Številka 222
TRST, v torek 13. avgusta 1907.
Tečaj XXXII
Ishaja vitki Aia tv4i «k nedeljah In praznikih ah 5„ rt panedeljklh afc 9. i|ntra| Posaničae Itevtlke se prodajajo po S avč. (6 rtotank) -v mnogih tob&k&rn&h ▼ Trato in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, št. Petra, Sežani, Nabiežini, St. Ladji, Tolnfara,
AjdoviOni, Postojni, Dornberga, Bolkann Itd. ČEKE OGLASOV ae imčnnajo po vrstah (Ifaroka 78 mm, viaoka 21/« mm); ca trgovinske in obrtne oglaaa pa M aUttmk; aa osmrtnice, nahvale, poslanice, oglaae ikmimft aavodov p« 56 stota Za oglase v teksta lista do 5 vrat 20 K, vaakana-daljna Trsts K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa aa 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava Edinosti". — Pla&je se iakljnčno le opravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko.
F edlnomti Je
lueAalaa naša
m tw leto 34 K. pol Ista 13 K, 3 mesece 6 K —, na aaročbe brez doposlane naročnine, se oprava ne onira,
Itikilia li lidsllUB UdailB JtiiMti1 itait: eeiolttio K 5-20, pol lin 2*60 Vri dopisi naj ae poiiljajo na oredniitvo lista. Nefrankovant
pisma aa aa sprejemajo ta rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na opravo lista. UBBDNlSTVO: mL Glsrgie Galattl 18. (Karodal dom). Isdajatelj in odgovorni urednik fiTEfiN GODINA. Lastnik konaord} lista »Edinosti. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta, alica GKorgio Galatti St. 18 ^^ Psitao-hraailaiSml račma It. &A1-KO. ^^ rOH itn. US7. —
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
ti
BRZOJAVNE VESTI.
Dvajsetletnica vladanja kneza Ferdinanda.
SOFIJA 12. Slavnosti povodom dvajsetletnega vladanja kneza Ferdinanda so koneč-no določene za 28. avgnsta ter se bodo vršile v Sofiji.
mestni zbor razpnifien.
RIM 12. Vlada je razpustila mestni zbor ter imenovala kraljevskim komisarjem Salva-rezzo, ki je včeraj nastopil svojo službo.
EvharistiSni kongres.
METZ 12. Evharistični kongres je bil zaključen včeraj.
Nemiki pesnik umrl.
WEINSBERG 12. Umrl je pesnik Teo-bald Kerner, sin Justina Kernerja.
Nemiri v Belfastu.
BELFAST 12. Včeraj je priSlo zopet do nemirov. Policija je neprestano rabila palice. Izgredniki so ruvali kamenje iz tlaka ter je metali na redarje, katerih je bilo več ranjenih. V Belfast sta bila odposlana dva ba-talijona pehote.
BELFAST 12. Za Časa včerajšnjih nemirov je vojaštvo ponovno rabilo proti upornikom bajonete. Več njih ie bilo ranjenih.
Štrajk brzojavnih uradnikov v Severni Ameriki.
NEW-JORK 12. Vsled štrajka brzojavnih uradnikov je pretrgana brzojavna zveza med več mesti na zapadu in jugu, tako v Oolumbu, Milwankee, Nashville, Memfisu in Dallasu, Govori se, da se pridružijo štrajku tudi brzojavni uradniki v San Frančišku in Oaklandu.
NEW-J0RK 12. Tukajšnji brzojavni uradniki so sklenili, da ne store pred petkom glede štrajka nikakih korakov.
Haaika konferenca.
HAAG 12. Tekom tega tedna uložijo angleški delegatje predlog glede omejitve ra-zoroženja. Sodi se, da bo konferenca zaključena dne 1. septembra. — Včeraj so prišle deputacije iz Irske, iz Indije in Egipta protestirat proti angleškemu gospodstvu. Dospela je tudi deputacija iz Georgije, da protestira proti ruskemu gospodstvu.
General Picquart opsovan.
ROCHEFORT 12. Vojni minister Pic-tjuart se je včeraj vdeležil odkritja spomenika za Grimauxa, ki si je pridobil zaslug za revizijo kazenske pravde Dreifusove. Ko je hotel general Picquart stopiti v vlak, da bi se vrnil v Pariz, je pristopil k njemu neki mož, ga pograbil za rokav rekoč: „Ah Pic-quart ! Živio maršal !" ter je na to pljunil nanj. Minister je pahnil nazaj neznanca, katerega je hotela množica napasti ter ga pobiti na tla. Med tem so ga redarji aretovali. Aretovanec je rekel, da se piše Edvard Le-cocque in da je iz Carigrada. Iz neke karte, ki so jo našli pri njem, je razvidno, da pripada društvu „Mlada Francija". Sodi se, da ni pri zdravi pameti.
PARIZ 12. Edvard Lecocque biva v Parizu in je sin pok. Lecocque paše, ki je bil več let v turški službi. Rojen je bil v Carigradu in je star 30 let. Lecocque pripada reakcijonarni struji.
Koreja.
SEUL 12. (Reuteijev biro) Radi organizacije korejske vlade so trije členi štaba markiza Ito imenovani podpredsedniki treh korejskih državnih oddelkov. Markiz Ito je z 8
PODLISTEK.
Predigra h Kazablanki.
Kakor preteča predigra h grozotam v Kazablanki se zde človeku spomini in vtiski iz Maroškega, ki jih priočuje S. L. Benzu-zan zdaj v nekem angleškem listu. Kratke, same na sebi brezpomembne izjave posameznih Maročanov in romantični popotni doživljaji se združujejo v markantno sliko o položaju, ki jo krvavo obsevajo dogodki zadnjih dni.
Jezdila sva proti pogorju, tako piše Benzuzan, jaz in Salaam, moj duga in spremljevalec, tja čez pokrajino brez pota in steze; samo sledovi oslovskih in konjskih kopit, odtiski velblodov, so kazali najnima konjema pot. Solnce je bilo izpremenilo zelenje pomladi v suho sivo pustinjo in je držalo širno pokrajino neizprosno v svojem zadnŠljivem objemu, in v daljne sadne vrtove so bile pobegnile ptice-pevke. Samo E1 Lebac, sokol, je ležal nepremično zgoraj v bleščečem zraku, edini, ki je vidno ravnodušno kljuboval neusmiljeni žerjavici. Od skalovja sem nama je prihajal naproti samcat goijanec. Težko-natovorjenega osla je gnal pred seboj. Ko se nama je približal, je obstal za hip in strmel
členi korejske uprave, Japonci in Korejci, odpotoval v Čemulpo, odkoder se poda v Tokio. Generalnega japonskega rezidenta Markiza Ito bo nadomestoval general Hsr segava.
Amerika in Japonska«
LONDON 12. „Standard" poroča iz Wa8hingtona, da so vsa j aponsko- ameriška pogajanja glede sklepa pogodbe prekinjena, ker se Japonska brani vsprejeti pogoje Združenih držav.
Dogodki v Maroka.
LONDON 12. „Daily Telegraph" poroča iz Casablanke od 10. t m.: Vsakdan se tukaj vršijo boji z urojenci. Včeraj in nocoj je prišlo do hudega streljanja, v katerem je bil en Francoz ubit, več pa ranjenih. Stric sultanov Mulaj Amin je ostal v Casablanki, potem ko se je predal Francozom. Njegove čete so zbežale. Ako bi se ne bile nemudoma izkrcale francoske in španske čete, bi bili poklani vsi Evropejci. Neka druga brzojavka poroča, da so urojenci v velikem številu od treh različnih strani z veliko silo napadli mesto. Topovi križarjev „Glorie" in „Guey-don" so bili napeijeni proti njim, ko so z neverjetno predrznostjo prodirali.
TANGER 12. (Reuteijev biro) Francosko poslaništvo poroča, daje križar „Admiral Aube* odplul v Mažagan, križar „Du Chayla" v Saffi, križar „Galilee" pa v Rabat. V Rabatu jo mir. Guverner v Rabatu je sporočil urojen-cem, da bo ob prvih znakih ustaje križar „Galilee" bombardiral pristanišče v Salhu.
PARIZ 12. Iz Casablanke javljajo: General Drude, poveljnik francoskih čet, je izjavil, da nujno potrebuje še 3000 do 4000 mož.
BEROLIN 12. Iz San Sebastiana poročajo : Uradno se potrjuje, da postaja položaj v Maroku čim dalje bolj nevaren. Fanatični Mauri žugajo baje vsem šerifskim pristaniščem države. Radi tega mora Španska sodelovati da se zopet napravi mir v Maroku.
Križarka „Numancia" je včeraj iz Fer-rola odpotovala v Cadiks, kjer je že nekoliko vojnih ladij pripravljenih, da odplujejo v Maroko. Z nekim parnikom Atlantske družbe je odpotovalo 550 mož.
LONDON 12. „Daily Telegraph" poroča iz Tangerja: Francoska kolonija v Ksar-el-Kebir se je podala v Larache.
Macleana, ki ga je Raisuli izročil glavarju roda Elkmas, odpošlje isti guvernerju v Tetuan, da ga osvobodi.
TANGER 12. Angleški parnik „Gibel-dersa" je dospel včeraj iz Magazana z 240 osebami, večinoma Evropejci.
TANGER 12. Iz Magazana poročajo, da je predpoludne bilo vse mirno, da pa utegnejo vsak hip izbruhniti novi nemiri. Rodovi so prišli do mestnih vrat ter so prosili denarja.
RUSIJA.
Car Nikolaj pojde v Rim?
DUNAJ 12. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se govori, da je car Nikolaj II. o priliki svojega sestanka s cesarjem Viljemom, poslal italijanskemu kralju Viktoiju Emanuelu brzojavko, v kateri je izrazil nado, da mu čim prej vrne obisk v Rimu.
Iz Hrvatske.
ZAGREB 10. avsguta 1907.
Ko se je hrvatsko-srbska koalicija povrnila iz Budimpešte, a ni mogla položiti ra-
v naju, in jaz sem mu prijazno zaklical pozdrav. „Prokleta tvoja vera," je bil odgovor, „žene me, pobiti vse N a z a -renče."
Mene je to zabavalo, a Salaam na moji strani je sikal od jeze, kakor vselej, kadar se je kateri njegovih rojakov kazal nevljudnega. „Oj ti sin nesramne žene," je zakričal nanj, »zakaj proklinjaš Nazarence? Ali ne nosiš Bvoje soli v mesto, da jim jo prodaš ? Ali ne dobiš svojega dobrega plačila ? Ali ti ne pomogajo živeti ?" — „Pač govoriš resnico, o Salaam," je odvrnil oni, ki je, kakor skoro vse ljudstvo z dežele, dobro poznal mojega tovariša, „pač je res, da kupujejo Nazarenci mojo sol; a kljubu temu — da sem jaz mogočen mož, bi jih zdrobil. Toda Alahova volja, da sem samo siromak, in tako ne morem storiti drugega nego prodajati svojo sol. Naj jih pogubi, naj sežge njih očete. Iztegnil je roko in pokazal tja na daljne gore. „A tam je eden, ki bo vsem Nazarenom prerezal grlo. Deželo bo osvobodil in sultan ga gotovo postavi za gospodarja nad nami. In on nas bo rešil, ker on je silen in močan." In udaril je besno po oslu in brzo hitel naprej.
Le a težavo sem potolažil Salaamovo jezo in ko je bil poslal za možem še nekaj krepkih kletvic, se je čutil vidno olajšanega. „Kdo je osvoboditelj," sem vprašal, „ki iz-
čuna o svojem delovanju v hrvatskem saboru, Sla je med narod, da ga obveBti o tem delovanju in čqje njegovo sodbo. Shod se je vršil za Bhodom, a narod je doživljal nekaj; nenavadnega. Naroda je bilo to nekaj povsem novega, da njega poslanci prihajajo v okraj in javno razpravljajo 2 njim. Ali tega ni de-lala samo koalicija. Govorilo se je, da se bodo morale na brzo vršiti nove volitve, pak 1 je šla med narod tudi jedina koaliciji nasprotna stranka madjaronsko- franko-furti-maška. Cenjenim čitateljem bo namreč jasno, da delovanje madjaronov, frankov cev in furti- ( mašev se veže pod eno kapo — Frankovo. Od tu dalje so shodi izgubili svojo veličastnost in svoje najlepše označen je : m i r i n treznost. Omenjena strankarska trojica ni šla med narod zato, da bi ga poučevala, da ga reformira in celo svojih lastnih lastnih idej (?) ni širila. Šla je izključno zato, da narod haranguira proti koaliciji, da to poslednjo v narodu omrazi in onemogoči. Ob zrelem razmišljanju in treznem in poštenem razlaganju jej vspeh ni bil osiguran, zato so se morali zateči k fanatizovanju mase, banditskim napadom, hujskanjem— a vse to na temelju laži, črnenja, zavijanja, izmišljotin — k orodju in sredstvom, nepoznanim v pošteni in civilizovani borbi. V tem času, ko bi trebalo, da smo V8i kakor na iglah in oprezni, da se nam ne zamesi kak grenki kolač, je moglo le na ta način priti do Novigrada, Klanj ca, Broda — a te dni tudi do Zagreba.
Treba namreč vedeti, da je furtimaš-župnik v Novigradu (kraj Karlovca) s takim fanatizmom haranguiral maso na javni skupščini, da je bil dr. Badovinac linčovan do zadnje niti, ki ga je še vezala na življenje. V Klanjcu je razbijač Elegović (na žalost tudi narodni poslanec) s tako srditostjo navalil na koalicijo, da je trezneji del naroda začel reagirati. On pa je nadaljeval, dokler ni v narodu začelo vrveti, dokler ni nekoliko njih odneslo rane od kamenja in dokler ni ta... čudni zastopnik naroda v središču svojega volilnega okraja izvadil revolver, da strelja na svoje volile e, kar ni prišlo na pamet nikomur poprej in niti ne od khuenovščine naj-slabje vzgojeni žandarmeriji, da bi se lotila tega skrajnega sredstva. V Brod n. S. je prišel osebno sam dr. Frank, da osreči svoje pristaše kakim velikim govorom. Ob strani sta mu bila kolovodji Zatluka in dr. Horvat. Ta skupščina je dokazala, kako močan je njihov zistem fanatizovanja, kajti, mej tem ko bi mogli v drugih krajih kaj odbiti na račun nevednosti seljaštva, imamo pa v Brodu inteligentneji materijal za shode, a vendar je dvojica pristašev koalicije odnesla hudih batin. Ob vseh teh dogodkih pada posebno v oči vedenje sklicevateljev in frankovskih vodij. Niti v enem slučaju se niso zavzeli za napadene, nobenkrat niso pokazali volje za vzdrževanje mirnega teka skupščin. Iz tega se more sklepati samo dvojno: ali so ti ljudje zadojeni s tako slepo mržnjo do vsega, kar ni v njihovem taboru, da jih prevladuje živalsko čutstvo, pak uživajo, ako jim nasprotnik trpi bilo na kateri koli način; ali pa hočejo proračunjeno izzivati nemire na shodih, da bi imel komisar R a -k o d c z a y povoda, da zopet uduši vsako svobodno gibanje v narodu. Nazadnjaštvo, mračnjaštvo in neukost so polja, na katerih more delovati omenjena
žene Nazarence iz dežele ?" In resno mi je odgovoril Salaam: „Živi tam v deželi Cinat, in pravijo mu Raizuli — Mohamed Raj-zuli. Zavoljo njega je prepovedano, hoditi na lov v gore; in celo Bašadori (evropski poslanci) se ne smejo drzniti."
Druga noč. S Salaamom sem je iz Tan-gerja, k točki, oddaljeni kakih pet milj od mesta. V teku dveh ur sem videl petdeset do šestdeset zabojev, ki so jih izkrcavali na prosti obali in naJdadali na mule. Strelivo je notri, me je poučil tovariš. Vse se je vršilo v najboljšem redu. Čez dan je bila križarila zunaj brza jadernica, ko je napočila tema, se je približal bregu. Tam je vrgel sidro. Bila je temna noč, medta so blestele zvezde in nobena mesečina ni izdajala marljivega dela. „Stražniki so podkupljeni", mi je povedal Salaam; oni ne izdajo tihotapcev, kajti sicer j bi ne dobili nobenega denaija več". Brezglasno so švigali čolni sem in tja in na bregu so sprejemali mišičasti, nagi Mavri težke zaboje in jih vlačili k mulam. Videl sem v medli luči svetlikati puškine cevi... in vedel sem tudi, da je nakupila neka belgijska tvrdka velikansko množino orožja in ga skrivaj oddaja na Maroško. Tam vodi Abdula kupčijo. Iz gorovja je prišel, velikan, 6 čevljev 4 pedi visok in ima najlepši glas in je i na najslabšem glasu daleč po severno afriškem obrežju.
politična trojica in prizadevajo si, da bi v takem stanju vzdržali narod, pa bilo to za kakoršnjo si bodi ceno.
Ob enem ne smem opustiti, da ne bi omenil n^jnovejega junaškega čina poznanega junaka Elegoviča. Ta je namreč začel tudi novinarske prepire reševati — s pestmi. Ta narodni poslanec, ki je v hrvatskem saboru psoval Boga, rabil izreke, radi katerih je mnogi poslušalec zardečel od srama, ki je proti svojim nasprotnikom lučal najgrše izraze, ki jih zmore človeški jezik, ki je hrvatski sabor ponižal do navadne beznice; ta narodni poslanec, ki ima še nerešenih afer radi klofut in drugih nekorektnih dejanj, ta propagator pretepov — Elegović se je čutil vendar enkrat užaljenega ter je te dni napal v kavarni „Zagreb" urednika „Pokreta" Wilderja s palico in pestmi. Kultura! Sa-pienti sat!
Moral sem se zopet enkrat — česar nisem storil že dolgo — dotakniti frankov cev, a to iz jedinega razloga, da cenjeni čitatelji uvidijo, kako ta stranka v vsakem političnem položaju deluje destruktivno, razjedajoče. Ni ga bilo še slučaja, da bi bila ona započela kako veliko in važno akcijo, da bi ustvarila kak nov položaj, pač pa je vsako akcijo in vsaki položaj slabila in kvarila! Ne verujemo, da v Hrvatski ne bi mogla poroditi se nobena pametna ideja ra-zun v Frankovi glavi, a vendar jih nisem nikjer in nikdar videl s kom složne (razun, seveda, z istotako destruktivnimi elementi pod žigom furtimaštva in madjaronstva). — Te* liči! — to je v resnici najkarakterističneje označenje za frankovce.
Sedaj se širijo neke druge kombinacije glede sklicanja sabora in volitev v Hrvatski. No, vse to ima še na sebi karakter govorice. Zato Vam bom raje kasneje ali točneje kaj, poročal.	_
Kranjski deželni zbor.
Govori se, da vlada ne namerava več sklicati tega deželnega zbora marveč ga razpustiti istočasno s češkim deželnim zborom.
Kaj misli vlada doseči s tem eksperimentom ? Brez ozira na to, ali so bili slučajno liberalci ali klerikalci v zvezi z Nemci, smo mi vedno in dosledno obsojali tako zvezo in smo nastopali mnenje, da ni pritrditi nobeni volilni reformi za ta deželni zbor, ki ne prične z odpravo anomalije sedanjega zastopstva nemških veleposestnikov v deželnem zboru kranjskem, ker tistih par več ali — manje veleposestnikov nimajo v sedanji moderni in demokratični dobi pod božjim solncem nobene pravice do takega privilegija. In ker se na-rodno-napredna stranka izreka sedaj za tako odpravo in obljublja uporabljati vsa parla-mentarična sredstva proti vsakemu poskusu za ohranitev tega veleposestniškega privilegija, jej voščimo odkrito najboljega vspeha, čeprav bi nas imeli radi tega v novic razglasiti za .... liberalce !
Kaj hoče vlada doseči z razpuščenjem deželnega zbora ? Misli-li, da s tem reši dolgotrajno krizo ?! Tako pričakovanje se nam zdi zelo optimistično, kajti toliko vere v narodno in politično poštenje na Kranjskem imamo, da smemo pričakovati, da bo tudi v prihodnjem deželnem zboru poštenih slovenskih mož, ki se postavijo po robu volilni reformi, ki bi hotela konservirati v deželnem zboru tiste ostanke iz nekdanjih mračnih časov, ko sta dežela in narod ječala v suženjstvu
Ko sva se vračala proti mestu, je Salaam naenkrat pobrzdal konja in me zadržal. Njegovo ostro oko je bilo zapazilo v nočni temi človeško senco, ki je naglo smuknila v stran. „Pojdi sem, Abdula", je šepetal moj spremljevalec polglasno, „tvoj prijatelj Salaam Savni je, ki govori s teboj". Takoj je stopila iz teme visoka postava in videl sem velikana pred seboj, pu§ko v roki. Salaam se je obrnil k meni. „To je Abdula, tihotapec, ki ima črno srce in j6 usmrtil mnogo mož. Ali ni tako?" je vprašal možakarja, ponovivši po arabsko svoje besede. Abdula, v čigar ogromni roki so izginjali moji prsti se je smehljal krotko in je dejal: „Da, resnico govori, veliko mož sem usmrtil. Alahova volja je bila". In v tihem navdušenju je nadaljeval Salaam: „Mnogo jih je, ki tihotapijo in se bojujejo in katerih srca so črna, a nobeno srce ni tako črno ko Abdulovo, kajti on ubiva može rad. Ali ni tako, Abdula?" In velikan se je samo tiho smehljal in zavrgljivo pregibal glavo. „In zdaj pojdi zopet na svoje delo, o Abdula; naj ti bo Alah vsegdar mil". In ko je izginila senca tihotapčeva v temi, je k meni obrojen dostavil: „On dela za tiste, ki našemu gospodu, sultanu, niso naklonjeni, in še veliko mož bo usmrtil, predno umrje, kajti njegovo srce je črno kakor nobeno".
Stran II
»EDINOBT« Št. 222
V Trstu, dne 13. avgusta 1907
dovoli eno vprašanje. V Trsta se snuje sedaj prevažna slovenska organizacija. Postaviti se ima na tako podlago, da utegne postati splošno slovenskega pomena isto tako, kakor je družba sv. Cirila in Metodija ! Nu, zakaj noče „Slovenec" tej organizaciji posvetiti svoje gostobesednosti?! Mari se tudi on postavlja na stališče, da organizacija ni za nič le zato, ker jo je „Slov. Narod" — pohvalil?! Tako stališče je bedasto, frivolno, cinično. Zakaj ne pove „Slovenec" svoje mirne, trezne in stvarne sodbe na podlagi programa in namena, izrečenega v Statutih?!! Le ti morejo dati podlago za pravo sodbo. Kajti le s tem, da je ta ali oni list kako stvar pohvalil, dobra stvar ni mogla postati slaba. Če pa je „Slovencu" že ta okolnost zadostna za ignoriranje ali celo nasprotovanje podjetju tolike važnosti — — povej naj to naravnost. Ako ne stori tega, mu bomo pa mi z vso pravico očitali — hinavščino!! A če pride na jasno, da „Slovenec" ni prijazen novi organizaciji edino zato, ker nje snovatelji ne leže na trebuhu v slepi in suženjski pokorščini pred „Sloven-čevim" mali kom, ki se zove — stranka, potem bomo imeli le en dokaz več, da pri „Slovencu", vsako korist naroda podrejajo svoji strankarski koristi in da radi te koristi zagre-šajo ne le hinavščino, ampak tudi narodno herostratstvo.
To je naš odgovor, ki ga je „Slovenec" izzval brez vsake potrebe.
Delavci, Slovenci, pozor! Klic iz delavskih krogov: Komu ne ostaja živo v spominu vse trpljenje, ki smo je morali pretrpeti mi slovenski delavci ako smo le količkaj pokazali svojo narodno zavednost, vse do zadnjih časov, ko so nas začeli upoštevati tudi naši nasprotniki, videči, da nas je kakor listja in trave, kako da jim zamoremo pošteno zmešati štreno ako se složimo v odporno falango.
Pak glej ga spaka ! Komaj smo začeli intenzivno baviti se s tem vprašanjem, že so tukaj tisti ljudje, ki prerokujejo človeštvu raj na tem svetu po načelih, katerim oni sami v svojem nacijonalističnem šovinizmu najskraj-neje nasprotujejo, nevpoštevajoči eventualnosti, da se jim ta nož, ki ga vihte proti drugim, lahko obrne v lastno kožo.
• „Bel tricolore !*, teh besedij si še od laških liberalonov izvoljeni Hortis, blagopo-kojnega spomena, ni drznil izustiti na cesarskem Dunaju, kamor smo zadnji čas po zaslugi slovenskih malomarnežev in zaslepljen-cev poslali Pittonija in še tri take — sodru-ge. Kam merijo te navedene besede, to vemo mi slovenski delavci predobro, saj je že pokojni Učekar rekel : „Jaz ljubim regnikole z dvojnim srcem !" To se je zgodilo na shodu v „Politeama Rossetti", kjer je bilo navzočih tudi Slovencev ki so že takrat sloveli kakor najmočnejša opora sodrugov v via del Bo-schetto.
Proti naseljevanju slovenskih in avstrijskih delavcev v Trst, sklicujejo laški socijalni demokratje „enkete" v svoj sedež, a če je prišel laški delavec, in postal organizovan, dobiva takoj delo, ter na ta način izsesava našo deželo, ker pošilja denar v Italijo, iz česar sledi da nima Avstrija od tistih kala-breških priromancev nikake koristi ne z moralnega ne z materij alnega stališča. Torej g. socijalni demokratje : tukaj imate najlepšo pri* liko dokazati to, kar trdite venomer, namreč, da narodnosti ni da so samo ljudstva, ki imajo vsa en edini cilj — svoj trebuh. Le recite to kakemu slovenskemu očetu, ki mu čivka doma morda po pet lačnih otročičev zato, ker mu je laški regnicol izpodjedel mesto, kjer si je našinec morda že leta in leta služil borni kruhek, videli bodete, kak efekt napravi nanj vaš misij on!
Mi slovenski delavci pa se složimo, da podpremo akcijo onih plemenitih mož, ki so ustanovili „Narodno delavsko organizacijo", poverimo jim svoje zaupanje s tem, da vsi kakor eden vstopimo v to bojno armado, ki mora preobraziti lice vse naše domovine od Pule do Kotora, od Celja pa do morja, od Triglava do Trsta — vsekoder ima Slovenec svoja ognjišča.
Mi smo videli, kaj smo imeli od tujcev in od drugorodnih socijalnih demokratov. Sedaj je čas, da se pokažemo! Vsi na dan!
Brezposelni delavec. Grof Montecuccoli, poveljnik vojne mornarice je včeraj zjutraj odpotoval na jahti „Lacroma".
Naš razvoj. V nedeljo smo imeli hkratu kar tri prireditve: pri sv. Jakobu je imel prvi nastop novi orkester, v Barkovljah je imela svojo veselico podružnica sv. Cirila in Metodija na Greti, a v Rocolu je bila veselica „Zvonimira". Kakor razveseljiv znak našega razvoja pa je dejstvo, da so bile vse tri prireditve — lahko rečemo — najlepše obiskane. Ako se hoče uvaževati to dejstvo, treba vedeti, da je bilo časov, ko ni smelo Naše rodoljubno uveijenje je, da se stvari biti veselice niti v nadaljnem sv. Križu istega
dne kakor v Bazovici, ker bi ena ali druga prireditev gotovo trpela škode. Danes pa moremo tako rekoč na enem napraviti po več . .	_	. . ., prireditev, ne da bi to ali ono društvo trpelo
kako je sestavljen odbor, ampak : kako bo škodo. To je vsakako zanesljivo merilo, luko ta odbor deloval družbi na korist!! Delo ■ lepo smo napredovali in se razvijali v zad-
nemških fevdalcev ... Kar bi mogla in morala vlada storiti, bi bilo, da bi objektivno in nepristransko posredovala, da bi med obema strankama prišlo do sporazumljenja glede volilne reforme, ker le tu je ključ do rešitve krize v kranjskem deželnem zboru.
Nova stranka, v Bosni.
: " V Bosni se je osnovala nova srbska stranka pod imenom .Srbska samostalna stranka". Stranka je izdala v brošuri svoje načelne misli. Glavna načela so demokratska. Nje geslo je: „Bosna Bošnjakom", a poleg tega stranka ni proti Hrvatom intransingentna, marveč jih priznava in hoče najti modus vivendi med Hrvati in Srbi.
Volilna reforma za češki deželni zbor.
Iz Prage poročajo ; Poslanec Herold je na nekem shodu govoril o političnem položaju in o možnosti, da bo deželni zbor češki sklican, da reši nekatera nujna gospodarska vprašanja. Načrt zakona za volilno reformo bo obsegal predlog, da se ustanovi Četrta kurija. Govornik je v tem oziru izrazil željo, naj bi se sestali vsi češki poslanci, da se pomenijo o volilni reformi za deželni zbor.
Drobne politične vesti.
Iz Makedonije. Pariškim listom poročajo iz Soluna: V tereškem okraju je opažati novo gibanje band. Ena teh band je v Strapstišči zažgala nekemu Grku nasad tobaka. Neka druga banda je napadla neko grško vas. Neka druga banda je zopet v vasi Frastari ubila nekega grškega prvaka. Trije bogati Grki v Seresu so prejeli pisma, v katerih se jim žuga z uničenjem njihovih posestev, ako ne pošljejo gotove svote denarja.
Reški guverner odstopi? Ne-dfivno so poročali neki madjarski listi, da je redki guverner grof Nako podal ostavko. Sedaj poroča „A Nap" baje iz najzanesljivejega vira, da grof Nako v kratkem odstopi. Vzroka odstopu je iskati v njegovem političnem ne-vspehu. Eden glavnih vzrokov da je, ker ni vsprejel avstro-ogrske eskadre, ki je nedavno prišla na Reko.
Mednarodni kongres učiteljev v Londonu. Včeraj se je v Londonu sestal drugi mednarodni učiteljski kongres. Dospelo je 2500 zastopnikov iz vseh krajev sveta. Na kongresu se bo govorilo v vseh evropskih in tudi v mnogih azijskih jezikih. Svoje uradne zastopnike je poslalo 25 vlad.
Srbski cerkveni kognres. Iz Sremskih Karlovcev javljajo: Sestal se je srbski cerkveni kongres v izredno sejo, na kateri se je vzelo na znanje smrt patrijarha Brankovića. Skof Zmenjanović, ki je sejo sklical, je pooblaščen od kongresnega odbora, da provizorično prevzame vodstvo patrijarhata, vsled česar je njegovim namestnikom v on-seški škofiji imenovan beočinskt menih Dimitrije Branković.
Dnevne vesti.
„Slovenec" nam očita hinavščino, ki da smo jo zagrešili z molčanjem v tako eminentno važni stvari, kakoršnja so dogodki na letošnji glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metodija v Boh. Bistrici.
„Slovencu" se je torej vzljubilo zopet enkrat dregniti nas — prijateljski pod rebra, ko mu nismo dali prav nikakega povoda za to.
Da bi pokazal na našo namišljeno hinavščino, je „Slovenec" zopet enkrat prav grdo nelojalen, kajti dejstvo je, da smo mi takoj prinesli obsežnosti našega lista primerno in dovolj dolgo poročilo o rečeni skupščini. Navedli smo vsa važneja dejstva in niti enega nismo izpustili. Storili smo torej svojo dolžnost. A tudi komentar, došel nam od odličnega moža na Kranjskem, imamo že pripravljen v miznici. Kdaj in kako ga priobčimo — to je izključno le naša stvar, v tem pogledu zavračamo vsako lekcijo kakor nedo-puščeno predrznost. Mi pišemo za svoje in ne za „Slovenčeve" čitatelje in imamo zastopati svoje in „Slovenčeve" nazore ter pišemo
0	vsaki stvari tedaj, kadar se nam prav zdi. Za priobčevanje tacih kočljivih polemik je za nas odločilno edino in izključno le vprašanje: ali bo polemičen boj koristil ali škodoval stvari?!! Pri „Slovencu" je to seveda drugače, ker ozirov na narodno korist on jednostavno ne pozna, ko mu gre za korist— lastne stranke. Ko je prilika, da se kuje kapital za stranko, tedaj jo izrablja „Slovenec" do skrajnih konsekvenc in razpalja še bolj strasti, pa če ima pri tem iti na kose tudi naj vitalne ji interes naroda.
Tako hoče tudi ob zublju na glavni skupščini družbe greti juhico svoje stranke.
Drzna laž je to, ako „Slovenec" piše tako, kakor da bi si mi ne upali povedati svojega mnenja. Te zadnje dni smo ravno mi opetovano pisali o družbi ter smo odkrito kazali na nedostatke in izjavili svoje mnerge, kako bi se moralo spremeniti delovanje družbe, da bi bila ista res učiteljica in vzgojevateljica vsega naroda.
Naše rodoljubno uveijenje je, da_______
le škodi, ako se sedaj radi dovršenih in v e-
1	j a v n i h volitev še bolj podžigajo strasti s strupenimi polemikami. Posebno pa pov-daijamo, da za nas sedaj ni glavno vprašanje,
bomo hvalili ali pa grajali brezobzirno po zaslugi!!
Ali, ker nam že hoče „Slovenec" naprtiti hinavščino, ker nismo hoteli te dni pomnože-vati s svojim glasom divjega zbora, naj nam
njih letih.
Prvi koncert slovenskega orkestra.
Pišejo nam: In zopet smo naredili korak dalje na glasbenem polju: česar smo neobhodno potrebovali, to smo dosegli minole
nedelje, namreč prvi nastop našega slovenskega orkestra, in to po zaslugi neumorno delujoče „Čitalnice" pri sv. Jakobu. In to je bilo potrebno ravno v tem okraju, ki je največ obljuden po našem narodu in kjer se nahaja tudi mnogo društev, ki probijaj o narodno zavest.
Rečeni orkester, da-si sestavljen večinoma iz mladih moči, ima za svojega kapelnika nam sokrvnega brata Čeha g. Teodora Depaul, ki je pokazal na velepomemben način, kako je treba vežbati v tehniki in v teoriji, da se slednjič doseže popolen vspeh svojega truda. In to je pripoznalo občinstvo, ki je polnilo prostrani vrt „Konsumnega društva" ter je dajalo izraza svoji zadovoljnosti s frenetičnim ploskanjem in klici „Živijo Depaul".
Toda gosp. Depaul se ni predstavil Slovencem samo kakor dober kapelnik ampak tudi kakor vrl komponist. V zanimivem programu je bila tudi točka „Venec narodnih pesmi" vglasben od gosp. Depaul-a samega. V tej kompoziciji nam je podal skladatelj pravo spričevalo svojega razuma in nadarjenosti v glasbenem pogledu. On je pridal pesmicam tako ljubke orkestralne „infioriture", da so log slastno ugajali ušesom poslušalcev ; tudi „qaadrature" se je skladatelj skrbno držal. Posebno nas je ganila do srca pesmica „O mraku", v kateri skladbi se je tako milo pojavljal „Le doni zvon" za trombon-solo. Naravno, da so se morali vsi komadi ponavljati ob splošnem pritrjevanju.
Velika zasluga in pripoznanje gre tudi posameznim igralcem orkestra, ki so pripomogli, da so bile vse točke proizvajane izborno.
Med točkami za orkester je nastopal tudi moški in mešani zbor „Čitalnice" pod vodstvom g. Perhavca, ki je žel mnogo pohvale in ploskanja. Po končanem programu je bil ples, pri katerem je sviral goriome-njeni orkester.
Slovenska društva ! Evo vam orkestra, ki vas lahko posluži na vaših veselicah, saj to je tudi naša narodna dolžnost, da se držimo gesla: „Svoji k svojim". Obračati se je do „Čitalnice" pri sv. Jakoku v Trstu.
Cirilometodijska razstavo v Vele-hradtl. Prihodnje leto prirede na Velehradu razstavo, na kateri bodo stvari časopisi, brošure in knjige, ki se tičejo Cirilometodijskih udružite v na Velehradu in drugod v minolem stoletju in vse do danes. V to svrho se prosijo književniki, umetniki, knjigarne in antikvarijati po vsem slovanskem svetu, da bi posodili in poslali predmete, ki spadajo v okvir te razstave, tako da bi bilo možno podati popolno sliko te razstave. Vsi posojeni in darovani predmeti bodo označeni in zapisani v posebni knjigi o tej razstavi. Umetniki vsake vrste in vseh slovanskih narodov, ki so obdelali kateri si bodo predmet o slavnih apostolih slovanskih, se zamorejo udeležiti te razstave. Za vsa vprašanja in pošilja-tve je naslov: Ruch Cirillo-Methodejsky, Ve-lehrad (Moravska.)
Vinogradniki tržaSke okolice se opozarjajo, da dne 20. t, m. poteče čas vlaganja, prošenj za nagrade za nove trtne na-sade.	'
TRŽAŠKA MALA KRONIKA.
Tat v vlaku. Inženir Ivan Antozzi, doma iz Genove, se je pripeljal predvčerajšnjim z vlakom državne železnice iz Celovca v Trst. Mej to vožnjo pa mu je bil vkraden kovček, v katerem je imel več obleke in drugih predmetov, v skupni vrednosti 300 kron.
Tatovi V tramwayu. Brivec Ivan Mo-derian, ki ima brivnico v ulici della Caserma št. 17, je prijavil včeraj na policiji, da mu je neznan tat predsinočnjim, ko se je on vozil v tramwayu iz Barkovelj v mesto, vkra-del novčarko, v kateri je imel zlat prstan z briljanti, vreden 70 kron, in pa 25 kron de* narja.
— Ivanu Perčiću je pa neznan tat, ko se je on predvčerajšnjim vozil od ulice Conti na borzni trg, vkradel novčarko, v kateri je bilo 40 kron denarja.
Tat V kopališču. Zidar Edvard Del Fabbro, stanujoči v ulici di Montuzza št. 16, se je bil šel predvčerajšnjim v jutro kopat v obrežno kopališče pri svetiljniku. A ko se je bil okopal in se je šel oblačit, je konstato-val, da mu je neznan uzmovič vkradel čevlje, ki so bili vredni 6 kron. — Moral je domov bos.
Nesrečen žepni tat je 24 letni težak Angel V. Predsinočnjim je našel v ulici della Barriera vecchia, in sicer pred hišo št. 4, nekega človeka, ki je spal ležeč na tleh. Skušal je, če bi se dalo pri spečemu kaj dobiti. Segel mu je z roko v žep. A v isti hip je bil redar nad njim, ki je njega takoj areto-val, a spečega vzbudil. Ta poslednji je na policaji povedal, da je kočijaž Štefan Vohrilec, da se je nekoliko opil in potem tam zaspal. Dejal je dalje, da nima več pri sebi novčarke, v kateri je imel 38 kron denarja. A ko so preiskali aretovanega Angela, so našli pri njem le krono in 68 stotink drobiža. — To* rej je Vohrilca gotovo obral drugi, srečneji uz movič, še predno je prišel do njega An-! gel V.
Kam je Sel ? Marija Ferluga, stanujoča 1 na Konkonelu št. 156, je prijavila včeraj na policiji, da je nje 42 letni soprog Ivan dne j 7. t. m. pobegnil od doma in odnesel eeboj j 300 kron denarja.
Nezanesljiva perica. Gospa Marija | Jelovšek, stanujoča v ulici sv. Jakoba &t 27,' je prijavila včeraj na policiji, da ji njena pe-
rica Ivanka S., ki stanuje na Vrdeli, še ni prinesla nazaj periia, ki ji ga je ona izročila še pred petimi tedni. Perilo je vredn > 40 kron.
Nezanesljiv tovariš. 24 letni mizar Fran K. je bil aretovan včeraj v jutro, ker je v noči od 10. t. m. vkral 4 krone drobiža iz kovčka Karola Trenka, s katerim je skupaj stanoval v neki hiši v ulici sv. Filipa.
—	Fran K. je tudi obdolžen, da je še meseca aprila t. 1. vkral 26 kron denarja iz kovčka l&hkoživke Katarine Pupis, ki stanuje
v zagati Chiusa.
Bmeinloa- Hotel je vedeti natančno. Gospod (slugi): „Ti Tone si pa res osel !* — S I n g a : „Oprostite, jaz bi rad vedel: ali sem vaš sluga zato, ker sem osel, ali pa sem osel zato, ker sem vaš sluga 1"
Koledar In vrem«. — Danes: Hipolit in Kasijan; Gostimir; Davola. —Jutri: Evzebij, sve
čenik; Jeroslav ; Dobrina. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 28'5* Celzius. — Vreme včeraj: jasno, močan veter.
Društvene vesti in zabave.
Na tamburaSki koncert, katerega priredi »TamburaSki odsek »Kola« prihodnjo nedeljo, dne 18. avgusta na Kozini, pride |med drugimi tržaškimi izletniki tudi društvo Narodnih pipčarjev« od sv. Jakoba s svojimi originalnimi pipami in kateri bodo vzbujali občo pozornost med občinstvom. Torej bo lepa zabava neizogibna.
Jubilarnega slavja „ Delavskega pod. društva" v Trstu, dne 1. septembra se udeleže tudi društva: „Bralno in pev. društvo"
—	Sv. Andrež (pri Gorici) korporativno z zastavo ; „Velesila* pev. društvo — Škedenj
—	po deputaciji ; „Slovanska straža" pev. dr.
—	Grcpada — korporativno. Prosimo ostala bratska društva, katera nameravajo udeležiti se naše slavnosti, da se vsekako oglasijo do 15. t. Posebno pa prosimo bratska društva iz naše bližje okolice, da nam v najkrajšem času javijo, ali se udeleže naše slavnosti in kako. Trdo upamo, da 1. septembra ne ostane doma niti edna slovenska društvena zastava !	________
Darovi.
V	počeščenje spomina SlavojaJenka. Mesto venca na krsto pok. gosp. Slavoju Jenku daruje tvrdka Avgust Auerja naslednik J. Korenčan iz Ljubljane kron 10 za družbo sv. Cirila in Metodija za Istro.
V	počeščenje spomina slovenskega rodoljuba v podgrajskem okraju, pok. Slavoja Jenka, je daroval gosp. Karol Šiškovič, trgovec in posestnik v Crnemkalu 5 K za dijaško podporno društvo v Pazinu.
Vesti iz Goriške.
Iz Nabrežine. Tržaški Židje izletniki, nahajajoči se v nekaterih hotelih in gostilnah v Nabrežini, kar ne morejo brzdati svoje že za svoje mladosti ukoreninjene mržnje do slovenskega naroda.
Tozadevna vzgoja te fine gospode se že opaža, ako se posluša njihove otroke, male paglavce v dobi od 8—12 let, kako so že ti vzgojeni od svojih starišev v mržnji in sovraž-tvu do Slovanstva. Sovražtvo se mora otroku po nazorih irredente vcepiti že v nežni mladosti. Evo sledeči dogodek:
Dne 9. t. m. so se v obče znanemu hotelu g. Frana Nemeca v Nabrežini zbrali nekateri uradniki železnice in pošte ; domačinov ie bilo tudi nekaj.
Družba se je hotela sama in mirno zabavati in se je nadejala, da bo imela mir pred razuzdanimi italijansko-židovskimi otro-čaji. Sviralo se je na glasovir s spremljanjem par tamburic in petjem.
Otročarija, bodoča nositeljica laške ideje, se je pa po sili urinila v obližje glasovira in je notri med sviranjem in petjem neke slovenske pesmi zasmehovala našo pesem za hrbtom nekega tamburaša, ki je čul od nekega od 8—10-letnega židiča sledeče besede : „(ja^ta e lingua turca, i canta per turco" itd. Tudi drugi tam nahajajoči se otroci so ponavljali gori omenjene nesramne besede malega židiča.
Dotični rodo- in miroljub, ki je sviral na tamburico, se je brzdal kolikor je mogel, ker v nasprotnem slučaju bi se lahko pripetilo kaj neljubega za italijanske židiče s tem. da bi jih pometali čez prag, kar seveda ne bi bilo častno za njega, da bi si bil mazal roke z obrezano otročarijo.
Obsojati je le stariše omenjenih otrok, kateri že v nežni mladosti, vcepljajo otrokom namesto spoštovanja do drugorodcev mržnjo in sovražtvo, kar seveda odgovarja stilu ita-lijansko-tržaške židovske klike.
Upamo pa, da se ne pripeti več kaj tacega, ker sicer bi si morali sami pomagati 8 tem, da pometemo take žaljivce.
Pilko.
Iz Kobarida: „Edinost" je pisala že pred tednom, da je volitev v okrajni cestni odbor v kobariškem sodnem okraju določena na dan 8. avgusta. Zadnja številka „Gorice" ni mogla drugače, nego da je sestavila tozadevnim upravičenim volilcem poučno pridigo, v kateri polaga volilcem na srce, naj dobro premislijo, koga naj volijo. No, volilci so vso stvar dobro premislili, toda ne po želji dobre tetke „Gorice«, ampak po svojem lastnem prepričanju. Seveda ni mogla „Gorica" zadržati svoje jezice in se je zagnala v „koba-riške magnate" in se je zadnala v „kobariške magnate" ter jih očrnila in narisala |svoiim čitateljem v najgrši luči. No vse to zadiranje ni to pot prav nič izdalo. „Gorica" je želela da bi bili izvoljeni možje, s katerih pomoč;3
V libta, one 1 o. avgusta
* LDiNGS? « š*r 222
6lr*n IH
J>i bil izvoljen predsednikom v tukajšnjem okraju zopet njen ljubljenec Lapanja. Sedaj bo drugače. Izvoljeni so možje, ki ne bodo volili priseljenca, ampak domačina inteligentnega »kobariškega magnata".
Odborniki so izvoljeni sledeči gospodje: Anton Lazar iz Breginja, Mihael Ivančič iz Kamna, Josip Gašperut, župan iz Sedla, Josip Kurinčič, župan iz Drežnice, Franc Ur-bančič iz Kobarida, Andrej Fon iz Trnovega pri Kobaridu, Andrej Čebokli, župan iz Kreda. Namestniki : Ivan Gruntar hšt. 64 iz Kobarida, Andrej Bon iz Krede, Simon Krast iz Livka.
Volitev se je vršila mirno, pravilne in javno. Vodil jo je deželni poslanec in odbornik prof. Berbuč. Ali so ti po volji ti možje,
r Gorica" ?
Tukajšnji dijaki nameravajo prirediti dne 25. avgusta veselico s precej lepim vspore-dom. Veselica vzbuja mnogo zanimanja Prebitek je namenjen za Pagliaruzzijev spomenik. Več o tem pravočasno. Tudi mi goijani vstajamo !
Na korist ljudski knjižnici v Ajdovščini Dne 18. avgusta 1907 bo v veliki dvorani g. Bratine v Ajdovščini javen ples. Svirala bo prvaška godba. Začetek ob 3. pop. Čisti dobiček se podari javni ljudski knjižnici v Ajdovščini.
Ob nedeljah odhaja četrti vlak iz Ajdov« sčine proti Gorici ob 8.40. Zagotovlja se dobra in točna postrežba.
Izlet v Gorico. Z Goriške nam pišejo : Neka naša društva so že prijavila svoj nastop na velikem narodnem slavlju, ki je priredi 1. septembra t. 1. vaše „Delavsko podporno društvo t. Mnogo društev se še prijavi, a nade je, da pojdejo v Trst pod svojo zastavo tudi naši »Sokoli«, da poveličajoj slavnost. Sedaj se pretresava vprašanje, ne bi li bilo umestno, da se priredi poseben vlak, ker bo izletnikov mnogo, in zato bi bilo dobro, da imamo vlak na razpolago. Na svidenje.
Vesti iz Istre.
V	pomoč bednemu prebivalstvu. V
seji zbornice poslancev dne 17. julija so stavili po si. Matko M a n d i d, dr. Laginja, Spin-čć in tovarši nastopni nujni predlog:
Prošla dolgotrajna in huda zima je prov-zročila prebivalstvu krajne občine Materija, okraj Volosko v Istri, silno težke posledice. Ziuia je namreč uničila vsaj polovico zimskih setev, a trava na senožetih je poginila od mraza v toliko, da se ni spravilo niti polovico navadpega sena. Krompir in fižol, glavni pridelek tega prebivalstva, sta uničena od črvov tako, da ne bo niti ena tretjina pridelka. Pomladanski mraz (slana) je uničil skoro vse cvetje sadja, a ono malo ploda, kar je ostalo, je propadlo vsled navala gosenic. Sadja ne bo tu nikakega, kar bo prebivalstvo ežko občutilo, ker se je s sadjem deloma hranilo, deloma pa je zaslužilo žnjim kak novćič. K vsemu temu se je pridružila že meseca maja huda suša, ki traja tudi še sedaj in ki je vrgla siromašnega poljedelca v se večo obupnost. Kakor da pa še ni bilo dovolj teh elementarnih nezgod temu tužnemu prebivalstvu, obiskala ga je konečno tudi debela toča, ki je povsem uničila še ono, kar je bilo preostalo zimi, suši, gosenicam itd.
Vsled tega je pričakovati za gotovo, da zavlaiiata v tem prebivalcu glad in nevolja ter da mu žival pocrka, ker o i vsega prihoda zemlje ne bo imel skoro nikake koristi, da si je ravno v zemljo vložil mnogo truda n troška.
Ker ni v oni občini absolutno nikake industrije, mora se prebivalstvo hraniti, plačevati davke in doklade, poravnavati obresti za dolgove jedino iz pridelkov zemlje, a ko tega pridelka ni, kaj naj počne siromak? V teui kritičnem stanju, ki se žalibog vsako leto ponavlja na tamošnjem golem Krasu, trebalo bi prebivalstvo neobhodno državne pomoči in zaslužka na kakem javnem delu, bilo na gradnji potrebnih cest, bilo na gradnji toli potrebne želez, proge, ki bi spajala zelez. postajo Herpelje na državni železnici Trst-Herpelje-Pula, s postajo Jurdani na progi južne železnice St. Peter-Reka, ki bi koristila strategič-nim svrham, prometu in trgovini, ker bi za mnogo skrajšala obstoječo zvezo med Trstom in Reko.
Na temelju tu navedenega stavljajo podpisani sledeči nujni predlog: Visoka zbornica izvoli skleniti: C. k. vlada se poživlja, da prebivalstvu krajne občine Materija onesreče-nemu po strogi zimi, dolgotrajni suši, gosenicah, toči, nudi čimprej iz državnih sredstev izdatno denarno pomoč v nakup živeža za ljudi ter v nabavo krme za živino, ter da istemu preskrbi zaslužka z javnimi deli ali z gradnjo potrebnih cest, ali z gradnjo potrebne zelezniške proge, ki bi vezala postajo Herpelje na državni železnici Trst-Herpelje-Pula h postajo Jurdani na progi južne železnice St. Peter-Reka.
V	formalnem pogledu predlagamo, da se ta nujni predlog z vsemi po pravilniku dopuščenimi skrajšanji ter da se ta predlog nemudoma odkaže odseku za podporo prebivalstvu trpečemu bedo vsled elementarnih nezgod.
lati poslanci so dne 22. t. m. stavili nastopni nujni predlog :
Sklicujoči se na nujni predlog prvo-podpisanega, izročen v seji zbornice poslan cev dne 18. t. m. in tičoči se bednega stanja prebivalstva krajne občine Materija, politični okraj Volosko v Istri, dolžni so podpisani, da stanje vsledjjnajnovejih dogodkov v tej ob-
čini še bolj povdarijo. Dne 15. t. m. ob 2. uri popoludne razgrnili so se črni oblaki nad občino Materija in skoro se je usula grozna toča, ki je v četrt ure uničila vse žito in vse ostale poljske pridelke. Popolnoma uničena so polja vasi Artviže, Ostrovica, Odalina, Ho-tična, Urše, Slivje, Markovščina, Velelače, Povžane, Bač, Materija, Rožice, Brezovica, Gradiščica; manje pa so oškodovana sela: Korčice, Slape, Orehek itd. Oškodovani gospodarji so izgubili vsled te elementarne katastrofe poljskih pridelkov v vrednosti do 150.000 bron. V obupnem stanju se vprašujejo v strahu, kako bodo mogli prezimiti, ker ne bo na jesen kaj pospraviti. Državna pomoč je tu neobhodno potrebna. Vsled tega je gori navedeni nujni predlog podkrepljen z novim žalostnim dejstvom ter ga visoki vladi najtopleje priporočamo.
Vesti iz Kranjske.
Utoni! v Krki. Te dni je zahtevala Krka svojo prvo žrtev v osebi 10 letnega dečka, sina novomeškega kleparskega mojstra Aguitscha. Dečki so se kopali zunaj na odprtem. Mladi Aguitsch se |je preveč oddaljil od brega, zašel v globočino in ker ni znal plavati, je utonil.
Vročina na Dolenjskem. Neznosna vročina, ki je bila zadnjih dnij vsled neviht v drugih krajih nenadoma padla, zopet ra-pidno narašča. Dne 10. t. m, je kazal toplomer v senci 34° C. Suša preti na poli u vni-čiti še to, kar so črvi pustili. Gotova znamenja kažejo tudi za te kraje vpliv izrednih elementarnih pojavov.
Iz lirske Bistrice. Po dolgem čakanju se je »Čitalnica" v Ilirski Bistrici preselila v svoj dom. Zraven društvene sobe otvorila je javno čitalnico, v katero sme zahajati vsakdo, ki se je prijavil odboru in mu ta prošnje ni odbil. Poživljajo se torej oni, ki jim je na tem, da bi napredovali v izobrazbi, da prav pridno posečajo čitalnico, kjer so jim malone vsi slovenski časopisi in nekaj nemških na razpolago.
Po vsem kulturnem svetu doni klic: „Dajte ljudstvu izobrazbe". Drugorodci delujejo prav marljivo. Ustanovljajo javne knjižnice in čitalnice, prirejajo javna predavanja in vzdržujejo javne akademije. Vse to delajo požrtvovalni možje dobrovoljno in brezplačno, ker se je malo zanesti na pomoč države.
Letos pa prihajajo Bistričani z dvema napravama ki sta pomenljivi — na dan. Naša „Čitalnica" ustanovila je ljudsko knjižnico in sedaj je otvorila javno čitalnico.
Na Vas, rodoljubi v J Bistrici in okolici je, da ta skromen začetek prosvete tudi gmotno podpreste !
Podpirajte „Čitalnico", ki zasleduje tako lepe cilje ; v prvi vrsti štej si pa vsak v sveto dolžnost, biti člen tega društva !
„Čitalnica" se je postavila n1 demokratično stališče, ker jej je na tem, da bi duh prosvete zanesla v one vrste, ki niso kazale dosedaj zanimanja za to. Društvo nudi pa tudi svojim členom marsikatero ugodnost in dobiček. Ne le, da so sedaj prostori elegantni, zračni, čisti in mirni, na razpolago stoji tudi velika izber časopisov in glasovir.
V nadi, da postane čitalnični dom pravo družabno ognjišče naše bistriške doline, se (Dalje na 4. strani)
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9
(nad Jadransko Banko)
Sprejem« od IS. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol poP
ANI ON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnic?
Trst, llica Torreite St. 34 (t m\ m" „film mm ctttA di Crieste".
VELIKA ZALOGA (zgotovljenih oblek za odrasle in dečkt
= vsake vrste. == Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti
Denarna posojila ^Z jS
•tvu, zamorejo dobiti osebo vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnini povračili. Hipotekama posojila, v vsaken znesku so dajejo po želji strank proti prinornin obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDARI*, ulica della Caeerma it. 14, I. nadet od 9.—12. predpol. io od 3.-6. popoludne.
Tovarna pohištva
ulica della Česa i«. M
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov,
(zdiranje zobov brez — vsake bolečine
v zobarskesn kabtaetn
Dr. J Čermak * J. Jtecter
TRST
ulica della Caterma ilov. 18, IL eatfet

T^i
Čokolada Xakao
Edina zaloga tvrdke Kugler - Henrik Gerbeand
FRAtfCESCA VODUSEK — Trst, ulica San Spiridione 6.
Največja prihranitev časa.
Ijainica za izpit vojaškega dobrovoljstva
Tečaj za sprejem v zadnji razred kake srednje šole.
(Naučni jezik; italijanski in nemški) Paralelni tečaji — italijansko in nemško — za zrelostni izpit na srednjih šolah Avtonzovam od visokega c. kr. namestništva, pod ravnateljstvom prof. RlHARDA MlCKS. — Dvanajst usposobljenih in v službi stoječih profesorjev-
TRST, ulica delle Poste 10	WV TRST, ulica delle Poste IO
Tujci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne 12. avgusta :
Thierry J., posestnik, PREGRADA; Verčon J., posestnik", Sojka M., zasebnik. Lange P., zasebnik, Rehnert C., zasebnik, Lichtblau F., poto-valec, Horber F., trgovec, Ladevig C., dijurnist, Schutenbeln J., zasebnik, Nitsche V., zasebnik. Tickv A, zasebnik, Schneider H., zasebnik, Yani-cek zasebnik, Mayer M., častnik, DUNAJ ; Klopfer J. uradnik, ZAGREB; Pušar J., uradnik, IDRIJA; Lehmann M., zasebnik, PRAGA; Knafl J., trgovec GRADEC ; Braun V., učitelj, PRAGA.
ZAHVALA.
Podpisani rodbini smatrati za svojo dolžnost tem potom izreči javno zalivalo gosp. dru. Tomažu Bilek-U, občinskemu zdravniku v Podgradu in gosp. dru. Šebeatu iz Pazina, ki je takoj priliitel v pomoč prvemu za obojih veliki trud in skrb v sicer kratki ali mučni bolezni našega nepozabnega soproga, očeta in brata, gospoda
SLAVOJ-a JENKO-ta
Dovoljujemo pa si še posebno povdarjati. da g. Dr. BILEK ni izvrševal le svojo zdravniško pomoč vsaki hip, bodisi po dnevu ali po noči, temveč se je izkazal s svojo dejansko pomočjo in tolažbo kot iskrenega prijatelja predragega pokojnika.
Priznavamo odkrito in iz srca, da sta nam bila oba ta gospoda zdravnika velika tolažba in pomoč. Hvala jima !	^ .
Rodbini JENKO - SABEC.
očeta in brata
ZAHVALA.
Za mnogovrstne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega obče ljubljenega in nepozabnega soproga, oziroma
SLAVOJ-a JENKO-ta
izrekamo presrčno zahvalo vsim onim, ki so nas v tej žalostni priliki iskreno tešili, onim, ki so od blizu in daleč prišli spremit pokojnika k večnemu počitku'ter s tem pripomogli, da se je pogreb izvršil na tako dostojen in impozanten način. Najislienejša zahvala bodi tu predvsem izrečena gosp. dekanu Rogač-u za iskreno prijateljsko izkazano tolažbo pokojniku za časa bolezni in za zadnjo podelitev svetotajstev ter č. č. duhovščini za veličastno spremstvo pn pogrebu.
Naša iskrena hvaležnost in presrčna zahvala naj bo izrečena voditelju okraj, glavarstva v Voloskem, g- baronu Schmidt-Zabierow, istrskim državnozborskim poslancem gg. dru. Matku Laginji, prof. Vekoslavu Spmcicu, proi. Mandicu, temu za njegov ki-asni in ganljivi govor ob gomili ; deželnim poslancem dru. Dinku in Matku Tnnajstic-u in A. .Sancin-u županom in zastopnikom istrskih občin: Kastav, Volosko, Pazin, Buzet, Jelšane, Materija itd. vsem deputacijam raznih društev, Podgradski čitalnici za korporativno spremstvo, podgradskim občanom, vsem gg. uradnikom, mnogobrojnim darovalcem krasnih vencev in naposled izrekamo ganljivim srcem najtoplejšo zahvalo podgradskemu pevskemu društvu „Gorska Vila" za pretresljive žalostinke, ter vsemu narodu, koji je mnogoštevilno pnhitel, da pokaže poslednjo čast nepozabnemu rodoljubu.	fcjojofii rodbini JENKO - ŠABEC.
DOBIVA 3E V VSEH LEKAJWAH.
NajTiptin^«
BOMFA 8B V VfflM
r evmatizmu in protin'
h TEKOČINA GODINfl
ts^sds
od fckaraafjar : SV. 3Mi i
KHI h
W 4
^truT. IV
»EDINOST« štev. 222
V Trata, dne 13 avgusta i 90?
HOTEL BALKAI
/O m, MBKir. riMVVB|WF^
HOTEL. BALKAN
vabijo vsi, ki jim je kaj ležeče na tem važnem koraku v izobrazbi —, k slavnostni otvoritvi društvenega doma dne 18. t. m. in k obilnemu pristopu v društvo.
Književnost in umetnost.
Kongres jugoslovanskih književnikov. Sofijski „Den" piše: Društvo bolgarskih književnikov in novinarjev je razposlalo na vsa jugoslovanska društva književnikov in novinarjev vprašanje, kje naj se vrši kongres jugoslovanskih književnikov in novinarjev. — Društvo bolgarskih časnikarjev predlaga, naj se kongres vrši v koncem tega leta v Zagrebu ali Dubrovniku. _
Gospodarstvo.
Goriški deželni zavod za zavarovanje živine na Goriškem.
Glavne točke pravil so nastopne: Zavod temelji na načelu svobode in vzajemnosti z namenom prevzemati neposredno izvrfievanje zavarovanj v smisli tega načela in na podlagi pravil, proti škodam, ki zadenejo lastnike goved vsled pogina, pobijanja za silo ali vsled dejstva, da je meso zaklane živine deloma ali povsem izključeno od vžitka.
Splošne upravne troške zavoda nosi dežela. Razun tega plačuje dežela zavodu letno podporo v pokritje polovice troškov za leče-nje obolele živine po živinozdravniku in polovico morebitnih potovalnih troškov predsednika komisije, ako se ti v smislu zakona o živinskih boleznih ne pokrijejo iz državne blagajne. Dežela dovoljuje dalje zavodu denarne brezobrestne predujme, da krije med upravnim letom blagajnične primankljaje. Upravno in finančno leto zavoda se prične s 1. oktobrom solnčnega leta in se sklene 30. septembra drugega leta. Premoženje zavoda se bo nalagalo plodonosno v notranjih vrednostnih papiijih s pupilarno varnostjo.
Zavod vodi in vpravlja deželni zbor, oziroma njegov izvrševalni organ, deželni odbor. Tekoča opravila pristojajo vodstvu zavoda, katero ustanovi deželni zbor in pred-sedništvom krajnih podružnic. Za uradnike in sluge veljajo pravila za deželne uradnike. Deželnemu zboru je pridržano : prememba pravil, ustanovljenje mest za uradnike in sluge, razpust in način razpusta zavoda, potrditev računov in poročil o upravi.
Deželnemu odboru pristoja : potrditi izvolitev predsednikov in podpredsednikov podružnic in jih odstavljati; imenovati in odpuščati zavodove uslužbence, ki niso uvrščeni med uradnike ah sluge; ustanoviti opravilnik za vodstvo in upravo zavoda ; izdajati navodila uradnikom in organom zavoda; nalagati plodonosno denar; razsojati o pritožbah naperjenih proti ukrepom vodstva ; pregledovati račune in poročila u upravi zavoda ; potrditi ustanovitev, potrditi ali odrediti razpust kake krajne podružnice ; potrditi sklepanje ali uničenje povratnih zavarovalnih pogodeb; zastopati zavod napram vladnim nadzorstvenim oblastvam in reševati sploh vsa opravila, ki niso izrečno pridržana deželnemu zboru.
Zavod stoji pod državnim nadzorstvom v smislu obstoječih zakonov in predpisov. Udje zavoda postanejo lahko vsi oni lastniki govedine, ki zavarujejo pri njem vso živino sposobno za zavarovanje, ki jo trajno posedujejo v deželi. Izključeni od sprejetja kakor členi so : lastniki živine, ki zanemarjajo najosnov-niše pogoje in pravila zdravstva, oskrbe in reje govedi, kakor tudi obče poznani mučitelji živalij; trgovci z živino po poklicu; oni, ki imajo že popolnoma ali deloma drugače zavarovano govejo živino ; oni, ki so zakrivili ali so nameravali zakriviti sleparstvo na škodo zavoda. Ustop v zavod (se lahko izvrši ob vsakem Času leta. Vsak zavarovanec ima pravico odpovedati zavarovanje najkasneje do 15. septembra. Zavarovanci bodo združeni v krajne podružnice in te v okrajne.
K zavarovanju se ne pripusti živina v starosti pod 4. meseci ali nad 12 let; bolna izmučena ali znatno shujšana, ali kupljena, brez jamstva za pravne napake iz krajev, kjer razGaja živinska kuga, živina za trgovino in živina v hlevih, v katerih se nahaja živina za trgovino.
Zavarovalnino je plačati polletno in sicer za vsako poluletje in od vsakega zavarovanega živinčeta v znesku */» od sto od zavarovanega zneska, ki se bo določal na posebnem pregledu o priliki predloga za zavarovanje. Črez 600 kron se ne more ceniti nobena žival. _
Razne vesti.
Silna vročina v Mostam. Toplomer kaže te dni 59 do 61 stopinj na solncu.
Roparski napad na vlaku. Iz Budimpešte poročajo: Trgovca s prešiči Kisze-uyi iz Zichy-a sj neznane osebe oropale blizo postaje južne železnice Balaton sv. Juraj ter ga potem vrgle iz voza. Železniški uslužbenci so ga potem težko ranjenega našli poleg železnice. Roparji so zbežali.
Nova oprava deželne brambe in Korakih čet. Izšla je provizorična naredba glede na novo opravo deželnih brambov-cev. Barva oprave je siva, plašč ostane za čas še modrosiv. Novi gorski batalijoni so opiavljeni nastopno: Častniška čepica je siva, ima običajni zlati emblem b cesarjevim ime-
nom in krono. Moštvo ima na čepici, bela in črna peresa ruševca. Častniki imajo naravne veznice iz zelenega blaga, na njih je Lsrberna porta s cesarjevim imenom in krono. Jopič ima navzdol ležeč ovratnik. Mesto zvezd na ovratniku ima moštvo aluminijaste plamnike, častniki srebrne, katerih cvet je pa zlat. — Imeli bodo tudi hlače do kolen, usnjate ga-maše in drago opravo, ki je v gorah običajna in potrebna. Častniška sablja je kratka, čisto ravna in dvorezna. Moštvo ima karabine in pogorsko palico.
Samomor ob smrtni postelji matere. Iz Šopronja javljajo: knjigovodja Josip Bosenstingl se je v petek po soči ustrelil nekoliko minut potem, ko je njegova mati umrla. Ta samomor je provzročil veliko pozornost.
Kongres gesperantistov. V Cam-bridgu na Angleškem se vrši kongres eBpe-rantistov (pristašev novega umetnega jezika). Na kongres je prišlo iz raznih delel 160 zastopnikov.__
FQfrllfO P™d&ja kuhinjsko opravo: omare • ObUHa mi«, itd. iz prve roke. Trst, ulic«
Ferriera štev. 25.
r
RS ALI OGLASI.
*"T
L-
Mali oglasi računajo se po S s to t. besedo; aaaatnotiakane besede se računajo enkrat več. Najmanjga pristojbina 40 stotink. . === Pleča se takoj.	= l
Usr Izvm Trste »Iumm mv& kak „BAU 08LA8 H ftljs tfsaar v nipnj, ker Irogač« m k« a]»«Qv *«iss afclsvtjM ■I SMba puaiu Upravi nate.
Tarife Ja aa«wjsaa aa Ma „ŠALIH OflLASOV la vaaktt iikka prifriil, kotlka m Ja »laćati a Um, «a prsite!« basa* 0|laaa traka sastaviti aa „IMSEItATMI ODDELEK" „EilssstT. ■a vpraftaaja patea plaaa to tfajal „MSEBATM ODDELEK ' lafsmaotjs »dlat Is, čs bs pisani prtlaisaa mato za »S«a«er
Plačilo pa obroke
blago za ienake, zavese, odeje platno, trliž, klobuke za možke, slike, držala za zaveee. Ulica Madonnina Stev. 43, L nad. LeviBicchi.	894
Kassa-tisterreichische
se proda radi selitve za 140 kron. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti.	035.
HnOVIli liof i5če upravitelja (Administratorja) LMIOVIII 1191 veščega hrvatskega ali slovenskega, italijanskega in nemSkega jezika. Zahteva se da je pošten, marljiv in delaven, da daje dobre re-ferencije in da po možnosti položi kavcijo. Prednost imajo penzijonisti. Pismene Ponudbe na „Inseratni oddelek Edinosti" pod „Upravitelj H. L. 100 K-
Kot praktikantinjo ySE?£r!g:
17 let, vefičo slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Zahteva se, da bo inteligentna, marljiva in da ima volje za delo. Predstaviti se je osebno na „Inseratni oddelek Edinosti" (ulica Giorgio Galatti št 18) od 11. do 1. in od 5. do 7. popol., ali pa poslati pismene ponudbe pod „M ABLJI VA 15—17" na .Inseratni oddelek Edinosti".
Angelo Iiizza
slikar, dekorater, slika izveske ttdM laldr a Trst — ulica Padulna št. 9
(vegal sliea Chloasa).
Vsprejema vsakovrstno dekoracysko, umetniško delo. kakor sobe izveske in lakiranja.
Krava na prodaj.
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod -
Angelo Deuetak - Trst
nlloa Acquedotto 22. — Tel. 1448
V Lokvi na Krasu ima neki posestnik radi pomanjkanja krme na prodaj lepo kravo unter-waldskega plemena, z 12 litrov mleka na dan ; bila je na jesenski razsta vi okraja sežanskega odlikovana z drugo premijo ; vsled tega mora ostati v sežanskem govedorejskem okrsju. Kupec iz omenjenega okraja naj se zglam pri Županstvu v Lokvi.	939
DnAflA aa ljudska kuhinja. Naslov pove „In-
rruua OD seratni oddelek Edinosti". 938
iiohlirono 80ba odda se 8 hrfm0> 0(1 ^P" meuiirdlld tembra naprej cena 70 kron. Via
Romagna štev. 26, 111 nadstr. levo.	930.
Kobal Anton
cene zmerne.
TRST, ulica Giuliani Št. 25 Trgovina jestvin, sveže blago, 719
H, jVftllovatz
mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1
izvršuje vsakovrstna
kovaška in mehaniška dela
kakor tudi nikelovanja.
BOGOMIL PINO
bivši urar v Sežani
ima svojo novo
prodajalnicour
- v TRSTU ■
^ nllca Vineenzo Bellln! Stev. 12
n»»proti cerkre »t. Autooa norega
Prodaja vsakovrstne are in popravlja iste
po zmernih cenah in z jamstvom.
Ivanko Doreshinl^
TRST -- ulica Madonnina štev. 8
VELIKA ZALOGA pohištva, mani faktur, ar, slik,
srcal in tapetar^. Popolne spalne in obedovalne sobe.
Moške obleke na izbero.
UGODNE CENE.
Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.
Virgilio Cisilino
TRST, ulica Barriera vecohia 4
Velika izbera
igrač, drobnarin, srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, parfimov itd. r po konkurenčnih cenah.
■ KI
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Dalsasso
TRST
ulica S. Spiridione Stev. 6.
r>
n
□ Učilisce in vzgojevališče za deklice. □
Temeljit pouk po nčnem načrtu za osemrazredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 500 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na moije, kopališče. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. — Pouk v alovenskom, nemškem, Italijanskem, francoskem ln angleikem jeziku ; v godbi, glasovir, gosli, citre, petje, v ionskih ročnih delih, v risanju in slikanju. — | — | — | — j — | — | — |
Z ŠOLSKE SESTRE — Trst, alica Pasqaale Besengbi 6
Wmm	■	■■
Kličite na telefonu štev. 19-51 in imeli boste takoj na domu s.vvwwvw\vvw
-GsrjSTRIA
P08O kr
Pivo 2-krat varjeno „TRIUMPH" Furlansko vino iz poaeatev princa Hohenlohe
Vino iz Visa, furlanski in istrski tropino* ec, rmn, slivovec-
M. P. LEONI, ul. Giosue Carducci 39
Poslopje „Gledališče Goldoni".
M. SALARIN1
▼ ulici Ponte della Fabbra št.
(Vogal ul. Torrfeiite.)
Pomlad!
Poletje!
Zaloga oblek in površnikov
za gospode, dečke ln otroke, velik izbor platnen► obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in modra obleka za delavce. ————
zvr^e
Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se točno in hitro po zelo nizkih cenah.
Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNIC A:
„Al. L A OITTA Dl LONDEA'
ttl. Poste nnore št. J. (vegal ul. Torre bianta
i FRANCESCO S. DONATI
^	elektrotehnik
< i
TRST, sile a deli* Acqme4«tto It. 26
lituiziTin ekitrfltrtiltii felsiilci i srlđefui mehanično delalnlco
IfnjtBi tjoIJoto tUktritaa raaaT«tlj»T«, wwm*. MltftMr, atraloTodoT, kakor tudi mekanltaa 4alm, M M t rml b eloktroUkniko, kakor poprav« Klk b«UtJ«t la prMinof* ■▼•tlljk k»kartn«ga »1 kodi alataaa.
Cm« ]akt zaerne la Izvriltsv pspefsa.
EDINA HLADILNA PIJAoA JE
citra.1 ZIRILLI
Šumeči citrat „ZIRILLI" od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnih lastnosti, napravi jako prijetno, -------------VN/ okusno in hladilno pijačo--------------
Ker se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini.
Nobena pijača ni tako zaželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini.
šumeči citrat „Zirilli" je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezika, bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. Vsi oni, ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki nadkriljuje vse druge pijače te vrste.
Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, za kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ako se pije Sumeči citrat „Zirilli", kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letoviščarji, oni ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči so vedno preskrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali slabosti, tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi.
Šumeči citrat „ iriiliu je vrhu tega najvspešneje sredstvo proti morski bv. "•zni.
NB. Šumeči citrat V(Zirilll" ni enak drugim izdelkom slabe vrste, katere se prodajo, ampak ima jako prijeten okus, in napravi izvrstno šumečo limonado. Ako se kupuje na drobuo, paziti je treba na prevaro ; pokusiti je treba, ako ima limonadov okus. V steklenicah nosi znamko tvrdke
Telefon št 1863.
Tovarna: Trst, ulica Alessandro Manzoni št 6.
Telefon št. 1863.