še za centimeter dalje in postavil nov svetovni rekord — 2,23 m, medtem ko je pri skoku v višino v dvorani dosegel celo 2,25 m. Prav tako za centimeter je Izboljšala svoj lastni svetovni rekord v skokih v višino romunska prvakinja Jolanda Balasz, ki je dosegla višino 1,88 m. Le za 4 milimetre pa je ostal za svojim lastnim svetovnim rekordom v skoku v daljavo (8,24 m) Američan Ralph Boston. Za nov evropski rekord v skoku na daljavo pa je poskrbel sovjetski atlet Igor Ter Ovanesjan, ki je rekord najprej izboljšal od 8,04 na 8,17 m, končno pa dosegel daljavo 8,19 m. To in ono o športu: £ Hokej na ledu so najprej začeli igrati leta 185S v Kingstonu v državi Ontario (Kanada), toda tudi kanadski mesti Montreal in Halifaz se potegujeta za častni naziv prvega pobudnika za to ostro zimsko Igro. Vsekakor so Kanadčani vse do danes ostali najboljii hokejisti na svetu. # liu-jitsu je nastal ie pred naio dobo in to na Kitajskem. Posebno pa so ga začeli gojiti na Japonskem po letu 1880 In je jiu-jitsu danes japonska nacionalna .umetnost”. Uradnega svetovnega prvaka v tem Iportu ni, ker z Japonci sploh nihče noče tekmovati za ta naslov. 0 Prva steza za konjske dirke se je imenovala Smith-field. Odprli so jo v Londonu ie leta 1175. Prvo stalno nagrado za zmagovalca na konjskih dirkah pa so začeli podeljevati leta 1512 in od takrat pa do danes neprekinjeno fekmuje|o za to nagrado. # Prvo tekmovanje jadrnic v vožnji čez Atlantski ocean je bilo leta 1866. V Sandy Hooku so takrat star-tale tri jadrnice, zmagal pa je James Gordon Bennett, katerega jadrnica »Henrietta* je preplula Atlantik v 13 dneh, 21 urah In 45 minutah. Veliki ruski klasik M. F. Dostojevski eden največjih pisateljev svetovne književnosti Njegovo delo ne smejo monjkati v nobeni knjižnici, zato si nabovite njegove znane v slovenščino prevedene romane: „Brat|e Karamazovi”, 1. in 2. del, 1080 strani = 130 šil. .Idiot’, 816 strani = 100 šil. .Besi", 916 strani = 93 šil. .Izpoved mladega človeka", 732 strani = 60 šil. Vse knjige, enotno v platno vezane, dobite v knjigarni „Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse 4 RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 24. 6.: 8.00 Naš hišni vrt — 8.10 Orkestrski koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.50 Za filateliste — 16.00 Tekma med radio Graz in radio Celovec — 16.30 Za delovno ženo — 19.15 Štirideset let Gradiščanske — 19.35 Simfonični orkester Sovjetske zveze. Nedelja, 25. 6.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Ljubezen, poletje in glasba — 11.00 Koncert na prostem — 12.45 Poletne igre v Brežah — 13.00 Operni koncert — 13.45 Koroški gradovi — 14.30 Pozdrav nate — 17.10 Plesna glasba — 19.00 Šport — 20.30 Človek išče samega sebe — 21.30 Orkester Državne opere na Dunaju. Ponedeljek, 26. 6.: 8.15 Jutranji koncert — 15.00 Posebej za Vas — 15.45 Knjižni kotiček — 18.25 Za Vas? Za vse! — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Pesnik Rolf Schott ob 70-letnici rojstva — 20.15 Potapljanje do največje globine (Jaques Piccard) — 20.30 Male misli za velike ljudi — 21.00 Planinski ples — 21.15 Lovska ura. Torek, 27. 6.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.10 Komorna glasba — 14.45 Kulturne vesti — 15.00 Posebej za vas — 19.00 Vzhodne in zahodne oblike finančne pomoči nerazvitim predelom — 20.15 Radijska igra. Sreda, 28. 6.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Predstavljamo mlade talente — 18.15 Oddaja Delavske zbornice — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 Orkestrski koncert. Četrtek, 29. 6.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.10 Orkestrski koncert — 13.05 Mladina poje — 15.45 Koroški avtorji: Dietmar Wiegele — 18.00 Kulturne vesti — 18.20 Delavska oddaja — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Nevtralnost in svetovna politika — 20.15 Lisičji kožuh — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 30. 6.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno zrcalo — 17.10 Od Straussa do Straussa — 18.00 Koroška narečja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Halol Teenagerji! — 21.00 Slavni dirigenti. II. PROGRAM: Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 Šolska oddaja — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 Šolska oddaja — 17.10 Kulturne vesti — 19.30 Zabavna oddaja — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Večerna izdaja — 23.20 Glasba za nočnega delavca. Sobota, 24. 6.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.15 Ti in žival — 11.00 Ljudske viže — 13.35 Slavni umetniki — 14.40 Tehnični razgled — 17.10 Slavnostne igre v Avstriji — 17.40 Ljudstvo in domovina — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.35 Dobro zabavo — 21.15 Pariški ABC. Nedelja, 25. 6.: 7.05 Z veselo igro — 9.00 Operni koncert — 10.10 Domovina Avstrija — 11.15 Dunajski slavnostni tedni — 13.10 Za avtomobiliste — 18.30 Pariz in njegove zvezde — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 19.35 Simfonični orkester Sovjetske zveze — 22.15 Tisoč pisanih melodij. Ponedeljek, 26. 6.: 6.05 Premislite, prosimo sami — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 17.40 2enska oddaja — 19.30 .Sluga dveh gospodov', komična opera — 22.15 Plesna glasba. Torek, 27. 6.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Oddaja Rdečega križa — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 14.35 Avstrijska lirika — 16.00 Esej v našem času — 16.30 Življenje se prične pri šestdesetih — 17.45 Esperanto — 17.55 UNESCO — 19.30 Moderna zabavna glasba. Sreda, 28. 6.: 6.05 Premislite, prosimo, sami- — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — IČ^OO Shakespeare v glasbenih dramah Verdija — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Štirje proti štirim — 20.00 Klasiki operete — 21.10 Temza-Donava — 22.15 Plesna glasba. četrtek, 29. 6.: 6.05 Preden odidete — 7.20 Jutranja glasba — 14.15 Pomembni orkestri — 14.35 Avstrijska lirika —- 17.40 Ženska oddaja — 20.00 Pozor, snemanje —■ 22.15 Priljubljeni plesi. Petek, 30. 6.: 6.05 Mladi glas — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 16.30 Glasbeno počitniško potovanje — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Glasba razveseljuje — 19.30 Ko smo bili veseli. Slovenske oddaje Radia Celovec Ponedeljek, 26. 6.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Zvočni obzornik — 18.00 Pota k smislu življenja. Torek, 27. 6.: 14.15 Poročila, objave. — Otroci, poslušajte. Sreda, 28. 6.: 14.15 Poročila, objave. — Za našo vas. — Kar želite, zaigramo. Celilck, 29. <•: 14.15 Poročila, objavo. — Iz zaklad-niče spominov. Potok, 10. 6.: 14.15 Poročila, objavo. — Po dolinah in planinah naša pesem se glasi • • • Sobota, 1. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Saša Martelanc: Stari znanci. Cigareta. Nedelja, 2. 7.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. RADIO LJUBLJANA Poročila: 5.05 , 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih — 12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečko univerza — 17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik. Sobota, 24. 6.: 8.30 Pionirski tednik — 8.50 Hammond orgle — 9.00 Izbor orkestrske, operne in solistične glasbe — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Popevke — 12.25 Igra Kmečka godba — 12.45 Naši pevci —■ 13.30 Razpoloženjska glasba — 14.35 Voščila —- 16.00 Humoreska tedna — 16.40 Mešani zbor .Slavček' iz Trbovelj — 17.15 Harfa in orglice — 18.00 Iz Verdijeve ,Aide — 18.45 Okno v svet — 20.00 Slovenske narodne pesmi — 20.20 .Bila je dobra šala' — 21.20 Melodije za prijeten konec tedna — 23.05 Plesna glasba. Nedelja, 25. 6.: 6.00 Jutranji pozdrav — 6.40 Majhni ansambli v vedrem ritmu — 7.35 Godalni orkester in pevci zabavne glasbe — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Skladbe za otroke — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 No-rodne in domače viže — 10.50 Nedeljska matineja — 11.35 Moje mesto včeraj, danes in jutri (reportaža) — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.15 Voščila — 15.30 Melodije, ki vam ugajajo — 17.00 športno popoldne — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.00 Športna poročila — 21.10 Orkester Dunajske opere — 22.15 Plesna glasba — 23.05 Iz Gluckove operne zakladnice. Ponedeljek, 26. 6.: 8.30 Počitniško potovanje — 8.45 Ljubljanski jazz ansambel — 9.00 Operni spored — 10.15 Zvočna mavrica — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Emil Adamič in Anton Lajovic — 12.00 Zadovoljni Kranjci — 13.30 Vojaška godba — 13.55 Baletna suita .Fantastična prodajalna' — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov: Od Triglava do Ohrida — 15.40 Iz filmov in glasbenih revij — 16.00 Nenehno izobraževanje Švedov — 16.20 Mojstri vam pojo in igrajo — 17.15 Šoferjem na pot — 18.00 Iz Čajkovskega opere .Pikova Doma’ — 18.40 S knjižnega trga — 20.00 Panorama zo-bavnih melodij — 21.05 Simfonični koncert Zagrebško filharmonije. Torek, 27. 6.: 8.05 Iz Verdijevih oper — 8.30 Za otroke — 9.40 Zenski vokalni kvartet — 10.15 Slavne taktirke — 11.00 Pevec Dušan Jakšič — 11.15 Branje za vroče dni — 12.00 Slovenske narodne — 13.30 Iz Mozartovih oper — 14.00 S popevkami po Evropi — 14.35 Voščila — 16.00 Počitniška zgodba — 16.20 Naši pevci zabavne glasbe in domači zabavni ansambli — 17.15 Simfonični fragmenti — 18.00 človek in zdravje — 18.10 Od plesišča do plesišča —- 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Poljska zborovska glasba — 20.30 Radijska igra — 22.15 Koncerlna glasba iz raznih dežel. Sreda, 28. 6.: 8.30 Počitniško popotovanje — 8.45 Orgle in orglice — 9.35 Igrajo slavni pianisti preteklosti 10.15 Zabavni potpuri — 12.00 Veseli hribovci — 14.35 Plesna medigra — 14.40 »Pojdam v rute', koroške pesmi — 15.40 Londonski filharmonični orkester — 16.00 Radijska univerza — 16.15 Koncert po željah — 17.15 Popevke in plesni zvoki — 18.00 Melodije iz tujih krajev — 18.45 Šport in športniki — 20.45 Pri Siculskih pre-dicah, lirična pesem — 22.15 Zaplešite z nami. četrtek, 29. 6.: 8.05 S tostran in onstran Sotle — 8.30 Za cicibane — 10.15 Slavni pevci, slavne arije — 11.00 Obrtniški zbor .Enakost' iz Kranja — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Romunska in bolgarska zabavna glasba — 12.00 Slovenske narodne poje Janez Lipušček — 13.30 Z orkestrom radia Ljubljana po domači deželi 14.35 Voščila — 15.40 Dalmatinske narodne pesmi —— 16.20 Nesmrtne melodije Vincenza Bellinija — 17.15 Pevka Gabi Novak — 17.30 Turistična oddaja — 18.00 Jazz na koncertnem odru — 18.20 Glasbene miniature — 18.45 Kulturni zapiski — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.50 Literarni večer. Petek, 30. 6.: 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Počitniško popotovanje — 9.00 Iz Jugoslovanskih oper — 10.15 Z melodijami ob obalah Sredozemskega morja — 11.40 Otroci pozdravljajo — 12.00 Vokalni kvintet Lisinski iz Zagreba — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega pola — 13.30 Zdaj pa ker po domače — 13.55 Operni baleti — 15.40 Slovenski oktet — 18.00 Zabavni orkester radia Beograd — 18.15 Ljudska glasba narodov Sovjetske zveze — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz do* Antonina Dvoraka — 21.15 O morju in pomorščakih — 22.15 Godala v noči — 22.35 Moderna plesna glasba. RADIO TRST Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek. Sobota, 24. 6.: 15.30 »Vipličasta soba', igra — 18.00 Sprehod v prirodo — 18.30 Orkester Tržaške filharmonije — 20.30 Teden v Italiji — 20.40 Zbor »Vinko Vodopivec’ — 21.00 .Dreta se je utrgala’, komedija. Nedelja, 25. 6.: 9.30 Iz slovenske pesmarice — 11.30 Za najmlajše — 13.00 Kronika tedna v Trstu — 14.30 Sedem dni v svetu — 14.45 Dolinski trio — 15.40 Raz-motrivanje o jazzu — 17.00 Obzornik filmskega sveto — 19.00 Nedeljski vestnik — 19.15 Pesmi in plesi raznih narodov — 21.00 Slovenske narodne pesmi — 22.10 Nedelja v športu. Ponedeljek, 26. 6.: 18.00 Italijanščina po radiu — 18.30 Mladi solisti — 19.00 Znanost in tehnika — 20.00 športna tribuna — 20.30 »Didona in Enej’, opera. Torek, 27. 6.: 18.00 Radijska univerza — 19.00 Za najmlajše — 21.00 Za kulisami druge svetovne vojne: Ozadje Hirošime — 22.00 Poezija starodavnih orientalskih ljudstev: Staroindijska poezija. Sreda, 28. 6.: 18.00 Slovenščina za Slovence — 18.30 O glasbi in glasbenikih v anekdotah — 19.00 Zdravstvena oddaja — 20.30 .Kamniti bogovi’, igra. četrtek, 29. 6.: 9.30 Čajkovski: Italijanski capriccio, uvertura — 11.30 Za najmlajše: Spominčica, radijska pravljica — 13.30 Glasba po željah — 14.45 Vokalni tercet .Metuljček' — 19.00 Sirimo obzorja: Slike iz go-riške preteklosti .Leto 1848' — 20.30 Veliki simfonični orkestri — 22.10 Odmevi po šestem .Sferijinem pozorju* v Novem Sadu. Petek, 30. 6.: 18.00 Italijanščina po radiu — 19.00 Sola in vzgoja — 21.00 Gospodarstvo in delo — 21.15 Koncert operne glasbe — 22.00 Obletnica tedna — 22.15 O slovenski klavirski glasbi. TELEVIZIJSKA PROGRAM Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Oddaja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa. Nedelja, 25. 6.: 17.00 Teenagerpar!y — 18.10 Svet mladine — 19.10 Sedem dni svetovnih dogodkov — 1*9.30 Družina Leitner — 20.30 »Nippon no Genso", japonska revija iz pariškega .Moulin Rouge*. Ponedeljek, 26. 6.: 19.30 Oknar — 20.25 Aktualni šport — 20.45 Enaindvajset — 21.25 .živo vesolje'. Torek, 27. 6.: 19.30 Gospodinjski nasveti — 20.20 Prenos iz Lowingerjevega gledališča: .Srce pade v usnjene hlače', kmečka veseloigra. Sreda, 28. 6.: 17.00 Pa otroke: Listamo v slikanici — 17.25 Za otroke: Športni ABC — 17.55 Za družino: Sekira v hiši — 19.30 Očka je najboljši — 20.25 Mesečno bilanca — 21.25 .čudovito lepi časi". četrtek, 29. 6.: 19.30 Šport — 20.20 Film o bolgarskih Benetkah ob črnem morju — 20.50 .Nora', Henrik Ibsen. Petek, 30. 6.: 19.30 Inšpektor Garret — 20.25 .Poroko na potovanju*, komedija. Sobota, 1. 7.: 19.30 Kaj vidimo novega — 20.20 Veseloigra.