225. številka. Trst, v ponedeljek dne 6. oktobra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" i.-.na'a enkrat na dan. razun nedelj in Draznikov. ob 4. uri :>oi). — Naročnina zna^a : za vse leto 24- K. za po; ieta 12 S. za četrt leta S K in za en mesec 2 K — Naro«-nino e plačevati naprej. Na naroćbe sre* priložene naročnine se unravni-nvo ne ozira. Po lo1 »tarnali ▼ Trat u se prodajajo posamične 4 tviike po 8 stot. 3 uvč.): izven Tr-^ta pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€8inost" za primorsko. V edinosti je mod I Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Fosiana. osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema nprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 7. II. nadatr. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trst. Urednlitvo in tiskarna : ulica Torre Bianca 12. Tišče si oči, da jim ne treba gledati! Povedali smo bili že, da imajo zednje č-sse v Vidmu kaj pisano življenje. Bi!o je T m vse polno »kongresov«, katerih glavni kara k teristi kon je bil, mrči sveže in je ambicija mladosti veikrfar velika. Ne čudimo se t^rej, da so bili fcklepi tega »kongresa« v Vidmu najiz-raiiteji, nsjradikalneji, najdalekosežneji in tuli — najočitneji. Tako so sklenili n. p. na tem kongresu, da je vsa iredentovska diuštva organizirati v eno zvezo in da je pozvati vse občine po Italiji, naj svojim trgom in ulicam d*>jejo imena »neodrešenih mest«. Dalje so izrekli željo, n?j bi se po šjifeh do-eJacje stenske karte Italije nadomestile s takimi, na katerih bi bile razvidne »naravne meje« kraljestva italijanskega! A tudi svoje lastno ime je spremenilo društvo v zmislu, da bo isto razločneje govorila o namenih in ciljih. Incenovalo se bo odslej: »J edf-razione nezionale pro Italia irredenta«. Z istim čutstvom, kakor spremljemo stvari, ki so umevne same ob sebi — kakor je n. pr. samo ob sebi umevno, da oni, ki naglo in čez mero pije, mora poitatip^jan— beležimo te politične dogcdke. Kakor je samo ob sebi umevno, da eni, ki preveč pije, postaja pij*n, tako je umevno samo ob sebi, d* oni, ki ima zapite, oči ne vidi dogodkov. Tudi naši avstrijski oblastneži ne vidijo dogodkov, tudi oni imaje zaprte oči ; ali nimajo jih zaprtih morda radi kake naravne hibe v organizmu, ali vsled kake vnanje mehanične tile, ampak zaprte jih imajo, ker jih sami in namenoma tišče skupaj. Oni ne vidijo nič in ne slišijo nič, ker bi jim bilo neprijetno to, kar bi morali gledati in čuti ! Oni čuvajo koncept STOje politike 1 Tega hočejo ' hraniti, pa naj radi tega tudi izgube pravdo med ceLkupnostjo naše države in aspiracijami, ki se dajo uresničiti le na račun te celo-kupnosti. Gospodi v Italiji ne /amerjamo mi nimalo. Mi jim marveč izrekamo priznanje na njihovi doslednosti in trdnosti, s katera slede svojim ciljem, in izkoriščajo vsako pri-1 ko in vsako okolnost, ki jih približuje uresničenju namenov. S svojega stališča imajo PODLISTEK. 21 Ženska tridesetih let. Francoski spisal: H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. I. Prvi grehi. Vse napake in vsi pregreški imsjo morda plabo sodbo ali preveč seb čnosti kakor pri-četek. Postave zahtevajo posamične žrt^e, da more obstajati dražha. Ali se ne za vežem o vzdrževati pogfje, ki krepijo človeško družbo, ko vživamo niene koristi? Niso li brezktušni nesrečniki, ki morajo spoštovati tuio last, manj pomilovanja vredni, nego v svojih željah in naravni rahločutnosti prizadete žene ? Nekaj dnij po tem prizora, Čegar tajnost je bila skrita v zak ;nski postelji, je predstavil gospod d'Aigiimont eeprogi lorda Grenvilla. Julija je sprejela Arturja z neko hladno nljudnostjo, ki je delala čast njenemu umetnemu hliojenju. Njeni p gledi so izdali, da je velela svojemu srcu molčati, trden glas je pričal, da bo gospodovala nad bodočnostjo. Ko je bi!a spoznala s pomočjo sredstev, ženskam ttkorekcč prirojenih, vso ljubezen, katero je vžgala v njem, se je zveselila gospa d' Aiglemoat upanja na hitro okrevanje in se ni več zoperstavljala možu, ki jo je prisilil, da sprejme doktorjevo pf.moč. Nikakor pa ee ni hotela lordu Grenvillu preje zaupati, nego gospoda popolnoma prav, ker norec bi bil, kdor ne bi izkoriščal slepote in raznih grehov — drugih ljudij. Oblascneži v Avstriji tišče svoje oči skupaj, da ne vidijo in ne slišijo; ali tega naj si ne domišljajo nikar, da radi tega ura zgodovine ne teče dalje, da se radi tega razvoj dogodkov zaustavlja ! To je res udobno in človeku ne treba, da bi si razburjal živčevje, ako si vsikdar, ko bi mu trebalo gledati v oči neljubim dogodkom in morda nastaviti prsi in dvigniti roko, da ae parira njemu samemu namenjeni udarec, jednostavno zatiska oči, O da. to je jako udobno, ako državniki takim načinom »zavzemljejo svoje 6tališče« Dasproti dogodkom, da ee jim — izogibljejo previdno. Ali mi bi sodili, da državnikom je nekoliko ta naloga, da čuvajo interese svoje države, pa naj bi se imeli radi tega tudi malo trse eprijeti z njim, ki se hoče nemilo dotikati teh interesov. Tako sjdimo mi, tako nam pravi naš skromni in omejeni »podaniški razum«. Ne vemo, morda smo v zmot;. In če smo, prosimo lepo ponižno »za zamero« ! Ali temu menda ne bodo prigovarjali tudi visoka gospoda tam gori, da se onemu, ki prerad spi, rado dogaja, da — zamuja vlak! In to veja tudi — prav gotovo velja — za vlake, ki prevažajo sem in tja od ene strani interese, ki jih ima neka država, katera čuje baje na ime »avstrijska«, čuvati ob bregovih Adrije, in od druge strani interesi nekega izvestnega, sicer toli pritajeva-nega, ali v resnici vendar obstoječega gibanja tam onkraj Adrije v sjlncaem kraljestvu. Politični pregled. V Trsta, 5. oktobra 1S03. Vspeh sestanka v Miirzstegu. — Specijalni dopisnik lista »Die Zeit« pritrja sicer vestem — ki prihajajo toliko iz tfici-joznih, kolikor iz zasebnih virov — da je v velikih glavnih dnevnih vprašanjih doseženo sporazumljenje in da ni ostalo od U h ničesar, kar bi bilo še rešiti. Ali nekaj toček da je vendar, preko katerih ni mogla fiaa diplomacija barona Aehrenthala (avstro-ogrskega poslanika v Petrogradu). — Katere in kake točke so to — to ee za sedaj odteza javnosti. In sploh da je ves tek in izid konferenc povit v etrogo tajnost. Vendar je bržkone b o 1-ga rsko vprašanje tu vmes. Priznava se toliko z avstrijske kolikor z ruske strani, da se knez Ferdinand nahaja je dovolj proučila njegove besede in njegovo vedenje, da bi se prepričala, če ima toliko plemenitosti, da bi na tihem trpel. Imela je čez njega neomejeno oblast, katero je izkoriščala : ali ni bila ženska ? Montcontour je star gradič, sezidan na jedni sivih pečin, na katerih vznožju šumi Loira, ne daleč od kraja, kjer je bila ustavljena leta 1814. Julija. To je gradič v Tou-raini, bele barve, ljubek, z zrezljanimi stolpiči, ograjen, kakor b čipkami, jeden onih krasnih gradičev, ki se zrcalijo s svojimi murvinimi grmi, trtami, skalnatimi stez cami, odprtimi ograjami, skalnatimi kletm;, brsljanom in svojimi pobočji v vodni gladini reke. Strehe Monfecontoarja se blišče v solnčnih žarkih, tam se vse sveti k*kor srebro. Nešteto spominov na sosedno Špansko daje tej divni naselbini pesnišk izraz. Zlate ŽL>ltenice in zvončiće napolojujejo zrak z vonjavami; zrak je mil, žitna polja ee povsodi smehljajo in pov-aodi obdaje duša sladek čar, jo pojeni, stori zaljubljeno, mehko ter jo /sz:blje. Ta lepa krajina uspava bolečine in zdrami strasti. Pod tem vedrim nebom in pri pogledu na to bliščečo vodovje ne ostane nikdo hladen. Tam ugasne več nego jedna častihlepnost, tam se vltžeš v naročje mirne sreče, kakor te vleže dan za dnevom na večer solnce v svoje bagrene in višnjeve povoje. Bilo je leta 1821, ko ste stopali necega krasnega večera meseca avgusta dve osebi v najneprijetneji situvaciji, ako bi se hotel se nadalje upirati popularni vojni (s Turčijo). Zato treba najti poti, da se kneza podpre v njegovi situvaciji. Ali kako naj se to zgodi — v tem pogledu niso prišli na jasno v Miirzstegu. Obema vladama je — pravi nas gornji vir — namen, da z uradnim komunikejem obvestita javnost o razpravah v Miirzstegu. Glede forme, v kateri se ima to zgoditi, niso še na čistem. Toda to je gotovo, da to oficijelno ali oficijozno priobčenje ne bo bogato na vsebini, ker dnevi v Miirzstegu niso donesli obveznih sklepov. Iz cgrske zbornice. (Nadaljevanje Bohotnega brzojavnega porcčila). Posl. N a g y je obžaloval obdržanje tretjeletnikov pod orožjem, a je dejal, da je bilo to vsled sedanjih parlamentarnih razmer neizogibno. Menil je tudi, da vojno minister-stvo ni parlamentu, marveč je le delegacijam odgovorno za to odredbo, VBled česar je prišlo do kontroverze med govornikom in opozicijo, katera je trdila, da je vojno miniBterstvo odgovorno tudi pred parlamentom, ker parlament voli delegacijo. Govornik je potem menil, da bi opozicija storila mnogo bolje, ako bi glasovala za kontigent novincev, ker bi se le na ta način moglo omogočiti tretjeletnikom, da pojdejo na dopust. Pozneje, da bi mogla opozicija zopet nadu 1 jeva ti svoj boj. Govornik je slednjič predlagal, naj se seja zaključi ter skliče prihodnja seja še le po sestavi nove vlade. Govoril je še posl. P o 1 o n v i, ki je zaključil z izjavo, da se v Ogrski nikomur več ce posreči sestava ministerstva, ako ne bo dovolil madjarskega poveljnega jezika. Slednjič je zbornica vsprejela Nagyjev predlog ia seja je bila zaključeaa ob 3. uri popoludne. Dogodki na Balkanu. Dne 2. t. m. so ustaši po noči napadli turško taborišče pri Egri-Palanka. V gorovju Perim mora med kristijanskim prebivalstvom vladati grozen strah, ker je dne 2. t. m. nad 2000 beguncev došlo v samostan Philo in v Semkovo. V Bolgarijo prihaja dan za dnevom vse polno beguncev iz gorovja Razlog. Turške vojaške straže so blizu samostana Philo poklale več stotin bežeči h žen in otrok. Tuiška vlada poroča, da je dne 29. m. m. kakih 4U0 ustašev obkolilo vas Belidže v okraju Razlog. Ustaši da so pripadali bolgar- t --1 * z po kamenitih stezicah, vijcč'h sa ob pečinah, na katerih je sezidan gradič, ter se namenili proti vrhu, nedvomno, da se radujete tamošnjega krasnega razgleda. Osebi ste bili Julija in lord Grenville; a ta Julija se je videla popolnoma drugačna. Markizina lica so kazala svežo, zdravo barvo. Njene oči, katere je oživljala neka čudovita moč, so se svetile skozi vlažen hlap nalik fluidu, ki da otroškim očem neko mamljivo privlačnost. Veselo se je smehljala, bila je srečna, da živi ter razumeva življenje. Ze na tem, kako je privzdigovala svoje ljubke nožice se je lahko videlo, da ni nobeno trpljenje več ovirala tudi njenih najmanjših kretenj, kakor nekdaj, ko jo je oviralo tudi najmanjše gibanje. Pod belim, Bvilnatim solnčnikom, ki jo je varoval solnčnih žarkov, in v pajčolanu je bila podobna novoporočenki, devi, ki je pripravljena udati se vsem prijetnostim ljubezni. Artur jo je vodil skrbno, kakor ljubimec, vodil jo je kakor otroka, pripuščal jej najlepšo pot, ogibal se z njo kamenja, razkazoval jej razglede ali pa se ustavil z njo pred kako cvetlico. Vedno ga je naganjala k temu večna udanost, nežna ljubezen in temeljito poznavanje stanja te žene, in bilo je, kakor da so mu ta čutatva prirojena, morda bolj, nego njegov lastni, za življenje potrebni nagon. Bolnica in njen zdravnik sta šla z jednakimi koiaki, ne da bi se čudila soglasju, ki se je pojavilo že prvi dan njunih spreho- skemu domobranstvu in so imeli vojaške čepice. Ko so zažgali kristijanski in mohame-danski del vtsi, prisilili so bolgarsko prebivalstvo, da se jim je pridružilo, na kar' so'se utrdili na neki bližnji višini. — Tudi druge uetaške čete, ki so udrle v jsandžak Seres, da so bile vojaško organizirane in so bile baje po železnici pripeljane do Belove, od-kjer so ee preko Samakova podale v okraj Razlog. Prva enciklika papeža Pij a X. — Papež Pij X. je izdal svojo prvo encikliko. Vsebina istej je splošnega pomena in ae ne spušča v posamična konkretna vprašanja, ki so pomenljiva za politiko sv. Stolice. Enciklika pravi, kako ttžko je Pij X. prevzel izvolitev, ker se ne smatra vrednim tolike časti in ker se ni upal biti naslednikom njemu, ki je skozi 26 let vodil cerkev z veliko modrostjo, visoko razsodnostjo in prebogat na čednostih. Ali udal se je v božjo voljo in on ne pozna druzega programa, nego da se vse vspostavi v Kristu, tako, da bo Krist vse in vsem. Papež oporeka onim, »ki iščejo tajne namene v naši duši, da bi jih izkoriščali za posvetne namene in strankarske želje. Mi pa nočemo biti nič druzega nego služabniki Boga, ti nam je poveril sv. nalogu.« Izlasti toplo priporoča enciklika vzgojo mladine, posebno duhovske. Katoliške družbe naj se množe in naj dajejo izglede za krščansko življenje. Papež priporoča tudi dela vamiljenja. Čim bo vse vspostavljeno v Kristu, bodo bogati usmiljeni in dobrodelni nasproti nižim, a ti posljednji bodo mirno in s potrpljenjem prenašali nadloge svojega stanu. Paleg odstavka, v katerim papež oporeka domnevanju o »tajnih namenih«, je naj-markantneji zadnji, ki govori o dolžni udanosti do vladajočih. Tržaške vesti. Smrtna kosa. Čutstvom iskrenega so-žalja v duši javljamo, da je našo slovensko (v polnem pomenu te besede) Andrej Perto-tovo rodbino v Barkovljah (»pri rumeni hiši«) zadel hud udarec. Včeraj popoludne je namreč po daljši bolezni umrl sin in brat v tej družini, gospod Miroslav P e r t o t. To je v teku še ne dveh let četrti slučaj smrti v tej pošteni, rodoljubni in požrtvovalni rodbini. dov. Pokorila sta ee isti volji ter živela pod uplivom istih čutstev; njuni pogledi, njune misli so odgovarjale mislim obeh. Ko sta dospela na vrh necega vinograda, sta se hotela odpočiti na jedni onih dolgih, belih skal, ' katere se morajo izvleči vsakikrat iz skalnatih kletij; toda predno seje Julija vsedla, je opazovala okolico. »Krasna okolica!« je vskliknila. »Šotore si hočemo napraviti in tu živeti. Viktor«, je klicala, »pridite že vendar, pridite!« Gospod d' Aiglemont je odgovoril od spodaj z lovskim klicem ne pospešivši korake. Samo od časa do časa je pogledal po svoji ženi, če so mu dopuščali ovinki pota. Z ve-sel jem je dihala Julija va se zrak, privzdignila glavo in pogledala Arturja s fioim pogledom, s kakoršnim izrazi duhovita ženska vse svoja misli. »Oh«, je rekla, »tukaj bi hotela vedno ostati. Mari se lahko naveliča človek občudovati to krasno dolino? Vam je znano ime te ljubke rečice, milord?« >To je Ciza.« »Ciza«, je ponovila. »In kaj je tam spodaj pred nami ?« »To so cherski holmci«, je odvrnil. »In ob desnici? Oh, to je TcurĐelo rovanja« slovenskih odvetnikov t Trstu. Saj smo vedeli ! Kje in kako naj bi prosluli tržaški informator proslule »Grazer Tagespost« opustil kako priliko, da ne bi si kal svojega strupa na nas Slovence ?! Saj smo vedeli, da ne pusti neporabljene tudi prilike, ko je pravična stvar, zastopana po naših tržaških odvetnikih, enkrat zmagala nad italijan. krivico in sebičnostjo i tal. odvetnikov ! Kako naj bi bila »Grazer Tagespost« opustila to priliko in ne bi vzela v svoje varstvo — krivice ? Ni bilo možno. To je bilo izključeno, ker sicer ne bi bila >Grazer Tagespost« več — nemško-Iiberalen list ! Graški liat se ujeda, da je le delo »rovarenja« trž .ških slovenskih odvetnikov krivo nav tem, »da se bo odslej sloven. razpravljalo na razpravah s slovenskimi strankami« in da se bodo — (to je š3 le nečuveno, nebesa odprite se !) — slovenskim nepremožnim obtožencem dajali slovenski odvetniki kakor branitelje offo ! Večk rat že smo konstat rali, da se v reČenem grašiem listu — vsaj kolikor se dostaje naš.h tržaških stvari — neprestano borita za rekord : ignoranca in impsrtinenca ! Kar čitaš v tem liBtu o dogodkih v Trstu je ali brezobraznost ali gorostasna neumnost. Tako smo tudi v zadregi, ali naj bi pritisnili pečat nesramnosti ali pa neumnosti — onemu, ki prizadevanje, da se sme obtoženec braniti v svojem jeziku in da ga brani branitelj, s katerim se more sporazumeti — označa kakor »rovarenje«. Torej vsako delo za pravico — rovarenje ! Tako umevajo ti liberalci humaniteto v ju-stici ! ! Na taki moralni višini stoje ti — liberalci ! ! Arogantnež in ignorant v »Grazer Ta-gespoat« žuga z akcijo proti tej odredbi mi-nisteretva. Sedaj pa zopet ne vemo, ali ne ve ta nevednež, da so italijanski odvetniki že izveli »protiakcijo«, ki se je ravno završila s tem sijajnim fiiskom ; ali pa je tako Lrez-sramen, da bi hotel huj^kati italijanske odvetnike v nadaljne upiranje proti vsaki mrvi pravice za Slovence. Pri tem možu je možno eno in drugo. Ce že mora biti povsodi blizu, kjer je krivica ali blamaža — dobro mu teknilo ! Italijanske in slovenske sole. Včerajšnji »P.ccolo« primerja postopanje vlade nasproti slovenskim in italijanskim šalam in prihaja s pomočjo svoje židovske logike seveda do trditve, da vlada podpira nezakonite zahteve Slovencev in pjstopa proti zakonit m zahtevam Italijanov. Te svoje trditve podpira židovski list z dvema izgledoma in pravi, da je vlada zavkazala goriški občini ustanoviti v Goiici nepotrebno slovensko šolo, dočim je tržaški občini zabranila ustanoviti prepotrebno italijansko šolo pri Sv. Ivanu. Slovenska šola v Gorici da je nepotrebna, ker 89 je letos vpisalo vanjo le 17 učencev. Kdor čita samo »Piccolo« in slepo veruje njegovim trditvam, mora mu seveda pritrditi, da ima v tem obziru popolnoma prav. Našim čitate jem pa je jasno, zakaj zibaj a v to šolo tako majhno število ueencav, ker smo o zadevi tloveoie obSinske šole že neštevilno-krat pisali in zadnjič celo pred nekolikimi dnevi. V to šolo ne zahajajo učenci jedino z tega razloga, ker jo e že t llijanska občina tako priredila, da ne bodo hodili. Postavila jo je namreč na skrajno periferijo m• s;a in v tako zgradbo, ki prav nič ne odgovarja zdravstvenim zahtevam. Da je pa v Gorici eloveassa ljudska šola prepo-trebna, dokazuje najbolj tamošnja zasebna si venska šola, ki je prenapolnjena slovenske dece. Kdo torej trpi v Gorici škodo, Slovenci ali Italijani ? In kdo je kriv, da goriški Slovenci trpe v tem obziru škodo, ako ne ravno tista vlada, kateri očita »Piccolo« da favorizira Slovence, in katera noče prisiliti goriške občine, da bi ustanovila sloven -ek;m otrokom v Gorici šolo na primernem prostoru in v zgradbi, ki bo odgovarjala temu namenu ? ! Tudi o nepotrebnosti ital janske šole pri St. Ivanu se je že dovolj govorilo in pisalo in bilo bi le škoda za čas in prostor isto ponavljati. Sicer pa to nehote priznava tudi včerajšnji »Piccolo«, ko govori, da ne more nihče tržaški občini zameriti, da si — ako bi lasta šola pri Sv. Ivanu tudi ne bila prav potrebna - dovoljuje v tem obz ru »majhen šolski luksus«. Tu ga imate. Žida in Italijana lepo skupaj ! — Torej Italijani Bi smejo dovoljevati na naše slovenske stroške poleg mnogih druzih luksu30v še luksus laške šole pri Sv. Ivanu, a mi pa moramo, kljubu davkom, katere plačujemo v šilskem obziru — stradati ! Oni luksus dveh italijanskih srednjih šol, za katere mečejo proč stotisočake in stotisočake, mi pa brez slovenske šole v mestu, dasiravno nam radi tega prav nič ne odbijajo na davkih ! Lepa načela to! Luksus na stroške druzih. Kaj zakoni, kaj pravica, kaj jednakopravnost? ! Kdor ima moč v rokah, ta lahko guli in odira onega, katerega ima pod seboj, da si potem lahko dovoljuje — luksus. Na podlagi te najnovejše italijansko-židovske teorije pridemo slednj č še tako daleč, da tržaška občina zapleni in poproda vse imetje tržaških Slovencev, da si bo potem lahko dovoljevala luksus laške univerze in druge kulturne luksuse. Luksus je lepa reč, gospoda Italijani, kdor si ga lahko privošča iz svoj h sredstev ; ali luksua, kakor ga razumevate in izvajate vi, ni nič druzega, nego najnižje — lopovetvo ! Spušeenje v morje vojne ladije »Nadvojvoda Karol«. Že ob 6. uri zjutraj, če si prišel preko lesaega trga na Cjrso, si mogel opaziti neko posebno gibanje po ulicah. Množica je vedno bolj naraščala in vsi so se giba1 i v eni in isti smeri — tja doli proti velikemu trgu in daije proti sv. Andreju do ladijedelnice pri sv. Marku. Ali niso bili samo Tržačani v teh množicah, ogromno število je bilo tudi tujcev, ki so o tej priliki pr.šli v Trst od vseh strani. To se je posebno opažalo na parnikih, ki so ob tej priliki vozili goste v miljski zaliv in jim tako nudili lepo priliko za prisostvovanje na veličastnem prizoru. Izlasti na velikem Lloydo-vem parniku »Venus« —čegar ogromni krov je bil natlačen občinstva do zadnjega prostorčka — si mogel poslušavati govorice v celi vreti jezikov : v slovenskem, hrvatskem, italijanskem, nemškem, francoskem, poljskem in madjarakem jeziku. Proti ladijedelnici je drdrala kočija za kočijo, izvozček za izvozčekom. Pa tudi na vseh gričih, ki nadvladujejo Udijedelnico, je mrgolelo občinstva. Na prostoru samem, v neposredni bližini orjaka, ki se je imel spustiti v mokri ele- | ment, je bila zbrana nepregledna množica iz vseh slojev od mogotcev v blestečih civilnih in vojaških uniformah, pa do priprostih meščanov in delavcev žuljavih rok. Okolo 7. ure je vrsta kočij pripeljala nadvojvodo Rainerja s soprogo, nadvojvodinjo Marijo Karolino in nadvojvodo Leopolda Salvatorja s spremstvi na pomol sv. Karola, kjer se je vsa gospoda ukrcala na parni k »Pelikan«, ki je bil sijajno odičen zelenjem in z zastavam'. Kmalu za »Pelikanom« so se jeli pomikati drugi gori omenjeni parniki z gosti. Vreme je bilo krasno kakor navlašČ za tak dogodek in je bila vožnja v pravi užitek. Ko bo parniki zasukali v miljski zaliv, nudil Be jim je, izlasti pa njim, ki ni?o videli še kaj tacega, nekako pretresljiv prizor Tu so vam stali v vodnih masah orjaki naše vojne mornarice: in pobarvani pepelnato, so vam izgledali kakor gorostasne trdnjave notri v morju. Iz vseh odprtin so vam zijala žrela — topov ! Gorjć, ko začenjajo ta žrela metati svoj grozni ogenj. Parniki z gosti so se namestili v krogi ravno nasproti ladijedelnice in so mogli gostje najlepše opazovati novega orjaka, ki je še ležal tam v svoji iz tramovja zloženi velikanski zibeli. »Pelikan« pa je pristal v ladijedelnici in eo gospoda stopili na kopno. Tu so jih vsprejeli namestnik grof Gce«, župan Sadri-nelli, upravni svetovalci tehničnega zavoda in zastopniki raznih oblasti. Za visoko gospodo je bil prirejen poseben paviljon. Takoj se je pričel običajni ceremonijel. Župnik vojne mornarice Uredniček je blagoslovil novo ladijo. Kumica je bila nadvojvodinja Marija Karolina, soproga nadvojvoda Rainerja, ki je hči slavnega vojskovodje in zmagovalca pri Aapernu nad Napoleonom leta 1809, navoj-vode Karola. PoveljniK vojne mornarice, ad mira! Spaun, je zaprosil kumico, naj izvrši čin »krsta«. Zahvalivši se in izrekal besede, predpisane za krst. je kumica pritisnila na električno tpko in ttadicijonalna buteljka šampanjca se je razletela. Jeden inženirjev je dal znamenje delavcem in ti so hiteli z de lom za osvobojenje ladije, stopile so v akcijo pneumatiČne pumpe in v malo minutah je jel orjak drseti se svoje lesene zibeli niz-dolu začetkoma počasi, potem hitreje in malo minut pozneje ga je objelo morje v svoje neizmerno naročje. Nova ladija je plavala dalje kakih 200 metrov daleč v morje. Vse seje izvršilo uzorno točnostjo in mirnostjo in delavci bo nam zatrjali, da je to spuščanje vspelo najlepše, kolikor so jih videli do sedaj. Ko je ogromna ladija zdrknila v mcrje, doživel si prizor, ki ga ne pozabiš tako lahko, kajti bil je res veličasten. Ogromno telo ladijno se je veličastveno zibalo po morju, iz ladijedelnice in z ladij je orilo vsklikanje, na vojnih la-dijah so gromeli topovi in svirale so godbe novi ladiji v pozdrav. Tu ne smemo pozabiti nekega momenta, ki znači narodno poštenje in zavest našega slovenskega delavca v Trstu. Na krovu ladije »Nadvojvoda Kari« je bilo poleg oddelka vojne mornarice kakih 150 delavcev iz tehničnega zavoda. Mej temi, ki bo imeli spremiti krščenca na tej prvi njegovi poti v bodoče življenje, to je v morske mase, je bilo kacih 130 Slovencev. Ti naši priprosti možje so se tudi v tem slovesnem momentu spomnili svojega rojstva in ves čas so, ko je ladija lezla niz-doli proti morju, kakor iz enega grla navdušenimi »živio«-klici dajali izraza svoji radosti in so vspričo vse zbrane visoke in slavne goBpode manifestirali ekzi-stenco našega življa v Trstu. Hvala jim na tem, hvaia ! Ali manifestirali so še nekaj druzega. Včerajšnji tehnično težavni, ali toli sijajno VBpeli čin je sijajna zmaga naše domače induBtrije. A naši delavci so v sveSa-noatnem trenotku posvedočili, da tudi slovenska roka spretno in pošteno dela za povzdigo te industrije. Zato je včerajšnji dogodek triumf tudi okretnosti in sposobnosti našega delavstva. To — čast našega delavci — je glavni vzrok, da se radujemo na tem, da je včerajšnji čin toli krasno vspel. Da-li pa se je človeški družbi radovati na vseh namenih, katerim bo eventuvalno morala služiti nova vojna ladija, to je drugo vprašanje, katerega ne moremo potrditi, ni se stališča javne bla ginje, ni se stališča humanitete. Okolo 9. ure so ladije z gosti že dospele nazaj v pristanišče tržaško. Kake pol ure pozneje je priplul tudi »Pelikan«. Visoka gospoda so se izkrcali cb gromenju topov iz vojnih ladij (ki so sledile »Pelikanu«) in se potem v čolnu prepeljali do obrežja ob pomolu sv. Karola. Na vsem obrežju do h6tela »de la Ville« je bilo vse črno občinstva in so imeli redarji mnogo truda, da so držali odprto pot za kočije. Množice so se potem razsule po vsem mestu : peš, v tram-wavih in z izvoščeki. Bilo je gibanje po ulicah, kakor je vidimo le ob nenavadnih prilikah. Po gostilnah in pivarnah si le s težavo dobil prostora. Pripomniti bi bilo tudi, da si je dal nadvojvoda Rainer (po dovršenem činu) v ladijedelnici predstaviti inženerja Lucijana Riesa, inženerja Gustava Hannicha in več voditeljev dela, oziroma delavcev, katerim je izročil odlikovanja. Vprašanje zgradbe nove Inke. Včeiaj zjutraj vršila se je na parniku »Pelagosa« konferenca glede raznih načrtov za zgradbo nove luke. Te konference se je vdeležil trgovinski minister, baron Call, ki je prišel v naše mesto da prisostvuje spuščenju v morje vojne ladije »Nadvojvoda Karol«. Razun barona Calla udeležili so se te konference mi-nisterijalni Bvetnik Delles, ministerijalni konci pist baron Chlumetzkv, predsednik pomorske vlade vitez Lbner, dvorni svetnik baron Strobach, višji inženjer pl. Colombicchio, inženjer Pichler, luški kapitan vit. Nicolich, posl. Basevi, Combi in odvetnik Ricchetti, vit. Hiitteroth in gospodje Demeter Eltonomo in Kalist Cosulich. »Pelag03a« plul je ob škedenjskem obrežji do Zavelj, od tam mimo Milj in potem v Trst, da si je mogel tako minister ogledati vse obrežje. Na parniku vršila se je razprava glede načrtov za gradnjo nove luke. Razprave so se udeležili skoraj vsi navzoči. Minister ae je za svojo osebo izrekel bolj naklonjen načrtu, po katerem bi Be nova luka zgradila pri Sv. Andreju, nego načrtu za zgradnjo luke v Zavijah. Udeleženci te konference so dobili prepričanje, da ministerstvo popolnoma dobro pojmi nujnost tega vprašanja. Druga železniška zveza s Trstom. Ces. kr. okrajno glavarstvo v Gorici razglaša : V smislu § 14. zakona o razlastitvi za zgradbo železnice od dne 18. febr. 1878 drž. zak. št. 30, se javno naznanja, da se v namen političnega obhoda glede podrobnega načrta za v smeri bohinjske železnice (Jesenica-Gorica) nameravano varijanto delne proge od km. 89 8/9 do 91 6 železnice Celovec (Be-ljak)-Gorica-Trst, ki se izvrši na državne stroške (čl. I, t. 2. postave s dne 6. junija 1. 1901 drž. zak. št. 63) razpoloženi na občinskem uradu v st. Petru pri Gorici od 2. do vštetega 15. oktobra t. 1. za vpogled vsakemu v navadnih uradnih urah načrt za zemljiški odkup, izkaz imen in bivališč onih, katerih zemljišča ali pravice se razlaste. Vsak udeleženec more na rečenem okr. glavarstvu v gori navedeni razpoložni dobi priglasiti pismene ali ustmene prigovore proti nameravani razlastitvi. Novi Tržačani. Domovinstvo v Trstu so dobili : Vekoslav Mozetič iz Mirna pri Gorici, Miha Mahorič in Vrem, Štefan Risinovič iz Ostrovice pri Podgradu in Alojzij Roza iz Gradišča v Furlaniji. Čudno naključje. Pišejo nam : Kakor je menda znano tudi vam in tu pa tam kakemu prebivalcu našega »najzvestejšegac mesta, imamo na trgu pred centralno pošto velik in lep (?) vodnjak, ki ima pa to malenkostno napako, da je skoraj vedno — suh ! Zadnjih 14 dni je bila na tem vodnjaku neka posebna izjema — voda je namreč tekla vsaki dan vse do minole Bobote. Da je pa voda nehala teči ravno v soboto, to je res prečudno naključje in ljudje, ki radi verujejo v fraze menijo celd, da se je moral dogoditi kakov poseben — čudež ! Babjeverci ugibljejo namreč, da se je voda, oziroma vodnjak — ustrašil streljenja iz topov naše mornarice! Koliko verojetnosti je na tem gibanju, o tem naj sodi vsakdo sam ! Ali je tudi ljudij, ki sicer niso babjeverni, pač pa hudobni, da za vsakim pojavom slutijo zlobne namene in v tej maniji radi sumničijo. Taki ljudje govoričijo pa o Čudežu, ki se je dogodil minole sobote pred našo poštno palačo, da je bilo to le naraven pc.jav sil, ki delujejo tam doli na nekem dragem tržaškem trgu, kjer stoji naša komunalna palača. In ti ljudje sezajo še dalje v svojih sodbah in se jeze, da gospoda na magistratu, mesto da bi kazali mesto od vseh prijetnih strani, delajo s svojimi bedastimi demonstracijami, vse možno, da se v naše mesto došli tujci dolgočasijo, da vidijo čim manje, kar bi bilo vabljivega in kar bi povspeševalo prihajanje tujcev — ki menda ob čajno prinašajo nekaj denarja s seboj in niso ravno na škodo mestu! Tudi pri nas da je Bicer slučajev, ko bi tudi naši komunalni oblastneži najraje prirejali cel<5 slavoloke sem došlim tujcem. Tako da so n. pr. te dni z odprtimi rokami vsprejemali in ra-doBtno pozdravljali v svojih listih prihcd par — mesarjev iz Italije ! Ali taki slučaji da eo le izredni in da so posebno določeni v političnem koledarju, ki je veljaven na naši komunalni oblasti. Tako sodijo torej nekateri, ki ne verujejo, da bi se bil minole sobote dcgodil kakov čudež na našem trgu pred poštno palačo in si prav »naravno« razlagajo, da se je tam stoječi »lepi« vodnjak kar naenkrat posušil. Kateri so bolje pogodili : ali oni, ki verujejo v čudeže, ali pa oni drugi — v ta spor se m* nočemo mešati. Će koga zanima stvar, naj le sam vzame svojo pamet v roke in — naj eodi ! Kako šikanirajo ! Go3pod Josip T. je dal že v letu 1900 napraviti laško prošnjo za dosego domovinske pravice v Trstu. V letu 1901 mu je magistrat vrnil prošnjo z odlokom, v katerem so mu naznanili, da se ga ne more sprejeti v tržaško občino, ker ni dokazal, da je zadnjih 10 let vedno prebival v Trstu. Vsled tega odloka je dal T. napraviti prošnjo na c. kr. redarstveni urad in ; ta mu ;e z odlokom od dne 17. avgusta 1901. izdal potrebno potrdilo. Prosilec je na to dne 22. avgusta 1901 vložil novo laško prošnjo z vsemi potrebnimi prilogami. Na to obnovljeno prošnjo, kateri je bila pridejana, kakor se umeje, tudi priloga c. kr. redarstva, spisana v laškem jeziku, je prosilec prejel te dni odlok, ki zopet zavrača njegovo pr.jsnjo. Odlok je datiran od dne 18. julija 1903. Magistrat trdi v istem, da pro^ilčevo 10 letno bivanje v Trstu ni dokazano, čtš, da v anagrafičnem uradu nahajajo beležke le — od leta 1891 do 1900!! Kakor je videti iz tega izgleda, ne zadostujejo več niti potrdila c. k. redarstvenega urada ! To je tako očitno šikaniranje, da bi moralo slavno c. kr. namestništvo, katero ima sedaj stvar v rokah, najstrožje nastopiti proti zlobnemu postopanju mestnega magistrata. Skrajni čas bi bil re3, da bi ae pove- dalo mestnim oblastnežem, kaj se Bme in kaj — se ne sme ! 10 milljonOT lir za poitalljančeTa-Dje Slovencev in Hrvatov t Primorja in T Dalmaciji. — Društvo »Dante Allighieri« je sklenilo, da si izposjdi pri raznih bankah v Italiji 10 milijonov lir, da bi lažje izvrševalo evojo nalogo. Da bo največ tega denarja dobivalo društvo »Lega Nazlonale«, o tem ni dvoma, kakor tudi ne o tem, da bodo otroški vrtci in »Legine« šole kakor gobe iz tal vedno bolj rasle po slovenskih in hrvatskih občinah v Primorju in v Dalmaciji. Naj bi vendar ti komedijanti raje za ta denar kupili polente svojim rojakom, katero si morajo služiti sedaj na tujem, kakor pri nas v Avstriji, na Francozkem in v Ameriki. Po »Gorici«. Se nekaj. V svoji notici, na katero smo odgovorili že v dveh člankih, apostrofira »Gorica« v zaključku »Slovenski Narod« tako le : »Za imenovanima listoma (za»Edinostjo« in »Sočo«) prišepal je tudi »Slovenski Narod« od torka ter zasolil par gorkih goriškima slov. dež. odbornikoma. Pri tem pa igra jako klaverno vlogo; vidi se mu, da so mu goriške razmere popolnoma neznane. Sicer pa priznavamo radi, da mu gre le zajto, da bi nekoliko očrnil »klerikalna« goriška odbornika ; za stvar mu ni nič mari. Kako tudi ? Saj molči o razmerah v kranjskem deželnem odboru, odkoder prihaja na slovenske vloge »klerikalnih« goriških odbornikov odgovor in dragi spisi le v nemškem j e-z i k u ! Medice, cura te ipsum !« Ce je temu res tako, smo brezpogojno na strani »Gorice«, v kolikor obsoja nemšku-tarenje na deželnem odboru kranjskem ! To obsojamo že zato, ker načelno obsojamo narodni greh, neg ede na to, ali ga je storil klerikalec ali liberalec. Ali važen vzok je, ki sili, da treba še posebno obsojati nemškutarjenje v dopisovanju z deželnim odborom goriškim. Naravnost nesramno je že, kakor Pajer izpodriva slovenski jezik iz uradovanja deželnega odbora. Celd nemššino uvaja, da le izpod riva slovenščino. Zato pa vsaki neslovenski dopis iz slovenskih krajev ali od slovenskih korporacij deželnemu odboru goriškemu po-meaja — potuho gosp. Pajerju ! Žrtve militarizma. Pod tem naslovom pišejo »Soči« iz Kanala : V noči 29. sept. t. 1. je umrl v Gorenjivasi v 32. letu svoje dobe Ivan Lenardič, štacunar in krčmar, zapusti vši mlado vdovo in par otročičev. Mož je bil pozvan na letošnje je^en^ke vaje, in je iste opravil v 5. domobranskem pešpolku, go rika dekleta, da prinesejo mal dar na ta žrtvenik. Vstopnine ne bo nikake, ^e listki so po 20 stot. Dobitki bodo tudi lepi. Tedaj te zabite v nedeijo na tombolo. Kon^umoo društvo pri tv. Jakoba se je minolo soboto preselilo v svoje nove prostore, v svojo lastno h.šo, ki stoji na najlepšem in najpril>)žnejem mestu okrožja sveto-jakobskega, ravno nasproti cerkve. Ze v soboto tvečer je bilo jako živahno v novih prostor h, včeraj pa se je kar trlo občinstva do pogno v eo5. Natlačeni so bili notranji projtor in ves prostorni vrt. To je bilo neprestano prihajanje in odhajanje. Zabavo je poviševalo pevanje zbora bratovščine sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu. Na večer je došlo tudi mnogo »Kolašev«. Prostori bodo izborno služili ne le Slovencem okolo sv. Jakoba, ampak so jako pripravni tudi za prirejanje vrtnih veselic v manjem stilu. — Na to opozarjamo naša mestna društva. Odbor konsumnega društva pri Sr. Jakoba vabi svoje (kakor je bilo že javljeno) ude na domačo zabavo in pogovor, katera bo jutri večer ob 8. uri v svojih lastnih prostorih. Obrambna zveza tržaških tržnih težakov priredi v torek 6. t. m., to je jutri zvečer ob 8. uri, konferenco v dvorani Mally, ulica Torrente št. 16. Tej konferenci bo program: »Edino ekonomični namen društva« in »O socijalni ekonomiji«. Služba sodnega pristava v IX. plačilnem razredu je razpisana na deželnem bo-dišČu v Trstu- Predpisano opremljene prošnje, z dokazilom o znanju deželnih jezikov, je predložiti predsedništvu tega deželnega sodišča do dne vštetega 15. oktobra. — Razpis službe je priobčen v uradnem listu — samo v italijanskem jeziku ! Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 7.8, ob 2. uri popoludne 25.- C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 766.3 — Danes plima ob 7.32 predp. in ob 6.2« pop.; oseka ob 0.48 predpoludne in ob 0.48 popoludne. Vesti iz ostale Primorske X V Tomaju so imeli dne 28. in 29. m. m. občinske volitve. »Soča« poroča, da je zmagala narodna-napredna stranka v vseh treh razredih. X Nagla smrt. Iz Bohinjshe Bistrice p'šejo: V sredo je umrl nenadoma Ignacij PaloviČ, doma iz Čapovana, delavec v predoru. V ponedeljek je prišel k njemu njegov brat, da bi 8i on dobil delo. V torek sta šla zvečer ekupaj v predor, odkoder sta se v sredo zjutraj zdrava vrnila. Po kosilu sta legla oba na eno posteljo, da se odpočijeta. Med spanjem se je zdelo Janezu, da sliši neko ječanje poleg sebe. Kako se pa je še le prestrašil, ko se je zbudil ! Svojega brata, katerega je videl Š3 pred dvema urama zdravega, je našel poleg sebe v postelji mrtvega. X Občinski zastop t Fiumicella je namestništvo (sporazumno z deželnim odborom goriškim) razpustilo in je odredilo, da se morajo nove volitve izvršiti tekom JO tednov. Mej tem bo vodil občinske posle namestni-štveni koncepist Conte Dandini, pridodeljeni okrajnemu glavarstvu v Gradiški. Vzrok tej strogi odredbi je ta, da vsled napetosti med liberalno večino in klerikalno manjšino občinski zastop ni mogel priti niti do začetka delovanja, ker ni izvršil volitve župana in svetovalcev. X Zakup užitnine v davčnem okraja Vodnjan. Dae 27. oktobra ob 10. uri predpoludne Be bo vršila na finančnem inspektoratu v Pulju ponudbena razprava za oddajo v zakup užitnine v davčnem okraju Vod njan. Izklicna cena znaša letnih 8800 K, in sicer 7400 K za vino, vinski in sadni mošt ter 1440 K za meeo. Užitnina se odda v zakup za leto 1904, eventualno 1905. in 1906. Natančneje pogoje je možno izvedeti na rečenem inspektoratu in na davčnem uradu v Vodnjanu. Vesti iz Štajerske. Kakor kaže! Gladilo c. k. državnih uradnikov v Mariboru, »Marburger Zeitung«, je stala na čelu tistim listom, ki so razkri-čavali vse naše Spodnje Š ajarsko kakor »brlog morilcev«, ker se je bilo tam dogodilo par umorstev. Ali še vedno je v veljavi pravilo: danes meni, jutri tebi ! V posojilnici v St. Lenartu so se dogodile velike sleparijer a avktorji teh sleparij bo bili Nemci in nem-škutarji. Tu pa se glasilo c. k. državnih uradnikov v Mariboru kar caenkrat boji, da bi se moglo (po njega lastnem receptu) dogodke v Št. Lenartu generalizirati in delati po njih sklepe o kakovosti vse nemške in nemškutarske stranke na Spodnjem Štajar-skem. V tem strahu meni list kar naenkrat, da to vendar ne gre, »da bi se delalo odgovornim en cel kraj ali cel6 vso okolico za izprijenost enega posamičnega človeka« ! In vprašuje s hinavsko indignacijo : »So li morda radi tega, ker je neki kapelan na ' Koroškem zastrupil mašno viso, vsi kapela- nje na Koroškem zastrupovalci ?! Sc-li vsi prebivalci kacega kraja roparski morilci radi tega, ker je kdo tam koga umoril ? !« Možje pri »Marburger Zeitung« imajo prav : ne, nieo zaarupovalci vsi kapelanje na Koroškem in ne morilci vsi prebivalci kakega kraja, čeprav imajo tu in tam kakega zločinca v svoji sredi ! Ne, niso ! In tako generaliziranje treba le obsojati. Ali iz predal »Marburger Zeitung« ne sme priti taka obsodba. Ona je izgubila to pravico z vsem svojim postopanjem na škodo našega naroda — ona, ki je radi enega slučaja (ki pa se je, vrhu vsega, pozneje še izkazal neresničnim) zasra-movala vse spodnje Stajarsko »kakor brlog morilcev« in spodnještajerBke Slovence kakor »narod morilcev«, in ki niti sedaj — ko je oni dogodek pojasnjen — nima toliko poštenja, da bi preklicala svoja nečuvena žaljenja! List, čegar morala se ravna po principu »kakor kaže« : ki obsoja gori označeno generaliziranje, ako je Nemcem na škodo, aje prakticira eam prejšnji in naslednji dan, ako je to Slovencem na škodo : takov list je absolutno izgubil pravico, da bi komu dajal pouke, ali da bi koga sodil in obsojal ! Blizu konca. (Spisal I. S. Ognjevit.) (Dalje.) Poleg njega je delal neki mlad človek. Ta je hitel vedno, kakor da ima bogveko-liko plačo. Delež ga je zaradi tega že dlje časa sovražil, ker mu ga je paznik večkrat kazal za izgled. Danes ga pa več živega ni mogel videti. Sploh je Bovražil vse tiste, ki so se liki psi tresli pred vsakim, ki jim je mogel zapovedati količkaj. Takšni so bili prava nadloga, ker znali so tudi tožiti. »Slišiš ti, ali veš, čegava je ta tovarna ?« ga je vprašal Dalež. »X & Co.«, mu je odgovoril ta in ga gledal začudeno in brezumno. »Pa jaz sem mislil, da je tvoja, ali pa da si ti tudi delničar«. Ta ga je pogledal še bolj začudeno in zazeval. »Moja? ! Odkod ?« »Odkod, ne vem. Ali ti tako hitiš, ka kor da delaš eebi«. »Hitim ?.... Saj moram hiteti«. »Ne moraš hiteti ; ti moraš samo delati«. Ta ga ni razumel. »Le hiti, le. Kedar bcš »crknen« kakor jaz, ti bo drugače pri duši. Le hiti, saj nazadnje dobiš za medaljo od starega lonca dno. Poglej mene. Jaz se moram čutiti Brečnega, da me sploh še puščajo delati. Seveda, ti še ne umeš tega. Pa enkrat ee že spomniš mojih besed! Če prej ne, tedaj, ko dobiš za medaljo od starega piskra dno. S tem se je završil ta šepetajoči raz- govor. Ure so tekle tako počasi, da bi človek ponorel od nervoznoBti, ko bi čakal na vsako minuto. Zdelo se mu je, da je že celo večnost tukaj, a vendar je še le enajst. Še eno uro dopoiudne in potem še sedem ur popoludne. Prestrašil se je, ko se je spomnil, koliko mu bo še prestati do noči. Zaželel je, da bi se zdaj nekaj zgodilo z njim, n. pr. da bi ga zadel mrtvoud, da bi takoj izdihnil. Zunaj je sijalo Eolnce in ga vabilo, naj pride se ogret. Ali on ni smel zapuBtiti dela, čeprav bi rajši nego bogvekaj, ker doma je bolna žena z nepreskrbljenimi otroci in tndi sam ne more živeti brez zaslužka. Kesal se je prvič v življenju, da se je kdaj oženil. Da je sam, bi bil zdaj brez skrbi. Pustil bi delo in odšel v alejo; tam bi legel na zeleno travo in dihal va«se sveži zrak. Ne bi ga skrbelo, kaj bo z ženo, kaj z otroci — za-Be ga itak nič ne skrbi. Roka in nogi bo mu že čisto odrevenele. Na stopalih ga je peklo, kakor da Btoji na žerjavci. Debele . kaplje so mu padale z obraza. Ura je šla počasi, kakor da bi jo zaustavljal sam peklenšček. Občutil je tudi glad. Ko bi vsaj kmal u bilo poludne, da povžije malo hrane ;n se spočije ! Pred njim na steni je visela ura. Ogledal se je vsaki čas na njo. Večkrat se mu je zdelo, da dela že četrt ure, a ko je pogledal, je videl, da je delal komaj minuto. Klel je na tihem, škripal z zobmi... Razmišljal je o vsem Življenju. Na pamet so mu prihajale vBe skrbi, neprijetnosti in muke življenja in vpraševal se je, zakaj je bilo vse to, zakaj se ni ubil že poprej, da ne bi bilo teh sedanjih skrbi. Spoznal je, da je storil posebno veliko neumnost, ko se je oženil, ko bi bil moral vedeti kakšno življenje bo imel in kakšno eksistenco bo mogel preskrbeti ženi in otročičem ! Sinilo mu je v glavo, da bi bilo še najboljše, da se — ubije. Boljše, da se zdaj ubije, nego da bo moral pozneje, ko ne bo mogel več delati, umirati vsled bolezni in — lakote. Ce ga bolezen jutri vrže na postelj, kdo ga bo preskrboval ? Mari bolna žena ali slabotni otroci ? Ali zopet se je odvrnil od te misli. Sklenil je, da se ne ubije, da ne bodo ljudje kazali za njegovimi otroci. (Pride še.) Brzojavna poročila. Rusko odlikovanje avstrijskemu nadvojvodi. DUNAJ 5. (B.) Ruski krilni pobočniK Šeremetjev podal se je včeraj v Prago, da izroči nadvojvodi Ferdinandu Karolu veliki križ Andrejevega reda, podeljeni mu od carja Nikolaja. Avstrija in Rnsija glede Balkana. DUNAJ 5. (B) Avstro-ogrska in ruska vlada ste na podlagi pogovorov med grofjm Goluchowskim in grofom Lamsdorfom odposlali ruskemu in avstro ogrskemu poslaništvu v Carigradu btzojavki, v katerih se izjavlja, da ste se obe vladi sporazumeli glede nadzorovanja uvajanja reform v treh vilajetih evropejske Turčije. V teh brzojavkah se povdarja, da so na eno Btran ustaši ovirali uvajanje teh reform, na drugo stran pa da so turška oblastva kazala premalo gorečnosti o izvrševanju teh reform. Obe vladi obža-lujeti grozovitosti, katere se počenjajo nad mirnim prebivalstvom o vsakakor upravičenem dušenju ustaje ter smatrati nujno potrebnim priteči na pomoč žrtvam teh obžalovanja vrednih razmer. Na to podajajo se poslaništvoma instrukcije glede humanitarne akcije, obstoječe v podpori vseh eksistenčnih pogojev oropanega prebivalstva, v olajhčavah za povraćanje v domovino ter zopetnega sezidanja uničenih vasi, cerkev in šol. Turški poslanik pri sultanu. CARIGRAD 5. (B.) Angležki poslanik O' Connor bil je včeraj povabljen na kosilo pri sultanu in je bil na to od istega vsprejet v avdijenci. Kriza na Ogrskem. DUNAJ 5. (B,) Ogrski ministarski predsednik grof Khuen Hedervarv dospel je sinoči iz Budimpešte semkaj. BUDIMPEŠTA 5. (B.) Ogrska kores-pondenČna pisarna poroča z Dunaja : Njegovo Vel. ceear Fran Josip je dane3 ob 10. uri zjutraj vsprejel ogrskega ministerskega predsednika, grefa Khuena Hedervarya v av-dijenciji. Isti je poročal vladarju o vzrokih njegove demisije in o položaju na Ogrskem. Kriza v Srbiji. BELIGRAD 5. (B.) Sestavljen je novi kabinet z generalom Gruićem na čelu. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorclj lista „E d I n o s t". Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trsta ********* n* *** n*x X Svoji k svojimi J * ZALOGA g | pohištva 5 dobro poznane tGvarne mlzarsie zadrnge t Gorici (Solim) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej yinton Čcmigoj Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosaric) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna poMStva primorske dežele. šolidnoat zajamčena, kajti leB se osuši v "to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, no« ^ dernl sestav. Konkurenčne cena. y B*~ Album pohliter brezplačoa. X * X * X X X X X X X » X X X x X X X x X X xxxxxxxxxxxxxx« It Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake koukureuto. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilairtovln oenik brezpla6no In franko. Sprejem* zavarovanje človeškega živ-jenja po najraznovretnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica tiaše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. T Tužnim srcem naznanjajo podpisani žalostno vest, da je njih preljub-ljeni soprog, sin, brat in svak, gospod Miroslav Fertot včeraj, dne 4. t. m. ob 4 '/» P°P- 1»° dolgi in mučni bolezni previden sć sv. zakramenti i a umirajoč, v dobi 26 let mirno v < ro-podu za-pal. Pogreb se !>o vršil v torek, dne 6. oktobra, ob 4. ure popoludne iz hiše žalosti (Ifumena hiša). BAKKOVLJE, dne 5. oktobra 1903. Andrej Pertot, Ljudmila Pertot, losip, Andrej Pertot, oče. soproga. brata. Antcnija Pertot poročena Starec, Evfemija Pisčanc, por. Pertot, sestra. svakinja. Podpirajte družbo Cirila in jfietoda! r Je na prodaj L radi družinskih razmer in pod ugodnimi pogoji hiša z dobro obiskovano gostilno, vpeljano in ugodno protlajalnico jestvin, prodajo žganja in pekarijo, z prostornim gospodarskim poslopjem, dvoriščem, vrtom in zraven ležečimi dobro obdelanimi zemljišči (vinogradi), vse v najboljšem stanji in v zelo ugodni legi v bližini Tržaške okolice donašajoče veliko zaslužka in dobička. Ob jednem seproda vse pohištvo, zaloga blaga in vina. Natančneja pojasnila daje dr. Matej Pretner. v Trstu Ulica deiia Cassa di Riparmio it. 13. II. nadstropje. I 0 0 0 o -J w Posojila. -w ne manjše od 10.000 kron na hiše, zemljišče, dedščine KAROL OFNER Ulica Caserma št v. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). ZALOGA USNJA (t — TRST — Piazza Nuova št. 1. — TRST — Velika zalosa vsakovrstnega usnja — TR3T — Jf Piazza Nuova št. 1. — TRST — najboljših tu- in inozemskih tovaru. ft t Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. —= Ugodne cene. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih senab. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za bosedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno eaiža. Ogl «i za vBe leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 60 stot. V Trstu. Zaloga likerjev v sodeih in budilkah. Porh^MP I^Unh ulica delle Acque 12 roi I Idu U J a IVU U Zaloga vsakovrstnib ?in m buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kavarne. Anfnn Snrll P^PO"**« svojo kavarno f^ll&UII VUI II »Commercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. s? ysak * 1 ; }!. Javna zahvala. Podpisana si šteje v dolžnost pris čao zahvaliti ne vsem, ki so narn na k»tfri si bodi načia lajšali žalost na bridki izgubi nase Z o r i c e. Posebno se pa zahvaljujemo slavnemu pevskemu društvu »K do« za m le ž do tinke darovalcem krasnih vencev, in v-em oaim, ki so blagovolili vde'ež t' pogreba. Družina Josipa Furlan. 30 malih stanovanj *.IZ,"": kukinjo se takoj oddž, v ulici Industria in ul. Guardia v iišah St^lfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. nadstr. od 1—2 in 5—7 pop. Urar F. Pertot Trst ulica delle Poste 3, vogral ul. Torre bianca Prodaja h rebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Dve hiši na prodaj z nekoliko zcaaij iča v blizini mesta več povć upravništvo »EDINOSTI«. Tovarna za cementne plošče ANDRU STOLFA Trst. - ulica delTlndustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.- Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji ni kake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga. Odlična gospa da v najem krasno urejeno sobo inteligentnemu gospodu, oventuelno tudi hrano. Ulica Belvedere številka 47.. I. nadstr., vrata št.