OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 27, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 83
DomaČe vesti
Nova plošča
plošča, za katero so peli pevci ^sbetie Matice, je sedaj na tr-J' Giii strani je Vrbsko je-na drugi pa 1. Venček na-P^smi. Kdor jo hoče, jo o naroči ali dobi v uradu Mr. ubel-a, v Slovenskem narod-6411 St. Clair Ave., EX 1-8638.
seja
seja društva Zavedni št. 158 SNPJ se vrši zvečer ob osmih v AJC echer Ave. Vabi se članstvo Polnoštevilno udeležbo.
^ Zadnje slovo
društva sv. Ane, št. 4 so prošene, da pridejo v peško ob 7. uri v Zakraj-pogrebni zavod, da i^a->, ^^dnjo čast umrli članici "*^»1 Arko.
^Uzen
hai^	bolnišnici se na-
i^^ P^znana Mrs. Rozi Zdešar ■alik	St. Prijateljice jo
sito ^.^t^iščejo, mi ji pa želimo •"^jšnjega okrevanja! !
^ bolnišnice
*^^Gnville bolnišnice se je
Browder pravi, da Lattimore nikoli ni bil komunist in da so obtožbe v celoti napačne
NEW YORK, 26. aprila—Bivši glavni tajnik ameriške Komunistične stranke Earl Browder je danes v članku, ki je bil objavljen v new-yorkšem Daily Compassu, izjavil, da so obtožbe bivšega komunista Louisa Budenza, češ daje visoki svetovalec Državnega oddelka Owen Lattimore komunist, popolnoma napačne.
tic inf dom Richard Ivan-Sedaj lahko obiščejo.
tel
',3241 E. 61 St., kjer ga prija-
ledenice
Gove Philco električne le-V pravkar dobili v zalogo Brodnickovih bratov jilj. Waterloo Rd. Obiščite Oglejte nove izdelke, ki Voij^t služili v popolno zado-
demonstracije ovvNewYorku
i;esi York, 26. aprila—Da-skupina 3,000 new-yorških ti y dijakinj skušala vdre-iii. y Hali po demonstracijah Ijey^^stih zaradi mezd učite-
m
°^ejitve njihovih aktiv-^ po šolskem pouku.
in dijakinje so zahte-Ije ^'šane plače za svoje učite-^^cli so vdreti v urad žu-^illiama O'Dwyera, kar
jiib '
Vgj policija preprečila.
Hjijj . ^ot 100 policajev na ko-it)if ^ skušalo ohraniti red in ®kaj dijakov je dobila laž-
v teku suvanj.
Jre^^^oi'ski mestni budžet
povišico učiteljskih
^250 letno, medtem ko so
hovi^^^ Zahtevali $650. Ker nji-
Ho ^&htevam ni bilo zadošče-» qO
odklonili nadzoro-kii ^^tivnosti po šolskem po-3ow je povzročilo preklic

m drugih prireditev, ''jih	osnovnih in sred-
^0 imajo plačo od $2,500 . O na leto. župan O'Dwy-naznanil, da se mest-tig^^žeta ne bo spremenilo. . ^'^tracije dijakov in di-se začele že ob 10. uri trajale pa so do 5. ure fv Skupina 3,000 dijakov ^ 'ty Hallom je bila le ena skupin. Računa se, da Ml) ^ ^^0 Sodelovalo pri protest-kov >onstracijah 10,000 dija-^^j^kinj. Demonstracije ''ij, tQ za prav začele že vče-''e, ^ iiiso bile preveč uspeš-jih je udeležilo le ne-Afaj,. "^Uakov in dijakinj, u	bil neki 15 let sta-
Sa h ' fizično napadel ne-
Browder, ki bo jutri nastopil kot priča pred senatnim preiskovalnim odborom, je v članku rekel, da po njegovem prepričanju Lattimore nima nobenih komunističnih nagibov. V zvezi z izjavami Budenza, ki je svoječas-no bil znan kot komunist, toda je sedaj katoliški profesor, je Browder rekel, da je njegovo pričanje neverjetno.
Budenz je na pričanju pod prisego izjavil, da je Browder bil eden od komunističnih voditeljev, ki da mu je rekel, da Lattimore dela za stranko. S tem je delno podprl senatorja Mc-Carthya, ki še vedno trdi, da je Lattimore "vodilni sovjetski vohun v Zedinjenih državah."
"Kolikor je meni znano, ni profesor Lattimore imel nobenih zvez s komunistično stranko v teku petnajstih let, ko sem jaz bil njen glavni tajnik," je izjavil Browder.
PRODAL BO HIŠO, KER GRE V JEČO
HOLLYWOOD, Cal., 24. aprila—Ring Lardner Jr., po poklicu pisatelj filmskih skriptov, je danes ponudil naprodaj svojo hišo. Na tablico je zapisal: "Naprodaj, ker gre lastnik v ječo."
Lardner je eden od desetih hollywoodskih pisateljev in direktorjev ki na zasliševanju pred kongresnim odborom niso hoteli povedati, če so komunisti ali pa ne. Lardner je bil obsojen na zaporno kazen zaradi preziranja kongresa.
Z Lardnerjem sta bila obsojena tudi pisatelja John Lawson in Dalton Trumbo. Naložena jima je bila kazen po $1,000 globe in leto dni v zaporu.
DIJAK SE USTRELIL ZARADI SPRIČEVALA
NEW YORK, 26. aprila—Donald Finn, star 15 let, se je danes ustrelil, ker je bil v velikih skrbeh zaradi šolskega spričevala, v katerem je dobil slabe rede.
JUGOSLOVANSKI PARLAMENT PODPRL VLADO
BEOGRAD, 26. aprila—Novi jugoslovanski parlament je danes potrdil vse člane stare vlade, ki so vodili deželo v teku spora s Sovjetsko zvezo in Kominfor-mo.
Za predsednika Presidija je bil ponovno izvoljen Ivan Ribar, ki je izjavil, da bo novi parlament odločno branil deželo. Jugoslovanski premijer maršal Tito bo jutri imel važen govor.
OTROKA USTRELILA STAREGA PREMOGARJA
PEORIA, 111., 26. aprila—Dva mladoletnika, devet let star Jimmy Chatman in 14 let star Donald Simons, sta danes priznala, da sta ustrelila 62 let starega premogarja Benjamina Pannierja, da bi mu odvzela denar za potovanje v Chicago.
Mladoletna zločinca sta čakala Pannierja v njegovem stanovanju. Takoj ko se je pojavil na pragu hiše, je Donald dvignil puško in ga na mestu ustrelil.
Poli
caja.
Hitlerjev general vežba Argentince
DUESSELDORP, Nemčija, 26. aprila — Hamburški tednik Der Stem je danes objavil članek, v katerem trdi, da gen. Adalf Gal-land, nekdanji Hitlerjev šef bojnih letal, vežba argentinske letalce.
Gen. Galland je bil eden od najmlajših Hitlerjevih generalov. Po porazu nacistov je odpotoval v Argentino in kot sedaj poroča Der Stern, je vposlen pri letalskih raziskovanjih v Cor-dobi.
Poleg Gallanda se v Argentini nahajajo na važnih vladnih položajih kapetan Hans Uldrich Ru-del, pilot bombnika, ki se je proslavil z 2,530 poletov in je svo-ječasno poveljeval Goeringovim Stuka letalom, dalje znani nacistični pilot Werner Baubach in profesor Kurt Tank, ki je pripravil načrte za več modelov nacističnih vojaških letal.
Kitajski komunisti kupujejo ameriški bombaž z dolarji
WASHINGTON, 26. aprila — Komunistična Kitajska je daleč boljši trg za ameriški bombaž kot pa je bila Kitajska pod nacionalistično vlado Čiangkajše-ka. Komunisti ne samo, da kupujejo večje količine bombaža, ampak za ta bombaž tudi plačujejo 7 dolarji, medtem ko so bombaž poslan Čiangkajšeku plačevali ameriški davkoplačevalci.
Na osnovi vladnih poročil je razvidno, da je komunistična vlada kupila letos le nekaj manj bombaža kot pa je prejšnjih let bil poslan, v glavnem zastonj, nacionalistični. Kitajski.
Kitajska je sedaj pod komunistično vlado ena od redkih držav, ki plačuje za vse pošiljke z dolarji. Najbolj točna je Kanada, sledi ji Kitajska, medtem ko je Češkoslovaška na tretjem mestu.
Samo v mesecu februarju je Kitajska kupila več ameriškega bombaža kot pa v vseh prejšnjih šestih mesecih. Poleg uradnim potom verjetno kupujejo komunistične oblasti tudi bombaž, ki prihaja drugim potom. Angleška kolonija Hong Kong je na primer zelo zvišala uvoz ameriškega bombaža in na splošno se veruje, da so ga angleški trgovci preprodali kitajskim komunistom.
Kitajska zelo potrebuje bombaž in bi verjetno kupila še večjo količino ameriškega bombaža, če bi ji ne primanjkovalo dolarjev. Neki vladni uradnik je izjavil:
"Kitajski komunisti bi želeli zvišati nakup ameriškega bombaža za trikrat. Toda ne morejo, ker nimajo dolarjev in ne blaga, ki bi ga lahko prodajali za dolarje."
Kratke vesti
KONGRESNIK PRAVI,
DA JE NA HAVAJIH 39 UPORNIH PRIČ
WASHINGTON, 26. aprila — Kongresnik Francis E. Walter je danes izjavil, da bo od kongresa zahteval, naj se obtoži zaradi preziranja kongresa 39 "upornih prič," ki ob priliki zasliševanj glede komunističnih aktivnosti na Havajih niso hoteli odgovoriti na vprašanje, če so komunisti ali pa ne.
Walter je rekel, da njegov odbor za ne-ameriške aktivnosti pripravlja poskusno obtožbo, da bi se ugotovilo, če se lahko vse priče, ki ne bi odgovorile na vprašanja o komunizmu, postavi na zatožno klop.
Na preiskavah, ki jih je neameriški odbor vodil na Havajih, je bilo veliko število oseb, ki niso hotele pričati.
MAJNIŠKE PROSI^VE BODO PO CELI ITALIJI
RIM, 26. aprila — Italijanski komunistični in socialistični voditelji pripravljajo načrte za velike proslave 1. maja, ki se bodo vršile po celi Italiji. Pri proslavah bo sodelovalo na milijone delavcev.
BEGUNCI NA LAKOTNI STAVKI V NEMČIJI
FRANKFURT, 24. aprila — Begunci, ki se nahajajo v bolnišnici za tuberkolozne v Heil-bronnu, Nemčija, so zadnji teden šli na lakotno stavko in priredili velike nemire, tekom katerih so iz bolnišnice vrgli glavno zdravnico, za katero pravijo, da je ko-munistinja.
Okrajni direktor Mednarodne relifne organizacije Robert Sparkman je izjavil, da je v bolnišnici bil upostavljen mir in red. Toda begunci so dva dni stavkali, ko je uprava bolnišnice naznanila, da bodo kolovodje napada na zdravnico izobčeni iz bolnišnice. Nekateri begunci so res bili odstranjeni, čeprav so se ostali begunci s silo zoper-stavljali.
BEGUNEC BO KMALU POSTAL MILIJONAR
WHITMAN, Mass., 25. aprila — Nemški b e g u n ec Henry Schmikler pravi, da je Amerika dežela velikih prilik, da se človek obogati. S svojega stališča ima prav. Prišel je v New York leta 1938 z le $4.50 v žepu. Danes ima premoženje, ki velja nad $200,-000.
Schmikler si je premoženje nakopičil s purani. Pravi, da je največji trgovec s purani v Mas-sachusettsu in verjetno na celem vzhodnem področju.
"Ko sem prišel v Ameriko, nisem znal angleščine. Sedaj pa poljedelske visoke šole pošiljajo k meni ljudi, ki me povprašujejo za nasvete," je rekel Schmikler.
ADMIRAL PRAVI: DA RUSIJA NE ZELI VOJNE
BOISE, Idaho, 25. aprila— Vpokojeni admiral Ellis M. Za-charias, ki se je odlikoval v prvih letih vojne proti Japonski, je danes izjavil, da po njegovem mnenju Sovjetska zveza ne želi izkoristiti incident z ameriškim letalom na področju Baltika, da bi začela vojno.
Kot je rekel admiral, Rusi sploh ne želijo vojne, če lahko svoje cilje dosežejo z drugimi sredstvi.
Demonstracije čez 500,000 nemških
komunistov ne bodo prisilile zapadne sile na umik iz Berlina, pravi Acheson
V "Enakopravnosti" dobite tedno sveSe dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
MADŽARSKE OBLASTI ARETIRALE ŠPEKULANTE
DUNAJ, 25. aprila—Madžarska policija je danes aretirala štiri trgovce, ki so v zvezi z izgubljenim ameriškim letalom širili vesti, da je vojna med Zedi-njenimi državami in Sovjetsko zvezo neizogibna in da se bo vs^k čas pričela.
Kot pravi komunistični časopis Szabad Nep so takšne vesti bile premišljeno razširjane, da bi se povzročilo val panike in kopičenje živeža. Ljudje, ki menijo, da bo res prišlo do vojne, se bojijo lakote in vsled tega kupujejo velike zaloge hrane.
Aretirani trgovci, ki so širili vesti o neizogibni vojni, so res povzročili paniko. Na tisoče kil moke, sladkorja in masti je izginilo iz budimpeštanskih trgovin. Posledica je bila, da mnogi prebivalci niso mogli te hrane sploh kupiti.
RAZPOROKA OD MOŽA, KI JE HOTEL UMORITI ŽENO IN DVA OTROKA
LOS ANGELES, 25, aprila— Mrs. Betty Grant, ki bi bila z dvema otrokoma skoro postala žrtev nenavadnega bombnega atentata, je danes izjavila, da bo zahtevala razporoko od svojega moža. Njen mož po poklicu inženir, je priznal, da je podtaknil bombo v letalo, v katerem se je nahajala njegova žena z dvema otrokoma. Bomba bi eksplodirala po dvigu letala, v katerem je bilo še 13 potnikov.
Prvotno je Mrs. Grant rekla, da bo stala ob strani svojemu možu, ki bi poskus umora žene in (jtroka, da bi dobil zavarovalnino na njihova življenja, takoj priznal. Toda danes je rekla, da bo zahtevala razporoko, ker se ga boji in želi začeti novo življenje daleč od njega.
Ples Clevelandske zveze za narodne umetnosti
Narodnostne skupine, ki so 29. januarja imele v Music Hallu zelo uspešen Festival narodnosti, bodo imele svoj prvi kostumirani ples v nedeljo 7. maja v Rainbow sobi hotela Carter.
Moderno in narodno godbo bo igrala orkestra Ralpha Keat-inga.
Predsednik Clevelandske zveze za narodne umetnosti in urednik za narodnostna vprašanja pri Pressu Theodore Andrica vabi razne narodnostne skupine, naj pridejo v svojih narodnih nošah na ta velik ples. Če pa ni mogoče oskrbeti noše, je prav tako dobra tudi navadna obleka.
Vstopnina za udeležnike v nošah bo $1, za ostale pa $1.50. Vstopnice se dobi v International Institutu na 1620 Prospect Ave. in v Public Service Bureau Pressa.
Pri organiziranju prvega plesa pomagajo Andrici občinski sodnik Louis Petrash, Miss Margaret Ferguson, Miss Mary Kap-pos, Mrs. Herman Eggiman fti Edward Campo.
WASHINGTON, 26. aprila—Državni tajnik Dean Acheson je danes izjavil, da bodo zapadne sile ostale v Berlinu neglede na vse neprilike, ki se lahko pojavijo v zvezi za demonstracijami 500,000 mladih nemških komunistov, ki bodo koncem prihodnjega meseca prišli v zapadne sektorje mesta.
Acheson je ponovno posvaril, i~"
da bodo ameriške, angleške in francoske vojaške oblasti v Berlinu streljale s strojnicami na .nemške komuniste, če bodo skušali prevzeti oblast v Berlinu.
Nemški komunistični voditelji so za prihodnji mesec organizirali pohod na Berlin kot demonstracijo za združeno Nemčijo. Iz sektorja pod sovjetsko upravo bo prišlo okrog 500,000 mladih komunistov in komunistinj.
V zvezi z manjniškim pohodom so se začele širiti govorice, da nameravajo zapadne sile poslati Sovjetski zvezi noto, da se jžripreči demonstracije. Toda Acheson je "časnikarjem v zvezi s temi poročili rekel, da zapadne sile ne bodo razkrile, kaj nameravajo storiti, da se zoperstavijo nemškim komunistom.
Na konferenci s časnikarji je
kril, da je vlada ukazala Rumu-niji, naj zapre trgovinske urade v New Yorku, ki da so dejansko "nepooblaščen konzulat." Ukaz je v zvezi z akcijo rumunske vlade, ki je nedavno zaprla ameriški informacijski urad v Bukarešti.
VATIKAN NAPADA ORGANIZACIJO ZD
VATIKAN, 25. aprila —Pol-uradno glasilo Vatikana Osser-vatore Romano je danes napadlo organizacijo Združenih narodov, ki da uči "ateistični mate-rializem" v zvezi s predlogi za kontrolo porodov na zaostalih področjih sveta. V članku glasilo pravi, da je program za kontrolo porodov, ki ga predlaga organizacija Združenih narodov, podan s popolnoma "materiali-
državni tajnik med ostalim raz-' stičnimi ekonomskimi izrazi," -----1-
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Bivvabik, Minn.—Zadnji dan, ko je Biwabik rudnik prenehal z obratom — to je bilo še pred Božičem — je bil Frank Anzelc tako nesrečen, da mu je pri parni lopati odtrgalo prst na nogi in ga tudi drugače hudo poškodovalo. Šest tednov je moral biti v Biwabik bolnišnici, zdaj se pa zdravi doma.
—Kmalu po tistem je bil drugi rojak nesrečen—John šerek, E. Cincinnati Location, ki jeizu-čen čevljar. Ko je nekaj delal z' električno žago, je nenadoma zgubil tri prste na levi roki. Tako nesreča nikdar ne počiva.
—Letos je bila izredno huda zima. Celi januar in februar j^ bilo največkrat 20 do 30, enkrat pa celo 52 stopinj pod ničlo.
Joliet, 111. — Mr. John Jevitz Sr. je bil operiran v bolnišnici sv. Jožefa. Sedaj je že iz nevarnosti.
—Mrs. Joseph Horvat se nahaja v Houston, Texas, na obisku prisvoji hčeri, kjer je štorklja prinesla j/unčko.
—Jolietski "Spectator" je prinesel sliko dveh mladih nadarjenih Slovenk, Miss Lillian Brule in Miss Lorraine Benedick. Ti dve učita 43 otrok slikarstva. Otroci, ki kažejo talent za slikanje, imajo lepo priložnost, da se v tej umetnosti razvijejo. Ta šola je pod pokroviteljstvom Joliet Artists' League. Miss Brule tudi poučuje v k o 1 e g i j u, sv. Frančiška, Miss Benedick pa poučuje v Chicagi. V cerkvi pri kapeli Marije Pomagaj sta dve odlični sliki, ki jih je izdelala Miss Brulc.
Chicago. — Pri družini Frank in Bertha Vlček so se 28. marca oglasile rojenice in pustile prvorojenčka. Mlada mama je hči tajnika Johna Potokarja.
—Po daljši bolezni je v bolnišnici umrla vdova Mary Po-lanc, stara 61 let, doma iz
Šmarjete pri Novem mestu. Zapušča sina.
Taylorville, 111.—Dne 11. aprila je umrl Peter From, star 76 let, član SNPJ. Zapušča ženo, tri vnuke in šest pravnukov, v starem kraju pa brata.
La Salle, 111. — John Furar ml. se je po tritedenski bolezni vrnil iz bolnišnice Dwight, kjer je bil operiran na grlu. V ista bolnišnico se je šel zdravit Lan-di Urbani je.
—V bolnišnici je 11. aprila umrl Rudolph Trdin, star 67 let, v Ameriki 42 let, ves čas v La Sallu, član SNPJ, samostojnega društva Edinost in Sv. družine. Svoječasno je bil več let blagajnik društva 337. Žena mu je umrla pred par leti. V Oglesbyju zapušča nečaka Antona Gardina, v starem kraju pa dva brata in dve sestri.
Joliet, 111. — Umrla je vdova Katarina Vertin, stara 8^ let, doma iz Semiča, članica KSKJ in SŽZ. Zapušča hčer, štiri sinove, pet vnukov in več ,nečakov ter nečakinj.
Gillespie, 111. — Dne 3. aprila si je pretrgala nih življenja Kristina Radulovih, stara ko-fnaj 28 let. Bolehala je par tednov in se hodila zdravit v St. Louis, kjer so ji povedali, da bo ^malu ozdravela. Zapušča moža, tri male otroke, očeta, mater in brata Williama Menchak.
Eveleth, Minn.—Dne 23. marca je v bolnišnici v Duluthu umrl Michael Zamec, dolgoletni član SNPJ,' star 64 let. Zapušča ženo, hčer, dva sinova in brata v bližnjem Biwabiku, v starem kraju pa tri sestre in dva brata.
Chisholm, Minn. — Prejšnji teden je po dolgem bolehanju tukaj umrla Johana Ambrožič, doma iz Sušja, fara Bilinica, v Ameriki od 1911. Zapušča dva sina, hčer in dva vnuka.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
27. aprila 1950
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RAl-ES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____________________
For Three Mrvnths—(Za tri mesece)_________________________
..$8.50 .. 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto) .... ______________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)____________
For Three Months—(Za tri mesece) __________
$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
KRVNI PROGRAM AMERIŠKEGA RDEČEGA KRIŽA
Krvna plazma m kri reši dnevno stotine življenj po ameriških bolnicah in mnogo te življenje rešujoče tekočine dobavlja Ameriški rdeči križ potom svojega programa zbiranja krvi, ki je potem porazdeljena po potrebi kjerkoli more pripomoči k hitremu okrevanju bolnih in poškodovanih. Program se izvaja v tridesetih centrih Rdečega križa, ki so v večjih mestih sirom dežele ter dovajajo krvno plazmo več kot 1600 bolnicam za uporabo potrebnim bol nikom.
Odkar je bil uveden program zbiranja krvi začetkom'januarja 1948, je darovalo v teh centrih kakih 456,000 oseb iz vseh življenjskih plasti do 613,000 poličev (pints) krvi. Na farme in v druge podeželske kraje izven večjih mes\ pošiljajo posebne "bloodmobiles" imenovane troke, ki imajo potrebno opremo za jemanje in zbiranje krvi od prostovoljnih darovalcev, ki ne morejo v mesto v to svrho.
Darovalec krvi lahko gre v center sam ali kot član skupine, ki se odloči dati količino krvi. Te skupine se včasih javijo iz poslovnih uradov, cerkva, organizacij, itd. Posameznik ob prihodu v center izpolni enostavno prire jeno tiskovino ali polo, gre v malo sobo, kjer leže na posteljo in počaka, da pride bolničarka, ki mu vbode iglo v krvno žilo in po cevki natoči krvi v steklenico. Vse skupaj vzame kakih petnajst minut. Posameznemu darovalcu odvzamejo samo polič krvi naenkrat, razen v izrednih slučajih. Radi varnosti njegovega lastnega zdravja, ni darovalcu dovoljeno ponovno dati krvi osem tednov po odvze-tju enega poliča. Nobenemu ni dovoljeno darovati kri več kot petkrat letno.
Po odvzet ju krvi je darovalec povabljen v bližnjo kantino ali jedilnico Rdečega križa na nekoliko prigrizka. Darovana kri je medtem poslana v laboratorij. Tam jo pre-iskusijo, da ugotovijo, če je zdrava, in analizirajo v svrho uvrščen j a v pripadajočo kategorijo. Potem jo zapečatijo v stekleno posodo in označijo kot "whole blood." Ta čista kri je potem poslana onemu centru Rdečega križa, ki jo najbolj potrebuje. Od tu gre potem v bolnice, ki imajo spravljene zaloge krvi dobljene potom programa Rdečega križa.
Ko je kri enkrat shranjena v hladilnici bolnice, Rdeči križ nima več kontrole nad njeno uporabo. Zdravniki, kirurgi ali pa bolniški uradniki porazdele darovano kri, kakor zahteva potreba. Navadno vprašajo bolnika, ki dobi kri, da po okrevanju isto vrne, torej da pride in sam daruje polič krvi v zameno, če pa sam ne more, naj prosi kakega sorodnika, da mu stori to uslugo. Nekatere bolnice imajo svoje lastne "banke" krvi, neodvisno od Rdečega križa, za katero računajo po $25 do $30 polič. Te bolnice pa so pripravljene dati kri brezplačna, ako se bolnik obveže po okrevanju dati ali dobiti bolnici dva poliča krvi za vsakega, ki ga je dobil tekom bolezni od bolnice sam.
Ker prične kri v približno treh tednih razpadati tudi na hladnem, pošljejo centri Rdečega križa neuporabljeno kri nazaj v laboratorije, kjer jo s posebnim strojem utepejo, da ostanejo vse rdeče celice na dnu. Celice zberejo skupaj in so potem uporabljene v zdravljenju bolezni povzročenih po pomanjkanju rdečih krvnih telesc ali celic. Kot plazma je v resnici poznana v laboratoriju rumenkasta tekočina, ki se zbere na vrhu tekom utepanja. To uporabljajo bolnice v razne svrhe. — Tekom zadnje vojne se je nabralo preko 13 milijonov poličev krvi. Program je bil osvojen na željo armade in mornarice. Po vojni je Rdeči križ opustil zbiranje, radi potrebe pa je s programom začel iznova in svoje delo še širi.	—Common Council
UREDNIKOVA POŠTA
Za srbeče pete in plesaželjne je izbrana izvrstna godba. Za druge človeške potrebščine, katere spravijo vsakega v dobro voljo in razpoloženje, da vsaj za en večer pozabi vse križe in težave, bo preskrbel odbor. Za ples je izbrana godba, katera bo lahko ustregla starim in mladim. Marsikateri starejši bo morda rekel, kaj bom hodil na plesno veselico, saj to je samo za mladino. Toda to ni tako. Videli smo na drugih naših prireditvah, ko se je na podu vrtelo več starih kot mladih.
Še na pikniku, kjer nismo imeli poda za plesat, so se kar po brazdah vrteli. Belokranjci pravijo, da "ga ni voza iz dola, brez starega vola."
Ker do sedaj Belokranjci nismo imeli nobenega društva, ne kluba in ne organizacije, pač pa smo se vedno pridružili vsem drugim (kranjskim) in slovenskim društvom, zato upamo, da boste to vpoštevali in nas v soboto 29. aprila v polnem številu obiskali v Hrvaškem narodnem domu na St. Clairju in 64 St. Da boste lahko popolnoma spoznali, kakšni smo, pridite nas obiskat na imenovani dan, pa boste videli, če imamo mehke ali trde rogove. Nič se nas ni treba bati, ker do sedaj nismo še nobene požrli. Mogoče smo jo poskusili, pojedli je pa nismo, če je bila še tako sladka in lepa. Seveda takšnega vina kot je Se-mičko ne bomo pili, tudi ne takega slivovca ali tropinovca kot ga v Belokrajini kuhajo, toda dobili boste lahko vse drugo, kar premore ohijska država.
Vstopnina je nižja kot kje drugje, ker Belokranjci nismo navajeni biti bogati, zato tudi nismo ustanovili tega kluba, da bi s tem naredili denar. Ne bomo vam predstavljali nobenih političnih ali strankarskih govornikov, ker v to se popolnoma nič ne mešamo. Tudi ne bo med nami nobenih grofov ali pleme-nitašev, zato se bo vsak po svojo, ter prav po domače zabaval. Dobrodošel nam bo Vsak Ribničan, pa če ima kaj suhe robe ali ne. Dobrodošel bo Kra-šovec, četudi malo po italijansko zakolne. Dobrodošel Gorenjec, če se tudi malo priduši. Dobrodošel Štajerc in tudi Dolenje, četudi nimamo "cvička" za njega. Vsi pridite in se bqmo pozno v noč prav pošteno zabavali!
Z Belokranjskim pozdravom, M. V. Schnellcr, podpredsednik.
Naši ljudje so prihiteli od vseh gle vsem gostom. Podpisani sem
strani in napolnili prostore že popoldne. Zvečer pa se je kar trlo ljudstva. Program in licitacijo pri tekmovalnem plesu je vodil moj stari prijatelj in stara grča Frank Česen. Vodil pa ga je prav dobro in ne vem, če bi ga kdo drugi boljše, ker to je trajalo tri ure. •
Prvi solo ples je plesal s svojo soprogo Mary, krasna korenina Frank Segulin in to za cel stotak. Drugi so mu sledili za $50 in $25. Po licitaciji smo šil v spodnje prostore na večerjo. Reči moram, da je ta banket bil za ceno $1.50 prav zadovoljiv. Vse je bilo okusno, goiko in tečno. Občudovali smo delavce, posebno pa kuharice, ki so pripravile tako dobro večerjo, ter še bolj strežnice, ki so tako točno stre-
pri svojih 45 letih v Clevelandu in po drugih mestih bil na mnogih banketih in pojedinah, lahko pa rečem, da še nisem videl takšne točnosti pri postrežbi. Vsa čast vsem delavcem in delavkam !
Gotovo gre kredit tudi Direk-toriju in Stavbinskemu odboru, dalje pa mojemu prijatelju arhitektu Rudolfu Grošelnu, ki je vodil vso stvar pri stavbi in uredil te lepe prostore. Mr. R. Gro-šel ni samo zmožen arhitekt, ampak tudi priprost in z vsakim vljuden Slovenec.
Od visokih mož so bili navzoči iu imeli pozdravne govore naš ohijski guvernor Frank J. Lau-sche, ki je govoril v slovenščini. (Samo .malo pripombe k njegovi opazki. Popotnik pravi, da ne sa-
mo v Ameriki, ampak še bolj bo I bil filozof" (1946, strani 65 do živel in trdno stal na obrambi 112) in "Zatajena vest" (1^^'
svojega slovenski rod v Evropi in drugod po svetu, akoravno ga danes črnijo, blatijo in obreku-jejo. Res: Živi, živi duh slovanski . . .) Drugače je stari znanec France Lausche fajn povedal in nas tudi kratkočasil.
Nadalje je nastopil euclidski župan Mr. Sims in dobro povedal. Nastopili so še drugi zastopniki in zastopnice raznih organizacij in društev delničarjev, kot na primer od Slovenske narodne podporne jednote, katero je zastopal predsednik finančnega in gospodarskega odseka Matt Pe-trovich in mnogi drugi, katere za danes ne morem vse imenovati. Morda bom to storil drugič. Pozdravljeni!
Anton Jankovich.
strani 27 do 52) ter dramo w novi svet" (1949, strani 52 do 91). O slednji je poročal že tudi "Novi svet" v 10. številki leta 1949. Vsi Kristanovi prispevki
so ali socialnega značaja
ali pa
35 LET AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA KOLEDARJA
Obletnica ustanovitve Belokranjskega kluba
Nekako pred enim letom se je v Slovenskem društvenem domu ni! Reoher Ave. slučajno zbrala skupina B^elokranjcev. Ker se do takrat še med seboj nismo dobro spoznali, smo se med seboj vprašali, kaj naj naredimo, da bi prišli večkrat skupaj. "Ustanovimo 'Belikranjski klub'," se je
j reklo, in v par tednih se je tako ! storilo.
I V teku enega leta je imenovani klub priredil tri plesne veselice in piknik, kjer smo se vsi v vseh ozirih izvrstno in prav |)0 domače zabavali.
Za obletnico ustanovitve priredi "Belokranjski klub" spomladansko plesno veselico v Hrvaškem narodnem domu na St. Clairju v soboto 29. aprila.
Koncert Slovana
Vse atvarsto na zemlji se razvija k pomladnem prebujenju. Ne samo človek, tudi ptice v gozdu si dajo duška v pozdrav novemu svetu, ko se zeleni gaj in livade odenejo v praznično cvetje.
Mi, Slovenci, pa zapojemo tisto lepo pesem, ki nam je najdražja ob takem slovesu.
Ali ste že videli novo dvorano v Euclidu, Ohio? Ali ste že slišali pevski zbor Slovan, ki bo nastopil prvič v novi dvorani? To bo zgodovinski dogodek in prvi dan posvečen naši glasbi z bogatim vz|)oredom. Med drugimi skladatelji bodo v programu dela preminulega Otona Župančiča.
Obeta se vsem posetnikom prijeten program od vseh članov zbora, ki so radi odzivljajo tudi drugim ustanovam v poset.
Rezervirajte si torej nedeljo popoldne za veselo družbo in za našo pesem!	M. I. L.
Vslovenskem fenjiževnem, Ljubljani pripravljati izdajo mesečniku "Nova Obzorja," svojega Družinskega koledarja številka 3 letnik 3, je bil ob-1 za leto 1913, so se ameriški na-javljen daljši bibliografični predni slovenski delavci priklju-: Prosvetne matice vzdržali tudi članek Cvetka A. Kristana o čiil tej akciji, poslali so zanj več i svoj Ameriški družinski koledar,
prispevkov in celo nekaj oglasov ki tvori med njimi poleg dušev-
Slavnostna otvoritev novega Doma v Euclidu
Slavnostna otvoritev novega Ameriško jugoslovanskega centra v B^uclidu se je prav izvrstno završila. Vsi številni delavci in delavke so bili na svojem mestu. Podpisani sem se udeležil te velike proslave na Recher Ave., Euclid, Ohio, in lahko rečem, da je bila imenitna.
Ameriškem družinskem koledarju. Članek tu v celoti po-natisnjujemo:
Ameriški Slovenci imajo precej razširjen periodični tisk. Poleg dnevnikov, tednikov in mesečnikov imajo tudi štiri koledarje, in sicer: Ameriški družinski koledar, Slovensko-ameriški koledar, Koledar "Ave Maria" in Baragovo pratiko.
Slovensko-ameriški koledar je izhajal v založbi slovenskega dnevnika "Glas Naroda" v New Yorku od 1894 do 1942. Izšlo je torej 47 letnikov tega koledarja.
Koledar "Ave Maria" izhaja v Lemontu, 111., od leta 1913 ter ga izdajajo slovenski frančiškani. Ima večinoma versko vsebino; njegovi glavni sotrudniki so duhovniki in redovniki.
Baragova pratika pa izhaja od leta '1940 v založbi Tiskovne družbe "Edinost" ("Amerikan-ski Slovenec") v Chicagu, 111., in jf prav tako konservativno verskega značaja.
Najnaprednejši je "Ameriški družinski koledar," ki je izšel za leto 1949 kot petintrideseti letnik in o katerem naj sledi za ta jubilej izčrpnejše poročilo.
Ameriški družinski koledar (odslej ADK) je med vsemi zgoraj navedenimi koledarji najmanj koledarski in je v tej težnji napredoval že tako daleč, da je v svojem zadnjem letniku natisnil koledarski del na zadnji straneh ter predstavlja dejan sko zbornik publicističnega, ese jističnega in memoarskega dela (beletrističnega) ameriških naprednih Slovencev. Obenem pa stalno objavlja tudi prispevke naprednih slovenskih književnikov in javnih delavcev iz stare domovine.
ADK izdaja Jugoslovanska delavska tiskovna družba ("Pro-letarec") v Chicagu, 111., ki se je v vseh 35 letih trudila zbrati v njem prispevke, s katerimi naj br se razširilo duševno in politično obzorje ameriških Slovencev sploh in naprednih med njimi še posebej.
Ze leta 1905 je bil napravljen prvi poskus za izdajo koledarja, ki bi bil rramenjen naprednemu slovenskemu delavcu v Ameriki, in res je izšel v založbi "Glasa Svobode" Slovenski delavski koledar za leto 1905, ki ga je uredil znani ameriški delavski novinar Jože Zavertnik. Poskus se tedaj ni obnesel in ta letr;ik je ostal v tej založbi edini.
Toda misel na ustanovitev delavskega koledarja je v Zediirje-nih državah oživela znova leta 1911, ko naj bi tak koledar izšel pod okriljem Jugoslovanske delavske tiskovne družbe v Chicagu, ki izdaja že od leta 1906 znani ameriški slovenski socialistič-tednik "Proletarec." Tudi leta 1912 so mislili na to. Ko pa je pričela splošna delavska zveza "Vzajemnost" za Kranjsko v
Ameriški napredni Slovenci so poleg dnevnika "Prosvete," tednika "Proletarca" in knjižnice
obravnavajo dogodke na Sloven
skem med narodnoosvobodilno
vojno.	'
Jakob Zupančič (piše tudi P* psevdonimom Janko Zega), ka Zupančič rn Anton Slabe ima jo v vseh letnikih svoje črtice m kratke povesti iz življenja affle riških Slovencev, delno pa tu še iz življenja pred izselitvi]" Med ostalimi sotrudniki iz rike, ki so v teh letnikih A ^ objavili leposlovne prispevke, s ^ zastopani z večjimi Frank Chesen, Frank S. ^ char, A. Shular, I. Molek in " Zrgman, s po enim kom pa Zvonko A. Novak, ' Medvešek, Louis Beniger, Fra Kerže, Leo Zakrajšek,
Furlan, A. Vidrich, Anton John Stular ter Mary Oma e Mohar.
ter naročili 1,000 izvodov tega koledarja. Dasi je koledar prišel v Ameriko sorazmerno pozno—šele koncem februarja 1913 —je bil takoj razprodan.
Zaradi prekasne pošiljke koledarja iz Ljubljane in pa, ker niso dobili toliko izvodov, kakor so želeli in potrebovali, je sklenila Jugoslovanska delavska tiskovna družba v Chicagu izdati za naslednje leto lasten koledar v 2,000 izvodih. Toda na ponud-
nega dviganja tudi trdno organizacijsko vez, ki so nanjo ameriški napredni Slovenci lahko ponosni.
V 35 letih je izšlo 35 letnikov iWDK na finem papirju, vsi vezani v celo platno in zadnja desetletja redno na 240 straneh (vštevši oglasne). Tako tvori tak komplet ADK skupno približno 7,700 strani, brez koledarskih in oglasnih pa približno 7,000 sirani raznega leposlovnega, ese-
ivedni'
sle-
Od naših znanih prip® kov so objavljeni prispevki dečih avtorjev; Ivana Ca ja, Toneta Seliškarja, Ivana ka, Antona Ingoliča, ^ Puglja, Juša Kozaka, Kranjca, Ludvika Mrzela in .1 ^ _________]:
W
gih. Med prevodi omenjam ce Maksima Gorkega, HiJ®
bo "Vzajemnost," ki je zagoto-1 jističnega, publicističnega in vila pravočasen izid kakor tudi | memoarskega gradiva s števil-
zadostno visoko naklado, so ameriški Slovenci opustili lastno izdajo in se pridružili skupni akciji. Ker pa je bila "Vzajemnost" kmalu nato zaradi znanega Cankarjevega predavanja od avstrijskih oblasti razpuščena, ni izšel koledar niti v Ljubljani niti v Chicagu.
Izbruhnila je prva svetovna vojna, stiki s staro domovino so bili popolnoma pretrgani in sklenjeno je bilo, da izide prvi letnik
nimi ilustrijacijami in reprodukcijami umetniških del. Vse to vsekakor predstavlja velik prispevek k napredni vzgoji ameriških Slovencev,»ki je—lahko rečemo—marksistična.
Uredniki ADK so bili: od 1915 do 1916 Ivan Molek, od 1917 do 1920 Etbin Kristan, od 1921 dalje ga ureja Frank Zaitz.
ADK je bil pred drugo svetovno vojno pri nas precej znan. Prihajal je v Slovenijo v mno-
samostojnega koledarja za leto I gih izvodih in mnoge delavske
knjižnice so ga imele naročenega. V letih 1941 do 1949 pa je bolj redek in menim, da zaradi tega ne bo odveč, če malo pregledamo glavno vsebino teh zadnjih devetih letnikov, ker bo marsikoga zanimal razvoj Slovencev. Prikaz sem razdelil na razne panoge prispevkov in bom v njih navedel ali glavne sotiudnike ali pa najznačilnejše in najzanimivejše prispevke odnosno članke, ki bodo lahko služili kot gradivo pri raznem jublicističnem, literarnem ali znanstvenem delu. V oklepajih navajam letnik ADK, izšel že v 4,000 izvodih na 240 [ v katerem je bil navedeni prisiJe-straneh. Polagoma se je koledar j vek objavljen.
uveljavil in vršil nalogo, ki mu i Ce pričnemo z leposlovjem, si je bila dana ob rojstvu.	! bomo ogledali predvsem pripo-
Tako je ADK izhajal redno | vedništvo; tu najdemo kot glav-vseh 35 let brez presledkov in j ne sotrudnike Etbina Kristana, to kljub vsem vojnam, gospodar-1 Jakoba in Katko Zupančič ter skim krizam in letom, ki so bila: Antona Slabeta.
1915. Ta koledar je dejansko izšel na 192 straneh, v 3,000 izvodih in pod uredništvom Ivana Molka. V uvodnem članku tega prvega letnika, naslovljenem "Sodrugom in prijateljem," či-tamo sledeče zaključne besede:
"Pojdi po širni Ameriki, naš prvi koledar, naš novi oznanje-valec proletarske zavesti in pridobi čimveč novih bojevnikov za pravično delavsko stvar! Pojdi od hiše do hiše, koder stanuje slovenski delavski trpin in drami ga, vzbudi ga, navduši ga!"
Drugi letnik za leto 1916 je
in so spet v Ameriki zelo neugodna za razširjatrje delavskega tis-,ka, ko mu stavijajo—če je le količkaj napreden—od državnih, nazadnjaških in vseh mogočih strani različne ovire ter mu me-
Etbin Kristan je objavil v teh letnikih sledeče prispevke: povesti odnosno novele: "Pavlova kmetija" (1942, strani 108-129), "Hudobežnikova povest" (1944, strani 151-191), "Major Her-
čejo vsakojaka polena na pot.' bert PZdler von Hartfausten je
enburga in Branislava
Pesniški prispevki so , številni. ^ navaja"^
Katko Zupančič in ^ ■ "starokraJ
skimi" pa so objavljeiie pesmi Otona Župančiča^ . Gradnika, Mileta Klopčiča, o ka Kosovela, Frana Albr^
letnikih ADK ameriškimi avtorji nčič
Zaitza, med našimi
Ivana Albrechta, Albina
če#
larja, Bora, Kajuha, Toneta ^ čka, Antona Debeljaka j" mnogo durgih, zlasti ni pesnikov. Od prevodov oP° . jam na Klopčičeve prevode neja (1942) in Ernesta To ^ kakor tudi na prevode W. Longfellowa (prevod Koritnika (1941, 1944) ter rije Djordjevič v prevodu Kuhlja (1949).	. ju
Od člankov o literatu^^.^ umetnosti omenjam najz^^.^^j vejše prispevke; Louis t>
piše o znanem ameriškem^^^^^ venskem slikarju H. G. j, cku (191, s šestimi repro
o zna""
jami njegovih slik),
SaO'
id-
ameriškem i)esniku CarW buryu (1943) ter o dveh mebnih obletnicah Gregorčič (1945). Katka čičeva se spominja pesnika na Cebularja (1942). Vidmarja je objavljen .^.gi-a' gied moderne slovenske
ture" (1945) kot prevod
marjevega istoimenskega ^
ki je izšel leta 1928 v reviji "Slavonic IlevieW, daljši uvod Mirka Kuhlja- g
Dalje so objavljeni Josipu Bogdanoviču, mu samouku (1942), |gta "Ivan Cankar—Tržačano^
1901 in 1918" (1948) ter ki iz Cankarjevih del
Pomemben je tudi prikaz Klopčiča o avstrijskenfi skem pesniku Alfonzu pod nazivom "Alfonz 1 ® (Dalje na 3. strani)
V BLAG SPOMIN
ob tretji obletnici prezgodnje smrti naše ljubljene in nikdar pozabljene soproge, mame, stare mame in sestre
T
KSE ŽELE
rojena LEVSTEK
katera je zatisnila svoje mile oči za vedno dne 27. aprila 1947 lota.
Žalujoči ostali:
Soprog, sinovi, hčeri, vnuki in brat ter sestra v stari domoviru
Cleveland, Ohio, dne 27. aprila 1950.

aprila 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
S LET AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA
koledarja
(Oddaljevanje z Z. strani)
"jsgovo življenje in pesmi" (1943). Omenjam še tudi članek "Stoletnici drugega slovenskega (I. M.—1942) ter Zvonka ^ Novaka o časnikarstvu (1942).
Kot bibliografsko gradivo za ''sk ameriških Slovencev bodo služili sledeči članki: Ivan Mo-Petdesetletnica slovenskega •^^snikarstva v Ameriki (1941), ^'ovenski časniki in revije v ^Jtieriki (1941); Charles Pogo-Prosvetna matica JSZ in "jetio delo (1942); Joseph Che-®8rek: Začetek in konec sloven-lista v Calumetu, Mich. (1944); Frank Zaitz: 30 let ^eriškega družinskega kole-
in sotrudniki ADK (1944) 40-1 e t n i c a "Proletarca" (1945). Poleg tega so bibliograf-, zanimivi Zaitzevi pregledo Slovensko časopisje v Ameri-1941, 42, 43, 44, 45, 46, 47 m 48), "Slovenski koledarji" (1941-1940) ter "Slovenske tis-
v Ameriki" (1942-1945). Kot gradivo za zgodovinarja življenju ameriških Slovencev ^služijo omembo članki, ki opi-življenje in zgodovino "•I'h naseljevanje in javnega 1'^jstvovanja, kakor na primer: ^*Gki Josipa Chesareka: Spo-Ha stavko rudarjev v Michi-
Satiu (1941)^ Vojaška šola v
Wr ■
Call Boi
Pointu (1942), Kako so na
^%etu zidali župnišče (1941),
'Sati trgovec Peter Ruppe
^45), Podjetna brata Janez in Joži
tooi
Vertin (1946); dalje An-^ Gardena: Kaj smo prise-
dali Ameriki (1941), Ne-j spominov (1946) in Nekoli-nekrologa V. Cainkarju
-A-nton Shular je objavil član-t '^2 zgodovine naših ljudi v piisasu (1941) in "Naša dvo-v Protenacu" (1944). Vin-
cent Cainkar poroča o delu ZOJSa in SANSa v članku "Naše simpatije in delo za staro domovino" (1947) in "Kako rešujemo staro domovino" (1944); Erazem Gorshe o slovenskem narodnem muzeju v Ameriki (1945) in o 30-letnici dramskega društva Ivan Cankar" v Cleve-landu (1949), dočim objavlja Janko N. Rogelj članka "Koliko nas je" (1946) ter "Slovenska narodna čitalnica v Clevelandu ob 40-letnici" (1947).
Poleg tega pišejo še Zvonko A. Novak o 50-letnici premogarske unije United Mine Workers of America (1941), Louis Kaferle o zgodovini Cankarjeve ustanove (1944), Jožko Oven o slovenskih naselbinah v Mehiki (1945), dr. F. J. Kern o poti iz Ijubljske-ga Alojzijevišča v St. Paulsko semenišče (1945), Fraijk Zaitz o SANSu in JPO-SSu (1945), ter o zborih JSZ in Prosvetne matice 1942), Joseph Snoy o naselbini Bridgeport v vzhodnem Ohiu (1945) Albina L. Furlan pa o 25-letnici slovenske zadruge v Waukeganu (1946). V koledarskem delu je tudi več pregledov slovenskih šol in župnij v Ahieriki,
O fraternalizmu, pod katerim je razumeti samopomočne bratske podporne jednote, ki nadomeščajo obvezno državno socialno zavarovanje, razpravljajo sledeči članki: Matha Petrovi-cha: "Ameriški fraternalizem" (1941) in "Demokracija in fraternalizem" (1942); Ivana Molka: "Šestdesetletnica slovenskega fraternalizma" (1942), Mirka Kuhlja: "Evolucija bratskega zavarovanja (1944), Freda A. Vidra: "Socialno zavarovanje" (1945) in "Nekaj važnih podatkov o naših podpornih organizacijah" (1947) ter Janka N. Rog-
Sveža zmrznjena jedila
v*
v vasi


Da, priročnost je beseda za moderen električni freezer za jedila! Priročnost, ki vam prihrani na času in delu—prihrani vam jedila in denar.
Vedno imate dovolj sveže-zmrznjene hrane na rokah. Priprava obedov je lahkejša. Vedno ste pripravljeni za nepričakovane goste. Prihranite si na potih v trgovino. Prihranite si denar na hrani . . . * tem, da kupite v večji količini, in z manj pokvarjeno hrano in odpadki. In vi lahko kuhate in počete na debelo, cele obede lahko pripravite po Več tednov in mesecev v naprej, predno jih rabite!
Nabavite si moderen električni freezer za jedila. Sam se bo izplačal neštetokrat v prihrankih na delu, jedilih in denarju.
^ OF COURil
/rs££icmc/
^LWAYS ki YOUR /^SERVICE (N T 11 E BEST LOCATION IN THE NATION
ALL HIT TUNES ALL TOP STARS
"TEN O'CLOCK TUNES"
On the Air Five Dayi o W««k —Monday through Friday ♦Aoinlngi ol 10-WICA and WGAR	•	Evening, at 10—WHK
Ija "Petdesetletnica Ameriške biatske zveze" (1949).
Spomini iz stare domovine so v člankih Johna Gorska "Bilo je pred 50 leti" (o početku delavskega gibanja v Zagorju — 1946), Franka Puncarja "Prvič po stavki" (1948) in "Spomini na Antona Aškerca" (1948) ter Joška Ovna "Prva tri leta" (1946).
Vsi koledarji imajo zelo mnogo ilustracij, tako reprodukcij umetniških del kakor tudi raznih pokrajinskih, skupinskih in drugih fotografij odnosno slik raznih vodilnih osebnosti iz javnega, književnega in delavskega gibanja. Iz skupine upodabljajoče umetnosti objavljajo svoje slike sledeči ameriško-slovenski odnosno jugoslovanski avtorji: Katka Zupančič, H. G. Prusheck,
Stanley Žele in Josip Bogdano-vič. Od naših starokrajskih upodabljajočih umetnikov pa so objavljena dela sledečih; Ivana Čarga (1941), I. Groharja (1949), Alenke Gerlovič (1947), Božidara Jakca (1943, 45, 48), Borisa Kalina (1948-49), Ivana Kosa (1941), Franceta Kralja (1942), Petra Lobode (1944), Franceta Miheliča (1948, 46, 47), Nika Pirnata (1943), Mak-sima Sedeja (1942-45), Jurija Šubica (1948), Draga Vidmarja (1942-45) in drugih umetnikov starega in novega sveta.
V zadnjih letnikih ADK (zlasti od 1946 do 1948) je tudi mnogo člankov, ki opisujejo ali na leposlovni ali na memoarski način narodnoosvobodilno vojno in pa razvoj nove Jugoslavije po njej. Te prispevke so napisali
med drugimi tudi sledeči avtorji : France Borko, Grabeljšek-Gaber, Juš Kozak, Miško Kranjec, Cvetko Kristan, Cene Logar, B. Magajna, Fr. Malenšek, Josip Ribičič, Rado Simonitti, Marija Sirca, Maks Šnuderl, Ser-gej Vošnjak in Vitomil Zupan. S temi članki se seznanjajo ameriški Slovenci z novo stvarnostjo v stari domovini.
Iz celotnega pregleda razvoja ADK in vsebine njegovih zadnjih devetih letnikov vidimo, da vrši Ameriški družinski koledar v veliki meri svojo častno nalogo, ki jo je sprejel od svojih ustanoviteljev ob rojstvu, in sicer, da naj bo oznanjevalec pro-letarske zavesti ter da naj drami, budi in navdušuje slovenske-
ga delavskega trpina v kapitalistični Ameriki.
Kljub temu, da je obstoj tega naprednega zbornika v obliki ko-darja iz leta v leto težavnejši— hudi politični pritisk z vseh strani, ogabna gonja slovenskih konservativnih skupin proti vsemu slovenskemu naprednemu tisku, zožujoči se krog zainteresiranih slovenskih čitateljev in odjemalcev koledarja (stari umirajo, mladi so orientirani več ali manj angleško) itd.—želimo vsi, da Ameriški družinski koledar še naprej vzgaja in prevzgaja slovensko napredno delavstvo v
borce za proletarsko stvar tudi v klasični deželi kapitalizma— v Zedinjenih državah Severne Amerike. Cvetko A. Kristan.
Fara Oznanjenja (Annunciation) Zidana hiša naprodaj, 6 sob za eno družino; poleg je kitchenette, gorkota na vročo vodo, lepa lota, garaža, asfaltni dovoz.
Podrobnosti dobite pri FRANK KILBANE CO. Realtors	LA 1-2722
V NAJEM SE ODDA
opremljeno spalnico in kuhinjo. Avtomatična gorkota. Vpraša se na
686 E. 159 St. I
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1-1934
^OF COURSE .
/rsFi^cr/t/c/

F» E R IVI E ' S
HOME EQUIPMENT SALES CO.
\ 720 East 152nd Street -- Ulster 1-2525
J__Frank C. Perme, Prop.
AN ELECTRIC FOOD FREEZER PAYS FOR ITSELF
CoC^ftTCCLVoie

,	W .
Dobra novica za gospodinfe) ki si hočejo prihranite
do 30% na njih stroških za hrano!
DOVOU DODATNE
reirigeracije
VLAŽNE MRZLOTE
/A

Shranite sveža sadja in zelenjavo dokler ne želite porabiti ali zmrzniti.. V predalu za sadje z vlažno mrzloto ostane sadje v Freez-R-Ator sveže in krhko.
Shladite , pijačo—hitro shladile cel zaboj naenkrat, če dobite obiske. To lahko storite v oddelku z vlažno mrzloto—Freez-R-Ator Moist-Cold Compartment. Ima mrzloto 40 F. stopinj.
Hrana, ki ostane, ne predstavlja nikakršen problem za gospodinjo, ki ima Coolerator Freez-R-Ator. V njem shrani jedila v prostoru 3 kubičnih čevljev, kjer je zrak kontroliran. Jedila ne zgubijo na okusu in se ne posušijo.
imate velikega purana ali drugo zmrznjeno meso za odtajanje? Ta ledenica z oddelkom z vlažno mrzloto to napravi z kontrolirano temperaturo, da so ohrani ves okus in slast.
Čudovita dvojno-delujoča "Freezer ledenica" za sveža in zmrznjena jedila
Konečno je tu pripomoček v eni enoti, ki je perfektna metoda za ohranitev vseh vrst jedil v njih na turni'obliki. To je čudovit nov Coolerator Freez-R-Ator. Ima refrige-racijske prostornine 3 kubičnih čevljev ... in 15V2 kubičnih čevljev prostora za shranitev zmrznjenih jedil. Vse to je v kabinetu I8V2 kubičnih čevljev, ki je izredno kompakten. Pa stane samo nekaj centov na dan za vzdržavo! Oglejte si ga še danes. Eno si zapomnite—ta predmet vam ne dela stroškov—ker se sam izplačuje s prihranki, ki jih imatč na hrani. Izplača se vam imeti nov Coolerator Freez-R-Ator.
VELIK
'Family Size"
FREEZER DRŽI NAD 500 FUNTOV
To je lahak način za varčnost. Kupite večjo zalogo hrano, ko so cene nizke . . . nakupite za celi teden . . . kupite polovico govedine naenkrat in drugo hrano v večji količini. Prav lahko je shraniti vse to v prostornem Coolerator Frez-R-Ator, ki ima 15% kuhičnih čevljev prostora za zmrznjenje. S tem si prihranite na času in do 30% na stroških za jedila . . . obede si lahko pripravite veliko v naprej. Ta Cooler-R-Ator ima štiri priročne košare, avtomatično razsvetljavo, poleg veliko drugih ugodnosti.
S COOLERATORJEM dobite protekcijo na 2 načina
Jamstvo za $200 Food Warranty zavaruje vsebino oddelka za zmrznenje pred pokvaro vsled mehanične hibe. Mehanično delo tega aparata je na najvišji točki in ni treba nikdar namazati z oljem. Vzdržava stane le par centov na dan. Oglejte si ta izboren aparat za zmrznjenje in shranitev jedil Coolerator Freez-R-Ator še danes!
STRA.N 4
ENAKOPRAVNOST
27. aprila
FERDO GODINA:
BELE TULPIKE
ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941)
(Nadaljevanje)
"Je kaj boljše?"
"Kje je Rahela?" sem jo vprašal. Janči je stopil v sobo.
"No, viš ga," je dejal dobril-no. "Si se naspal?"
Oba sta se sklonila nad mene. Gledal sem ju.
"Kje je Rahela?" sem ju spet vprašal tiho, a po glasu sta spoznala moje veliko koprnenje.
"Rahela je doma. Pozno je."
"Pozno je," sem ponovil.
Strmel sem v strop. Berta je 41a iz sobe. Tiho je zaprla vrata. Z Janči jem sva ostala sama. Ni se premaknil na stolu. Zrl me je nepremično. Pomagati mi ni mogel. Svojčas je bilo drugače; če so kateremu korenine raztrgale kržak, sva ga oba popravila; zakrpala sva ga, vre-zala druge ločne. V vsem sva si pomagala. Toda zdaj je drugače. Življenje je trpek boj, katerega bojuje vsak sam. Zaveznika tu ni.
"Zakaj ni ostala?" sem ga vprašal.
"Ne pustijo je več same nikamor. Prišla je skrivaj. Nikakor ne bi smela ostati. Vse bo spet dobro," je dejal Janči. Zrl sem v strop. Po dolgem času sem pretrgal tišino.
"Kaj bo sedaj z menoj, Janči?"
Ni mi ničesar odgovoril.
Drugega jutra zgodaj me je odpeljal z avtom v Tumišče.
Kar se je godilo z menoj, je bilo spet novo, nepoznano čustvo. V trenutku, ko sem zVedel usodno novico, sem padel v nezavest. K pravi zavesti se nisem prebudil nekaj dni, kljub temu, da sem bil čisto pri zdravi pameti. Vedel sem, kaj de-Jam, popolnoma sem si bil v fvesti, kaj se je zgodilo z Ra-helo, toda lotil se me je od časa do časa blazen up, da se vse to ni zgodilo. Mogoče je prišlo to z boleznijo in se prav zaradi tega ne morem zbuditi iz vročičnih misli. Vendar je bilo nekaj v meni, prav na dnu srca, da sem gledal stvar tako, kakršna je bila. Vedel sem, da Rahela ni več noseča in da zdaj ne spadava več skupaj.
Ure tečejo. Skupaj? Kako sem sploh prišel kdaj na to misel, da
bi živel z žensko jaz, duhovnik. Od mladosti nisem gojil teh nad, od mladosti sem ljubil samo Boga in svojo mater. In zdaj, kje sem? Moj Bog, kako sem mogel zabresti tako daleč?
Ure tečejo. In mati? Kakor da bi mi kdo rinil žareče železo v živo meso, tako me je pekla vest, da sem grešil nasproti njej. In tega greha ni bilo mogoče izbrisati. In da bi mi mati odpustila! Smešna misel je bila to. In zdaj živeti v bojazni, da izve vse. In kaj potem! Bridek konec sem ji pripravil.
Mariča se je tisti čas spremenila. Zdelo se mi je celo, da je postala mehka. Nisem se mogel dvigniti s postelje. Dremal sem, toda sanje so me čestokrat prebudile. Zalotil sem se, da sem govoril, vpil ali se z rokami česa branil.
Poteklo je nekaj dni. Postal sem mirnejši. Toda vtis, da do Rahele ne čutim več nobene dolžnosti, me ni več zapustil. Odtujevala se mi je z vsakim dnem, z vsako uro. Tako zelo sva se ljubila; kako tuj in neomajen je bil najin sklep, da se ne bova nikdar ločila.
Nekega toplega popoldne, ko so začele padati od zasneženih streh redke, debele kaplje, mi je prinesla Mariča pismo. Čakal sem ga, čeprav nisem z njim pričakoval nobenega olajšanja. Ne, to kar je bilo, se ne more vrniti nikdar več. Vsak svoj korak sem posvetil njej, ki tega ni cenila, ki je v trenutku zdrobila v prah, za kar bi jaz dal življenje. Kako je mogla to storiti, ona, ljubka Rahela?
Zakaj si me umorila! Ali nisi vedela, kako zelo, zelo sem te ljubil?
Mariča je odšla. Pismo leži na stolu poleg postelje. V srcu mi je, kakor da je prišla ona. Zdaj, ko sem bil sam s seboj, si nisem prikrival, da je nekaj v meni, česar ne morem iztrgati iz sebe. Ali je bila to Rahela? Segel sem na stol in vzel pismo. Vznemiril sem se, ko sem gledal njeno pisavo. Zdelo se mi je, kakor da stoji pri meni. Popravil sem si vzglavnik, popravil odejo in se pripravil, da
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Pelkovsek, lactnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
VELIKAODPRTIJA
naših gostilniških prostorov
EUCLID TAVERN
595 East 185th Street - IV1-9509
V soboto, 29, aprila
Fina kokošja večerja in druge dobrote. Za ples bo igral Ray Modic orkester Ples vsako soboto zvečer Prijazno vabita na obilen poset Vic Tomazic in Joe Kožar, lastnika
bom mogoče v teh težkih tre-| nutkih le dobil iskrico tolažbe.
Dragi Arpad!
Ko Ti pišem to pismo, jočem. Izjokala bi srce in bi umrla, če bi s tem mogla popraviti krivico, ki sem Ti jo storila. Sedaj, ko je prepozno, ko je izgubljena najina sreča, sem šele spoznala, kaj sem storila. Vem, da mi tega ne moreš odpustiti; kriva sem, Arpad, vsega samo jaz. Samo dovoli mi, da se izpovem tega, kar mi te^ srce, da mi bo laže. Vem, da mi bo laže in od sedaj bom trpela molče in ničesar si ne bom več želela. Ko likor bom mogla, se bom izogibala misli na Tebe. Vse si bom uredila tako, da se bom odtegnila svetu in živela zase. In ko boš pozneje slišal o meni, boš spoznal, da Tvoja Rahela vendar ni bila tako ničvreden človek. Da, padla sem, prelomila sem obljubo, s katero sva se hotela odtrgati od sveta, ki naju obdaja.
Toda zgodilo se je drugače.
Mati je opazila na meni spremembo. Ko me je vprašala po vzroku, mi je šinila kri v lice in jaz nisem bila na to pripravljena. Takoj je zaslutila, kaj se je zgodilo. Postala je bleda kakor stena, nato je zajokala. No, takrat se je začelo.
Glej, Arpad, tudi ti imaš mater. Če si jo videl kdaj jokati, veš, kako je človeku pri srcu. Toda jaz sem se odločila, da bom kljubovala.
Potekel je prvi dan v globoki žalosti. Nisem vedela, kaj se bo zgodilo z menoj. Zdelo se mi je, kakor da sem zašla v začarani krog, iz katerega ni izhoda.
(Dalje prihodnjič)
IŠČE SE ŽENSKO
za hišna opravila in kuho. Lahko ostane tu in dobi tudi sobo. Pokličite med 5. in 10. uro zvečer
IV 1-3788
RAZPRODAJA
SE PRIČNE DANES!
•10% do 20% odbitka
na vseh
ČEVLJIH
v zalogi.
M. J A K U L I N
12520 SHAW AVE.,
nasproti Cleveland Trust
MARKET CENTER 751E. 185 St
nudi gospodinjam prvovrstno sveže sadje in zelenjavo po zmernih cenah. Prosta dostava na dom.
Pokličite
IV 1-8651
Posebno nizke cene na Maine krompirju.
Se priporoča P. Mirenda, lastnik
Trgovina je odprta celi dan ob sredah, do 1. ure popoldne ob nedeljah
Zangerle kandidira za okrajnega računskega pregledovalca
Willis J. Zangerle
Eden izmed zelo važnih okrajnih uradov je urad okrajnega računskega pregledovalca ali avditorja. Dober, zmožen in vesten mož prihrani okraju veliko denarja, davkoplačevalcem pa tudi na stroških, ki bi jih okraj imel pri kolekti davkov, če ni zmožnih delavcev v tozadevnem uradu.
Willis J. Zangerle, ki kandidira na demokratski listi pri primarnih volitvah za ta urad, ima vse zmožnosti in kvalifikacije, ki so potrebne. Kandidat Zangerle je primeroma mlad—star šele 36 let, oženj en ter oče dvoje otrok. Več kot 10 let že dela kot deputijski okrajni avditor. Ves ta čas je vestno izvrševal svoj posel in skolektal nad 16 milijonov dolarjev davkov od dedščin.
Kot kandidat na demokratski listi, je nepristranski, neodvisen in prost vsakršne obveznosti napram gotovi stranki. Graduiral je iz Western Reserve univerze in odvetništvo prakticira že nad 13 let. Posebne študije je izvršil v inštitutu za ocen j en je rezi-denčnih poslopij. Sestavil je vele važno brošuro o davkih na zapuščine (Ohio's Inheritance Tax Appraisals), ki ni zakonska zahteva a jo odvetniki, računski pregledovale! in varuhi v splošnem rabijo. Ta brošura je na razpolago javnosti na zahtevo, ter je edina te vrste v rabi v državi Ohio.
S svojo znatno izkušnjo na tem polju, se kandidat Zangerle čuti zmožnega za tako važen urad kot je ta.
Kandidat Zangerle ima mnogo
Išče se starejšo žensko,
ki želi dober dom in nekaj plače, za pomogati z lahkim delom. Slovenka ali Hrvatica ima prednost. Poizve se v Log Cabin 30651 Detroit Ave., Westlake, O.
poznanstva tudi med Slovenci, katerim se priporoča v naklonjenost pri primarnih volitvah 2. maja. Njegova sestra Jane je po-
ročen a s Slovencem, dr, Boris Marmolya, ki je sin obče poznane družine Mr. in Mrs. Louis Marmolya iz Collinwooda.
Napravite križ (X) pred iwe* nom WILLIS J. ZANGERLE, za COUNTY AUDITOR.
Odbor.
Glasuj+e za našega slovenskega kandidata
JACK MERRICK
(sin Mr. in Mrs. J. Marinko)
za državnega poslanca
na demokratskem tike+u
2. maja 1950
Ne pozabite
VELIKE RAZPRODAJE
v
Oblakovi trgovini
s pohištvom 6612 ^T. CLAIR AVE.
CENE SO ZNATNO ZNIŽANE NA VSEH POTREBŠČINAH IN PRIPOMOČKIH.
Volite demokratsko
OBDRŽITE
ROBERT
GROSSER
Kongresmana
v 21. distriktu in
NAGRADITE GA ZA VESTNO IN POŠTENO DELO Primarne volitve 2. maja
VOLITE ZA
EDDIE KOVAČIČ-a
za okrajnega komisarja
na DEMOKRATSKI GLASOVNICI 2. maja '
Pošten in vesten ter marljiv javni delavec
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
GIVE	
U CONQUER	
GANGER	
AMERICAN C	9
CANCER J	-
SOCIETY H	
THE MAY CCS
BASEMENT
\
OBLEKE
Regularne mere—12 do 42 Polovične mere—I6V2 do 24V2 Ekstra mere—46 do 52
Izvrstna darila za Materin dan 14. maja
Tenko, hladno voile blago, ki ugaja sleherni ženi za nošo pozno spomladi in poleti! Tu sta dva stila oblek iz tega čudovitega blaga, v zelo znanem "Rivefdale" kroju, kakovosti in stilu. Pridite, pomerite jih ... ali pa jih naročite potom pošte ali telefona. Dobili boste obilo noše in na ducate izrazov odobravanja za vaš dober okus!
Poštna in telefonska naročila sprejeta— Pokličite CHerry 1-3000
Basement oddelek s hišnimi oblekami
m ANNIVERSARY DANCE
sponsored by
LODGE "LIPA" No. 129 SNPJ
SATURDAY, APRIL 29th, 1950 Slovene National Home, St. Clair Ave.
Temno plave
Rdece
fv . -'siu-.v

; '.C' f

A"

MUSIC BY
STIL B:
Stalne barve s pikami, voile blago s * gumbi spredaj in ^ ' eyelet'' okraski. . / Temno plave, zelene, \ / rjave barve. Mere 14 \ ■ do 42.	\
STIL C.
Stalne barve s pikami, voile blago z belim "eyelet" okraskom. Temno plave, zelene, rjave barve. Mere 161/2 do 24 Vž in 46 do 52.
JOHNNY VADNAL'S ORCHI Admission 75c