133. številka. Ljubljana, vtorek 14. junija. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemaš /.a avatr O« o gertl < dr/, ole za celo leto 16 gl., za pol leta 8 za četrt leta 4 g\. — Za Ljub liano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., -za četrt teta gld. ."{0 kr., za on mesec 1 pld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina i/nasa. - Za gospode tu' itd fe DO ljudskih šolah iii za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 pld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta :; «old. — Za oznanila se plačni« od četiristopne petit-vrstc 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat .tli \ ečk rat tiska. ^ Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinano\-j hiši gledališka Itolbft". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši Naši intransigenti. Če se oziramo na leta pretekla, odkrije se nam cela vrsta bed, katere je moral prestati naš narod. Slovenec je bil parija; kjer se je le pokazalo narodne prizadevanje, bilo je uničeno takoj. Oblaki Trni krili so podnebje narodne politike in da si nam je lesketala nasproti pravičnost narodne ideje kot zora boljše bodočnosti, in da si smo stokrat in stokrat dejali; tako ne more 03tati: vendar smo obupni roke držali križem in britko se smehljaje gledali, kako politiko in zgodovino delajo rdie bernfenen faktoren". Takrat smo pri volitvah rekli: čemu bodemo volili, saj ne pomaga nič! — Vendar nijsmo imeli pravega uzroka tej obupnosti; saj smo imeli uže lepo preteklost za soboj, saj je čut narodne pravice pognal uže močne korenine v našem ljudstvu, zavest narodna razširila se je povsod in na krmilu naših prizadevanj stali so možje, ki so z jekleno konsekvenco visoko držali zastavo narodne bodočnosti. Kakor pri nas, godilo se je tudi drugod v Avstriji narodom slovanskim; pritiskam so bili povsod na steno, kajti vlado je imela v rokah stranka, katera se je zvala „liberalno in ustavoverno", stranka, katere liberalizma prvi postulat je bil: pritiskanje Slovanov in katere ustava naj bi imela veljava le zanjo. Pa Avstrija, ta velikanska krasotica dežel evropskih, vzbudi se nekega dne kakor iz dolzega spanja! S čela si pogladi dolge lase, ki so jej branili prosti pogled in vide pred soboj vse narode, izpozna, da so vsi sinovi cestnega načelnika soprogi pridobilo priimek Tri povesti brez naslova. ni. Spisal Sachcr Masoch. Moj prijatelj Werestyeski je bil uže za svojih dijaških let vrlo redkobeseden človek. Čim menj je govoril, tem bolj smo bili vsi njega tovariši prepričani, da mu je moči najdrznejše in najnevarnejše podjetje izvršiti. Ko sem ga videl zadnjič, je bil načelnik železno-cestnej postaji v Velikej Gorni na Gališkem. Tedaj je bil uže oženjen in je imel dva otroka. Niti po vnanjesti, niti v bitji svojem se mi nij videl izpremenjen. Werestyeski, rodom Malorus, bil je resna, a vseskozi poštena duša. Srce mu je bilo mehko in zelo rahločutno, toda, to svojo slabost je umeval dobro prikrivati. Obično je kazal se osornega, tihega, globoko v misli utopljenega moža. Lice njegovo, v solnci zarjavelo, je bilo njeni, da mora biti vsem jednako pravična, skrbna in dobra mati. Takrat je izrekel naš presvitli vladar imenitne besede, da hoče mir imeti mej svojimi narodi in takrat je grof Taaffe, prijatelj in somišljenik blagodušnenui pokojnemu ministru dr. Bergerju, rekel, da se ne sme nobeden n."rod v Avstriji pritiskati na steno; takrat izpoznala je tudi vlada, da mora biti pred vsem avstrijska, ako hoče biti pravična, da mora vsem narodom dati pravice, katere so jim prirojene. Od tega trenotka vtikala se nij vlada več v volitve, kakor je to storila prejšnja „liberalna" vlada: proste so bile volitve, prvikrat je prosto volilo ljudstvo — sesula se je gizdava, nenaravna zgradba lažnjivega ustavo-verstva. Od tega trenotka vlada drug duh v Avstriji, prijazen Slovanom, ne strankarsk, ampak pravičen. Tudi mi smo Čutili blagodej-nost tega duha; imenujemo ga kar naravnost: duh prave svobode. Imelo je naše ljudstvo namreč pri volitvah zadnjih dveh let priložno.-i svobodno voliti — in volilo je narodno. Naši poslanci v državnem zboru so narodni, narodna je večina v trgovinskoj in obrtnej zbornici, zmagali smo tudi pri volitvah v mestni zbor in ponosno smemo reči, da dohodemo tudi v dežel nem zboru večino, kadar bodo nove volit ve. Želja našega ljudstva se bodo izpolnila in to radi tega, ker je volilo vladnega pritiska prosto in ker mu nijso vsiljeni bili Častihlepni iu koristolovni kandidatje. Prišli smo do tega, da v kratkem dohodemo mi moč v svojej deželi, in skrb naša mora biti uže zdaj, da nam bode ta moč umno rabila na korist deželi in narodu. Za ta vzvišeni smoter pa tieba sloge ne samo mej nami, I vedno nepremično, kakor da je izsekano od kamena; sive oči so izpod obrvij bile videti, kakor da so otrple. Ne spominam se, da bi ga bil kedaj videl razburjenega; kadar je bil najbolj nevoljen, zavihal je svoje sila dolge brke, jih utaknil v usta in jih grizel; ali baš to mirno vedenje — kadar je bil srdit — je imelo na vsakoga strašnojši utis, nego vsa be-snost, katero opazujemo sicer pri jeznih ljudeh. Čudno je bilo uže samo ob sebi, da se je ta človek oženil, a še bolj se je bilo čuditi, kako je dobil takšno žensko. Kar se tiče te stvari, nijsem od njega samega mogel izvedeti ničesar, kakor sploh nij o ničemer rad pogovarjal se. in njegovej soprogi — Angeliki — dasi je bila živa in silno zgovorna gospa, se menda nij zdelo potrebno, teh zagonetek meni reševati. Kolikor sem izvedel, bo mi pripovedovali drugi ljudje in zatorej mi nij vseskozi trditi, da je gola istina. Werestyeski je baje v Krakovskem gledališči zagledal se in čudom se čudil krasnej pevki; seznanil se je z njo, in ampak mi moramo tudi skušati, da si pridobimo prijateljev mej tistimi, ki so dozdaj našim težnjam nasprotni, ker so mnogikrat krivo podučeni o naših namerah, s kratka, mi moramo množiti število onih, ki so volje složno z nami delati na korist naše dežele in našega naroda. Slovan je mehkočuten in spravljiv; prijazno, vselej prijazno sprejme, še prepri-jazno. Tudi mi Slovenci smo spravljivi in radi v miru živimo z onimi, s katerimi smo v jed-nej deželi. To nas je napotilo, da smo se spustili v pogovor se svojim političnim nasprotnikom zaradi volitev mestnih funkcijonarjev v mestnem zboru iu v trgovinskej komori. Ko so imeli oni večino, nijso tako z nami ravnali, še v odseke naših nijso volili; in zdaj smo mi imeli priložnost za to osvetiti se. Mi pa hočemo pozabiti, kar je bilo, da — pozabili smo uže. A čudno so nam ti možje povrnili našo dobrovoljnost, obljubili so, da bodo v mestnem zboru izvolili podžupanom moža iz naše stranke, in so ga res volili, a zato se nam je zahvaliti le naključju, da tedaj jeden del naših naj/agrizenejših nasprotnikov nij bil navzočen in še od ostalih mestnih odbornikov sta dva oddala le bela listka. Lojalno smo jim v trgovinskoj Zbornici prepustili mesto podpredsednika in jih povabili, naj nam imenujejo moža, katerega hočejo, da ga volimo. Ponudbe naše nijso sprejeli. Pri volitvi predsednika in podpredsednika so oddali prazne listke; in ko je naša stranka temu vzlic g. V. Lukmaua i/.-volila za podpredsednika, se je ta gospod zahvalil za to čast in rekel, da je ne more sprejeti. Spravljivo smo jim ponujali roko, odbili pa so jo surovo in strastno, tako da bi skoraj obupali o m ti sporazumljenja s tem na- malo mesecev poznejše seje poročil. Angelika si je bila mojega prijatelja za svojega soproga najbrž izvolila iz ljubezni kajti, da bi jo bil v zakon pregovoril, nij misliti, tudi Bicer je nij moglo nič druzega privesti do tega, ker VVerestveski nij bil imovit, nego je živel samo o svojej plači. (Jospii Angelika je bila hči dobre poljske rodovlne. Vzgojena je bila prav gospodski, skoraj previsoko za razmere svojega soproga. Vsak je moral primati, da je bila ta ženska zelo lepa. Šibka, kakor srna, je imela še orno-žena nekakšen dcklišk značaj. Osobito prijazen in, dejal bi, otroško mil je bil nje obrazek. Kadar se je zasmijala, je človeka dirnolo tuko prijetno, kakor vzpomladno solnce, katero nas obišče po dolgej zimi. Snežnobelo glavico so pokrivali gosti, temni lasje. Ako je šla, bila je soproga VVoresf veskega vsa podobna kraljici, in kadar je sedela, bil bi mislil Človek, da ima pred soboj krasno sultanko. V Velikej (Jorni je nje obleka ter nje ponašanje železno- sprotni ko m. A mi poznamo sovražno vojsko in zato neličemo obupati tako hitro. Naši nasprotniki so dvojne vrste: v prvej vrsti so za-grizenci intrans;g«'nti, v drugo spadajo tisti, ki nam samo zapeljani od onih s frazami o svobodi, omiki in kulturi, očitajo, da smo kle-rikalci-nazadnjaci in protivniki vsikej kulturi. Nu, kar se tiče tega očitanja, radi pripo-znamo, da mi ne odrekamo veri in duhoven-Btvu pravic, ki jima gredo, ker nikomur nehčemo kratiti pravice. Da bi bili pa mi zoper napredek in kulturo, to najbolj zagrizeni kolovodje nasprotnega nam tabora sami naj-menj verjemo in če bi še trebalo dokaza o ničevnosti tega očitanja, zadostuje uže faktum, ka se toliko let uže borimo, da bi naši otroci bili vzgojeni v našem jeziku in bi se s tem, kakor pravi Pestalozzi, položil temelj dalnjemu izobraževanju. Našim nasprotnikom druge vrste, katere so zagrizeaci preslepili s tistim svojim laži-liberalstvom, so se pa uže začele oči odpirati: oni uže ne prisegajo na evangelij intransigentov, kar so pokazale zadnje volitve. O teh hočemo govoriti drugi pot, denes oglejmo si malo naše intransigente. Čudna ti ta tovaršija! Njen „cvet" so možje, ki so bili nekdaj strastni narodnjaki, svobode, omike, kulture nijso iskali pri Nemcih, „Slava Slavjanom" so peli in navdušeno je bilo 'njihovo srce za vseslavjansko stvar. Evo moža velikega talenta, ki veliko ve: narod, za katerega je bil on tako živo vnet in kateremu bi bil mogel biti moćan steber, ga nij užalil — in veudar on taist narod sovraži in zaničaje! Vprašaj ga, kaj je koristnega storil za občno blagost? — Preidimo na dru zega. Nedkdaj so ga ušesa bolela, če je v čitalnici slišal spregovoriti nemško besedo. Takrat je bil namreč član čitalničen in trudo-ljubiv soradenik „Novicu; pozneje pa mu je ustavovernost pomogla, da se je brez izpita vspel na mesto, o katerem se mu niti nij se-njalo, ko je prosjačil za skromno prvo služ-bico! — Tretji — toda čemu bi jih naštevali in opisavali vse te gospode, saj jih itak vsak pozna! Vsi so si jednaki v jednej reči: vsi so zagrizeni naši sovražniki iz golega — liberalizma 1 Liberalizem, blaženi pojem! Če pregledamo vrste naših „liberalnih" protivnikov in premislimo, kateri vsi mej njimi se prištevajo liberalcem, moramo pač vsklikniti: „Wer lacht da V" Končno le ponavljamo, da nam nij v resnici sovražna vsa nekdanja ustivoverno stranka, zakleti sovražniki so nam le njeni voditelji, ki so preširno odbili našo spravljivo roko, se veda v imenu svobode, omike in kulture ! —o— Politični razgled. V Ljubljani 13. junija. Nij še huda vročina, pasji dnevi se tudi še nijso pričeli, a v»-ndar du-no stanje uUa-vovercev je uže tako napeto, da jih za ni v človek mora obžalovati. Če glasila ustavoverska na Dunaji res slišijo travo rasti, potem je grof Taaffe v velikej nevarnosti, njegov sto) se ziblje in vstavoverci uže vidijo, kako leze iz jajca ministerska kriza in kako je grof Co-ronini razdejal celo desnico. Da! grof Coronini! nanj se zdaj ustavoverci zanašajo, da jih bo on potegnil iz blata, dasi so se prav polteno trudili, da bi tudi njega do vratu vanj potihnili. Vendar — nijsmo ie tako dak-č prišli. Če prav U'tavaške novine tuko pridno pobirajo vse, kar Ima le najmanjši ozir na kako možno ta* premembo zdanje situacije, vendar je njih trud zaman, kajti nij se upanja, da bi Taaffe jutri dal prostor Coroniniju, desnica pa gospodom levičaijem. „W. Ztg." razglaša potrjeni finančni /iiJkon in proračun za letošnje leto. V Spljetu so doslej gospodovali lahoni; kakor pa je znano, vlada je razpust la spljet-ski mestni zbor la bonski in v kratkem se bodo vršile nove volitve. Narodnjaki imajo nadejo, da zmagajo. A tud! lahoni ne drže križem rok in siino agitirajo Bajamontijevi privrženci. Znamenito je, kako njegov organ „L' Avvenire" piše po priliki volitev: „Vsi oni uradniki, kateri so prisegli na zdanjo ustavo, morajo z nami (lahoni) glasovati, če nehčejo, da prelo mijo svojo prisego. Ako pa nasprotniki kaž?jo zdanjo vlado, odgovorite jim: „Ministri nijso večni, a načela so večna, stranke zginjevajo, B drŽava ostane zuiirom Osarju, postavi in ustavi sem prisegel zvestOBt in izdajalec nehčem biti". Mi opozorujemo naše nasprot nike, da, smo sklendi na vsakem terrain u ter s poštenim in nepoštenim orožjem bo jevati se". Iz HLotora se javlja 9. t. m.: Včeraj so se zbrali tukaj župani in delegiranci vseh 16 občin Boke Kotorske, da so se posvetavali o izvršen,;i določb vojaškega zakona glede de-želobrambovstva. Načelno so zbrani izjavili, da se uklonijo zakonu, a sklenili so cesarja prositi za olajšave. Jeden nadlajtenant od deželne hrambe je uže prišel v Kotor in v kratkem se bodo pričele vaje deželnih brambovcev iz Boke Kotorske. Iz Lvova se piše, da nameravajo ondi Itsii sklicati v letošnjem poletji ljudsk shod, ki bode obravnaval rusinsko šolsko vprašanje na Oališkem. Tudi nov memorandum hočejo vladi predložiti. rObzor" poroča, da je hrvKtAka vlada strogo prepovedala občinam, da te ne sinejo pošiljati banu in saboru protestov zoper utelešenje Reke k Magjarkej. Zato bode narodna opozicija taborska enegično interpelacijo stavila glede Krajiške in Reške zudeve, kakor hitro se Babor zbere. % ii tule dr/^ve. O bolfraraltcj krizi se piše z D u n a j a: Razmere v Bolgarji tukaj sicer ne vzbujajo še skrbi, a opazujejo se vendar jako točno. Poročila iz Bolgarije so prekratka in nezanesljiva, da bi se dalo sigurno soditi o bodočnosti in če se spomina, kako so izpale zadnje volitve na Angleškem, ki so rodile Gladstonovo vlado, ter se nikakor dale preje pr?računiti, potem se more vendar v deželi, kakerŠna je Bolgarija, misliti možnost, da izpadejo ondi volitve tako, da bodo vrgle vse pravilno koncipirane kombinacije. (To je tedaj, da bodo liberalci propali in da je potlej ustava — izgubljena?) Pomirljivo (!) jo samo to, da se tako, kakor Avstrija sodi o lojalno (!) energičnem koraku kneževem, misli tudi v Berlinu in celo v Pe-terburgu, namreč, da se s postoječo ustavo v Bolgariji ne da vladati, da samo osoba in značaj zdanjega kneza jamčita red (!!) in da se nij združevati s turbulentnimi življi, ki bi na površje tirali zmago narodne stranke. Knez se moralično podpira od velevlastij in upati je, da se bodo kmalu utolažile narodne strasti v Bolgariji, da se v komaj pomirjenem vstoku ne prično nove zmešnjave. Crnogorska kneginja in kneževič na-stolnik sta odpotovala v Peterburg. Pri tej priliki piše „Glas Crnogorca": Ta pohod nij navaden čin udvornosti, nego izraz je globoko čutene hvaležnosti. Zvlasti naš nastolni princ bode imel pri tem pohodu priliko, da si vtisne v srce podobo onega vladarja, one dežele in onega naroda, ki so^ se zmirom ska/.ali blago-dušnimi dobrotniki Črne gore in nje vladarske bi>e Princ bode se svojo materjo žaloval nad grobom našega velikega dobrotnika, carja Aleksandra II., ter se bode predstavil carju Aleksandru III., ki bode v njem vzbudil zaupanje in trdno vero v veliko prihodnjost Rusije, Črne gore iu vsega Slovanstva. Cirs'mi ministersterstvo je baje sklenilo zbornico razpustiti potem pa nove volitve povsod tudi v novih provincijali razpisati. Kakšne posledice bode imelo, ker je fran-coNki senat zavrgel predlog o volitvah po listah V Gotovo da nič nevarnih, Gambetta se bode en čas jezil, njegovi organi bodo žugali senatu in predsedniku republiae, a pri tem bode tuli ostido Gambetta bode čakal ugod-nejega časa, potem pa z nova prišel na površje sč svojimi namerami. Jedino, kar bode zadnjo glasovanje senata za soboj pustilo, go- „groticea. Vse ženske so jo sovražile, a moški so se jej klanjali, tajno obožavali jo, ali jej tudi očito kazali svojo največjo uaanost Kolikor krat sem Angeliko videi, ali pri njej bil, mislil sem si, da imam pred soboj slavno igralko na majhnem odru in zasmehu-jočo svojo obližje. Ona se je bila nekako ponižala, da je mogla biti Werestyeskemu žena, a vendar nij bila zato nikoli nezadovoljna, ali celo nesrečna: v tem oziru se nij držala splošne šege. Baš nasprotno, vedno je bila vedra in vesela, vsak čas se je posmijala. Ali v tem ko je nje soprog živel jedino svojega poziva ozbiljnim dolžnostim, koprnela je ona vsa po veselicah, in na očeh jej je bilo čitati, da si želi vsak dan pridobivati novih Čestiteljev. Ne verujem, da bi bila mislila o tem, kidco bi jej bilo moči druzemu pokloniti svoje erce\ toda, vsa zadovoljna je bila, če je očarevala moške. S kratka: podobna je bila detetu, katero lovi metulje, da se nekoliko zabava z njih krasnimi bojami, a jim naposled iztrga krila! Mlada zakonska sta imela dvoje liubeznji-vih otročičev: dekletce o četrtem letu in na polovico mlajšega dečaka. Nežni plavolasi stvarci se svojimi velicimi radovednimi očmi ste bili prava angel ca. Dosle se je vse izvršilo srečno. Angelika je vedno imela priličen broj čestiteljev in We-restvcski jej je povsem zaupal, ter nij bil ljubosumen. Drage volje je privoščil svojej soprogi male zmage, katere so zadovoljavale nje nečimurnost, a nijso niti najmanjše kvare delale njega časti. V tistem času dobi na prvej postaji odtod, v Velikej Dolni, službo mlad uradnik, Avrelij AVisecki, potomec poljske plemenite obitelji. Svoje dni je bil častnik, a je moral zaradi dolgov odpovedati se svojej stopinji. Zdaj je iskal boljše sreče pri železnici. Uradnikom nij bil priljubljen; nazivali so ga vetr-njakom. Tem rajše so ga videvale ženske. Zal človek, visoko vzraščen je bil, lepo se je oblačil in še lepše vedel. Govoriti je umel na srce in je vsaka beseda kazala, da je uže precital mnogotero knjigo. Tudi ne klavirji umel je dobro svirati. Na veselici, katero je bil priredil gradščak iz okolice tamošnje, se je Wisecki seznanil z \Vereslyeskim in njegovo soprogo. Od tedaj se je trdno držal svojih čudnih novih znancev. Kadar je imel količkaj prostega časa, prežil ga je najrajše v njiju družbi, zagotavljajoč \Verestyeskemu svoje iskrno prijateljstvo in njega ženi prisezajoč svojo neomahljivo uda-nost. Novi uradnik je obiskaval Angeliko tudi kadar nje soproga nij bilo doma. Izgovor je imel ta, da jej je prinašal raznih muzikalij, ter jo izpremljal na klavirji, kadar je pela. Skoraj je ves svet znal in govoril, da sta Si Angelika in Avrelij uže preveč prijatelja, samo VVerestveski menda o tem nij ničesar vedel. Ljudje so ga pomilovali, toda nikogar nij bilo, da bi si bil upal svojo sumnjo izreči mu v obraz. Angelika je v nečem oziru ohranila navade, katere je imela svoje dni uže gledališka pevka. Igralke imajo v obče to posebnost, da tovo bode napetost mej Gambetto in Grevy-jem. Glasilo se je tn I l\ septembra t. i IJasirli *«» v Mii 1»11» iiI: 10. julija: Dr Gerhard Ku/.elnb, <•. kr. štabni Bdravnik v pokoji, 57 let, v orevljarnkih ulicah »t. 1, za otrpneiijeni hrbtnega mozga. Ana Opelt, go- stija, Si let, na hv. Petra cesti It. 40, M .slabostjo. Dunajska borza 13 junija (lavirao telegrafično porodilo.) Kimtni dr/. dolg V bankovci!« Kin.Uii dr*, dolg v s:ubra . . . 7<> srld, kr. . 77 n 10 n /lata renta ........ . 113 tt 75 n 1800 dri. posojilo . . . .• . 1:12 B 25 Fl Akcije navadne banke .... . s-j;; p n Kreditne akcijo...... . .'{49 BO n n 90 n Srebro........ . . — n — n 9 r» 30 n 60 n 1 iiv.avn • ma ko...... . 57 n — se na odru kažo v dragocenih in prekrasnih oblekah, a sicer jim je za doma ter za izpre-hode vse dobro, ker zanemarjajo, kar bi povišalo njim lepoto. Gospe Werestyeskega pak je bil svet nekako gledališče. Vselej, kadar je nje drobna nežna nožica stopila preko praga, bila je gospa Angelikc po najnovejšej šegi opravljeua, in sicer tako bogato in ukusno, kakor se umevajo jedino Francozinje in Poljakinje. Doma, se ve, je železnocestniške postaje načelnika žena često po ves dan nosila papuče, ter bila oblečena v bel jopič, kateri pak res nij vsak čas bil tako snažen in čist, kakor prvi sneg. Ali, odkar je nje dom obiskavati jel Avrelij, oblačila se je hišna gospodinja toli skrbno, da se je zdelo čudno vsa-cemu — razven nje soproga. Werestyeski si nij mislil nič hudega o tem, ako je uže k za-jutrku prihajala njega žena lepo počesana in ako je doma nosila drago zeleno svilno obleko. Ker je soprogu često rekla, da po nje mislih ne more ženska za dom biti elegantnejše opravljena, nego li ako ima s kožuhovino obrobljen jobič, videlo se je dobremu nje možu povsem umevno, da je novi prijatelj Avrelij lepej An-geliki poklonil nekoliko prekrasnih kož od kun belic, katere je bil sam nastreljal. Gospa We-restveskega si je s temi kožami tlaia obšiti in obrobiti kazabajko (jopič) od rudečega baržuim. Ta kožušič imel je biti na nesrečo vsem! Majorka llolzbacherjeva, vdova z moškim, zapovedujočim glasom, s katerim je ukazovala svojemu pokojnemu možu in po njem vsemu bataljonu, je bila vsega spoštovanja vredna gospo. Živela je o neznatnih obrestih svojega malega imetka, imejoč poleg vsega štiri dol-gopete, neomožene hčere — „device v srpani". Ta družinica je bila vneta le za dušne naslade, vse pozemeljsko blago je črtila. Osobite sovražnice so bile hčere in mati vsemu lišpanju. Po svojej starej navadi je neke nedelje prišla gospa majorka k soprogi železnocestnega na- čelnik;., katera jej je vselej postregla z izvrstno kavo. Angelika je bila toli nepozornu, da jo jo sprejela v BVOJem novem, baržunastem, dragoceno obšitem In obrobljenem jopiči. <;o-spe Holzbacherjevej se nij videlo vredno, hišnej gospodinji kaj omenjati krasne nove oblek'*, ali to popoludne jej kava nij bila dovolj sladka, in kruh se jej je zdel pretrd z.t nje slabe zobe. Domov prišedša je divjala, kakor da je ušla iz blaznice. „Kuj je nosila V" so vprašale matere vse štiri odevetevše hčere, katere so obično govorile tako v zboru. „Kaj je nosila?" s povzdvignenim glasom povzame majorka, „to je nad vse, mislite si, detca moja, doma nosi ta ženska jopič od rudečega baržuna, s kunovino obrobljen in obšit, ali čujete: obšit! Kakor da je poljska kraljica sedela mogočno meni nasproti!" Zahvala. Za častno in mnogobrojno spremstvo mrtvega trupla naše drage nopozabljene matere, gospe, Helene Kaliscnnipj, »j. Stroj, na pokopališče, kakor tudi za krasne darovane vence se naj i skrenej.so zahvaljujejo (846) žalujoči otroci. Žalujoči ostali naznanjajo s tužnim srcem vest o smrti gospoda Antona Homatscha, opravitelja vitez Fridauovih rudnikov in topilnic v Gradaci, c. kr. poštarju, predstojnika kmetijske podružnice v Metliki in uda mnogim kmetijskim družbam, načelniku krajnemu Šolskemu svetu v Podzenielji in graščaka, kateri je dones zjutraj ob polu (!. uri, previden se sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Truplo dražega pokojnika se bode v petek dnč 10. junija ob 8. uri zjutraj v njegovem stanovanji blagoslovilo ter na pokopališči v Kloštru pokopalo. Sv. maSe zadušnice se bodo brale dne 10. junija o pokopavanji v Kloštru in dne 11. junija ob 9. uri v farnej cerkvi v Crnom lj i. Pokojnika priporočamo v blag spomin. Gradac, dno 8. junija 1881, Marija Homatsoh, soproga. Vincenolja, omožena Blažek, Marija, omožea Iberer, Anton Homatsoh, to- pilniški pristav, Karolina, omožena Wirgler, otroci. Janez Blažek, lekar, Josip Iberer, c. kr. Hodnijski svetnik, Tomaž "Wirgler, c. kr. okrajni zdravnik, zeti. Kili ar d Iberer, Vincencija Blažek, Janez Blažek, Marij;« Virgler, Anton Blažek, vnuki. (347) Vila v najem Pokrita kočija za jednega, če se hoče tudi za dva konja, še Bkorjo nova, se proda. Kje? pove iz prijaznosti opravništva „Slovenskoga Naroda". (328—4) Podpisani priporočam čestitemu občinstvu, posebno potnikom, svojo dobro oskrbljeno, blizu kolodvora St. Peter uže 23 let obstoječo „Narodno gostilno", („H6tel National)". Naj vsakateri se potrudi priti, kdor želi biti dobro in brzo postrežen z dobrim naravnim vinom: kraškim teranom, dolenjcem, starim hrvatom in dobro domačo vremšino ter Bvežno z ledenice Puntigamsko pivo, mnogovrstne domače in tuje botelije, likerje, domači 4 letni slivovec vsake vrate in okusne jedi, vedno pripravljene spodobno opravljene sobe z več postljami; pri vsakem vlaku je sluga za spremstvo potnikov; najnižjo ceno zagotovlja (144—8) Ivan Koroicc. EPILEPSIJO (božjast) ozdravi indijski zeliftki sok, ki se kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspchorn rabi zoper božjast. {^18—6) Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega. soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi. Dobiva se flncon po 30 kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v ljubijauj ima ta sok lekarnar g. Julij pl. Trak6czy, v Jleluu pa prirej evatelj Rudolf si a ni. emer. lekarnar. 8 pošto se menj kot 2 flacona no pošilja. ■■o- Prijazno ležeča nekdaj „l'auerjovau vila v -dutiku pri Ljubljani se daje z lepim vrtom vred za poletje ali pa tudi za celo loto pod ugodnimi pogoji v najem. (33(J—2) Natančneje so zve pri lastniku Lorenc Vodniku, kamnoseku v Ljubljani, kolodvorske ulice. '}) NAJBOLJŠI % UBLON FUAN/,f)SKI IZDELEK. 1! SVARI SE I! PK.KI) P( )NA REJEVANJEM. jO Ta papir je pra> i samo tedaj, oko ima vsak rsj^ list. znamenje lhj tioubloki , in vsak karton spodaj stoječe varstveno \\V znamenju in signaturo. JrJT CAWLEY ft HENRY, jedini fabrikantje PARIŠ. (loči—b) OGLAS! Da bode našim prečestitim naročnikom v Avstro-Ogerskoj bolj priročno, osnovali smo s 1. majem 1SS1 pod litino VOGEL & Co., AVi on, II„ TJufr ov«> AugarlcMist.raNso I»«mIiu/ii i, o . kjer so nust iivl jeni /.a prodaj naši loknm «•«*. hitro in trajno zdravlja putiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna sklenica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj lO kr. več. Pravi se dobi samo naravnost iz lekarne v Uožuavi (Moravska). Lastnina in tisk -Narodne tiskarne' OP