Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2003 352(497.12 Ptuj) 6005687,11 COBISS o v Spuhlji fentra^M ravnanje 1 ipgla rfggrho AKTUALNO, OKOLJE IN PROSTOR OB ZAKLJUČKU LETOŠNJE INVESTICIJE V IZGRADNJO 1A FAZE JE BILA 19. NOVEMBRA SLOVESNA OTVORITEV CERO GAJKE CERO Gajke - primer sodobnega objekta za ravnanje z odpadki avnanje s komunalnimi odpadki je izvirna pristojnost občine, ki pa je predvsem zaradi težav pri zagotavljanju lokacije za odlagališče hkrati eno najslabše urejenih področij v naši državi. Podobno je do nedavnega veljalo tudi za Mestno občino Ptuj in 15 občin Spodnjega Podravja, ki so maja 2001 ostale brez odlagalnih površin. Ob zaključku letošnje investicije v izgradnjo lA-faze je bila 19. novembra 2003 slovesna otvoritev novozgrajenega Centra za ravnanje z odpadki Gajke. Slavnostni govorniki so bili minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač, župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in direktor Čistega mesta Ptuj Andrija Koter. Iz njihovih nastopov smo lahko razbrali, da CERO Gajke pomeni veliko pridobitev in pomembno konkurenčno priložnost, ki jo je vredno izkoristiti, hkrati pa začetek nove slovenske zgodbe o uspehu ter spodbudo za ostale centre po Sloveniji. Zato nam za področje ravnanja s komunalnimi odpadki ni potrebno biti zaskrbljeni niti ob vstopu v Evropsko unijo v naslednjem letu. Selitev strojne opreme za stiskanje in baliranje odpadkov. OPIS INVESTICIJE CERO GAJKE Izgradnja CERO Gajke predstavlja za občine Spodnjega Podravja kompleksno rešitev problema ravnanja s komunalnimi odpadki, ki v celoti ustreza vsem sprejetim sloven- skim in mednarodnim zakonskim predpisom na področju varovanja okolja in zdravja ljudi. CERO Gajke obsega poleg ekološko varnih odlagalnih površin še objekte za evidentiranje količine in vrste pripeljanih odpadkov, objekte za razvrščanje ločeno zbranih frakcij in druge objekte, namenjene obdelavi in predelavi odpadkov. Prav tako bo opremljen z objekti za zajem in primeren tretman izcednih vod ter odpadnih in čistih meteornih vod, z objekti za zajem in sežig oziroma izrabo deponij-skih plinov (vrsta objektov bo odvisna od količine in sestave zajetih plinov) in z objekti, ki omogočajo popolni nadzor nad vplivi na okolje. Objekti so načrtovani na ploščadih, ki so pogreznjene 4 metre pod okoliški teren, prav tako tudi dno deponije, zaključene površine odlagališča pa so le toliko nad terenom, da bo omogočena učinkovita odvodnja površinskih vod. Površine bodo zatravljene, po obodu pa bo zasajena lesna vegetacija, ki predstavlja vizualno in emisijsko bariero. Center sestavljajo tri funkcionalne celote: - sprejem odpadkov, - obdelava in predelava odpadkov, - odlaganje ostankov odpadkov. Sprejem odpadkov: Sprejem odpadkov se bo vršil s tehtanjem in vizualnim pregledovanjem odpadkov ter strokovno kontrolo spremnih listin pripeljanih odpadkov. Po pregledu se bodo odpadki usmerili v ustrezen postopek obdelave. a Za individualni dovoz odpadkov je načrtovan zbirni center, kjer se bodo pripeljani odpadki pod nadzorom strokovne osebe razvrstili in odložili v namenske kontejnerje. Predvidenih je 12 večjih in več manjših kontejnerjev, ki bodo zagotovili kakovostno razvrščanje pripeljanih odpadkov že na tej stopnji. Obdelava in predelava odpadkov Obdelava odpadkov se bo vršila v dveh ločenih linijah. Prva, kapacitete 10.000 t/letno, bo služila za razvrščanje ločeno zbranih odpadkov iz ekoloških otokov in zbirnih centrov do čistih frakcij, primernih za predelavo. Druga linija, kapacitete 20.000 t/leto, pa bo služila za mehansko izločanje biološko razgradljivih odpadkov iz preostalih mešanih odpadkov iz gospodinjstev. Slednja linija bo omogočala zmanjšanje količine razgradljivega organskega ogljika v odloženih odpadkih, ki posledično pomeni manjšo produkcijo odlagali-ščnih plinov, hkrati pa bomo po napovedi dosegli 23% zmanjšanje količine odpadkov za odlaganje. V izogib emisijam smradu je za predelavo biorazgradljivih odpadkov načrtovan eden najsodobnejših principov kompostiranja v popolnoma zaprtem sistemu s kapaciteto 12.000 t/leto, ki bo prvi tovrstni objekt v Sloveniji. Intenzivna faza zorenja komposta bo potekala v zaprtih kontejnerjih, ki se bodo napolnili v hali za pripravo kompostne mešanice, nato pa namestili na zunanji plato, kjer se bodo priključili na vgrajene instalacijske priključke. Proces zorenja z vpihovanjem in odse-savanjem zraka ter sistemom kroženja vode je avtomatsko voden. S plini obremenjen zrak pa se pred izpustom v okolje vodi skozi proces pranja in čiščenja na biofiltru. Po zaključeni intenzivni fazi zore- ra/i 2 Od leve proti desni stojijo predstavniki financerjev: mag. Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo, dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, in Ljubo Žužek, direktor Ekološko razvojnega sklada RS. Foto: Langerholc nja se kontejnerji izpraznijo v hali za naknadno zorenje komposta, ki je opremljena z delno avtomatskim prezračevalnim sistemom (odsesa-vanje zraka skozi kompostne zasipnice), morebiti potrebno dodatno vlaženje zasipnic pa se bo vršilo ročno. Stopnja zorenja bo spremljana z ro- Pogled na center iz zraka. čnimi merilnimi napravami. Iz območja naknadnega zorenja se bo s smradom onesnažen zrak odsesaval z ventilatoijem, nato pa preko zračnega vlažilca vodil v biofilter. Izbrana tehnologija omogoča ločeno predelavo visokokvali-tetnega komposta iz zelene biomase. Nadaljevanje na strani 4. UVODNIK, SPREHOD PO VSEBINI 2 8 -01“ 2004 29. NOVEMBER / LISTOPAD 2003 Koristni pritiski države Glede tega je bilo skoraj nemogoče pričakovati, da bi se zgodilo nekaj takega dolga leta nazaj. Vsaj pri teh akteijih, ki danes (so)ustvaijajo ptujsko kulturno življenje. Že pri tako osnovni zadevi, kot je usklajevanje terminov dogodkov, je morala iniciativo prevzeti Lokalna turistična organizacija. Verjetno pa je tudi neurejenost in neusklajenost na tem področju prišla komu prav. To je odlično skrivališče za lastne pomanjkljivosti. V kaosu je vse lažje. Tam, kjer je red, pa ostanejo samo najboljši. In nista kultura in umetnost tisti, ki ju je treba disciplinirati. Ravno nasprotno. Dovoliti in upati si moramo čimveč. Največje norčije in vrhunske resne izvedbe. Samo mi, žive generacije, ki smo danes sedli skupaj, moramo popustiti želji in potrebi našega lepega starega mesta, da živi. Da bo živelo. Kako je bilo včasih, je pomembno samo toliko, da vemo, kaj je prav in kaj ne. Država torej izvaja pritiske. Slovenija je premajhna, da bi glede na resne teorije lahko bila efektivna in čim bliže optimumu izvajanja demokracije. Skoraj vsak državljan ima sorodnika ali znanca nekje na oblasti ali kje blizu. To pa pomeni, da tudi državljani izvajajo pritisk. Kako kulturno bomo živeli, je zelo odvisno od države. Zavedati pa se moramo, da smo država mi vsi. Robert Križanič MODROST MESECA Kadar človek išče, se rado zgodi, daje njegovo oko odprto le še za stvar, ki jo želi najti, in zato ne najde ničesar. Ničemur se ne more odpreti, ker vedno misli le na iskano, ker ima cilj in je od tega obseden. Iskati pomeni imeti cilj. Najti pa pomeni biti svoboden, odprt, brez cilja. Hermann Hesse, Siddhartha Državni zbor je prejšnji mesec sprejel nacionalni kulturni program. V tem dokumentu je zaukazano tudi lokalnim skupnostim, da morajo v sodelovanju s kulturniki na svojem območju pripraviti lokalne kulturne programe. Ti bodo potem, ko bodo potrjeni tudi v občinskih svetih, zavezovali pripravljavca proračuna, da mora upoštevati v programu določene smernice in prioritete. Super. Občine bodo obvezne dati več kot samo simbolične prispevke v kulturo. Kako efektivno se bo to izvajalo, si lahko vsak posameznik sam misli, pač glede na stopnjo optimizma, ki jo premore. Z asfaltom obremenjene duše bodo potrebovale malo več časa, da si bodo dovolile razsvetliti dan. Zakon torej je. Pritisk na papirju. Ali si bo država vzela čas in represivneje pritisnila na tiste lokalne skupnosti, ki se bodo upirale kulturi? Ne veijamem. Ima preveč dela s preganjanjem slovenskih e-mail teroristov. Ima pa omenjeni zakon še neko drugo pomembno in izredno pozitivno posledico. Vsaj za Ptuj je tako. Ker delovni plan za priprave lokalnih kulturnih programov predvideva sodelovanje kulturnikov iz tega okolja, so se ti prisiljeni usesti skupaj. SPREHOD PO VSEBINI CERO Gajke - primer sodobnega objekta za ravnanje z odpadki 2 Varna hiša in strategija prostorskega razvoja S Galit Ronen, namestnica Izraelske veleposlanice za RS prvič na Ptuju 5 Društvo Zreli vedež v tednu vseživljenjskega izobraževanja prejelo priznanje Andragoškega centra Slovenije 6 Podpisana pogodba o najemu kredita pri Ekološkem razvojnem skladu RS za Izgradno 1. A faze CERO Gajke v Spuhlji 6 12. redna seja MS MO Ptuj 26. novembra 7 Po enoletnem uvajalnem delu pristopamo k izvedbi projektov 7 Ceste, cestna ogledala, prevozi osnovnošolcev,... 8 Stranke mestnega sveta sporočajo 9 Letošnja akcija zbiranja nevarnih gospodinjskih odpadkov presegla pričakovanja 10 Odvoz izrabljenih motornih vozil 10 Ptuj dosegel prvo mesto med turističnimi kraji 11 V ptujskem turističnem društvu dva nova ptujska spominka 11 Ptuj v 20. stoletju 12 Franc Ferk, začetnik muzealstva na Štajerskem 12 Plebiscit - 10. oktober 1920 (II. del) 13 Osebna knjižna zbirka pisatelja Ivana Potrča v ptujski knjižnici 14 Ptuj - vsak dan v francoskem mestu Salnt-Cyr-sur-Loire 15 Ob stoletnici skladateljevega rojstva 16 V Komendi so peli upokojenci Slovenije 16 Miha Rogina Iz Ptuja sl je na enem najuglednejših glasbenih tekmovanj priigral 1. nagrado 17 Srečanje Podaj Ml Roko že petič na Ptuju 17 Tudi upokojenci razpravljali o zdravstveni reformi 18 Teden prireditev ob evropskem letu Invalidov 19 Dovolj imam pokanja 19 Ker preprosto veš, da sl dobrodošel 20 Da se ne bi zadrževali na ulici 20 Martinovanje po ptujsko 21 Gledališče, prireditve, razstave 22 Veseli december 2003 23 Naslovnica: Iz novega Centra za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji. Foto: Boris Voglar in Langerholc Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-01000 16538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan&ptuj.si. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarcetic®email.si. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Priprava za tisk: TEDNIK Ptuj, tel: 749-34-10. Tisk: Tiskarna Floijančič, d.o.o. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Bons Gerl - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - ZLSD, Robert Krajnc - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Robert Švikart - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brazplačno prejamajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. Odlaganje ostankov odpadkov Območje odlaganja ostankov odpadkov obsega 10 ha površine s skupno kapaciteto 480.000 m3. Bistvene so načrtovane ureditve, s katerimi bodo popolnoma omejeni negativni vplivi na zrak in na vode, prav tako pa bodo omejeni tudi hrup in prašenje ter raznašanje odpadkov v okolico. Zaradi bližine podtalnice (lokacija CERO Gajke se namreč nahaja na območju opuščene gramoznice) je pod talnim tesnjenjem iz glinastih in umetnih plasti predvidena še izgradnja nadomestnega talnega tesnjenja. Izvedeno bo zbiranje izcednih vod, ki se bodo odvajale v javno kanalizacijo in na čiščenje v centralno čistilno napravo, ter zajem in sežig odlagališčnih plinov. V primeru CERO Gajke gre za specifično tehnologijo odlaganja odpadkov, ki je edinstvena v Sloveniji, saj se ostanki odpadkov najprej stisnejo v stiskalnici, ovijejo s folijo in šele nato odložijo. Tak princip odlaganja odpadkov ima veliko prednosti: - boljši izkoristek odlagalnega prostora - z baliranjem dosegamo povprečno stisljivost 850 kg/m3, s kompaktiranjem pa smo dosegali od 600 do 650 kg/m3, - zmanjšano je prašenje in raznašanje odpadkov v okolico, saj se vse manipulacije z odpadki na odprtem območju centra vršijo le z baliranimi odpadki, - dosežena je praktično popolna odsotnost glodalcev in ptičev; slednji so bili zaradi bližine Ptujskega jezera, pred uvedbo tehnologije baliranja, redni gosti odlagališča ter ena izmed največjih neprijetnosti okoliških prebivalcev, - zmanjšanje hrupa na odlagališču, saj kompaktor, razen pri oblikovanju zaključne površine odloženih odpadkov, ni več potreben. Tehnologija odlaganja baliranih odpadkov ima tudi svojo slabo stran. Za razliko od klasične tehnologije odlaganja razsutih odpadkov, ki se odlagajo po celotni površini odlagalnega polja, se bale zlagajo v vrstah. Tako ostaja v začetku polnjenja precejšnji del odlagalnega polja odprt za meteorne vplive (dež, sneg), kar ima za posledico precejšnje količine razredčenih meteornih vod. Temu se lahko izognemo s faznostjo izgradnje odlagalnih površin in v tem primeru lahko "slaba stran” pomeni tudi prednost za lokalno skupnost, saj gre pri gradnji odlagališča za visoke investicijske stroške, ki pa se s postop- nim dograjevanjem odlagalnih površin razporedijo na večletno obdobje. FAZNOST IZGRADNJE Izgradnja CERO Gajke bo potekala v treh fazah. Najzahtevnejša je izgradnja 1. faze, ki bo trajala šest let in v okviru katere bodo zgrajeni vsi objekti za sprejem, obdelavo in predelavo odpadkov, kompletna infrastruktura ter 4 ha odlagalnih površin. V drugi in tretji fazi se bodo postopoma dograjevala odlagalna polja ter objekti kom-postame do predvidene kapacitete 12.000 t/leto. Po zamudnih arheoloških raziskavah (na območju dovozne ceste do novega centra se namreč nahaja arheološko zavarovano območje, razglašeno za rimsko grobišče ob nekdanji glavni rimski cesti, ki je peljala od Poetovione proti Savariji) se je sredi aprila pričela izgradnja prve od treh etap, predvidenih v letu 2003. Po skoraj dveh in pol letih so tako občine Spodnjega Podravja zopet pridobile potrebne odlagalne površine, v katere seje odložilo blizu 23.000 bal iz začasnega skladišča. Izgradnja naslednjih dveh etap je omogočila preselitev dejavnosti baliranja in kompostiranja odpadkov v obstoječem obsegu ter razširitev dejavnosti s kontrolo in tehtanjem pripeljanih odpadkov, z izgradnjo zbirnega centra pa tudi izpolnitev zakonskih zahtev iz odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami. Prizadevnost vseh sodelujočih pri izvedbi gradnje, investitoija, izvajalcev, projektantov in nadzora, je omogočila, daje bila letošnja investicija zaključena v rekordnem času sedmih mesecev, kar je dober mesec pred predvidenim rokom iz investicijskega programa. FINANCIRANJE INVESTICIJE CERO GAJKE Celotna investicija izgradnje CERO Gajke znaša po investicijskem programu 3,7 milijarde tolarjev v tekočih cenah. Slabi dve trenini sredstev bodo občine zagotovile same iz cene ravnanja s komunalnimi odpadki in z najetjem ugodnih kreditov, dobro tretjino pa bo prispevala država, in sicer v višini 788 milijonov tolarjev v obliki sofi- CERO -GAJKE" } I H M v M M J^ «wóSSaSSkmc* LOttMO WWMHODMCROV v V m ni T iScS?SM^mrÉstì{3Syiiii{iSÌii(3Héh!i Shematski prikaz pretoka odpadkov na CERO Gajke (avtor sheme: Danijel Prevolšek) nanciranja investicije ter 625 milijonov v obliki takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Letošnja investicija v višini 706 milijonov tolarjev seje financirala z namensko zbranimi sredstvi iz cene ravnanja z odpadki (vključno s takso) v višini 309 j milijonov tolarjev, s sredstvi države v višini 188 milijonov tolarjev in s kreditom Eko sklada v višini 209 milijonov ^ tolarjev. Zaključna faza izgradnje drugega odlagalnega polja. V ozadju prekrivanje zapolnjenega prvega odlagalnega polja. Učinki investicije Na območju Mestne občine Ptuj ležita lokaciji starega in novega centra za ravnanje z odpadki v medsebojni oddaljenosti slabih 500 m. Z izgradnjo novega centra so se tako končale težave, ki jih je bila občina dobri dve leti "prisiljena” povzročati okoliškim prebivalcem z začasnim skladiščenjem baliranih odpadkov, ko ni bilo mogoče kontrolirati vplivov na okolje, še posebej ne širjenja neznosnega smradu v poletnih mesecih. Letošnja investicija, ki je z izgradnjo odlagalnih površin omogočila preselitev in trajno odložitev začasno skladiščenih odpadkov, predstavlja zagotovitev osnovnih pogojev za funkcioniranje javne službe ravnanja z odpadki. Pravi večji učinki investicije v smislu zmanjševanja vplivov na okolje in količine odpadkov za odlaganje pa bodo doseženi v naslednjih dveh letih po izgradnji kompo-stame in nabavi strojne opreme za mehansko izločanje biološko razgradljivih odpadkov, s tem pa bo CERO Gajke postal najsodobneje urejen center za ravnanje z odpadki v Sloveniji. Alenka Korpar 4 (fytyča/i / IZ 3. SEJE KOLEGIJA ŽUPANOV Varna hiša in strategija prostorskega razvoja /fj / sredo, 19. novembra 2003, so se v Mestni t/ hiši ponovno sestali župani Spodnjega r Podravja. Prišlo jih je kar 20, tudi iz Dupleka, Starš in štirje z lenarškega območja. Iz 3. kolegija županov, 19.11. v ptujski Mestni hiši. Foto: Langerholc Na dnevni red 3. kolegija so župani oziroma njihovi zastopniki uvrstili dve osrednji točki: Varno hišo na Ptuju in Strategijo prostorskega razvoja Republike Slovenije. Mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj in podžupan Mestne občine Ptuj, je v uvodu predstavil socialno problematiko, povezano z nasiljem v družinah. Po ugotovitvah policije na območju Upravne enote Ptuj je letno povprečno 300 intervencij, kjer so žrtve ženske in so proti storilcem izvedeni represivni ukrepi policije. Samih intervencij, brez ukrepa policije, pa je še mnogo več. Po širši razpravi o problemih, povezanih z nasiljem v družini, so župani načelno podprli pobudo za ustanovitev Varne hiše na Ptuju, ki bo lahko zagotovila bivanje 16 osebam. Mestna občina Ptuj bo za potrebe izvajanja programa Varna hiša dala v uporabo stanovanjsko hišo. Center za socialno delo Ptuj bo do naslednje seje kolegija pripra- vil pregled statističnih podatkov o nasilju v družinah po posameznih občinah. Župani so se na kolegiju srečali z ministrom za okolje, prostor in energijo mag. Janezom Kopačem. Pogovarjali so se o strategiji prostorskega razvoja Republike Slovenije. Župani so ministra seznanili s svojimi pogledi na pripravljeno strategijo prostorskega razvoja, ki ima po njihovem mnenju kar nekaj pomanjkljivosti, saj uvaja enake kriterije za poselitev v urbanih območjih in v prostoru, kjer je bila razpršena poselitev avtohton način poselitve prostora (ruralna območja Slovenskih Goric in Haloz). Strategija prostorskega razvoja takšen način poselitve onemogoča in bo bistveno otežila pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj izven urbanih območij. Nadalje so predstavili širši projekt, ki se pripravlja v tem prostoru inje usmeijen v sanacijo nitritov in nitratov na Dravskem in Ptujskem polju. Župani so ministra Kopača opozorili na pereč problem, povezan z izvajanjem Zakona o graditvi objektov, ki v prehodnih določbah določa, da se obračunava nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča tudi v tistih občinah, ki še niso sprejele tovrstnih odlokov. Država ob finančni izravnavi primerne porabe, torej tistega dela prispevka v občinske proračune občin, ki z lastnimi prihodki ne dosegajo zneskov primerne porabe, odšteje znesek, ki naj bi ga občine po kriterijih ministrstva za finance zbrale s pobi- ranjem nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Zneski, ki jih bo država odštela od finančne izravnave občinam, so namreč po predhodnem izračunu bistveno višji od tistega zneska, ki ga občine dejansko zberejo same z naslova nadomestila za uporabo zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč. Minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač je v kratkih orisih predstavil elemente Prostorske strategije RS in njene prednosti pred dosedanjimi predpisi, ki so urejali posege v prostor. Branko Novak Galit Ronen, namestnica izraelske veleposlanice za RS prvič na Ptuju vanajstega novembra je Ptuj obiskala Galit Ronen, namestnica izraelske veleposlanice za Hrvaško, Slovenijo in Slovaško, ki ima sicer sedež na Dunaju. 38-letna Galit Ronen, po poklicu magistra mikrobiologije, pripotuje v Slovenijo skoraj vsak mesec z namenom utrjevanja gospodarskih in kulturnih vezi med državama. Na Ptuju seje najprej v Mestni hiši srečala z županom Mestne občine Ptuj dr. Štefanom Čelanom, ki jo je na kratko informiral o bogati zgodovini najstarejšega slovenskega mesta in o sedanjih načrtih za prihodnost mesta, nato sije pod strokovnim vodstvom ogledala mesto ter si na delovnem srečanju s predstavniki različnih ustanov iz Ptuja izmenjala ideje ter želje po mednarodnem sodelovanju. Kot je povedala na obisku v Mestni hiši, je njen namen v Ptuju najti ustanove, ki bi želele sodelovati s podobnimi v Izraelu in jih med seboj povezati. Omenila je področja agrikulture, vzgoje in izobraževanja, umetnosti, urbanističnega planiranja, računalništva. Galit Ronen je v otroštvu živela v kibucu. Že od 14. leta je vegetarijanka. Predenje pričela z diplomacijo, je delala na inštitutu za genetski inženiring, kar je označila kot delo, kjer rezultati prihajajo izredno počasi. Kot diplomatka je že službovala v Peruju in na Portugalskem. Na vprašanje o pravicah žensk v Izraelu je pojasnila, da imajo pred zakonom enake pravice kot moški, a v vsakdanjem življenju je precej drugače. V navadi je, da so za isto delo občutno manj plačane, pa tudi težje ga dobijo, čeprav imajo posebne organe, ki naj bi pri zaposlitvi ščitili in zastopali ženske kandidatke, da bi bile enakopravno obravnavane. Porodniški dopust traja le tri mesece, delodajalec pa je po zakonu dolžan materi na porodniškem dopustu zagotoviti isto delovno mesto tudi po enem letu. V njeni domovini je nevarnost terorističnih napadov kjerkoli, najpogosteje se zgodijo v večjih centrih, in to tam, kjer je Galit Ronen (desno) in novinarka Anemari Kekec. Foto: Langerholc znano, da se skupaj zadržujejo ali sodelujejo Izraelci in Palestinci. Nerazumljivo seji zdi, da izraelske oblasti medijem iz uvidevnosti do svojcev ne dovolijo snemati izraelskih žrtev terorističnih napadov. Milena Turk SPREJEM ČLANOV DRUŠTVA ZA OHRANJANJE ZDRAVJA, NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE ZRELI VEDEŽ PRI ŽUPANU Društvo Zreli vedež v tednu vseživljenjskega izobraževanja prejelo priznanje Andragoškega centra Slovenije ji\ ' ed štiriinštiridesetimi prijavljenimi je društvo Zreli vedež, ki ga je predlagala Animacija iz Ptuja, prejelo najvišje priznanje za izjemne promocijske in strokovne dosežke pri bogatitvi znanja drugih. Priznanje vsako leto v tednu vseživljenjskega izobraževanja (to je drugi teden v oktobru) podeljuje Andragoški center Ptuj. Med letošnjimi kandidati za priznanje so bili edina tovrstna skupina. So skupina prijateljev, ki so se intenzivno in pogosto pričeli družiti pred sedmimi leti, ob upokojitvi, ko so imeli več časa zase. Z delovanjem -že ime društva pove, kakšnim - so pravzaprav pričele upokojene učiteljice, ki so tudi sicer prijateljevale. Pozneje so se jim pridružili tudi člani in članice drugih poklicev; od branjevke, čistilke, tajnice, socialne delavke, elektrotehnika, trgovca in ekonomista. Zreli vedež ima zdaj okrog 35 članov, pet je moških. Nekateri člani Zrelega vedeža so se pred ustanovitvijo le-tega vključevali v študijske programe, ki jih je ponujala Animacija. Eden izmed programov se je ukvarjal s tem, kako premagati strah ob upokojitvi. Kot je povedala predsednica društva Viktorija Dabič, se ji je to tedaj zdelo smešno, ker sama ni čutila prav nobenega strahu ob tej življenjski spremembi, saj je upokojitev vendar edinstvena priložnost, ko imaš končno več časa zase in se lahko ukvarjaš s tistim, kar si prej le želel. Po obisku številnih predavanj, ki so jih organizirali v Animaciji, so se odločili, da se bodo pričeli učiti v naravi, na terenu. Vsak teden se v sredo odpravijo na daljši ali krajši izlet. Pohodi so načrtovani in premišljeno izbrani, da se na njih sprostijo, učijo, izmenjajo izkušnje in se družijo. Pot se tako rekoč prevesi v študijski krožek, saj spoznavajo rastline ob poti, se poučijo o semenih, o delu na vrtovih, navdušujejo se nad barvitostjo narečij in mehkobo ljudske govorice. Prepričali so se namreč o tem, kar je rekel že Tolstoj: "Med hojo so misli jasnejše." Veliko pozornost namenjajo literaturi, predvsem zgodbam Ivana Potrča. Sprejem članov društva Zreli vedež pri županu dr. Štefan Čelanu v slavnostni dvorani Mestne hiše, 12. novembra. Foto: Langerholc Skozi njih podoživljajo lepoto domače pokrajine ter se spominjajo svojih otroških dni. Na pohodih se spominjajo rojakov pisatelja Ivana Potrča (pripravili so že tri pohode po Potrčevi poti) in etnologa svetovnega slovesa dr. Matija Murka. Pohodnike spodbujajo k ohranjanju in cenjenju vsega, kar je zraslo na tukajšnjih tleh. "Po vsakem druženju smo pametnejši in bolj zadovoljni; če smo zadovoljni mi, potem lahko to prenašamo na mlade", je na sprejemu v Mestni hiši glasno razmišljala Viktorija Dabič, tako rekoč duša te zanimive in svojevrstne samoiniciativne skupine. Župan dr. Štefan Čelan je 12. novembra na sprejemu članov v slavnostni dvorani Mestne hiše izrazil veselje nad dejstvom, da ljudje v letih, ko marsikdo reče, da se ni potrebno več izobraževati in odpirati knjig, počnejo prav to. Generacija dedkov in babic je namreč izredno pomembna pri izobraževanju in vzgoji vnukov, kajti starši so razen vzgoje in skrbi za svoje otroke okupirani še s službami. Milena Turk Podpisana pogodba o najemu kredita pri Ekološkem razvojnem skladu RS za izgradno 1. A faze CERO Gajke v Spuhlji Y\ uradu župana Mestne občine Ptuj je bila konec oktobra podpisana pogodba o najemu kredita pri Ekološkem razvojnem skladu Republike Slovenije za izgradnjo 1. A faze Centra za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji. Pogodbo o najemu kredita v višini 209 milijonov tolarjev sta podpisala Ljubo Žužek, direktor Ekološko-razvojnega sklada RS, in župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Kredit bo MO Ptuj pričela odplačevati po 24 mesecih od dneva podpisa pogodbe. Denar je namenjen za letošnjo investicijo v gradnjo Cero Gajke, ki v celoti znaša 706.688 milijonov tolaijev. Investicija - dela so že izvedena -vključuje: izgradnjo dostopne ceste, kanalizacijo meteornih in izcedni vod, vodovod, transformatorsko postajo, razsvetljavo, preselitev in dograditev balimice, tehtnico, zbirni center in dve odlagalni polji v velikosti dveh hektarov površine. Milena Turk Od leve: dr. Štefan Čelan, Stanko Glažar, Alenka Korpar in Ljubo Žužek. Foto: Franc Vreže MESTNI SVET, OBVESTILA 12. REDNA SEJA MS MO PTUJ 26. NOVEMBRA Delovno gradivo proračuna, spremembe odloka o priznanjih in odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ter imenovanja lane mestnega sveta in občinsko upravo na novembrski redni seji ponovno čakala naporna obravnava delovnega gradiva odloka proračuna za naslednje leto. V primeru, da bo vse teklo po utečeni proceduri in bodo na 13. seji obravnavali osnutek, na naslednji pa predlog proračuna, bodo za končno potrditev le-tega potrebovali vsega skupaj najmanj štiri obravnave oz. seje. Proračun pa naj bi bil po Zakonu o javnih financah sprejet pred pričetkom tekočega leta, za katerega velja. Občine sicer lahko po omenjenem zakonu največ šest mesecev od pričetka leta poslujejo tudi po sklepu o začasnem financiranju. Le-tega sprejme župan in ga predlaga mestnemu svetu v potrditev. Sklep se sprejme najprej za tri mesece, nato se lahko podaljša še za nadaljnje tri mesece. Župan dr. Štefan Čelan je svetnikom predlagal v obravnavo po skrajšanem postopku spremembe odloka o priznanjih MO Ptuj. Odslej bo mogoče podeliti letno več zlatih plaket ali pa tudi nobene. Doslej je bilo glede na določila 9. člena odloka možno podelite letno le eno zlato plaketo, kar je glede na prispele predloge komisijo za priznanja in odlikovanja omejevalo pri delu in oblikovanju predlogov mestnemu svetu. Zlata plaketa je drugo najvišje priznanje, ki ga podeljuje MO Ptuj, in v istem razredu kot velika oljenka; naj višje priznanje je imenovanje za častnega občana MO Ptuj. Ta čast je doslej pripadla le redkim: Janezu Zemljariču, dr. Ivanu Potrču, Francetu Miheliču, dr. Antonu Trstenjaku, Jožetu Gregorcu, dr. Jožetu Neudaueru, dr. Antonu Dolencu in Mitji Mrgoletu. Novega člana mestnega sveta Maksa Lečnika (SLS) so namesto državnega svetnika Roberta Čeha, ki je ptujskemu mestnemu svetu podal odstopno izjavo in ni več njegov član (s tem pa tudi razrešen dolžnosti članstva v delovnih telesih mestnega sveta), imenovali v Komisijo za odlikovanja in priznanja, Odbor za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo ter v t. i. Komisijo po Zakonu o nezdružlj i vosti opravlj anj a j avne funkcije s pridobitno dejavnostjo. V svet Vrtca Ptuj so kot predstavnike ustanoviteljice - občine imenovali Ignaca Vrhovška (Desus), Janeza Rožmarina (N.Si) in Milana Čučka (LDS), v svet Centra interesnih dejavnosti pa Milana Petka (SDS), Emila Mesariča (LDS) in Ervina Hojkerja (Zeleni Ptuja). Po skrajšanem postopku so bile obravnavane tudi spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in dopolnitve ustanovitvenih odlokov ptujskih osnovnih šol. Na dnevnem redu so bili še osnutek odloka o ustanovitvi JZ Pokrajinski muzej Ptuj, sklep o določitvi števila otrok v oddelkih JW Vrtec Ptuj, sklep o določitvi vrednosti točke za izračun komunalnih taks v MO Ptuj in sklep o valorizaciji vrednosti povračil za priključke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Kot zadnje je bilo uvrščeno poročilo nadzornega odbora o izvedbi nadzora pri izvajanju gradbenih del v Belšakovi ulici. Milena Turk RAZVOJNI PROJEKT CRPOV ZA PODEŽELSKA NASELJA MO PTUJ Po enoletnem uvajalnem delu pristopamo k izvedbi projektov Pri oblikovanju vizije in razvojnega motiva so bili, ob članih projektnega sveta, predstavnikih MO Ptuj in strokovnih sodelavcih, intenzivno vključeni prebivalci zgoraj navedenih naselij. Izpostavili so ključne razvojne cilje in predlagali konkretne rešitve za razreševanje razvojnih problemov, ki pestijo primestna naselja. To je pripeljalo do razvojnih ukrepov, katerih cilji so: uveljaviti obmestno kmetijstvo, s posebnim poudarkom na razvoju dopolnilnih dejavnosti; gospodarsko in funkcijsko povezati mesto in podeželje; oblikovati enotno turistično ponudbo, kar je izvrstna priložnost za tesnejše sodelovanje med mestom in podeželjem; reševati ekološko problematiko in varovati okolje, izboljšati splošno infrastrukturo, oskrbo in druge pogoje, ki omogočajo višjo kakovost bivanja na podeželju; ohraniti in zavarovati arhitekturno dediščino, izvirne navade in šege in druge posebnosti na podeželju ter jih vključiti v družbeno in gospodarsko življenje. Za zagon in uresničevanje projektov ter zagotavljanje ustrezne strokovnosti pri izvedbi zastavljenih projektov so svetniki potrdili predlagane člane Izvedbenega odbora CRPOV. Sestavlja ga osem strokovnih sodelavcev (Janez Vertič, Marjan Kolarič, Aleš Arih, Vladimir Korošec, Alenka Korpar, Herbert Glavič, Andrej Rebernišek in Klavdija Petek), ki so s svojim strokovnim znanjem in zagnanostjo veliko doprinesli že pri nastanku razvojnega projekta CRPOV. Klavdija Petek azvojni projekt CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnove vasi) za naselja Grajena, Grajenščak, Krčevina pri Vurbergu, Mestni Vrh, Kicar, Podvinci, Pacinje in Spodnji Velov-lek, kjer so izdelani in predlagani izvedbeni projekti CRPOV, ki bodo omogočili podeželskim naseljem pospešen in celosten razvoj, je na minuli seji potrdil tudi mestni svet. S tem se je uspešno končalo enoletno uvajalno delo na projektu CRPOV, ki je sledilo razvojnemu motivu in razvojni viziji, opredeljeni v dispoziciji projekta. JAVNI POZIV 0 ODVOZU IZRABLJENIH MOTORNIH VOZIL Občane Mestne občine Ptuj obveščamo, da bo do konca leta 2003 ponovno organiziran odvoz izrabljenih motornih vozil. Mišljena so vsa tista zapuščena, zavržena in oskubljena vozila, ki se nahajajo na neprimernih mestih v okolju in so odjavljena iz prometa. V okviru akcije in ’’Sanacije starih bremen 2003” bo odvoz in predelavo izrabljenih motornih vozil opravljal izvajalec WOLF Skakovci, d.o.o., Skakovci 3S, 9261 Cankova. Ponovno pozivamo vse občane, da pokličete in sporočite točne podatke: - kje se nahaja in - v kakšnem stanju je izrabljeno motorno vozilo ter - naslov lastnika na Mestno občino Ptuj, na telefonsko številko 02 748 29 62. Odvoz bo v tem času brezplačen, občane pa naprošamo, da so vozila dostopna za odvoz. Izvajalec Wolf ima določeno kvoto, zato prosimo, da pohitite s sporočilom. Po izpolnjeni kvoti izvajalec ne bo več nadaljeval z akcijo. Tako je dana možnost vsem občanom, da skupaj odstranimo stara bremena in s tem ohranjamo zdravo in čisto okolje. Vse občane vabimo k akciji in se za sodelovanje zahvaljujemo. Majda Murko, komunalna inšpektorica '/fcpm/t 7 7 POBUD IN 5 VPRAŠANJ SVETNIKOV Ceste, cestna ogledala, prevozi osnovnošolcev, obratovalni čas na pokopališču Odgovori na pobude in vprašanja, podani na 11. seji, 27. oktobra Pobuda Marjana Kolariča: Povezovalna gra-mozirana cesta Podvinci-Domava, kategorizirana kot javna pot št. 828-660, naj se prekategorizira v lokalno cesto in v čim krajšem možnem času asfaltira. Cesta je vama, ker ni železniškega prehoda. Po tej cesti vozi tudi šolski avtobus, zato bi jo bilo smiselno urediti. Lokalna cesta št. 328-050, kije sicer asfaltirana, naj se prekategorizira v javno pot. Ta lokalna cesta ni vama, ker je speljana čez železniško progo, prehod pa je varovan samo z Andrejevim križem, zato je vsak prehod čez progo nevaren. Odgovor: Pobuda je z naše strani tudi strokovno pripravljena in jo bomo posredovali v potrditev Direkciji RS za ceste. Pobude Konrada Rižnera: 1. Komunalno podjetje naj se opozori, da prilagodi in spremeni obratovalni čas na pokopališču dejanskim potrebam uporabnikov, kupi novo in še dodatno hladilno komoro, uredi v prostorih vežic klimo (hlajenje poleti, ogrevanje pozimi) ter nad poslovilnim prostorom pred vežico uredi nadstrešek. Odgovor: Pobudo smo posredovali Komunalnemu podjetju Ptuj. Glede nadstreška pri poslovilnem prostom pa je gradnja odvisna od zagotovitve proračunskih sredstev v naslednjih letih. 2. V Budini naj se z ustreznim prometnim znakom označi cesta ob Rogoznici, saj je slepa ulica. Odgovor: Pobudo bomo proučili in realizirali. 3. Pri izgradnji večnamenske dvorane v Spuhlji v letu 2004 naj se na nasprotni strani cestišča namesti ogledalo. Odgovor: Pobudo bomo proučili in realizirali v letu 2004. 4. Če že ne more realizirati pobude, da se v križišču magistralne in regionalne ceste v Spuhlji zariše prehod za pešce, naj se na Direkcijo za ceste posreduje zahteva, da zravnajo 10-15 centimetrov visoke izbokline, ki nastajajo zaradi preobremenjenosti cestišča. Odgovor: Pobudo smo posredovali Direkciji RS za ceste. Pobuda in vprašanje Milana Petka: 1. Ob cesti na koncu šole na Grajeni naj se namesti cestno ogledalo, in sicer na nasprotni strani iz smeri Krčevine. Z izgradnjo izogibališča na regionalni cesti ob šoli Grajena je nastal problem preglednosti za udeležence v prometu iz smeri Krčevina pri Vurbergu. Odgovor: Pobudo bomo realizirali, kajti ogledalo je že naročeno. 2. Kdaj se bo nadaljevala izgradnja pločnika v smeri Maistrova ul. proti Grajeni? Odgovor: Pogodba med Direkcijo RS za ceste (naročnik), izvajalcem del CP Ptuj in MO Ptuj (sofinancer) je podpisana; dela bi se morala kmalu začeti. Vprašanje Mirka Kekca: Zakaj se še do danes na cesti skozi Žabjak ni nič naredilo, kdaj se bodo dela pričela, kerje po terminskem planu predvidena obnova dotrajanega mostu čez Rogoznico, dela pa naj bi se pričela že v prvi polovici avgusta, dokončala pa predvidoma konec oktobra? Kdaj se bodo potem takem dela začela in kdaj končala? Odgovor: Dela se bodo pričela v drugi polovici oktobra in končala v novembru. Herbert Glavič nješolci. Pobuda Rajka Fajta: Avtobusne prevoze, namenjene osnovnošolcem, ki jih financira MOP, naj koristijo tudi sred- Odgovor: Na podlagi 81. člena ZOFVl-ja MŠZŠ zagotavlja sofinanciranje prevozov otrok v srednje, višje in visoke šole. V skladu z 82. členom Z0FV1 lokalna skupnost zagotavlja sredstva za prevoze osnovnošolskih otrok nad 4 km in prevoze osnovnošolskih otrok na nevarnih poteh. MŠZŠ v okviru svojih sredstev subvencionira prevoznikom na rednih progah vozne karte za srednješolce in študente. Izvajalci avtobusnih prevozov, ki jih financira MOP v okviru prevozov osnovnošolskih otrok, so bili izbrani na javnem razpisu. Podpisane pogodbe s prevozniki zajemajo natančno določene avtobusne proge, podlaga pa je število učencev iz posamezne šole na progi. Proge so urejene na tak način, da omogočajo čimveč otrokom čim krajšo pot do šole, hkrati pa prevoznikom krožno povezavo vožnje in polno vozilo (stojišča pri prevozih otrok niso več dovoljena). V skladu s 34. členom Zakona o prevozih v cestnem prometu (Ur.l.RS, št. 59/01) se na linijskih prevozih (pogodbeni prevozi) lahko vozijo samo tisti, ki so na seznamu pri prevozniku. V pogodbi, ki je v veljavi do julija 2004, nimamo posebej opredeljeno, da se lahko na pogodbenih progah vozijo tudi srednješolci, lahko pa to vključimo v postopek javnega razpisa za naslednje šolsko leto v avgustu 2004 ter na takšen način ponudimo možnost prevoza srednješolcem. Valentina Golob Vprašanji Avgusta Laha: 1. Kaj zajemajo sredstva v višini 4.500.000 SIT, predvidena za CID opremo? Odgovor: Sredstva so namenjena za vgraditev sistema ogrevanja in ohlajevanja prostorov CID in investicijsko vzdrževanje prostorov CID. 2. V okviru postavke 7.8.5. CID oprema - "Zakaj ne uveljavljamo reklamacije izvajalcu gradnje objekta CID zaradi zatekanja vode v prostore CID?" Odgovor: Izvajalec je na objektu izvajal dela reklamacije, vendar kljub temu osnovni problem zatekanja vode v klubske prostore CID-a še vedno ni rešen. Ob vsakem večjem deževju se pojavi voda v prostorih. Zaradi tega je potreben ogled strokovnjaka, ki bo ugotovil sistemsko napako, ki jo bo moral odpraviti in plačati izvajalec. Maja Erjavec Vprašanje Petra Pribožiča na 9. seji: Ali bo Mestna občina Ptuj iz proračunske rezerve občine lahko zagotovila sredstva kmetom za ublažitev posledic suše v letošnjem letu? Odgovor: Izplačilo denarne pomoči kmetom iz proračunske rezerve občine bo možno po predložitvi sanacijskega programa za vsakega posameznega kmetovalca, iz katerega bo razviden finančno ovrednoten ukrep, ki bo potreben, da se bo na kmetiji ublažilo posledice letošnje suše. Za te podatke smo zaprosili Kmetijsko svetovalno službo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. V primeru, da se bo kmetovalcem dodelila denarna pomoč iz sredstev proračunske rezerve občine, bo to strogo namenska poraba sredstev, ki jo bo potrebno dokazovati s plačanimi računi. Prav tako bo potrebno pri višini dodeljene denarne pomoči upoštevati že dodeljena sredstva iz občinskega proračuna, ki so bila izplačana posameznemu kmetu v skladu s predpisi, ki urejajo posredna in neposredna izplačila v kmetijstvu (sredstva, izplačana po javnem razpisu za sofinanciranje ukrepov kmetijske strukturne politike v Mestni občini Ptuj za leto 2003). Vsa izplačana sredstva iz občinskega proračuna pa se bodo posameznemu kmetovalcu upoštevala tudi pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, v skladu z devetim odstavkom 5. člena zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 75/03). Klavdija Petek 8 (fypaw STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO STRANKA MLADIH SLOVENIJE PRIDOBILA STATUS OPAZOVALKE V EVROPSKI FEDERACIJI ZELENIH STRANK - EFGP Od 7. do 9. novembra je v Luksemburgu potekal Svet EFGP pod geslom "OZELENIMO EVROPO”. Pridobljeni status v omenjeni federaciji je zelo pomemben, saj pomeni skorajšnjo polnopravno Članstvo. Pomeni pa tudi aktivno sodelovanje s sorodnimi strankami iz 29 različnih držav po Evropi. Še pred evropskimi volitvami v Sloveniji pa imamo tako neposredno možnost vplivanja na odločitve in ščitenje slovenskih interesov v evropskem parlamentu preko poslanske skupine zelenih. Mestni odbor SMS Ptuj 15. 11. 2003 je imela SLS kongres, na katerem je izvolila novo vodstvo stranke. Od sedaj naprej bo na čelu stranke predsednik Janez Podobnik, kot podpredsednik pa Bojan Šrot. Ne glede na zamenjavo vodstva pa se glavna usmeritev stranke in njena načela ne bodo bistveno spremenila. Dosedanji predsednik stranke mag. Franc But seje umaknil, ker se pripravlja za volitve v Evropski parlament in člani Mestnega odbora stranke SLS Ptuj mu pri njegovi kandidaturi dajemo vso podporo, saj smo prepričani, daje dovolj strokovno in politično podkovan, da bo kvalitetno zastopal interese Slovenije v Bruslju. Mestni odbor SLS Ptuj ZBOR ČLANOV MO LDS PTUJ V gostišču Gastro na Ptuju je bil 20. oktobra t. i. redni zbor članov MO LDS Ptuj. Na zboruje bil prisoten tudi generalni sekretar LDS Peter Jamnikar. Po uspešnem desetletnem predsedovanju Milana Čučka smo izvolili novo predsednico, Lidijo Majnik, poslanko Državnega zbora Republike Slovenije in članico izvršnega odbora Liberalne Demokracije Slovenije. Poleg volitev predsednice je bil zaradi velikega števila članov na novo ustanovljen tudi svet stranke. Izvolili smo nov izvršni odbor, kjer je tudi dobro zastopan podmladek stranke MLD. Predsednica Lidija Majnik je predstavila program aktivnosti MO LDS Ptuj za prihodnje leto. • Še naprej se bomo tako vztrajno kot doslej trudili za vzpostavitev regijske upravne enote in regije Spodnje Podravje. • Aktivno bomo delali na projektu ptujske obvoznice z mostom in navezovalnimi cestami. • Pospešili bomo projekt Pyhmske avtoceste. • Aktivno se bomo vključevali v reševanje vseh aktualnih problemov v Mestni občini Ptuj. • Pripravili bomo izhodišče za program izrabe prostorov ptujske vojašnice. • Veliko angažiranja pa bodo zahtevale tudi priprave in izvedba volitev (EU in DZ). Svoj program aktivnosti je predsednica zaključila z besedami: "Mestni odbor bo močan samo v skupnem nastopu in v skupnem zavzemanju za iste cilje, kar pa smo v zadnjem času že nekajkrat dokazali. V Ljubljani nas poznajo kot odbor, ki dobro dela in ki se zna organizirati za skupen nastop.” Vasja Strelec, za Mestni odbor LDS Ptuj LllS Slovenska ljudska stranka LETO SE PREVEŠA H KONCU IN TO JE ČAS OBRAČUNA Kaj smo napravili v letu 2003 dobrega, kaj koristnega, kakšne pobude smo dali za izboljšanja našega okolja in narave, za boljše življenje nas vseh? Naše videnje okolja se nekoliko razlikuje od dnevne politike. Naše pobude so usmerjene v izboljšanje kvalitete pitne vode, površinskih voda, ki so v neposrednem ali posrednem odnosu s podtalnico, izboljšanju kvalitete zraka in zemlje. Zdrava pitna voda je osnovno človekovo živilo in je pogoj za zdravje prebivalstva. Neoporečne površinske vode reke Drave, pritokov Studenčnic, Grajene, Rogoznice in ostalih izvirov so predpogoj za preživetje rastlin in živali, kajti okolje, ki je tesno povezano z naravo in zemljišči v zaledju, je garant zdravega ekosistema in zdravja človeka. Dolgoročen obstoj rastlin in živali pa je garant za zdravo življenje nas samih. Upamo, da med nami ni človeka, ki bi razmišljal takole: "Samo da imam vsega dovolj sedaj, za mano pa je lahko potop!" Ohranjanje okolja in narave naj bo parola vseh naših razmišljanj in dejanj! Povezanost zraka, vode, pitne vode in zemlje so temelj naših razmišljanj. Če poškodujemo samo en člen teh med seboj povezanih elementov, ogrozimo svoj obstoj. Boris Gerì, za Zelene Ptuja AKTIVEN MLADI FORUM Združena lista socialnih demokratov je na Rogli organizirala izobraževalni seminar za vse predsednike oz. predsednice in tajnike oz. tajnice občinskih in območnih organizacij. Seminarja smo se udeležili tudi Ptujčani, kjer smo spoznali pomembne organizacijske modele za pripravo in organizacijo raznih projektov in dogodkov. Dosežke v vladi nam je predstavil minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski. Vizijo stranke v letu 2004 pa nam je predstavil Miran Potrč. Poudaril je pomembnost leta 2004 za državljane in državljanke, saj nas čakajo evropske in parlamentarne volitve. Mladi forum ZLSD Ptuj pa je bil konec oktobra organizator 13. kongresa Mladega foruma ZLSD Slovenije. Na kongresu smo dobili novega predsednika. To je Dejan Levanič, dosedanji predsednik Mladega foruma ZLSD Ptuj in ptujski mestni svetnik. Mladi forum ZLSD Ptuj je 15. novembra organiziral svojo 6. konferenco. Na konferenci smo izvolili novi kolegij predsednice Mladega foruma ZLSD Ptuj in Simono Muršec za prvo predsednico Mladega foruma ZLSD Ptuj. Novembra smo člani Mladega foruma ZLSD Ptuj sodelovali na seminarju o izobraževanju o človekovih pravicah, ki ga je organiziral Mladi forum ZLSD Slovenije. Na seminarju so sodelovali tudi mnogi mednarodni gosti. Pripravljamo projekt ob dnevu boja proti AJDSU, ki bo v soboto, 29. novembra, v centru mesta Ptuj. V Mariboru pa skupaj s klubi Mladega foruma ZLSD iz podravske regije organiziramo prednovoletni žur. Na Ptuju pa bomo razveselili tudi naše najmlajše, ko bomo priredili projekt z dedkom Mrazom. V decembru nas čakajo prijetni in veseli dnevi. Preživite jih kar najlepše v družbi družine in prijateljev! Pa veseli december! Mirjana Nenad, za ZLSD 00 Ptuj ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Letošnja akcija zbiranja nevarnih gospodinjskih odpadkov presegla pričakovanja 0 dziv občanov na letošnjo akcijo je bil izjemen, saj je bilo v šestih dneh prevzeto 10.710 kg nevarnih gospodinjskih odpadkov, oziroma dobra 2 kg na prebivalca, kar znatno presega količine, zbrane v preteklih akcijah. Ta rezultat tudi kaže na visoko stopnjo okoljske ozaveščenosti naših občanov, saj je učinkovitost ločenega zbiranja nevarnih odpadkov odvisna predvsem od pripravljenosti prebivalstva, da jih čez leto hranijo doma in v času akcije oddajo v premično zbiralnico. Ob tako velikem uspehu akcije pa smo lahko še posebej zadovoljni, če poznamo razmere po drugih krajih Slovenije, kjer je večinoma ločeno zbiranje odpadkov še v povojih. Pomembno vlogo pri uspehu akcije igra kvalitetna obveščenost prebivalcev, zato smo občanom zagotovili informacije o poteku akcije v vseh lokalnih medijih (v časopisu, na radiu in na lokalni televiziji), s plakati, ki smo jih razobesili v vseh večstanovanjskih enotah ter z letaki, s katerimi smo preko osnovnošolskih in predšolskih otrok obvestili njihove starše. Letošnja akcija je bila že peta po vrsti, ki seje izvedla s premično zbiralnico nevarnih frakcij. To je posebno tovorno vozilo z dodatno zaščitno za potrebe prevažanja nevarnih odpadkov in opremljeno z namenskimi posodami. Vsi prevzeti odpadki so bili stehtani, ustrezno razvrščeni, zanje pa izdan evidenčni list, na katerem se zapišejo vsi podatki o vrsti, količini in izvoru odpadkov, kakor tudi njihova nadaljnja usoda o predaji v predelavo, nevtralizacijo ali v uni-čenje. Postopek ravnanja je za vsako vrsto nevarnih odpadkov predpisan s posebnim pravilnikom, ker so ti odpadki škodljivi (so vnetljivi, strupeni, rakotvorni...) ali pa tvorijo v stiku z drugimi snovmi škodljive spojine. Iz v tabeli navedenih podatkov je razvidno, da med oddanimi nevarnimi odpadki prevladujejo svinčevi akumulatori, odpadna olja in odpadne barve, precejšnja pa je tudi količina zbranih pesticidov in odpadnih zdravil. Kolikšna je torej korist takšne akcije, lahko lažje presodimo, če poznamo nekaj podatkov iz literature, kot na primer, da ena Naziv odpadka količine v letu 2001 količine v letu 2002 količine v letu 2003 Topila 33 kg 28 kg 60.4 kg Kisline 87 kg 20 kfi 193 kg Baze 135 kg 842 kg Fotokcmikalijc 8 kg Pesticidi 756 ks 134,3 kg 420,5 kg Olja in maščobe 2.388 kg 682,9 kg 2.528,1 kg Barve, črnila, lepila, in smole 1.570 kg 795,9 kg 2.2%,8 kg Detergenti 46 kg 23,9 kg 63.3 kg Zdravila 27 kg 41 kg 127,1 kg Baterije 128 kg 25.2Jcg 45,1 kg Svinčevi akumulatoiji 2.510 kg 2.927 kg 3.181 kg TV sprejemniki, monitorii 95 kg 207 kg Druga elektronska oprema 48 kg 213 kg Les ki vsebuje nevarne snovi II kg Embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi 76 kg 46,4 kg 252.1 kg Kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trd oklop (na primer azbest), vključno s praznimi tlačnimi posodami 86,5 kg 269.5 Skupna količina prevzetih nevarnih odpadkov v posameznem letu 7.756 kg 4.984.2 kg 10.709,9 kg Kakšne so bile količine prevzetih posameznih vrst nevarnih odpadkov v zadnjih treh letih? sama kapljica odpadnega olja onesnaži 1000 kubičnih metrov vode ali da v naravo odloženi akumulatoiji bistveno vplivajo na vsebnost težkih kovin, kot so svinec, cink, kadmij in živo srebro, v podtalnici ali da lahko zdravila (na primer antibiotiki), ki se znajdejo na odlagališču nenevarnih odpadkov, povzročijo nenadzorovane kemijske in biološke procese. Na območju Mestne občine Ptuj je tudi precej kmetijskih površin in vrtičkov, zato so škropiva prisotna skoraj pri vsaki hiši. Oddane količine odpadnih škropiv pa kažejo, da se naši občani čedalje bolj zavedajo vpliva teh snovi na zdravje ljudi in živali, v kolikor z njimi ravnamo v nasprotju z navodili. Občane, ki svojih odpadkov iz kakršnih koli razlogov niso utegnili oddati v času akcije, pa obveščamo, da jih lahko oddajo v zbirnem centru novega Centra za ravnanje z odpadki Gajke vsak delovni dan od 7. do 17. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Za prevzem nevarnih odpadkov iz dejavnosti (obrti, industrije in kmetijstva) je pooblaščeno podjetje Eko-les, Rajšpova ulica 22 na Ptuju, s katerim seje potrebno predhodno dogovoriti za prevzem. Alenka Korpar ODVOZ IZRABLJENIH MOTORNIH VOZIL Odziv občanov je bil hiter in velik r okviru akcije "Sanacija starih bremen 2003“ je bil v oktobru in novembru v Mestni občini Ptuj opravljen prvi del odvoza izrabljenih motornih vozil. Odziv občanov na javni poziv o odvozu vozil je bil presenetljivo hiter in velik. Izjavnih in zasebnih površin je bilo prijavljenih in odpeljanih kar 72 izrabljenih vozil. Zbiranje, prevažanje, predelovanje in odstranjevanje je opravil predelovalec WOLF SKA-KOVCI, d.o.o., iz Cankove. Občani so bili prijetno presenečeni, da tako storitev izvaja Mestna občina Ptuj ob podpori Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Mnogi so se od svojih zapuščenih vozil kar težko poslovili, saj je nekaterim avtomobil dobro služil kar 10 let in še več. Danes pa jim neuporaben doma predstavlja le še breme. Pomembno je, da občane seznanimo še z naslednjim: izrabljena motoma vozila so definirana tudi kot nevaren odpadek, dokler vsebujejo nevarne tekočine. Zdravo in čisto okolje imamo radi vsi. V pripravi je predpis o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili, ki bo v veliki meri zajezil divje odlaganje izrabljenih motornih vozil in bo usklajen z direktivo EU. Pomembna sta tudi posebna uredba o načinu financiranja zbiranja in razgradnje izrabljenih motornih vozil (pri vsaki novi registraciji bo treba odvesti določen odstotek vrednosti vozila v proračun, država pa bo jamčila za predelavo) in zakon o varnosti v cestnem prometu, ki dovoljuje odjavo/ deregistracijo vozila le s potrdilom o predaji vozila v razgradnjo. Po nekaterih podatkih je divje odloženih okrog 150.000 izrabljenih motornih vozil (stara bremena), za katera je z javnimi razpisi poskrbljeno (proračun) že od leta 1999. Zato se bo tovrstna akcija v prihodnje še nadaljevala. Foto: Majda Murko Zahvaljujemo se vsem občanom za sodelovanje in izvajalcu za dobro opravljeno delo. Majda Murko TURIZEM, PRIZNANJA, OKOLJE IN PROSTOR PROJEKT MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA Ptuj dosegel prvo mesto med turističnimi kraji r hotelu Habakuk v Mariboru je bila 14. novembra zaključna prireditev s podelitvijo priznanj v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki ga že vrsto let izvaja Turistična zveza Slovenije. Letos je projekt potekal pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor ter energijo in Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije. Ptuj je dosegel prvo mesto med turističnimi kraji, kar je že njegova deseta zmaga v tej kategoriji. Priznanje je v imenu Mestne občine Ptuj prevzel mag. Miran Kerin, podžupan Mestne občine Ptuj. Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna daje poudarek urejenemu okolju, saj je le urejen, čist, prijazen in gostoljuben turistični kraj lahko pravo okolje za turistično ponudbo. Ocenjevanje poteka v različnih kategorijah, od ocenjevanja večjih, srednjih in manjših mest, izrazito turističnih krajev, turističnih krajev, izletniških krajev, hribovskih krajev ter v kategoriji drugi kraji. V teh kategorijah so najpomembnejši ocenjevalni elementi gostinska in turistična ponudba, urejenost okolja ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Vedno večje vzporednih ocenjevanj, kot so ocenjevanja zdravilišč, šol, gasilskih in policijskih postaj, mejnih prehodov, postajališč ob avtocestah in vrsta drugih. Skrb za urejeno okolje vseh teh posameznih objektov veliko pripomore k splošni urejenosti in turistični podobi nekega kraja. Projekt Turistične zveze Slovenije je vseslovenski projekt Od leve: Tadej Bojnec, direktor LTO, Klavdija Petek, vodja oddelka za gospodarstvo v MO Ptuj, Albin Pišek, predsednik TD Ptuj in Miran Kerin, podžupan MO Ptuj. Foto: Majda Goznik, Štajerski tednik urejanja okolja, ki se z dodatnimi vsebinami, novostmi in spremembami nenehno razvija in pridobiva na veljavi. V letošnjem letu je bila novost ocenjevanje oziroma izbor naj- lepše urejenih starih mestnih jeder, za katero je bilo potrebno oddati posebno prijavo. Rezultate tega ocenjevanja pričakujemo v naslednjih dneh. Klavdija Petek V ptujskem turističnem društvu dva nova ptujska spominka r Turističnem društvu Ptuj smo v letošnjem letu pripravili serije replik zgodovinskih kovancev iz antičnega obdobja mesta Ptuj. Kovanci so izdelani iz originalnega materiala in po kalupih iz originalnih kovancev, ki jih hrani arheološki oddelek Pokrajinskega muzeja na Ptuju. Kovanca sta pakirana v lični embalaži, ki vsebuje tudi certifikat z zgodbo o najstarejšem kovancu. Turistično društvo Ptuj je na mednarodni dan turizma odprlo novo prodajalno spominkov na Prešernovi ulici 15, ki posluje vsak dan razen nedelje od 9. do Bronasti kovanec iz časa Trajana iz leta 103. Foto: Marjan Petek 13. ure, kjer tudi kujemo najstarejši denar, in sicer: - srebrnik iz časa cesaija Vespaziana iz leta 69 - bronasti kovanec iz časa Trajana iz leta 103. Da ne boste v zadregi, kaj komu podariti ob koncu leta, se je najbolje na to pripraviti, če pa obiščete našo prodajalno spominkov, lahko kupite veliko domačih spominkov, ki so delo domačih proizvajalcev. Ptuj je eno najstarejših mest v Sloveniji. Po kriteriju ohranjenih pisnih virov pa tudi najstarejše mesto, saj prva pisna omemba Ptuja datira v leto 69, antični čas našega štetja, ko so rimske vojaške legije v takratni Poetovioni izvolile Vespaziana za rimskega cesarja. Ptuj se ponaša z izredno bogato antično zgodovino, nič kaj pa ne zaostaja bogastvo srednjeveških in novoveških "zakladov”, ki Ptuj uvrščajo med največje kultumo-zgodovinske zakladnice Slovenije. Ptuj letno obišče veliko število izletnikov, ki si ogledujejo bogate zbirke Pokrajinskega muzeja, antične zbirke v lapidariju, v nekdanjem dominikanskem samostanu, izredno lepo ohranjeno srednjeveško mestno jedro in znamenito ptujsko klet. V Turističnem društvu Ptuj, ki je naslednik Tujsko prometnega olepševalnega društva, se že desetletja trudimo za olepšanje in promocijo turistične ponudbe mesta Ptuj. V okviru naše aktivnosti in s pomočjo mestne občine so tudi številni konkretni projekti, med katerimi so med pomembnejšimi sedemkratna zmaga na nacionalnem tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna in prav letos ponovno prvo mesto Srebrnik iz časa cesarja Vespaziana iz leta 69. Foto: Marjan Petek v svoji kategoriji, kar je za leto 2003 velik uspeh vseh naših stanovalcev posebno v mestnem jedru ter zmaga na mednarodnem tekmovanju na področju kulture in naravne dediščine Narodi v razcvetu kakor tudi velika zmaga v preteklem letu - srebrna kolajna v evropskem projektu Etente Florale. Albin Pišek Predsednik Turističnega društva Ptuj 0h^c(w 11 ü o Ptuj v 20. stoletju r obnovljenih prostorih nekdanjih ptujskih zaporov je od 4. novembra naprej na ogled nova stalna postavitev Pokrajinskega muzeja Ptuj Ptuj v 20. stoletju. Ptuj z okolico ima bogato preteklost, ki je prikazana v številnih zbirkah ptujskega muzeja. Po umaknitvi zbirke NOB pred leti zaradi postavitve nekaterih razstav pa o tem "najbolj našem stoletju" z zgodovinskega vidika ni govorila nobena zbirka. Čas prinese svoje in tako se v muzeju nismo odločili, da bi nazaj postavili nekdanjo zbirko NOB, ki je bila koncentrirana na sorazmerno kratek čas - in tudi že potrebna "prenove" tako po strokovni kot po muzeološki plati, ampak je dozorela ideja, da bi v kletnih prostorih nekdanjih ptujskih zaporov postavili zgodovinski pregled 20. stoletja, ki se je izteklo in predstavlja zdaj že neko zaključeno celoto. Posebni fenomen zgodovine 20. stoletja je, da seje začela v počasnem umiijenem ritmu lepih valčkov in se potem zavrtela -nekako tako kot vrtiljak - vedno hitreje in hitreje. Dogodki, vojne, revolucije, padci sistemov, nastajanje novih držav, vse to si je sledilo z nesluteno hitrostjo in z nesluteno hitrostjo seje tudi stopnjevala krutost in nasilje, ki sta v tem stoletju izbruhnila z erupcijo, ki ji v zgodovini ni para. In kot pandan temu boj za svobodo in človeka kot posameznika in nacijo kot skupnost, z našega slovenskega stališča se to neposredno navezuje še na boj za svojo državo. V to t. i. veliko zgodovino je seveda vpetih vse polno malih zgodovin ali zgodb, z drugo besedo polno lokalnih zgodovin in ena takšnih je prikazana na naši razstavi, saj brez teh malih zgodovin nikakor ne bi moglo biti velike. Prenovljeni prostori ptujskih zaporov, v katerih je postavljena zbirka Ptuj v 20. stoletju. Foto: Boris Farič Naša razstava se začne na prelomu 19. in 20. stoletja in prikazuje urejenost Ptuja v takratnih razmerah, občinske urade, šolstvo, zdravstvene in socialne razmere ter nacionalne boje in takoj tudi eno od obeh velikih vojn 20. stoletja, 1. svetovno vojno. S koncem te vojne seje tudi na Ptuju marsikaj spremenilo, predvsem je prvič v zgodovini dobil slovensko upravo, nacionalna zavest seje okrepila, žal pa se to ni nadaljevalo tudi na gospodarskem področju, kjer je bila večina kapitala še vedno v nemških rokah in velika večina ptujskih Nemcev je simpatizirala s Hitleijem. To seje pokazalo takoj ob izbruhu O. svetovne vojne. Tej je namenjen poseben prostor znotraj sklopa cele razstave, v katerem skušamo predvsem z veliko simbolike poudariti štiri leta nemške okupacije. Po drugi svetovni vojni je prišlo do spremembe sistema in do "graditve” socializma, do obnove porušenega mesta, petletke, agrarne reforme in do industrializacije, z vsemi pozitivnimi in negativnimi platmi. Nastalo je nekaj močnih gospodarskih družb (Perutnina, Talum itd.) in številne manjše. Ptuj sam seje vse bolj začel zavedati tudi svojih "korenin", torej svoje preteklosti in številne dediščine te preteklosti, za katero je bilo potrebno poskrbeti. Nastale so Ptuj v 20. stoletju, obdobje 2. svetovne vojne. Foto: Boris Farič profesionalne ustanove (muzej, arhiv, knjižnica), ki so postale na nek način varuhi ptujske preteklosti. Socializem se je izčrpal v 45 letih, zopet je prišlo do spremembe sistema in ob tem še do pomembnejšega dejanja, do osamosvojitve. Nastala je nova država Slovenija. Ta zgodovinski dogodek je na razstavi posebej poudarjen in prikazano je ptujsko desetletje v novi državi. Pokrajinski muzej Ptuj in s tem seveda tudi Ptujčani želimo s to razstavo, kot s številnimi drugimi, poudariti mesto tega slovenskega staroste v slovenskem prostoru v tej še vedno mladi državi, ki mora v svoj kontekst sprejeti male, lokalne zgodovine zato, da bo sama lahko gradila veliko. Martin Šteiner Franc Ferk, začetnik muzealstva na Štajerskem oT\ /l ra Muzejskem trgu pred Pokrajinskim muzejem Ptuj smo 4. novembra 2003 odkrili spomenik velikanu muzealstva na Štajerskem in velikemu donatorju, ki je s svojim delom in donacijami še prav posebno zadolžil Ptuj, Francu Ferku. Kip je delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča in predstavlja njegovo darilo muzeju in Ptuju. Franc Ferk (rojen 16. 11. 1844 na Gomilici pri Arvežu - danes Gamlitz v Avstriji, umrl 12. 11. 1925 v Gradcu) je bil polihistor v najbolj žlahtnem pomenu te besede. Že kot otrok je pogosto obiskoval Ptuj, saj je bil njegov stric tukaj Kaplan inje Franca vpisal na Ptuju tudi v ljudsko šolo. Takrat so ga pritegnile arheološke ostaline starodavnega mesta in ga - skupaj z nekate- rimi učitelji - usmerile v kasnejši študij zgodovine, ki jo je ob germanistiki študiral v Gradcu. Kasneje je prof. Ferk eno leto (1874) celo učil na ptujski nižji gimnaziji. Tudi po odhodu s Ptuja ga je bogata preteklost mesta vedno znova privabila nazaj. Tako je običajno v počitnicah izkopaval na Ptuju in okolici ter odkrival spomenike preteklosti. Proučeval je rimske Franc Ferk. Foto: Boris Farič ceste, na Zg. Hajdini je odkril veliko rimsko nekropolo, zelo uspešno je sodeloval tudi s kopačem Martinom Vnukom s Hajdine, ta ga je v času, ko je bil Ferk odsoten, v pismih redno obveščal o najdbah. Kot velik ljubitelj, raziskovalec in zbiralec je Ferk posedoval veliko število predmetov iz različnih obdobij. To gaje vzpodbudilo, da je v svojem rojstnem kraju Gomilici že leta 1878 ustanovil muzej. Sestavni del muzeja je bila knjižnica ob tej pa še različne zbirke: naravoslovna, prazgodovinska, egipčanska, antične, srednjeveška, renesančne, dopolnjevalo pa jih je tudi nekaj slik. Po vzoru Ferkovega muzeja in z njegovo vzpodbudo je prišlo do ustanavljanja lokalnih muzejev ZGODOVINA PTUJA, IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE tudi v drugih krajih na Štajerskem: v Celju, Lipnici, Arvežu, v Laškem in seveda na Ptuju. V tem času tudi Ptujčani -znani lokalpatrioti - niso bili zadovoljni z dejstvom, da predmeti, ki naj bi pričali o zgodovini mesta, končajo v graških in dunajskih muzejih takratne monarhije. Leta 1893 so ustanovili Muzejsko društvo, katerega glavna naloga je bila ustanovitev muzeja. Ptujska občina je za potrebe muzeja društvu prepustila prostore v nekdanji vojaški transportni hiši. Ferk, ki ni bil zadovoljen z odnosom do svojega muzeja v Gomilici, je v skrbi, da ne bi muzej po njegovi smrti razpadel, daroval zbirke s svojo tedanjo knjižnico mestu Ptuju. V aprilu sta prispela dva vagona s knjigami in predmeti iz Ferkovega muzeja. Mestna občina je za muzej priskrbela prostor v Ordo-nančni hiši (na tem prostoru stoji danes OŠ Olge Meglič). Ferkova zbirka je postala osnova ptujskega muzeja, urejanja zbirk seje lotil Ferk sam. Njegov fond seje že v prvih letih imenoval Ferkov muzej in Ferkova knjižnica in predstavlja dejansko osnovo ne samo za muzej, ampak tudi za kasneje nastalo knjižnico in arhiv. Ferk je tako soustvaril in obogatil tri najpomembnejše ptujske kulturne ustanove. Nekaj časa je tudi vodil Muzejsko društvo, vendar je kasneje zaradi sporov z županom Omigom (Omig je bil prvi predsednik društva) izstopil in zapustil Ptuj, župan Omig pa mu je celo svetoval v Pettauer Zeitung, naj se v mestu ne prikaže več (lahko bi rekli "dobrota je sirota"). Ferk tega nasveta sicer ni dosledno upošteval, pa tudi monarhija je leta 1918 razpadla, Ptuj pa ni več biti nemško mesto. Ko je mestna občina kasneje odkupila bivši dominikanski samostan in ga namenila za muzej, niso pozabili na Ferka. Leta 1928 je bil v novih prostorih ponovno odprt Mestni Ferkov muzej, ta pa je kasneje prerasel v Pokrajinski muzej Ptuj. V našem muzeju so predmeti, ki jih je daroval Franc Ferk, shranjeni in na ogled javnosti še danes. Martin Šteiner 10. OKTOBRA JE MINILO 83 LET OD KOROŠKEGA PLEBISCITA Plebiscit - 10. oktober 1920 (II. del) r našem časopisju so bile objavljene vesti, da delujejo v republiki Avstriji posebni odbori, zlasti ‘Südmarke", ‘ki kujejo proti nam, Slovencem, sovražne naklepe in načrte, naperjene posebej proti nedotakljivosti naših državnih mej*. Zastopniki ptujskega okraja so na to pisanje nemudoma reagirali in podali po vladnem komisaiju Brenčiču protest na deželno vlado v Ljubljani in osrednjo vlado v Beogradu, sprejet na seji sosveta okrajnega zastopa v Ptuju, dne 13. januarja 1921 (ZAP, MOP, leto 1921, šk. 251, spis št. 562/22). Ob tem ugotavljajo, da te načrte vodijo le posamezniki, torej tisti, ki so bili ob razpadu Avstro-ogrske monarhije izgnani ali pa so zbežali, ne da bi jih ob tem zadela kakšna "ostrejša ljudska sodba”. Te ljudi so označili za "usiljence in rogovileže", ki nimajo nobene pravice, da bi v Gradcu govorili v imenu prebivalstva ptujskega okraja. Njihov namen naj bi bilo vzbujanje prepričanja (predvsem v gospodarskih krogih), da še razmere v novi jugoslovanski državi niso ustaljene in da je položaj države negotov. Na ta način naj bi onemogočili gospodarski razvoj države. Na vlado so se obrnili s prošnjo, da z vso strogostjo nastopi proti takemu delovanju "brezvestnih izvrženih elementov” ter s primernim pritiskom pri vladi Republike Avstrije prepreči nadaljnjo motenje predvsem gospodarskega razvoja. V pri- meru, da vlada Republike Avstrije ne bi imela posluha, naj se ocenjuje, "da daje tem brezvestnežem potuho in zaščito. V tem primeru pa je treba, da nastopi naša vlada proti nemško mislečemu življu v naši državi ter na ta način prisili naše sovražnike k dostojnemu obnašanju". Večino plebiscitnih obljub pa so Avstrijci prelomili že v novembru leta 1920. Na seji koroškega deželnega zbora so odkrito napovedali hitro ponemčenje Slovencev. Slovenci na Koroškem so se umaknili iz javnega življenja, intelektualci so se morali izseliti, dvojezične šole pa so le še pripomogle k ponemčevanju. Le-to je imelo za posledico, da je slovenska manjšina na Koroškem skozi desetletja začela počasi izumirati. Tako ravnanje pa lahko služi tudi kot dokaz, da so imperialistične in ekspanzionistične težnje živele tudi po nastanku novih držav (Poljska, Češka, Jugoslavija) in spremenjenem političnem režimu v Nemčiji in Avstriji. Še naprej so živele sile, ki se tem idejam niso odrekle in ki jih je pozneje prevzel nemški nacionalni socializem. Katja Zupanič, arhivistka Mec :ii magistrat Ptuj dojilo cina £ ' 2 ? ■___ *10V. fti/lZ— X'prfiO* Pr*« <\'tf ^1? T o doS-lrs riali za Slo/*MlJo ' r 19S: il «MO - • •• IX * ■- I fr kostni sosret J« r srojl sajl d«» 22. I. aoglasao sklenil, da a« predloSl d*S«l»l rla-ItonH ■ dl protast proti artrlJskeau we-iSkeau'aaclJoaalaoau ' ' • 'J Cv.if . - . % - r . ' * . «roraroaju «apra« «aSl kraljarlnl. . • f- • •: ! J. 7 zadajes Sasu obl Jarl ja Jo «ali Sasoplol rasti, da obstoja osobito r Graeu posebai odbori , xla’s'tl* düdjfa»ra" , XI 8lst««atlSao ruj« Jo proti «a-Si drSavl, prodrs«:* proti Sloveniji. Pri a«a« zadnjih talcih sastaMlcor r GraoXt so baja zahtevali plablsolt za sosto Ptuj kakor tudi za ptujsko okolloo, S*S, da Jo reSl»a tukaJ&«J*ga Sirija «eaSka, od«os«o «evlkega «lSlJeaJa 1« da hro-pt«l po «druSltri z Avstrijsko 4|«publlko. Na Solu tah rogovlloSev ki sl drz*eJo go-rorlti v Gra^u kot zastop«lkl ««sta Ptuj so gotoro eleaeati, katera J« «a* «arod ob priliki aaSaga uje-dljtsja lagnai. kostal sosvet;—tudi Neacl - soglasao 1« odl«S«o protestira proti takoau rorareaju, ki oSlt« krSl ddloSb-Tnlrov»« pogodbo' osobito Sl. 47, 89, 91 la 95 . ___.- ” - Avstrijska .Republika podpira ozlrosa r »aj- ■llajSa« sluSaJu odobrara poSatJo takih huJskaSor tor tako saaa kril r cltlra»lh Sl««lh alrorao pogodb« pro-rzote dollaostl. * • *r * r ' ' ; ~ - , - » r • - Prosi«« deželno rlado, da rzaae ta protest «a z«a«J« t«r ga Pr«dloSl «oradaJI vladi r Beograd r aadaljao ukre - Mostni «aglatrat Ptuj, da« 28. I. 1921.' Vlad«! koalsar : Izjava zastopnikov ptujskega okraja. (ZAP, MOR leto 1921, šk. 251, spis št. 562/22) KNJIŽNIČARSTVO, J LITERATURA pisatelja Ivana Potrča 1 • • v • • knjižnici Osebna knjižna zbirka v ptujski /yi lovenski pripovednik in dramatik sredine 'j ' 20. stoletja Ivan Potrč se je rodil leta 1913 ?y na Štukih pri Ptuju kot kmečki sin - kar ga je že v izhodišču zaznamovalo kot literarnega pisca, umetniško analizirajočega slovenskega kmeta in njegov nàzor. Že kot dijak ptujske gimnazije je zaradi komunističnih idej doživel svojo prvo izkušnjo zapora, nikakor ne zadnje; kot dejavni komunist je bil v začetku druge vojne interniran v koncentracijsko taborišče Mauthausen, drugi del vojne pa je prebil v partizanih, kjer je pozdravil osvoboditev in kjer je takoj po koncu borbe lahko zaznal dihotomi-čnost besed, obljub in dejanj oz. realnosti, katere osrednja žrtev je bil povojni slovenski kmet, njen protagonist pa že takrat prepoznana totalitarna oblast. Potrč je v povojna leta stopal kot prozaist, pisec kratkih zgodb - novel in seveda romanov; vendarle pa je svoj inovativni moment priobčil skozi svojo literamo-gledališko dramo oz. literarni dialog, kjer velja še danes za edinega pisca po vojni problematizirajočega vprašanja slovenske kmečke družine: njene eksistence v moderni družbi, predvsem s stališča imanent-nosti notranjih socialnih ter psiholoških odnosov v aktualiziranem tipu družine ... Svoja zrela leta je Potrč preživel hkrati kot pisatelj in kmetovalec, obenem - sprva izredni, na koncu redni - tudi član SAZU, vse do smrti leta 1993. Preden se ozremo na Potrčevo zbirko, si vsaj na hitro velja ogledati njegovo literarno in umetniško orientacijo: le-ta namreč odločilno karakterizira tudi Potrčevo knjižnico. Treba je povedati, da seje I. Potrč v literarno zgodovino vpisal kot pripovednik tipa narodnega realizma 2. pol. 19. (prim. opuse J. Jurčiča, I. Tavčarja, J. Kersnika ...) in socialnega realizma 1. tretjine 20. stoletja (opusi F. Finžgarja, L. Voranca, I. Preglja, C. Kosmača ...) - kot "klasični” pripovednik torej. Poezija mu vsekakor ni "bila blizu”, zvrstno gledano; še manj je -na ravni t. i. notranje forme literature - v svojem delu in misli postulimi modernistično poetiko, "stisko jezika", izvore samopremišljevalne literature na eni kot tudi vprašanje znanstvene, formalnologične in filozofske metode preučevanja literarnega jezika ter refleksije tedanjega formiranja metakritike na drugi strani. Kljub temu je I. Potrč kot dra- Ivan Potrč matik - pa tudi kot romanopisec (Aia kmetih, 1953), avtor povesti (Kočarji in druge povesti, 1946; Svet na Kaj-žarju, 1948 ...), predvsem v okviru trilogije Krefli (1952) pokazal, kakšen mojster dramskega zapleta je, kako malodane s heglovsko dialektiko zmore dramski dialog, naravni zaplet in kako zmore v sebi dojeta socialna, psihološka, celo nezavedna stanja umetniško poustvariti skozi omenjen dialog oz. poetiko drame: tukaj je Potrč kritičen, dialogi-stičen, literarne like žena vidi zelo moderno, nekako psiho-loško-etično-naturalistično ter vse to umetniško artikulira skozi svojo dramo. Ugotovimo pa lahko, daje Potrčevo etično dojemanje takratnega Slovenca in človeka v pisatelju samem sprožilo tisto odločilno oz. zadostno kritično stopnjo avtorske iskrenosti, pravičnosti, estetsko izrazljivega etosa, da je le-ta v svoji literaturi skozi skeptičen ter neposreden oz. iskren slog/ idejo lahko rušil bolj ali manj ideološko angažirano, zatorej izumetničeno povojno etiko. Ob tem kratkem in zgoščenem orisu Potrčeve literarne optike bi se dalo po analogiji sklepati, kakšna bi bila lahko pisateljeva knjižnica oz. zbirka. Gornja deskripcija omenjenega je sledila prav temu namenu: Potrčeva knjižna zbirka je namreč skoraj zrcalna podoba njegove avtorske poetike. V okviru zbirke tako skoraj ne zasledimo razprav, monografij o moder- } nizmu, o poeziji, o polemikah glede literarne kritike, ne zasledimo domačega izbora novejše literarne periodike (R 57, Beseda, Perspektive, Problemi, Dialogi, Nova revija, Literarura ...) ter ostale strogo znanstvene literature - vsega, kar je za slovenskega pisatelja načeloma tipično. Kljub vsemu je osebna knjižnica I. Potrča zelo ugledna, bogata v izboru slovenske in tuje proze, bogata v svojem naravoslovnem in predvsem družbenem enciklopedičnem gradivu, kar zbirki zagotavlja visoko informativno vrednost. Osredje Potrčeve knjižnice tako tvori leposlovje: po večini izvirna in prevodna proza, kratka in daljša, nadalje najdemo literarnoteoretične razprave o nevezani besedi, torej naratološke, sledi leposlovni izbor tuje in slovenske dramatike s svojim korelativom v teoretičnih pogledih na slednjo; veliko študij v zbirki je s področja marksizma oz. t. i. historičnega materializma (Kardeljeve študije ...), zasledimo pa še literarno periodiko preloma v 20. oz. periodiko 1. polovice aktualnega stoletja (Dom in svet, Modra ptica, Ljubljanski zvon, Sodobnost...). V knjižnici so prisotne seveda tudi izdaje Potrčevih, torej lastnih del, skupaj z večjim delom slovenske književnosti v okviru znanstvene izdaje Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev pa še dela mladinske književnosti, nekatera besedila, napisana v cirilici ... Nenazadnje v zbirki najdemo tudi različne starejše tiske, faksimilirane izdaje in seveda prave dragocenosti (Voltaire, 1801). Opisana zbirka I. Potrča, dokaj obsežna, danes pripada Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, torej knjižnici, ki nosi pisateljevo ime in znotraj svoje institucije ponuja t. i. Potrčevo sobo v čitalniške namene. Peter Lipavšek PREJELI SMO Odgovor Bank Austria Creditanstalt na vprašanje svetnice Marije Magdalene, objavljeno v Ptujčanu št. 10, 30. oktobra 2003. Bank Austria Creditanstalt, d.d., Ljubljana, najemnik poslovnih prostorov v Ulici Heroja Lacka 1, v samem starem mestnem jedru Ptuja, se z najemno pogodbo ni zavezala obnovitvi fasade. Kljub temu, da to ni bil pogoj, pa je banka večkrat poskušala proaktivno reševati problem obnove fasade, saj je tudi v interesu banke, daje stara mestna četrt urejena. Banka je predlagala delno financiranje fasade v obliki vnaprej plačanih najemnin, za razliko v ceni, za obnovitev celotne fasade pa smo ponudili ugoden kredit. Upamo in želimo, da bodo vsi že opravljeni dogovori kmalu pripeljali k rešitvi problema in k ureditvi starega mestnega jedra! Polona Vagaja, Odnosi z javnostjo Bank Austria Creditanstalt MEDNARODNO SODELOVANJE OTVORITEV KROŽIŠČA, POIMENOVANEGA PO PTUJU, V FRANCOSKEM MESTU SAINT-CYR-SUR-LOIRE, 12. OKTOBRA 2003. Ptuj - vsak dan v francoskem mestu Saint-Cyr-sur-Loire je? I sam Slovenija. Kje to sploh je? Kaj to sploh In da imajo svojo državo? Če pa jih je samo dva milijona! Toliko, kot v strogem centru Pariza! Ali pa v predmestju Lyona. Da bi imelo predmestje Lyona svojo državo? Saj to vendar ni mogoče! Pa je le mogoče. Kot tudi to, da je zgornji pogovor dejstvo, resničnost in da marsikateri Francoz (če že govorimo o Franciji) dejansko tako misli, če seveda sploh razmišlja o tem. Bolj poredko pa bodo tako mislili prebivalci Saint-Cyr-sur-Loire. KJE? Saint-Cyr-sur-Loire je francosko mesto, ki leži na nasprotnem bregu reke Loire kot mesto Tours in kot je tukajšnji Ogled novega stadiona in nove atletske steze pred startom maratona. Oba župana, dr. Štefan Čelan in Philippe Briand, tudi poslanec v parlamentu, predsednik športnega zavoda Claude Lemarie in prvi podžupan in podpredsednik regijskega parlamenta Jean-Yves Couteau. Foto: Marie Helene Bourquin javnosti znano, je eno izmed mest, ki so pobratena s Ptujem, in to že od leta 1998. Njegovi prebivalci ne samo, da vedo, kje je Slovenija in Ptuj, ampak tudi postavljajo podrobnejša vprašanja o različnih stvareh in posameznih ljudeh, ki so jih v teh letih druženja spoznali. Poznajo tako našo politiko, čeprav se ob številu političnih strank v Sloveniji samo nasmehnejo, nato pa pojasnijo, daje bilo pri njih na začetku tudi tako, navade in šege, najbolj seveda kuren-tovanje, kakor delovanje društev, šport in kulturo. Čeprav cenijo in so ponosni na svojo kulturo, znajo spoštovati tudi kulturo drugih. Pa naj gre za kulturo bivanja, prehranjevanja, umetnosti in konec koncev kulturo v prometu. Tako se je mestna oblast v Saint-Cyru odločila, da nova krožišča poimenuje po pobratenih mestih, med katera sodi tudi Ptuj. KAJ? Krožišče ali po francosko ”rond point" se v prometu ne uporablja še prav dolgo. Najprej je ta izraz v parkih označeval krožno točko, iz katere so potekale razne poti na vse strani parka. Nato pa so to "okroglo točko” prenesli v cestni promet. Novo krožišče v Saint-Cyr-sur-Loire je na zelo prometnem odseku ceste, ki povezuje mesto z obrtno-trgovskim predelom, v katerem je zaposlenih veliko ljudi in kjer se nahajajo tudi vsi veliki trgovski centri. Prav zaradi tega je dokaj veliko in oddelek za kulturo na občini se že ukvaija z idejami, kako urediti to krožišče. Na enem izmed stebrovje tabla z napisom "Ptujsko krožišče, Slovenija”, ki sta ga 12. oktobra letos slovesno odprla ptujski župan dr. Štefan Čelan in župan Saint-Cyra Philippe Briand. Sama slovesnost je bila dokaj enostavna in prav zato zelo simpatična. Po otvoritvi smo obhodili krožišče, se postavili pod zastavne droge in počakali, da so ob zvokih slovenske, francoske in evropske himne skavti potegnili zastave kvišku. Hkrati so skavti, otroci in odrasli, ki so stali po celem krožišču, razvili zastave vseh evropskih držav in z njimi mahali v vetru. Sledila je kratka igrana predstavitev, kako sveti Jurij rešuje princeso pred hudobnim zmajem, v igri pa nastopa tudi Bacchus (Francozi imajo najmanj tako radi vino kot mi!). KDO? Bilo je dokaj hladno, čeprav sončno, in prav vsi smo bili zadovoljni s tako kratkim programom - francoski mestni svetniki (od 33, kolikor jih je v mestnem svetu, je bilo zmeraj prisotnih najmanj 10 na vseh prireditvah in protokolarnih zadevah v petek, soboto in nedeljo!), naša delegacija, ki jo je vodil župan mesta dr. Štefan Čelan, Franc Ivančič, ki je zastopal Športni zavod, Robert Križanič, mestni svetnik, Tanja Ostrman Renault, prevajalka, in še posebej atleti: Nataša Hercog, Miran Sagadin, Tone Pravdič, Radovan Pulko, Stanko Matjašič in Matjaž Farič, ki so se takoj po odprtju krožišča pomerili v maratonu na 21 km, razen Nataše, kije zaradi poškodbe kolena tekla le 10 km. V teh dneh smo srečali kar veliko ljudi. Takih, ki jih že poznamo in tudi novih. Vse tri zastave in tabla na krožišču. Foto: Marie Helene Bourquin Oba župana, dr. Štefan Čelan in Philippe Briand, tudi poslanec v parlamentu, skrajno levo pa prvi podžupan in podpredsednik regijskega parlamenta Jean-Yves Couteau, čakajo na igranje himen na otvoritvi. Foto: Marie Helene Bourquin "Kako je že ime dečku, ki je bil letos pri nas med nogometnim turnirjem Europousse?” "Pridete tudi drugo leto? Potem bi bili veseli, če bi pri nas bival Aleš, tako kot letos. Če pa je tako zlat!” "Kako pa je kaj gospod Luci? Še zmeraj veliko dela?" Tako so govorili tisti, ki nas že poznajo. "Veste, sem novi član komiteja pobratenih mest. Mislim, da bodo naslednje leto ponovno organizirali potovanje v Slovenijo in na Ptuj. Tudi jaz bom zraven." "Imate kakšna dobra vina pri vas? Aha, predvsem bela, tako kot v Alzaciji... Zanimivo." "Kdaj je najboljši čas za obisk Ptuja?" Tako pa so spraševali tisti, ki nas še ne poznajo dovolj dobro. Skoraj vsak prebivalec Saint-Cyra pa je že slišal za Ptuj in za Slovenijo. Tudi to je kultura. Osebna ali kultura nekega naroda. Skratka, naj bo kakršnakoli že, pri izgradnji Evrope je kultura najbolj pomembna, kot sedaj ugotavljajo očetje Evrope. Vse ostalo lahko samo sledi. Tanja Ostrman Renault OTROŠKI IN MLADINSKI ZBORI FRANJA LUŽEVIČA Ob stoletnici skladateljevega rojstva vanajstega novembra je izšla notna zbirka za otroške in mladinske zbore skladatelja Franja Luževiča. Izdala in založila jo je Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti na Ptuju. Pobudo, izbor skladb in ureditev zbirke je pripravil Mitja Gobec. Franjo Luževič je deloval in služboval na Ptuju v času po drugi svetovni vojni od 1945 do smrti (1981). Bilje profesor glasbe na gimnaziji in v glasbeni šoli, kjer je poučeval klavir. Vodil je pevske zbore, korepetiral in bil izvrsten pianist - spremljevalec. Ves čas je tudi orglal pri minoritih. Pri njem se je šolala vrsta znanih Ptujčanov, prav tako je zasebno izšolal nekaj zborovodij. Manj pa je znano, da je bil plodovit skladatelj. Njegov pretežni opus je bil namenjen mladim pevcem, t. j. otroškim in mladinskim zborom. Obsežen je tudi sakralni opus, ki obsega tako instrumentalne kot vokalno-instrumentalne skladbe. Kot dober poznavalec otrokove duše in pevskih zmogljivosti jim je namenil preko sto posvetnih skladb. V zbirki, ki je izšla ob stoletnici njegovega rojstva, je objavljenih 70 skladbic s spremljavo in brez. Skladbe je komponiral na besedila znanih mladinskih pesnikov: I. Albrehta, J. Bitenca, D. Gorinška, T. Pavčka, M. Simončiča, G. Strniše, S. Vinšek in 0. Župančiča. Njegova skladateljska govorica je razumljiva in otrokom blizu. Luževič se s svojim skladateljskim opusom enakovredno uvršča med skladatelje svoje generacije. Ptujčani smo lahko ponosni, da je pretežen del njegovega opusa nastal na Ptuju in da ga je takrat tudi namenil ptujskim izvajalcem. Predstavitev je bila v polni dvorani Glasbene šole Karol Pahor na Ptuju. Luževičev komorni in zborovski opus pa so ilustrirali profesorji in učenci glasbene šole ter otroški pevski zbor OŠ Ljudski vrt. Na predstavitvi je bilo očitno, da je vodilna občinska garnitura brez vsakršnega zgodovinskega spomina, saj ni bil prisoten niti njen predstavnik. Izdaja notne zbirke v nakladi 300 izvodov pa bo gotovo dobrodošla vsem slovenskih glasbenim učiteljem in zborovodjem na osnovnih šolah, ki bodo lahko ob poplavi glasbenega kiča svojim pevcem ponudili izbor kvalitetnih skladb. MIG FRANJO LUŽEVIČ OTROŠKI IN MLADINSKI ZBORI ob stoletnici skladateljevega rojstva Naslovnica notne zbirke za otroške in mladinske zbore. V Komendi so peli upokojenci Slovenije evijo 17. pevskih zborov, kjer je nastopalo okrog 500 pevcev, je organizirala Zveza upokojencev Slovenije. Ženski, moški in mešani pevski zbori so bili izbrani na revijah pokrajinskih upokojenskih zvez društev upokojencev po celi Sloveniji. Moški pevski zbor "Jezero“ iz Mestne četrti Jezero je bil na ptujski reviji Pokrajinske zveze Spodnje Podravje avgusta strokovno ocenjen kot najboljši zbor (ocenjevalca Franc Lačen in Slava Cvitanič) in je s tem pridobil pravico do nastopa na republiški reviji v Komendi, kar je opravil zelo uspešno. Republiška zveza je poverila organizacijo revije Društvu upokojencev Komenda, kije zahteven projekt izvedlo v zadovoljstvo nastopajočih. Tako so pred revijo pevskim zborom pod strokovnim vodstvom razkazali znamenitosti OBČINA PTUJ Pokrajinska zveza društva upokojencev Spodnje Podravje Ptuj Prešernova 22, 2250 Ptuj Društvo upokojencev Budina - Brstje Belšakova 20a> 2250 Ptuj Župan: dr. Štefan čdan •totki pevski zbor »Jezero* Budina-Brstjc deluje od leta 1999 in ima 15 pevcev. Zborovodja: Ladislav PuBco I. lovska ftanGerb*. pr« Ori Krpač-Josip Gmprman L Sem zaljubljen bd (ljudska) Karl Adam, prir. Ladislav PuBco ). Kvartopirska Ojudska) prir. VauKj Mak kraja, ki se pod Krvavcem ponaša z najlepšim baročnim oltarjem Franca Jelovška, tabernakljem arhitekta Jožeta Plečnika, kije na trgu v spomin padlim v prvi svetovni vojni zapisal "Molimo za zdravo pamet”, s knjižnico Petra Pavla Glavarja (1721-1784), nadalje z muzejem domačina - slovenskega kartografa Ivana Selana (1902-1981) s 600 let staro lipo in drugim. Z zborom so bili tudi Miroslav Bernhard, predsednik Upokojenske zveze Spodnje Nastop na republiški reviji v komendi. Podravje, Edo Strelec, pred- k sednik MČ Jezero in soproge n pevcev ter drugi. Pevce je n pozdravil tudi predsednik § Republiške zveze upokojencev n Vinko Gobec, ki je povedal, p da v Sloveniji v več sto pevskih zborih upokojencev prepeva več tisoč pevk in pevcev. J1 V veliki večnamenski modemi 0 dvorani se je razlegel tudi £ aplavz, ko je moderatorka ob koncu sporočila rezultat nogometne tekme Hrvaška - Slovenija. Svoj nepozabni in odgovorni nastop so pevci DU Budina-Brstje združili tudi s prijetnim izletom na Gorenjskem, kar jim je bilo v zadoščenje za odrekanje prostemu času, ki ga namenijo pevskim vajam. S. B. • 'i \ / GLASBA, MLADI, 29. NOVEMBER / LISTOPAD 2003 SREČANJA ca fkf 160 MLADIH GLASBENIKOV IZ 35 DRŽAV NA MEDNARODNEM GLASBENEM TEKMOVANJU PIHAL PACEM IN TERRIS V BAYREUTHU na enem najuglednejših priigral 1. nagrado Miha Rogina iz Ptuja sije glasbenih tekmovanj Jr a 16. mednarodnem glasbenem tekmovanju pihal Pacem in Terris, ki je potekalo od 30. septembra do 9. oktobra v koncertni dvorani Univerze v Bayreuthu v Nemčiji je tekmovalo 160 instrumentalistov iz kar 35 držav. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzel predsednik vlade Hans Angerer. Prijavilo se je rekordnih 257 mladih glasbenikov na pihala, strokovna komisija pa jih je izbrala 160; 67 flavtistov, 31 klarinetistov, 23 fagotistov, 26 oboistov in 13 saksofonistov. Po predhodnem izboru se je 73 udeležencev uvrstilo v prvi krog, 40 v drugega, v tretjem jih je ostalo le deset. Končno je ostalo v izboru le sedem nagrajencev v starosti od 17 do 26 let, ki so prejeli denarne nagrade v višini 500, 1000, 1500, 2000, 4000 in 6000 evrov ter nagrado sklada Soroptimist - Club Bayreuth v višini 1000 evrov. Prvo mesto je dosegel 23-letni Ptujčan Miha Rogina iz Brstja. Krona dogodka je bil zaključek tekmovanja, 9. oktobra, v operni hiši, kjer je sedem nagrajencev pripravilo pravi spektakel muzikalnosti in tehnike igranja. Po mnenju mnogih so letošnji nagrajenci presegli pričakovanja. Tekmovanje mladih glasbenikov Pacem in Terris sodi med najuglednejša glasbena tekmovanja v svetu. Žirijo sestavlja deset mednarodno priznanih visoko- šolskih profesotjev in umetnikov. Pri tekmovanju ne gre le za pridobitev denarne nagrade, ampak tekmovanje predvsem oblikuje mlade glasbenike. Te nagrade so po vsem svetu poznane in zelo priznane, zato so glasbenikom v pomoč pri iskanju zaposlitve v orkestru. Mihi Roginu so ljubezen do muziciranja, ki je za take vrhunske uspehe nedvomno nujna, Miha Rogina vzbudili v njegovi družini, kjer je glasba doma že tretjo generacijo. Že dedek je igral violino. Navdušenje za igranje saksofona pa je Miha dobil od očeta Matjana, kije po poklicu glasbeni pedagog, sicer znan kot dolgoletni član ptujskega pihalnega orkestra. Spominja se, da je Miha izrazito zanimanje za igranje saksofona pokazal nekoč na pri- pravah ptujskega pihalnega orkestra v Rovinju, kamor je popeljal tudi svoja otroka. Saksofonistka je namreč tudi Mihova mlajša sestra Nina, ki obiskuje 2. letnik muzikologije in 1. letnik Akademije za glasbo. Miha igra tudi klavir, ki je bil pravzaprav njegov prvi instrument. Glasbeno seje pričel izobraževati v nižji glasbeni šoli na Ptuju, pri profesotju Antonu Horvatu, nato v Srednji glasbeni šoli v Mariboru pri profesotju Petru Krudru. Nadaljeval je na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izpopolnjeval seje na Conservatoire National de region de Cergy-Pontoise v Parizu in na CNR de Versailles. Zdaj študira na Conservatoire National Supe-rieur de Musique de Paris. Doslej je prejel številne nagrade, med njimi 1. nagrado na mednarodnem tekmovanju Alpe-Jadran-Donava v Krškem in pred štirimi leti je prejel 5. nagrado na mednarodnem tekmovanju za pihala Pacem in terris v Bayreuthu. Milena Turk Srečanje Podaj MI Roko že petič na Ptuju JI nogo Ptujčanov je 24. oktobra popoldne začudeno opazovalo četico mladih s kitarami in svečkami, patrov v habitih in pojočih otrok, ki so hodili in prepevali po mestnih ulicah. Za vse tiste, ki obrazložitve tega nenavadnega početja niste ujeli ali pa se vam je preveč mudilo, da bi poslušali, kaj vam mladi hočejo povedati, sledi razlaga. 27. oktobra 1986 je papež Janez Pavel II. zbral v italijanskem mestu Assisi predstavnike svetovnih verstev, da bi skupaj, a vsak na svoj način, molili za mir. Zakaj ravno v tem mestu? Assisi je majhno, a čudovito srednjeveško mestece, v katerem se je rodil sv. Frančišek. Ta nenavadni svetnik je danes znan predvsem po svojem navdušenju nad božjim stvarstvom - zato je tudi zavetnik živali, ekologov, skavtov ... - in po uboštvu, za katerega sije prizadeval. Fran- čišek pa sije vse svoje življenje predvsem prizadeval za mir; mir v sebi, mir v svojem mestu (po neki pripovedi je pobotal sprta škofa in župana), mir med ljudmi. Vprašali boste, kakšno zvezo ima vse to s petkovim dogodkom. Pred nekaj leti so se mladi, ki se družijo pri minoritih, kapucinih in frančiškanih (to so redovniki, ki živijo po zgledu sv. Frančiška - tri samostane imajo tudi na Ptuju) odločili, da se bodo v spomin na molitev v Assisiju vsako leto okoli 27. oktobra srečali in skupaj molili. Srečanja so poimenovali Podaj Ml Roko -to je namreč eden prvih korakov k miru - ter jih oblikovali po svoje - mladostno. Na teh druženjih se prepeva, smeje, moli, pleše in veseli vedno več mladih. Na Ptuju smo si podajali roke že petič. Tokrat spet na svoj, drugačen način. Podali smo se po mestu Ptuju, prepevali in delili majhne lučke - kot simbol tistega malega miru, ki se - če ga varujemo in negujemo - razplamti v "veliki” mir. Romanje smo zaključili v cerkvi sv. Jurija z molitveno uro. Hvaležni smo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri uresničitvi tega podviga (predvsem sponzorjem: Mestni občini Ptuj, Fotografskemu studiu Kosi, Tamesu, Slovenski minoritski provinci. Certusu Ptuj, trgovini Ego, Mercator - blagovnici, trafiki 3dva) ter vsem dobrim ljudem, ki so nam priskočili na pomoč. Hvala tudi Bogu, ki nam je poslal mrzlo, a lepo vreme, predvsem pa hvala vsem vam, ki se vasje naše sporočilo dotaknilo, da boste sami postali prinašalci miru. Veronika Emeršič SOCIALNO IN ZDRAVSTVENO VARSTVO Tudi upokoj Sredi julija je izšla Bela knjiga - osnutek zdravstvene reforme, ki zadeva slehernega prebivalca Slovenije. Snovalci so s 348 stranmi t. i. Bele knjige želeli doseči naslednje cilje: • pravičnost pri zagotavljanju sredstev pri zdravstvenem varstvu, • boljšo dostopnost zdravstvenega varstva, • kakovost z razvojem celovitega sistema zdravstvenega varstva, • večjo učinkovitost upravljanja, regulacijo sistema ter krepitev javnega zdravstva. Cilji brez dvoma zaslužijo vso podporo, vendar pa je potrebno jasneje in konkretneje opredeliti: • kako bomo dosegli zastavljene cilje, • koliko sredstev bomo potrebovali za realizacijo ciljev, • kdaj bodo predvideni cilji doseženi in s katerimi finančnimi viri se bodo uresničili. Sprejeti nacionalni program zdravstvenega varstva v letu 2000, za obdobje do leta 2004, že vsebuje pretežni del navedenih ciljev in usmeritev, zapisanih v osnutku zdravstvene reforme, zato bi bilo pričakovati analizo rezultatov z ugotovitvami, zakaj določeni cilji in programi niso bili uresničeni. Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje in Območni odbor demokratične stranke upokojencev sta 10. novembra v sejni sobi Doma upokojencev Ptuj organizirala javno razpravo o osnutku zdravstvene reforme. V razpravi so zraven upokojencev Spodnjega Podravja sodelovali tudi vabljeni gostje: Marjan Česen, bivši podsekretar Ministrstva za zdravje, Anton Rous, predsednik stranke DESUS, Metka Petek Uhan, direktorica JZD Ptuj, in Lojze Arko, direktor bolnišnice Ptuj. Po uvodnih besedah predsednika ZDUS, Mirka Bernharda, v katerih je poudaril, da so dosedanje razprave pokazale, da načelno podpiramo zdravstveno reformo tudi upokojenci, vendar s predlaganimi rešitvami nismo end razpravljali o zdravstveni reformi povsem zadovoljni. Obrazložitev osnutka reforme in konkretne pripombe iz dosedanjih razprav je podala Silva Gorjup, predsednica socialno-zdravstvene komisije pri ZDUS. Podana je bila ocena ciljev zdravstvene reforme, kot je: • Pravičnost - vključitev samo tistih prebivalcev, ki do sedaj niso zajeti v sistem zdravstvenega varstva, še ne pomeni zagotovitve pravičnosti. Predlagan prenos sredstev iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje ter s tem predlagano višino sredstev iz BTO OD in neto pokojnin napovedujejo veliko učinkov na različnih ravneh, vendar pravice niso jasno opredeljene. Izračuni kažejo, da bomo pri plačilu prispevkov iz neto pokojnin upokojenci obremenjeni približno 30% več. • Dostopnost - tu je izpostavljen ves čas problem čakalnih dob. Kritiki reforme trdijo, da predloženi ukrepi za dosego ciljev ne zagotavljajo skrajšanja čakalnih dob za specialistične preglede in operativne posege. Čakanje na nove zaposlitve v zdravstvu ne vliva optimizma za skrajšanje čakalnih dob, brez dvoma pa so možni ukrepi na področju boljše organizacije dela, metod in učinkovitosti dela, načina financiranja storitev izvajalcev. • Kakovost - za njeno ugotavljanje veljajo pravila, kijih predpisujejo standardi, ki pa jih v zdravstvu, izhajajoč iz podatkov v osnutku, še nimajo. Torej o kakovosti lahko govorimo le na osnovi ocen, ki ne temeljijo na merilih, pač pa na občutkih posameznikov in uspešnosti opravljenih posegov. • Učinkovitost - ta v osnutku reforme temelji na prerazporejanju sredstev med izvajalci na podlagi potreb državljanov ter na izboljšanju in izenačitvi dostopnosti do zdravnikov v osnovnem ZV. Zagotovljena naj bi bila tudi timska obravnava kroničnih bolnikov. Vprašanje je, kako bo tak način dela zagotovljen v okoljih izven centrov. Razprava je pokazala, da se v PZDUS in v DESUS-u strinjamo, da je spričo sedanjega stanja zdravstvena reforma nujna, zato predlagane cilje podpiramo. Potrebno pa bo konkretizirati način zagotavljanja njihove uveljavitve, jih podpreti z ekonomskimi pokazatelji in roki izvedbe. • Obseg zdravstvenega varstva je treba natančno definirati z določenimi pravicami, ob tem, da ne pristajamo na krčenje pravic. • Konkretno je treba pri načinu financiranja opredeliti vse zavezance in višino prispevkov, z obsegom pravic določiti najnižji limit prispevkov za samozaposlene, določiti diferenciran prispevek za kmete, glede na njihov dejanski prihodek, in vključiti vrsto drugih prejemkov, od katerih se sedaj ne plačuje prispevkov (dohodek, avtorski honoraiji, nagrade NS ...). • Upokojenci ne pristajamo na kategorijo "rizične skupine”, kajti tudi mi smo bili nekoč mladi in nismo potrebovali toliko zdravstvenega varstva, smo pa delali najmanj 48 ur, imeli le 105 dni porodniškega dopusta in vojaščino do treh let. Menimo, da so "rizične skupine" ekstremni športi, športi, ki so povezani s pogostimi poškodbami, nevarna delovna mesta idr. • V prihodke zdravstvene blagajne je treba zajeti tudi trošarine na alkohol, tobak, katerih sredstva bi se morala v znatni meri stekati v zdravstveno blagajno. • Sprememba financiranja z večjo obremenitvijo bogatejših je sicer lepa gesta, vendar šele ob izpeljavi davčne reforme. Sedaj je obremenjen le osebni dohodek in pokojnina. Dograjevati in modernizirati je treba sistem, da bi bil primerljiv z deželami EU. • Upokojenci podpiramo združitev Vzajemne z ZZZS. Zaradi te združitve pa še zdaleč ne bo rešen problem financiranja, ki potrebuje sveža denarna sredstva. Iz vsega navedenega predlagamo sledeča dopolnila: • Reforma mora ponovno preveriti raven pravic in prioritet. • Ponovna participacija je sicer predvidena za zdravila z isto učinkovino, a dražja, tu pa so prizadeti predvsem kronični bolniki. Ker izdatki za zdravila predstavljajo eno izmed področij, ki se nenehno in absolutno draži in povečuje, reforma pa ne predvideva izboljšanja dosedanjih mehanizmov za obvladovanje cen in izdatkov, predlagamo večji nadzor nad cenami farmacevtske industrije in lekarniške dejavnosti. • Boljša organizacija dela, racionalnejše poslovanje, boljša izraba delovnega časa in boljša kadrovska zasedba v zdravstvenih organizacijah naj bo temelj za izvedbo zdravstvene reforme. • Konkretno je treba opredeliti kadrovski primanjkljaj in program zasedbe kadrov. Vključiti je potrebno ukrepe, kako v naslednjih letih zagotoviti zdravstvene kadre. • Načrtovati je potrebno tudi rešitev bolnišničnih zmogljivosti za občane Ljubljane in na ta način sprostiti zmogljivosti za potrebe vseh Slovencev. • Zdravstvena nega in preventivno zdravstveno varstvo odraslih mora dobiti večjo prioriteto v zdravstveni reformi. • Zdravstvena reforma mora jasno opredeliti oz. določiti mrežo zdravstvene službe na vseh ravneh. • Večjo pozornost je nameniti organizaciji dela, gospodarnemu ravnanju s sredstvi, delovnemu času zaposlenih v zdravstvu, ki naj bo primerljiv z evropskimi standardi. • Uveljaviti je potrebno standarde in kazalnike kakovosti za vse ravni zdravstvenega varstva in za izvajanje zdravstvenih programov. • Uvesti je potrebno doslednejši finančni nadzor pri izvedbi programov, ki naj bo podrejen izključno plačniku zdravstvenih storitev. Upokojenci menimo, da brez dodatnih ukrepov vse navedene zamisli in obljube iz predlagane reforme ne bodo uresničene. Silva Gorjup 18 Šfapcem HUMANITARNE DEJAVNOSTI, VARNOST prireditev ob evropskem letu invalidov Teden » popoln. ojem invalidnost je pomensko tako širok, da se v njem lahko najdemo pravzaprav vsi, saj ni človeka, ki bi bil v vseh pogledih V evropsko leto invalidov, njegove prireditve so potekale v prvem novembrskem tednu, se je vključila tudi ptujska mestna občina in tukajšnji člani Lions kluba, ki so pripravili pester program prireditev in jih namenili vsem prebivalcem Ptuja. Šesto obletnico ustanovitve so člani Lions kluba Ptuj proslavili ne le z velikim svečanim plesom, ampak v skladu z načeli, vodili in tradicijo tega kluba tudi s humanitarno akcijo. Izkupiček zaključne prireditve so namenili dejavnosti Ozare. Obstaja vrednota moralnih in etičnih norm, ki dokazuje, da vrednost dela članov kluba ni umetno ustvaijena iluzija, ampak da se vedno znova izkazuje z dejanji in človečnostjo značaja. "Lionsi se med seboj družimo na rednih srečanjih, pa tudi na družabnih, kamor povabimo svoje družice. Pri delu in pripravi skupnih dejavnosti sledimo ideji lionizma, kije humanitarnost in pomoč ljudem v stiski. Gre za mednarodno organizacijo, ki ima klube po vsem svetu. V preteklih letih smo v Lions klubu Ptuju opravili veliko dobrodelnih akcij in v ta namen zbrali več milijonov tolarjev donatorskih sredstev,” pojasnjuje dr. Štefan Čelan, predsednik Lions kluba Ptuj. Vsako leto pripravijo božično-novoletno darila za otroke iz socialno šibkih družin; kupili so računalniško opremo, nekaj humanitarnih akcij pa so izvedli skupaj z drugimi slovenskimi Lions klubi. Podarili so invalidske pripomočke, pomagajo pri štipendiranju ... S svojo dobrodelno dejavnostjo nadaljujejo, saj so milijon tolaijev, ki so jih iztržili s prodajo umetniških slik, pred dnevi izročili očesnemu oddelku ptujske bolnišnice. Dobrodelno nogometno tekmo, ki sojo odigrali člani Lions kluba in občinske uprave Mestne občine Ptuj proti ekipi znanih Slovencev, so organizatori postavili na posebno mesto; kot pravijo, naj bi spominjala na to, da so se srečali plemeniti ljudje, ki niso pozabili na tiste, ki jih je življenje ogoljufalo za vse lepo. Pa čeprav je tudi njihovo delo zelo naporno. Nekdanji nogometni velemojstri niso pozabili domiselnih potez iz širokega repertoaija znanja, tekma pa je bila še posebno poučna za sedanje generacije nogometašev, ki so se lahko ob pozornem spremljanju pravih nogometnih asov še marsikaj naučili. Najtežje je znati, najlažje pa biti močan in veliko teči! Znani Slovenci, ekipa zvezdnikov, zbir sijajnih bivših igralcev najboljših slovenskih in evropskih klubov. Brane Oblak, Sašo Udovič, Bojan Prašnikar, Herbert Vabič, Peter Ameršek, Bojan Križaj, Zoran Jankovič in Tone Fornezzi - Tof, vlogo selektoija pa je odigral Ivo Milovanovič, so to dokazali na igralni površini dvorane Center. V enotni vrsti ni bilo slabega posameznika. Prepričljiva forma, kreativni napadalci, zanesljiva obramba in razpoložen vratar so bili ob disciplinirani igri, kjer je vse podrejeno kolektivu, glavne odlike izbrane vrste znanih Slovencev. Za Ptujčane, ki so dobra, borbena in še posebej v domači dvorani sila ambiciozna zasedba, so nastopili Boris Premzl, Marjan Lenartič, Milan Senčar, Štefan Čelan, Miran Senčar, Stanko Glažar, Igor Majnik, Vladimir Čuš, Branko Šmigoc in Stanislav Brodnjak. Ekipo gostiteljev je izbral in vodil Štefan Čelan, ki ni zatrl posameznih vrednot s pretiranimi teoretičnimi in taktičnimi prijemi, ampak je s pravim motivacijskim pristopom udejanjil del zmožnosti svojih športnih prijateljev. Psihološko sproščen kolektiv, dopolnjen s pravim tekmovalnim nabojem, je lahko pokazal, kaj zmore. In zmore veliko! Kljub dobrodelnemu srečanju so bili na koncu akteiji obeh ekip dodobra izmučeni. Nekaj drži: pravemu ljubitelju nogometa se je gotovo splačalo priti v dvorano Center! Ivo Kornik Dovolj imam pokanja &> olicisti se vsako leto v času praznovanja božičnih in novoletnih praznikov srečujemo s pojavi množičnega metanja petard in uporabe drugih pirotehničnih sredstev in izdelkov. Pri tem je takšno početje določenim posameznikom in skupinam v zabavo, za večino pa neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremišljena, predvsem pa neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroča neželene posledice, telesne poškodbe, vznemirjanje ljudi in živali, kakor tudi onesnaževanje okolja. Najpogostejše telesne poškodbe so opekline, raztrganine rok, poškodbe oči ipd. Pirotehnični izdelki razredov I in II, katerih glavni učinek je pok, se smejo uporabljati od 26. decembra do 2. januarja. Kljub navedenemu pa se ti izdelki ne smejo uporabljati • v šolah in njihovi okolici, • v bližini zdravstvenih domov in bolnišnic, • vrtcev, • domov za ostarele, • v okolici cerkvenih objektov, • v strnjenih naseljih, • na hodnikih stanovanjskih blokov, • v športnih objektih in • na drugih krajih, kjer se zbira večje število ljudi. Kljub prizadevanju policije se moramo zavedati, daje nepremišljena uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh. Zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic takih ravnanj. S skupnimi prizadevanji seje mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici. Zato policisti opozarjamo vse, še posebej pa otroke, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da s tem preprečimo telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, nepotrebno vznemirjanje občanov in da preprečimo materialno škodo. Sleherna posledica ima znake storitve prekrška ali celo kaznivega dejanja. Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru praznujejo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove. Prav zaradi tega vas vljudno pozivamo in vam svetujemo: 1. Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. i 2. Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov se lahko hudo telesno poškodujemo in tudi zanetimo požar. 3. Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. Z lastno iznajdljivostjo lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren. 4. S spreminjanjem pirotehničnega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb s temi izdelki. 5. Bodite pozorni na takšno ravnanje. Ne dovolite, da to počno s pirotehničnimi sredstvi, saj so posledice lahko usodne. 6. Sedaj pa se vprašajmo, ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda vredni poka petarde? Zadovoljni smo, da živimo in delamo z ljudmi, ki jim ni vseeno, kako živijo. Policisti Policijske postaje Ptuj {fytyéàn 19 IZ MESTNE ČETRTI PANORAMA MESTNE ČETRTI, ŠPORT Ker preprosto veš, da si dobrodošel r Mestni četrti Panorama (Vičava) te na vsakem koraku pozdravijo z nasmehom in ti z veseljem pomagajo. Tako jim tudi ti odgovarjaš z nasmehi in pozdravi in včasih, ko sem hodil po naselju, se mi je zazdelo, da se ves čas samo smejim. Na ulici, polni vedrih obrazov, se počutiš preprosto dobrodošlega. Nedavna otvoritvena slovesnost Doma krajanov (v katerem ima svoje prostore tudi Športno društvo Panorama Ptuj) in prostora za hrambo plovil je bil eden tistih dragocenih trenutkov, ki jih je težko opisati in kijih človeški spomin skrbno hrani. Le kako ne bi vse zastavljeno uspelo, ko pa se ljudje Slavko Fajt, Janez Gornik, Vlado Potočnik, Igor Hrženjak, Ivan Plaj-nšek, Milan Štalcer, Emil Majcen in številni drugi več kot očitno lotijo vsakega dela natančno in premišljeno, hkrati pa z goro dobre volje, potrpežljivosti, medsebojne pozornosti, humorja in veselja. NA POGLED IN OKUS V mehurčkih reke Drave seje med vso kipečo belino, hladno vodo in nevarnimi skalami prebijal kanuist Ivan. Koliko je spil, ni podatkov, je pa stal pokonci in živ zaplul v mirnejše vode. Športno društvo Mestne četrti Panorama Ptuj, ki se ukvarja tudi z raftingom na reki Dravi in širše, je za konec sezone orga- niziralo daljši doživljajski spust od Loke pri Mariboru do cilja na Vičavi. Tak spust je bil namenjen izbrani peščici gostov in to čast so imeli donatorji, ki pomagajo društvu pri uresničevanju njihovih gradbenih in športnorekreacijskih projektov. ”Rafting po Dravi je svojevrstno doživetje. Doživljanje je večplastno, saj se razburjenje ob stiku z močnimi brzicami, ko raft zajame vodo in vas valovi dodobra osvežijo, meša s popolno sproščenostjo ob na trenutke tako mirnem toku, da lahko novinci svoje sveže prebujene veščine preizkušajo v hoji po robu gumenjaka," navdušuje za adrenalinsko vožnjo predsednik ŠD Panorama Ptuj Janez Gornik. ”V tem delu toka je reka oblikovala čudovit svet, mnogo brzic, rokavov, zalivov, polotokov in otokov, vodnih lagun ter večjih in manjših mrtvic. Poleg neokrnjene podobe daje vrednost pokrajini tudi izjemna biotska pestrost reke in njenega obrečnega sveta. Tu so našle zatočišče nekatere redke vrste, ki žal slovijo po tem, da so prav na vrhu rdečega seznama ogroženih živalskih in rastlinskih vrst," pravi tajnik društva ŠD Panorama Ptuj Vlado Potočnik. Naj še enkrat poudarimo: letošnji zaključni rafting ŠD Panorama Ptuj je bil v slogu. Žirija je imela ostro oko za umetniški vtis, zato naj vam zapoje domišlija. Udeležence je ob koncu čakalo še prijetno presenečenje. Na pikniku je bilo vse "na žlico”. Kotliček in žar kuharskih mojstrov Medved - Štalcer pa ves čas obkoljena. STOLETNICA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Z osvajanjem našega 2864-me-trskega triglavskega očaka, ki so se ga udeležili ljubitelji gora iz ŠD Panorama Ptuj in na vrhu izobesili društveno zastavo, so sklenili letošnje praznovanje vrste pomembnih jubilejev. Poleg 100-letnice Planinske zveze Slovenije tudi 225. obletnico 1. vzpona na Triglav, 50-letnico planinske transverzale in 75 let Tominškove poti. PRVI KOLESARSKI MARATON POLI Perutnina Ptuj, Radio-Tednik Ptuj in Kolesarski klub Perutnina Ptuj, organizatori novega vsere-kreativnega dogodka - maratona Poli - so k udeležbi pritegnili tudi člane ŠD Panorama Ptuj, ki Člani ŠD Center Ptuj in ŠD Panorama Ptuj pred enim izmed spustov z rafti po Dravi. Foto: Arhiv ŠD Panorama so kolesarili na progi dolgi 30 kilometrov. "Prostočasne dejavnosti spodbujajo zdravje, vitalnost, in dobro počutje ter podaljšujejo mladost in kakovost življenja. Človek, ki se v prostem času ukvarja s priljubljeno dejavnostjo, je bolj odporen proti stresu, infekcijam in obolenjem. Hkrati pa so ljudje, ki se ukvarjajo s konjičkom, praviloma psihično bolj stabilni, zadovoljni in uravnovešeni od svojih nedejavnih vrstnikov. Rekreacija je zame eden temeljnih načinov za ustvarjalnost, uspešno in zadovoljno življenje," je vidno utrujen in hkrati zadovoljen povedal Milan Štalcer. Ivo Kornik DODATNE MOŽNOSTI ZA AKTIVNE POČITNICE IN PROSTI ČAS OTROK IN MLADINE Da se ne bi zadrževali na ulici tujski športni delavci in strokovnjaki ugotavljajo, da bi se otroci in mladina v prostem času radi ukvarjali s športom, a zato nimajo ustreznega prostora. Večina športnih objektov, igrišč in telovadnic je zanje namreč nedostopna, ker so med počitnicami in prazniki zaprti. Tako mladini ne preostane drugega, kot da prosti čas preživljajo na ulici. Zaradi tega so pri Centru interesnih dejavnosti Ptuj in Športnem zavodu Ptuj pristopili k vseslovenskemu projektu “Hura, prosti čas!" Z njim bodo spodbujali izvajanje športnih programov otrok in mladine v športnih objektih in na površinah, ki so v upravljanju šol, društev ali lokalnih skupnosti in so ob koncu tedna ter med počitnicami zaradi različnih razlogov zaprti za obiskovalce. “Cilji projekta so jasni. Prizadevali si bomo povečati število aktivnih mladih udeležencev v interesnih programi športa v prostem času (zlasti ob koncu tedna in počitnicah) ter zagotoviti mladim prostorske in kadrovske možnosti za ukvarjanje s športom. Radi bi spodbudili sodelovanje institucij, ki delujejo na področju programov športa otrok in mladine (šole, društva, zveze, različne lokalne skupnosti...), zagotovili finančna sredstva in dolgoročno vplivali na posodabljanje zunanjih in notranjih športnih objektov in površin," je o prihodnosti športa mladih povedal strokovni delavec Športnega zavoda Ptuj Marjan V nogometu je bila množična udeležba osnovnošolcev in srednješolcev. Arhiv Športnega zavoda Ptuj Lenartič. Projekt Hura, prosti čas - igre dobre volje v organizaciji in izvedbi CID in Športnega zavoda Ptuj ter sodelovanju Športnega društva Labod Lovrenc na Dravskem polju je na široko odprl vrata Športne dvorane Mladika. V ta namen je bila v času jesenskega premora organizirana strokovno vodena vadba za učence in dijake. Na voljo so bile različne športne aktivnosti. Mladi so se lahko pod strokovnim vodstvom učiteljev in profesoijev ter študentov, ki trenirajo posamezne športne panoge, preizkusili v osnovnih gimnastičnih prvinah, košarki (trojke), malem nogometu in odbojki. “Aktivno preživljanje prostega časa je bolj učinkovito od pasivnega in gibalne športne dejavnosti so kot nalašč za krepitev duha in telesa ter popestritev življenja. Nadzorovana in sistematična vadba vedno prinaša le koristi. Dobra telesna kondicija pomaga pri premagovanju stresov in napetosti ter ustvarja pozitivno energijo. S telesnimi napori spoznavamo svoje šibke točke in svojo moč" zadovoljen razlaga direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček. Po pričakovanju je rezultat projekta spodbuden in cilj uresničen: 332 športno aktivnih učencev in dijakov. Zelo razgibano in množično, tudi □UD s strani staršev, je bilo na urah vadbe gimnastičnih prvin osnovnošolcev. “Na sorazmerno majhnem prostoru vadi veliko otrok, dejavnost je mogoče prilagoditi različnim starostnim skupinam, stopnji znanja in telesni pripravljenosti," pravi Zdenka Rus, prof. športne vzgoje. Opažamo, daje vloga družine pri preživljanju prostega časa izredno pomembna, saj so starši poklicani, da sledijo otrokovemu razvoju in ga spodbujajo. Ob vadbi nadebudneža se ta še bolj zbliža, poveže, sprosti, uživa. Pridobljeno znanje, navade in izkušnje pri spremljanju procesa vadbe pa lahko roditelji prenašajo v vadbo v domačem okolju ali na otrokovem igrišču. Učenci in dijaki, ki so sodelovali v letošnjem projektu Hura, prosti čas - igre dobre volje, so pokazali, da jim te resnično ne manjka. Veselili so se vsakega Martinovanje po ptujsko udi letos smo na Ptuju preživeli martinovo. Dogajanje je bilo zelo pestro in se je pričelo z že tradicionalnim festivalom Vino ni voda, ki ga organizira Klub ptujskih študentov. Številne degustacije in kulturne prireditve so bile poučne in zanimive. Študentje so se tudi letos izkazali. Na temo "Piščanec in vino” se je v praznik vina vključila tudi skupina Perutnina Ptuj in v Foto: Langerholc ponedeljek, 10. 11., na dvorišču Vinarstva Slovenske gorice -Haloze pripravila predstavitev in pokušino svojih izdelkov - piščančjega mesa in nove vrste vin iz serije Noblesse. V soboto je na Mestnem trgu potekalo tekmovanje v kotaljenju polovnjakov, kjer je bila najuspešnejša ekipa vinogradništva Rebmišek. Zbrani obiskovalci so prisluhnili hajdinskim harmonikašem in tamburašem iz Cirkovc, vmes pa so si lahko s pravilnim odgovorom na nagradno vprašanje prislužili steklenico vina Vinarstva Slovenske gorice - Haloze. V nedeljo so vinogradniki na Vinsko turistični cesti 13 -Osrednje Slovenske gorice - že po tradiciji odprli vrata svojih turističnih kmetij in vinskih kleti. Prireditve ob prazniku vina so dosegle svoj vrh v torek, 11. 11., s slovesno razglasitvijo novega princa karnevala. Ključi Mestne hiše hodo v pustnem času v rokah Branka Cajnka - Cajnka Frederika V. Ime je povezal z velikonedeljsko zgodovino in redom nemških križnikov. Obljubil je, da bo s ponosom in dosledno predstavljal Ptuj in okolico ter bogato etnografsko dediščino. Blagoslov vina v cerkvi Svetega Jurija je opravil pater Mirko Pihler. V večernih urah sta sledila predstavitev letnika (Andrej Sajko, direktor Vinarstva slovenske gorice - Haloze) in Zdravljica župana Mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana. Za dobro razpoloženje številnih obiskovalcev, ki so se zbrali na Mestnem trgu, so ves dan skrbeli vinogradniki s svojo ponudbo in glasbena skupina Štajerski kvintet. Za sodelovanje in pomoč pri izvedbi tradicionalne prireditve se zahvaljujemo Mestni občini Ptuj, Vinarstvu Slovenske gorice - Haloze, Društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Komunalnemu podjetju Ptuj, Termam Ptuj in Čistemu mestu Ptuj. Posebna zahvala pa velja tudi "staremu” princu karnevala Plemenitemu Rajhu - Moškonu iz Lančjega dvora, kije dosledno in vestno opravljal naloge in dolžnosti, ki mu jih je nalagala ta pomembna funkcija. SVETI MARTIN Martinovo, ki mu po ljudskem izročilu pravijo tudi jesenski pust, je pri nas priljubljen praznik, saj je to čas, ko se zaključuje jesensko delo, še posebej pa je priljubljen zaradi njegove povezanosti z vinom. Legenda pravi, da je sv. Martin spremenil vodo v vino kot Kristus v Kani galilejski, in tako naj bi se okrog martinovega mošt spremenil v vino. Nekoliko kasnejša legenda je o goseh, ki naj bi doseženega gola, koša ali točke in spodbujali ostale ekipe k čim boljšim rezultatom, saj tokrat ni šlo za tekmovalnost, pač pa sta bila v ospredju druženje in telesna aktivnost mladostnikov. “Pričakovan razplet, mladostna zagnanost tekmovalcev in tekmovalk, izredno dinamični in izenačeni obračuni, ki so bili tudi kvalitetno na zavidljivi ravni in razgiban utrip ob robu igrišča," je meijenja moči mladih v športih z žogo ocenil košarkarski trener in pedagog na OŠ Olge Meglič Ptuj Dušan Lubaj. Akcijo Hura, prosti čas! nameravajo v prihodnje še dopolniti z novimi športnimi programi plavanja, kolesaijenja, plesa, rolkanja. Že sedaj vabijo vse učence in dijake, da z vrstniki čim bolj raznovrstno in koristno preživijo poletne počitnice. Ivo Kornik Foto: Langerholc izdale svetega Martina; ta seje med njimi skrival, ko so mu hoteli sporočiti, da je bil izvoljen za škofa. Po tej legendi morajo gosi na dan njegove smrti umreti. Najbolj značilna praznična jed je tako prav gos, ob njej pa se pije vino. Gos je od svetega Martina precej starejša in je bila nekoč po vsej veijetnosti poganska daritvena žival, povezana z jesenskimi obredji. To dokazuje tudi prerokovanje s pomočjo gosje prsne kosti. Nekoč so, kot je znano, prerokovali iz drobovine in kosti žrtvenih živali. To vedeževanje je ohranjeno tudi pri nas. Če je prsna kost martinove gosi ijava, ho baje zelo mrzla zima. Če pa je bela, bo veliko snega. Tadej Bojnec, LTO Ptuj GLEDALIŠČE, PRIREDITVE, RAZSTAVE ■ GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 2250 Ptuj Slovenija Telefon:+386 2 749 32 50 Faks:+386 2 749 32 51 tajništvo @gledalisce-ptuj. si http://www. gledaiisce-ptuj. si Tudi Mestno gledališče Ptuj se bo v prazničnem decembru iskrilo Tudi Mestno gledališče Ptuj se bo v prazničnem decembru iskrilo od številnih dogodkov, ki naj bi razveseljevali tako mlajše in malo manj mlajše ljubitelje kulture ter zabave. Že v prvih dneh decembra, natančneje v sredo, 3. decembra, ob 19.30 vam v sklopu Dneva odprtih vrat gledališče podarja brezplačen ogled predstave Ay, Carmela!, ki jo mnogi kritiki ocenjujejo kot eno najboljših španskih dramskih besedil, napisanih v zadnjih desetletjih. V nastopih dveh varietejskih artistov, Paulina in Carmele, ki se v vihri državljanske vojne s svojim kabaretom preživljata po španskem podeželju in doživljata razne tragikomične peripetije, ponuja režiser v dialektiki vzvišenega in pritlehnega, v tragikomičnosti smrtnega strahu in neustrašnega poguma poseben vpogled v to bumo obdobje španske zgodovine, v kateri so bili udeleženi številni prostovoljci iz Mednarodnih brigad. Zgodba govori predvsem o močnih čustvih, kakor je ljubezen, o odnosu do umetnosti in o krivicah, ki spremljajo človeka, dokler se ta lahko šteje za živega. Nekaj še posebno prazničnih dni tega čarobnega meseca bomo posvetili našim najmlajšim; v dneh od 15. do 19. decembra nas bo obiskal dedek Mraz, prav vsak dan ob 16.30 in 18. uri bo parkiral svoj voz na bližnjem dvorišču in nato v gledališču razveseljeval otroke s svojo prisotnostjo. In da bo bera radosti še popolnejša, smo vam vse te iste dni še pred njegovim prihodom pripravili gostovanje Lutkovnega gledališča Maribor s predstavo Muc vasuje. In zatem nas čakajo še zadnje intenzivne priprave pred še enim pomembnim dogodkom za gledališče, premiero gledališkega dela znane ameriške pisateljice Paule Vogel Baltimorski valček, za katerega je prejela vrsto prestižnih literarnih nagrad, v režiji Tomija Janežiča in v sila zanimivi igralski zasedbi. Med drugimi se bodo na ptujskih gledaliških deskah preizkusili Sebastijan Cavazza, Primož Ekart in Janja Majzelj. Seveda pa vas prisrčno vabimo še na vse druge naše predstave in prireditve. In če bi radi izvedeli kaj več o nas, o programu, predstavah, gostovanjih, nas poiščite na naši spletni strani www.gledalisce-ptuj.si Rene Maurin Ekipa Baltimorskega valčka. Foto: Dam/an Švare GALERIJA MAGISTRAT, MESTNA HIŠA PTUJ - RAZSTAVE 2003 Akademski slikar in kipar mag. Drago Mom iz Ruš - razstava z naslovom Jutro in večer. Slike (olje na platno) in kipi. Otvoritvena slovesnost je bila v petek, 28. novembra, ob 12. uri. Razstava bo na ogled do 18. decembra 2003. Župnija sv. Jurija na Ptuju - razstava poimenovana Misijon na Ptuju 2003. Učenci bodo razstavili ročne izdelke povezane z Miklavžem. Otvoritvena slovesnost bo v petek, 5. decembra, ob 12. uri. Razstava bo na ogled do 11. decembra 2003. Mihaela Omladič iz Ptuja. Razstava portretov in tihožitij v tehniki akril na platno. Otvoritvena slovesnost bo v petek, 19. decembra. Razstava bo na ogled do 15. januaija 2004. Franc Vreže ŠPORTNE PRIREDITVE NOVEMBER ŠPORTNI ZAVOD 22S0 PTUJ, ĆDČK0VA 7, TEL: 02 717 76 30 HJk 02 787 7* 31 ŠPORTNA DVORANA CENTER Petek, 5. 12. 20.30 Mali nogomet, l.SMNL, KMN Pedja -Petovia : Dobovec Sobota, 6. 12. 08.30- 15.30 Mali nogomet, turnir 16.00- 21.00 Mali nogomet, liga MNZ Ptuj Nedelja, 7. 12. 08.30- 16.30 Mali nogomet, liga MNZ Ptuj Petek, 12. 12. 19.00 Rokomet, člani, MRK Drava Ptuj : ŠD RK Radovljica Sobota, 13. 12. 12.00- 21.00 Koncert Šolski center Nedelja, 14. 12. 08.30- 16.30 Mali nogomet, liga MNZ Ptuj Sobota, 20. 12. 10.00- 14.00 Rokomet, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj mladinke, turnir 14.30- 21.00 Mali nogomet, liga MNZ Ptuj Nedelja, 21. 12. 08.30- 16.30 Mali nogomet, liga MNZ Ptuj Sobota, 27. 12. 08.30- 16.30 Mali nogomet, liga MNZ Ptuj Nedelja, 28. 12. 08.30- 16.30 Mali nogomet, liga MNZ Ptuj ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 6. 12. 08.00- 19.00 Streljanje, državne lige, Strelski klub Ptuj Nedelja, 7. 12. 08.00- 19.00 Streljanje, državne lige, Strelski klub Ptuj Sreda, 10. 12. 13.45 Košarka, ŠKL OŠ Olge Meglič Sobota, 13. 12 09.00- 15.00 Kendo, državno prvenstvo, Akademija borilnih športov Ptuj 16.00- 19.30 Namizni tenis, 1. SNTL - člani, NTK Ptuj / : NTK Vegrad Velenje Sobota, 20. 12. 08.00- 15.30 Namizni tenis, 3. SNTL - člani, NTK Ptuj II : NTK Kerna Puconci II 15.00 Prireditev GASTRO ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Sobota, 6. 12. 17.00 Odbojka, 1. DOL - članice, ŽOK Fiat Prstec Ptuj : Sladki greh Ljubljana 19.00 Košarka, II. moška SKL - člani, KK Ptuj-Haloze : Celjski KK Sobota, 20. 12. 09.00-15.30 Karate, seminar za trenerje, Karate klub - DO Ptuj 18.00 Odbojka, 1. DOL - članice, ŽOK Fiat Prstec Ptuj : Nova KBM Metal PRIČETEK DELA DERMATOLOŠKE AMBULANTE Obveščamo vas, da je v JZ Zdravstveni dom Ptuj z delom pričela dermatološka ambulanta. Specialist dermatolog iz Splošne bolnišnice Maribor dela od 17. novembra 2003 vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 15. do 20. ure v splošni ambulanti številka 1 (pritličje) na Potrčevi 19a. Metka Petek Uhan, direktorica JZ Zdravstvenega doma Ptuj Veseli december 2003 etošnji december bo na Ptuju za otroke še bolj vesel kot običajno. Društvo prijateljev mladine (DPM) Ptuj pripravlja bogat program kulturnih in zabavnih dogodkov, v katerem sodelujejo različni organizatorji in izvajalci: Center interesnih dejavnosti, Gledališče Ptuj, Vrtec Ptuj, Lokalna turistična organizacija, osnovne in srednje šole, glasbena šola, prostovoljci in animatorji, pa tudi vrsta podjetij v vlogi sponzorjev in donatorjev. Vse prireditve so strnjene v čas med 14. in 19. decembrom 2003. V ptujskem gledališču si bodo otroci lahko od 15. do 19. decembra 2003 ogledali predstavo Lutkovnega gledališča Maribor MUC VASUJE v režiji Tineta Varla. Po vsaki predstavi bo otroke obiskal dedek Mraz s spremstvom. Predstava bo na sporedu vsak dan ob 16.30 in 18. uri. Otroci imajo prost vstop, potrebujejo pa brezplačno vstopnico, ki jim zagotavlja sedež. Poleg tega organizatorji pričakujemo, da bodo otroci v nabiralnik v gledališču oddali svoje risbice in pisma. Nabiralnik za vse lepe želje bo čakal v avli gledališča pred vsako prireditvijo. Najlepše risbice in pisma bodo nagrajeni, zato je treba na hrbtno stran vsakega izdelka napisati ime, priimek, naslov in starost avtorja. V DPM Ptuj namreč želimo, da bi s spodbujanjem medsebojnega razumevanja in solidarnosti dvignili kakovost medsebojnih odnosov v našem okolju. Cena vstopnice za odrasle je 600 tolaijev. Vstopnice bodo na voljo v pisarni Gledališča Ptuj od 1. decembra dalje vsak dan od 9. do 13. ure, ob sredah pa do 17. ure. V dvoranah mestnih in primestnih četrti bo Vrtec Ptuj izvajal lutkovne predstave z obiski dedka Mraza. Vsak otrok bo prejel osebno vabilo, v nadaljevanju pa je zapisan točen razpored predstav. Novost letošnjega Veselega decembra je druženje na Mestnem trgu. V tem delu projekta sodeluje največje število izvajalcev. Veselo zimsko druženje bo potekalo od 14. do 19. 12. 2003, vsak dan od 18. do 19. ure. Še posebej slovesno bo v nedeljo, 14. 12., ko bo v mesto prispel dedek Mraz s prijatelji mestna ali primestna četrt datum ura kraj lutkovna skupina naslov igre Jezero 18.12. četrt. 16.30 Dom krajanov Budina-Brstje Vijolica, Zvonček Ogledalce Jezero 18.12. četrt. 18.00 Dom krajanov Budina-Brstje Vijolica, Zvonček Ogledalce Rogoznica 17.12. sreda 16.30 Gasilski dom Podvinci Tulipan Ringa, ringa , raja. dedek Mraz prihaja Rogoznica 18.12. četrt. 16.30 Gasilski dom Podvinci Tulipan Ringa, ringa . raja. dedek Mraz prihaja Rogoznica 18.12. četrt. 18.00 Gasilski dom Podvinci Tulipan Ringa, ringa . raja. dedek Mraz prihaja Panorama 17.12. sreda 16.30 Dom krajanov Vičava Mačice Novoletne sanje Panorama 18.12. četrt. 16.30 Dom krajanov Bratje Reš Mačice Novoletne sanje Ljudski vrt 16.12. torek 16.30 OŠ Ljudski vrt-telovadnica Narcisa Zajček in prijatelji Ljudski vrt 16.12. torek 18.00 OŠ Ljudski vrt-telovadnica Narcisa Zajček in prijatelji Ljudski vrt 17.12. sreda 16.30 OŠ Ljudski vrt-telovadnica Narcisa Zajček in prijatelji Ljudski vrt 17.12. sreda 18.00 OŠ Ljudski vrt-telovadnica Narcisa Zajček in prijatelji Breg 15.12. poned. 16.30 Dom krajanov Turnišče Spominčica Pujskovo Novo leto Breg 16.12. torek 16.30 Dom krajanov Breg Spominčica Pujskovo Novo leto Breg 16.12. torek 18.00 Dom krajanov Breg Spominčica Pujskovo Novo leto Center 15.12. poned. 16.30 Dvorana Vrtca Prešernova 29 Marjetica Kdo je danes glavni Center 15.12. poned. 18.00 Dvorana Vrtca Prešernova 29 Marjetica Kdo je danes glavni Center 16.12. torek 16.30 Dvorana Vrtca Prešernova 29 Marjetica Kdo je danes glavni Center 16.12. torek 18.00 Dvorana Vrtca Prešernova 29 Marjetica Kdo je danes glavni Grajena 15.12. poned. 16.30 Dom krajanov Grajena Trobentica Še ena o dedku Mrazu Grajena 15.12. poned. 18.00 Dom krajanov Grajena T roben tiča še ena o dedku Mrazu Folo: Staša Cafuta in pomočniki, in ob slovesu, ki bo v petek, 19. 12. 2003. DPM Ptuj obljublja v tem tednu neke vrste zimski živ žav, ki bo zaradi zimskih temperatur omejen na eno uro dnevno. Vodila ga bo animatorska skupina, ki bo poskrbela za glasbo in gibanje. Največ pozornosti je v tem delu projekta namenjene solidarnosti in humanitarni dejavnosti. Šole bodo na stojnicah ponujale svoje izdelke, kijih bodo lahko vzeli vsi, ki bodo kar koli prispevali v humanitarne namene. Cilj zbiranja sredstev bo vsak dan posebej označen. Poleg tega bo DPM Ptuj zbiralo tudi igrače, ki jih otroci ne potrebujejo več. Vse zbrane igrače bodo ob koncu akcije predali dedku Mrazu, ta pa jih bo razdelil med tiste otroke na Ptuju, ki igrač nimajo. Vsem otrokom, staršem, dedkom in babicam želimo pravljično lep december! Skupaj obiščite kakšno prireditev in podarite kaj tudi tistim, ki potrebujejo vaše razumevanje in vašo pomoč. V imenu vseh, ki ustvaijamo letošnji Veseli december, se vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo. Člani DPM Ptuj Poslovna enota PETOVIA Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE CENIK OGLASNEGA PROSTORA V NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE Poslovna enota PANORAMA Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE Poslovna enota SOLID Mezgovci ob Pesnici 4 b, Dornava, tel. 755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE jLEKARNE PTU| V LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 SI-22SO PTUj T 02 771 60 01 V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00 december PRODAJALNE ERA PETLJA ___________________ ZA VEČKRATNO OGLASEX NUDIMO OD 15% DO 20' DVOBARVNI TISK 1/16 SIRANI (5 X 7 cm) 9.000 SIT 8.100 SIT 1'9 STRANI (10,5X7 cm) 18.000 SIT 16.200 SIT 36.000 SIT 32.400 SIT 1/2 STRANI (21 X 15 cm) 72.000 SIT 64.800 SIT CELA STRAN (5 X 7 cm) 144.000 SIT 129.000 SIT SERVIS SMUČI J TENIS LOPARJEV IN KOLES ŠPORT SERVIS Davorin Munda s.p.. Slovenski trg 1, Ptuj, tel.: 02/77 85 871, GSM: 041/925 852 LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 v soboto: 7.00 DEŽURSTVO DECEMBER : 8.12.2003 - 31.12.2003 jANUAR I 1.1.2004 - 4.1.2004 12.1.2004 - 31.1.2004 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjECjA ONE. LEK A R N A Potrčeva Ž3, PTUJ, tel : (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 je odprta: • od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 • v soboto od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO DECEMBER JANUAR 1 - ponedeljek 20.-7. ure 5 - ponedeljek 20.-7. ure 2 - torek 20.-7. ure 6 - torek 20.-7. ure 3 - sreda 20.-7. ure 7 - sreda 20.-7. ure 4 - četrtek 20.-7. ure 8 - četrtek 20.-7. ure 5 - petek 20.-7. ure 9 - petek 20.-7. ure 6 - sobota 14.-7. ure 10 - sobota 14.-7. ure 7 - nedelja 24 ur 11 - nedelja 24 ur Dežurstvo končamo Dežurstvo končamo 8. decembra ob 7. uri 11. januarja ob 7. uri TISKOVINA u p fl d n i POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ Vsebina 78. ODLOK o ustanovitvi javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče Ptuj 79. ODLOK o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestno gledališče Ptuj 80. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča 81. SKLEP o določitvi števila otrok v oddelkih JWZ Vrtec Ptuj 82. SKLEP o določitvi vrednosti točke za izračun komunalnih taks v Mestni občini Ptuj 83. SKLEP o valorizaciji vrednosti povračil za priključke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje v Mestni občini Ptuj 84. SKLEP o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet JWZ Vrtec Ptuj 85. SKLEP o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet javnega zavoda Center interesnih dejavnosti 86. SKLEP o razrešitvi in o imenovanju člana Komisije za odlikovanja in priznanja 87. SKLEP o razrešitvi in o imenovanju člana Komisije po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo študentke in študente za študijsko leto 2003/2004 88. SKLEP o razrešitvi in o imenovanju člana Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo 78. Na podlagi 3. in 8. člena Zakona 0 zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96 in 36/00) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-preč-iščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 1 1. seji, dne 27. oktobra 2003, sprejel ODLOK o ustanovitvi javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče Ptuj I. SPLOŠNI DOLOČBI 7. člen S tem odlokom se za opravljanje organizacijskih, strokovnih, razvoj- nih, raziskovalnih, svetovalnih, koordinacijskih in izobraževalnih nalog na področju višjega in visokega šolstva ustanavlja javni zavod z imenom: Javni zavod Regijsko višje in visokošolsko središče Ptuj (v nadaljevanju: zavod). Z začetkom veljavnosti akta z vsebino enako temu odloku, ki ga v imenu Republike Slovenije sprejme Vlada Republike Slovenije, postane Repu- ŠTEVILKA 11 2 STRAN NOVEMBER 2003 vestnik LETO IX blika Slovenija soustanovitelj tega zavoda. Kot soustanovitelji lahko pristopajo tudi lokalne skupnosti in druge pravne osebe. O njihovem pristopu odloča na predlog sveta zavoda ustanoviteljica. Dejavnost zavoda se šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. 2. člen Perutnina Ptuj, Potrčeva c. 10, Ptuj, in Talum Kidričevo, Tovarniška c. 10, Kidričevo, sta soustanovitelja zavoda, njune pravice pri upravljanju in druga razmerja pa se določijo s pogodbo med njima in ustanoviteljico. Soustanovitelji zavoda lahko postanejo tudi druge pravne osebe, ki o tem sprejmejo odločitev na svojih pristojnih organih. II. STATUSNE DOLOČBE 3. člen Ime zavoda je Regijsko višje in visokošolsko središče Ptuj. Sestavni del imena sta znak in grafična oblika, ki bosta določena s statutom. Sedež zavoda je Krempljeva ul. 1, Ptuj. Zavod lahko spremeni ime in sedež v soglasju z ustanoviteljico in soustanovitelji. 4. člen Zavod ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm in pečat s premerom 20 mm. Pečat vsebuje ime javnega zavoda. Sredi pečata bo grb Republike Slovenije, ko bo RS postala soustanoviteljica zavoda . 5. člen Zavod je pravna oseba s pravicami in dolžnostmi, ki so določene z zakonom, s tem odlokom in s statutom zavoda. Zavod se vpiše v sodni register. III. DEJAVNOST ZAVODA 6. člen Dejavnosti zavoda so: • izvaja in pospešuje razvoj višjega in visokega šolstva, • spremlja temeljna vprašanja razvoja višjega in visokega šolstva, izobraževanja ter skrbi za razvoj le - tega in daje pobude za razvoj novih študijskih (izobraževalnih) programov, • pripravlja strokovne podlage za razvoj novih visokošolskih zavodov in novih študijskih programov, • pripravlja strokovne podlage za razvoj novih višješolskih zavodov in novih izobraževalnih programov, • vodi investicije na področju visokega šolstva, • usklajuje kadrovska, prostorska in druga vprašanja skupnega pomena visokošolskih zavodov in znanstveno — raziskovalnih institucij, • opravlja svetovalna in analitična dela ob vpisu kandidatov v visokošolske zavode (informacijski center), • sodeluje pri organiziranju interesnih dejavnosti za študente in reševanju drugih študentskih vprašanj ter razvija študentski standard in študentsko kulturo v prostoru, • pripravlja in izdaja gradiva s področja dejavnosti zavoda, • sodeluje pri organizaciji znanstvenih in strokovnih razprav, posvetovanj, predavanj, poletnih šol, raziskovalnih taborov, razstav, ekskurzij, • sodeluje pri razvijanju, organiziranju in izvajanju programov za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, • spodbuja in koordinira sodelovanje na pedagoškem in raziskovalnem področju z drugimrvišje in visokošolskimi ustanovami ter razvojno raziskovalnimi institucijami, • spodbuja znanstveno - raziskovalno dejavnost za svoje potrebe in potrebe splošnega regionalnega razvoja, • sodeluje z evropskimi in drugimi visokošolskimi zavodi ter izobraževalnimi in znanstveno - raziskovalnimi institucijami in drugimi institucijami doma in v tujini, • sodeluje z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport pri vključevanju v nacionalni program visokega šolstva in v nacionalni raziskovalni program, • sodeluje z ustanovitelji, gospodarstvom in drugimi institucijami ter zanje opravlja strokovne naloge, povezane z višjim in visokim šolstvom, • opravlja druge dejavnosti skupnega pomena, • skrbi za koordinacijo štipendijske politike. • omogoča javnim zavodom s področja izobraževanja razvijanje svoje dejavnosti v okviru tega središča. Šifre dejavnosti: • M / 80.301 Višješolsko izobraževanje • M / 80.302 Visoko strokovno izobraževanje • M / 80.303 Univerzitetno izobraževanje • M / 80.422 Drugo izobraževanje, d.n. • M / 80.230 Vzgoja in izobraževanje v dijaških domovih • DE / 22.1 10 Izdajanje knjig • DE / 22.150 Drugo založništvo • H / 55.239 Druge nastanitve za krajši čas d.n. • H / 55.309 Dejavnost drugih prehrambenih obratov • H / 55.510 Dejavnost menz • I / 63.300 Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; s turizmom povezane dejavnosti d.n. • K / 70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem . • K / 70.1200 Poslovanje z lastnimi nepremičninami • K / 72.400 Dejavnosti povezane s podatkovnimi bazami • K / 74.130 Raziskovanje trga in javnega mnenja • K / 74.1 40 Podjetniško in poslovno ^svetovanje • K /74.400 Oglaševanje • K / 74.500 Agencija za zaposlovanje in posredovanje delovne sile • K / 74.841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov • K / 74.843 Druge poslovne dejavnosti • K/73.101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja • K / 73.102 Raziskovanje in ekspe- rimentalni razvoj na področju tehnologije • K / 73.1 03 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju kmetijstva in sorodnih dejavnosti • K / 73.1 04 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju medicine • K / 73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja • K / 73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike. V okviru dejavnosti iz prejšnjega odstavka, zavod opravlja tudi naloge, določene z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo področje višjega in visokega šolstva in druge naloge v skladu z letnim programom dela ter opravlja tudi vse druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in za opravljanje dejavnosti. Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost le v soglasju z ustanoviteljico in soustanovitelji. Zavod pri uresničevanju svojih nalog sodeluje s strokovnimi službami ustanoviteljice in vseh soustanoviteljev, Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, Andragoškim centrom Slovenije, Zavodom RS za šolstvo, Centrom za poklicno izobraževanje, Zavodom RS za zaposlovanje, vzgojno - izobraževalnimi organizacijami, Gospodarsko zbornico Slovenije, Območno zbornico Maribor, Območno obrtno zbornico Ptuj, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj in izobraževalnimi zavodi na področju ustanoviteljice in soustanoviteljev. 7. člen IV. ORGANI ZAVODA Organi zavoda so svet zavoda, direktor in strokovni svet. S statutom zavoda se lahko določijo tudi drugi organi. 8. člen Zavod upravlja svet zavoda, ki ima pet članov, ki jih sestavljajo: • 1 predstavnik ustanoviteljice, • 2 predstavnika soustanoviteljev, • 1 predstavnik izvajalcev študijskih programov zavoda, • 1 predstavnik Vlade RS. Predsednika sveta izvoli izmed svojih članov svet zavoda. Mandat sveta zavoda traja štiri leta. Predstavnika ustanoviteljice imenuje ustanoviteljica na mestnem svetu. Ostali člani sveta se imenujejo na organih odločanja predlagateljev. Predstavnik delavcev se izvoli neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določa zakon. •Svet zavoda veljavno sklepa, če je na seji sveta navzočih večina članov sveta. Svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen statuta in letnega programa dejavnosti, ki se sprejemajo z večino glasov vseh članov sveta. 9. člen Svet zavoda ima naslednje naloge: • razpisuje volitve sveta ter voli v skladu z določbami statuta druge organe zavoda, • predlaga ustanoviteljem spremembo imena in sedeža ter dejavnosti, • obravnava in sprejema statut in druge splošne akte zavoda, • sprejema načrt razvoja zavoda (srednjeročni načrt) in spremlja njegovo uresničevanje, • sprejema letni delovni načrt dela in spremlja njegovo uresničevanje, • določa finančni načrt in spremlja njegovo realizacijo finančnega načrta, • sprejema zaključni račun zavoda in letno delovno poročilo, • obravnava in sklepa o pobudah in predlogih strokovnega sveta zavoda, • daje ustanoviteljem in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih, • imenuje in razrešuje direktorja zavoda v soglasju z ustanovitelji, • odloča o zahtevah za varstvo pravic delavcev, • opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom. 10. člen Poslovodni organ zavoda je direktor. Direktor organizira in vodi delo ter poslovanje, predstavlja in zastopa zavod ter je odgovoren za zakonitost dela. Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec, ki ga za to pooblasti direktor. 11. člen Direktorja zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa ter ob soglasju ustanoviteljice in soustanoviteljev. Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje naslednje pogoje: • magister ali doktor znanosti, najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih na področju izobraževanja ali raziskav ali razvoja, • izkazuje mednarodno primerljive raziskovalne razvojne rezultate v zadnjih petih letih, • sposobnost vodenja in organiziranja, • aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika. Direktor je imenovan za pet let in je po poteku mandata lahko ponovno imenovan. 12. člen Naloge, pooblastila in odgovornost direktorja podrobneje določa statut zavoda, s katerim se določi tudi način, postopek in pogoje za njegovo razrešitev pred potekom mandata. V pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor zavod neomejeno. . O sklepanju pogodb o nakupu ter odtujitvi nepremičnin odločajo na predlog sveta zavoda, ustanoviteljica in soustanovitelji. 73. člen Za reševanje strokovnih vprašanj se oblikuje v zavodu sedemčlanski strokovni svet, ki ga sestavljajo direktorji zavodov: • ZRS Bistra Ptuj, • Gimnazija Ptuj, —------ ---------- ----dXEm 4 STRAN NOVEMBER 2003 vestnik LETO IX ŠTEVILKA 11 • Šolski center Ptuj, • Ljudska univerza Ptuj, • Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Ptuj in • po en predstavnik Perutnine Ptuj in Taluma Kidričevo. Strokovni svet ima naslednje naloge: • ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, • obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj, • daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi direktorja zavoda, • daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi, • daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem zavoda, • druge zadeve, določene v statutu zavoda. 14. člen Zavod ima statut, ki ureja: • organizacijo zavoda, • organe zavoda, njihove pristojnosti in način odločanja, • druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda. Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanoviteljice in soustanoviteljev. Zavod ima lahko tudi druge splošne akte. V. SREDSTVA IN PREMOŽENJE 15. člen Zavod pridobiva sredstva: • za dogovorjene programe iz sredstev ustanoviteljice in soustanoviteljev, • za nacionalne programe iz sredstev državnega proračuna, • po pogodbah z naročniki skladno z letnim delovnim načrtom, • preko javnih razpisov, • iz dotacij, daril in prispevkov gospodarstva. 16. člen Podrobneje se bodo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ustanoviteljice in soustanoviteljev uredile s pogodbo. 17. člen Zavod upravlja s prostori stavbe v Krempljevi ulici 1, pare. št. 1231/1, k.o. Ptuj. 18. člen Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi svojimi sredstvi in samostojno nastopa v pravnem prometu. 19. člen Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanoviteljici in soustanoviteljem. Ustanoviteljica in soustanovitelji za obveznosti zavoda ne odgovarjajo. Ustanoviteljica in soustanovitelji se zavežejo zagotavljati sredstva za delovanje zavoda skladno s pogodbo in 15. členom tega odloka ter v skladu s finančnimi načrti oziroma plani zavoda. 20. člen Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže pri opravljanju svoje dejavnosti kot javne službe, sme uporabljati za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti, za druge namene pa le v soglasju z ustanoviteljico in soustanovitelji. 21. člen Zavod enkrat letno poroča ustanoviteljici in soustanoviteljem o uresničevanju letnega delovnega načrta in o zaključnem računu. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Vršilca dolžnosti direktorja, ki opravlja svojo funkcijo do imenovanja direktorja na podlagi razpisa, vendar največ za dobo enega leta po ustanovitvi zavoda, imenuje ustanoviteljica. Pooblaščen je, da zagotovi vpis zavoda v sodni register in pripravi vse potrebno za začetek dela zavoda. Sredstva in pogoje za začetek delovanja zavoda zagotovijo ustanoviteljica in soustanovitelji s pogodbo. Svet zavoda in strokovni svet se konstituirata najkasneje v treh mesecih od dneva začetka veljavnosti tega odloka. Šteje se, da sta organa zavoda konstituirana, ko je imenovanih večina članov. Svet zavoda sprejme statut najkasneje v štirih mesecih od dneva konstituiranja sveta. 23. člen Morebitne spore rešujejo ustanoviteljica in soustanovitelji sporazumno, če ne pride do sporazumne rešitve, je za reševanje sporov pristojno sodišče na Ptuju. 24. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj Številka: 015-04-5/03 Datum: 27. 10. 2003 Dr. Štefan ČELAN, s. r. župan Mestne občine Ptuj 79. Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, št. 17/91-1, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odl. US, 8/96 in 36/00) in 1. odstavka 26. člena in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 27. oktobra 2003, sprejel ODLOK o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestno gledališče Ptuj 1. člen V 24. členu Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestno gledališče Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/03) se drugi odstavek spremeni tako, da glasi: "Svet zavoda sestavljajo: • dva predstavnika ustanoviteljice, ki - - — - ..............................- - LETO IX Vestnik NOVEMBER 2003 STRAN 5 ŠTEVILKA 11 ju imenuje mestni svet, • štirje predstavniki zainteresirane javnosti, od katerih enega imenuje Združenje dramskih ustvarjalcev Slovenije, enega Kulturniška zbornica Slovenije, dva pa župan ustanoviteljice, pri čemer enega imenuje izmed ustvarjalcev na področju uprizoritvenih umetnosti, • en predstavnik delavcev, ki ga izvolijo zaposleni delavci v zavodu." 2. člen 31. člen se spremeni tako, da glasi: "Zavodu se dajejo v upravljanje nepremičnine, ki ležijo na pare. št. 1161, pripisani pri vi. št. 682, k.o. Ptuj in na pare. št. 1160, pripisani pri vi. št. 681, k.o. Ptuj." 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 014-04-7/02-4 Datum: 27. 10. 2003 Dr. Štefan ČELAN, s. r. župan Mestne občine Ptuj 80. Na podlagi 218. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS št. 1 10/02), 1 1. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 12. seji, dne 26. novembra 2003, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča 7. člen 2. člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/00, 9/01 in 12/02) se spremeni tako, da glasi: "Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. - E S T N I 2. člen Za 2. členom se dodata novi 2.a in 2.b člen, ki glasita: »2.a člen Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5 , preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, delavnice na prostem, gramoznice, peskokopi, glinokopi, površine za obratovanje bencinskih servisov ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti, oz. vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po Zakonu o graditvi objektov niso objekti gospodarske javne infrastrukture. 2. b člen Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.« 3. člen V 5. členu se v podpoglavju "B-CONE ZA POSLOVNE NAMENE" v celoti črta besedilo točke "III." 4. člen V 6. členu se črtajo tretji, četrti, peti in sedmi odstavek. V devetem odstavku se besedilo "razen za vodna zajetja" črta. 5. člen 7. člen odloka se spremeni tako, da glasi: Višina mesečnega nadomestila po posameznih conah je naslednja: A. za stanovanjske namene •vi. coni 13,66 SIT/m2 •v 2. coni 11,66 SIT/m2 • v 3. coni 7,65 SIT/m2 B. za poslovne namene •vi. coni 40,54 SIT/m2 • v 2. coni 22,20 SIT/m2 C. nezazidana stavbna zemljišča - za stanovanjsko gradnjo •vi. coni 6,75 SIT/m2 • v 2. coni 5,83 SIT/m2 • v 3. coni 3,82 SIT/m2 - za poslovno proizvodno gradnjo •vi. coni 20,26 SIT/m2 •v 2. coni 11,10 SIT/m2 • v 3. coni 6,73 SIT/m2. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 1. 1. 2004. Številka: 015-04-9/00-5 Datum: 26. 1 1. 2003 Dr. Štefan ČELAN, s. r. župan Mestne občine Ptuj 81. Na podlagi drugega odstavka 17. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96, 44/00 in 78/03), 25. členom Odredbe o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 57/97, 59/99, 40/99, 3/00, 13/00, 32/00 in 29/02) ter 11 .člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26. novembra 2003, tfnQnnriprckpefn ra7vma V nn- KaTia /unanir armuictka ( / i\H M t IH lom (uvi Qir v*-» / cn/e er i --- --------------- 6 STRAN NOVEMBER 2003 Vestnik LETO IX ŠTEVILKA 11 sprejel SKLEP o določitvi števila otrok v oddelkih JWZ Vrtec Ptuj 7. Število otrok v oddelkih JWZ "Vrtec Ptuj" lahko presega število, ki ga določa prvi odstavek 17. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96, 44/00 in 78/03), za največ dva otroka v oddelku. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 153-3/02 Datum: 26. 11.2003 Dr. Štefan ČELAN, s. r. župan Mestne občine Ptuj 82. Na podlagi 3.člena Odloka o komunalnih taksah v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/01) in 1 1 .člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj, na 12. seji, dne 26. novembra 2003, sprejel SKLEP o določitvi vrednosti točke za izračun komunalnih taks v Mestni občini Ptuj 7. Vrednost točke za izračun komunalnih taks v Mestni občini Ptuj znaša 14,03 SIT. 2. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep št. 414-2/ 96-60-106 z dne 30. 12. 2002 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/02). 3. Ta sklep se po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja od 01.01.2004. Številka: 414-2/03-508 Datum: 26. 1 1.2003 Dr. Štefan ČELAN, s. r. župan Mestne občine Ptuj 83. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03)) in 12. člena Meril in kriterijev o povračilu za nove priključke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj , št. 25/85, 37/86 in 10/88) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 12. seji, dne 26. novembra 2003, sprejel naslednji SKLEP o valorizaciji vrednosti povračil za priključke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje v Mestni občini Ptuj 7. Vrednost povračil za priključke na vodovodno omrežje se poveča za 7 % (indeks 107) in znaša: Zap. št. Priključek (v colah) Vrednost (v Sil) 1. 3/4 117.600,50 2. 1 182.272,60 3. 5/4 301.114,10 4. 6/4 470.502,90 5. 2 735.167,60 6. 2,5 1.440.928,20 7. 3 1.880.449,10 8. 4 2.940.411,90 2. Vrednost povračil za priključke na kanalizacijsko omrežje se poveča za 7 % (indeks 107) in znaša: Zop. št. Priključek (v cm) Vrednost (v Sil) 1. 15 208.726,50 2 20 368.307,80 3. 25 590.312,90 4. 30 843.771,30 3. Predračunska vrednost montažnih del 1 OOm vodovodnega priključka preseka 3/4 cole se poveča za 7 % in znaša 137.1 42,00 SIT. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 01.01.2004. Številka: 352-05-30/03-505 Datum: 26. 11.2003 Dr. Štefan Čelan, s. r župan Mestne občine Ptuj 84. Na podlagi tretjega odstavka 15. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/99) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26. novembra 2003, sprejel SKLEP o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet JWZ Vrtec Ptuj 7. V Svet Javnega vzgojno varstvenega zavoda Vrtec Ptuj Mestni svet Mestne občine Ptuj imenuje: • Milana ČUČKA, Ul. Jožefe Lackove 30, Ptuj • Ignaca VRHOVŠKA, Nova vas pri Ptuju 34, Ptuj • Janeza ROŽMARINA, Poljska cesta 13/a, Ptuj. 2. Mandatna doba imenovanih članov začne teči z dnem konstituiranja sveta zavoda. 3. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 103-10-14/99 Datum: 26. 1 1.2003 Dr. Štefan ČELAN, s. r župan Mestne občine Ptuj 85. Na podlagi 6. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center interesnih dejavnosti (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/94) in 1 1. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26. novembra 2003, sprejel SKLEP o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet javnega zavoda Center interesnih dejavnosti 7. V Svet javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Mestni svet Mestne občine Ptuj imenuje: • Emila MESARIČA, Panonska 4, Ptuj • Milana PETKA, Grajena 37/a • Ervina HOJKERJA, Grajena 40. 2. Mandatna doba imenovanih članov začne teči z dnem konstituiranja sveta zavoda. 3. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. številka: 103-10-22/03 Datum: 26. 11.2003 Dr. Štefan ČELAN, s. r. župan Mestne občine Ptuj 86. Na podlagi 1 1. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99- prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) in 106. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26. novembra 2003, sprejel SKLEP o razrešitvi in o imenovanju člana Komisije za odlikovanja in priznanja 7. Robert ČEH, Na obrežju 19, Ptuj, se razreši dolžnosti člana Komisije za odlikovanja in priznanja. 2. Maks LEČNIK, Mariborska cesta 39, Ptuj, se imenuje za člana Komisije za odlikovanja in priznanja. 3. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 103-10-18/02 Datum : 26. 11. 2003 Dr. Štefan ČELAN, s. r. župan Mestne občine Ptuj 87. Na podlagi 13. člena Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Uradni list RS, št. 49/92) in 11., 12. in 19. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26. novembra 2003, sprejel naslednji . SKLEP o razrešitvi in o imenovanju člana Komisije po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo 7. Robert ČEH, Na obrežju 19, Ptuj, se razreši dolžnosti člana Komisije po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. 2. Maks LEČNIK, Mariborska cesta 39, Ptuj, se imenuje za člana Komisije po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. 3. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 103-10-20/02 Datum: 26.11.2003 Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj 88. Na podlagi 1 1. in 15. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-preč-iščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26. novembra 2003, sprejel SKLEP o razrešitvi in o imenovanju člana Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo 7. Robert ČEH, Na obrežju 1 9, Ptuj, se razreši dolžnosti člana Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo. 2. Maks LEČNIK, Mariborska cesta 39, Ptuj, se imenuje za člana Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo. 3. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 103-10-24/02 Datum : 26. 11.2003 Dr. Štefan ČELAN, s. r. župan Mestne občine Ptuj ----------------— --------- ------ 8 STRAN NOVEMBER 2003 Vestnik LETO IX ŠTEVILKA 11 Izdajatelj: Mestni svet Mestne občne Ptuj, Oblikovanje in teh. urejanje: Radio Tednik, d.o.o., Ptuj, Tisk: Florjančič Tisk, Miklavž na Dravskem polju, Uredništvo: Jurij šarmon - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ptuja, Mirjana Nenad - ZLSD, Robert Krajnc - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ruj, Robert švikart - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo Rujčan s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ruj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9%.