Leto LIX. številka Z80. V LjuMianl, v soboto H. decembra 19Z6. Cena Din 1*50 lakaja v sab dan p op O ene, izvzemši nadalje in praznike. — .neeraU: do 60 petit a i u, uo 100 «» 2D 50 p, večji inseiati pclit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, iekiame, preklici Deseda 2 D. — Popust po dogovoru. — lnseratni davek rosebe — f,Slovenski Narod*' velja letno v Jugoslavir 240 D. za inozemstvo 420 D Upravntstvo; Knailova ulica stav. 5, pritličje. — Talalon stat. 304. Uredništvo itnaflova ulica st. 5, 1. nadstropje. — Telefon stav. 34 MT Poštnina plačana « gotovim. BEOGRAD, 10. decembra: Danes zjutraj ob pol devetih je nenadoma preminul g. Nikola Pašič, vodja narodno - radikalne stranke, mnogokratni ministrski predsednik, eden največjih in najslavnejših srbskih in jugoslovenskih državnikov. ! r—=====.............i.......am mi Zadnja noč velikega državnika Sinoči fe še imel politične konference. — Zadnji je bil pri njem minister dvora, — Ponoči ga je zadela kap, proti jutru je padel v agonijo in kmalu po osmih umrl. Ljubljana, 10. decembra. Stan Nikola Pašič ni več med živimi. Vest, ki je danes dopoldne prišla iz Beograda, je presenetila vsakogar. Kakor tudi je bil naš stari državnik že visoko v letih, je kazal toliko živ-Ijensko energijo, da ni nihče računal, da nas more vsak hip iznenaditi poročilo o koncu. Človeku se je zdelo, kakor da bo častitljiva njegova brada za vedno ostala med nami. Sedaj pa je njegovo življenje dopolnjeno. Od nas odhaja baš v trenot-ku, ko je končno premagal veliko, proti njegovemu vodstvu naperjeno kampanjo, ki se je pričela v aprUu in ki je ravno te dni zal ju čil a z neuspehom, s porazom nasprotnikov in zmar^ sivolasega državnika. Zdelo se miš je vedno, da mora N-kola Pašič zaključiti svoje življenje baš kot predsednik vlade; to bi bilo v stilu poglavitnega dela njegovega življenja. Ce prav ni umrl kot formalni šef vlade, bil je vendar znova oni vsemogočni mož, ki je imel zopet politično situacijo čvrsto v svojih rokah. Pasičeva življenjska pot je sedaj sedaj zaključena. Ako ji v težnji, pre-doč-ti si potek njegovega političnega udejstvovanja, sledimo od prvič počer-kov do konca, smo prehodili izredno dolgo pot. nenavadno raznoliko in bogato, smo prehodili hkrati poglavitno razvojno pot Srbstva in srbske državne od strastnih notranjih borb, ki so se grupirale okrog boja za prestol med obema pretendentskima rodbinama, do balkajisk'-h vojn, historičnega obračuna s Turčijo in usodnega boja za hegemonijo med najmočnejšima slovanskima narodoma na polotoku in naposled do velike odločilne vojne z Avstro-Madžarsko, ki je zaključila z ujedinje-njem Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo in en narod. Smer, ki jo je zastopal Nikola Paši č v teh burnih časih, najburnejših v vsej jugoslovenski zgodovini izza dobe kosovske katastrofe, je zmagala v vseh teh velikih konfliktih. Nikola Pašič je bil domala v vseh teh najusodnejših momentih na krmilu države, zato se je on smatral kot zmagovalec zato je sloves njegovega imena rastel od leta do leta. Najslavnejša doba narodnega življenja je zvezana z dobo najuspešnejšega Pašičevega udejstvovanja. zato je ves svet dobil vtis, da so veliki uspehi naroda — njegovo delo. S tem pa se pričenja poglavje o njegovih zaslugah. Nikola Pašič je bil mož aktivne politike, zato je samo ob sebi umljivo, da je imel tudi obilo političnih in seveda osebn-h nasprotnikov, katerim je velevalo strankarsko nasprotstvo zmanjševati sloves njegovega imena in mero njegovih zaslug-Pa tudi izven onega ožjega kroga, ki je starega Bajo premotrival v prvi vrsti s perspektive političnega nasprot-stva, si ljudje niso bili edini v ocenjevanju njegovih osebnih zaslug. Bili so taki, ki so ga čislali brez meje in mu želeli še večjo slavo, nego jo je imel, poleg obilice drugih, ki so skeptično poslušali njegove slavospeve. trdeč, da mož ni bil tako velik, kakor ga kažejo njegovi uspehi. Brez dvoma je malo osebnosti v novejši evropski zgodovini, o katerih politični vlogi bi se toliko razpravljalo in s tako različnimi rezultati. Objektivna kritika, ki bo v polni meri mogoča še le sedaj po njegovi smrti, bo šele ugotovila pravo razmerje med hvalo in grajo in izrekla o Pašiču oceno, ki postane last historične stalnosti. Eno pa moremo že sedaj ugotoviti kot popolnoma pojasnjeno. Nikole Pa-Šiča poglavitno življenjsko delo ni v njegovih idejah, ni v njegovih idejnih zamislih, v teoretičnih razrnotrivanjh in koncepcijah, s kojimi bi razvoj pri* silil v določeno smer, marveč je v naravnost genijalni izvedbi političnih Beograd, 10. decembra. Iz notranjosti države prihajajo rodbin] pokojnega Nikole Pašiča brezštevilna brzojavna sožalja. O poteku katastrofe, ki je dohitela sivolasega voditelja narodnoradikalne stranke se doznavajo sledeče podrobnosti: Sinoči ob y2 8. je Nikola Pašič večerjal v krogu svoje rodbine. Bil je zelo dobro razpoložen in se je živahno raz-govarjal s svojo ženo in ostalimi člani rodbine. Po večerji ga je obiskal bivši minister dr. Dragatin Ko ji i. Po dr. Ko-Jiču se je oglasil minister dvora Janko-vič, ki se le razgovarjal s Pašičem med štirimi očmi. Pašičeva rodbina javlja, da je bil Nikola Pašeg vsled vesti, ki mu jih je prinesel minister dvora, silno razburjen in je odšel kmalu počivat. Ponoči mu je postalo slabo. Začel je drhteti po celem telesu. Zdravniki, ki so bili takoj poklicani, so ugotovili, da mu je v možganih počila žila, na kar se mu Je izlila kri. Pašič je padel v nezavest ter se le od časa do časa mukoma zopet osvestil. O polnoči sta bila poklicana k Nikoli Pašiču predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič in poslanec Ljuba Živ-kovič. Istočasno se je sestal ob bolniški postelji zdravniški konzilij, sestoječ iz zdravnikov: dr. Vrbice, dr. Bošanoviča in dr. Gjuričiča. Konziliju sta prisostvovala tudi kraljeva osebna zdravnika dr. Antič in dr. Simonovid, ki ju je kralj takoj poslal k Pasieu. čim je bil obveščen, da ga le zadela kap. Zdravniški konzilij je konstatiral, da je Nikola Pašiča zadela možganska kap v desni možganski hemisferi, kar je povzročilo, da je bila takoj paralizirana tudi leva stran. Zdravniki so prenesli Nikolo Pašiča v posteljo. Ob 6. zjutraj je dr. Koben dal Nikoli Pašiču injekcijo kafre, na kar se je Nikola Pašič za hip pomiril in zopet osvestil. Takoj nato je padel v agonijo ter ob 8*20 mirno preminul. konceptov, ki so se pojavili v situaciji. Nikola Pašič je bil pol tik v pravem pomenu besede. On je bil nedosežen mojster v izrabi vsake situacije, v razpletu dogodkov, neugodnih in ugodnih vplivov, faktorjev in sredstev za one cilje, ki jih je imel pred seboj Nikdar se ni moglo reč', da bi se dal presenetiti po situaciji, da bi ji ne bil kos, da bi zrastla čezenj. Lahko bi se trdilo, da je čas zrastel preko njega s svojimi novimi potrebami in zahtevami, za katere sivolasi državnik ni imel več zadostnega smisla, toda situacijo, čeprav mu jo je ustvaril novi čas, je obvladal vedno. Zato je ostal vodilni in odloč lni politični faktor tudi v novi dobi. ki je nastala po osvobojenju, in najkarakte-rističneje je, da se je retabliral celo po svojem največjem neuspehu, ki ga je doživel letošnjo spomlad, ko se je moral umaknili iz vlade. Njegova moč je bila tedaj v fra-pantno razviti politični spretnosti. Te lastnosti pa ne gre podcenjevati, saj se ni udejstvovala samo v korist najbližje okolice radikalne stranke, marveč tudi v korist državne in narodne celokup-nosti. Brez teh Pašičevih sposobnosti bi država ne dosegla toliko uspehov, kakor jih je, in zato se njegova zasluž* nost ne more zmanjšati preko neke visoko postavljene mere. Zakaj v mnogih momentih zahteva življenje baš takih izrednih praktikov. Zato se po pravici Pašičeva živ-ljenska vloga nikdar ne bo dala ločiti od najuspešnejše in najslavnejše narodne in državne dobe Nikola Pašič ostane v zgodovini Srbov, Hrvatov in Slovencev oni veliki lik, ob katerem se prelomi čas, vodeč iz starega v novo; s tem svojim delom bo živel daleč, daleč preko svoje smrti. Prva poročila o smrti Nihče ni mogel verjeti, da Je Pašič res umrl. — Silen vtis in veliko razburjenje v Beogradu. — Mesto v črnih zastavah« — nega ministrstva obveščena tudi ko« m an da IV. arm i je. Po vsem mestu je smrtno poročilo naredilo izredno glo* bok vtis. — Beograd. 10. decembra. Malo pred 9. dopoldne so vznemirile beogradsko prebivalstvo prve alarmantne vesti o smrti Nikole Pašiča. Nihče jim al botel in al mogel verjeti, ker le bil davni državnik v Sera) še čil in zdrav In le bil od kralja sprejet v avdijencL Kmalu pa se je izkazalo, da Je poročilo resnično. Pašič sc je sinoči še razgovarjal s svojim] prijatelji, zlasti z Markom Trffkovlčem, predsednikom Na-rodne skupščine, ko pa je legel k počitku, mu le postalo nenadoma slabo. Poklicani zdravniki so ugotovili, da ga le zadela kap. Ležal Je večinoma v agonij) In proti pol devetim je mimo Izdihnil. Pol ure kasneje je vedel ves Beograd, da velikega političnega voditelja al več med živimi. Vtis je bil mogočen ne samo pri njegovih priiateljih, ampak tudi pri nasprotnikih, ki morajo ob veličini smrti priznati tudi veličino pokojnika. Po mesto plapolajo črne zastave; mnoge trgovine so zaprte. Povsod se zbirajo gruče Und!, ki razpravljalo o Pašlče-vi smrti In ugibajo, kaj bo seda). Vsi dnevniki so priredili posebne Izdaje. — Zagreb, 10. decembra. Prvo vest o smrti Nikole Pašiča je v Zagrebu prejel veliki župan Mile Kramarič, ka* terega je telefonično obvestil pod ta j* nik v notranjem ministrstvu, dr. Per* nar. Par minut kasneje Je bua od voj« * Sožalje kralja Aleksandra Kralj je Pašičevi rodbini osebno izrazil svoje sožalje. — Kon-dolacije političnih voditeljev in zastopnikov tujih držav. — Beograd, 10. decembra. Med pr* vimi, ki so prišli izrazit Pašičevi rod* bini sožalje, sta bila dr. Velizar Jan» kovic in vodja Samostojne demokrat* ske stranke, Svetozar Pribičevič. Nato so se oglasili francoski, angleški, nem* ški in belgijski poslanik, poedini mi* nistri in korporativno radikalni poslan* slii . Ju*>. Onoldne je prispel kralj Aleksan* der osebno v stanovanje Nikole Paši* ča ter izrazil njegovi razžaloščeni rod* bini sožalje. — Belgrad, 10. decembra. Iz pro* vince prihajajo poročila, da prispejo iz vseh pokrazin tisoči in tisoči starih pristašev radikalne stranke s posebni* mi vlaki v Beograd, da prisostvujejo pogrebnim svečanostim svojega obo* ževanega voditelja. — Beograd, 10. decembra. Popol* dne se vrši seja šefov opozicije, ki so sklenili, da posetijo korporativno mrt* vaški oder Nikole Pašiča v njegovem stanovanju, in se poklonijo pokojni« kovim manom. Vsi beogradski listi so priredili dopoldne posebne izdaje. Poročila iz no* tranjosti države navajajo, da je izzva« la vest o smrti Nikole Pašiča povsod silno osuplost in splošno obžalovanje nad smrtjo velikega državnika. Odredbe za Pašičev pogreb Odpovedane avdijence Zastoj v razpletu krize. Beograd, 10. decembra. Vsled nenadne smrti Nikole Pašiča so bile vse za danes dopoldne določene avdijence na dvoru odpovedane. Ob 9. dopoldne je odšel odstopivši predsednik vlade Nikola Uzunovič na dvor ter bil tako) sprejet od kralja. Avdljenca le veljala izključno razgovoru glede pogreba voditelja narodnoradikalne stranke. Ob V? 10. se je oglasil na dvoru predsednik demokratske zajednlce Ljuba Davldo-vlc\ kateremu je kralj sporočil, da ga radi smrti Nikole Pašiča ne more kon-sultiratl In da so nadaljne avdijence za razplet vladlne krize odložene na dan po pogrebnih svečanostih. Na enak način so bile odpovedane tudi avdijence voditelja samostojne demokrat, stranke SvetozaHa Prlblčevlča. ki je bila določena za Vz IL. In avdljenca načelnika Jugosiovenskega kluba dr. Korošca, napovedana za 12. Beograd, 10. decembra. Kmalu po smrti Nikole PaŠlča le imel odstopivši ministrski svet sejo, ki je veljala smrti Nikole Pašiča in pogrebnim svečanostim. Po kratki komemoraciji je bil sestavljen državni odbor za pogreb Nikole Pašiča. Na čelu odbora le pomočnik ministra zunanjih zadev Jovan Markovih. Truplo Nikole Pašiča bodo balza-mirali In izpostavili v saborni cerkvi. O smrti Nikole Pašiča je bil brzojavno obveščen njegov zet Stepan Račic In njegova hči Pava, ki sta bila oba nujno pozvana v Beograd« Pogreb Nikole Pašiča bo v nedeljo aH v ponedeljek. Po seji ministrskega sveta so se ministri korporativno napotil) v stanova- Vtisi v Ljubljani Prva vest o smrti Nikolo Pašiča je pri* spela v Ljubljano okoli 10. dopoldne, kar je Se dokaj hitra, če pomislimo, da je di* rektna telefonska zveza z Beogradom radi snežnih žametov že več dni popolnoma pretrgana in je vest prispela preko Zagre* ba. Redakciji »Slovenskega Naroda* in *Ju* tra» sta poročilo objavili najprej potom kratkih afiS na svojih deskah, »Slovenski Marod» tudi pred glavno pošto, kjer so se pasanti začeli hipom i zbirati m citati pre* senetljivo poročilo. Nenadna vest o smrti Nikole Pašiča se je bliskoma razširila po mestu in po vseh civilnih in vojaških ura* dih. Povsod je nenadna smrt sivolasega dr* žavnika, ki je bil baš na tem, da vzame zopet v svoje roke državno krmilo, naredila najgloblji vtis, saj se vsi zavedajo, d* . nje Nikole Pašiča, kjer so Izrazili rod- I bini pokojnega svoje sožalje. Iz stanovanja Nikole Pašiča so se radikalni ministri napotili v radikalni klub v Narodni skupščini, kjer se le tako] na to vršila žalna seja. Seji je predsedoval podpredsednik radikalnega kluba Ulja Mihajlovič. O pokojnem Nikoli Pašiču je izpregovoril krajši govor predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič, ki se mu je poznala razburjenost In močno ganotje. Trifkovič je v krajših izvajanjih orisal veličino pokojnika. Nato je pozval prisotne poslance, da počaste spomin Nikole Pašiča s petminutnim molkom. Med tem molkom so pričeli mnogi poslanci Ihtetl, nekateri so celo glasno zaplakali. pomen j a Pasičeva smrt dogodek ogromne važnosti za vse naše politično, gospodar* sko in sploh javno življenje. Veliki župan dr. Baltič je najprej pri* varno doznal za smrt Nikole Pašiča. Po* zneje se je g. veliki župan obrnil telefon* skim potom preko Zagreba na načelnika oddelka za Slovenijo v notranjem ministr* stvu, Svetka, ki mu je potrdil, da je vest o smrti velikega državnika resnična. Ofici* jelnega poročila o smrti g. Nikole Pašiča pa g. veliki župan do opolde Se ni prejel. Okoli 11. je izšla posebna izdaja «S1. Naroda», za katero so se ljudje na ulicah kar trgali in je bih kar sproti razprodana. Povsod je vest vzbudila globok vtis in je docela potisnila v ozadje diskusijo o sen* zacionalni rjoniilostirvi Janeza Jarca, o ka* tori je poprej govoril« vsa Ljubljana. Stran 2 •SLOVENSKI NAROD* dne 11. decembra 1926. Stev 4*0 Janez Jure v zadnjem hipu pomiloščen Na prošnjo Jarcevega zagovornika je Nj. VeL kralj aa predvečer justifikacije obsojenca pomüostil. — Novo f ItIjc wjß od smrti vstalega« — Razočaranje senzacij željne pebttke. Ljubljana stoji danes pod globokim vtisom plemenitega čina našega vladarja, ki je v zadnjem trenotka poroj-lostil na smrt obsojenega Janeza Jarca. Snoči so se vršile še po vseh javnih lokalih in ulicah živahne diskusije o justifikaciü in vseh podrobnostih te mučne procedure. Solidni meščani so zagovarjali način usmrtitve s cijankali-jem, drugi s plinom, tretji z električnim tokom itd. Se pozno zvečer je bila Ljubljana pod težkim vtisom predstoje-če justifikacije. Sadisti so hoteli doseči z justifikacijo zadoščenje svojim nagonom* treznejši ljudje so zagovarjali idejo odprave smrtne kazni. Okoli 21. pa se je po mestu bliskovito raznesla vest o vsebini nujne brzojavke iz Beograda, da je kralj Janeza Jarca pomilostil. Ljudje niso hoteli verjeti, a vendar je bilo res. Jarčev zagovornik dr. Janko Žirov-nik, ki je bil uradno obveščen o izvršitvi smrtne kazni nad Janezom Jarcem kmalu po 12. uri — bil je popre je odsoten in zadržan povodom izročitve odlikovanja dr. Tominšku — je posetil na Jarčevo željo obsojenca v njegovi celici. Obsojenec ga ie prosil, naj se obrne direktno do kralja. Zagovornik dr. 2i-rovnik je ustregel tej želji ter ob 13. odposlal nujno brzojavko, naslovljeno na kralja, v kateri prosi za odgoditev justifikacije. da dokaže z novimi pričami Jarčevo nedolžnost. Ob 19.30 je prispela v Ljubljano brzojavka pravosodnega ministra, s katero se ustavlja justifika-cüa. V brzojavki je rečeno, da sledi ukaz o pomilostitvi. Brzojavko sta prejela višji drž. pravdnik dr. Kremžar in predsednik deželnega sodišča dr. Rekar. Janez Jarc je po svojem zagovorniku včeraj ob 17. vložil poleg brzojavke na kralja pri deželnem sodišču tudi posebno vlogo za obnovitev postopanja in začasno odložitev izvršitve kazni. V tej vlogi pravi med drugim, da je prosil kralja za odložitev justifikacije, da dokaže z novimi pričami svojo nedolžnost. Navaja nove priče, zlasti Marico Triller, mežnarjevo ženo v Preski, ki bo potrdila gotove okolnosti glede njegovega bivanja v Preski v časa, ko je bil umor Izvršen. Okoli 20.30 je bil Janez Jarc iz samotne celice «ubogih grešnikov* pozvan v pisarno ravnatelja jetnišnice g. Arka. Prisotni so bili predsednik višjega dež. sodišča dr. Rekar, zagovornik dr. Žrrovnik, ravnatelj g. Arko, na d paznik Tumpe, ki je fungira! kot zapisnikar, jetniški nadzornik Jeglič in več paznikov. Predsednik dr. Rekar je Jarca obvestil o pomilostitvi. Presenetljiv prizor! Jarc je začel poljubljati vse po vrsti. Ko so ga pozneje iz pisarne peljali v njegovo staro celico, je plesal, vihtel v roki pol litra jeruzalemca, ki ga je dobil za večerjo in vzklikal: «2ivel kralj!» Vse dramatično dejanje je trajalo pol ure. Kmalu po 21. sta prispela v Ljubljano iz Medvod z gorenjskim vla* kom pomiloščen cev brat France Jarc in njegov svak Lojze Cvajnar, delavec v Medvodah, da se poslovita od Jarca. Trdno sta bila uv er j ena, da je to zad* nje svidenje in da prihodnji dan Jarc ne bo več živ. Stopila sta v jetnišnico, kjer so jima naznanili veselo vest. Bila sta naravnost perpleksna in nista mo* gla izreči niti besedice. Peljali so ju v Jarčevo celico. Jarc je poljubil brata in svaka. Brat je bil ves vzhičen. 2e napram dr. Žirovniku, pa tudi sedaj je kazal Jarc izredno veselje in oči so se mu iskrile velike in globoke hvalež* nosti napram zagovorniku. Sam je za* trjeval, da postane po tem težkem du» ševnem trpljenju čisto nov človek. Tu« di vsi, ki so danes videli Jarca, p ras vijo. da je ta človek sedaj notranje popolnoma prerojen in spremenjen. Zatrjeval je bratu: «Če pridem ven, bom čisto priden!* Sam pravi dalje, da je imel včeraj ves dan do večera globok občutek in veliko vero, da se mora ž njim zgoditi nekaj nenavad* nega. Prizori ob hit ranah trrah. Borba za vstopnice je bila včeraj srdita. Bilo je izdanih nad 250 vstopnic. Nekateri posestniki vstopnic, boječ se, da zjutraj zaspe justifikacijo, so vso noč prečuli, deloma na ulici in v jav* nih lokalih, deloma doma. Drugi zopet so jo pobrali ob prvih večernih urah spat. V Ljubljano pa so prihajali ob zgodnjih jutranjih urah peš iz Med* vod mnogi kmetje in kmetice, pa tudi iz oddaljenejših krajev so prišli v Ljubliano, da bi videli justifikacijo in krvnika. Tako okelt 5. zjutraj so se že začele zbirati večje skupine radoved* nežev in ljudi, ki še niso ničesar ve* deli o izredni pomilostitvi. Razgovori so postajali živahni. Okoli jetnišnice je ležala gosta megla, ljudje so se za« vijali v suknje. Nekdo je prinesel «Ju» tro» in začeli so citati debeli naslov: «Justifikacija Janeza Jarca ustavljena** Protesti in izrazi neverjetnosti: «To ni mogočel Ni res! Nas farbajo, ker ho* čejo vse na tihem napraviti! Ostane« mo tu!» In so res ostal L Proti 7. je posta« jala množica vedno nervoznejša in ni« kakor se niso hoteli odstraniti, čeprav so jim službujoči pazniki zatrjevali, da ne bo nič in naj gredo raje domov ali v kavarno citat jutranje liste. Drugi so se zbirali v manjše gruče in začeli razpravljati o pomilostitvi: «To |e ne« kaj lepega. Nepričakovano! Ima veli* ko srečo, da je zadnji trenotek ušel vislicam!« Neki mlad dečko pa je de« jal: »Meni se ie nocoj sanjala da bo Janez Jarc še zadnji trenotek zdrknil živ z vislic. Bil j tako izredno visok, da je bil steber zanj premajhen.* Kmalu po 7. uri so se množice na« posled razkropile. Na sodnijskik hod« nikih, ki drže okoli dvorišča, kjer so bile postavljene vislice, pa je bilo ži* vahno ves dopoldan, ker so vsi hoteli videti vislice, ki niso nosile svoje žrtve. Janez Jarc danes dopoldne. Danes ob 530 zjutraj je posetil Janeza Jarca spovednik p. dr Roman Jarc, ki ga je včeraj popoldne izpovedal. Pomilostitev je pater sprejel še z večjim veseljem ter se izjavil: «Se-daj se mi je odvalilo od srca veliko breme!» Janez Jarc sam je prebil noč naravnost briljarrtno, spal je tako sladko kakor dete. Ko so zjutraj prehajale usodne minute, ko bi bil mora! nastopiti težilo zadnjo pot da bi zadostil pravici, je pr'pomnil: «Sedaj le bi bil že pripravljen za odhod k Sv, Križu!» Na odredbo predsedstva deželnega sodišča je brf danes dopoldne odstranjen z dvorišča steber, na katerem je prvi visel lansko leto kmet S'mon Naglic in ki tvori hišni inventar jetnišnice ter je navadno shranjen pod streho jetnišnice. Krvnik in njegov pomočnik. Krvnik Florijan Mausner. ki izvršuje drugače svoj civilni pokHc konje-derca v Sarajevu, je izvršil že 62 ju-stifikacij, od kar se je izučil svojega posla pri prosluiem avstrjskem krvniku Seifertu. O pomilostitvi je bil Že snoči obveščen. Maus ne r je pristavil, da se mu je to že dvakrat v Jugoslaviji zgodilo. On in njegov pomočnik ne prejmeta za justii kacijo običajne nagrade vsak po 1000 Din, marveč samo predpisane dnevnice in potnino. Pomočnik Karlo Hart je dejal po pomilost'tvi: «MiSka je ušla mački!»... V trenotku, ko bi se ob 7.15 imela izvršiti justii kacija, se je na vzhodu za Gradom in Golovcem zardečilo. Megle je preganjala jutranja zarja. Kakor nam naknadno javljajo, je snoči sodišče odklonilo Jarčev predlog za obnovitev procesa- Zagovornik dr. Žirovnik je danes dopoldne posetil Jarca, da se je ž njun posvetoval glede nadaljne akcije glede obnove kazenskega postopanja._ Darujte za dijaške kuhinje G. Gnjedič: 8 ljubezen v pustinji A pot se je vedno bolj vzpenjala. Orel je razpel nad strmo skalo svoja mogočna krila in njegova senea je švig* nila mimo osamljenih jezdecev. Viktor je čutil, da mu sili kri vedno bolj v glavo. Avtomatično je nategoval va* jeti in vedno češče udarjal z nagajko konja, ki ni stopal več tako trdo. ka* kor spočetka. Neke zelenkaste muhe iu brenclji so letali nad njimi ter pikali |«qj^ j — Čuj, Viktor. — je spregovoril zdravnik in pognal konja. — Na potu jih ne dohitimo. Njihovi konji so bolj* si. Včeraj so jih ves večer krmili. NaSi konji so bili včeraj v Bermamutu — in zato ne moremo zahtevati, da bi dohi* teli spočite in site konje. V au! prispe« mo ob treh, ako bomo ves čas tako ja* hali — oni pa bodo tam dve uri pred nami Nas tam ne čakajo. Ne smeš po* zabiti, da je aul pravi mohamedanski — ne verjamem, da bi nas z veseljem sprejeli. Nikar naj ti ne pride na mU sel, da bi zakričal ali karkoli z a pove* dal Gosti so tam, pod sveto zaščito; niti ženi niti temu K olji ne boš mogel ničesar reči. Ne pozabi, da smo v Azi* ji. Ako misliš, da je tu Evropa, se te« meljito motiš. Se enkrat te svarim — bodi previden. Vrniti se nima pomena — treba je nadaljevati pot. Do stu* d en ca imamo še kakih šest kilometrov, tam napijemo konje — potem se pa začne pustinja. Viktor Iva novic je povesil glavo. Kri mu.jc silila zdaj v glavo, zdaj zo* pet nazaj. Včasi se mu je zdelo, d« spi in da vidi vse te gore. rože in oblake samo v sanjah. Zdelo se mu je, da se se vedno vozi tja, na Kavkaz, k svojj ženi — da stopi v njeno sobo, da ga bo vesela in da se mu vrže v naročje. Vse to, kar vidi tu okrog sebe, so pa sanje demona, ki bi rad omračil radost svidenja. Vodnik je pognal konja v galop po ozki stezi in zaklical: — Voda! Izpod skale ie žuborel čisti stude* nec. Konje so pustili zgoraj in jih zve* zali med seboj. Viktor ie komaj pre* stopil — noge so ga strašno bolele. — Ah. kaj zato. takoj preide. — ga je tolažil zdravnik in mu pomagal po strmini k studencu. Tu so legli na ska* lo. Vodnik je začel takoi srkati stu» denčnico. — Nu, pa pijmo kakor Geoeonova vojska. — je dejal Čibisov, -sn eni iz pesti, drugi tako. Neokusna ntstifducija Smrtno oznanilo za živim in čilim Gorenjcem Skrajne* neokusno in surovo miatifikacijo si je doveui v torek neki neznanec, ki je posetil ©komorna škofovih zavodov v Št. Vidu g. A. Jiarkeža. X«"zaanee. ki je očividno navedel napačno ime, je izjavil, da je baš prispel z Jesenic, kjer da je umrl oee g. Markeža, posestnik g. Jožef Markež. Ekonom Markež je bil sprva presenečen in nikakor ni mogel verjeti, da je njegov oče, ki je bil popolnoma zdrav im čvrst, tako nanagloma umrl. Naaaasec pa mu je take prepričevalno pripovedoval o bolezni in smrti očeta, da se je g. Markež, ker je bila pošta že zaprta in se ni mogel več informirati telefonično, takoj odpeljal na Jesenice, poprej pa je ta v 1SI0vencu-: naroČil posmrtno naznanilo, v katerem javlja v imenu vseh sorodnikov in prijateljev, da se jo njegov oce Jožef Markee preselil k nebeškemu očetu. Ker je Marketeva rodbina znana na Jesenicah in daleč preko Gorenjeke, je »Slo-fvnec< na podlagi posmrtnega naznanila posvetil deadevno pokojnemu Markežu sledeč aekrolof: '»Umrl je dno 6. t. ta. na Jesenicah g Jo-aef Markem> oče g. svetnika Alojzija Markeža hi g. kaplana Frančiška Markeža. Pokojni je bil rodom iz Bohinja. Po svoji poštenosti je bH dobro znan daleč preko Gorenjske- Z Umhin pridnostjo in podjetnostjo se je dvignil do uglednega, splošno spoštovanega posestnika na Jesenicah. Dokler je le mogel, ni miroval, temveč vedno delal; Šele zadnja leta so mu opešale moči. Svoje otroke je pokojni s svojo ženo Že rajnko soprogo vzgled-no vzgojiL Bog plačaj pokojnemu njegovo zvesto delo z večnim plačilom! Preostali na; bodo v Bogu potolaženi! — Pogreb bo danes, 8. decembra ob 4. popoldne na Jesenicah.< Nepopisno pa je bilo presenečenje njegovega sina, ko je našel doma na Jesenicah očeta popolnoma zdravega in čilega. Takoj je brzojavil v St. Vid. da oce 5e živi. O slučaju so se bliskoma raznesle vesti po fet. Vidu in tudi po Ljubljani. Razširjena je bila celo verzija, da je posestnik Markež pol ure pred pogrebom vstal ras mrtvaški oder. Ta vest, ki je naravne vzbudila veliko senzacijo, se je izkazala za ne-osnovano in je bila le posledica kratke nejasne brzojavke. Posestnik Jožef Markež, ki je bral svoj lastni nekrolog, naj se potolaži. Gotovo je, da se tudi pri njem uresniči rek, da le do!-go živi, kogar proglasijo prehitro za mrtvega. Zlobnega mistifikatorja pa bo gotovo zadela roka pravice, da se ara ne bo nikdar v^č ljubilo uganjati tako neokusnih m. brezvestnih šal. Pros ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Triglavska bajka. Premijera, Izvirna pravljična igra. Izv. Nedelja, 12.: ob 15. Kovarstvo in ljubezen. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek, 10.: Nižava. E. Sobota, 11.: Zaprto. A. Nedelja, 12.: ob 15. Mrtve oči. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. — Ob pol 20. Terezina. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališče Maribor. 10. dec Poročali smo, da se je otvorila letošnja gledališka sezona 16. oktobra z Župančičevo »Veroniko Deseniško«. Reprize te naše veleumetnine so bile skoraj vse dobro obiskane, tako da smo tudi s te strani z uspehora prav zadovoljni. — Oostovanje ge. Saričeve v vlogi Veronike je bilo odlično, manj nam je ugajal Friderik gospoda Pfeifer». Čudimo se, da v naših, tako Čednostma časih ni vlekla lepo izdelana Thomova Morala. Bolj le ugajala občinstvu Jerorrio-va »MissHobbs«. Naravnost krivica se pa godi Molnarjevi »Bajki o volku«, ki ie brez dvoma imenitno delo Ib aa našem odru lepo podano in vendar naša publika teh Solnce se je bližalo zenitu. Sence so postajale vedno krajše, vsa narava se je krčila pod pripekajočim južnim solncem. Okrogli beli oblački so pluli po brezbarvnem nebu. Utrujenost se je polastila vseh. Nikomur ni dišala pot, nihče ni hotel govoriti, temveč sa* mo ležati in počasi dihati, Viktor Ivanovič se ni več zavedal, zakaj in Čemu se godi. Ni zatisnii oči, zrl je v nebo in ßore — in nobenih mi* sli ni bÜo v njegovi glavi Za hip nu je šinila v glavo misel, da je umrl in obležal z odprtimi očmi, da sta se nebo in zemlja vtisnila v njegove oči in oka* nienela. «Imam*li žene ali je nimam?* se je vprašal naenkrat in začel s težavo loviti odgovor. Loviti ga je moral po gorah in po ogradah, a vendar odgovora ni bilo- Sinji gorski vrhovi so zrli v niiave brez sočutja. Cesto so že vi» deli može, ki so sc tako vpraševali — in nikoli ni bäo odgovora na to vpraša* Pustinja! — je spregovoril in presenetil z glasom samega sebe. Bese* da apustinia* se ie nekam čudno razlegala no okolici. Vodnik ie vstal, pogledal, kje so konji, in odšel na vrh zelenega nrjba. Tam je med kamenjem nekaj iskal Potem se vrnil s koščkom cunje. Pravkar so bili t* pred nami* predstav ne poseča, ker uajbrže miüli. da ie to res le bajka za otroke. Nestroyjevi »Danes bomo rič:-, pa so res zabavali le galerijo, kajii podani so biii v zelo slabi izdaji. Odlične umetniške večere nam pa podajajo ljubljanski gostje aa. VVmtrova, S£. Rogoz m SPa-gliacce« in Mozartova »Bastian tu Basiiemie«, kjer sta odlično nastopila gdč. Kocuvanova in g, Neraiič. Oüen-bachova »Lepa Helena« je pa bila zopet tako nesrečno podana, da nam ie žal, da ie prišla na rnake »Triglavska baika«. Idejno vsebino te izvirne igre, ki bo privlačna tako za odrasle kakor za mladino, smo že priobčili. Premijera te velezanimive in aktualne izvirne bajke, ki je navdahnjena globokega narodnega čuvsrvovania, bo v soboto, ob osmih zvečer. Prendstava ie izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi Cene običajne dramske. Pri predstavi sodelujeta tudi baletni zbor in orkester dravske divizitske godbe. Orkestralni koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice se vrši, kakor že objavljeno, v pondeliek 13. t. m. zvečer v tmionski dvorani. 2e ime prireditelja jamči, da bo koncert za naše razmere na izredni umetniški višini. Med drugim je na sporedu tudi skladatelj Anton Houegger, čegar »Pacific* ie zapustil na koncertu pomnoženega opernega orkestra tako globok vtis. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni. Tri ljudske predstave pri zmianin cenah bodo v oedeljo, dn«: 12. t. m. v ljubljanskem Narodnem gledališču in sicer vprizori drama popoldne ob 15. Schiller je-vo dramo »Kovarstvo in ljubezen* (ne An-zc-ngruberjevo »Slabo vest«, kakor je bilo prvotno objavljeno), opera pa priredi ob 15. efektno dramsko pesnitev slavnega skladatelja D* Alberia »Mrtve oči«, zvečer ob pol 20. pa Straussavo opero »Terezino«. Za vse tri predstave veljajo znižane dramske, odnosno operne cene. Drago Zupan v Zagrebu V *reio, dne 8. t. ni. je zojnet geetevaJ » Aagrebžki operi baskt ljubljanske opere g Drago Zu pan. Kakor pri vseh prejšnjih gostovanjih, je tudi tokrat dovgel popoln uspeli. Zagreb ška kritika hvali tako njegove igralske kakor pevske spodobnosti. Pelec g. Zupana «o že nastopili odlični zagrebški urralei Maja Strozzi, Robert Primožič in Uijavee. železnica KOLEDAB Dane:*: Petek, 10. decembra 19*26; katoličani: Evial i ja in Judita; pravoslavni: 27. novembra: Jakov, Perzijauac; muslimani: 4t. džum-el-ahira 134Ö; Žid je: 5. tebeta 5XJ87. Jutri: Sobota, .11. decembra 1026; katoličani: Damas in Gojica; pravoslavni: 28. novembra, iieriau Novi; uiu^limani: o. džuui-el-ahira; Žid je: 6. kisleva 50S7. DA N AšN J B PRI R BD IT V E Gledališča: Drama: Zaprto. — Opera: >Nižava-£. E. Kinematografi: Matica: s Ljuba v i s?rah<. — Ideal: »Trije vagabuudi:. — Dvor: •»Umirajoča roža c, DEŽURNE LEKAKNL Dajte?: 1'iccoH, Dunajska cesta} Bakarči?, Karlovska eesta> Jutri: Bahovee, Kongresni trg; Ostar, Sv. Petra cesta: Jo5t, Celovška cesta. UUBAV IN STRAST j'e originalni naslov sijajnega velehlma, v kaierem 'grajo glavne vloge: LYA DE PUTTI CONRAD HEIDT ERNA MORENA in HAN> iUNKERMAN ELITNI KINO MATICA Mussolini - častni frančiškan ^A^oro d'Italia poroča iz Napin lja% da je bil Mussolini na glavni skup* šcini vrhovnega vodstva lil. reda s\\ Frančišku izvoljen za — častnega frančiškana. Ne vemo sicer, kaj bi k temu rekel sv. Frančišek, če bi sedaj=le vstal iz groba ter srečal neke* ga lepega dne Benitto Mussolinija. ju* naka jeklenega oklepa, v frančiškanski kuti. Da pa zavzema človek, ki je za* grešil toliko nasilja, toliko krvoprelih ja in ki nosi glavno odgovornost za vse zločine fašizma, mesto častne* g a frančiškana, je pač ironija časa in naše dobe, pa tudi skrajno značilno za mentaliteto rimskokatoliške cerki ve. Uverjeni smo, da bo prihodnji ilu* strirani «Slovenec» prinesel sliko naj* novejšega in najodltčnejšegit, č a s t j nega frančiškana — Benitto Musso* nija v frančiškanski kuti. Danes Salve smeha. Zabavno - Razkošno. vagabundi V glavnih vlogah: Paul Heidemann, Livio Pavanelli, Hans Mie-rendrof, Elga Brink. — Opozarja se še na krasne naravne posnetke — panoramo Italije, Karlovih vari, Berlina in Londona. Predstave ob: 4., % 6., % 8. in 9. uri. KINO IDEAL». je dejal, — še žerjavico so pustili. Naj* brž so pekli meso. — Kdo je bil? — je vprašal Viktor. — Gospa je bila. Evo, tu je damski robec. Pomolil mu je odtrgani rob batista. Znan monogram s krono, znan parfum, ki je še bolj slišal, ker je bil robec pre* močen. Pravkar da so bih tu — niso da* lec, praviš? — Menda so dolgo počivali. Gospa je bila utrujena, pa so morali počivati. Na travi se pozna, da so ležali. » Hitro! je vzkliknil Viktor Ivano* vič w hitro: ako jih dohitimo, dobiS še Sto rubljev in poleg tega ti plačam vsa* kega konia, ki bi omagal. Kabardinec >e resno prikimal z gla* vo in hitel po konje na hrib. Viktor ie zbudil spečega zdravnika. Konje so napojili in že so galopirali po ozki stezi dalje. Na se hi so pridržali konje, da si pred težko hojo po hribih navzdol odpočije jo. Zdravnik ie pokazal z roko na do* lino in dejal: — Evo, to je pustinja! IV. Cvetoča dolina se je razprostirala pred njima. Sredi nje se je vila reka. Skale so bile vedno bolj strme in ka- mor je segalo oko, ni bilo videti žive duše. Samo tam daleč na hribih, zapu rajočih dolino, se ie nekaj svetlikalo skozi jutranjo meglo — tam je bi aul, kamor so hiteli naši potniki. Na ovinku, odkoder se je videla pot daleč naprej, je vodnik naenkrat zadr* žal konja. ^- Evo jih! — je vzkliknil, evo. pred nami so! Viktor je udaril konja in dohitel vodnika. Ves drhteč se je vzpel na stremenih in pogledal tja. kamor je ko* zal Kabardinec Na daljni hrib so se vzpenjali poča» si trije jezdeci. Dva sta bila. po obliki sodeč, gorca. Tretja je bila amazonka. Amazonka je jahala z enim jezdecem, dočim je bil drugi dobrega pol kiloinc* tra pred njima. — Oni so, oni! — je vzkliknil Vik: tor. Iz žepa je potegnil samokres in ustrelil dvakrat v zrak. Sivkasti dim jt obvisel v zraku. Vodnik je zmajal j> glavo. — Daleč je, ne slišijo! — je dejal Viktor je ustrelil še enkrat. Jezdec so se vzpenjali v hrib, ne da bi se zme* nili za strele. Prvi je že izginil ovin» kom. Stev ;»u «S L O V F N S K I N A R O D» dne 11. decembra 1926. Stran 4 Srečke dospele. Oni, ki so naročili srečke drž raziedne loterije pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, ali v oglasnem oddelku .Jutra*, morejo srečke dvigniti od danes dalje s potrdilom o vplačanem znesku. Zadružna hranilnica, r. z* z o* z. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19« unevne vesti. V Uubttani. dne K), decembra I92b — b zdravniške službe. Dr. Albina Rozman je imenovana za zdravnico-pripiavnico v splošni bolnici v Mariboru. — Dr. Slavko Qrutrj je imenovan za zdravnika - pripravnika v splošni bolnici v Ljubljani — Imenovanja pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Za računovodje so imenovane pripravnice Marija Prijatelj, Trma Batog, Cecilrja Pristov, Frančiška Puc. Marija Fabjančič, Ljudmila Jančigaj, Gabrijela JaHežič. Ana Bricelj, Ljudmila Juvančič. Berta Muc. Albina Vrajc, Josipina Zlajpah, Olga 2ibč» Karolina Apih, Ivana. Pole, Marija Oblak. Slava Zupančič. Pavla Preles-nik. Emilija Leskovic ter pripravniki: Zma-goslav Porekar. Mihael Zaje in Leo Gagel man; v višjo skupino so pomaknjene uradnice: Marija Bürger, Zdenka Tomažič, Matilda škof, Vitoslava Kline in Frančiška Čeme. — Prepovedan list. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in Širiti v naši državi organ delavske (komunistične) straake v Ameriki »Delavec«, ki se tiska v slovenščini v Chicagu ht propagira komunistično - revolucionarne ideje med našimi izseljenci. —: Ekskurzija italijanskih dijakov po Jugoslaviji. V sredo je dospela v Sarajevo večja skupina italijanskih dijakov pod vodstvom svojih profesorjev. Ogledali so si vse znamenitosti mesta, nakar so odpotovali v Mostar. Od tam potujejo preko Južne Srbije v Beograd in obiščejo uato vsa ostala večja mesta. Preko Ljubljane se vrnejo zopet v Italijo. — Ukinitev jugoslovenskega konzulata v VarnL V Varni, na Bolgarskem je obstojal doslej jugoslovenski konzulat. Z ozirom na spremenjene razmere je ministrstvo zunanjih zadev sedaj ta konzulat ukinilo. — Naši ameriški rojaki zopet za naše poplavljene«! Uprava lista »OJas Naroda« v Newyorku je zopet nabrala med našimi ameriškimi rojaki znesek 145.17 dolarjev v kerist popi a vi i ene em iz Slovenije in je to svoto kot četrto zbirko izročila v čeku ljubljanskemu oblastnemu odboru Rdečega krLža, ki se za velikodušni dar v imenu po-plavljencev tem potom prisrčno zahvaljuje. — Novi štipendisti poljedelskega ministrstva Poljedelsko ministrstvo je določilo nove štipendiste* med njimi tudi več Slovencev ki bodo z vladino podporo študirali v inozemstvu in sicer v Italiji agrikulturo in rta Češkem sisteme zadružništva. — Železničarji, pozor! Dne lt. t m. izide v Uradnem listu popolni pravilnik o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav. Ker se bo natisnilo 113 številke lista, v kateri bo pravilnik, nekoliko več, nego po navadi, se bodo dobivali njeni posamezni izhodi, dokler zaloga ne poi-ce,. po 2 Dio. _ Praktično zbirko zakonov izdaja založništvo »Službenega GlasoiKa«, uradnega Irsta splitske tn dubrovniške obrasti (Split. Istarska ultca 2). Dozdai ie testo W zvezkov; zadnji med njimi so »Zakon o izboru narodnih poslanika (št. t3fc »Zakon o oblastnoj i sresk. samoupravi* (št. 14), »Zakon o birački-m spiskovitna (št. 15) in »Pravilnik za vršenje, drninjičarskog obrta« (šl 16). Cene so po vrsti tO. S, 6, 5 Din s poštnino vred. — Naše porabe * -«>rednimi državami. Zunanje ministrstvo je predlagalo 5ehosk>va-ški vladi, da se naj v najkrajšem času prično podajanja za sklenitev definittvne trgovinake rogodbe med obema prijateljskima državama. Nova defiuitivria trgovinska pogodba ima nadomestiti sedanjo, že pred šestimi leti pro-vizoricuo sklenjeno pogodbo. — Koncem Hs* ea meseca se prič no med našo in avstrijsko delegacijo prometnih ministrstev podajani« za ureditev direktnih železniških taritov. veljavnih med obenia državama Ob t«i priÜkJ bo tudi končno rešeno vprašanje znižanja tarife za prevoz ekspertnega lesa iz naše države preko Avstrije. Pogaisnja se bodo v> mla na Dunaju. — Med našo vlado in Madžarsko ee obnove posrajania crlede določitve skupnih obmejnih postaj. Gre v prvi vrsti za Subotifo kot obrnemo postajo. — Sofcofsko gfedafršče ▼ RadovJjMci proslavi v nedeljo 12. t. m. !70letnico rojstva prvega slovenskega dramatika Antona Linharta, ki je bil rojen v Radovljici Vpri-zori se njegova komedija »Veseli dan ali Matiček se ženi«, ki Je že pred leti večkrat napolnila našo dvorano. Fred igro se vrši kratko predavanje o Linhartu m njegovi dobi. Začetek ob pol 4. popoldne, konec zanesljivo ob 1°. Občinstvo nujno prosimo, naj prihaja točno, da ne bo treba radi navala prt blagajni čakati s pričet-Kom ;n da bo mogoče pravočasno končati. Igra se ponovi v nedeljo dne 1°, t. m., r^vnotako popoldne. 1103» — Družba sv. Cirila hi Metoda v Ljnb-Kaiii te prejela meseca novembra sledeče Prispevke. I. Podružnice: Loški potoit 54 Din, novo mesto Ž. 654 Din. Brežice 350 Din, Trbovlje m. 809.73 Din. Trbovlje 2. 578.75 Din Sv. Jurij ob 1. Ž. 100 Drn, Cerk-ica 70450 Din. Ribnica na Pohorju 535.50 Din. Ljubljana: šentpeterska ž. 5334 Din, šentjakobsko - trnovska m. 1475.65 Drn, mestna ž 5 Dio, Šiška i 700 Dm; — alf«* Pal 1U301.15 Dio. — U. Nabiralnika Podružnica Ribnica na Pohorju "0 Din. — K Andrej Senekovlčev sklad: F ran ja dr. Tav- čarjeva, Ljubljana, 200 Din; dr. Ivo Tavčar, Ljubljana, 200 Din; Fran Medic Ljubljana. 500 Din; dr. Dinko Puc, Ljubljana, 300 Din; ž, podružnica Ruše 400 Din; Fran Jamsek, Ptuj, 100 Din; m. podružnica Stovenjgradcc 560 Din; I. Novak, Ljubljana, 200 Din; podružnica Konjice 304.75 Dia _ Skupaj 2664.75 Din. — IV. Razni prispevki. V spomin Aiozija de Reggi darujejo sostanovalci 135 Din; Kristina dr Cervenyjeva, Cerknica, pokroviteljaina. 100 Diu; M. B. Ljubljana. 100 Drn. Skupaj 335 Dio. — Vsota vseh prispevkov 14.300.90 Din. Iz Ljubljane j Nedeljski turrstovskl vlak na progi Kamnik-Ljubljana. V nedeljo 12. t m. bo na progi Kamni-Ljubijana vozil nedeljski turistovski vlak z odhodom iz Kamnika ob 20.28 in s prihodom v Ljubljano ob 2L40. Na vlak opozarjamo zlasti smučarje, ki hočejo porabiti prvi sneg na Kamniških planinah. —Ij Aleksandrovo v Ljubljani. V soboto ob csmih zvečer priredi društvo »Skrb za mladino« v Kazini originalno zabavo, ki bo po vsem spominjala na po-I letno življenje v Aleksandrovem na otoku Krku. Prijatelji eleksandrovske vinske kapljice bodo presenečeni od izvrstne kakovosti letosujega pridelka. Za prigrizek bo preskrbljeno s slanimi lokardami ter sveže praženimi sardinami Tudi s pravim pršutom se je društvo preskrbelo Kdor si želi prijetne in res domače zabave, naj ne zamudi tega večera. — Ocfbor. — ij Odvetnišk* izpit pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani sta položila danes s prav dobrim uspehom dr Viktor Vouk. odventn. kandidam pri dr. Albinu Smoletu, in dr. Vniko Zore. odvetniški kandidat pri dr. Otonu Fettichu —Ij Zdravstveno stanje v Ljubljani. V času od i do 7. decembra je bilo v Ljubljani rojenm 21 otrok is sicer 5 moškega tn 16 ženskega spola V istem časa ie umrlo 9 oseb in sicer 6 moških in 3 ženske Na nalezljivih boleznib ie bil prijavljen samo en slučaj. —tj Plesna šola društva »Merkur« se vrši te teden i z i e m o m a danes, to le v petek ob 8. večer v Kazini. Odbor. —Ij Ceskoslovenska obec v Ljubljani poradä v sobotn ti. t m- ob 30H h v Sokolskem dorne na Taboru, členskou schuzi a pfednašku p. RyŠky o Sok. sletu v Pr-aze. Pfijdte všichni! Qostje dobrodošli! UOtn —Ij Pokrajinska zadruga kleparjev, instalaterjev in kotlarjev v Ljubljani priredi vajeniško preizkušnjo v četrrek 30. decem-ra. Prošnje za pripustitev dopošljite naj* kasneje do 20. decembra. ItOOn —It Združenje slovenskih tabornikov ie. imelo v sredo 8. t. m. svojo glavno letno skupščino, kateri so prisostvovali poteg vrhovnega vodstva tudi delegati rodov ß Ljubljane. Maribora, Pragerskega. Ptuja, ra lioč. Skupščino ie vodil br VL Kravos Iz vseh podanih poročH je bilo razvidno, da gozdovništvo sicer počasi, pa vendar prav fepo oapredyje in se vrste gozdovnikov širijo GHavna skupščina je Izrekla zahvalo vsem darovalcem, ki so podprli v tem letu pokret rn omogočili tudi najrevnejšim ta-borenje v naravi. Pri voütvaK je bil za starosto izvoljen br Vladimir Kravos Izvoljeno je bilo tudi novo vrhovno vodstvo, v katerem so delegati vseh rodov. Ta skupščina ie pokazala, da gozdovništvo napreduje m da je njegov uspeh zasiguran. —Ij Vidovičev klub v Ljubljani vljudno opozarja obiskovalce tečaja, da bo danes v petek zvečer prvo uro verouk in naslednji dve uri francoščina. Prosimo točnega posota! —Li Z magistrata. Mestni magistrat Je podelil koncesijo za izvrševanje dimnikar* ske obrti Josipu B e v c u, dimnikarskemu poslovodji v Ljubljani- Jernejev^ ulica 2. — Drobna policijska kronika. Aretirane so bile štiri osebe radi tatvine, suma tatvine, tajne prostitucije m prepovedanega povratka. Policijski raport beleži danes več tatvin gotovtae 287 Din, jopiča, vrednega 400 Din, in raznega perila. Tri osebe so prijavljene radi pretepa na ulici m ka-Ijenja nočnega miru, 2 radi nedostopnega vedenja, ena radi pobijanja šip in 4 radi prekoračenja policijske ure. —Jj Mala nesreča Učenec IV. razreda Marija« Volta je Šel včeraj okoli lt.45 dopoldne čez križišče Miklošičeve ceste in Pražakovc ulice. Tja ie privozil neki avto* mobil, k' je dečka podrl na tla. Deček je dobH lahke poškodbe irt si ie raztrgal obleko. —Ij Vreme. Daves Je beležiti preokret v vremenu. Nastopile le toplejše vreme nego je bilo včeraj, ko je termometer padel pod ničlo Včeraj 9. t m. je ob 21. kazal baroroeter 774.2. termometer + C. Danes ob 7. zjutraj barometer 775-5, termometer 4- 0l5° C- Opo*4iie barometer 776. termometer 4- 3° C »UubUanski Sokol« naznanja svojemu članstvu, da se vrši v soboto H. L m. ob S zvečer v društveni zborovalnfcl predavanje o zimskem snprtu s skioptfčfrfmi slikami- Predava predsednik »Skale« g. prof Ravnik. Za obilno m točno udeležbo prosi — Prevajalki zbor. Iz Celja —c Narodna čitalnica v Coli« v prizori v nedeljo 12. decembra ob 16. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma burko v treh dejanjih »Stari grehi« ali »Konzorcij treh očetov«. Cisti dobiček ie namenjen knjižnici Narodne čitalnice. —C Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 13 t. m. bo nadaljeval svoje predavanje »a Henryju Fordu« g. vladni «vetnik Em. LI -le k. Predavaj bo o Fordovih obrtnih šoten, o njegovem hospitalu, njegovem domu in njegovi šoli za bolniške strežnice itd. Vstop k predavanju ie dovoljen tudi ne» članom. —c Proračun okrajnega zastopa v Ce-tju za leto 1927 je razgrnjen na vpogled od vštetega 8. decembra do mkiuzdve 21. decembra v pisarni okrajnega zastopa v Vodnikovi ulici med uradnimi urami. Morebitne pripombe k preračuna iö vložiti v roku zgoraj navedenega ča*a -c Dijaška kuhinja v Celju ima svoj redni letni občni zbor v četrtek 16. decembra ob IS. uri v rdeči sobi Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. — c Božične izložbe so si celjski trgovci, kakor vsake leto. tudi letos prav okusr no uredili. Na razpolago ie vsega, karkoli si poželi srce Samo ko bi bilo za nakup na razpolago tudi potrebnih denarttUi sredstev. Splošna priljubljen kavni ntidviiicstcK. oKusen i cenen. dobro asornraniQ koloni talni /> traovlnaty. Zanimivosti iz naših krajec Krvavo maščevanje Kačakov. Pet dni v zasneženem vlaku. Iz Maribora —m Zimski šport ob lepem vremenu uživajo Mariborčani, ki pridno obiskujejo Mariborsko Kočo. Kakor poroča oskrbništ-vo, ie pri koči zapadlo nad en meter snega. Urejeno ie izvrstno sankališče. Pot iz Hoč je dobro izhojena. take da dostop do koče ni težaven. Včeraj ie vladalo v koči prav živahno življenje. Krog 30 smučarjev je uživalo lepoto zimske narave, a to pri toploti 20° nad ničlo. V dolini je sneg že popolnoma zginil. —nt Nova drogerlja se ustanovi v novi hiši g. Beraniča na Kralja Petra trgu. KeT je to na desnem bregu Drave edino slično podjetje, se je mestni svet izrekel za lokalno potrebo. —m Pozor na otroke!' Na Koroški cesti se Je ponesrečil pri igranju 61etnj Lavoslav Breznik Igral se je z drugimi otroci na dvorišču ter ie padel tako nesrečno, da si ie zlomil desno nogo v stegnu. Rešilni oddelek m*i ie dal prvo pomoč ter ga odpeljal v bolnico. —m Demokratska zabava, ki se je vršila v torek v Naroduem domu. je v vsakem oziru dobro uspela. Bil ie pravi demokratski večer. Ob sodelovanju godbe »Drava* in pevskih zborov »Jadrana« jn »Glasbene Matice c se je razvila prav animirana zabava. Med. petjem in plesom ie i kmalu minul čas. Ob slovesu smo si želeli, j da bi se kmalu zopet znašli naši somišlje- | niki na tako prijetnem večeru. • —m Cercle Francais. Francoski krožek j v Mariboru priredi v nedeljo 12. L m. v | prostorih dekliškega zavoda * Vesne« drn-* 1 žabni večer katerega se udeleži tudi gosp, Boissier. francoski konzul v Zagrebu. Na sporedu je petje, predavanje in šaljivi prizori VabHeni vsi člani in prijatelji francoskega naroda. —m Šahovski kvalifikacijski turnir priredi mariborski šahovski klub prihodnji teden. Poi^g tega se bo vršil še kup - turnir, na katerega so vabljeni vsi čiani in nečlani Igralo se bo v več skupinah. Prvo kolo se bo odigralo v soboto 11. t. m. v Veliki kavarni. Mariborska porota Radi umora 10 tet ječe Včeraj, dne 9. t. in., jc bilo pri maribor* skem sodišču otvorjeno zimsko porotno za* sedanje. Kot prvi s< je moral zagovarjati Pred porotniki Ivaa Pečovnik radi umora, ečovnik je bil že pri spomladansksem po* rotnem zasedanju obsojen na smrt na veša* lih Obtožen je bil da je 11 oktobra 1925 skušal okrasti posefnika Ivana Gatornika v Javorju pri Crrri Ponoči se je splazil v sobo, kjer so imeli hlapci shranjeno ebleko. V sobi je spal« dekla Elizabeta Molar, ki se je pri pr hodu tatu zbudila V strahu, da bi ßa ne izdala, jo jc zagrabil za vrat ter jo zadav;l. Našli so jo naslednjega dne mrt* vo Pečovuik je po zločinu pobral nekaj obleke ter izginil Aretirali so g« šele nekaj mesecev pozneje Prvotno, smrtno obsodbo* pa je na prizrv branitelja *to! sedmorice razveljavil ter pdredü novo obravnavo, ki se je izvršila danes, Obtoženec se je zafiovar jal. da ni imel namena umoriti dekle, mar* več da je to storil te v trenurku zmedenosti. OKsojen ie bil na 10^ let kee. po prestani kazni pa bo oddan v prisilno delavnico Poneverba na mariborski oošti Kot drugi je sral »*«4 porotniki bivši poštni slnga Marko Schuster, doma iz Avstrije Obtožen ie, da je dne 26. jutija t. 1. izmaknil na kolodvorski po**H dew-rae- vre* efeo z 125-1^9 Din co tov i ne O tetviai smo takrat že obšF«o poročali Schuster ie bil pre| kof podrti sluoa Hshtžfeaa vec let v Avsrrii.i Ko pa ie poneveril tam ok*og 9 milijonov kron. ie bij t» alužbe o4pu* ščen Prišel je v Jueo*k»viJo» kier se je izdajat za narodnega mtičemk«. hi so. ßa N-aaci o*egan'arli Re* se mu je p^sreČ;lo zopet dobiti službo na pošti Nek a i čas« je bil vesten, potem pa je zopet posegel po »upanem denarju Ni pa imel sreče, ker so ga že nasT^dniega dne aretirali ter od* dali sodišču Pri niem so našli skoraj še ves ukradeni denar Manjkalo je le pa* ti* sočakov. ki nh re arrnv*& v veseli družbi Porotniki so mvi-dili vprašanje tatvine« na* kar je bU Sch'isfer obsojen na dve leti tež* ke ječe s tedenskim postom. Orošništvo v Giliani je pred par dnevi zvedelo, da se v bližini skriva večja skupina kačakov. ki nameravajo napasti vas. Odposlali so takoj na vse strani patrulje, da bi jih izsledili, toda kačakov niso mosli najti nikjer Slučajno pa je zvedel seljak šaban Hasanovic iz- Gornjega Sladovca. da so kačaki prenočevali v njegovi koči na nekem oddaljenem polju ki je služila običajno pastirjem kot zavetišče, liasanovič je opozoril svojega pastirja, da tesa ne trpi ter- da bo zadevo prijavil orožni-štvu. ker noče, da bi ga sumili, da on prikriva kačake. Pastirji so to bržkone sporočili kačakom, ki so sklenili, da se radi tega nad liasanovičem kruto maščujejo. Par dni pozneje je odšel Hasanovič v spremstvu svojega 24-letnega sina in svoje 18-letne hčerke na dotično polje, kjer je imel razne opravke. Prenočevali so v že prej omenjeni koči. Na to pa so kačaki menda komai čakali. Čim se je zmračilo, so obkolili kočo ter zahtevali od Hasanoviča- da se brez upora uda. Ta je seveda tako zahtevo odklonil ter se s sinom Dostavil v bran. A podlegla sta veliki premoči. Krog 20 kačakov je vdrlo v hišo ter prisililo Hasanovičeve. da so legli na tla Nato so kačaki oba Hasanoviča zvezali in pošteno pretepli hčerko pa so odvedli s seboj Na njene obupne klice so prihiteli okoliški kmetje na pomoč, toda kačaki so začeli na nje streljati, tako da so neovirano pobegnili. Orožništvo je takoj uvedlo zasledovanje, toda kačaki so izginili brez sledu. Med prebivalstvom je zavladalo veliko razburjenje, ker se boje še nadaljnega maščevanja kačakov. Kakor smo že poročali, je zadnji sneg povzročil strahovite prometne ovire. Celi vlaki so obtičali v snegu. Kako se je godilo potnikom, pripoveduje nek trgovec, ki je tičal pet dni v zasneženem vlaku na splitski progi. Iz Splita se je odpeljal v soboto opoldne, a še le včeraj je dospel vlak v Zagreb. Ko je vlak dospel blizu postaje Rudopolje, je nenadoma obtičal Sneg je bil vedno hujši m zunaj so divjali strahoviti meteži. Potnikom ni preostajalo druzega, kot da so mirno obsedeli v vlaku. Vsak izhod je bil nemogoč, kajti sneg je že v par urah dosegel okna. tako, da vrat ne bi bilo več mogoče odpirati. Zunaj pa je snežilo neprestano dalje. ^ Snežna odeja je postajala vedno debelejša in kmalu je zadelal sneg tudi že okna in končno je cel vlak popolnoma izginil v snegu. Videl se je le še dimnik lokomotive, ki je morala končno opustiti v^sak napor, da odrine sneg na progi in se^ zadovoljiti z vlogo centralne peči. A* še lokomotiva je postala končno hladna, ker je zmanjkalo premoga. Potniki so začeli zmrzovati in se stiskati v vagonih. Marsikaka prej nedostopna dama je sedaj radevolje dovolila, da se jo sosed tesneje stisnil k njej. Posebno hud pa je bil glad. ki ie grozil potnikom. Prvi dan ujetništva so nekateri še z največjim naporom prinesli iz bližnjega sela nekaj kruha in mesa. Toda že druzega dne je bila taka ! pot nemogoča. Potniki so med seboj delili vse. kar so imeli na živežu pri sebi. Bilo je prav kakor za časa svetovne vojne ali v prvih prevratnih dneh. Nikdo ni vedel, kako dolgo bo treba čakati na nadaljevanje potovanja. Moški se celih pet dni niso mogli obriti in so izgledali kljub svoji elegantni toaleti kot pravcati divjaki. Še hujše se je godilo ženskemu svetu, ki se ni mogel niti umiti. Nekatere dame so si pomagale s šminko in pudrom da so malo osvežile svoja lica. Zadnje dni je skupno ujetništvo v snegu dovedlo do čisto familijarnega življenja. Ženske se niso nič več preveč zentrale in bilo bi celo prav prijetno, če bi ne bil pritisnil mraz in glad. K sreči je četrti dan prispela pomožna lokomotiva s premogom in jestvinami. Z velikim naporom so končno vojaki in delavci odkopali vlak, tako da smo po petdnevnem ujetništvu lahko nadaljevali pot. »Bilo je mnogo neprijetnosti, a nekateri so imeli tudi prav srečne trenutke. Sklenjena so bila številna prijateljstva in znanstva in nedvomno bo sledila še kaka zaroka. Eto. tako ima vsaka slaba stran tudi nekaj dobrega,« je končal potnik svoje pripovedovanje in se pomenljivo ozrl na mlado sopotnico, s katero je pet dni delil usodo. Izjava Podpisani 9 tem obžaluiem. da sena n^e*. Širial o g WoJfu med delavkami pivovarne >rSii*4»« v trubljani koncem no*vemhra t I neosnovane govorice. K**^e a tem pvekli* cuiem ter se zahval iuiem gospodu Kanu Wttlfu. vod H rocitntc« »frfe odstopil od kazenskeöa preganitnia Ljubljana. * decembre 1936 Josip Papier Zgodovina vojaških godb Prvo muzikalno predavanje za mladino. Po daljšem presledku je priredila v sredo Glasbena Matica zopet mladinsko glas-' beno predavanja pod naslovom Zgodovina vojaških godb«. Predaval ie višji kapelnik dr. C e r i n. ki ie v skoro eno uro trajajočem govoru podal splošno zgodovino voja-škin godb do danes, opisal krnicarsko ali turško muziko ter zlasti izčrpno m zanimivo razvil pred nami razvoi glasbenega življenja v Ljubljani Poljudno predavanje je pričalo o izredni marljivosti govornika za nabiranje in iskanje zgodovinskega gradiva o našem preteklem glasbenem življenju. Dr Cerin ie vpletel marsikatero šaljivo, kar ie živahnost in interes predavanja le dvignilo. Povedal je tudi, kako se grade komplicirana trobila ter k vsaki točki programa dodal točen komentar Nad vse imeresantne so bile eksaktno rn živo podane voine fanfare srednjega veka ter razvoj koračnice do Čerinove »Dek-1 le. delai pušelic« Urbanov Šopek srbskih pesmi »Z v-zhoda« ni posebno duhovit in zelo malo srski. morda nekoliko predolgi so brli odlomki iz »I^igolleta«, a so pokazali točno obliko glasbenih kosov, ki so priljubljeni zlasti na vrtnih m promenadnih koncertih vojaških godb Neizmerno težko izvedHrv' so aranžma ni polifon-skega značaja na kar ie opozoril dr Čerm pri predigri Wagner revfn »Pevcev nom*m-beT$kHi« Vendar je komplicirano delo naša nad 40 mož bjroječa volna muzika podala z zanosom m m\>čnrm vtisom. Zadnji dve skladbi sta prvotno pisan? zjx simfonični oziroma operni orkester m sia seda* 1« predelani za voiaiko muziko 2ai aovelša j^sba premalo preducira za vojaäki Jaspern aparat in skoro vse, kar sristmo zadnja desetletja pri koncertih pihalnih orkestrov ie pre4elava surogatov Na letošnjem, glasbenem festivalu v Donau-esehingenu se ie to zlasti poijdarialo tn je poma-nikarHe originalnih kompozicii za volaško muziko dalo odboru za prireditev festivala povod razpisati nagrade za take cove skladbe Kol eho na ta poziv sta bila vposlana le dva marša hi je zato odbor tajre skladbe moral naravnost naročiti pn komponistih Slišal se« te stvapr in lih priporočam dr Cerinu. ki bi iih s avoio prvovrstno izvežbano muziko raslahka zmagal F^rredi? nay* bi ob ugodni pr-Hiki koncert snedtrsrn ajsladh aa voino muziko. ki bi na- polnil gotovo vsako dvorano. S primerno vzpodbudo bi se morda tudj pri nas ustvarila nova dela za vojaški orkester. To velezanimivo predavanje bi morda vendar'e kazalo ponoviti. Dvorana Filharmonije sicer ni bila vsa zasedena, kriva pa so temu vodstva šol, k» dovoljujejo, da mladini številna društva, učitelji s predavanji, izpraševanji, nalogami itd. jemljejo edini dan počitKa in razvedrila: nedeljo in slučajni praznik Tako predavanje, kakor je bilo dr. Cerinovo. ui samo poučno, temveč še bolj plemenito m koristno razvedrilo. —č. rr ključ najboljše..najtrpc2nqsc zato najceneje DARILA. Dinarski dan. Jugoslov Matica je prejela še sledeče prispevke, nabrane prilikom »Dinarskega dne* Janko Kokalj. šolski upravitelj v Poljanah nad Skoijo Loko, zbirka 16J Din; Kolo higoslov sester v Dravogradu 130 Din; meščanska in osnovna šola v Dol Lendavi 691.20 Din; učiteljstvo na Uncu 36 Din: šolska mladina Studenec-Ig 122 Din, IV razred osnovne šole Stüde nec ♦ Ig 85.50 Din; osnovna šola Svečiru 100 Din; Pr Pečar. Šolski upravitelj \ Ratečah, zbirka 166.50 Dia — Nadalje < pieiela Matka še sledeče darove: Zbirk v gostilni Blas v Sv Barbari v Halozal 163 Din. vsela družba v Artičah pri Bre žicah 10 Din: dr J Arneic. zbirka. Škoii« Loka Ii D« — Jugoslovenska Matica se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Obenem prosi vse priredite!ie »Dinarskega dffe«. da ti radi končnega obračuna nakažejo vse nabrane svote. Stran 4. •SLOVENSKI NAROD* dne 11. decembra 1926. Ste v. ^80 To in ono Smrt in grob To sta dve reči, ki se jih ljudje z redkimi izjemami najbolj boje. Časi so se izpremenili in med nami ni več aske-"tov, ki bi se bičali in krotili svoje nagone. Moderni Človek kroti svoje telo drugače — maže si obraz z raznimi barvili, zjutraj telovadi pri odprtem oknu, zahaja v razne olepševalne in po-mlajevalne zavode, se masira, frotira, ;elektrizira. . Mnogi ljudje so prišli v avtosuge-fctiü in zaljubljenosti do življenja tako daleč, da sploh ne verjamejo, da bodo umrli in da bodo njihova telesa razpadla. Toda vsa tolažba človeku nič ne pomaga. Črvički bodo glodali naše obraze, pa naj bodo še tako namazani ali masirani. Pride čas in poneso nas v grob- Vsakega malo pretrese, ako se resno zamisli v to, a najhuje se böte smrti in groba Američani, ki so tudi najbolj navezani na materijamo življenje in ga tudi najbolj uživajo. Američani so v velikih skrbeh, da bi se v grobu ne prebudili. Dogaja se namreč, da človeka pokopljejo, pa se v grobu prebudi. V Mehiki je umrla nedavno žena farmarja A. Hechta. Pokopali so jo, mož je bridko plakal in ko je bHa mera njegove žalosti polna, je sklenil napraviti skupno grobnico, da bi bil pokopan pri ženi. Ženin grob so morali pri tem prekopati in ko je slučajno padel s krste pokrov, so prisotni/opazili, da ima pokojnica vse obdrgnjene prste in raztrgano obleko. Sirota se je v krsti prebudila in si v obupu razgrizla prste- Nekje drugje so sežigali truplo moža in žena je vsa prestrašena zaslišala, da je mož v krematoriju obupno zakričal. V razbeljeni peči se je nesrečnež prebudil, toda bilo je že prepozno. Ogenj je živega sežgal. To je ženo tako potrto, da je zblaznela. Američani so začeli iz strahu pred takimi mukami zapuščati oporoke, v katerih zahtevajo, naj jih po smrti ne sežgejo, ampak zakopljejo v zemljo. V zemlji se jim zdi še najbolj varno. Ne* ki ameriški bogataš je določil v oporo* ki, da mu morajo pritrditi dediči v kr* srj električni zvonec. Gumb zvonca so dali mrtvecu v roke in čim bi se v kr« sti zganil, bi v grobarjevem stanovanju pozvonilo. Tako se je mož zavaroval pred eventualno grozno smrtjo v gro* bu. Na nekem ameriškem pokopališču so dali napeljati v grob cel telefon, ki je bil spojen z grobarjevim stanova* njem. Mrtvecu so nastavili na usta apa* rat, da bi mogel telefonirati, ako bi se v grobu prebudil. A niti telefon, niti električni zvonec nista stopila v akcijo. Kako je postal junak s, Tita-niča" srečen Podedoval 274 milijonov Din Strašna tragedija, ki se je odigrala y noči na 14. aprila 1912 na širnem oce* anu, kjer se je potopil veliki parni k' »Titanik« in potegnil s seboj v morske Sglobočine 2358 potnikov, je prinesla srečo vsaj enemu mornarju, Johnu Ja* nesn. Tiste grozne noči, ko se je bo* rilo v razburkanih morskih valovih ti* soče ljudi za življenje, je komaj 20* letni mornar John Janes rešil enoletne* ga otročička, Phylis Ayrsovo, ki se je vozila s svojimi roditelp k babici. Mas ti in oče sta našla v valovih smrt. Ne* kaj tedno po katastrofi je izročil mor* nar siroto njeni babici, ki je živela ta* krat v Londonu. Stara, zelo bogata da* ma je pogumnega mornarja za njegov junaški čin bonato obdarovala in ga prosila, naj jo včasi poseti. John Janes ji je to obljubil. V tem je izbruhnile svetovna voj* ne in Janes je moral k vojakom. Šele po vojni se je vrnil s kanadsko arm a* do v Evropo in pose tu babico rešene deklice. Stara dama je dala mornarju v znak hvaležnosti drugo nagrado v znesku 500 angleških fantov. Mornar si je kupil za ta denar v Kanadi farmo m živel v popolnem zadovoljstvu. S staro damo in njeno vnukinjo je stilno dopisoval. Razmerje med njimi je ostalo kljub veliki razdalji zelo pri« srčno. Te dni je pa prejel iz Londona ura* dno obvestilo, da je stara gospa Ayr» sova umrla in zapustila v oporoki Joh* nu Janesu 1 milijon angleških funtov (nad 270 milijonov dinarjev). Obenem je izrazila v oporoki željo, naj postane varuh njene; mladoletne vnukinje, ki je stara zdaj 15 let. Mlada Phyliska je babico pred smrtjo cesto prosila, naj ji določi za varuha junaškega mornarja. Sploh je njena simpatija do Johna Ja* nesa od dne do dne večja tako, da ni izključeno, da stopi čez nekaj let s njim pred oltar. Srečni dedič je star zdaj komaj 35 let. Za milijonarja in milijonarko ta razlika v starosti ne igra nobene vloge. Mati najela sinovega morilca 561etna vdova Marija Böhm iz Pri« hosic na Češkem je najela za 10.000 Kč nekega Sklenskega, ki naj bi umoril njenega 261etnega sina Vaciava. Vaclav Böhm je odšel 26. novembra iz Pfiho* sie in se ni več vrnil. Dne 15. novem* bra je prišla vdova Böhm k Sklenske* mu na dom in zahtevala, naj izpolni svojo obljubo, češ da lahko z enim udarcem zasluži 10.000 Kč. Po dalj« sem kolebanju je izjavila: Rešite me sina, ki mi je samo v napotje. Za uslugo dobite 10.000 Kč. Na vprašanje, da* h naj Vaciava odstrani iz P*ihosic ali a ubije, je Böhmova odgovorila, naj njenega sina ubije. Sklensky je to zahtevo energično odklonil in obvestil o materinem nakleku tudi sina. Obenem mu je svetoval, naj za nekaj dni izgine iz domačega kraja, sicer bo umorjen. Sklensky se je namreč bal, da bi Utegnila kruta mati najeti koga drugega. ' Vaclav Böhm je odpotoval iz Pri« hosic in se klatil do 29. novembra po okolici Plzna. Pred odhodom je sveto* val Sklenskemu, naj si preskrbi vidni dokaz, da ga je mati res najela kot sinovega morilca. Sklenski je obljubil, da ustreže njegovi želji. Dne 28. no* vembra je poslal k Börimövi svojega 131etnega sinčka in jo prosil, naj pride k njemu. Böhmova pa ni prišla. Naro* čila je dečku, naj jo drugi dan oče po* seti. In res sta se drugi dan sestala v nekem gozdu, kjer je Sklensky izjavil, da je Vaciava že umoril. Brezsrčna m a* ti mu je očitala, da se je prenaglil, ker je do novega leta še dovolj časa. Po tem pogovoru je pomolil Sklensky Böhmovi sledeče potrdilo: «Podpisana potrjujem z lastnoročnim podpisom, da sem obljubila K. Sklenskemu iz Pfi-hosic 10.000 Kč za odstranitev, odnos* no umor mojega sina Vaciava. Ta zne* sek lahko izterja tudi sodnim potom.* Böhmova je potrdilo prečitala in podpisala. Potem je svoj peklenski na* črt še enkrat premislila in prišla 1. de* cembra k Sklenskemu z zahtevo, da hoče potrdilo še enkrat preči tati. Iz ja* vila je, da mu ne verjame, da je njene* ga sina res umoril. V dokaz je potegnil Sklenski iz žepa bodalo, katero je po* prej namazal z rdečo barvo in izjavil, da o umoru ne more biti dvoma. Böhmova mu je zopet očitala, da se je prenaglil, na ker je Sklensky iajavÜ, da Je doba* 1*. ker fe hotela. Vaclav Böhm se je 79. novembre vrnil k Sklenskemu in drugi den je odšel k svojemu prijatelju v bližnjo vas. Böhmova je poslala Sklenskemu drugi dan 1000 Kč, da bi o zadevi mol* čel Toda Sklensky je odšel z Vacla* vOm še istega dne na bližnjo orožniško postajo in ovadil brezsrčno mater orožnikom. Na vprašanje, zakaj se ga je hotela mati iznebiti, je Vaclav od* govoril, da je oče zapustil polovico posestva njemu in da bi mu morala mati L januarja 1927 izplačati 25.000 oeškoslov. knrm. Orožniki so Böhmovo aretirali. Žrtve lavine na gori Sv. Bernarda Na gori 3v. Bernarda, kjer stoji sloviti samostan, fe slovi tudi kot zimska reševalna postaja m zavetišče ponesrečenih turistov, se je v torek 17. t m. dogodila težka netsreča, ki je zahtevala Življenje treh novHncev. V torek zjutraj je odšla skupina obstoječa iz 13 menihov in novincev" hospica Sv. Bernarda na smuško vajo v smeri proti Col de Fenetre (2700 m), ki leži na italijanski meji. Okolj 10. dopoldne je prispela skupina do vznožja sedla. Istočasno se je na vrha odtrgal ogromen plaz, ki je z velikanskim truščetn in hruščem zdr-vel v dolino. Lavina le potegnila za seboj tudi petero* menihov. Zaneslo jih je 600 m globoko v dolfno. kjer so ostali pokopani pod snegom in ledom. Ostali udeleženci ekspedfcije so odšli ponesrečenim takoj rja pomoč in po enour-nem naporu jim $e uspelo ponesrečence izkopati iz snegav Dva meniha sta ostala popolnoma nepoškodovana, do-čim je ostale tri ojrromna snežna plast skoraj zadušila. Nstpol mrtve so prenesli takoj v samos&an, kjer so jih skušali z umetnim dihanjem obuditi k življenju. Pomoč pa je brfa prepozna in vsi trije so podlegli poškpdbam. Ponesrečenci so bil vsi Švicarji. Proces proti grofu Andrassyju zopet «Wen Včeraj bi se bila morala pričeti pred porotnim sodiščem v Košicah na Slovaškem tridnevna obravnava proU madžarskemu grofu Rmeriku Andras* syju, ki je obtožen, da* je naročil svojemu oskrbniku Malej-u -Gakinki, naj 8. maja 1924 zažge baročni grad v Ve* latah, blizu madžarske meje, da se tako iznebi vojaške posadke, nameščene v gradu. Obravnava je bila od goden a že med jesenskim porotnim zasedanjem in sicer radi bolezni ene ^glavnih prič. Zdaj je bila obravnava ocJgodena radi obolelosti Andrassyja sanaega, ki je poslal iz Budimpešte zdravniško izpričevalo. Vendar se pa zdi, da« |eži pravi vzrok zavlačevanja drugje. Državno pravdništvo je dalo namreč nedavno aretirati tri osebe, ki so nameravale nastopiti v zaščito grofa Andrassyja. Eden njih je neki Vekev, ka bi moral proti visoki nagradi prevzeli krivdo nase. Proti drugima dvema tječe preiskava radi krivega pričanja. Orof An-drassy, ki je položil 800.000 Kč kavči* je, da so ga izpustili iz preiskovalnega zapora, bo najbrž raje pustil \ kavcijo, samo da ne pride do obravnave. Zanimivo je omeniti tudi prizadevanje madžarskih listov na Slovaškem, ki bi raöS dali kazenskemu postopanju proti Andrassyju politično ozabVje, dasi je že dokazano, da gre za običajni kriminalni zločin, v katerem je državno pravdništvo izpolnilo samo svojo dolžnost. Gospodarstvo Stanje Narodne banke dne 30. novembra 1926 Razlika v primeri s stanjem dne Aktiva: 22. novembra Kovieska podlaga 463.8 — 2.6 posojila 1433-3 — 27.7 račun za odkup kronskih novfcanic 1151.9 račun začasne razmenjave 353.1 dr&avni dolgovi 29663 vrednost državnih domen 21383 saldo raznih računov 693.5 —• 47.8 Skupaj 9200.7 Pasiva: Gd glavnice izplačano 30.0 rezervni fond 8.0 novčanice v obtoku 5895-5 -f- 124.2 državni račun začasne razmenjave 3533 državne terjatve po raznih računih 83.1 — 1453 razne obveznosti 6093 — 56.7 državne terjatve za zastavljene domene 21383 ažijo za kupovanje zlata 83.0 Skupaj 9200.7 Obrestna mera ostane neizpremenjena. Obtok novčanic se je zvišal od zadnjega izkaza za 124,200.000 Din. Obrtna banka kraljevine SHS Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja vse obrtnike, da se je 1. decembra t. I. začelo vpisovanje delnic Obrtne banke kraljevine SHS. Osnovna glavnica banke znaša 75 milijonov dinarjev, ki je porazdeljena n^ 375.000 delnic po 200 Din nominale vsaka. Za sedaj se vpiše samo polovica osnovne glavnice. Od te vpiše po zakonu država 40%, obrtniki 51%, 9% pa prijatelji obrtništva. — Država se je za svoj delež odpovedala udeležbi na dobičku In je banka po zakonu oproščena plačanja davkov in doklad, ki jih plačujejo družbe, zavezane javnemu polaganju računov. Banka je tudi oproščena plačanja vseh državnih samoupravnih taks pri osnovanju in izdaji delnic- Minister trgovine in industrije bo vsako leto na predlog upravnega odbora banke in po položaju na denarnem trgu določa, kolika sme biti obrestna mera Obrtne banke. Pri vpisu je vplačati 20% nominalne vrednosti vsake delnice ter pri vsaki delnici 5 Din za kritje stroškov. Ostali znesek je plačati v enakih mesečnih obrokih do konca marca 1929. Tri delnice dajo na filavm skupščini pravico na 1 glas, a nikdo ne mosre imeti več kot 25 glasov. Vpisovanje se zaključi 15. januarja leta 1937,. Za Slovenijo se vpisuje delnice pri Ljubljanski kreditnf banki in menih podružnicah, pri Gospodarsko - zadružni banki in rifenih podružnicah, pri podružnici Narodne banke v Ljubljani in Mariboru ter pri Obrtni banki v Ljubljani. —> Kdor ne more osebno k banki, naj prosi eno imenovanih bank, odnosno podružnic, da mu pošli e obrazec za pismeno prflavo. —g Carinski dohodki v prvi dekadi no* vembra. Od 1. do 10. novembra so znašali carinski dohodki 47,898.756 Din. Od tega odpade na carinarnico v Beogradu 12.588.099, v Zagrebu 12,568.350. v Novem Sadu 8 milijonov 868.829, v Ljubljani 7.480D25, v Du. brovniku 2,758.211, v Skoplju 2,500.289 in v Splitu 1,184.953 Din. Od. 1. aprila do 10. r.cvembra so znašali carinski dohodki le076.777.942 Din. —g Direktni blagovni promet s Pol]* sko in pozneje na mednarodni Železniški jc izdelala po svojih delegatih na konferenci o direktnem blagovnem prometu s Poljsko in kožne je na mednarodni železniški konferenci v Baden^Badenu v sporazumu z zastopniki Italije, ČSR, Nemčije* Avstrije, Švice in Madžarske vozni oed za blagovni promet s Poljsko. Direktni blagovni promet s Poljsko se je pričel 1. decembra. Od orevoza so izključeni: zlato in srebro v ko« siti, platina, kovani denar, novčanice, do-kuxnenti in dragocenosti. Vsaki pošiljki morajo* biti priložene carinske deklaracije v francoščini ali nemJčini. Tarifne postavke ostanejo iste, kakor veljajo v omenjenih državah. Ostale odredbe so iste kakor v mednarodnem direktnem prometu. Direktni blagovni promet s Poljsko je za našo trgovino velikega pomena, ker naši trgovci doslej radi komplicirane, procedure in admini-> stzacije niso mogli stopiti v tesne poslovile stike s Foljsjeo. —g Trgovinska konvencija z EgipUbm. Po poročilih, iz f gipta je egiptovska vlada pristala na sklenjtfev prve provitiorične trgovinske pogodbe z Jugoslavijo* Egiptovski iisti naglašajo, da je prišla rped mnogi« mi trgovinskimi pogodbami, ki JUi namerava Egipt skleniti do 1. fl°30, jugoslovenska na prvo mesto. Listi čestitajo našemu poslaniku v Kairu J. DuČieu na energičnem delu za gospodarsko zbHžanje Egipta in Jugoslavije. Prvič v Ljublj^.ä! Prvič v Ljubljani! LYA DE PUTTI Sascha Gnrra Hans Junkermann Conrad veidt Režija: Richard Os-wödid. Vse te sijajne filmske zvezde nastopijo danes v glavnih vlogah senztadf jonalnega in do skrajnosti napetega velefilma: Ljubav in strast Conrad Veidt v vlogi demonskega ženskarja« ki ljubi in vara istočasno šest žen* skih src. Svoje ijubavne pustolovščine išče v salonih, v tajnih špelunkfih in zakotnih lokalih. V dvoboj pošlje svojega dvojnika, sam gre na ljubavni sestanek k svoji najnovejši ljubici. Lya de Putti in vsi ostali sodelujoči so izvr i partnerji sijajnega Veidta — ljubljenca vseh zen» skih src. Kdor vidi ta film, ta se prerodi! Kdor vidi ta film. ta se pomladi! Zato hitite danes vsi ob 4., pol 6., pol 8., 9. v Elitni Kino Matic? crcooocooQQOoacx»oooaaxxaoax»ooem aaooooooooc* Ako imate bolečine kupite v lekarni ali kaki odgovarjajoči prodajalni Feller jev pravi blagodišeči «ELSAFDUID». Nadrgnite vsak večer in vsako jutro boleča mesta in strmeli m veselili se boste, kako hitro in prijetno vam «ElsaflüitL» ubla-žuje bolečine. — Če ste zdravi, uporabljajte «Elsafluid» za grgranje, za umivanje in hvaležni boste ter ostali zvesti «ElsafTuidu». Dnevno negovanje telesa z «Elsa* flu i dom vam kot plačilo prinaša vedro glavo, močne mišice in zdravo spanje. Že naši očetje in dedje so ga uporabljali od zunaj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum. Zahtevajte za poizkus povsod izrecno «Feüerjev» pravi, blagodišeči «Elsafluid», v poizkusnih steklenici* cah po 6.— Din, v dvojnarih steklenicah po 9.— Din ali specijalnih steklenicah po 26-— Din. —• Po poŠti pride tem cenejše, čim več se naroči naenkrat; z zavoj-nmo m poštnino stane: 9 poizkusnih ali 6 dvojnotih ali 2 specijalni steklenici 61 Din; 27 poizkusnih ali 18 dvoj* natih ali 6 specijalnih steklenic 133 Din; 54 poizkusnih aH 36 dvojnatih aH 12 specijalnih steklenic 250 Din. Naročila nasloviti razločno takole r Eugen V- Feiler, lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg 238, Hrvatska. Hišico enodružinsko, v mestu ali predmestju — kupim takoj — Ponudbe pod »Dobro ohranjena'3542» na upravo «Slov Nar.» SWflja gre šivat na dom.— Po« nudbe pod «■ šivilj a/3780» na upravo «Slov. Nar.». Klavir dobro ohranjen, radi pomanjkanja prostora naprodaj. — Ponudbe pod «Klavir/3779» na upravo «Slov. Naroda*. «Black Bottonn» novi ples —> se poučuje privatno. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod Black Bottonn/3777 Lepo sobo svetlo, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom isee Gospodična za takoj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «Vecja soba/3778*. Najvišje cene za starine! Kupujem po najvišjih cenah lestence iz losa* sekretarje, komode, okro gle mize, tabernaklje, garniture, porcelan, srebro steklo itd. Nujne poasjdbs ns: Julij pL Huebmershofen ■ Silber-nagi, Zagreb. IKca 131. 3775 Hotelske s 180 sobami in restavracijami v morskem ko *>a šču KUPARI or> Dubrovniku *• d »jo v n»josn dobremu strokovnjaku - Potreb s orimema kavcija. Pogoje pr'obcue: Dubrovačko kupališno hotelsko d onfčarsko drnStvo Praha II.. Havlitkovo n&m. 25 Premog ilirija, «"Ha Teleton 220 • drva Petra trg ö. — 6-1 imimmmimuj 'ovci en „sioüa.aiei srech državne razredne i o t e r i j e Ot-sig. R. Kolakovič BEOGRAD a-i prodaja na veliko to malo. Najbolje urejena poslovnica e vrste. Daje najugodnejše pogoje za prodajo srečk. Služben* načrt i navodilom lošhem vsa*emu brezplačno tj j a i ■ g jjLinrnJULOjp NflJBOUšI mm BlflGOVl Zajamöetto Oistovolnene molke wm :~m in damake blagowe — — Injlh novosti — — es in zimsko sezijo raspoŠUis najbolj cenomirana tvornloo oukno SIEGEL - IMHOF, Brno raiMktt* «bis Največja Ubira. Najnižje tvomiike zvriUev vteh narodi — NajsoUdneji« orol sMton' Primerna božična in novoletna darila: TRIKO-PERILO za moško, žene in otroke, volno v iszn'h barvah rokavico, nogavice, dokolenlce, nahrbtniki za šolarje >n lovce, dežniki, klot, šilom, žepm robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine mm Šivilje, krojače, čevljarje in brivce edino le pri tvrdk Josip Peteline LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika. Mafnfžie cene \a veliko in malo Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani •- orodaia :: premog s: ■z slovenskih premogovnikov vrseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakoi rodi za industrijska oodjetia in razpečava na debelo inozemski premog in koks ✓sake vrste in vsakega izvora cei priporoča posebno prvo vrst n feSkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo kovaSki premog, črni premog in brikete Maclnv prometni zavod so premog o. o. 114muv v Ljubljeni Mlkloolčeve oooto is/i Kdor oglašuje, ta napreduje! UretaJac Joatn Zirsaaffrl — Za «Nacodoo Jcsgrirk — Za del lista: Oton Christot — Val v Ljubljani