Štev. 105.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90’— za pol leta Din 45’—
V upravi stane mesečno Din T— Giasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
V Ljubljani, torek, 9. maja 1922.
Leto II.
Uredništvo in upravnlštvo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. SO — Telefon = upravništva štev. 328 *=
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din T 50
Preleni med Haglijo in Francijo ?
Lloyd George je držal to zvezo do skrajnosti, sedaj pa se je prepričal i sam, da mora kreniti druga in nova pota.
Genova, 8. maja. (Izv.) Z ozirom na oster spor z Lloyd Georgejem je izjavil Barthou angleškim časnikarjem, da je bila Francija vedno iskreno za genovsko konfe-.renco in da bi jo bila razbila lahko ob priliki rusko-nemške pogodbe. Vendar je Francija vztrajala. V belgijskem vprašanju Francija ni volila med Anglijo in Belgijo, zato je razburjenje v angleški javnosti ne-osnovano. Jasno pa je, da je evropski pakt brez Rusije nemogoč.
London, 8. maja. (Izv.) Kakor poroča genovski dopisnik lista »Times« sta se Lloyd George in predsednik francoske delegacije Barthou na zadnjem porazgovoru sporekla do skrajnosti. Lloyd George se je »rez ovinkov izjavil, da je zavezništvo med Anglijo in Francijo prekinjeno in da Anglija lahko išče nove prijatelje in sklepa nova zavezništva. Anglija se mora nujno sporazumeti z Nemčijo, magari na račun vojne odškodnine. Francija se je odločila za Belgijo, s katero naj gre sama brez Anglije. Angleško javno mnenje je zoper Francijo in zahteva, da se zveza z njo prekine. Edino
HngleSfeo deiaostoo proti Franclji.
London, 8. maja. Delavski voditelj Thomas je v velikem javnem govoru izjavil, da vojna nevarnost že od 1. 1914 ni bila tako blizu kakor sedaj. Francija s svojo militaristično politiko uničuje mir. Toda ogromna večina angleškega naroda je vojne sita in če hoče Francija novo vojno,
Genovska konferenca se odgodi?
Pariz, 8. maja. (Izv.) »Echo de Pariš« javlja iz Genove: Kakor se doznava, namerava poljska delegacija predlagati, naj se genovska konferenca odgodi.
Pariz, 8. maja. (Izv.) »Echo de Pariš« poroča iz Genove: Računa se s tem, da se bo konferenca v torek zaključila in odgodila za nekaj mesecev. Medtem naj se pošlje v
Ruski odgovor.
Genova, 8. maja. (Izv.) Doznava se, da je ruska delegacija prejela nocoj iz Moskve preko Berlina brzojavno navodilo, naj izrazi sledeče pomisleke proti spomenici zaveznikov: 1. Obveznost, da se Rusija vzdrži vsake zoper inozemstvo naperjene propagande, tudi v notranjosti lastne države in da prepreči vsak tak poizkus ali da ga kaznuje, je neizvedljiv in bi izzval hude spore. 2. Ne gre, da se prepoved politične propagande razširi tudi na pokrajine in tako Rusiji odreče n. pr. pravica zahtevati Besarabijo. 3. Kar se tiče vojnih dolgov, naj se zahteva, da se zavezniki ne omejijo na splošno obljubo popusta, ampak da popust natančno določijo. 4. Ruska delegacija naj opozarja na potrebo direktnih in v gotovih številih izraženih kreditov. — Doznava se, da se nemška delegacija trudi pregovoriti Ruse, da sprejmejo člen 7 (zasebna lastnina), ker ni pričakovati izpremembe tega člena. Belgija in Francija zahtevata na1-sprotno ostrejšo obliko, vsled česar se morejo pogajanja nadaljevati le tedaj, ako se Rusija odloči za žrtev.
Jugosiouasisko-italijanska pogajanja.
Lloyd George prevzel posredovanje.
naj nosi zanjo sama odgovornost in naj jo vojuje sama. Britanski narod se je ne bo udeležil. Kar tiče Nemčije, mora prispevati, kolikor ji dopuščajo moči, a zavezniki ji morajo pomagati, da svojo lastno deželo obnovi.
Rusijo komisija finančnih strokovnjakov. Oficielni krogi upajo še vedno, da bosta Francija in Belgija pristali na spomenico, ako se členu 7 dodajo nekateri pridržki, tako da se bo mogla enotna fronta zaveznikov zopet vzpostaviti. Splošno pa sodijo, da bo rusko vprašanje v par mesecih zopet stopilo na površje.
Genova, 8. maja. (Izv.) Pričakuje se, da bo ruska delegacija jutri popoldne izročila svoj odgovor. Danes je objavila izjavo zoper včerajšnji govor Barthoujev, ki je dejal, da morajo Rusi odgovoriti z »da« ali »ne«. V tej izjavi naglaša ruska delegacija, da so se baš one države, ki so zahtevale, naj Rusija brezpogojno sprejme zadnjo spomenico, popolnoma od nje oddaljile, ker so se branile sprejeti načelo, ki se nanaša na eno najvažnejših vprašanj Rusije. Te države, ki so se ves čas konference branile priznati Rusijo kot enkopravno in ki so grozile razbiti konferenco, ako se Rusija ne odreče gospodarski pogodbi, ki jo je sklenila z drugo neodvisno državo, te države, katerih glavni načrt v evropski politiki obstoja v tem, da to politiko spravijo popolnoma pod vpliv gotove skupine držav, zopet ogrožajo konferenco, ker pripisujejo načrtu dogovora z Rusijo značaj ultimata. Ruska delegacija je prišia v Genovo s prav-Ijivim duhom, pripravljena stremeti za tem, da se uporabijo načela reciprocitete in vztraja še nadalje na svojih načelih spravljivosti in pomirljivosti.
Stari in fioui snet.
Dva svetova bijeta boj za življenje in smrt v Genovi: Francija kot zastopnica propadajočega zapadnega meščanstva, ki hoče svoje privilegije zaščititi s politično reakcijo in najhujšim militarizmom, ter h u s i j a , ki se je podvrgla notranjim tež-kočam, zunanjim napadom in najhujši gospodarski krizi, da vzdigne znamenje osvoboditve vseh tlačenih narodov in stanov sveta ter začne gibanje, ki bo za celo človeško zgodovino v bodočnosti brezpri-merno večjega pomena nego vse dosedanje revolucije.
O izidu tega boja ne more biti nobenega dvoma: stari svetovni družabni red je obsojen, da umre, kakor je svojčas padel fevdalni absolutizem pod udarci buržuazije. Propadajoči meščansko kapitalistični družbi ostane samo tolažba, da more nekaj časa črpati goljufive nade za svoj nadaljnji obstoj iz nereda in mizerije boljševiškega gospodarstva, kakor so svoj čas francoski plemenitaši bili prepričani, da se država nedvomno poruši, ako vzamejo njene vajeti v roke smrdljivi usnjarji in pivovarnarji.
Toda boljševizem je le pot k cilju in ne cilj sam, ki je za svoje uresničenje vreden boljšega sistema: cilj, proti kateremu ruski komunizem kaže, pa ne izgine več in pomeni neizogibno smrt stare in začetek nove dobe v zgodovini vsega človeštva. Vpliv krščanskih moralnih načel je počasen in prekvaša socialni organizem z neizrekljivimi težavami, dokler ne izbruhne z neodo-ljivo silo in čestokrat v obliki velikega prevrata vseh dosedaj obstoječih vrednosti: tako je bilo s tlačanstvom, z absolutizmom, tako je zdaj, ko kapitalistična družba sredi svojega navidezno največjega razmaha od znotraj razpada. Gre za boj svobodne in največjega napredka dostojne človeške osebe, ki noče služiti kot mrtva stvar za profit nekaterih: to je učinek neprestano delujoče krščanske moralne zavesti, ki se kljub strašnim oviram od strani človeškega in družabnega egoizma vendarle vzpenja kvišku in kvišku, padajoč in vstajajoč ter sredi zablod zdaj na to zdaj na drugo stran.
Tudi boljševizem je le slabotno orožje in nedostojni hlapec v službi najvišjih namenov. Kdor tega ne razume, sploh ne razume zgodovine od krščanstva dalje, ker krščanstvo navadno zamenjuje s svojimi od lastnega interesa narekovanimi nazori e človeški družbi in zato v vsakem novem gibanju vidi nasprotnika krščanstva, ne da bi vedel ločiti dobro od slabega. Boljševizem terorja bo izginil ali na ta ali na drugi način kakor svoj čas jakobinstvo; toda — čeprav bi se imel za tem pojaviti kak Napoleon ali za njim kakšen Ludovik, bo ostala velika ideja in se le uresničila. Ostalo bo v moralnem katekizmu posameznika in v socialnem življenju družbe za večno zapisano, da ima mrtvi kapital služiti živemu delu in ne človeško delo kapitalu In za življenje narodov in držav med seboj bo veljalo novo načelo medsebojnega med- in nad-državnega človečanskega prava.
To bo končni izid boja, ki se odigrava *e dni v Genovi.
Države z reakcionarnim režimom se v jem boju orientujejo napram Franciji. Okoli nje se zbira staro in preteklo, da se ohra-bl. Angleški narod, ki je še vedno zdrav Ib sredi katerega imamo eno najmočnejših delavskih strank na svetu, se v osebi Lloyd Georga obrača k bodočemu, ki neizogibno Prihaja. Največji angleški državnik 20. sto-Ietja sledi natančno smernicam svojega predhodnika začetkom 19. stoletja, Pitta, ki 8e je končno tudi pomiril z veliko francosko devolucijo. Podobno podaja Lloyd George roko ruski revoluciji. Kakšno pot ubere Jugoslavija?
Za krščanskosocialno misleče delovno ljudstvo ni izbire med starim in novim: ono Ze desetletja koraka nasproti cilju pravične Človeške družbe na novih temeljih. Ker 86 srednja Evropa in Balkan ne moreta Preurediti po novih smernicah drugače ne-8° na osnovi svobodnih medseboj ozko fe-_ deriranih republik delavskega in kmetiške-
ljudstva, duševnih in ročnih delavcev, mzi za nas pot popolnoma jasno pred očmi. V}d starega se je treba odtrgati popolnoma m Pogumno. Tej nuji se tudi Jugoslavija ne bo mogla ustavljati.
Agitirajte za »Novi čas«
Belgrad, 8. maja. (Izv.) V poučenih krogih se zatrjuje, da bodo v nekaterih dneh pogajanja med našo vlado in Italijo končana. Doslej sta se obojestranska zunanja ministra Schanzer in dr. Ninčic precej zbližala v rešitvi zadrskega vprašanja. »Politika« piše, da bo v zmislu doslej doseženega sporazuma nova trgovinska pogodba obsegala tele točke: 1. Zadar dobiva vodo na jugoslovanskem ozemlju. 2. Dovoljuje se svobodno obdelovanje zemljišč ta-kozvanim dvolastnikom. 3. Dovoljujejo se olajšanja v izstavljanju potnih listov. 4. Italijani izpraznijo takoj po sklenjenem sporazumu Sušak in tretjo cono v Dalmaciji.
—	Angleški ministrski predsednik Lloyd George je posredoval, da se doseže sporazum v vprašanju obmejnega prometa pri Zadru. Apeliral je na obe stranki naj se sporazumeta v vprašanju izrabljanja reške-ga pristanišča. Upati je, da se bosta obe državi dogovorili o obmejnem prometu. Kar se tiče baroške luke, je sporazum težko doseči. Medtem sta se Jugoslavija in Italija dogovorili, naj se vprašanje razmejitve med Reko in Jugoslavijo predloži predsedniku švicarske republike v arbitražo.
Belgrad, 9. maja. (Izv.) Po izjavi italijanskih zastopnikov, da je Italija takoj
pripravljena pričeti z evakuacijo III. zone, če prizna naša država Zadru svoboden promet, se je zunanji minister obrnil na vlado za nadaljna navodila. Ministrski svet je takoj razpravljal o tem in odposlal dr. Ninčiču sklep, da naj ponovno zahteva brezpogojno izvršitev rapalske pogodbe brez kakih obvez. Vprašanje dovolitve prostega prometa Zadra ni mogoče v tem smislu rešiti, ker bi to pomenilo prost uvoz italijanskih izdelkov.
Belgrad, 9. maja. (Izv.) S sklepi naše vlade italijanska delegacija ni mogla biti ravno zadovoljna, zato je naprosila Lloyda Georgea, da prevzame posredovanje. S tem je hotela izvesti na našo vlado pritisk. Ta njen namen pa se zdi, da se ji ni ravno posrečil, kajti Lloyd George je pač prevzel posredovanje, toda ne samo glede Zadra, temveč v vseh zadevah, ki se tičejo jadranskega vprašanja.
Genova, 9. maja. (Izv.) Italijansko-jugoslovanska pogajanja so s tem, da je Lloyd George prevzel posredovanje med obema državama, stopila v novo fazo. Včeraj so se že pričela ponovna pogajanja, ki so jih udeležili po dva zastopnika Italije in Jugoslavije.
Neugodni pogoji zunanjega posojila.
Belgrad, 9. maja. (Izv.) Sinoči se je pod predsedstvom ministra Trifkoviča vršila seja ministrskega sveta, na kateri je finančni minister dr. Kumanudi poročal o delovanju genovske konference. Po tem poročilu je vlada ponovno razpravljala o naših posojilih v inozemstvu in je pri tej priliki prišlo do ostrih debat in do nespora-zumljenja med dr. Kumanudijem in ostalimi ministri. Večina ministrov se je zelo odločno zavzemala za to, da se takoj sprejme ponudba Morgana, ki ponuja 100 milijonov dolarjev pod že znanimi pogoji. Dr. Kumanudi pa je zahteval, da se mora ponovno razpravljati o vseh ponudbah, posebno pa še o onih, ki so prispele za časa njegove odsotnosti. Ministrski svet je konečno sprejel to stališče in pričel takoj razpravljati o raznih ameriških, francoskih, angleških in belgijskih ponudbah in je po daljši debati sprejel tri, ki bi prišle eventuelno v poštev in sicer: Morganove skupine, ameriške »National-Citty-bank« in ponudbo »Bank of fondation«. Glasom izjav nekaterih ministrov te ponudbe niso ravno preveč ugodne in so pogoji precej težki. Obrestna mera se giblje med 8 do 10 odstotkov, emisijski curs 86, 87 in 87.50, rok posojil 30 do 40 let. Posebno radikalni ministri so zelo ozlo-voljeni. Danes bo o ponudbah razpravljal plenum radikalnega in demokratskega duha.
Razprava o rudnikih.
SEJA FINANČNEGA ODBORA.
Belgrad, 8. maja. (Izv.) Danes dopoldne je razpravljal finančni odbor o proračunu ministrstva za trgovino Ker je ministrstvo predlagalo, da se zviša prvotni proračun za ca 6 in pol milijona dinarjev, se je razvila daljša debata, pri kateri se je od predlaganega poviška črtalo 6 in pol mili-ona dinarjev, tako, da znaša proračun 40 milijonov 688.995 Din. — Nato se je vršila razprava o proračunu ministra za šume in rude. Od proračuna v znesku 218,456 610 dinarjev se je črtalo 6,557.194 Din.
Živahna debata se je razvila pri vprašanju gozdarskih in rudniških koncesij, ki ih imajo zasebne tvrdke, nekatere še izza oredvojne dobe. Minister Rafajlovič je iz-avil, da država nima sredstev za izrabljanje rudnikov, ki so polni vode in vsi uničeni. Nimamo tehničnih 'pripomočkov za vzpostavitev obratov. Tako ne more dobro obratovati naš največji železni rudnik v Lju-diji v Bosni zaradi slabega prometa. Obstoja načrt za zgradbo železnice od Ljubije do Jadranskega morja, ki bi bila približno 300 kilometrov dolga. Ta rudnik ima toliko železne rude, da bi se ta železnica v desetih letih popolnoma izplačala. Sedaj se izvaža le surova ruda, ki pa je vsled nezadostnih prometnih sredstev tako draga, da nikakor ne moremo konkurirati z Angleži, Aineri-kanci in Nemci. Zaradi tega smo naročili iz Nemčije plavže na račun vojne odškodnine. Kar se tiče produkcije premoga, se v Bosni nakoplje dnevno 440 vagonov premoga, velike težave pa povzroča promet.
Katoliški shod na Dunaju.
Dunaj, 8. maja. Včeraj se je vršil tu katoliški shod, katerega se je udeležilo do 200.000 ljudi. Na slavnostno zborovanje pred mestno hišo so prihajali udeleženci iz raznih okrajev z godbami in zastavami. Kardinal Piffl je prečital papeževo pismo, ki vzpodbuja Avstrijce na vztrajno brambo za svetost družine in svobodo šolskega pouka. Z velikanskim navdušenjem so bile sprejete resolucije, ki naštevajo zahteve katoličanov, posebno nedotakljivost katoliškega zakona in versko vzgojo v šoli. Ob sklepu je kardinal Piffl zborovalcem podelil papežev blagoslov.
Današnja predborza*
Curili, 9. maja. (Izv.) Na današnji pred-borzi notirajo sledeči kurzi: Berlin 1.75, Holandsko 198.50, Ne\vyork 519, London 23, Pariz 46.70, Italija 27.10, Praga 9.95, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.92, Varšava 0.13, Dunaj 0.06375, avstr, krone 0.065.
Dunaj, 9. maja. (Izv.) Na današnji pred-borzi notirajo devize: Praga 163.75, Zagreb 30, Italija 450.
Stran 2.
»Novi Čas«, dne 9. maja 1922.
Štev. 105.
ffolltični dogodki
+ Radič svari Hrvate. Radič je izdal v »Slobodnem domu« poziv na Hrvate, v katerem opozarja, da pripravljajo nekateri hrvaški emigrantje v zvezi z ogrskimi legi-timisti puč in vpad na Hrvatsko ter baje tudi v Slovenijo. Sestaviti hočejo hrvatsko vlado, ki bi je velesile pripoznale in ki bi nato zastopala hrvatski narod na genovski konferenci. So pa to ljudje, ki plavajo v madžarskih vodah in ki bi radi obnovili stanje pred revolucijo 1918. leta. Hrvatski narod pa hoče biti v svoji republiki sam svoj gospod in noče robovati nikomur, najmanj pa kloniti tilnik' pred krono sv. Štefana. Zato naj se seljaki zavedajo svoje dolžnosti in store v kritični uri vse potrebno. — Objava je vzbudila splošno pozornost.
-j- »Militarizem je pa pri Vas močan.« Ko je te dni bilo pričakovati kraljevega povratka iz Pariza, je v Ljubljano došla kraljeva garda. Oficirji te garde so se nastanili v prvih hotelih. Ko so obedovali v restavraciji, je pri vratih stala ordonanska straža, oborožena z revolverjem. Ker smo Ljubljančani dobri in mirni ljudje, oboroženi darednik pred vrati ni slabo vplival na živce. Pač pa se je izrazil neki inoze-mec na uljuden način o tej inštituciji takole: »Militarizem je pa pri Vas močan.« Mi mislimo, da močan sicer ni, ampak veliko ga je. Tega prepričanja so vsi, ki delajo in davke plačujejo.
-j- Kaj bo s Hribarjem? Te dni smo brali, da bodo za velike župane po vladni odredbi mogli in smeli postati le doktorji in juristi. Ker pa gospod Ivan Hribar ni ne doktor ne jurist, je jasno, da bo moral mesto velikega župana prepustiti komu drugemu. Kakor poroča današnja »Jugoslavija«,imajo demokrati pripravljena dva doktorja in jurista za velika župana v Ljubljani in v Mariboru: dr. Kramerja in dr. Kukovca. Vsled tega je g. Hribar zelo vznevoljen. Edina tolažba mu je še to, da je smel s kraljem potovati na Bled ogledovat si eno izmed poročnih daril.
+ Mala antanta v francoskih vodah. Kakor poročajo iz Genove, je predsednik francoske delegacije g. Barthou sprejel časnikarje male antante. Poudarjal je pred njimi solidarnost male antante s Francijo ter »neustrašenost Rumunije in Poljske, ki sta, čeprav ogrožena na svojih mejah po Rusiji, vendarle podpisali zavezniško spomenico Rusiji«. Med uspehi, ki jih našteva za malo antanto, opozarja g. Barthou predvsem, »da se je dosegla skupna fronta za-padnih držav, male antante ter Poljske«. Izjavil je dalje, da dobi mala antanta svojega zastopnika v vrhovnem svetu. — Mi vemo, da se je v Genovi končno razbila velika antanta, da goni Francija militaristično lajno, Anglija pa hoče mir in razorožitev. Mala antanta je — kot je bilo razvidno iz naših uvodnkov — popolnoma zagazila v močvirje francoskega militarizma in kapitalizma ter podpira z Rumunijo in Poljsko vred protislovansko politiko. Mislimo, da ni daleč čas, ko bo moral dr. Beneš obrniti svoj plašč po drugem vetru, ali pa bo politika male antante spletla za Evropo nov krvav bič. — Gospod Pašic pa je miren. On ne bo ničesar zgubil.
+ Dr. Ribar očita vladi. Predsednik narodne skupščine dr. Ribar je poslal vladi daljše pismo, v katerem ugotavlja, da do 10, t. m. ne more priti pred parlament
nujni zakonski predlog o centralni upravi, ker vlada še ni predložila predloga zakonodajnemu odboru, ker se še ni sporazumela o odpravi, odnosno o spojitvi nekaterih ministrstev. Radikali in demokrati so se tudi sporazumeli o vprašanjih ministrstev brez portfelja in o državnih podtajnikih, a ministrski svet se o vseh teh vprašanjih še ni izrekel. Dr. Ribar odklanja za svojo osebo vsako odgovornost.
£)nevui dogodki
— Gospodje streljajo, vozuiki vozijo, plača pa ninče. Današnji »Slovenec« prinaša iz Kamnika sledeči dopis: Pokrajinska uprava za Slovenijo je priredila 26. in 27. dec. 1921 lov v Kamniški Bistrici, katerega se je udeležil tudi kralj Aleksander. Ob tej priliki je bilo najetih okoli 30 voznikov, ki so za svoje opravljene vožnje predložili račune pokrajinski upravi. Danes, po preteku več kot štirih mesecev, ti računi še vedno niso poravnani. Ce pokrajinska uprava sama nima denarja, zakaj ne predloži teh računov v saldiranje Trboveljski premogo-kopni družbi, knezu Windischgratzu ali knezu Auerspergu? Kdor je že plačal težke milijone, bo z lahkoto dal tudi teh par tisočakov voznikom, ki denar nujno rabijo.
— Gorjuške pipe. Na ljubljanskem velesejmu je vzbujal veliko zanimanje izdelek domače obrti, ki se je ohranila na Gorjušah v Bohinju. To so gorjuške pipe in čedre, ki jih izdeluje edini predstavnik te žalibog umirajoče stroke domače umetnosti, Lovro Blažin v Spodnjih Gorjušah št, 39. Te pipe, ki jih je razstavil jugoslovanski generalni komisariat, so se obiskovalcem veiesesejma tako dopadle, da so bile mahoma razprodane. Ravnokar je po posredovanju gorjuškega župnika g. Ksa-verija Frana Steržaja prispela v Ljubljano nova pošiljatev gorjuških pip, od katerih so nekatere naravnost krasno izdelane z vloženimi deli bisernice (Perlmutter) čisto v narodnem slogu. Ljubitelje narodnega blaga opozarjamo na te krasne izdelke, ki so razstavljeni v izložbi generalnega komisariata za tujski promet, Dunajska cesta 18. Ker njih cena ni pretirana, je pričakovati, da bode tudi ta pošiljatev v kratkem razprodana.
— Jutri bo v Celovcu semeiij. Anton U. iz Radovljice je moral 1914. v vojsko. Bil je ujet. Nobenega glasu ni bilo več let. Proglasili so ga za mrtvega. Njegova žena pa se je poročila z orožnikom S. Toda novi par ni bil srečen. Najraje sta se zakonska prepirala in lasala. Orožnik je vložil tožbo za ločitev zakona. V tem pa je sporočil Anton U., da se vrača kot invalid iz Rusije. Orožnik S. je poskočil veselja- Hipoma se je iznebil presitnega križa. Drugič omožena žena je v velikih skrbeh, kaj bo njen mož dejal k zadevi drugega moža, ljudje pa ugibljejo, 'kaj bo dejal mož k zadevi zanemarjenega gospodarstva. Mati vračajočega se ujetnika 'živi popolnoma zanemarjena v veliki bedi, ki jo je zakrivila sinaha.
— Velika železniška nesreča. V bližini postaje Pisa v Italiji se je podrl most čez neki prekop v trenotku, ko je peljal čezenj osebni vlak. Vse skupaj je zropo-talo 5 metrov globoko, le stroj in dvoje voz je ostalo nepoškodovanih. Mnogo potnikov je mrtvih in ranjenih.
— Vlom. Vlomljeno je bilo pri posestniku Alojziju Juvanu v Klenku. Vlomilci so oškodovali Juvana za 2520 kron.
ljubljanski dogodki
lj Narodne noše naj se udeleže blago-slovljenja prapora šentpeterskih Orlov in Orlic v netleijo zjutraj v obilnem številu. Naša posavska dekleta in žene ne bodejo zaostala za mosanskimi in dobrunjskimi. Vrši se med šentpeterskim ženstvom piu cata tekma, katera bode imela najlepše zavezano pečo. Brhka dekleta, krepke žene šentpeterske lare, bodite prisrčno pozdravljene med našimi Orli in Orlicami! Zbiranje narodnih noš se vrši ob 8. uri zjutraj na vrtu Ljudskega doma v Streliški ulici.
lj Razmere pri cestni železnici. Gospod ing. Toman se pri vsakoletnem mezdnem gibanju cestnih železničarjev sklicuje na napitnino, ki jo dobiva vozno osobje. Gospod inžener ve celo, koliko ta napitnina približno znaša. Podobno sta o teh napitninah poučena še dva gospoda, katerih imena zaenkrat zamolčimo; eden je prav dobro poznan vsem, ki so bili med vojno pri oddelku rekonvalescentov bivšega 17. p. p. v Scheiflingu na Štajerskem, in so si salamensko dobro zapomnili nekega četo-vodjo, ki je ravnal z moštvom hujše kakor vsak Nemec ali Mažar. Ker gospodje vidijo samo, koliko osobje dobi, nočejo pa vedeti, kaj potrebuje, jim moramo povedati mi: Sprevodnik dobi n. pr. samo torbo in nekaj kart, imeti pa mora 1000 K svojega denarja na razpolago, deloma za karte, deloma radi menjavanja. Iz svojega si mora oskrbovati vse druge potrebščine, ako se zmoti pri ščipanju kart, mora plačati visoko kazen, lahko ga odpuste iz službe. Zmotiti se sme le v svojo škodo. Zgodi se v gnječi, da da dve karti mesto ene, včasih izgubi kakšen denar, primeri se tatvina in pri menjavanju se v tej službi in dirindaju kaj lahko zmotiš. Vozno osobje si mora samo nabavljati zimsko obleko, gospodje pa jo dobe od družbe itd. Tako je: Denar moramo imeti, dobiti ga pa ne smemo.
lj Kralj skozi Ljubljano. Danes ob 10. uri 50 minut se je pripeljal kralj Aleksander na državni kolodvor, kjer je izstopil in se nato z avtomobilom odpeljal skozi Ljubljano v Sisek. Ustavil se je pri streljišču, kjer so pokopane žrtve avstrijskega vojaškega režima
lj Javen shod NSS. Sinoči je priredila NSS v »Mestnem domu« javen shod nižjih javnih nameščencev ,na katerem so govorili poslanca Deržič in Brandtner ter Rupnik. Udeležilo se je shoda krog 400 zborovalcev, pristašev vseh strank. Iz govorov je bilo razvidno, da so bedo javnih nameščencev zakrivile vladne stranke. Shod je v celoti potekal mirno in dostojno, le na naslov poslanca Reisnerja so padale tu pa tam več ali manj ostre opazke.
lj Podučite otroke! Policija objavlja: Večkrat se dogaja, da mečejo otroci, igrajoči se na ulicah, kamenje in druge predmete v okna raznih vojašnic, ter delajo občutno škodo. Radi tega opozarja policijsko ravnateljstvo stariše, da otroke pod-uče. V vsakem ponovnem slučaju se bo proti krivcem strogo postopalo.
lj Jahanje po prepovedanih ulicah in potih. — Ker drug način opominov ne izda nič, smo prisiljeni obrniti se na javnost. Vojaški jahači so namreč brezobzirni. Tako je n. pr. jezdil dne 8. t. m. ob tri četrt na 8. uro zjutraj po silno ozki Nunski ulici nek major, torej v času, ko je ta ulica
polna šolske mladine. Pisec teh vrstic se mu je komaj izognil. Le ena kretnja ali skok konja — pa je nesreča tu. A na obeh koncih ulice je napis, da je ježa in vožnja tod prepovedana. — Ne moremo si misliti, da bi dotični gospod major ne znal citati — latinice. Pa tudi drugje jezdijo vojaške osebe; celo po glavnem drevoredu tivolskega parka — in to opetovano — smo videli prijahati častnika; ali v parku pred cerkvijo Srca Jezusovega, da celo v Zvezdi sem naletel na vojaškega jahača. To je brezobzirnost prve vrste, ki zasluži, da se javno ožigosa, da ji napravi vojaška komanda enkrat za vselej konec. Tudi naj ta oblast izbije vojaštvu iz glave tisto neumno in nevarno dirjanje z vozmi po ljubljanskih ulicah, ki se lahko opazuje vsak dan.
lj Uprava dramskega gledališča pred sodiščem. Včeraj se je vršila pred ljubljanskim okrajnim sodiščem razprava o tožbi, katero je vložila po svojem zastopniku dr. Janku Brejcu ga. Zofija Borštnik-Zvonarjeva proti državnemu zakladu kot lastniku dramskega gledališča radi izplačila 4400 kron. Dne 19. febr. t. 1. bi se bila morala vršiti glavna skušnja za »Hamleta«. Ker pa gledališče ni bilo zakurjeno, je ga. Šariceva odšla domov. Ko je to zvedela ga. Borštnikova, jo je silno razburilo, ker se je radi Šaričeve že parkrat zastonj maskirala. Zato je odšla tudi ga. Borštnikova domov, poleg tega pa je bila vsled svojega razburjenja popolnoma nesposobna za igranje. Go. Šaričevo je gledal, uprava kaznovala s 1000 K globe, gej. Borštnikovi pa je kratkomalo odpovedala službo. Priče, ki so bile zaslišane, so izpovedale sko-ro soglasno, da je bila ga. Šaričeva prote-žirana, da ni gledališka uprava skrbela za premog, da se ravnateljstvo in uprava nista dovolj brigala za skušnje in da sploh ni nikakega reda, odkar je gledališče prevzela država. Razprava se je v svrho zaslišanja novih prič odgodila. Državo zastopa dr. Hubad.
lj Umrli so v Ljubljani: Štefka Bizilj, hti gostilničarja in posestnika, 20 mesecev. — Viktor Jugo, berač, 46 let. — Karel Jelnikar, mesarski pomočnik, 47 let. — Antonija Cerar, žena pismonoše, 60 let. — Dragotina Gartnar, rejenka, 5 mesecev. — Marijana Medved, mestna uboga, 73 let. — Frančiška Cimperman, kočarjeva žena, 72 let. — Stanko Suhadolc, kočarjev sin, 3 leta. — Amalija Voga, rudarjeva žena, 48 let. — Ivan Petelin, de-lavec, 60 let. — Frančiška Šušteršič, krojačeva žena, 52 let. — Gabriela Peterlin, sirota-hi-raika. 9 let. — Helena Šlibar, gostja, 75 let. --Kozaliia Bramše, žena prožnega delavca, 30 let. — Pavla Stupica, mlinarjeva hči, 2 leti.
lj Razstava psov. Medtem ko v Belgra-du prirejajo razstavo otrok, bomo v Ljubljani priredili razstavo psov. V ljubljanskih listih namreč beremo: »Mednarodno razstavo psov vseh pasem pod pokroviteljstvom Nj. Visočanstva kneza Pavla priredi klub ljubiteljev ptičarjev na ljubljanskem vzorčnem sejmišču letos o binkoštih ... Prijavi se lahko vsak (pes ali gospod?) na navadni dopisnici — navesti mora ime, spol, barvo in pasmo .psa, dan in kraj poleženja pri čistokrvnih tudi ime staršev in številko rodovnega lista... Iz Belgrada je že prijavljenih nekaj psov.«
lj Našel se je ključ. Dobi se v upravni-štvu »Novega Časa«!
Izdaja konzorcij »Novega Caaa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar,
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
-J-	   '-"i	'	r.gse
Tunel.
43
Roman. Spisal Bernhord Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Mislil je na Allana, Hobbyja, Lloyda, Harrimana. Vsak izmed njih je bil človekl Izvzemši Lloyda je imel vse druge za omejene, za ljudi, ki morejo samo »če-iverokotno« misliti, pa sploh nikoli ne mislijol Toda vkljub temu so bili ljudje, originalni^ ljudje,, ki so se čutili kot samostojne osebnosti — četudi se tega ni moglo razločno opredeliti. Mislil je na Allanovo dostojanstvenost. V čem je tičala? Kdo je mogel reči, zakaj se je zdel dostojanstven? Nihče. Njegova moč — strah, ki ga je vzbujal? V čem je to bilo? Nihče ni mogel povedati. Ta Allan ni poznal nobene poze, bil je vedno naraven, priprost, samosvoj in je vplival! Cesto je opazoval Allanovo zagorelo, pegasto lice. Ni izražalo ne plemenitosti ne ženija in vendar ni mogel svojih oči napasti na priprostosii, odkritosti teh potez. Ako je Allan nekaj rekel, samo kar tako, je že zadostovalo. Nihče ni niti pomislil, da bi izbegaval njegovim ukazom.
No, S. Woolf ni bil mož, ki bi se bil noč in dan pečal s lemi stvarmi. Le včasih je tuhtal, ko je vlak polzel preko pokrajine. Potem pa je postal vedno neprijetno in razdraženo razpoložen. Pri teh razmišljanjih je zadel vedno na eno točko: njegov odnos do Allana. Allan ga je spoštoval, občeval z njim prijazno naklonjeno, tovariško — toda vendar ne tako občeval kakor z drugimi in on, S. Woolf, je to dobro opažal.
Slišal je, kako Allan skoraj vse inženirje, načelnike inženirjev in uradnike kliče kar po imenu. Zakaj je pa njega vedno nazival le »gospod Woolf«, ne da bi se kdaj zarekel? Iz rešpekta? O, ne, bratec moj, ta Allan je poznal rešpekt le pred samim sebojl In kakor se je S. Woolfu smešno zdelo, je vendar gojil svojo najiskrenejšo željo, da bi ga Allan nekoč potrepljal po rami, rekoč: »Halo, Woolf, how do you do? — kako je kaj?« — Toda pričakoval je že leta.
Potem se je Woolf zmerom jasno zavedel, da Allana sovraži! Da, sovražil ga je — brez vsakega vzroka. Želel si je, da bi enkrat videl, kako Allanova samozavest omahuje; Allanov pogled naj enkrat strepeta, Allan naj bi bil enkrat odvisen od njega.
S. Woolf je gorel od čisto vroče strasti, ko je premetaval to misel. Saj je pač vendar bilo to mogoče! Utegne priti dan, ko bo on, S. Woolf —! Zakaj bi ne bilo mogče, da bi njegov položaj nekega dne pomenil popolno obvladanje sindikata?
S. Woolf je zaprl s svojimi orientalskimi veki črne, blesteče se oči in njegova mastna Jica so drhtela.
To je bila najdrznejša misel, ki jo je mislil v svojem življenju, in ta misel ga je hipnotizirala.
Potreboval je samo dobro milijardo delnic — in potem bi Mac Allan videl, kdo je S. Woolf.
S. Woolf je prižgal cigaro in sanjal svoje skopuške sanje.
7,
Edison Bio je še vedno delal sijajne dobičke s svojim tedensko novim tunelskim filmom.
Kazal je črni oblak, ki je večno visel nad kolodvorom za gradivo v Mac City. Kazal je nepregledno armado vagonov, ki jih je na tisoče lokomotiv vlačilo iz vseh ameriških držav skupaj. Mostiče za razkladanje, vrteče se žerjave, kinkeže, žerjave zračnih železnic. Kazal je »vice« in »pekel« poln besnečih ljudi, fonograf je istočasno ponavljal hrušč in trušč, ki je divjal dve milji za »peklom« skozi rove. Dasi so ropot posneli z dušilnikom, je bil še tako silen in strašen, da so si poslušalci mašili ušesa.
Edison Bio je kazal celo abecedo modernega dela. In vse z določnim ciljem: tunel I
In gledalci, ki so se pred desetimi minutami zabavali še na grozotni melodrami, so čutili, da vse te pestre, dimne in bobneče slike dela, ki so skakale čez platno, niso nič drugega nego prizori še mnogo večje in mogočnejše drame, ki ji je bil glavni junak njihov čas.
Edison Bio je oznanjal epos železa, večji in sil-nejši od vseh epov v starem veku.
Železniki v Bilbau, Severni Španiji, Gellivari, Graen-gesbergu. Fužinsko mesto v Ohiu z zrakom, ki dežuje pepel, z dimniki na gosto kot sulice. Plapolajoči plavži na švedskem, ognjeni jeziki okoli in okoli na nočnem obzorju, lnfemo. Plavž na Westfalskem. Palače iz stekla, stroji, ki jih je izumil človek, mamuti s svojim pritlikavim ustvariteljem in vladarjem ob boku. Skupina debelih kot stolp visokih, palečih se vragov, plavži, opasani z železnimi obroči, bruhajoči včasih ogenj^ proli nebu. Cize z rudo hite navzgor, žekno se nagača. Strupeni plini vrše skozi trebuhe debelih vragov ter grejejo piš na 1000 stopinj, da začneta premog in koks žareti sama od sebe. 300 ton grodlja natopi plavž na dan. Zamašek ognjišča se iztisne in potok železa brizgne v kadunjo, ljudje žare, njihovi mrliški obrazi slepe. Besemerjeve in Thomasove hruške, napeti, nadstropja visoki, deloma stoječi deloma ležeči pajčji trebuhi, ki jih giblje vodeni pritisk, zrak piha skozi železo, ognjene kače in iskrni snopi bru-haja iz njih. Žerjavica, vročina, pekel, triumf, Martinove peči, peči na kolesih, parne kovačnice, valjarne, dim, ples isker, goreči ljudje, vsak palec ženij, zmaga, železna klada žari in prasketa, sika po valjčnem žlebu med valji, se razteza kot vosek, se daljša, daljša, švigne skozi zadnji obraz in leži vroča in poteča se, črna, premagana, gotova: »Krupp, Essen, valja tunelsko tračnico.«
Na koncu: rov v premogovniku. Konjska glava, konj, majhen paglavec v visokih čevljih, ki koraca ob njem, neskončen vlak regljačev s premogom. Venomer kima konj, korači deček, dokler ni čisto blizu ter s svojim upadlim, čadastim obrazom ne reži v gledalce.
Razlagalec: »Tak mladič v premogovniku je bil Mac Allan, graditelj tunela, pred dvajsetimi leti.«
Izbruhne nepopisen, radosten vriski Vzklikajo človeški alergiji in moči — sebi samim, lastnim upom!
CWW