teto XXIV., št. 37
1'pravništvo : Ljubljana, Puccini jeva olica 5. Telefon št. 31-22, J1-23, 31-24
[nseracni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstv o za oglase iz Italije io inozerastvo : UPI S. A., MILANO_
Kadum za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118
Ljubljana, sreda 16, februarja I944
Preis — Cena 1.— C
libala Tiik dan razen ponedeljka Naročoioa znaša m e t e i n o Lir 18.—» za inozemsrro vključno * »Ponedeljskim Jo» crom« Lir 36.50.
UredniltTO : Ljubljani, Puccinijeva ulici št. 5. — Telefo« štev. 31-22, 31-23, 31-24._
Rokopisi «e ne vračajo.
Starke Sowjetangriifa In schweren Kämpfen
abgewiesen
Weslilich Narwa feindliches Land ungsunternehmen zerschlagen - In sieben Tagen 206 SowjeLilugzeug e vernichtet — Im Landekopi Nettuno Späh- und Stosstrupptät'gkeit
Aus dem Führerhauptquartier, 15. Febr. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
An der Ostfront wiesen unsere tapferen Truppen auch gestern im Raum südöstlich riwoi Rog, westlich Tscherkassy, östlich aschkoff, bei Witebsk, zwischen Ilmen-i; id Peipus-See sowie im Raum von Narwa starke Angriffe der Sowjets in schweren Kämpfen ab. Eigene Angriffe führten »n mehreren Abschnitten zur Vernichtung stärkerer feindlicher Kampfgruppen.
Westlich Narwa wurde ein feindliches Landungsunternehmen unter hohen Verluden für den Gegner zerschlagen. Zwei Kanonenboote, mehrere Kutter und Landungs-äahrzeuge wurden dabei versenkt.
Im hohen Norden setzten schnelle deutelte Kampfstaffeln Ihre Angriffe gegen !en Transportverkehr auf der Murmanbahn fort und beschädigten drei Züge schwer.
In den Abwehrkänipfen am unteren i'njepr hat sich die pomtnersch-mecklen-nurgische 258. Infanteriedivision mit nn-i erstellten Truppen unter Führung des ■rn ralmajors Bleyer hervorragend bewährt.
In der Zeit vom 8. bis 14. Februar mirri an der Ostfront 203 feindliche Flug-."11 ge bei 27 eigenen Verlusten vernichtet. In Italien kam es anch gestern int Lan-' ■kopl von Nettuno ausser beiderseitiger ;>äh- und StosstrnpptStigkeit zu keinen osentlichen Kampfhandlungen. Fernkampf-'^atterien nahmen Schiffsziele im Hafen »n Nettuno mit beobachteter Wirkung nter Besch uns und zwangen zwei Zerstö-• r zum Abdrehen. Auf einem Flugplatz i Nettuno entstanden durch das Wir-
kungsfener unserer Artillerie Brände In Munition»- und Treibstofflagern.
Die Luftwaffe griff mit Schlachtflteger-! verbänden den Hafen von Anzio an, warf mehrere Vorratslager in Brand und setzte bei Aprilia feindliche Batterien ausser Gefecht.
Bel Cassino griff der Feind Infolge seiner hohen Verluste an den Vortagen ge-I stern nicht weiter an.
In den Morgenstunden des 15. Februar i griffen feindliche Kampffliegerverbände die historische Abtei Cassino an, obwohl sich im Kloster selbst und in seiner näheren | Umgebung kein deutscher Soldat befindet. In den Anlagen des weltberühmten Klo-! sters entstanden schwere Schäden.
{)ber dem italienischen Raum wurden gestern 17 feindliche Flugzeuge abgescho«-! sen.
Deutsche Schnellboote führten in der vergangenen Nacht ein Unternehmen unter der englischen Küste trotz feindlicher ; Zerstörer n > r'it • pianmässig und ohne Ver'uste durch. Zur gleichen Zelt stellten deutsche Vorpostenstreltkräfte vor dem hoPäm'isehen Hafen yinniden britische Schnellboote, versenkten in hartem Gefecht drei dieser Fahrzeuge und zwangen die übrigen zum Abdrehen. Die zuriiek-i kehrenden Schnellboote griffen diesen angeschlagenen feind'lohen Verband an, schössen zwei weitere Boote zusammen «nd beschritten mehrere andere. Der Gegner er'ftt hierbei hohe b'iiH»p Verluste. Unsere Boote kehrten mit gerin cn Schaden vollzählig In ihre Stützpunkte zurück.
Socialna pravičnost temelj novega reda
Govor državnega vodje Rosenberga v Gdansku
Gdansk. 14. febr. DNB. Na velkem zbo-anju okrožja Gdansk narcdnosociaiisticne mške delavske stranke je govor.] državni od ja Rosenberg Med drugim je izvajal: V tej vojni se vodi borba za pojmovanje. '<o je treba socialnopolitično vod:ti narod državo, namreč, kake pojme n ideje imamo o socielni prav čnofeti. Ta klic po pravičnem socia i nem redu je prešini! že pred sto let vse narode Evrope 19. stoletje nam je prinest tehnično revolucijo v strajenosti. k- je povzročala državnim vodstvom probleme, ki jih prej n:kakor niso mogli predstavljat -astala so velemesta. veliki industrijsk kon-mi. Da so se ljudje temu razvoju upirali in 'itevali novo obl:ko življenja moramo na-< d*v soc alisti kot popolnoma pravlno pripekati. Ostaja nam pa nepojmljivo, ker se sred _a razvoja razni narodi niso pokazali toliko ri čne zreü, da bi ta razvoj preckrenili. tem-5 se je v ta razvoj vrinil mednarodni žid z em svojim priveskom.
Narodni socializem je premosti!, kar je na-globoko prepričanje ono globel. kr je ob-jala desetletja med meščanstvom in prole--iatom Plemstvo in delavci, kmetje ;n znan-veniki so se pr družili novemu svetovnemu izoru. novi državni zamisli V tem spezna-iu smo si ustvaril; nekatere simbole, da b spoznanja pnvedli pred oči vsega nemške-3 naroda, delovno službo in viteški knž De-vna služba je obveznost m častna služba za iraščajočo mladino. S tem je bila ustvarjena
j fekupnost časti :n dela. vite;k; križ pa nam po-| ve, da sta čast in hrabrost maršala isto kakor navadnega strelca.
Če si danes ogledamo naša bombardirana mesta, potem spoznamo pomoč- celokupne na-rodnosocialist čne stranke. Temu bi lahko kdo oporekal, češ. tudi v drugih državah obsto ajo dobrodelne ustanove, toda tukaj se narodni social zem zelc raz'ikuje od dobrodelno6t: srednjega veka kakor tudi od dobrodelnosti libc^ ralne dobe -Mi. narodni socialisti. ne darujemo iz usmili en ja. temveč zaradi pravičnost, mi ne darujemo pomilovanja temveč zaradi občutka dolžnosti. Usmiljenje ima nepr jeten priokus prijaznega darovalca. črnoborzianc; :n boljševiSki vodje hočejo preprečiti, da bi se na evropskem kontinentu ohran'1 primer soc al-nega mišljenja, ker dobro vedo. da bi bil konec dobe izžemanja na vsem svetu, če bi se kjer koli na svetu ukoren'ni'a misel socialne pravičnosti. To veže New York in Moskvo proti nam.
M: pa smo prepričani, da pomeni ta vojna svetovni preokret svetovnonazorne in politične narave v strukturi evropskega kont nenta kakor tudi v razmerju S"1 na svetovnih tržiščih Mi vemo, da se zadnja obupna akcija dvesto letnega procesa, ki se imenuje boljševizem, predstavlja tudi gamo kot protest prot novemu svetovnemu redu in da mi ne bran mo samo starega nemškega izroci'a temveč da ino pri izvajanju scc;alne pravičnost' dejanjsko revolucionarji evropskega kontinenta
Nobene izmenjave diplomatskih not s finska vlado
Berlhi, 14. febr. DNB. V nemškem zunanjem ministrstvu so na posebno vpraša-ije izjavili, da ne vedo n česar o neki domnevni nemški noti F nski oziroma o finski noti Nemčiji. Izgieda, da toz devne govorice, ki jih je razširi neki Švicarski Ust, izv rao iz angloameriškega vira. ki je ze-io zainteres ran na živčni vojni.
Berlin, 14. febr. DNB V berlinskih po-itičn h krogih so pri presoji vprašanj, nastalih vsled smer škega pritiska na Finsko, n moskovskih groženj Helsinkom, skrajno rezervirani. K vestem, oziroma govoricam o potovanju finskih polit kov v Stockholm, tukaj niso zavzeli nikakega stališča, z zanimanjem pa beiežiio tako iz briti n-Pk h kakor iz moskovskih virov izvirajoče nformacije, da se bo morala končno Finska odloč ti ne da bi lahko računala na efektivno pomoč Anglije ali Zedin enih držav. Nesposobnost Angloamer čanov, da bi poleg nesmiselnih opozoril in obljub tudi dejansko kaj storili za boljševizmu izročene države, se ng finskem primeru en. ko jasno kaže kakor v poljsko-sovjetskem sporu, ki je postal zopet pereč vsled »Pr iv-d nega« napada na poljsko ' izseljeniško vlado.
Bern, 14. febr. Curiški list »Tat« objavlja pod n sl-cvom vPot v boljševiško leto 1944?« uvodnik o usodnem boju finskega narod:. L st opozarja, da so i. 1939 .spremljale finsk junaški boj tudi smpatije nevtralnih dežel, danes pa neki nevtralni tisk molči, čeprav je takr:t kar gorel pravičnosti. »Ne moremo verjeti«, piše švicarsk list, s-da bi »o mrzlo molčanje pevzročila »krivda« onega naroda ki je takrat neverjetno „trpel in ki se odtlej vsled razvo a usode bor ramo ob rami s svojimi z vez-niki proti skupnemu sovražniku. Ne moremo verjeti da mora ta narc<t sedaj prenašati to preresno majanje z glavo
Menimo, da Finci niso postali drugačni, irkrsni so bili takrat pač pa izgleda, da izhaja molk tega tiska odtod, ker je zpre-menil stališče L. 1939 je b la Sovjetska Rusija zelo daleč na vzhodu N ena leia-nja so b'la vsled tega pros*ašk in Finec je veljal za junaka danes pa stoje naka-teri deli nevtralnega teka pred garderobo greprlöaaja in te se veda, ka&àao kriafco
naj bi si nadeli. Finski narod jim je postal tuj, njegova usoda j-h ne razburja več, Ker simpatije n so več popolnoma nenevarne. Mi pa hočemo ubogemu finskemu narodu ostati danes še bolj zvesti in ot jati s srčnimi čustvi mraz teh nevtraln.h časepisov« Stockholm, 14. febr. »Sovjetsce bomba, ki so bile v soboto odvržene na i.edsko ozemlje, morajo dati Švedom kaj misi.ti« piše list »Dagspesten« v uvodniku. T eba se je čuditi, s kakšno zan krnestjo m nepozornostjo gledajo ssovjetsia leta'ci na svojo >visoko nalogo«, da pripravijo sever za »svetovno demokratski« mir. L'st zahteva oster švedski protest in izraža upanje, i .-o r ? i u<"t švedska letalska ob amba pripravljena čim bo dan na finski st ani alarm, nakar naj bi se dvignili švedski ovci in preprečili sovjetskim letalcem še nodal jn e »soregle lanje meje-«:.
Budimpešta, 15. febr. V zvezi z živčno vojno proti Finski piše s-Magyarorszag«. da Finska ni pripravljena izvršiti samomora. Ve, da utegne biti sovjetski pritisk olajšan samo z bolestnimi privolitvami. Lahko pa si predstavljamo, kaj bi pomenila zasedba Finske po ruskih armadah: uni- 1 čenje finskega socialnega reda in iztrebljenje najodličnejših osebnosti ter širokih j narodnih elitnih slojev. Poleg tega bi bila ; Finska popolnoma boljševizirana in degra- | dirana na stanje vazalne države Sovjetske zveze. Nadaljnji razvoj zavisi od tega, kakšno zadržanje bo pokazala Moskva če je pripravljena omogočiti pametno ureditev. obstoja upanje in prvemu koraku utegnejo slediti nadaljnji, če pa ne, morajo tudi ostale majhne evropske države vedeti, ' da so zaman njihova upanja v mirno ureditev.
sovjetski
Zapadno od Narre razbita sovražnikova izkrcevalna akcija — V sedmih dneh uničenih zob sovjetskih letal Na nettunskem predmestju delovanje izvidnišklh in
ndaraih čet
Führer jev glavni stan 15. febr. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil ob javlja:
Na vzhodnem bojišča so nase hrabre čete tudi včeraj odbile na področju južno-vzhodno od Krivega Roga, zapadno od Cerkasov. vzhodno cd Zaškova pri Vitebsku, med Umenskim in Cudskim jezerom ter pri Nar vi v težkih bojih mmne sovjetske napade. Lastni napadi so dovedli v več odsekih do nničenja močnih sovražnikovih bojnih skupin.
Zapadno od Narve je bila razbita sovražnikova izkrcevalna operacija z veliki-mi izgubami nasprotnika. Dve topničarki, več enojambornic in izkrcevalnih vozil je bilo pri tem potopljenih.
Na Arktiku so nemške brze bojne jate nadaljevale napade proti prevoznemu prometu na murman^ki železnici in težko poškodovale 3 vlake.
V	obrambrih bojih ob spodnjem Dnje-pru se je posebno odJikrvala nomorjan^ko-meklenburška 258. pehotna divizija s podrejenimi četami pod poveljstvom generalnega majorja Bleyerja.
Od 8. do 14. februarja jc b:f-< n3 vzhodnem bo.fišču uničenih pri 9.1 lastnih izgubah 2P6 sovražnikovih letal.
V	Italiji tudi včeraj ni prišlo razen ebo-jestranskpsa de'o'-anja izvidniških in udarnih čet do nobenih b:stvenih bo.J"v. Daljnostrelne bate« i > s,^ z opazovanim učink ni bombardi*-?'" !a'li"?ke ciljp v net-tuncki luki in prisilile dva ruši ca. da sta odplula. Na nekem l°tališ<"n pri Neltunu so izbruhnMi zbog nčinkovitepa oarnja našega topništva požari v «^kiadiščih municije in pogonskeea goriva.
Letalstvo je napadlo z oddelki bo.lnlh letal lukr« v Anziju. zažgalo več oskrbn-va'nih skladišč in oresnosobilo pri Apri-li.n sovražn kove baterije.
Pri Cavcinn sovražnik zaradi svojih veli* ih izerub v prejšnjih dneh včeraj ni več nao*.dal.
V	jutr?n*ih ur? h 15 februarja so napadla srvr?in;k"va be'na	z^c'w'n ko opat i io CasHno. dasi pi bilo v »amostann in njegovi bližnji okcliei nobenega nemškega vojaka V naprav h svt-vni ra-nep'a f?jnn<i*ana je na=fa'a ve'ika škorta.
Nad itp'i.ian-k'm pod^oč^m ie h;:" vče-rj se^tiH'cih 17 sovražnikovih letal
Nemški brzi fn'nl so izvedli v pre'^kM nnč» narrino akci.fo hrez i'guh «b a"fl Šk: obali in sf«*«»r nav7"c «-ovažnikovim napadom ruš'1-ev.	so n"m?te preds+rfžne si?e n^n^dlo pred h lan'lfko Inko Tmuiden ansle^ke br/.e čolne, poto-
pile v ostrem spopadu tri in prisilile ostale, da so se umaknili. Brzi čolni, ki ki so se vračali nazaj, so napadli ta okrnjen sovražnikov oddelek, uničili dva nadaljnja čolna in poškodovali več dragih. Nasprotnik je otrpel velike krvave izgube. Naši čolni so se z malenkostno škodo polnoštevilnj vrnili na svoja oporišča.
K pal-žaju na vzhodnem tališču
Berlin, 14. febr. DNB. 224 uničenih sovjetskih oklopnikov. 118 razdejanih ali zaseženih topov kalibra 12.2 in več, 23 sestreljenih letal nam pove, da se težki boji kljub vedno hujšemu blatu v vseh odsekih fronte ne le nadaljujejo, temveč da pošiljajo boljševiki v bo'bo ogromne rezerve si| in vojnih potrebščin in da s porastom nemških protisunkov borba na vseh središčih narašča. To velja tako za področje severno od spodnjega Dnjepra, Ì kjer fo boljševiki poizkusili v okolici Krivega Roga z oiačenimi silami vseh bojnih sredstev vdreti v nemške postojanke, kakor tudi za borbe na področju zapadno od Cerkasov in vzhodno cd Zaškova. kjer so samo včeraj izinbili 127 oklopnikov in fi8 tonov velikega k^übra. Toda tudi na področju Dubna ie bila včeraj uničena cela sovjetska skupina D .-lej zaključene borbo obrambne bitke južno od Berezine so nadaljhji dr>kaz. koliko ž'tev morajo boljševiki žrtvovali v tej veliki zimski bitki. V srednjem odseku niso pri nadaljevanju obkolitvenih napadov dosegli nobenih važnih u?pehov in tudi v severnem odseku se opaža vedno boli jasno utrditev nemškega položaja.
Nov tsžsk udstec c^kega letatotva LTrrloira
Berlm. 1.5 febr DNB Nemške jate bojnih letal sc izvedle v poznih v e ."črnih urah 13. februar a ponovno te?ef: napad na London Ko sc bila nem ka letala maio pred 21. prispela nad mestno ozem'je je taVr?i pričela deovati londoncko obramba vendar pa ni zaino-?!» odvm ti nemških prodira ioč:h nabada' uh valov od z-Hikazan:h ciljev. Cele serije rubinih bomb pome'f nih s številnimi zazidalnimi bombami. sc pad'e na ciüe mestn ga p<xiročja Londcna. kier so si zaporedoma s'ed le eksplozije :n sn povsod vidn; velik' p^zan Nemški letal-ki nanid jr bil četrti tako močni od 21 iapunrja I 1044 Kakor pr prej'niih nspi-dih so bile tudi tc^rar nemške izgube zelo majhne.
Siloviti bzlì za Cass!co
' Wenden Wllkie kandidat za anseri$kegfa predsednika
Stockholm, 15. febr. Wenden Wllkie je v ponedeljek uradno objavil svo-o kand da.tu-ro za republ kanskega predsedniškega <an. di:"ata. Tudi guverner Bricker z Ohia «e poteguje sa predsedniško kandidaturo rs-DuhLkAOfiSK.
Berlin, 14. febr. DNB. Dogodke na italijanskih bojiščih ] G V Zo dnjih 24 urah označevala izredna silovitost bitke za Cassino, ki je zaradi svoje jakosti zasenčile boje na vseh drugih bojiščih in tudi na nettunskem predmostlu. V bočnem in križnem ognju težkega nemškega orožja ki je izkoristilo kot svoje postojanke zla sti višine severozapadno cd Cassina so napadalci, ki čo s fantastično podporo vo.j nega materijala včeraj in davi prešli v napad na Cassino, doživeli težke izgube. Zaradi svoje številčne premoči jim je sicer uspelo, da so začasno vdrli do srede mestnih ruševin, v tem trenutku pa so jih energični čelni in bočni protisunki nem ških oddelkov vrgli zopet nazaj ter jih zasledovali do izhodiščnih postojank Več sto mrtvih Američanov ie znova skrivalo bojišče. Privedeni so bili ujetniki. Nemške črte so ostale v polnem obsegu v nemških rokah.
Na predmostju pn Nettunu so težki nemški topovi pomembno ovirali oskrbovalni promet invazijskih čet pri Anziiu in Nettunu ter na cestah poniin^ke ravnine Nemške letalske sile so med dnevnimi in nočnimi napadi potopile z bombami težkega kalibra trgovsko ladio s 6000 tonami. dve nadaljnji tovorni ladii s skupno 10.000 tonami pa sta bili z bombami t°ž-ko poškodovani. Večie municii^ko skladišče ori Nettunu je zadeto od bomb zletelo s številnimi eksplozrami v zrak Pri Anziju èo skladišča gorela več ur z velikimi pl&menL
Uspešni napadi tra pristaniške naprave v Auzaju
Berlin, 15. febr. DNB. Na italijanskem bojišču je tudi 13. februarja m v noči na 14. tebruar nemško letalstvo napadalo pristaniške naprave v Anziju in predmostje Nettuna. Nemška bojna letala so dosegla v dnevnih napadih polne zadetke na pristaniških poslopjih, skladiščih gradiva m med izkrcanimi tovori, kjer so nastali močni požart Potopljena je bila sovražnikova trgovska ladja s 6000 brt, neka nadaljnja z okoli 5000 brt pa zažgana. Ponoči so nemška bojna letala ponovno napadla sovražnikove postojanke in pristaniške naprave, pogodila skladišča municije in povzročila požare ter eksplozije. Dve angloameriški letali sta bih uničeni v letalskih bojih, tretje pa od protiletalskega topništva. Nemški lovci so po letalski borbi sestrelili četrto sovražnikovo letalo nad Egejskim morjem.
Berlin. 15. febr DNB. Po težkem nemškem letalskem napadu na sovražnikove prevozne ladje pred Anzijem ln Nettunom ter pristaniške naprave in izkrcevališča v noči na nedeljo, pri čemer so nasta'; strani večurni požari, so nemške daljno-strelne bnterile dn* 13 februarja uspešno nadaljevale obstreljevanje ciljev na predmostju in na morlu Zonet 1e bilo mogoče opazovati zelo dobre učinke pogodkov Is-
Zatemn'tev :<d 18. ti o 6.
Pokraj!"wka oprava sno*-oč« da je potonil t dne S. februarja t L «ateronitev ed liéil
krcavanja in oskrbovanje na predmostju borečih se angleških ln ameriških divizij so bih občutno moteni.
Hud poraz aitcgešžsa t p2fe:t2se divizije
Berlin, 15. febr. DNB. Pn napadu na severnozapadnem bojišču predmostja pri Nettunu je predrla nena pehotna divizija, ^jacena s pontom lovsKih padalcev pod poveljstvom generalnega majorja Pfeifeija, več obrambnih postojank angleških gard-nih edinic in je uspešno sodelovala pri ob-kolitvi nekega angleškega oddelka severno od Aprilije. V močno izgrajenem sovražnikovem položajnein sistemu pri Apri-liji so nemški grenadirji in lovski padalci osvojili več oporišč. V teh bojih je utrpela angleška 1 pehotna divizija najtežje izgube oklopnikov tn ljudi, ter je izgubila nad tisoč ujetnikov. Nemške čete so zaplenile, oziroma uničile 33 oklopnikov, 84 lokomotiv in avtomobilov. 13 protioklopnih topov, nad 200 strojnega orožja. 38 metal min ter Številno nadaljnje vojno gradivo.
Nad 1&8 cKtfi^kov uničenih pri Nettusiu
Berlin, 15. febr. DNB. Po srditem tep-m-škem ognju in zameglitvi ozemlja so napadli Angleži na predmo.tju Net u-^a òne 12. februarja znova z modnimi pehotnimi in oklopnimi silama z juga in jtigo-viiioda Apri li,jo in CaiToceto. V strnjenem obrambnem ognju eo bili vsi n"padi o-b ti. V teh bojih so oklepni topovi onesposobili 13 sovražnikovih oklopn kov, 4 nadaljnje oklcp-n ke so uničili zadetki topni-tva- Anglež :a pehota je utrpela od bočnega og. ja 'zalo težke izgube. Dne 13. februa ja ie so r ž-nlk južno od Aprilije znova napadel po močni topniški pripravi z močnimi ck ornimi in pehotnimi silami. Prt tem so nemške čete uničile 7 nada'jnjih oklopn.kov. S tem se je zvišalo število sovražn:kovih oklopn kTV, ki so b di dorlej u ičeri na predmo-tju Nettuna, nad 100, po večini težkih oklopnikov.
Nov terorističen napad ira Castel GaadolSo
Rim. 15 febr Ang'oameri-ki teror stični letale so 13 februarja ponovno bombardirali ozem'je napetega poletnega biva išča Castel Gandolfo in park poleg njega Nad 15000 beguncev. k; se nahajajo tam. je Imelo ponovno izgube K 500 žrtvam, ki So bile ubite pred trem1 dnevi so se pndruž:le k nove smrine žrtve in veliko števlc ranjencev
Rim 15 febr Po papeževem nalogu je kardinal Fumasom Bionda ugotovil škodo, ki je nastala po zadnjem hudem bombnem napadu ameriških terorističnih letalcev na papeško poletno bivališče Castel Gandolfo ko je bilo ubirtih zgolj v enem poslopju 400 oseb Pre skava ie ugotovila da je težka amerška rušilna bomba D^dh v jedilnico duhovp;fkega ko'eria knnoi-ppflcMe »D? omraoand« fide» ;n s cer v trenutku ko so pod rad^CT^tvom predace razdeljevali živel in mleko nekaj »to fein ptflHrflpi Shfnj nt tene in TrtTnff*. ki
Zgodovinsko poslanstvo Nemčije
Veliki nemški narod si je s polnim pravom sv est zmage nad svojimi sovražniku V kljub temu pa ne kaže evropskim narodom železne pesti zmagovalca, marveč Mm proži roko v pomoč, da bi iažje na svojih tleh izvedli vse preosnovc na načelih ki jih zahteva nastajajoči novi red. Evropski narodi vedo ceniti to nemška širokogrud-nost in vidijo v nji več ko samo politično modrost in preudarnost.
V tem zadržanju nemškega naroda, ki ne daje čutiti evropskim narodom pritiska zmagovalca, marveč jim d- voljuje, da so deležni predvsem pridobitev zmage, se ka^ že globoko pojmovanje zgodovinske odgovornosti, ki jo je prevzeia Nemčija s 'em, da se je postavila na čelo borbi za Evr. po^ Novi red, za katerega gre in ki je zanj Nemčija doprinesla že ogremne žrtve, bo prišel obenem v kot ist manjšim evropskim narodom, po katerih svobodi in samobitnosti stegujeta svoje grabežljive r< ke plu-tekracija in boljševizem. Nemčija ki jo .je useda izbrala za izvršitev ve'ike zgodovinske naloge, je v pojmovanju narodov že utrdila misel evropske vzajemnosti. Mnogo narodov sta.fi v strnjeni vrsti ramo ob r^mi z Nemčijo in spoznanje da je nemški narod v prvi vrsti borec za Evropo, pred ra čeilalje globlje v miselnost evropske .javnosti.
Kakor je neko?, nemška država čuvala in cbvarova'a «kupnost narodov pred grozečimi navali Hunov. Mongnl°v in A"ab-cev. tako si je sedibna Nemčija zooet zapisala na svoj ščit varnost Evope in njene omike. S tem geslom vodi Nemf-i.ia svojo or iašk.-- b rbo in v tem ? namen ;u sto-p».1 n na n'eno stran evropski narodi, drug za drugim.
Vzajemnost evropskih n rod"v rast-pa s vejo zmagovito pet p»ek-> evrr>p?k? celine, nemški nsreri pa je nos'lec te plrdonosne misli, ki ■esebu.fe zgodovin ki poslanstvo v vekev-i b.~rbi pr-ti n'fid-ìm silem zapa-da in divjpmu naskakovanju z vzhoda
Bari — drogi Psarl flarfceu?
ženeva, 14. febr. Strašnega opustošenja, ki ga je nemško letalstvo v noči na 14. decembra prejšnjega leta povzročilo med angloamerišk'mi ladjami v južnokalijan-skem oporišču Bariju, Američani nikakor nočejo priznati. Sicer so priznali precej pozno »težke« izgube, toda o resničnih izgubah ladij so prodrle le p čle vesti.
Sedaj pa poroča ameriški tednik »Time«, da je bil omenjeni nemšlci letalski napad na Bari »največji udarec, ki so ga amerišk« vojne sile doživele od poraza pri Pearl Har-bourju.«
Se bolj sumlj'vo pa je, da so vojaški krogi tudi tokrat posameznosti in dejanske izgube, ki so b!le zelo vvelike«, zamolčali -prebivalstvu Zedinjenih držav. Ko je potem nekaj tednov po napadu dnevnik »Washington Post« drznil nanvgnitl na obseg katastrofe se je Stimson na konferenci novinarjev zelo hudoval nad to nezaslišano in-diskretnestjo, odklonil je pojasnila in kratkomalo zasedanje preklml. vOe bi se Američani prepričali.« pravi »Time«, da se j-m dei nski oo1oža< prikriva, b bilo to ^o mnogo hujše kakor Pearl Harbour in Bari.«
Negligevi vofaki
v južni Mji
Rim. 15 febr. Kakor javlja rimska porečo-val-.ka služba, bodo sedaj uporabljen; na južno' tali ian.skcm ozemlju, ki je zasedeno po An-gloameričanih. *udi oddelki abesinsk:h čet.
Za bi\Sega ialijanrkega kralja in abesinske-ga ce:>arja Viktorja Emanuela ter za bivšega voj%-cdo Adds A bebe, po domače Badugüja. j pač ne bo preveč prreten trenutek, ko bodo j prispele nove abesin.ske vojske, pripominja rimski radio.
Sovjetske bftmbe
na švedska ozesulfe
Stockholm, 15. febr. Pri Haparandi. kjer so v soboto sovjetski letalci odvrgli številne bombe, so odkrili, kakor javlja ^Svenska Dagbladet«, v ponedeljeh novo bombno žrelo. S tem se je število sovjetskih bomb, ki so bile odvržene na švedsko ozemlje, znatno zvišalo.
T&pediranje dveh norveških potniških pomikov
Berlin, 14. febr. Angleški brzi čoln je 13. februarja ob 18.30 torpedirai in potopil sedem milj južnozapadno od Kristiansuncia dva norveška potniška pam.ka »Irmo« in vHenrija«, k*, sta vozila norveške civiliste lz Aaalesunda v Kristiansund. Po dosedanjih poročilih je izgubilo ob tej p r. liki življenje tudi več potnikov. V bi ž.ni nahajajoči se vlačUec je doslej rešil samo deset živih in šest mrtvih brodolom cev.
Obe ladji sta pripadali norveškim paro-plovnim družbam. Btzi čoln se j'ma je približal na kakih 200 metrov in čeprav sta imeli norveško zastavo, je proti vsaki izstrelil torpedo. Vsled svoje neznatnosti sta se ladji potopili takoj po ekspioz ji in se je lahko rešil le oni, ki je znal plavati. Ker so Britanci že večkrat izvršili take napade na norveško potniško plovbo, pri čemer je vsakokrat izguhüo življenje mnogo norveških civilistov, zlasti žensk in otrok, je ta najnovejši dogodek zbudU v vsej Nemčiji najmočnejše ogorčenje.
,so bile v jedilnici, med njimi tudi prednica samostana m pomagajoče nune. so bile ubite.
Rim. 15 febr Varikansk- radio je v ponedeljek ponovno ostr0 napadel krš tev nevtralnosti Vatikanske države po anglo?meriškem letalstvu in ie poudaril da sta teko ozemlje papeževega poletnega biva'i-ča » Castel Gaa-dolfu kakor tud' kolecti kongreeacije »De propaganda fide« ekster'toralna
Nadalje • ueo+nvlia vaMk-m*k rad o da bilo na napadenem osemlju Castel Gondoli* 1&000 fant b «rok.
Reden obisk ljudskih
Šolska oblast opozarja starše in varuhe, da je sedaj pouk na vseh ljubljanskih ljudskih šolah in da morajo svoje šoli obvezne otroke redno pošiljat" v šolo.
Ljudsko šolo morajo obiskovati vsi oni otroci. ki so že izpolnili 7. leto. Šolska obveznost traja redno 8 let, in sicer za dečke do 16. leta. za deklice pa do 15 leta starosti Od te obveznosti so izvzeti samo oni otroci, ki po dovršenem 4 razredu ljudske šole nadaljujejo so'anje v meščanski, srednji ali kaki strokov-n šoli, ali pa ki gredo v obrt ali trgovino ter obiskujejo obrtno nadaljevalno šolo Kdor pa iz omenjenih šol ali iz obrti izstopi, preden bi dovrai obvezno šolanje v ljudski šoli. se mora vrniti v ljudsko šolo. da dovrši osemletno šolanje.
V teku osemletnega šolanja se sme učenec brisati iz šole samo, če hudo zboli na kaki neozdravljivi bolezni ali pa ako zaradi prepoznega vpisa ali ponavljanja razredov ostari in deček dopolni 16., ali deklica 15. leto V obeh primerih odločuje o izbrisu šolski odbor na prošnjo staršev al-, pa po lastnem preudarku
Starši in varuh: otrok se opozarjajo, da v svojem lastnem interesu ter v korist svojih otrok in varovancev skrbe za to, da bodo njihov} šoloobvezni otroci tudi res obiskovali šolski pouk. Nekatera šolska upraviteljstva so namreč že prijavila šolski oblasti starše in va-
ruhe. ki ne izpolnjujejo teb svojih dolžnosti in s tem škodujejo sebi in svojim otrokom ali varovancem, kj bodo zaradi pomanjkljive pismenosti v svoji starost: hudo obtoževali svoje roditelje in varuhe, ker jih v mladosti niso dovolj nadzorovali in skrbeli za to, da bi dobili v ljudski šol: vsaj najosnovnejšo podlago za življenjsko eksistenco v kulturnem narodu.
Šolska oblast bo poklicala na odgovor vse
take starše in varuhe in jih bo kaznovala, če ne bodo mogli opravičiti So'skib zamud svojega šoloobveznega otroka. Zato naj starši in varuhi obiščejo vsaj enkrat na mesec šolsko upraviteljstvo in se prepričajo, ali njih otrok ali varovanec res hodi v šolo, ali pa ae mogoče potepa jn zahaja po krivih potih Ob tej priliki lahko tudi pori zvedo, kako je z otrokovim napredkom v šoli. S stalnimi stiki s šolo bodo starši lahko odpravili marsikatero napako in si prihranil- marsikatero grenko solzo, potočen o na račun trme. nagajivosti. upornosti. zakrknjenosti ali neubogljivosti svojega otroka in varovanca. Prihranili pa s bodo tudi pota na šolsko oblast in se obvarovali kazni zaradi šolskih zamud šoli obveznega otroka.
Obenem še sporočamo, da je mestna občina ljubljanska pri vseh svojih ljudskih šolah ustanovila šolske kulrnje, kjer revni učenci vsak dan dobe hrano, če redno obiskuejjo šolo
Ja
zborovanje delavcev in
Zdravstveni tečaji za pomočnice za hišno prvo pomoč ob letalskem napadu
Pozivu mestnega poglavarstva, naj Se prijavijo v čim večjem številu pomočnice za hišno prvo pomoč, se je odzvalo že veliko število gospa in gospodičen, ki so v primeru potrebe pripravljene v svojem krogu nuditi nenadno obolelim ali poškodovanim nujno prvo pomoč. Mestni zdravniki so imeli do sedaj že šest tečajev, ki so bili tako dobro obiskani, da je bila sejna dvorana mestnega poglavarstva vsakokrat prenapolnjena. Udeleženke so dobile pouk o prvj pomoč: pri nenadnih obolenjih. ki so mogoča ob alarmih pri letalskih napadih, povzročena po strahu, močnem razburjenju itd. Slišale so dalje tudi o prvj pomoči pri ranah in krvavitvah, opeklinah, za-dušenju itd. S požrtvovalnostjo so prihajale udeleženke redno in točno k predavanjem in so le obžalovale, da niso imele prilike predavanja poslušati še dalje, ker jim je vsaka ura predavanja nudila veliko novega in zanimivega. kar je važno ne samo za primer letalskega napada, ampak tudi za vsakdanje življenje Udeleženke so bile tudi opozorjene, naj čitajo knjigo »Prva pomoč ob nezgodah in nenadnih obolenjih«, ki jo je sipisal šef ljubljanske
zdravstvene protiletalske zašč'te. mestni fizik dr. Rus
Kakor strio informirani, bodo pozneje še nadaljevalni tečaji o prvi pomoči in to za gospe in gospodične, ki so prvi kratki tečaj že ab-solvirale. Vel'ko dosedanjih udeleženk se je tudi informiralo, kdaj se bo pričel obširni, nad 60 predavalnih ut trajajoči samarijansfcj tečaj, katerega bi se rade udeležile.
Omenili smo že, da se je za tečaj za pomočnice za hišne prvo pomoč ob letalskem napadu prijavijo in ga absolviralo že veliko število gospa in gospodičen. še večje Število jih pa manjka Zato znova pozivamo hišne gospodarje, hišne starešine, kakor tudi posamezne družine, da iz svojih krogov določijo primemo osebo ženskega spola, ki bo pripravljena ob potrebi, nuditi svojim sostanovalcem v hiši prvo pomoč. Za nudenje take prve pomoči pa je skoraj pri vsaki potrebno, da se udeleži vsaj kratkega tečaja, v katerem dobi najnujnejši pouk o prvi pomoč'. Prijave sprejema mestni fizikat v Mestnem domu, II. nadstropje. vsak dan od 10. do 12. ure. S prijavami pohitite!
Pod smrtno kaznijo prepovedano!
Kakšna Je toliko hvali sana „svoboda" pod komunisti
Ponovno smo že poročali, kako komunistični strahovalci v onih dolenjskih in notranjskih krajih, iz katerih še niso pregnani, na vse mogoče načine šikanirajo in trpinčijo prebivalstvo. Med drugim povsod do skrajnosti omejujejo njegovo kretanje, tako da brez posebnega dovoljenja nihče ne sme zapustiti svoje vasi. Da pri tem ne gre le za samovoljo poedinih komunističnih mogotcev, temveč za načrtno stra-hovanje ljudstva, je nov dokaz odredba, ki nam je prišla v roke in ki jo je izdal »štab notranjskega odreda«.
Odredba ima naslov: »Prepoved kretanja« in datum 26. jan, podpisala sta jo »komandant« in »politkomisar«. Ta »svobodoljubna« odredba grozi s smrtno kaznijo vsakomur, kdor bi s področja »notranjskega odreda« odšel ali skušal oditi na področje, ki ni pod komunistično strahovlado, ali pa obratno, še posebej je pod smrtno kaznijo prepovedano iti alj poskušati oditi v Ljubljano, ali priti od tam na komunistično področje. Prav tako je končno — tudi pod smrtno kaznijo — prepovedano kretanje iz občine v občino ali. kakor komunisti lepo po slovensko pravijo, iz rajona v rajon.
Stikov prebivalstva z Ljubljano se komunistični strahovalci oč ivi dno najbolj bojijo, kajti za odhod v Ljubljano ali prihod iz Ljubljane je potrebno izrecno dovoljenje kar samega najvišjega »glavnega štaba« komunističnih oboroženih krdel, dočim lahko izdajajo propustnice za kretanje iz občine v občino že rajonski odbori. one za prekoračenje »meje«, ako pri tem ne gre za Ljubljano, pa »štab notranjskega odreda«. Propustnice vseh vrst se praviloma izdajajo le za enkratno pot. teko da je praktično podeželskemu prebivalstvu v kolikor je pod komunističnim jarmom, vzeta vsaka svoboda kretanja.
V	poglavje »svobode« spadajo tudi stroge prepovedi čitanja ljubljanskih listov, o katerih smo že ponovno poročali. Očividno pa te prepovedi niso dovolj zalegle, kajti z Blok prihaja se.laj poročilo, da so tam z javnimi proglasi zagrozili s smrtno kaznijo vsakomur, pri komur bd dobili kak slovenski nekomunistični list. Verjetno je, tla bodo kmalu sledila enaka poročila tudi iz drugih krajev. Vidi se, da imajo komu-
Teorija in praksa federativnih sovjetskih republik
Bern, 15. febr. V uvodniku o izpremembi ustave Sovjetske zveze piše list »Der Bund«: Moskva bo še nadalje dovoljevala emancipacijo federativnih republik in zahtevala mesta za njihove zastopnike v med-zavezniških komisijah. Z veliko skrbjo premišljajo. da bi njihovi zastopniki utegnili biti morda nekega dne poklicani, naj odločajo v kakršnem-koli smislu o usodi evropskih narodov z večstoletno slavno preteklostjo. Da pa dokažemo kako malo obzirnosti je imela Moskva do regionalnih oblasti, je dovolj, če priobčimo naslednjo listo sovjetskih predsednikov zveznih republik, ki so bili ustreljeni ali pa so »izginili«:
V	Beli Rusiji Goloded, v Ukrajini Benda-renko, v Uzbeskistanu Kodajev, v Tadžiki-stanu Rahimbajev, v Turkmenistanu Ataba-jev, v Kirgiziji Azakov, v Armeniji Terca-brilijan, v Georgiji Mdivani in MgalonišvilL
Seznam predsednikov izvršilnih oblasti in ljudskh komisarjev, ki jih je zadela Ista usoda, vsebuje približno 100 iman. Mnogi izmed teh visokih oblastnikov niso bili toliko krivi kot pristaši Trockaga. in drugih sistemov, temveč zaradi varovanja interesov svojih dežel napram centralističnemu moskovskemu despotizmu.
nisti enak strah kakor pred stiki prebivalstva z Ljubljano, tudi pred tem, da bi ljudje čitali liste, oboje pač zato, ker se boje, da bi ljudstvo izvedelo resnico, se poučilo o položaju v drugih slovenskih krajih in dobilo s tem novega poguma v svojem tihem, a nepopustljivem odporu proti komunistom.
V okolici Žužemberka so komunistični tolovaji pregnali skero vse prebivalce iz štirih vasi, ki so bile na glasu kot proti-komunistične. So to vasi Reber. Smihel, Butvojna in Z: lisec. Iz teh vasi res ni šel nihče prostovoljno med tolovaje, pred prisilno mobilizacijo pa so se fantje in možie skrivali, kolikor so največ mogli. Zato so sedaj komunisti sredi zime pregnali vašča-ne z njihovih domov in jih odvlekli v gozdove. Dve družini so na enak način izseJi-li tudi iz Gradenca pri Žužemberku.
Slična poročila o komunističnih nasil-stvih prihajajo dan za dnevom iz vseh onih krajev, ki jih komunisti še strahujejo. Vsa kažejo v kričeči luči, kakšna je »svoboda«, ki bi jo komunisti radi pripravili Slovencem.
Glavni odbor Delavske protikomuni-sttčne akcije sklicuje za nedeljo 20. t. m. ob pol 10. dopoldne veliko javno delavsko-nameSčensko protikomunistično zborovanje. Zborovanje bo v veliki dvorani Delavske zbornice.
Narodna tn stanovska dolžnost je vsakega delavca in nameščenca ne glede na to, ali je zaposlen ▼ javni ali zasebni službi, da se tega zborovanja udeleži tn s tem dokumenitira svojo narodno ki stanovsko zrelost.
Churchill berači za Žide
Oslo. 14 febr.
Angleška propaganda čuti potrebo, da se od časa do časa posveti tudi kakemu problemu iz področja humanost' in dobrodelnosti. Ker pa so nje voditelji v glavnem Židje znajo slednji vsako akcijo pač tako urediti, da imajo od nje korist le Židje. breme takih dobrodelnih podjetij pa nosijo ostali preb:valci.
Prav te dni so Angleži razpisali zbirko za podporo Židom v Palestini, t. j židovskim vo jakom. ki se bore v angleških vrstah Palestinska fronta, kjer se »bori« cvet palestinskega židovstva ni ravno eno izmed najopasnejših bojišč, pa še na tem »bojnem« odseku so se vsi Židje umaknili v ozadje, kjer v stoodstotni varnosti prežMjajo sijajno življenje britanskega etapnega vojščaka, ki se kr/nlie v izobilju vsega, česar primanjkuje pravim borcem na pravih frontah.
Oklic za pomoč židovskim borcem so podpisale najodličnejše osebnosti britanskega poetičnega in cerkvenega sveta Samo po sebi se razume, da je svoj podpis na to listino britanske dobrodelnosti dal tudi Churchill, saj židovski prireditelji vedo. da bo to ime privabilo k zbirki mnogo naivnežev, ki jim bo v nekako čast da se obenem s predsednikom vlade udeleže kot darovalci nesramnega židovskega beračenja.
Dvomimo da bi se bil Churchill pri tem spomnil resničnih borcev, zlasti pa njihovih svojcev, ter bi v njihovo korist razpisal kako prepotrebno zbirko Angleški listi so namreč polni pritožb in jadikovanja vojnih vdov. ki prejemajo tako neznatno podporo, da ne morejo plačevati niti najemnine Churchill bi bil storil bolje, da bi se spomnil svojih rojakov, namesto da se mu topi srce spričo »trpljenja, ki ga prenašajo vrli židovski borci v globokem ozadju strahotne palestinske fronte«.
Nov britanski napad na Franca
Stockholm, 14. febr. Diplomatski dopisnik londonskega »Sunday Dtspatcha« Je objavil nov napad na Francovo Španijo, v katerem pravi med drugim:
Franco ne spada k onim ljudem, ki jih je z lahkoto možno odvrniti od politične smeri, po kateri gredo, ali pa ji posvete svoje politično življenje. Franco predstavlja oni španski tip, ki bi rajši umrl od lakote, kakor pa da bi bil nezvest temu, kar se naziva »španska čast«.
Pač pa bodo najbrže sile opozicije, piše list, pridobile na moči, ker prihaja Franco zaradi nove zavezniške politike strogih ukrepov v vedno večje težave. Čeprav Franco ni mož, ki bi opustil svoja ideje in svoje načrte zaradi gospodarskega pritiska, bi zavezniki Franca lahko vendar ugnali, kajti »močna zavezniška politika napram Španiji« bi lahko ojačila opozicijske sile, na katere računa Anglija.
Stepnl požar v Avstraliji
Stockholm. 15. febr. Kakor javljajo iz Melbourna, je stepni požar v okrajih Gipps-land in Juéna Viktorija, v katerih se bavijo samo z ovčjerejo. popolnoma uničil več krajev. Najmanj 70 h'š in več javnih poslopij je bilo razrušenih, stotine goveda in ovac pa ubite Črede so utrpele veliko škodo.
Titi ve tolpe predstraža boljševizma
Po stopinjah boljševiških krvnikov v Sovjetski zvezi
Berlin, 14. febr. Kmalu po zaključitvi teheranske konference, na kateri so po uradnih izjavah dosegli » popolno soglasje« med zavezniki v vseh političnih vpraš njih, je radijska postaja »Svobodna Jugoslavija« objavila ustanovitev začasne »jugoslovanske« vlade pod vodstvom komunističnega voditelja Tita. Istočasno je izjavila, da jc emigrantska vlada bivšega kralja Petra, ki se je namestila pod angleškim varstvom v Kairu- odstavljena in vsemu svetu javila, da zahteva Moskvi vdana skupina prvenstvo v vodstvu pred Londonom poslušno jugoslovansko kliko. Anglija je znova kapitulirala pred Stalinovimi brezkompromisnimi zahtevami.
Titova boljševiška kariera m z njegovo osebo zvezani razvoj tolovajske repuollke sličita v svojih razvojnih stopnjah povsem razvoju državnega ustroja, ki drži skupaj sovjetske republike in ki je med tem časom postal značilen za boljševiško infiltra, cijo severnoafriškega ozemlja.
Stalin ni potreboval več kakor leto dni, da je tolovajskega poglavarja Tita lahko uporabil kot boljševiško predstražo na za-padnem vogalu Balkana proti jugoslovanski emigrantski vlad:, zvezani z Anglijo.
že po premirju med Nemč jo in Francijo v Compiegnu so boljševiki v okviru uradne obnove diplomatskih odnosov z Jugoslavijo na vse načine poizkušali, da b: s propagandnimi sredstvi vplivali na javno mnenje, s pričetkom nemško-sovjetske vojne pa je komunistična stranka bivše Jugoslavije pričela popolnoma odkrito svo.ie rušilno delo. Na jugoslovanskem področju je prišlo do skrbno pripravljenih uporov sabotaž in grozodejstev ter končno do organizirane tolovajske vojne.
Dočim je Mihajlovičeve četnike podpirala Angliji poslušna jugoslovanska emigrant ska vlada, so našle komunistične toipe vedno očitneje svoje priznanje v Moskvi. Dne 24. februarja 1. 1943 so bile prvič omenjene v sovjetskem vojnem poročilu ter je bilo ntihovo ozemlje uradno progi' Seno kot sovjetsko bojišče, že 28. novembra 1. 1942 je sledila ustanovitev tako zvanega »antifašiatičnega sveta Jugoalavija«, čigar častna predsednika «ta bila poleg KaKnl-na Stalina in Molotova tudi Chureh li ln Roosevelt. Kmalu po teheranski konferenci je Oklenil ta »sveU ustanovitev »Narod-
nega odbora za osvoboditev Jugoslavije«, ki n j bi imel značaj začasne vlade. Dne 12. decembra 1. 1943 je bila objavljena & devetih točk obstoječa ustava, ki kaže izredno sličnoet z vsebino in ustrojem sovjetske ustave. Za poglavarja te vlade je bil zvoljen Josip Brez, č gar tolovajsko ime Tito je sestavljeno iz začetnic naziva »Tajna internacionalna teroristična orga-nizacja«.
Boljševiške tolpe tovariša »maršala« Broza-Tita se v svoji org-nizaciji in v svojem vodstvu prav nič ne razlikujejo od si čnih ustanov v Sovjetski zvezi. Tito, čigar preteklost polni marsikak kriminalni list v uradih mnogih evropskih policij, je b 1 izšolan v posebni moskovski šoli in poslan nato od Kominterne v Francijo- da bi se udeležil državi j.-nske vojne. Sedaj Je or-ganizral svoje tolpe po zgledu sovjetske armade, one nimajo le znakov Sovjetska zveze, temveč so prevzele tudi sistem po-litčnih komisarjev, ki ima.o sličen vpliv kakor Politruksi v boljševiški armadi. Titove tolpe so še izpolnile neverjetna grozo, dejstva, ki jih najdemo v zgodovini boljševiške revolucije in sovjetskega bojevanja v zadnjih letih. Sistematski proces obubožanja razlastitev ter izkoreninjenja naj bi povzroč 1, da bi postal narod zrel za oolj-šev:ško seme. Zato so boljševiške tudi posledice, namreč zmeda, ruševine in umori v vseh n jbestialnejših oblikah.
Berlin, 14. febr. Komunistični tolovaji so se v zadnjih dneh poizkušali znova vgnezdi-ti na nekaterih srednjedalmatinskih otokih, oddelki nemških planinskih lovcev in vojne mornarice pa so jih hitro pregnali. Pri tem sta bila potopljena dobro oborožen motorni čoln ter z municijo in gorivom natovorjena jadrnica. Nadalje je bilo pri teh akcijah zaplenjenih 30 motornih jadrnic, s katerimi so vzdrževali komunistični tolovaji ponoči oskrbovalni promet med otoki in dalmatinsko obalo.
Berlin, 14. febr. že dva meseca doživljajo komunistične tolpe na zapadnem Balkanu vedno hujše udarce. V zadnjih dveh dneh so izgubile samo na območju ene armade 244 padlih ln 129 ujetnikov. Prebežniki poročajo, da je število ranjencev zelo veliko. Zaplenjenih je bilo poleg ročnega orožja in munlcije tudi mnogo topov, konj in vprež-rah vozil.
gospodarstvo
Znanost in živilska industrija v Nemčiji
Velik napredek, ki ga je pokazala v zadnjih letih živilska industrija v Nemčiji pri pripravljanju ali predelovanju živil, je sad dolgoletnh prizadevanj številnih znanstvenih zavodov, ki delujejo na tem področju. Pred vojno, ko povezanost med živilsko industrijo in kemijo še ni bila tako očitna kakor danes, so s posamezna podjetja p rilci jučla lastne laboratorije, ki so preiskovali surovine kr kor tudi izdelke in spremembe v teku proizvajalnega postopka. Kmalu so se pa tega posla lotili tudi visokošolski instituti.
V sedanji vojni pa se je pokazala potreba, da se reeširi delovanje izvenobratnih laboratorijev in institutov, da bodo izsledki na razpolago ln v uporabo vsej živilski Industriji. Nemška gospodarska skupina za živila je sodelovala pri ustanovitvi dveh važnih zavodov, in sicer Nemškega znanstvenega zavoda za živilsko kemijo pri univerzi v Monakovem. ki se peča s čisto osnovnimi vprašan i in skrbi za vzgojo zn> nstvenega naraščaja, -ln Insttuta za preiskavo živ 1, ki je prav tako v Monakovem. Ta drugi institut ima nalego skrbeti za zboljšanje kakovosti ž'vil, ki j h spravlja na trg industrija, skrbeti za ohranitev hranilne vrednosti posameznih ž vil. zlasti pri vskladiščenju, in preiskovati nova živila. Institut preskuje tudi, kako vpliva ovoj na kakovost živil in kakšni so najprimernejši zavoji za prevoz živil.
Pozneje je b'l ustanovljen zaved Witea. ki je pričel preiskovati vsi vprašanja- tl-čoča se konzerviranja sadja in zelenjave. Ta zavod se bavi z vprašanji, ki se nanašajo na konzerve, n- sušenje živil, izdelovanje marmelad, pripravljanje kislega zelja in kumaric, izdelovanja sadnih sokov in konzerviranja z mrazom. Rešil je že v žna vprašanja, ki se t čejo pravilnega konzerviranja živil za daljšo dobe. kar je prišlo v korist zlasti oskrbi vojske z živili.
Pa tud; posamezne panoge živilske industrije so si ustanovile svoje skupne zavode. k: so na razpolago vsem podjetjem. Ti zavodi se z uspehom bavijo tudi z vpra-šanji čim racionalnejše pro zvodnje. Na razpolago imajo strokovnjake specialiste, ki obiskujejo posamezna podjetja, pri čemer gredo vsi stroški na skupn: račun doti čne stroke. T* ko si je nemška industrija za kavine nadomestke ustanovila že leta 1941 svoj znanstveni zavod- ki je zabeleži lepe uspehe pri preiskavah glede uporabe posameznih surovin. Med drugim je praktično rešil vpraš nje kavinega nadomestka z dodatkom sintetičnega kofeina. Podoben zavod je ustanovila industrija za predelovanje mleka, ki ima svoj laboratorij, kjer preiskujejo izdelke priključenih podjetij. V tem laboratoriju so ugotov'li, kako je treba postopati pri izdelovanju mlečnih izdelkov, da ohrani večjo vsebino vitaminov. Predvsem pa se ta laboratorij bavi z izkoriščanjem sire tke. Podjetja industrije margarine so si r?zdelila "med seboj študijska področja m so izsledki na razpolago tudi ostalim. Industrija sladkornih izdelkov je v svojih laboratorijih izdelala postopek za izdelovanje vit--minskih bonbonov. Mlinarska podjetja imajo svoj institut, prav tako pekarne. Institut za peko kruha pošilja že eno leto strokovnjake po vsej Nemčiji, ki preisku ejo kakovost kruha in takoj posežejo vmes če ugotovijo, da način peke ni pravilen. Posebna študijska družba za živila se peča izključno z vprašanjem vitaminov pri ž vilih in z raznim1 postopki predelave, pri katerih se ohranijo vit"mini. V zadnjem času pa so posamezne gospodarske skupine ustanovile še tehnične odbore, ki praktično nadzoruje o obrate in omogočajo podjetjem !z-koriščanje prakt čnih izkušenj drugih podjetij.
GOSPODARSKE VESTI = Negotova bo^oen»»t z-uta. V lo ikonskih fmančnh krogih je vzbu .ilo veLko pozornost tiino poi očilo r.eke inane londonske borzne tvidke, ki svari svoje komitente, naj se preveč in zancsjjo na delnice južnoafriškJi rudmkov zite a. ker je naložila v takih delnicah prav nesguri.a Tvrdka smatra, da je bouočnoet zlata po vojni zelo negotova m bo v celoti odvis.aa od ukrepov raznih vi-d, zlasti via ie Zedinjenih ciržav. Ni pa mogo e predvideti, kakšni bodo ti ukrepi. Tvrdka svari pred deln.cami zla Lih rucin.ikov zaradi tega, ker so te deinice v zadnjih časih v ceni narasle, češ da bo zlato vedno igralo veliko vlogo, bodisi, eia se sprejme Keynesov valutni načrt ali pa Withejev Poročilo v tej zvezi navaja šibke točke delnic zl iLih rudnikov, ki kažejo, da je bodočnost delnic zlatih rudnikov problematična. Te točke so naslednje: 1) Strošku pridobivanja zlata se stalno dvigajo. 2) Tuda če se d žave zedi-nijo glede povojne valutne ureditve na podlagi zlata, je jasno, da je na svetu dovolj zlata za izravnavo saldov v mednarodnih plačiLh in svet ne bo potreboval novega zlata. 3) še vedno ni izključeno, da bo sprejet diugi način ureditve saldov mednarodnih plačil pn katerem ne bo potrebno zlato. 4) Zlato je glede ocenitve vrednosti zelo občutljivo, kajti cena zlatu se ne določa po uporabnosti in koristnosti, temveč je odvisna od ukrepov posameznih držav. 5) Zlato se ne pakvari in če je enkrat tu ostane za vedno tu. 6) Od leta 1928. se je svetovna proizvodnja zlata ogromno povečala. 7) Vprašanje, ali bodo Zedinjene države nadalje kupovale zl ito, je odvisno zgolj od tega, če bedo nadalje imele izvozni presežek in če bodo nadalje prejemale raje zlato, kakor drugo blago.
= Narasli dohodki nemških državnih
železnic. Nemške državne železnice objavljajo prve podatke o lanskem računskem zaključku. Čeprav se v teku lanskega leta niso prevozne tarife prav nič spremenile, so dohodki zaradi nadalje povečane storitve narasli za 20.4«/«, in sicer od 9.8 na 11.8 milijarde mark. Izredno velik promet povzroča seveda tudi naglo obrabo prometnih naprav in zahteva rastoče stroške za obnovo objektov, kakor tudi voz.nega parka Uprava nemških državnih železnic je zaradi tega povečala potrebne odpise, ker v današnji dobi ne more izvršiti vseh potrebnih nadomestnih investicij
= Hrvatska državna banka ob konca lanskega leta. V aprilu preteklega leta Je bil objavljen zakon o Hrvatski državni banki ki predpisuje med drugim obveznost banke, da dvakrat na mesac izda svoj izkaz. Tako objavlja Hrvatska državna banka od V) aprila redno svoje izkaze Pravkar je bil objavljen izkaz za 31. december 1943, iz katerega sledi, da « je
v zadnjih osmih mesecih stanje Jata, deviz in valut povečalo od 1.28 na 1.85 milijarde kun Predujmi na klirinške terjatve v inozemstvu so narasli od 2.75 na 11.73 milijarde kun, menični in lombard-ni portfelj pa se je povečal od 14.88 na 30.57 milijarde kun. Skoro nespremenjena je ostala postavka državnih zadolžnic. ki jih je država dala banki za zamenjavo dinarskih novčanic in za prevzem ostalih obveznosti bivše Nrodne banke. Ta postavka znaša sedaj 7.88 milijarde kun. Obtok bankovcev je v osmih me-ecih narasel od 22.34 na 43.62 milijarde kun. žirov-ne obveznosti pa so se povečale od 3.98 na 6.82 milijarde kun.
= Stanje madžarskega državnega dolga. Po sporočilu madžarskega finančnega ministra se je madžarski državni dolg v teku lanskega leta povečal za 1632 na 6501 milijon pengov. V tem številu še ni upoštevana zadnja lanska emisija dižavnih za-kladnih bonov v višini 500 milijonov pengov. Pravtako ni upošteno 200milioii3ko pSenično posojilo, ki je bälo razpis no ob koncu leta, tako da se je rrmjdžprski državni dolg nadalje povečal za 700 milijonov pengov na 7.2 milijarde.
= Gojitev bombaža v Rumu ni ji. Romunska vlada je izdala vrsto ukrepov za razširjenje pridelovanja bombaža. Med temi ukrepi je omeniti predvsem določbo, da so kmetje, ki gojijo bombaž na površini preko 1 ha. oproščeni vojaške službe.
= švicarska trgovinska mornarica, švicarski listi poroč jo- da je tonaža švicarskih pomorsk h ladij narasla že na 120.000 brutoregistrsk?h ton. Švica je svojo lastno trgovinsko mornarico pričela organizirati šele v sedanji vojni, ko so se pojavile težave pri oskrbi s tujo ladijsko ton" žo .-a dovoz prekomorskega blaga in za izvoz švicarskega blaga, švicarske ladje imajo svoje izhod š čne luke predvsem v Lizboni, Marseilleu in Barceloni.
= Težavno pridabivanje kavčuka v Braailiji. Odkar so odpadle možnosti nabave surovega kavčuka v jugovzhodni Angliji so Američani stavili velike upe glede dobav kavčuka iz Brazilije, kjer raste kavčukovo drevo v obsežnih pragozdovih. Po poročilih južnoameriških listov obstojajo velike težave pri izkoriščanju te možnosti za pridobivanje kavčuka. Predvsem ni potrebnih delovnih moči in so tudi težave pri oskrbi delavstva v oddaljenih predelh doline Amaconiskega veletoka. Celo v velikih Fordovih umetnih plantažah kavčukovega drevesa pri Belterri ne morejo zaradi pomanjkanja delovnih moči nasadov izkoriščati in bo letos ostalo 63.000 dreves neizkoriščenih.
Kratke vesti z vsega sveta
ženeva, 14. febr. Mnogoštevilne stavke v severnoameriških premogovnikih so povzročile v preteklem letu, kakor javlja »Times«, izgubo 40 milijonov ton premoga. Ta primanjkljaj so morali kriti iz zalog, ki so ob koncu decembra 1. 1943 padle na 65 milijonov ton ali na potrebo 38 dni. Komisar Ickes gleda na položaj črno, kajti zaradi primanjkljaja delovnih moči in nedovolj-nega števila strojev ne bo lahko doseči potrebne količine proizvodnje.
Milan, 15. febr. Po sklepu ministrskem sveta so bili s takojšnjo veljavo odpravljeni, vsi redi in odlikovanja bivše savojske kraljevske rodbine.
Stockholm, 15. febr. Reuter javlja: Zaradi stavke 3.500 rudarjev je v ponedeljek ustavilo obratovanje 10 velikih in 3 majhn" rudniki na južni obali New South Walesa vsled česar bo izpadlo približno 12.000 ton premoga.
Barcelona, 15. febr. Kakor javlja »Diario de Barcelona«, so usmrtili tri pred vojnim sodiščem na smrt obsojene sovjetsko-špan-ske zločince in morilce: Poreza, Ponsa ir< Palaua. Istočasno sta bila tudi usmrčena oba proslula cestna roparja Cruceta in Junta.
Vigo, 15. febr. Kakor javlja severnoameriška agencija iz San Joseja, je bil vladni kandidat Teodor Picado izvoljen za predsednika Costarice. Konservativni kandidat je podlegel.
ženeva, 15. febr. Kakor so v ponedeljek zvečer v Washingtonu objavili, nameravajo odposlati Zedinjene države v Abesinijo tehnično odposlanstvo, ki bo obstojalo iz strokovnjakov za poljedelstvo, rudarstvo, itd. Tudi Abesinija naj bo torej vključena v izkoriščevalni sistem Wallstreeta.
Carigrad, 13. febr. Znani nemški pianist profesor Gieseking je v soboto popoldne priredil koncert za žrtve potresne katastrofe.
Carigrad, 13. febr. Turška viada je pooblastila pokrajino Ankaro, da najame posojilo 2 milijonov turških funtov za nadaljevanje gradbenih del.
Carigrad, 13. febr. Turški držaivni predsednik Ineoni se je podal v petek aa potresno področje severnozapadne Anatolije, da se osebno pouči o stanju pomožne akcije.
KINO MATICA	Telefon 22-41
Theo Lingen kot režiser, kapelnik in veliki ljubimec v pikantni muzi kalni komediji s petjem
NOČ ZMEŠNJAVE
V ostalih vlogah popularna Marte
Harell in Gustav Fröhlich Predstave ob delavnikih ob 15. in 17.30 uri
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Duhovita veseloigra po istoimenskem komadu Gerharta Hauptmann-a
Bišofsberška dekleta
Carla Rust, Hans Brausewetter, Lina Carstens, Käthe Dykhoff, Max Gülstorff, Josef Sieber. Predstave ob 15. in 17. uri. V nedeljo ob 10., 13.30, 15.30, 17.30 uri.
KINO UNION	Telefon 22-21
Do tragikomičnih zapletljajev pride v zakonu, ko se vzameta dva zagrizena pravnika, ki izvršujeta odvetniški poklic ...
JURISTA V ZAKONU
Magda Schneider, Wolf Albach Betty, Hans Oldan, Oskar Sima
Predstave ob delavnikih ob: 15.30 in 17.30 uri
Kronika
*	750 letnica Dunajskega Novega mesta.
O Dunajskem Novem mestu imajo zabeleženo, da je ta kraj osnoval leta 1194. babenberški vojvoda Leopold V. Naselbina
je bila ustanovljena kot nemška trdnjava proti napadom z vzhoda. Dunajsko Novo mesto bo potemtakem letos obhajalo 750-letnico svojega obstoja.
*	Ženske za stavnim strojem. V nemških tiskarnah zaposlujejo že nekaj časa ženske moči pri stavnih strojih. Podatki, ki so o tem na razpolago, pravijo, da se ženske v tem poki-cu prav dobro uveljavljajo. Za delo pri stavnih strojih so zaenkrat prevzele ženske, ki so bile doslej zaposlene v knjigoveznicah, pa tudi strojepiske iz uradcv. Za šolanje skrbijo posebni tečaji, ki trajajo 13 tednov.
*	žrtve letalskih napadov na Danskem.
V	Kccìanju so sestavili pregled števila žrtev letalsk h napadov terorističnih bombnikov v prvih štirih letih vojne. Celokupne žrtve Danske v tej dobi znašajo 37 mrtvih, 19 težko in 104 lahko ranjene.
*	Japonska proti židovstvu. Po poročilu J ^ta » Asahi šinbun« je bila v sredo v Tokiu konferenca znanih osebnosti in je obravnavala mere proti podzemeljskemu rova-renju židovstva ki je krivo za vojno v vzhodni Aziji. Konferenci je predsedoval princ Sanataka ICiju.
*	Pomanjkanje zdravnikov v Bengaliji.
V	Bengali ji vlada veliko pomanjkanje zdravnikov. Zaradi tega je bengalski minister Muddin pozval vse zdravnike v deželi, naj posvetijo večjo skrb zdravstvenemu stanju prebivalstva. Zaradi vojne so namreč Angleži večino svojih zdravnikov odpoklicali iz Bengallje.
*	Skrčenje avtomobilskih voženj v Španiji. Zaradi ustavljenih dobav bencina od strani Anglije in Amerike, je bila španska vlada pris ljena izdati ukrepe o *ted-nji z bencinom. Avtomobilske vožnje so skrčene na najmanjšo mero, tozadevne prekrški pa bodo strogo kaznovani
*	Vaša Pfih°da koncertira- V četrtek minulega tedna je v Gradcu koncertiral češki violinist Vaša Prihoda. S svojim nastopom je losege-l velik uspeh in izzval nepopisno navdušenje zlasti s skladbami Antona Dvo-raka. Rihairda Straussa in Paganinija.
*	Ameriški film o Neaplju. Iz Benetk poročajo, da so v Neaplju izgotovilj film o tem mestu pod angloameriško zasedbo. Film se deli v več delov, katerih prvi prikazuje vkorakanje vojske, drugi na kaže razdejanje mesta pred zasedbo.
*	Zavo<i raziskovanje gobavosti V i'VOTii! po oT'OvaJü zavod za proučevanje ■.Tobavostr. Tajništvo z?>voda ima zaenkrat nalogo zbrati podatke o širjenju te bolezni er o domovih za gobavce.
*	Gladovne demonstracije v Mesini.
Angleški listi razpravljajo o položaju v južni Italiji in pravijo, da pomeni invazija na Sicilijo preizkušnjo ne toliko vojaške kakor politične moči zaveznikov. Treba je priznati, nLšejo angleški listi, da «o zavezniki na Siciliji na celi črti odpovedali. Prebivalstvo na Siciliji se že davno več ne izprašuje, kdaj bodo prišla obljubljena živila. V Mesini in drugih krajih se zaradi tega neprestano Donav-
io demonstracije, s katerimi ljudstvo protestira proti pomanjkanju in bedi.
*	Zakaj pride Scorza pred sodišče, v kratkem se bodo nadaljevale v Italiji razprave proti fašističnim izdajalcem in
b tej priliki prideta pred sodišče tudi bivši tajnik fašistične stranke Carlo Scorza in bivši poveljnik fašistične milice general Galbiatti. Scorza je bil ena izmed velikih nad fašizma pred padcem Musso-Ünija. ni pa pod vzel ničesar za rešitev Stranke pred izdajstvom ter se je pod maršalom B a dog Lijem celo prostovoljno javil k izvrševanju vojaške službe. Generalu Galbiattiju očitajo, da je v noči od :25. na 26. julij 1. 1. miroval, namesto da bi bij z milico nastopi«! proti Badogliu in kralju.
*	Zamorci igrajo opero »Carmen«. »Dai-
iy Telegraph« javlja iz New Yorka, da je v nekem broadwavskem gledališču na sporedu »Carmen«, k i jo igra jo sami črnci. Vstopnice za predstavo pretekli petek }e pokupila neka židovska ženska organizacija Kmalu po otvoritvi gledališča se je ugotovilo, da je neki židovski verižnik 6Ò0 vstopnic dvakrat prodal. Prišlo je do takega prerekanja, da je nastala panika in da >o morali poklicati policijo.
Zaklonišča morajo biti prvenstveno v kletnih prostorih, kjer je največja varnost zlasti tudi proti zračnemu pritisku. Le kjer to ni mogoče, je treba kot zasilno zaklonišče urediti prostore nad zemljo. Nikaka varnost pa seveda ni podana v vežah ali pritličnih prostorih, če niso kot zaklonišče prirejena in zavarovana.
KuiiM&a
Dvorakovi »Slovanski plesi«
Peti simfonični koncert velikega radijskega orkestra je v ponedeljek za. pet napolnil unionsko dvorano. Tokrat je spored obsegal ciklus skladb enega samega skladatelja, velikega Čeha Antonina Dvorak a, ki je po.leg B. Smetane najpogosteje navajano češko ime na naših koncertu h programih. Izvajanje njegovih desetih »Slovanskih plešo v«, katerih ta ali oni del je znan s prejšnjih koncertov, bo nedvomno le še bolj populariziralo Dvofaka, ki ima med nami mnogo vnetih prijateljev, a v glasbenih krogih tudi nekatere skeptične presojevalce. Spor za dan snje vrednotenje Dvofakovega, kvalitetno sicer dokaj neenakega dela je bil do nedavnega še posebno pereč v njegovi ožji domovini, saj je znana značilnost, da vsaka resnično pomembna umetniška osebnost tvori s svojim delom še nekaj časa križišče raznih struj in srtikališče različnih estetskih nazorov, dokler ne preide dokončno med »klasike« svojega naroda. Taki spori so glede Smetane v glavnem že zaključeni, Dvorakova bližina pa je še vedno tolikšna,, da vzbuja še danes polemične pojave in vzpodbuja h kritičnemu razčiščevanju.
Vsekako pa je Dvorak skladatelj velikega formata. Izvajanje vsakega njegovega de-lai, naj bo to prelepa »Rusalka« v Operi ali katera koli orkestralna ali komorna skladba v koncertni dvorani, vedno poplača zanimanje in simpatije, s katerim; sprejemamo Dvofäka vsi uživalci glasbe. Tako so tudi »Slovanski plesi« v izvedbi našega radijskega orkestra nudili obilo užitka in dali [ep, četudi krajši koncertni večer. Prav v teli skladbah prihaja do polnega izraza za Dvofäka tako značilna elementarna mu-
*	IVSodice mfle rime se kažejo v tem, da so marsikje izostali krilati gostje, ki v mrzlih sümah poiščejo svoja zimovišča v raznih delih Evrope. Iz Wuppertala v Nemčiji poročajo, da je v mrzlejših zimah polno divjih rac in njihovih sorodnikov po omdotnem vodovju. Letos pa ni skoraj nobenega takega gosta in se lovcem skoraj ne izplača seči po puški. Oper-jeni gostje so se letos zaradi mile zime preselili precej dalje na sever.
*	Chaplin pred sodiščem, švicarski listi poročajo, da pride ameriški židovski filmski zvezdnik Chaplin pred sodišče v Hollywoodu ter se bo moral zagovarjati zaradi ugrabitve neke mladoletne deklice. Afera vzbuja razumljivo pozornost.
*	Ker bo naklada nove mladinske knjige »Brzonožec in Puščica« zaradi vojnih razmer omejena, priporočamo, da si knjigo vnaprej zagotovite pri upravi »Jutra«, Ljubljana, Narodna tiskarna. Knjiga stane 20 lir, vezana 28 lir.
Iz Ljubljane
u— Novi grobovi Za vedno je zapustila svojce vdova upokojenca državnih železnic ga Marija Kompoševa. Za njo žalujejo sinova Ivan in Maks. hčerke Ida poročena Iljaš, Brigita in Marjeta poročena Oman ter drugo sorodstvo. K večnemu počitku so blago mater spremili v torek popoldne na pokopališče pri Sv. Križu. — Umrl je šolski upravitelj v pokoju g. Miroslav Praprotnik. Na zadnji poti bodo pokojnika spremili v sredo ob 15. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminil je strojni stavec g. France Komar. Zapušča ženo Angelo, sina Gojkota in drugo sorodstvo. Pogreb dobrega očeta bo v sredo ob pol 17. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožaije!
u— Poročila sta se dr. Kambič Jože in dr. Klepec Blaženka. Bilo srečno!
u— Umrli so v Ljubljani od 4. do 10. februarja: Breceljnik Uršula roj. Mlinar, 81 let, branjevka. Japljeva 2; Rihar Marija, 80 let, služkinja. Japljeva 2; Salmič Ana, roj. Dikovič, 69 let, vdova sodnega pod-uradnika, Celovška 28: Punčuh Ludvik, 53 let, zasebni uradnik. Smartinska 20; Mlejnik Hajko, 66 let. finančni inšpektor v p., Kersnikova 7; Jarc Antonija, roj. Crnagoj. 72 let, posestnica, Ižanska 34; Rus Jože, 29 let, uslužbenec drž. žel., 2e-leznikarjeva 16; Leveč Franc. 65 let, bivši zidar. Vidovdanska 9; Zalohar Janez, 75 let, uslužbenec drž. žel. v p.. Topniška 17; Hubat Franc. 77 let, Japljeva 2; Majcen Franc. 54 let, tajnik Mastne hranilnice ljubljanske, Cankarjevo nabrežje 1; Bochl Jakob, 64 let, delavec. Mlaka 22; Dolenc Marija roj. Zupančič, 68 let. vdova mizarskega pomočnika, Japljeva 2: Frank Aleksander, 72 let, krojaški mojster, Japljeva 2; Prašnikar Franc, 89 let. Sibeniška ul. 6; Poženel Jožica, 25 let, zasebnica, Galjevica 204; Horvat Terezija, 54 let. poljska delavka, Vidovdanska 9; Nabernik Marija, 41 let, služkinja, Vidovdanska 9: Suher Franc, 83 let. profesor v p., Smoletova 6; Ogore-lec Ivan, 85 let. posestnik in gostilničar, Borštnikov trg 3; Brajer Alojzij. 81 let mestni delavec, Japljeva 2. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Verderber Marko, 45 let, posestnik. Pred-grad 65; Dobravec Marija, 60 let, služkinja. Rimska 7; Šimnovec Alojzij, 64 let, krojaški mojster, Cojzova 1; Svetek Albina. 52 let. učiteljica v p., Rimska 31; Šmon Valentin, 68 let. mlinar, Domžale; Wiederwohl Ivan, 27 let, galvanizer. Obirska 4; Mojškrc Franc, 42 let. livar, Prule 13; Ver-tačnik Jožefa roj. Kobal. 75 let, vdova sprevodnika drž. žel., Hranilniška 10; Finžgar Marija. 53 let. učiteljica, Privoz 17; Anko Aleš, 12 dni. sin trgovca, Rožna dolina; Sila Eia, 34 let. šivilja. Trebnje; Jerneje Ivan, 72 let, železniški upokojenec, Tomačevo 2; Pušar Marija, roj. Poren ta, 76 let. vdova žel. uradnika, Dreni-kova 44; Roprel Ivan. 55 let. kovinostru-gar, Linhartova 32; Dintar Marija roj. Golobic, 72 let. Tržaška 128; Vrabec Alojzij, 67 let, čevljar. Ob Zeleni jami 17; Noč Danica, 39 let, Jesenice.
u— Še enkrat »Melodije srca«. Na naslov gledališke uprave smo prejeli s prošnjo za objavo še naslednjo željo občinstva: Zadnje čase se večkrat piše o Gregorčevi opereti »Melodije srca«. Uprava gledališča gleda na to, da vsako izraženo željo po možnosti izpolni. Zato se obračamo na to merodajno mesto s prošnjo, da bi, kakor pri prvih predistavah omenjene operete, videli tudi ples step z g. Pogačarjem.
u— Previdnost pri kratkem stiku. Zaradi kratkega stika je nastalo že mnogo škode. Marsikatera domačija je že biia upepeljena. Zato naj tudi za naše kraje povzamemo opozorilo, ki so ga te dni objavili nemški listi. Naknadne preiskave vedno
zikalnost, pred katero se mora večkrit umakniti v ozadje čista poetična vsebina skladb. Te plese, ki nadomeščajo v simfonični formi scherze, preveva močna življenjska ritmika, prepletena s h:rmonič-nim bogastvom in polna orkestralnega bleska, ki zlasti v nekaterih skladbah (na pr. v Allegro vivace in v obeh »furiantskih« presto) potegne za seboj s svojo kar neubranljivo dinamiko, čut š. da je mogio poteči delo take barvitosti samo od močnega glasbenega temperamenta. V obdelavi ljudskega melosa pa čutimo pristnega nadaljevalca Smetanove ' linije, ljubkega, zdaj zamsljeno nežnega, zdaj razposajeno vedrega glasbenega kramljalca, ki ga poslušamo z naslado, ne da bi nam bilo treba misliti na kaj drugega, kakor se predajati čistemu emocialnemu zadovoljstvu.
»Slovanske plese« je z velikim radijskim orkestrom naštudiral D. M. š i j a n e c in jih dirigiral, kakor smo pri njem že vajeni, na pamet, kar navajajo tudi kot odliko pred 50. leti umrlega znamenitega mojstra H. v. Bülowa. D. M. šijanec si je pridobil med slovenskimi dirigenti t£ko popularnost, da ni treba znova omenjati značilnosti in odlik njegovega temperamentnega orkestralnega vodstva- Orkester je tudi v tem primeru dal svoje najboljše, v kolikor bi večje število vaj ne prispevalo še več odtenkov in dalo ia/ajanim skladbam še finejšo celotno formo. Dirigent in orkester sta bila za svoj uspešni umetniško vseskozi učinkoviti trud nagrajena s prisrčnim aplavzom. Koncert se je končal že ob 19. uri. Med številnim občinstvom v razprodani dvorani so bili tudi predstavniki nemških in doma-č h oblasti.
Vojna in glasbeno življenje
V eni zadnjih številk tednika »Das Reich« je izšel zanimiv članek »Zum neuen Formen«, ki obravnava spremembe v
ugotovijo, da nastane požar zaradi slabih varovalk. V lastno korist kakor tudi v zaščito dragocene narodne lastnine mora vsak gospodar skrbeti, da so dobre varovalke na svojem mestu, oziroma, da jih po kratkem stiku lahko takoj nadomesti.
u— Pogrešan dečko. Dne 9. t m. je odšel z doma v Spodnji Hrušici devetletni šolar Herman Ančnik. Starši ga že vse te dni zaman iščejo po Ljubljani in okolici Komur je kaj znanega o dečku, "naj blagovoli sporočiti na naslov: Alojzija Ančndk, Spodnja Hrušica 41 pri Ljubljani.
u— Primere*! Edina za ljudske šole in edina od oblasti odobrena je »Bobič, Slovenska slovnica s pravopisom«, ki je izšla v knjigarni Kleinmayr & Bamberg, Miklošičeva 16.
u— Pediker Dekanič v kopališču pri Slonu ne sprejema strank do L marca t. I.
u— Novi strojepisni tečaji piričenjajo 16. februarja. Vpisovanje dnevna Informacije: »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
u— »DOLOREX« tablete se priporočajo pri glavobolu, migreni, zobobolu in gripi. Tudi pri trganju in revmatiamu Vam olajšajo bolečine »Dolorex« v vseh lekarnah!
Z Gorenjskega
Nemško kulturno delo na Gorenjskem,
Organizacija KDF je v kamniškem okrožju razvila lansko leto prav živahno delovanje. Bilo je 87 prireditev, katerih se je udeležilo 21.000 oseb. 38 prireditev te vrste je bilo samo za člane oborožene sile. k ostalim pa so imeli dostop tudi civilisti. 139 delavcev iz raznih obratov kamniškega okraja je imelo priliko preživeti svoj dopust v domovih počitniških kolonij na vzhodnem Tirolskem in ob Vrbskem jezeru. Organizacija KDF bo tudi v letošnjem letu nadaljevala s svojimi prireditvami po lanskem zgledu.
Obveščnje prebivalstva ▼ primeru letalskega alarma. Koroški listi poročajo, da je nastopila sprememba v obveščanju koroškega prebivalstva v primeru letalskih alarmov. Svarila so bodo oddajala tudi po radiu in sicer med programom. Takoj po svarilu pa se bo oddaja nadaljevala.
Rojstvo in smrt na Golniku. Meseca januarja je bilo na Golniku 17 rojstev, smrtnega primera pa nobenega.
Nova kinematografska dvorana v Tržiču. V Tržiču je bilo doslej za kinematografske predstave na razpolago le skromna večja sobica, sedanji tržiški župan inž. Kurz pa si je dolgo prizadeval, da je Tržiču preskrbel večji prostor za kinematografske predstave in slične prireditve. Nova kinematografska dvorana je v neki stan hiši ob Skali ter je urejena z najmodernejšimi pripomočki. Prve pre'stave v novi dvorani se je udeležil tudi okrc-žni vodja dr. Höchst einer iz Rado vi ficc, ki je čestital tržiškemu županu, obenem pa izrekel svojo zahvalo tudi gorenj »kim obrtnikom, ki so pripomogli k tel zgradbi.
Nova celovška gahov*ka mojstr». V Celovcu so se nedavno pomerili domači ša-histi in sta ob tej prll:ki izšla iz ondot-nega šahovskega krožka dva nova dom« ča šahov?kf> mojstra. To sta inž. Pöpperl in gospod Eisendle.
DvOjčki po 15. otroku. Zakoncema Schil-cher iz Rangersdorfa sta se rodila te dni dvojčka, in sicer dve deklici. Dvojčka sta 16. In 17. otrok v blagoslovljeni družini.
šest koles je ukradla. 24 letna služkinja Apolcnija Kimovec iz Utike pri Kamniku se je morala te dni zagovarjati pred sodiščem, ker je v juliju, septembru in oktobru 1. 1. v okolici Vodic nakradla šest koles v vrednosti 400 mark. Sodišče v Kranju jo je obsodilo na dve leti ječe. Varnostni organi so kolesa izsledili in jih vrnili njihovim lastnikom.
S štajerskega
Sestanek obratnih zaupnikov v Celju.
V Nemškem domu v Celju je bil nedavno sestanek obratnih zaupnikov iz celjskega okrožja, na katerega je prišlo 236 zaupnikov. Zborovanje je otvoru vodja Koiedmgg. Obravnaval je med drugim smernice za delovno organizacijo. Za njim je govor'1 vodja delovnopolitičnega urada Tanzer. Zbrane je nagovoril tudi vodja gospodarskega urada Wagner, ki je zlasti poudaril najvažnejšo zahtevo: varčevanje in najboljšo nego razpoložljivih dobrin.
Časopis za vojake iz Spodnje štajerske. Meseca avgusta 1940 je Gauleiter dr. Uiber-reither osnoval časopis za vojake z naslovom »Steierland«. List je imel namen postati nekakšen most med bojiščem in domovino- V tem okviru je svojo nalogo doslej prav lepo izpolnjeval. Sedaj je ta list dobil še poseben poudarek s tem, da izhaja v posebni izdaji za Spodnještajerce. Vojaki
berlinskem glasbenem življenju, nastale predvsem zaradi posledic terorističnih letalskih napadov.
Odkar je vojna prodrla v mesta, pravi pisec se bojuje tudi umetnost za svoj ob-st nek. Glasba se je znašla v povsem novem položaju. Odpovedati se mora razkošju dvoran in gledališč, bogati opremi in velikemu številu poslušalcev ter uveljaviti samo svoje bistvene strani. Del prostorov v katerih je imela svoj dom, je porušen, odri in dekoracije poškodovani. Odpadle so vn-njoeti ki so dajale berlinskemu glasbenemu življenju njegov sijaj in blesk. Sedaj je treba varovati zgolj notranje vrednote. To zahtevo pa moramo razumeti v vsej njeni resnosti, namreč zahtevo po najvišjem. do kraja dognanem pod janju. ki ga -e treba vedno znova pr praviti, če treba tudi v najtežjih pogejih. v boju zoper višje sile tega časa ki ne priznava več nobene trdnost ne v zasnovah in ne pri delu šele sedaj je umetnost, ki je b.l na varnem dolga vojna leta- stopila v tak boj in ga pogumno .vodi, a ne zato, da le zasilno obrani svoje ogroženo mesto, marveč iz zmagovitega občutja 1 sinih stvarjalnih s i, ki jih ne more uničiti nobena zunanja moč.
To pa pomeni, da odkriva nove oblike svojega zživljanja. da s trdnega tira na-v.de prestopa na te?no stezo improvizacije. Opera se sprošča tistih prisiljenih obvez, ki jih nalaga gledališču stalen oder s svojo scen čno opremo; zdaj se omejuje v glavnem na kvintesenco glasbeno-dramatskega umotvora, na partiture. Ce mora ostati kvaliteta repertoarja in glasbene izvedbe pa lahko stopi v ozadje optičen del predstave, ker ima 9amo posreden pomen. S tem ne mislimo, da naj bi se opere Izvajale v koncertni obliki: to ostane še vedno rešitev za skrajno silo. Toda igra naj st omeji na skupinsko nsznačevanie ln na geste, tako da ustreza tudi ozadju koncertne
zlasti radi prebirajo šale, z velikim veseljem pa ogledujejo tudi karikature, ki JUi »Stederland« objavlja v vsaki številki.
Odlik°vanje ptujskih rojakov. Nedavno so nemški listi poročali, da šteje ptujsko okrožje že nad 50 mož, ki so prejeli za hrabro ponašanje pred sovražnikom v secianji vojni primerna odlikovanja. Ve&noma so prejeli odlikovanje železnega križa 2. razreda, med njimi pa je tudi pet odi i kovancev z železnim križcem L razreda. To dejstvo najbolje izpričuje, kakšen je borbeni duh apodnještajerakih domačinov.
Ranjenci kot g°stje. Deset ranjenih vojakov iz rezervnega lazareta v Mariboru je bilo proääe dni povabljenih v goste k skupini deklet, ki se učijo kuhanja. Vojakom ao mlade kuharske kandidatke postregle z okusno večerjo, potem pa ao skupaj z rekom val escenti prepevale štajerske pesmi.
Spominska koncerta skladateljv Wolfa ln Roger ja. Na dan 22. februarja bo v Mariboru glasbeni večer v spomin skladatelja Huga Wolfa. Na večeru bo sodelovala tudi znana pevka Wolfovih pesmi Marija Tiieb-nàggova iz Berlina, ki je po rodu iz Mari-bora. — Dne 29. februarja bo glasbeni večer v spomin Maksa Rögerja; na njem bo govorila pisateljica Erna Brandova, dočim bo svimi ptujski kvartet za godala.
Simfonični koncert v Celju. Celjskemu mestnemu glasbenemu direktorju Gustavu Müller ju se je posrečilo ohraniti svoj orkester, ki šteje 36 mož. Na nedavnem 5. simfoničnem koncertu je korpus dokazal, da je kos vsem zastavljenim nalogam. Na produkciji so se izvajale tudi pesmi za orkester skladatelja Rihar da Wagnerja, pri katerih je pela pevski part ga. Tutta iz Celovca. Velik uspeh so dosegli godb;niki tudi z izvajanjem Beethovnove 1. simfonije.
Sedemdesetletnica znanega Celjana, v nedeljo je obhajal 70 letnico rojstva ce'jski dentist Emanuel Hoppe. Rodom iz Krkono-šev se je Hoppe priselil leta 1900. v Cel e, kjer je otvoril dentistično prakso. Pozneje sj je jubilant stekel sloves zlasti v fiiate-lističnih krogih in med ostrostrelci. 1. 1913. pa je osnoval strokovno organizacijo za dentiste na štajerskem. Hoppe je sodeloval tudi pri raznih listih in je tako pripravljal pot spodnještajersk m krajem v današnji čas.
Predavanje o Lednem morju in Sahari. V mariborski .ljudski izobraževalnici so imeli v soboto 12. februarja predavanje o pokrajin?h med Ledenim morjem in Saharo. Predavatelj Theo Rockenfeiler je ob tej priliki pokazal tudi 180 skioptičn h slik.
Nesreča pod avtomobilom. 401etnega mizarskega pomočnika Avgusta G epa iz Maribora je avtomobil podrl na tla in povozil ter mu prizadejal takšne poškodbe, da so ga moi-ali oddati v mariborsko bolnišnico.
Levo nogo si je zlomil 22 letni mehanik Vencelj Pliberšek iz okolice Ruš. Mladeniča so moral! zaradi poškodbe oddati v mariborsko bolnišnico
Iz Trsta
Tiranni v o prostorom. Tržaški dnevnik »Piccolo« je povzel po genovskem dnev niku »Lavoro« nekatere v časniški stroki zelo pereče misli. V omenjenem člančiču opozarja razne javne in politične tiskovne uride rta pomanjkanje prostora v časopisju, česar pa gotovi ljudje ne uvidevajo in se na široko razpisujejo o raznih objavah, ne da bi se pri tem spomnili, da izhajajo časniki zaradi nujnih razlogov vojne šted-nje s?mo na dveh straneh. V članku se polaga pr zadetim na srce, naj upoštevajo prostorne težave časopisja v sedanjem položaju.
Himen. V Trstu so se poročili uradnik Josip Rodighiero in uraimica Guerina Le-ban; kamnosek M rosi v Verginela in gospodinja Danica Gruden; železničar Herman Sulini ter gospodinja Hedvika Pani-zut; upokojenec Ivan Maniago in gospodinja Amalija Dom nčič; uradnik Marij Tin-tor in uradnica Amalija Rozman.
Ko je v Trstu pel Caruso. •. Pod tem naslovom objavlja dnevnik »Deutsche Adria Zeitung« zelo zanimiv članek, ki sega v dobo 1901, ko je nastopil v Trstu z velikim uspehom slavni Henrik Caruso in ko ga je v Ameriki posetilo posebno odposlanstvo Primorja, da mu sporoči pozdrave Trsta. Temu odposlanstvu na čast je telaj zapel Caruso kitico znane pesmi »Zvon sv- J usta«
Iz Srbije
Zakaj je Srbija v vojni? Na tiskovni konferenci je srbski prosvetni minister Velibor Jonič dal izjavo, v kateri je ugotovil, da je bil srbski narod v vojno z Nemčijo pahnjen zaradi intrig različnih mednarodnih krogov, čeprav sam vojne ni hotel. Razpad Jugoslavie so medtem boljševiki izrabili z namenom, da bi dvignili v Srbiji vstajo in jo razširili na ves Balkan. Srbski narod tudi danes na svojem življenjskem prostoru vodi odločno borbo
dvorane, kjer se zdaj vrše operne predstave. Kostum bodi preprost, enoten po obliki in barvi, maska samo nalahno skicirana; ni niti treba poudarjati, da se s tem zastavljajo tudi režiserjevi fantaziji nove, subtilne naloge. Samo po tej poti lahko prirejajo v velikih, reprezentativnih dvoranah operne predstave. Toda le-te se morajo prilagoditi tudi pogojem majhnega prostora ne v sm slu stare dvorne komorne :gre, marveč v duhu nove osredotočitve iu pa notranjega učinka. Zakaj če umetnost, ki je zgubila ves svoj vnanji bleSk ne more več računati z velikim občinstvom in s celimi serijami posameznih predstav, mora biti zmožna, stopiti tudi v šolske in magistratne dvorane kje na obodu mesta, da tako poišče in pritegne resne prijatelje umetnost, prav v njihovem kraju. Ta,ki ozi-ri določajo kajpak tudi repertoar in program: mojstri baroka in klasike, stvaritelji suverene, gospodovalne muzike, imajo prednost; poleg njih stoje v enakopravni vrsti umetniki sedanjosti, ki so se že sami in ne le zaradi sile odpovedali Uuzionstič-nemu odru. Da pri tem stopi lahko tudi oratorij med naloge opernega ansambla, s čimer more operno gledališče seči celo v slavnostni prostor cerkva, bodi naznačeno samo kot ena izmed možnosti.
Koncert ne potrebuje tako odločilne preobrazbe, vendar je treba tudi pri njem v večji meri kot kdaj prej doseči učinek v majhni dvorani. Velike simfonične prireditve filharmonikov se nezmanjšano nadaljujejo, pa tudi manjše glasbene združbe se niso odpovedale javnim nastopom. Umet n Sko načelo majhne zasedbe je prav sedaj postalo praktično 1« še bolj upravičeno: zborovska in orkestralna izvajanja v taki glasovni aH Instrumentalni zasedbi, kakor je bila veljavna v časih, ko so nastajal« razne stare glasbene mojstrovine, se uresničujejo sedaj ne le zaradi potrebe večje
proti komunizmu Sn Je ptepriCan, da ràm
na tehtnici samo njegove kulturne dobrine, temveč vsa njegova bodočnost. S svojo borbo se je postavil na stran evropskih narodov, ki se z Nemčijo na čelu bor» proti rdeči nevarnosti.
Beleinica
KOLEDAR
Sreda, 16. februarja; Julijana.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Miatica; Noč zmešnjave.
Kino Sloga: Bišofsberška dekleta. Kino Union: Jurista v zakonu.
DEŽURNE LEKARNE Danes; Dr. Piccoli, Dunajska cesta ffi! Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18. do 6. urei
DRŽAVNO GLEDALIŠČE '
DRAMA
Sreda, 16. februarja ob 16: Namišljeni bolnik. Premiera. Red Prvi Četrtek, 17. februarja, ob 16: Namišljen»
boln«k. Red Četrtek.
*
Molière: »Namišljeni bolnik«. V njem J«
pokazal dramatik tragikomični tip namišljenega bolnika, ki deloma tiranizira svojo okolico, deloma pa je žrtev sebičnosti in spletk. To Molièrovo delo bo tokrat zrežiral prvič na našem odru Jože Kovič, ki bo igral tudi naslovno vlogo. Nadalje bodo igrali: Gabrijelčičeva — Belino. Verdoni-kova — Angel iko. Sever — Beralda, Verdom k — Clèanta, Peček — Diafoirusa, Na-krst — Tomaža Diafoirusa, Gorinšek — Purgona. Raztresen — Fleuranta. Blaž — Bonnefoia. Kraljeva — Toinetto. Svetelova
—	Luissono. — Danes bo premiera za red Prvi.
Opozarjamo, da bo petkova predstava Tavčarjeve igre »Cvetje v jeseni« ena zadnjih uprizoritev tega dela, in da bodo veljale za njo znižane cene.
OPERA
Sreda, 16. februarja ob 16: MeM>dije area»
Red Sreda. Cetrtek, 17. februarja ob 16: Princeska m zmaJ. Izven. Mladinska opereta. Cen« od 28 L navzdol.
*
J. Gregore: »M«lo<»je srca«. Opereta *
treh dejanjih, ki se vrše v veliki modni hiši. na Bledu, v enem največjih hotelo«. Igrali bodo: Silva — Mlejnikova, Vera —' Barbičeva, Anda — Baukartova, Gizela — Slavčeva (uslužbenke pri »Nobles!« ), Viktor, sluga — P. Kovič, Amalija Mirtičeva —• Gorinškova, Marija Bari liceva — P. Juvar nova, Marjan Barilič — B. Sancin, Zvonko Okret č, tajnik — M. Sancin, Teobald Barilič- bankir — Simončič, Ala Bariličeva, njegova žena — Poličeva, Milavski, baron
—	Milčinski, Marjana, sobarica — Koširjeva. Marjan, p'kolo — Bajde. Dirigent J, Gregore, režiser E. Frelih, koreograf P« Golovin.
Zaradi obolelosti Milice Poiajnarjeve jn
odložena premiera Foersterjeve opere »Gorenjski slavček« na prihodnji teden. Partijo Minke bo naštudirala Ksenija Vida-li jeva.
Opozarjamo na predstavo mladinske operete »Princeska in zmaj«, ki sta jo napisala P. Golovin in J. Gregore. Vprizorjea* bo jutra, v četrtek, ob 16 uit izven abonmaja, po eenah od 28 lir navzdol.
Oddajniška skupina Jadransko Prlmorje
RADIO LJUBLJANA
SREDA. 16. FEBRUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.00! Jutranji pozdrav; vmes od 730—7.40 poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini 9.10—9 20: Koračnica, pregled sporeda (v nemščini in slovenščini) nato koračnica. 12.00 do 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert malega orkestra, vodi Stojan Stenovie. 13.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17 45: Otroška ura; pravljice pripoveduje Maša Slavčeva 17.45 do 18.15: Komorna glasba. 19.00—19.30: Koračnice. 19.30—19.45: Poročila ▼ slovenščini m pregled sporeda. 19.45—20.00: Glasbena med-igra. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 do 20.45: Skladbe Fr. Chopina; igra prof. Anton Trobt. 20.45—21.00: Intermezzo. 21.00 do 22.00: Napevi iz zvočnih filmov. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Nekaj na-pevov za lahko noč.
estetske čistosti, marveč prav preprosto zato, ker tako zahtevajo današnje realne razmere. Tudi solističen koncert se je moral vrniti, gotovo ne v škodo svojega umetniškega učinka, v bolj majhne prostore, kamor sodi po svojem bistvu; zopet je mogoče doživeti velike virtuoee iz neposredne bližine in malone v osebnem stiku z njimi. Tako pa postaja dom zopet kraj resnega in družabnega muzieiranja, kakor je bil nekoč. Ne samo ljubitelji- tudi sami poklicni umetniki — ustvarjajoči in repro-duktivni — se obračajo sedaj na zaseoni krog, če hočejo doseči razumevanje za fi» nejša in težje dostopna dela. Zopet prihaja v veljavo izžarevanje v bližino, oseben odnos med umetnikom in občinstvom.
Vse to — sklepa pisec — pa zahteva, da se poslušalec glasbe odvadi marsičemu, kar je bilo še v nedavni preteklosti ob setoi umevno, zahteva pa tudi odpoved s strani umetnika, ki je bil doslej vajen široke resonance in vnanjega bleska pri svojih nastopih. Toda notranje bogastvo našega muzieiranja ostaja, četudi še tako trpi vnanja forma. Berlin je kot glasbeno mesto lahko zgled ostalemu svetu: tudi v času, ko se ruši mesto, varuje poseben značaj svojega glasbenega življenja, kaže voljo do umetniško kar le mogoče kvalitetnih dejanj, razodeva duševno gibčnost, ki ji je ostal tudi čut za izrednost in zahtevnost, odprto uho za mlado, sodobno umetnost. Marsikaj, kar je zdaj postalo pravilo, utegne ostati še nadalje v razvoju naše reproduktivne umetnosti. Smisel tega razvoja Je prav v tem, da so se vnanje in notranje potrebe srečal» na lati točki: gmotna usoda postaja duhovna, v uničevalnih bojih časa se oblikuj« zakon novega stila.
NAROČITE SE NA «OMANE DK!
s-JUORO« St 37
A
3BSSES
Sreda, 16. IL 1044
Topniški general Paul Hesse piše v »Kölnische Zeitung«:
Oklcpnjaki so kot orožje iznajdba prve svetovne vojne. Zorrissl tega bojnega pripomočka se je porodila sicer že mnogo prej v nekem avstrijskem častniku — kakor je to pogosto z genialn mi izumi — toda zanjo ni nožel razumevanja, V prvi svetovni vojni so potem' Angleži razvili oklepne bojne vozove, ki so jih hoteli prikr.ti z nazivom »tsmki«. V b-tki pii Cambraiu in pozneje so dokazali svojo uporabnost, bilo jih je pa premalo, da bi vplivali oalošilno.
Po L 1918. se je tehnika vsoh dežel spravila na izbo jšJivo dotedanjih tankovskih mcdeiov. Samo Nemčijo, je bila po ve.S-il-letki pogodbi ol tega izključ.na, kar pa ni mogio preprečiti, da bi se vojašid. in tehilčni krogi vsaj teoretsko ne bavili s tem vprsišanjem. Ko je Vodja Nemčije proglasi svoiooino oboiožitev in ustva-il novo državno brambo, je nastalo tudi v Nemčiji mlado tankovsko orožje, za katero so dobili osebje zlasti iz častnikov in moštva dotedan;ih konjeniških polkov.
Brzi tempo, s katerim so izgradili nemško vojeko ui njeno oklopno orožje, je bil inoetranstvu tako nepo'm'jv, da je poljsko vodstvo hotelo svoje ljudstvo pcwrünü z izjavami, da so
»nemški tanki iz lepenke«.
Šele potem, ko si je poljsko konjenstvo ob teh »tankih iz lepenke« lazbilo glavo, je pootalo jasno, da nemški oklopnjaki niso iz lepenke. Toda bilo je prepozno. Nagla zmaga nad Poljsko je bila v prvi vrsti uspeh hitrega in drznega nemškega oklop-niškega orožja.
Okiopnjaki so bili tedaj še majhni, imeli so po dve strojnici ali eno strojnico in 2-centimertrski tep, streglo jim je po dvoje ali troje mož, toda s 40 ozir. 50 km na u.o ao bili kar brzi. S temi zelo gibčnimi cklop-njaki je šla Nemčija tuli v vojno pioti Fr: nei ji in tu se je izkazalo, da nemško oklopno orožja francosko, ki je razpolagajo z dosti težjrmi in močneje oboroženimi vozovi, gladko prekaša. Teda ta p.emoč je tičala v taktiki in vodstvu. Med tem ko ;-o Francozi razdelili svoje cklcpnjokc na divizije 'm armade in niso bili zato nikjer močni, je nemško vodstvo svoje oklopno orožje zLralo v močno vojsko, ki je
1-ri Sedrjiu prebila Maginotovo črto in opravila potem s skoraj neverjetno drznim pohodom veliko obkoitev v smeri proti Dunkarqueu«
Navzlic temu silnemu uspehu pa se je nemško vodstvo vendarle odločilo za močnejše modele. V poteku vojne zahteva vojska močnejšega orožja. To je stara iz-kušnja. Toda gibčnost zavoljo tega ne sme trpeti. Naloga industrije je potem, da izpolni ti dve zahtevi, ki si po naravi nasprotujeta. Tako so nastali že 1. 19A0. vozovi s 5 možmi posadke z 2 do 3 strojnicami in 3,7centlmetrskim topom, ne Ha bi najvišja brzina pädia znatno pod 50 km. šele ko je vojska zahtevala še močnejših cklopov_ in močnejše oborožitve, ki jo je dobila s 7,5-centimetrskim topom, te brzine spočetka niso mogli obdi-žeti. Toda poznejše konstrukcije, kakor Tigri, so dosegle navzlic kalibru 7.5 do 8,8 cm višjo brzino.
Kadar nastaja neko napadalno orožje, nastaja tudi obramba. Protitankovski topovi z začetnimi 3,7 do 5 cm kmalu niio več zaloatovali. Tudi boljševiki so bili ši-rokopotezri z gradnjo tankov. Bil je čas, ko so spravili v delo vozove s tako močnimi cklopi, da jih nemški preti, ankovski topovi niso mogli prehiti. Fronta si je po-
opnjaki in njih pomen hau oglasi
Eden izmed načinov borbe proti tankom so steklenice, napolnjene z bencinom
Barr v Hoff:
31
ZLATA PIJANOST
Kriminalni roman
»Imela sva poseben načrt — in če hočeta biti pametna, ga lahko zdaj m- skupno- izvrš mo. Bilo bi najp ametnejše, kar moreta storiti, če nam bo sreča mila, se lahko že čez nekaj dni spet odpravimo, bogato obloženi z zaklaii.«
Francisco =n Mariano sta se naglo spogledala.. Nato je Mariano odvrnil: »Velja. Povej nam, kaj misi š storiti.«
»To ti lahko pojasnim. Povsod okrog aflatega hriba so raztresene kočice ljudi, ki tam delajo. V teb kočicah se zlato h!-treje in lažje najde kakor drugod, človek mora biti s" imo spreten. V enem slučaju mi ;'e že uspelo, da sem odnesel bogat plen. Pa to mi še ne zadostuje. Imeti hočem vsa- tr krat tol ko. če vse dobro pripravimo in se lotimo dela z združen'mi močmi, lahko opravimo vso reč v eni sami noči. Ta mah me je obšla sjajna misel — «
In Bonifacio je jel razvijati peklenski načrt
Zvečeriilo se je bilo. Orechas se je vrnil Jt svaku, vendar je našel v stanovanju samo Elizo. Lobato je imel še opravka v banki.
magala tako, da je uporabila za ta namen protiletalsko in napadalno topništvo. Za prave protiomkovske topove, ki svojim novim nalogam niso büi več dorasli, je izumil frontni humor bes odo »obtrkovala oklopnih voz«. Toda to je veljalo le za zelo kratek čas. Potem so se pojavili p.otuan-kovski topovi po 7,5 in celo 8,8 cm in njihovi probojni sili se riso mogli ustavljati niti najmočnejši sovjetski in ame. iékl okiopnjaki. Protiletalsko topništvo je bilo določeno sprva samo za področje leals:e vojne. A že v Španiji se je borilo tudi proti cijem na tleh, v se lan ji vojni pa je postalo zavoljo svoje ruš -nosti in strelne točnosti za borbo proti oklopnjakom nepogrešljivo, zlasti še ker razpolaga z močnejšimi kalibri nego protitankovsko topništvo.
Okiopnjaki so gibčni,
torej mora biti gibčna tudi obramba proti njim. Zato so ustvarili napadalne topove, ki spremljajo v tesni zvezi svoje oklop-njeke prt napadih in obrambi. Tudi ti topovi so bili s 7,5 cm spočetka lahki, odt ej pa so jih okrepili na dvojni kaliber. Končno služi obrambi proti tankom tudi vse ostalo topništvo do najtežjega, ki je po-
stalo s samovoznimi lafetami danes tudi znatno gibčnejše.
Zavoljo ogromnih front na vzholu ne more biti na vsakem k: a ju močna obramba proti tankom. Zato so probo.i cklop-njakov na krajih s šibko obrambo ali sploh brez nje pogosti. Tu si mora grenaoir pomagati sam ln se spraviti nad sovražne tanke s svojimi
pripomočki za borbo iz bližine.
Za ta namen ima ročne granate, ki u stvar Jajo meglo, in slepila ki jomljojo nasp ot-niku vid, dedje ima zažigajtie posode ln metalce ognja, ki uničujejo obroče ter pošiljajo svoje plamene skozi streine line v vozeh. Ima tudi celo vrsto drug h uničevalnih pripomočkov, ročne gianate, mne, naboje, s katerimi se drzni možje splazijo do oklopnjaka, Ja jih polože potem v cevi topov, v prezračevalne zaklopke ali pod stolp .na tanku. Posebno učinkovito orožje ima v naboju, ki se s pomočjo magneta prilepi na steno ©klopnega voza A še dosti več nego za ta učinkovita orožja gre za moža ki razpolaga z njimi in jih spravi do sovražnega tanka.
len os wk to ogl«* J* »• 1 _ ■ ™dopu»»mnJ. J* PU«»« »	J""*
t t _ « «w drug* ogl** »•	m w
L 1	m m» takso —se. m daja-
•edo. m	in pro»	NaJmanJ*
aj» oaalov» all	^
Uspeh Zimske pomoči ho merilo ne te za nai socialni čut, temveč tudi za našo nar rodno zavest. Vsak nei zato prispeva, kolikor si more utrgati!
US
Oklopni vozovi v napadu na sovjetski fronti
Ga. JuBca Mlakarjeva 73 letnica
Kakor kraška skala — tako je neomajna in vztrajna še uanes, ob njeni sedemdesetletnici gospa Julka Ml: kar jeva, roj. Bučarjeva. Starejši Postojnčani še pomnijo lepo Julko. ki se je povsod z uspehom udejstvo-vala. Igrala in pela ;'e na č talniškem odru, sprejemala v narodni noši kron. ne goste sloveče postojnske jame in ko je plesala z drugimi lepimi deklicami naše narodne plese, je zbujala splošno pozornost.
Poročila se je že z dvajset mi leti z g. Ljudev tom Mlakarjem, ki deli z n o usodo kot upokojenec ' drž. železnic. Sedem otrok se jima je rodilo. Vsi so bili izšolani in so lepo preskrbljeni. Prva hčerka gospa Mila je poročena s podjetn kom Rajkcon Turkom, gospa Mara, učiteljica v £/ubIjaw, je poročena s carinskim inšpektorjem Fao-janom, Julči je bilo učiteljica v Trbovljah; prav tako sestra Nada, poročena z g. Slo-kanom, učiteljem istotam. Sn željko je magistratni tehnični uradnik v L ubijam, Vida in Ludvik sta že pokojna. Rojenice so položile pok. Ludovika v zibel prav na rojstni in godovni dan njegove mame, naše jubilantke, zato je njena sedemdesetletn ca zaradi žalosti za lani umrlim sinom skaljena.
Gospej Julki Mlakarjevi se moramo ob njenem življenjskem jubileju predvsem zahval ti za njeno sodelovanje v karitativn h društvih. B la je vedno neumorna delavka, znana po svoji dobroti, darežljivosti m usmiljenju do siromakov. Zato jo povsod spoštujejo ln ljubijo, želeč ji iz vse duše da bi lahko prenašala kruti udarec usode. Naj ji bo v tolažbo zavest- da je ena med milijoni trpečih mater sedanjih dni.
Jubilantki želimo ob njenem dvojnem slavju, da bi zdrava in vedra dočakal- še več živl'enjsk h praznikov v veselje njenih najdražjih domačih pa tudi širokega kroga prijateljev in znancev.
SPORT Kdo je mlad in leda star?
V športu je meja med mlad m in stari:« zelo g bljiva in posebno v plavanju je starostna meja za najboljše uspehe iz leta v leto nižja. Kdor hoče v zadnjem času v plavalnem športu veljati za mladega. mOTa že najmanj s 14 leti pokazati izredne talente in se čimprej med starejšimi tovariši uveljaviti z izrednimi uspehi.
Tudi vrste tako imenovanih eeniorjev se zmerom bolj polnijo s plavalci, ki so po ob>-
Eliza je pravkar pogrinjala m zo za večerjo. Hladno in udržano je odzJrav la stricu, nato pa molče nadaljev:ila svoje delo. Major je sedel k oknu in si obšestno prižgal smotko. »Saj menda smem kaditi?« je vprašal, samo da bi nekaj rekel in pretrgal moreči molk.
»Seveda!« je Eliza krotko oivm la, mu postavila pepelnik in se takoj spet vrn'la k mizi.
»Zakaj si tako molčečna, dete?« je vprašal Orechas in jo s strani opazujoče pogledal. »Ali te je ka' ujezilo?«
Zdoj je Eliza vzrojila »Da, stric, prav nate sem jezna, da nikod: tega« je odvrnila. »Kako si danes ravnal s komisarjem «
»Menda ne slabo?«
»Nač n, kako si govoril z njim, se vse-kako ne more imenovati prijazen. N jbrže te je kdo nahujskal proti njemu? Prihajal si od Barreta —«
Orechas se je podmolklo zasmejal. »Ha, ha Barreto! Da- vdiš mislil sem, da je ta tisti, za katerega ti bije srce.«
»Kako ti je prišlo to na misel, stric?« je j Eliza začudeno vprašala.
»Saj sem b'l zraven, ko si se seznanila i z njim. In zdelo se mi je, kakor da b- te bila njegova osebnost močno prevzela«
»Saj me tudi je.« je dekle odkrito pri-zn lo. »Vendar ne v tistem smis'u, kak-r si nemara ti razumel. To je bilo že nekaj
čajnih pojmih o starosti in mladosti se zmerom prava deca. Zato je tem bolj redek primer, ki ga beležijo nemški Isti, da je ena izmed nemških plavalk šele v 31. letu starosti dosegla izredno dobre uspehe in prekosla marsikatero svojo športno nasprotnice v w»ajboijših sport- j nih letih.
V nvslih imamo najstarejšo aktivno plavalko iz vzhodne Prusije go Emo Habich z Königsberga. ki je pred kra kim v pn>nih disciplinah na 100- in 200metrcki prog postavila dva izredno dobra rezultata, in sicer znamki 1:30.4 in 3:21.2. Ta p avalka je bila na viiku svojih sposobnosti pted dubrinr trem: leti, ko je v enakih disciplinah zabeležila v kritih bazen'h dva okrožna rekorda s časom 1:27 odnosno 3:12.8. Ta dva izda sta bla takrat precej povprečne vrednosti in sploh ni nihče govoril o njih.
Čeprav so njeni najnovejši iziifc slabši od onih pred tremi leti, sc glede na starost avtorice vredni vse pozornosti, posebno pa jih je treba om.n ti tedaj, če hočemo priti na čiste* kje bi biio treba potegniti meje med mladimi m starimi v športu n v p.avanju še posebej.
s— Rot-VVeiss Iz Berlina premagal slovaške v-sokogolce. V BratLlavi je olgralo berlinsko Rot-Weissa tekmo proti il-va-škim visokošolcem; zmagalo je be linrko moštvo z rezultatom 4:1 (0:0 3:1, 1:0). Vratar Belinčanov Hcffmann je bil najooljši rnož na ledu.
ZAHVALA
vsem prijateljem in znancem, ki so našega sina in brata
Inž. Mirka Slmčiča
spremili na zadnji poti ali se ga spomnili v molitvi. Zahvaljujemo se vsem, predvsem našim goriškim prijateljem, ki so okrasili z venci in cvetjem prerani grob. Ljubljana, 15. februarja 1944.
Družina SEVIČIČ ta sorodstvo
minut po tem, ko me je na stopnicah srečal kom sar Braun.«
Orechas jo je pr jazno prijel za roko. »Mda — ko bi bil to slutil! Tvoj dobri sinček se je po tem takem spet enkrat mogočno uštel. Kriminalist čna legik; očtno ne zadostuje, kadar gre za čustva mladih deklet. — Razen tega b: bil prisegel, da se e senhor Barreto na prvi mah zaljubil /ate.«
»V tem oz'ru se morebiti nisi ukan i« je menil:. Eliza, »čeprav mi postaja gospod Barreto bolj in bolj nerazumlj v. Najprej je delal vse, kar je vedel in znal. da b pripravil očetu !n meni kar moči prijazen dom — zdaj ga pa mahoma ni več na izpregled.«
»Hm — hm!« je zamišljeno dej"! Orechas ln za trenutek uprl oči predse E! za je nadaljevala: »Od kraja sem tudi jaz mislila. da mu je kaj do mene. Pa sem se očitno motila.«
»Ne, tega ne verjamem. Morda Je že opazfl, da daješ nekomu drugemu prednost pred njim.«
Eliza je začudeno dv gnila oči »To öi res da mars kaj pojasnjevalo. Tebi se Komisar Braun najbrže ne zdi dovolj dober zame?«
To nepričakov oo vprašanje jje Orechaes zmedlo. »Kako moreš tako mis"<# ?« se e p~skus 1 izviti. »Res je sicer, da še n mam
KUHARICO
sanioiuujuj. ^če gostiln» PrlJ»teJ - Moste. N.sU>p od 15 februar ia do 1. n^rca.'	3520.1*
D-KLE sa hišna dela in pomoč v gostilni »prejmemo. — Naslov ogl. odd. Jutra.
3538-la PRIDNO DEKLE vajeno vsega gospodini-stva, iè6e dvočlansk družina. Naslov v ogl oddelku Jutra. 3525-la
miz. Pul.iocnika in rajenca, spreimem. Naslov v ogl. o<Jd. Jutr*.
5555-la
KUHARICO
Vi bi samostojno vodila gospodinjstvo, iščem k mali družini. Ponudbe Z navedbo osebnih razmer in raposlitve na oel. odd. Jutra pod »Sposobna«.
i >7-la IzpraSane KURJAČE 2a parne kotle iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Služba v Ltubliani«.
s«** .1,
Zaslužek
NEMŠČINO francoščino, italijanščino, angleščino poučujem, pri dem na dom. Solidna podlaga začetnikom. Naslov pustite v ogl. odd. Jutra pod »I.inguist«. 5357-}
LOT AN J E drobnega mno2:nskega predmeta oddam na dom ra stalno. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3568-3
IN STRI 7KTOR JA, lei bi pripravljal za priv. iznit III. in IV. realne gimnazije, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra.
3567-3
KLJUČ A V. VAJENCA
spreimem. Naslov v ogl. odd. Jutia.	3540-41
Prodam
ZAavAIJ» iti-1 i v t prodam staronemško jedilnico. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3173-6
PRODAM dve beli, železni psttelji brez mrež tur S.poctno zapestno uro et re znam-Ke Ni slov v ogl. «xldel-fcu Jutra.	3528-6
ŽENSKE ČEVLJE 5 parov, dobo ohranjene, st. 37-38. p ocLun. Naslov v ogl. odd J Ura.
3523 o
SPALNICO
dv&lcrat vezano, piTovrst-aa iad.lav.1, krssn a ore-liov imitaciji, ugodno uapodai. Prav t m se proda lepa. nova. moderna fcuh njs&a oprava. Naslov v oglas. odd.Iku Jutra.	3531-6
Ol RO.'.Kl VOZIČEK globok, krem ba ve. nov. aelo lep, se ug-dno p o-da. Naslov v ogi. odd ku Jutra.	3535-6
tRODAM nove cevije. visoke, àtev. 38. želez-o posteljo z ž.mu co. — Poizve se pri Lucii. Jeranče, Večna p .t ètev. 21.	3533-6
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom, zelo dobro ohr njen, iz.- stnt, šiva, zelo pr praven z» domačo upo abo, naprodai po zmj nI ceni. N.-slov v ogl. odd. Jutra.
3532-6
ŠKORNJE
črne. šte. 43-44. skorai nove, predam. Rožn dolina. C. VI. àt. 13-1.
35374
vinske škafe
in puiJ he azne velikest dobite pri Gcepcd-jrJtl zvezi. Bleiweisova 29.
3544-6
POSODO
sa nasolitev mesa, ir mehkega in trdega lesa, dobite pri Gospodarski zvezi Bleiweisova 29
3543-6
BREZOVE METLE
drž Je za lop te. motike in omeia dobite p i Go wp~d • rski zvezi. Bel iwe sova 29.	3542-6
F NA SITA reeta in rete prodaja Gosp_d irska zveza. Bleiweisova cesta 29 3546-6
SENO • SLAMA Prosimo, da se mr? esenti za vagonske ko'lòine govejega kot k njskega sena ter slame zglase p i pri Gospodarski zvezi -Bleiweisova 28. 3545-6
A V
OUXMu, UUUU CaJ^-AJvn, g ulLhMO	jk^iuti.
^•Ovjev* ui. a-i-, levo.
3M8-Ü
SO a OR
2 fcuui-j-fcton dnom. vse v eueui *.osu, predvojno bafeO, »e piOu>. jXa±u>< v ogi. oud. jutra. to51-ö
bL.lt) O za on «-.»ce, 5 m voL.« nega «evjou, dw za moéko oditko, se proda. Naslov v o^l. odide.-ku Jutra.	3550 6
SERVIS odlièen ceéki porcelan Za 6 oseb. s es to Jed iz Jadjl-nega. kavmega, mocca in sadnega servisa. 67 kom., poleg 3 rje proste zajemalke. prodam. Naslov v ogl odd Jutr- 3553-6
MOSKÉ ČEVLJE št. 45. ft ne. nove, staro blago, prodam. Naalov v ogl odd Jutra. 3552«
MISI, PODGANE in ščurke zanesljivo pokončat« s strupom. kl ga dobite v drogerijt KANC, Židovska ul ca 1.
3536-6
S KOBELN IK
mizarski, in eno m-zo, prodam. Domobranek ce-ita 7.	3589-6
Dekorativno BLAZINO pravo srebc. ročno vezenje pod-m za 2000 lir. Ogled od 2. do 3. E jav-čeva 4a-IV., desno.
3522-6
PRAŠIČA
Stiri mesece 6taref?\ fri-
dax v osk bo p-oti plačilu. Hrano bom delno prešk bel sam. N^fiov v j ogl. odd. Jutra. 3522 6
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, znamke »Torpedo«, prodam. t'Ja.-slov v ogl. odd. Jutra.
3556-6
DAMSKO in MOŠKO
kolo znamke Steyr in Adler, skoraj v novem stanju, in dve motorni kolesi, najnovejši model, za izredno nizko ceno naprodaj. Ogled pri Merkur, Puhar-jeva 6.	3573-6
Nove moške MAJE, nekai metrov flanelc In otroške volnene hlačke z nogavičkami v roza. beli in svetlomodri barvi, velikosti od 1. do 5. leta, prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra.	3566-6
iKupim
FAiUMl KO 1 EL rfo 5 «im., kupim. Flori;anftica 39-1.	3502-7
KREMENČEVO LUČ dobre ohranjeno, nun>ie oblike, kup m. — Hrib..r. Maigajav- 2 1.	3547-7
TEHTNICO decimaifc.) do 100 k?, v dobrem st nju. Ivpim. Naslov v ogi. odri. J"trt 3549 7
TRICIKEL
d-b-o ohr-njen. kupim in dam v r čun mo'ko koäo v odličnem st-niu Naslov v OKlae. od^ 'ku »Jutra«.	3554-7
ZNAMKE komm, zbrko pV po6)-mezne p-rt:1e. tud; or--komoi^ke. ku-M-n Pnn- d b*> o-d *Zn^mkiec n- rwr odd. Jutra.	3524-7
'«VKA. težkega ok. 20 kg, kupim. Ponudbe ns ogl. odd. Jutra pod »7-drav praš;?-W< 3572-7
KNTTGE
v raznih iezikih, znanstvene. medicinske in tehnične. noveiše<?a časa, časo-oise in tudi cele krvižnice ^ueuie stalno kniigarna K'r:nmayr et Bamberg. Mi klošičeva 16.	3561-7
KUPIMO: Jurčič, Zbrana dela, I. izdaja : Stritar. Zbrana dela, I. izdaja; Jakoba Alešovca Zbrani spisi, 1. zvezek; Cankar. Zbrani spisi, 4. zvezek. Kniigarna K'ein-mayr et Bamberg. Mikloši-
ffiifWTffl
3 1	...	i.^jäM.'
mio pri doleniskem kolo övoru takoi ugodno prod. Janko. Kapiteliska ul. 3 z017-2'
VEr r POSESTVO z gozdnim kompleksom, 540 ha. kompletna žaga s poslopji in inventarjem, eozdni kompleks star sto let in komercielno neizkoriščen. poleg lepili travnikov in njiv ter gospodarskih poslopi), prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »fest milijonov lir«.
3574-20
V najem
LOKAL, primeren za galanten isko in modno trgovino, iščem v središču mesta ali v biižnii okolici. Ponudbe na oglas odd,- Jutra pod »Trgovina« 3122-17
PRIMERNE PROSTORE
po možnosti v centru — i£če.Ti za slli.arsfco in pleska sko ob-t. Naslov p^ve oglasni oddelek »Jutra«.
3560-17
Stanovanja
HIŠN POSESTNIKI, POZOR!
Samoetojna dama. sama, išče malo komfortno sti-novanje v boliéi n.ži v centru. Naslov v oglas Oddelku »Jutra«. 3519-21a
postre^n:ca
mima, poi te na. v oelo-dnevni »uin. služb', ifiče
p imerno st novanj ? _
Lahko tud: kot sostanovalka. Ponudbe na oglas ni odd. »Jut-a« pod š f-o »Za Bežigradom«. 3530-1
/7'T7ff7jr# f? ff
sobo
z dvexa posteljama, brez perila, s soupo abo kopalnice. oddam. Naslov v ogl. mM. Jutra. 3514-23
VELIKO SOBO prazno, oddam in sprej-cnem dva sost nov Ica. Naslov v ogl. odd Jutra.
2520-23
OREMLJ. SOBO
a tivema posteljama takoi oddam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 3521-23 2 VEZANI SOBI.
opremljeni, oddam. Perilo lastno. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3565-23
LJUBLJANČAN
iSče eno ali dve oprem-lieni sobi v centru s posebnim vhodom Ponrd-be pod »Dobro plaiame tia oglas. odd. Ji'tr .
3527-23a
OPREMLJENO SOBO
i strogo separatnim vho» Jom, išče gospod t L narcem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen -lačnik«	35"?o-25t
GOSPOD
star 40 let, želi radi slabega poznanstva in r sv ho ženitve spoznati vdovo, staro 35 let. ki poseduje lastno stanovi nje. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samoča«.	3558 23
i-i. l'uttólLit,
nakit, razne dragocenosti, denar itd. vnovčim po najvišji ceni proti takoišmi gotovini. Izposluiem bančne in kreditne posle, nakup in prodaio vrednostnih papiriev ter raznih nepremičnin. Aloizii Planin, šok. Knaflieva (prei Dvo. ržakova» i'I	?w>6-37
KOMU JE ZNANO kje se nahaja F.šsi Bogomir. r^jdn 25. X. 1918. ki Je bii ln^ernr.n v Gonasu, baxakj ètev 8. Po ka9 tuaciji Italije nimam o njem nobenih vesti. Pojasn !a proa.aa na oglas, cddiiek » Ju; ü ped »Inte ni an« 3302 37 Hiromanonja MAKIj X Vam točno oanač. Vašo življenisko pot. Spejema od 10. do 12. ter od Z. do 5. Puharjeva 1 -II.
3539-37 IZGUB L SEM OČALA od M.adike do R- žne do line. Pošten najditelj ml iih vrne proti nagradi pr vratarju Neroone t s t nc 3559 3"
DNE 17. FEBR LAK J A
1944 ob 15. uri se vrši -tovornem skladišču posta;-Ljubbana dražba: 1 zabo (elektromotor) ir. raz'ic-ie ga pribora. — Skladiščr» vodstvo.	3 71-3"
V MILANO POTUJE trgovec ter prevzame v izvršitev razne posle zanes ljivo in vestno. Našlo* pustite v ogl. odd. Jutij, pod »Milano«. 3563-3/
i
Umri nam dobri očka
je včeraj naš
FRANCE KOMAR
STROJNI STAVEC
Pogreb bo v sredo, dne 16. t. m. ob pol 5. uri popoldne, z Zal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi v Trnovem.
Ljubljana, 15. februarja 1944.
Žalujoča žena ANGELA, sinko GOJKO In ostalo sorodstvo.
I i-r
Umrl nam je dragi brat, sftric in svak. gospod
PRAPR0TMSK
šolski upravitelj v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 16. II. 1944, ob 3. uri pop. z Žal, kapele sv. Andreja, na. pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 15. februarja 1944.
Rodbina PRAPROTN1K in ostalo sorodstvo

m g t :
■
■
prave so;ibe o njem. Ker pa te stvari očit- ! no n! več moči izpremeniti —s
»— se boš pač moral sprijazniti z njo.« je dopolnila Eliza, in poreden nasmeh ji je za gral na ustnic ti.
»Mar reci da sem se že sprijaznil.« je cdvrnil major in vstal, da se porcku'e z Lobatom, k je b i pravkar stopil v sobo.
Eliza je na tihem upala, da se Br un Se enkrat oglasi. Toda ni ga bilo. Konec koncev res ni imel več službenega opravka pri Lobatovih. za navaden obisk pa mu je m njkalo časa. Razen tega se gotovo ni maral še enkrat v tej hiši srečat: s stare-š'no, o katerem je vedel, da je še vedno tu v gosteh.
Res je bilo, da kratko ln malo ni utegnil. Moral je priprav ti nočno stražo. Vse je bilo treba natančno premisliti.
Mendasu Je določ 1 posebnega opazovalca. Za to nalogo je izbral Brau« najbjij spretnega Izmed svoj h uradnikov Isk ilec zlata nI smel niti malo zaslut ti, da je njegova koliba n «dzorovana. Možje ob »zlatem hribu« so si sami postavili stražo. Vendar je Braun tudi tja poslal uradnika. Vrhu tega je razpostav'1 na raznih krajih mest- še nekaj ljudi.
Ure so minevale v napetem pričakovanju. ali se bo kaj zgodilo
Braun je v teku noč de nekajkrat obhodil posamezne straže in se prepričal da dobro pazijo.
Poročila so bila zm-Mxwn enaka,: »N16 posebnega!«
Drugo jutro je Orechas že zgtiiftj spet pr šel na pol cijski urad. »Nu Braun, * je vprašal malce podsmehljivo, »ali ste dobili minulo noč kako potrdilo za svoj nazor?«
»Ne,« je s čvrstim glasom odvrnil koml-s:r, »za zdaj še ne. To pa še davno ne izkazuje, da ne bi Imel prav. Slej ko prej sem prepričan, da je Bonifac o Salvador še v bi žnj soseščini. Nemara bo počakal dan ali dva, da se razburjenje n d njegovim prvim nastopom nekoliko unese.«
»In potem, mislite, se bo vrnil?«
»Najbrže bo poskusil še enkrat.«
»Na kaj opirate to mnenje?«
»Na uspeh ki ga ;e imel doslej. Tato tatvina pri senhorju Pe xotu kakor rop ž:-vii st.3 se mu obnesla, in — sami veste gespod major — dokler ima zločinec sie-čo v svojih podvzetjih. toliko časa
Orechas se ;e nasmehnil. »Hm — to dokazovanje ni napačno. A kdo ve, nemara je tudi cai kaj zaduhal o tem, da se zdaj tu vse drugače pazi.«
»Skoraj ne verjamem. Težko da bi bil pri nas s kom v zvezi. Opazil bo šele, ko sa opeče nos.«
»\? ž ki naj bi sledtl Mendica, tudi m opazil nič posebnega?«
»Ne Indljanke snoči vsekako ni brio nJemu.«
^fifttoitur « (jrejujei Davorin Savljen. —
Fttt da» Konsortium »Jutro« ala VeaiaR Zu Konzorcij «duira« kol uuajalelj» »tanko vtranl - Fta »Kamclna ttNksrnn A. U* ala MruckstaU« tURV.- Jenu. —> Für *m Inseratenteil verantwortlich • Za I—iralnl oddelek odgovarjat I Jut mir VaMtt
£a ijn«r«dB9 ttakarn« d. d.« kot