Po »ni«! »rijsasis: u
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , četrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
V upravntftvu prajeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, četrt , , o „ - , mesec , 1 , 70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnin* in inserat* sprejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefraukovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, izviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 113.
V Ljubljani, v soboto 18. maja 1901.
Letnik XXIX.
Proti liberalstvu!
Prva razburjenost, ki jo je vzbudila afera dr. -Susteršiča mej slovenskim ljudstvom, se je polegla in trezno se more presojati, kaj je doseglo narodno izdajstvo, katero so izvršili slovenski liberalci. Vsa ost ljudske jeze se obrača proti izdajicam, proti ljudem, ki so brez sramu, sklenili zvezo z veleizdajeko Schonererjevo „vsenemško" stranko samo v ta namen, da politično ubijejo moža, ki stoji na čelu katol.-narodnega gibanja mej Slovenci. Imeli smo od nekdaj dosti slabo mnenje o naših liberalcih — a da bi kdaj utegnili pasti tako globoko, tega vendar nismo mislili! Pomislimo le, kaj se pravi, če se možje, ki hočejo veljati koi s 1 o v-e nski narodnjaki, zvežejo s pristaši Jurija Schone-rerja, s takozvanirni „Vsenemoi 1"
Kaj so „ V s e e e m c i" ? Oni so stranka, ki jasno in odkrito zasleduje sledeče Bmotre: Oni hočejo, da odpademo od Avstrije in da se združijo avstrijske dežele s Prusijo; odpasti hočejo od katoliike cerkve in razširjati luteranstvo; boj, neusmiljen boj napovedujejo Slovanom, oso-bito tudi Slovencem, in silovito jih hočejo ponemčiti.
To so glavne točke programa „Vse nemeev", programa, katerega izvršitev izvajajo neumorno dan za dnevom.
S temi ljudmi je stopilo slovensko liber. „narodnjaštvo" (!!) v dogovor in se je združilo k skupnemu, naravnost bestijal-nemu napadu na voditelja k a t o -liško-narodnih Slovencev!
Zaman liberalci lažejo in tajijo to nesramno zvezo. Saj je bila ta zveza javna in vsakemu vidna dne 1. maja v seji drž. zbora! V s e n e m c i, ljuti sovražniki Avstrije, Slovanov in katol. cerkve, so obkolili liberalne slovenske (?) govornike in jim besno ploskali, ko so z veliko predrznostjo napadali katoliško-narodno stranko, posebno njenega voditelja, in brezobzirno izpodkopavali ugled slovenske delegacije na Dunaju! Ljuti sovražniki vsega Slovanstva so dobro čutili, da početje slov. liberalcev hudo škoduje vsej slovenski domovini, čutili so, da se tako
trga kos za kosom slovenstvo — in zato so jim urnebesno ploskali! To so pa čutili tudi drugi slovanski poslanci, celo liberalni — v katerih imenu je dal duška rodoljubnim čutilom mladočeški poslanec dr. D y k, ki je s solzami v očeh obsojal nečuveno početje slovenskih liberalcev.
In v očigled svojemu javnemu nastopanju v zvezi z „Vsenemci" — so se slov. liberalci drznili tajiti zvezo s Schönerer jevimi pristaši!
Opravičeno je Mladočeh dr. Dyk vprašal: Odkod pa so dobili „Vsenemci" snov
v
za napade na dr. Susteršiča ? Liberalci so se čutili kruto zadete in dr. Tavčar je v svojem govoru tajil, da bi bili liberalci dali ono snov nemškim prusakom. In na to se dvigne še prusak dr. Schalk in potrdi, da „Vsenemci" snovi niso dobili od slov. liberalcev. Ni pa povedal, od kod bo jo dobili! In dr. Schalk je imel celo vrsto „Narodovih" člankov prestavljenih v nemščino! Kdo ga je opozoril na vse članke, da jih je dal prestavljati? Naj imenuje onega, ki ga je opozoril na „Narodove" pamflete! A dr. Schalk o tem previdno molči, dobro vedoč, da bi sicer moral izdati dobrega prijatelja, in ta dobri prijatelj ni nihče drugi, nego čisto navaden kranjski liberal e c.
Vse tajenje ne pomaga nič. Slov. liber. stranka — naj tajijo stokrat in tisočkrat — je igrala tako nizkotno, podlo, sramotno judeževo ulogo, da ji slovensko ljudstvo tega ne bode nikdar pozabilo!
A liberalni „narodnjaki" so šli še dalje. Prav po židovskem načinu so hoteli izkoristiti to zadevo. Slastno in obširno so „poročali" o seji dnö 1. maja in so izdali še celo poseben ponatis onega »poročila", baje v 38.000 iztisih. Dalje se nesramno s t i n p o d 1 o s t res že no more tirati. Dr. Susteršiča, kojega edini greh je, da je daroval za njegove razmere ogromno svoto 2000 K na korist „Gospodarske zveze" — hočejo radi tega pripraviti ob dobro ime.
V liberalni stranki so ljudje, ki
vedno le jemljejo, ki ljudstvo odirajo, da polnijo svoje žepe, — ljudje, ki so radi navadne tatvine že mesece sedelivječi — taki ljudje, ki ne poznajo druzega uzora, nego svoj lastni žep; — taki ljudje se drznejo zaletavati v ime dr. Susteršiča, ki se popolnoma, brez ozira na samega sebe, žrtvuje za blagor ljudstva!
Slovensko ljudstvo je že v nobrojnih izjavah pokazalo, na kateri strani stoji. Zopet mu bode letošnjo jesen prilika, da obnovi to izpričevalo. D e -ž e 1 n o - z b o r s k e volitve se bližajo! Tu bode imelo ljudstvo priliko, da pomede z izdajicami naroda, z nasprotniki slovenskega ljudstva! Slovensko ljudstvo b o to priliko izrabilo. Proč z njimi — potem bo tudi v naši deželi zavladal zopet mir, in pošteni slojevi se bodo zopet mirno lotili dela za napredek in za blagostanje naroda. Dokler pa zadnji judež ni premagan — t o 1 i k o č a s a s e b o m o b o r i 1 i do zadnjega! Tako zahteva čast, sreča in bodočnost slovenskega ljudstva. Zato se pripravimo na odločilni, hudi, težki, a neobhodno potrebni boj! Kranjski liberalizem mora dobiti pri deželnozborskih volitvah smrtonosni ud&rec!
To bodi odgovor poštenega slovenskega ljudstva na narodno izdajstvo odi. maja leta 1 9 0 1!
Policija in svoboda.
Razni dijaški in delavski nemiri, ki razburjajo starodavno Rusijo, so malo zganili tega kolosa iz njegovega brezčutnega miru. Ti nemiri niso le dnevni dogodki, kateri spadajo v področje policijskih komisarjev, ampak imajo velik pomen za celo rusko življenje.
Rusija je oledenela v absolutizmu, katerega glavni zastopnik je strogi Pobedono-scev. On je doslej vedno v carju netil ne-zaupnost proti vsemu, kar pride z zapada. On pozna samo pravoslavje in absolutizem, vse drugo hoče zatreti in vsako svobodno gibanje udušiti. Noben tujec, ki pride v Rusijo, naj ga tudi vlada sama pokliče, ne more postati javen učitelj, ako ne sprejme
pravoslavne vere. PobedonoBccv je s sokol-skim očesom pazil, da ne pride v Rusijo noben katoliški list, nobena katoliška bogoslovna knjiga, ki bi pravoslavnim odprla oči, in katoliške škole in duhovnike mnogoštevilna policijska garda od vseh strani tako »varuje«, da se ne morejo ganiti.
Ravno tako kruto vlada absolutizem tudi državno šolstvo, in sedanji dijaški nemiri so le izraz nevolje, ki jo čuti mladi zarod, ker ne more več prenašati tega policijskega zistema. Res, da je vmes tudi mnogo anarhističnih in ateističnih elementov, res, da se hoče v Rusijo naseliti tudi mnogo gnilih izrastkov zapadnoevropskega liberalizma — a glavni vzrok vsemu gibanju je vendar le neznosni policijski zistem ruske birokracije. Misleči duhovi cele Rusijo se pečajo s temi vprašanji. Šolsko vprašanje je le vzgled, kako se vlada v Rusiji v vseh strokah.
Vsi šolniki — izvzemši pristaše zastarelega Aksakovsko-Katkovskega zistema — so edini v tem, da je stari vseučiliški red iz leta 1884 za bodočnost nemogoč. Ta red je čisto uničil akademično svobodo in je iz vseučilišč naredil urade, v katerih se vzgajajo ruski birokratje. Profesorje je po tem redu imenoval učni minister, ne da bi vprašal za svet profesorski kolegij. Tako se je zgodilo, da je bil v Kijevu zdravnik imenovan profesorjem zemljepisja, in v Peterburgu jo jezikoslovec postal profesor prava. Minister-stvo ne vprašuje toliko po znanstveni kvalifikaciji kandidata, kolikor po njegovem političnem mišljenju Profesorji so kakor dijaki podvrženi strogemu nadzorstvu, katero je vlada leta 1863 vzela vseučiliškemu senatu in ga izročila ministerstvu. Zato pa so tudi profesorji bore za večjo svobodo in simpa-tizujejo z dijaki in delavci.
Dijaki pa zahtevajo društveno svobodo. Statut iz leta 1863 ostro prepoveduje dijakom vsako društveno življenje. Prepovedana niso le politična društva, ampak tudi zabavna in znanstvena društva in tudi vsi shodi. Pa vkljub temu je znano, da je po vseh vseučiliščih mnogo tajnih dijaških društev, katera so tem bolj nevarna, čim bolj so preganjana. Pri pomožnih blagajnah v prid ubogim dijakom imajo dijaki priložnost, da se shajajo. V gostilnah pri pijači ali pri ča-
LISTEK.
Politične predstave.
Kedar pride majnik s svojim zelenjem in s svojim cvetjem, takrat pridejo k nam tudi razni panoptiki, mnogovrstne panorame in menažerije ter se pojavi ta in oni cirkus. Splošno je prepričanje, da vse to neizmerno vzgojevalno vpliva na narod. Ljudje imajo priliko, na lepakih vaditi se v branju, ter se te prilike tudi radi in vztrajno poslužujejo. Razun tega razobešajo te vzgojevalne naprave raznolike podobe, ki bude in krepe estetični čut ljudstva. Govorniki, kateri vabijo ljudstvo, da si ogleda za 20 krajcarjev, — otroci in vojaki od narednika doli plačajo polovico — samo za smešno svotico dvajsetih krajcarjev vse nešteto krasote, ki so nakopičene v notranjem kolib, ti govorniki, kateri so hvalevredno ne dotikajo politike, vžigajo v narodu zanimanje za pravo zgovornost. In konečno, kogar je uka želja, katero ^ posnik po krivici imenuje »goljufivo kačo«, speljala notri v panoramo, panopti-kum, cirkus itd., da je tam videl teleta z
dvema glavama, sijameške dvojčke, bradate ženske, pritlikavce in druga zemeljska čuda, prašamo, ali ni tak srečnež čudovito pomnožil zaklada svojega znanja ? Ako se odslej morda ne prišteva inteligenci in ne zabavlja klerikalcem, potem ne moremo nič za to.
Tako velik je torej pomen teh preko-ristnih naprav. Toda eno mora navdajati srce vaacega rodoljuba z bridkostjo, spoznanje namreč, da so vsi ti toli vzgojevalni zavodi v rokah ptujcev: Američanov, Nemcev, Italijanov, Francozov itd. In vendar bi tudi mi Slovenci lahko strmečemu svetu kazali take krasote v preobilem številu.
Naši liberalci morda niti sami ne vedo, da so posestniki velezanimive panorame, katero hočemo sedaj pokazati slavnemu p. n. občinstvu. Koncesije za to obrt seveda nimamo, naj nas torej liberalci hitro naznanijo na pristojnem mestu, da bodejo potem lahko kričali o nečuveni korupciji v klerikalni stranki.
Slavno občinstvo naj si torej ogleda vse krasote liberalnega panoptika, združenega s posebno menažerijo.
Visoki konj je najprvo videti, na
katerem so v zadnji čas ponosno sedeli liberalci, dokler jih niso doli zagnali nešteti spontanni izrazi ljudskega zaupanja do tistih klerikalcev, o katerih so si liberalci domišljali, da so že uničeni.
Največji mož sveta, kdo je neki to? No, seveda slovenski liberalec. Ali no berete časnikov? Celo nemški heilovci hvalijo našo liberalce, torej rrožje, kateri kakor znano, ne hvalijo sicer nobene stranke na svetu.
Umetniki brez rok inbreznog so le senca proti liberalnim političnim umetnikom — brez glave.
Ek vilibristi, danes nasprotniki krščanstva, jutri na krščanski podlagi, Slovani in zavezniki Vsenemcev, vso ob enem.
Pranje zamorca, to točko izvršuje liberalizem, ki samega sebe po svojih časopisih slika v najlepših bojah.
Sijameška dvojčka skupaj zra-ščena, slovenski liberalizem in heilovstvo. Kedar pojdeta narazen, bo bolelo — slovenski narod, če ne še preje.
Volivci, ki sami pravijo, da niso dali svojih glasov poslancu, ki pa v ime volivcev
zahtevajo, da naj odloži mandat. Lepak: Prosimo p. n. občinstvo, da se pri tej točki ne smeje, in sicer iz ozirov varnosti, ker Bicer bi njega smeh podrl celo kolibo.
G love k, na kojogaglavilahko tolčeš kamenje, je tisti slovenski liberalec, kateri misli, da bodo zveza s heilovci našemu narodu koristila.
Moralno ogorčenje iz slovenskih liberalnih časnikov nabrano:
1.	Narejeno. Velikanska gora, prosimo p. n. občinstvo, da se je no prestraši. Lepak: Držite otroke za roko in tolažite jih !
2.	Pravo. Pripravljeni so najboljši drobnogledi, p. n. občinstvo naj z njimi samo poišče, ali dobi v liberalnih časnikih kaj pravega moralnega ogorčenja. Srečni najditelj dobi krasno darilo.
L j u d o ž r c i, ki pohrustajo vsak dan za zajutrek, kosilo in večerjo po enega klerikalca, včasih tudi po več.
Ob koncu predstavo pokazal bo direktor osla, kateri veruje slepo liberalcem. Pohleven sivček žro samo liberalne liste.
jevih krožkih so skrivaj pogovarjajo dijaki o sooijalnih in političnih vprašanjih. Dijaki poznajo razmere v drugih državah in zato hrepene po društveni svobodi. Leta 1880 jim je to pravo deloma priznal minister Sabu-rov, ali sedanji vseučiliški red od leta 1884 jim ga je zopet odvzel.
Tako so zahteve profesorjev in dijakov vsporedne: Profesorji hočejo, da se prizna avtoriteta profesorskih kolegijev, dijaki hočejo pa društveno svobodo.
Sedanji učni minister Vannovskij hoče tem željam po svobodnejšem razvitku ustreči. Njegov najhujši nasprotnik pa je Pobedonosoev, ki se trudi na vso moč, da bi njegov vpliv zlomil. Najbrže bo moral eden od obeh odstopiti. Z osebo bo padel najbrže tudi «stem. Ali bo zmagala sedaj policija ali svoboda, je pač težko reči, a to je gotovo, da se bo morala Rusija sčasoma udati burnim zahtevam po večji svobodi.
Državni zbor.
Dunaj, 16. maja.
Vodne stavbe.
Včeraj je odsek soglasno sklenil, da prične nadrobno razpravo o vladni predlogi glede vodnih stavb. S posredovanjem vlade so se stranke zedinile v glavnih načelih.
Tudi zastopnik konservativnega češkega veleposestva je izjavil, da njegova stranka ne nasprotuje vodnim stavbam. Veleposestniki le zahtevajo, da deželni zbori določijo prispevke posameznih dežel.
OJsek je zboroval dopoludne in po-poludne; razprav so se udeleževali mini-sterski predsednik dr. pl. K o e r b e r, fin. minister dr. vitez Bolim in zastopniki fi nančnega, trgovinskega in poljedelskega mi-nisterstva. Glavni poročevalec dr. Menger utemeljuje pomen vodotokov (kanalov), ki pospešujejo promet na velike daljave. V prvi vrsti priporoča vodotok mej Donavo in Odro, ki bi vezal velike premogokope in industrijske kraje. Ta vodotok bi posebno koristil Dunaju. Načrti za ta vodotok, ki bi bil dolg 275 km., so že popolnoma dovršeni. Dr. Menger dalje priporoča vodotočno zvezo mej Donavo in Vltavo do Prage, kakor tudi vodotok od Odre v Galicijo do mesta Kra-kova in dalje do reke Dnjestra.
Vladni prvotni načrt pa je mej obravnavami vlade z raznimi strankami dobil drugo lice. Vlada je izprva predlagala samo vodotok in uravnavo dotičnih rek, ki bi se spajale z vodotoki. V vsaki stranki pa so tudi agrarci. Ti pa naglašajo, da bi vodotoki koristili samo veliki industriji in trgovini ter v marsikaterem oziru celo škodili poljedelstvu.
Zato so odločno zahtevali, da se uravnavajo tudi one reke, ki niso v neposredni zvezi L vodotoki. Vlada se je udala tem zahtevam in pritrdila novemu paragrafu (6), ki določa, da se morajo ob enem uravnati
tudi večje reke. To delo se mora pričeti zadnji čas 1. 1904. V zakonu se reko ne navajajo, a vlada ima v mislih gorenjo Donavo, Vltavo, Labo, Visio in Moravo. Brez uravnavo teh rek so vodotoki itak nemogoči.
Dalje pa določa novi 6. paragraf : »Za vse druge reke v Avstriji, katerih uravnava jo potrebna, se mora delo takoj pričeti, ko bodo načrti dovršeni. Za izvršitev teh uravnav mora v 1 a d a s p o s e b n i m zakonom primerno zvišati letni državni prispevek za melioracijski zaklad«.
To je nova določba v zakonu, ki je po mirila agrarce ali zagovornike poljedelskih koristij iz raznih dežel, ¿a uravnavo vodit pa daje še drugo zagotovilo paragraf 7., ki določa: »Troški za naštete vodotoke in uravnave vodô, (§ 6) so pokrijejo iz melioracijskega zaklada in s prispevki posameznih dežel, mest in udeležencev. V kolikor ti prispevki ne zadoščajo, najame vlada na 90 let 4% posojilo. Vlada se pooblašča, da od 1. 1904 do konca 1913 v ta namen najamo 250 milijonov kron. Od te svote more vlada uporabiti 75 milijonov samo za uravnavo vodâ.«
N e r e š e n o pa je še vprašanje, koliko naj dežele prispevajo. Vlada in odsek se doslej še nista zedinila. Pododsek predlaga 10%, a vlada zahteva 25%. Dalje pododsek zahteva, da polovico članov v sve-tovalstva za vodno stavbe imenujejo deželni odbori, in da sta mesti Praga in Dunaj oproščeni posebnih prispevkov.
V odseku jo dr. Mayreder predlagal, naj bi se že bodoče leto za poskušnjo pričelo z delom. Posl. Wolf je naglasal, da je predloga še nezrela in da bodo vodotoki poljedelstvu le škodili. Sicer pa želi, da prej deželni zbori izrazijo svoja mnenja. Poslanec Primavesi želi, naj se najprvo gradi vodotok od Donave do Odre, koder so najmanjše tehnične težave. Posl. Kal tan odgovarja Wolfu, da se je prebivalstvo mnogokje branilo tudi železnic, a sedaj prosi za-nje. Deželni zbori češki, moravski, niže-avstrijski in gališki pa so se že izreklR, za vodotoke. Posl. Maš talka meni, da bodo vodotoki več škodili poljedelstvu, nego koristili. Hoče pa s tovariši, ki zastopajo kmetijsko koristi, glasovati za vodotoke, ako se prično ob enem uravnavati vode, zboljša-vati zemljišča, in če vlada sploh več stori za poljedelstvo. Preje pa morajo deželni zbori določiti svoje prispevke; dalje naj se pri zgradbah uporabljajo domače moči, domači delavci. Dr. Schreiner je proti kanalu do Dnjestra, ker bi koristil žitnim trgovcem z Balkana in Rusije, a škodil domačemu poljedelstvu. Če pa se kanali gradé, treba se je ozirati na kmetijske koristi, in v tem oziru mora poljedelsko ministerstvo dobiti odločilno besedo. Dr. Be ur le želi
zvišanje melioracijskega zaklada za uravnave vodi v južnih deželah. Posl. L i n d -ner zahteva za kmečke zadruge in skladišča olajšave pri carini od pridelkov, ki jih izvažajo v inozemstvo.
Govor min. predsednika.
Ministerski predsednik dr. pl. K o r b e r izjavi v imenu vlade:
Vprašanje glede vodotokov je staro že nekaj desetletij. Vodotokom se niso ustavljali ne industrijci, no poljedelci. Vodotoki bodo tudi kmetijstvu odprli nova tržišča. Naglaša se, da vprašanje še ni zrelo. A treba se je resno lotiti dela, sicer ne pridemo nikamor. Vlada pritrjuje zahtevi, da se prične z uravnavo vodil. V ta namen hoče vlada zvišati melioracijski zaklad, da dobe podpore tudi ono dežele, ki od vodotokov nimajo naravnost koristi. Sploh je treba v Avstriji urediti uravnavo voda, ker je to delo sedaj prerazdeljsno. V tem oziru hoče vlada državnem zboru predložiti poseben načrt zakona. (Odobravanje.) Poljedelsko ministerstvo ima že sodaj svojo besedo v tem vprašanju, ker izvršitev zakona se izroča skupnemu ministerstvu. Sicer pa se mora vsako ministerstvo ozirati na splošne koristi. Konečno minister priporoča, naj zbornica hitro reši ta zakon, ki bode jako pospeševal gospodarski razvoj države.
Dr. Rapoport zagovarja vodotok od Odre v Galicijo do Dnjestra. V istem smislu govori posl. Daszyns.ki. Češki veleposestnik dr. pl. Me t tal zahteva naiprvo uravnavo vodil, nizek prispevek posameznih dežel in da o tem vprašanju še preje razpravljajo deželni zbori. Baron M al fatli izjavi, da ne nasprotuje vodotokom, a zahteva izdatnejše državne podpore za južne dežele. Posl. Kink kot industrijec ugovarja, da bi vodotoki koristili samo industriji. S tem je bila glavna razprava končana in v petek se prične nadrobna.
Politični preg-lecL
V Ljubljani, 18. maja.
11 vinogradniškega odseka.
Vinogradniški odsek je v treh sejah razpravljal o predlogi!» glede pomoči lastnikom onih vinogradov, ki jih jo uničila trtna uš. Sprejeti so bili konečno v sporazumu z vlado naslednji predlogi: Vračevanje drž. brezobrestnega posojila iz let 1892 do 1896 se podaljša za pet let ter se zato določi 15 letnih obrokov. Ona drž." posojila, ki so jih prejeli vinogradniki po letu 1896, so morajo vrniti v 20 letnih obrokih, računano od 11. leta naprej. Oprostitev zemljiškega davka za opu stošene vinograde se v razmerju s škodo podaljša od 10 na 15 let. — Posebno važna pa je določba, da sme država v posebnega ozira vrednih slučajih dovoliti večja brez obrestna posojila nego dežela.
Ta predlog je, kakor znano, posebno vneto zastopal poa'. Ž i č k a r. Glavnim poročevalcem v zbornici je odbran posl. dr. Marchet.
Delegaoijsko zasedanje se prične prihodnji ponedeljek. Avstrijska delegacija ima otvoritveno sejo ob 11. uri. V tej seji se bržkone že izvoli predsedstvo. Ker je bil lani predsednik avstrijske delegacije član poslanske zbornice, bo prišla letos na vrsto gosposka zbornica in sicer se imenuje za to mesto češki deželni maršal knez Lobkovic. Vsprejem pri cesarju in pre-stolni govor bo v torek ob 1. uri za avstrijsko, oziroma ob 12. uri za ogersko delegacijo. Zunanji minister bo podal svoj ekspozej najprej v ogerski, morda že v sredo, in pozneje v avstrijski delegaciji. Takoj po binkoštih se prično razprave v odsekih. Za zasedanje so odločeni trije tedni, vsekako pa bo završeno 12. junija.
JDeielnozborske volitve na Češkem. Za volitve v češki deželni zbor, ki se vrše v jeseni, se delajo pri raznih strankah že prav obširne priprave. Boj bo letos tem hujši, ker bodo nastopili zopet Staročehi z novo žilavostjo, a tudi nemški katoliki to pot ne bodo držali rok križema. Poleg teh strank nastopijo seveda v prvi vrsti Mlado-čehi, potem češki radikalci in socijalci in konečno še nemški liberalci in radikalci Wolf-Schonererjeve barve. Na bojišču bo torej kar sedem strank. Izvršilni odbor mla-dočeške stranke oziroma osrednji volivni odbor se je minule dni zopet konstituiral ter izvolil svojim načelnikom dr. Skardo. Kot zastopnika „Narodnih listov" so pozvali v ta odbor deželnega poslanca Anyza. Sicer se je pa v tej stranki že pred tremi meseci pričelo z volivnim delom. Mej Mladočehi in češkimi agrarci pride baje do kompromisa. Kakor poroča „Glas Naroda", vodi dotična pogajanja posl. dr. Herold, ki bi za svojo osebo prepustil agrarcem rad vse mandate v kmečki skupini, ko bi bila ta zadeva odvisna samo od njega.
Zboljšanje čeških deželnih financ. Finance vseh avstrijskih dežel zahtevajo nujno temeljitega saniranja. Na deželne zbore in odbore se stavijo od strani občin in zasebnikov vedno večje zahteve, dohodki pa nikakor ne rastejo v tej primeri. Nekoliko bo pomagala kronovinam, posebno pa Češki in Galiciji, povišana žganjarina, toda s tem se ne da zaceliti rana v deželnem gospodarstvu. Češka si bo, kot smo poročali, skušala pomagati iz te zadrege z uvedbo nekaterih novih deželnih davščin. Uvedla bo avtonomne koleke po 1 K oz. 30 h. za one vloge, ki se vlagajo pri avtonomnih uradih in ki sicer ne zapadejo državnim kolekom, dalje davek na biciklje in avtomobile po 20 K na leto, izimši one za obrtne zamene, kar bi donašalo okrog 2 milijona kron na leto, ter konečno neko novo naklado na pivo, ki pa baje ne bo posebno visoka. Tako
Med romanskimi napodi.
Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice.
Piše Jos. Lavtižar.
9. Manresa.
Srečno smo se pripeljali po vratolomni poti v dolino nazaj. Oba vozova sta bila polna romarjev, ob zadnji steni so sedeli tudi štirje mladi duhovniki črnih, kratko pristriženih las in z znatnimi tonzurami na glavi. Živahno so se zabavali v veselem pogovoru ter pušili običajne smodčice. Navzoče gospodičine so z nekakim zanimanjem poslušale njihovo govorjenje in se semtertje nasmejale med seboj; bržkone so bili kaki dovtipi, a jaz sem razumel le malokatero besedo. Še enkrat se ozrem v gorovje, katerega skoro gotovo ne vidim več v življenju, za slovo pa pošljem zadnji pozdrav s prošnjo: „Nuestra Senora de Montserrat rogad por nosotros!" Potem je šlo dalje v Manreso.
Dva vzroka sta bila, da sem se vstavil v tem sicer nepomenijivem mestu. Prvič sem želel obiskati kraj, kjer je živel nekaj časa vstanovnik jezuitskega reda, drugič bi rad videl značaj manjših španskih mest. In ni mi bilo žal, kajti Manresa ima lepo lego na griču, pod katerem teče voda Cardoner. Na ozkem železnem mostu, služečem samo pešce, se ponudita dva fantina, ki bi rada nesla mojo robo v gostilno. Oba upata kaj zaslužiti, zato nastane med njima nasprotstvo,
ki se spremeni polagoma v odrivanje in suvanje, da se čuje glasno oporekanje drugih ljudi, ker se morajo vstavljati za nami. K sreči čaka na koncu mosta voz iz gostilne Santo Domingo, ki spridi fakinoma zabavo puljenja ter ju pripravi ob zaslužek. Prepiru je namreč takoj konec, ko izročim svoje blago in sebe vozniku. To je bila pristna španska „tartana" iz starih časov, s podolgovato streho, dvema kolesoma in vpreženo mulo, ki mora potegniti, da spelje že itak težek voz po strmih ulicah. Pri vsaki hiši se opazi kaka pripognjena glava, ki bi rada izvedela, kdo sedi danes pod to streho, pač najboljši dokaz, da Manresa ne vidi veliko ptujcev, sicer bi se gotovo ne zmenila za vsakega neznanega človeka ter si omislila novodobni omnibus. Med ropotom in škripanjem koles se vstavimo slednjič pred gostiščem „fonda santo Domingo." Poslopje izgleda bolj starikovo, a vendar dobim prijazne ljudi, da se čutim nekako domačega. Z gostilničarjem sva imela hudo jezikoslovno borbo, slednjič sva se sporazumela tako, da plačam za večerjo, prenočališče in opoldansko kosilo šest peset (nekaj nad pet kron), kar je bilo glede dobre postrežbe prav malo. Ostalo je še zadnje vprašanje, kako bo z vinom?
„Todo compreso, todo compreso" ponavlja gostilničar. Vse skupaj šest peset! Prišel sem torej v prav solidno hišo.
S tovarišem se zmeniva, da greva vsak po svojih potih. Na ta način bova več videla ter pozneje referirala eden drugemu; na na nekem kraju morava pa tako priti skupaj, saj se ne moreva izgubiti. Jaz odidem po trgu navzgor, prijatelj pa zavije v drugo ulico.
Brez posebno dobrih oči se opazi takoj, da mestecu manjka snažnosti. Prahu in smeti imaš v izobilju, semtertje naletiš tudi na debelo kamenje. Po tleh leže ogrizki sadja, raz katero zašumi tropa os in muh, ko greš mimo. Srečujejo te visoko naloženi vozovi z dvema ogromnima kolesoma, katera vlečejo v zaporedni vrsti vprežene tri ali štiri mule, španske kamele. Živinčeta morajo veliko trpeti, ko prevažujejo drevesno volno, iz katere se tče v bližnjih tovarnah blago za obleko. Izložbe prodajalnic so priproste in v njih razstavljene le take reči, ki se rabijo za vsakdanjo potrebo. Z neprijetnim čutilom stopam mimo prostornih delavnic, kjer izdelujejo rakve za mrliče. Povedali so mi, da imajo mizarji pogodbo z barcelonsko bolnišnieo, kateri morajo pošiljati vsak teden določeno število teh žalostnih zabojev.
Pot, ki je vodila do sedaj navzgor, se konča na prostornem trgu pred glavno cerkvijo. Nad njenim vhodom čitam: „B a s i-lica de santa Maria de la Se o". Nekdaj je bil tukaj škofijski sedež — odtod ime „de la Seo" — sedaj prebiva škof v
bližnjem mestu Vich, severovzhodno od Man-rese. V notranjščini me iznenadi Mavrova glava, viseča ob stropu navzdol. Obraz dobro rojenih rudečih lic je menda iz lesa, brada narejena iz dolgih črnih las, okoli čela je ovit rudeč robec, turški turban. Take glave vgledaš v mnogih španskih cerkvah; na prvi pogled se ti zdijo kakor strašilo, v resnici pa imajo važen zgodovinski pomen. Potomci naj se spominjajo svojih prednikov, katerim so gospodarili neverniki, kljub temu se Spanci niso vklonili mohamedanstvu, temveč se dolga stoletja borili za krščansko vero in rodno zemljo.
Vračajoč se nazaj, pridem do druge manjše cerkve, ki je postavljena, ako se prav spominjam, v čast bizantinskemu vitezu, zmajevemu krotitelju s v. J u r i j u. Na vratih prilepljeni list naznanja, da se bo obhajala ta teden slovesna tridnevnica, katere naj se spoštovani, častiti, blagorodni in slavni (honrados, estimádos, escelčntes, insignes) meščani blagovole vdeležiti v obilnem številu. Tu imaš celo vrsto titulatur, da moraš reči: Španci so pa res vljudni ljudje. Iz plakata, s katerim vabi župnik v cerkev, bi sklepal, da prebivajo v Manresi najodličnejši ljudje, kar jih je na svetu. Stolz liebe ich den Spa-nier! Morebiti pa vsled tega, ker se jim daje taka čast, rajši zahajajo v cerkev, in potem bi to sredstvo ne bilo napačno.
poroča praška „Bohemia." Drugi listi na Češkem dosedaj še niso obširneje razpravljali o tej zadevi in pripomniti je, da bi davek na pivo in kolkovnina zadela zopet ponajveč le nižje sloje, ki so že itak silno obremenjeni. Morda pa najdejo vplivni možje kak drug izhod iz finančne zagate. — Deželni odbor se bo baje že v prihodnjih sejah pečal s temi projekti.
Moravski spravni odsek se je predvčeranjim posvetoval o predlogih pododseka za dolske zadeve glede narodnostne ločitve šolskih oblastev. Razgovor v pododseku je pokazal, da sta obe stranki v tem jedini, da treba osnovati strogo ločene šolske okraje, istotako pa tudi šolska obla-stva. Pri sostavi okrajnih in deželnega šolskega sveta treba strogo na to gledati, da ima narodna večina v onem okraju tudi večino v zastopu. Do tu je bilo vse v redu. Tudi glede narodnostnih oddelkov v deželnem šolskem svetu je bil pododsek jedin v tem, da naj zastopstva veroizpovedanj in učiteljstva sicer predlagajo člane v deželni šolski svet, a izvolitev sama naj se prepušča narodnima kurijama. Odsek pa s tem načinom rešitve ni bil zadovoljen ter je izjavil, da se mora imenovanim korporacijam prepustiti pravico imenovanja. Ti predlogi so se torej znova izročili pododseku za šolske zadeve. — Razprava o predlogih pododseka za volivno reformo pride pozneje na vrsto.
Obtrukcija v nemškem državnem zboru.
Nemški državni zbor je moral, predno se je podal na velike počitnice, doživeti malo obstrukcijo od strani levičarjev. Na dnevnem redu je bila v sredo razprava o noveli k zakonu o žganjarini. Pred pričetkom razprave se je levica razun par mož vsa dvignila s sedežev in odšla iz dvorane, vendar je bila zbornica še sklepčna. Toda že pri drugem odstavku načrta so zginili iz zbornice ostali levičarji, prisotnih je bilo le 198 poslancev in je manjkal torej za sklepčnost jeden sam glas. Razprava se je morala prekiniti in državni kancler grof Biilow je prebral cesarjevo pismo, 8 katerim se zasedanje prekine do 26. novembra. Vkljub temu, da se ježe prejšnji teden sklenilo nastopiti dolge počitnice, je poskusila vlada še z rešitvijo nekaterih manjših predlog. A z vsemi ni šlo in pri žganjarini je voz obstal. Posebne nevarnosti seveda v tem slučaju ni bilo, a nevarnost utegne postati osodna, ko bo na dnevnem redu predlog o povišanju carine, s katerim se levičarji nikakor ne strinjajo. Pre-ostajalo bržkone ne bo druzega, nego da tudi desniške stranke ob ugodni priliki pokažejo svojo moč.
Francoski pravosodni minister na zatožni klopi.
Pariški listi se pečajo te dni obširno z neko neposebno častno zadevo, v katero je zapleten pravosodni minister. Posl. d' Ornano je namreč v posebnem pismu na min. predsednika obdolžil justičnega ministra, da izrablja svoj urad v svojo lastno korist s tem, da dela za svojo trgovino z žganjem. Ob-jednem je poslanec zapretil, da bo zadevo spravil pred zbornico, ako se pravosodni minister takoj ne umakne. Govori se tudi, da bo poslanec zahteval posebno komisijo, ki naj preišče, kako je neki inozemski trgovec s konjakom proti volji jury prišel do velike zlate razstavne svetinje. Takoj nato se je govorilo v zbornici, da je minister že podal ostavko in da bo njegov naslednik senator Chaumier. Vest se oficijelno še ne potrjuje, vendar pa se je vršil mej njim in ministerskim predsednikom dolgotrajen pogovor.
Dogodki v Španiji.
Liberalni ministerski predsednik Sa gasta je v veliki zadregi. Vsestranski bi rad ustregel svojim liberalno-framasonskim prijateljem izvan kabineta, da bi le dobil zagotovilo, da so elementi pomirjeni. Toda čim bolj jim streže, tem bolj so nezadovoljni z njim. To dokazuje tudi najnovejše Ratalunjsko vprašanje. Poročevalec »Times« piše o tem sledeče: Bodočnost je nejasna, a če nam bo madridska vlada s Bilo in zvijačo vsiljevala kandidate, ako nadaljuje na silnosti, ki okrvave našo ceste in ulice, ako preminja vedno na naši upravi, potem je
Katalunija za Španijo izgubljena, z njo pa tudi Baleari, ki so z nami popolno jedini. Katalunija hoče svojo popolno samostojnost in to s Španijo, brez Španijo ali pa tudi proti Španiji. — Taki klici, ki v tej pokrajini niso več redki, povzročajo neizmerne preglavice liberalni vladi. In jutri so volitve!
Angleži za mir?
V	angleškem časopisju so vedno števil-neji glasovi, ki poživljajo Salishuryjevo vlado, naj čim prej sklene dolgotrajno vojsko v Južni Afriki. Posebno ostro piše list »Mor-ningleadera. V prvi vrsti graja postopanje angleških generalov, ki so zapovedali zažgati burske farme. To početje je hudobno in nevredno civilizovanega naroda. Taka sredstva so dosedaj vporabljali napram svojim nasprotnikom le divjaki. »Daily Mail« poživlja vlado, naj s praktičnimi in energičnimi sredstvi konča južno afriško vojsko, ki zahteva tako ogromne denarne žrtve. Iz Bruselja javlja isti list, da je njegov dopisnik bral pismo Bothove soproge, v katerem naznanja, da je Kitchener voljan dovoliti Burom popolno avtonomijo. — Seveda tej vesti dosedaj še nihče ne verjame.
»opisi.
Iz Šmarja pod Ljubljano V »Slov. Narodu« je bil pretočeno soboto priobčen do-pis, ki ne odgovarja resnici, ker je tenden-cijozen, izvirajoč iz gole zavisti in sovraštva do osebe g. župana Jos. Ogorelca v Šmariji.
V	dopisu je bila izrečena zahvala — ne slavospev — g. J. Ogorelcu kot načelniku šmarske požarne brambe, katero zahvalo je on v polni meri zaslužil. Mi ne kratimo nikomur zaslug, ako si jih kdo res zasluži. Šmarska požarna bramba je prihitela na pomoč pri ognju — pri Tišlerju — takoj in to zgolj po inicijativi g. načelnika. S pričami se lahko dokaže, da so člani šmarske požarne brambe pri gašenju pomagali, torej je trditev, da niso prijeli za n beno delo, navadna laž.
Odbor si laska v dopisu, da je rešil hišo in kozolec, na katerih sta zgoreli le strehi. Mi pa konštatiramo, da je hiša popolnoma zidana, torej če je streha pogorela, ni hiša — rešena!
Hiša za gasilno orodje stoji tik pogorišča, voda teče pa poleg hiše, zato so upra vičene besede pogorelca samega, da bi lahko gasilci rešili kozolec, če bi znali ravnati z brizgalno. Konečno naj še pristavimo važno dejstvo, da dotično »Poslano« ni izraz mišljenja celega odbora, ampak osebe, ki še v odboru ni, saj odborniki za »Poslano« še vedeli niso, torej izgubi vsako važnost.
Pretečeni teden je bil pokopan v Šmarji posestnik Jakob Bo zija, večletni odbornik kat. izobraževalnega društva. Pokojnik je bil pošten, izobražen posestnik, ki je skrbno vzgojil svoje sinove. Pevsko društvo mu je zapelo dve lepi žalostinki na grobu. R. i. p.!
Trebnje, 14. maja. Od 4. do 12. maja smo obhajali v Trebnjem misijon. Vodili so ga s posebno gorečnostjo preč. gg oo. frančiškani Kasijan Zemljak, Avguštin Čampa in Salvator Zobec, katerim je dekanijska duhovščina pri spovedovanju pridno pomagala. Verno ljudstvo se je misijona z res hvalevredno vnemo udeleževalo. Vseh svetih obhajil je bilo nad 3600. Naravnost veličastna je bila sklepna procesija z Najsvetejšim, katero je vodil mil. gospod prošt dr. Sebasti-jan Elbert. Gospodje misijonarji so si s tem misijonom zagotovili trajni spomin in hvaležnost pri vsem vernem ljudstvu trebanjske župnije. V znamenje te hvaležnosti je prišel po sklepu misijona naš velespoštovani župan Frančišek Huč na čelu velikemu številu ob činskih svetovalcev in odbornikov, katori so v veliki večini vrli krščanski možje, v žup-nišče, kjer se jo v presrčnih besedah za hvalil gg. misijonarjem za njihovo požrtvovalnost. Bog daj obilo blagoslova!
Tedenski koledar.
Nedelja, 19. maja: 6. povelikonočna, Celestin p.; evang.: Jezus govori o pričanju sv. Duha. Jan. 15. — Ponedeljek, 20. maja: Bernardin Scnens. — Torek, 21. maja: Feliks Kanta!. — Sreda, 22. maja:
Julija d. m. — Četrtek, 23. maja: Paska! Baj. sp. — Petek, 24. maja: Marija pomočnica kristijanov — Sobota, 25. maja: Gregor p.. Urban. — S o 1 n c e izide 25 maja ob 4. uri 23 min., zaide pa ob 7. uri 31 min. — Lunin spremin: Prvi krajec 25. maja ob 6. uri 38 min. zjutraj. — M u-sica saera v nedeljo, 19. maja: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: »Missa de ss. nomine Jesu« zl Rob. Kravučke, alleluja z verzikloma A. Foerster, offertorium dr. Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo »Cunibert« v D-moll zl. Rampis, graduale »Alleluja. Tu es sa-cerdos« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Juveni David« zl. J. B. Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. maja.
Pozor somišljeniki v mestih in trgih! Naše somišljenike v mestih in trgih pozivljemo, da nemudoma prično organizacijo stranke za deželne volitve v mestih in trgih. Doslej se je organizacija v mestih in trgih zanemarjala. To smo bridko občutili osobito pri zadnjih državnozborskih volitvah, pri katerih bi bila katoliško-narodna stranka z boljšo organizacijo pridobila dva mandata. Torej na delo, somišljeniki, na celi črti! Gre se za odločilni boj, za sveto stvar, za boj proti slovenskim Judežem!
Baron Rieger o dr. Šusteršičevi aferi. Najodličneji slovanski rodoljubi se oglašajo in vsi stojijo na strani dr. Šusteršiča. Posebno pomenljiva je izjava častitljivega starčka, največjega živečega češkega rodoljuba, barona dr. R i e g e r j a. Kakor čujemo od odličnega češkega člana gosposke zbornice, se je ondi baron Rieger zelo trpko izrazil o postopanju dr. K r a -m a r a proti dr. Šusteršiču. Rekel je, da to postopanje ni bilo korektno, in je je ostro obsodil. Nasprotno je izrecno pohvalil nastop d r. D y k a , ki je bil, kakor znano, pogumno nastopil v prilog dr. Šusteršiča. Mnenje takih mož, kakor baron Rieger, je pač tisočkrat več vredno, nego mnenje 100 ali več liberalnih poslancev in kričačev.
Osebne vesti. Nadškof zagrebški mil. g. dr. Jurij Posilovič jo te dni praznoval 251etnico svojega škofovanja. — G. Anton Carli imenovan je c. k. avskultantom v Gorici. — Okrajnemu glavarstvu v Sežani je prideljen novoimenovani c. kr. davčni nadzornik g. Tomaž B i r i m i š a ter jo prevzel ondi davčne uradne posle. G. Birimiša je rodom iz Dubrovnika. — Umrl je v Mariboru stolni vikar in kapolnik stolno ccrkve č. g. Ludvik Hudo vernik v 42. letu svoje dobe. Pogreb je bil danes ob 4. uri popo-ludne. Pokojni je bil izvrsten glasbenik in je tudi sam vglasbil marsikatero pesom. V Mariboru se je pevski zbor v stolnici pod njegovim vodstvom jako lepo razvijal. Zal, da ga je bolehnost ovirala v njegovem delovanju. — Kralj rumunski je podelil poštnemu oskrbniku g. Fr. L e b a n u viteški križ rumunBkega kronskega reda. — Prestavljeni so davkarji gg. Franc Predalič iz Črnomlja v Logatec, Jožef Ferlič iz Logatca v Višjo goro in Kamilo Murgel iz Višnje gore v Ribnico. Davkarski prakti-kant g. Fr. Kratner pride iz Kamnika v Logatec in g. Fr. P r e z e 1 j iz Idrije v Kamnik. Pri davkariji v Kranjski gori službujoči davkarski praktikant g. Jožef Peharc je odpuščen. — Na Dunaju je umrl Kranjec gosp. Vencel Arko, umirovljeni računski revi dont dunajskega magistrata. Zapustil je dvo hiši vredni 200.000 K, za ustanovitev otroško bolnice.
»Narod« v lepi družbi. »Slov. Narodu« se mora pripoznati, da so nahaja vedno v najlepši družbi, posebno pisana pa je ta družba njegova v aferi dr. Šusteršiča. Sedaj si je »Slov. Narod« iztaknil simpatijo srbskega lista »Dubrovnik«, čegar vedno silno žalostno stališče z ozirom na korist dalmatinskega slovanstva jo zadostno znano. »Dubrovnik« nima v Dubrovniku nikakega vpliva, ker njegovo delo jo samo prizadevanje, kako bi škodil pošteni hrvatski stvari. Kaj torej »Dubrovnik« v družbi z židovskimi
liberalci klobasa, za nas ni merodajno. »Dubrovnik« je že zavrnila »Crvena Hrvatska« v Dubrovniku, ki pravi, da jo pač ilustracija slovanske zavesti »Dubrovnika«, da se z liberalnimi dunajskimi listi druži proti dr. Šu steršiču.
Novi župnik v Grižah Mestni kaplan v Cel|u č. g. Ivan Krančič je dobil župnijo v Grižah pri Celju.
Nov list. »Slovenski Gospodar« piše : V naši tiskarni bo že v najbližji bodočnosti začel izhajati nov list, ki bo odkrival temno namene proticorkvenega, nemškutarskegain od nemških trgovcev odvisnega »Štajerca« ter zagovarjal pravice krščanskega slovenskega ljudstva. Cena bo mu tako nizka, kakor nobenemu drugemu slovenskemu listu, Pričakujemo, da bodo vsi slovenski krogi 8podnještajerski pozdravili to novo podjetje z velikim vesoljem in ga tudi krepko podpirali. Slovenski mladeniči, posebno vas čaka sedaj lepa in velika naloga, da uvedete ta list v vsako slovensko hišo.
Iz Tržiča se poroča: Danes 17. t. m. se jo odpeljala deputacija, obstoječa iz treh mož, na Dunaj, da prosi za lokalno železnico Tržič Kranj. Državna poslanca dr. For-jančič — ki je pa zadnjič molčal, ko je bil razgovor o železnicah — in baron Schwe-gol sta baje obljubila posredovati za to v vsakem oziru potrebno železnico. V deputa-ciji so gospodje župan Mally, tovarnar Gassner in ravnatelj Rieger. — Želimo obilo vspeba.
Novi odbor »Katol. polit in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem se je sestavil tako-le: predsednik: Gregor E i n s p i e 1 e r; podpredsednik: dr. Alojzij Kraut, ker se je dosedanji podpredsednik g. V. Legat odpovedal, blagajnik dr. Val. J a n e ž i č ; tajnik: J. Rozman; odborniki: Fr. Grafenauer, Val. P o d g o r c , Mat. Prosekar, Martin Š t i h, Janez Š u m a h. Namestniki: Franc Kobentar, Jurij D r o b i v n i k, Jožef K o r d e ž. Pregledovalca računov: Matija R a ž u n, Štef. Bayer.
Koroški deželni zbor bode sklican k zasedanju sredi junija.
V bolnišnico Usmilj. bratov v Kan diji pri Novem mestu se je sprejelo meseca aprila 137 bolnikov, koncem marca jih je ostalo 70, skupaj 207. Od teh jih je ostalo 90, zboljšalo 32, neozdravljeni bili so 3. Umrlo jih jo 5. V oskrbovanju ostalo jih je 77. Oskrbovalnih dni se jo nabralo tekom preteklega meseca 2321.
Kreditna in gospodarska zadruga se je osnovala zadnjo nedeljo pri shodu, ki ga je sklicalo kat. pol. društvo za Dolenjsko na Toplicah pri Novem mestu.
Pri sv. Trojici nad Cirknico, pri podružnici sv. Urha, kjer jc stranski altar Device Marije Pomočnicc, se bode stara božja pot odprla 23. t. m. popoludne ob 5. uri z večernicami. Štiri gospodje bodo izpovedovali zvečer in 24. zjutraj dopoldne. Isti dan bo tudi sprejem v Marijino družbo.
Velezanimiv naravni pojav. Iz Moravč so nam piše: V tukajšnji župniji, v občini Velka Vas, na njivi posestnika na Vrhu št. 5 p. d. »Stari mežnar«, dogodilo se je v nedeljo 5. t. m. popoldne proti drugi uri tole: Slišalo so je kake tri minute podzemeljsko bobnenje kot močen grom, drevje so je zelo semtertje zibalo; naenkrat se jo vzdignil iz zemlje črn dim in kmalo na to se je vzdignil še plamen, kakor pri požaru, kadar ogenj prodre slamnato streho. Tudi to je trajalo kake tri minute. Možjo, ki so to od daleč opazovali, hiteli so na prostor, kateri so si od daleč po drevju dobro zaznamovali, in našli so, da jo bil na njivi, ki je bila prejšnji dan prebranana, velik krog v premeru kakih 10 m; v njem jo bilo posuto nekaj peska in drobnega kamenja. Zemlja je bila gorka in ko so je eden mož ulegel na tla in nastavil uho na zemljo, slišal je podzemeljsko, precej močno vrenjo in šumonje. Drugi mož došel je na mesto šo le okoli 5. ure in je šo čutil zemljo gorko. Podzemeljsko gromonjo slišalo so jo, kolikor jo znano do zdaj, do ure daleč; plamen in dim je videlo več ljudi i/, različnih krajev. Nekateri so so tega dogodka zelo prestrašili, drugi ugibajo, kaj bi to po-monilo. Gotovo bi bilo zanimivo, ko bi se
poiskal vzrok temu dogodku. Od blizo ni dogodka opazoval nihče, ker so bližnje hiše za gričem
Preuredba južnega kolodvora v Ljubljani. Železniško ministerstvo je načelno odobrilo od upravnega sveta juž. železnice predloženi generelni načrt. V svrho izvedbe podrobnih načrtov odredi dež. vlada v kratkem ogled na licu mesta.
Efektno tombolo s 1000 srečkami a 10 .v. je dovolilo fin. ministerstvo „Katoliškemu delavskemu podpornemu društvU" na Savi.
Ljubljanske novice. 6 a r n u m in
Bailey. Na vesti, da pride Barnum in Bailey samo z jednim delom svojega podjetja v Ljubljano, se nam poroča, da pride Barnum in Bailey v Ljubljano s popolnim svojim podjetjem in da bodo njegove predstave v Ljubljani imele isti obseg, kakor so ga imele v Londonu, Monakovem, na Dunaju in v drugih velikih mestih. — Dva meseca strogega zapora je dobil danes pred tukajšnjim okrajnim sodiščem čevljar Fran Zakotnik z Viča, ker je velikonočno soboto zasramoval o. Ananija Vračka, ko je šel obhajat. — Izlet zagorskih obrtnih učencev. Jutri dopoludne pridejo v Ljubljano prostovoljni učenci obrtne šole v Zagorju. — Električna železnica se otvori 18. avgusta. Začetkom junija se prično priprave za vrhni tok. — Pred hišo »Glasbene Matice« se je odstranila lesena ograja. Prostor pred hišo se bode olepšal.
—	Spitalske ulice so zopet razko-pane. Pravijo, da jih razkopujejo, ker je zadnjič pri prekopavanju nek delavec pozabil pipo. — Utopljenca našli. Ne daleč od deželne bolnice so našli v Ljubljanici včeraj truplo dečka J. Schonerja. ki je nedavno utonil. — B i c i k e 1 j je ukradel nekdo tovarnarju gospodu Pavlu beemannu.
—	A r e t o v a n j e. Tatu, ki je ukradel na škodo ljubljanske plinarne 52 kg. svinca, so aretovali v osebi delavca Jožefa Malen-šeka. — Z rešilnim vozom so v deželno bolnico prepeljali hlapca Frana Ovi-jača, ki se je pri nakladanju hlodov ponesrečil. — Novo kavarno je otvoril v Plavčevi hiši na Starem trgu gospod Jožef Kramer.
Ubijalca posestnika Kozine z Brezja, o čegar žalostni smrti smo obširneje poročali, so zasledili v osebi hlapca Josipa Končana iz Bistre. Zasledil ga je orožnik L. Modic po 42urnem iskanju.
f Xršč -socijalni državni poslanec Schlesinger je bil pri zadnjih volitvah izvoljen z 2301 glasom, kar naj blagovolijo čitatelji popraviti z ozirom na včerajšnje poročilo o dun. volitvi.
Sreča v nesreči. Delavec Lor. Hle-banja iz Srednjega vrha na Gorenjskem je padel iz vlaka mej Veliko nedeljo in Ormožem na Štajerskem. Nezavestnega so pripeljali v ormoško bolnico, kjer se je skoro zavedel. Hlebanji se ni zgodilo druzega, nego da je dobil po obrazu nekaj neznatnih prask.
Neprevidno ravnanje a smodnikom. Posestnikov sin K. Kren je kupil v Mariboru pet kil smodnika ter prišel s smodnikom v kovaško delavnico J. Arzenška v Pekrah. V delavnici so ravno kovali železo. Iskre so letele okolu in užgale smodnik. Nepreviden kupec smodnika je strašno ranjen. Prenesti so ga morali v mariborsko bolnico. Tudi ostale tri osebe, ki so bile navzočne v kovačnici, so ranjene.
Najnovejši možnarji za streljanje proti toči. G. Ivan Rebek v Celji je izumil možnar, ki presega vse dosedanje konstrukcije po obliki in vrlini. Z novim možnar-jem lahko strelja brez vsake nevarščine kakor s puško, vkljub temu pa je pok močnejši nego pri sedanjih možnarjih. G. Rebek je tudi že vložil prošnjo za patent; sprejema in izvršuje vsa naročila že sedaj.
Ptujski trgovec zginil. Ptujski trgovec Karol Gassnerseje podal v Gradec ozdravit si veliko nervoznost. Iz graške bolnice je nakrat zginil. Pred dnevi so ga videli v Spielfeldu. Gassner, ki je 45 let star in srednje postave, je na poti brez vseh sredstev. Bati se je, da si Gassner ne naredi kaj žalega.
Nečloveška ženska. Iz Maribora se poroča, da je proti oni ženski Košir, ki je
zastrupila posestnika Pihleriča, da bi se polastila njegovega imetja, sedaj dvignjena tudi obtožba, da je 1. 1896 pustila dva otroka tako stradati, da sta umrla.
Nova knjižica za mesec junij. Mesec junij, ki je posvečen presvetemu brcu Jezusovemu, se približuje. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je izdala za častilce tega presvetega Srca posebno knjižico pod naslovom : »Obljube presvetega Srca Jezusovega«. Knjižica, ki ima 24 strani in je tako mala, da se more dejati v vsak molitvenik, je jako lepo okrašena. Na prvi strani ima prav lepo, fotografično sliko presvetega Srca Jezusovega Potem se prav kratko razlaga zgodovina in pomen pobožnosti do presvetega Srca Jezusovega. Na to so lepo razložene obljube, katere je dal naš Zveličar častilcem svojega brca. Vsaki obljubi je dodana kratka opomba, ki kaže znamenitost Zveličarjevih obljub posebno za naše resne, žalostne čase. V dru gem delu so potem razne primerne molitve v čast presvetemu Srcu kakor kratka devet-dnevnica, litanije in razne zadostilne prošnje in molitve. Molitve so mile in lepe ter se posebno nanašajo na današnje razmere. Gotovo se bodo vsakomur prikupile. Mi pri poročamo najtopleje vsem gorečim častilcem presvetega Srca Jezusovega to prekrasno knjižico. Dobiva se knjižica v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Posamezni komad stane 10 h ali 5 kr., s poštnino vred pa 14 h ali 7 kr. Kdor si naroči 100 komadov skupaj, jih dobi pa za 8 K ali 4 gld., in sicer s poštnino vred. Mali zneski se naj pošiljajo v znamkah.
Razpisani učiteljski službi. Na štirirazrednici v Srednjivasi pri Kočevju je popolniti mesto učitelja, na jednorazrednici
v	Gotenici pa mesto učitelja-vodje. Prošnje za obe mesti sprejema do 5. junija okr. šol. svet v Kočevju.
Truplo v vodnjaku. Pred nekaj dne
vi	je izginil od doma 531etni Karol Petelin, ki je stanoval pri sv. Magd. Zgornji št. 80. Sedaj so našli Petelinovo truplo v nekem vodnjaku v Rocolu.
Aretovanje anarhista. V Trstu so aretovali zidarja Henrika Tomba, katerega je laška vlada označila kot nevarnega anarhista.
Izkaz po posebnem odseku c. kr. pošt. in brzojavnega ravnateljstva odprtih neuroč-ljivih poštnih pošiljatev, o katerih se ne ve, kdo je isto odposlal, in sicer naslednja priporočena pisma: Iz Kostanjevice na naslov Johann Kraševic, Zavidovic; iz Kostanjevice na naslov J. Miklaučič, Waschington; iz Gorice na naslov Enrico Krassovich, Trst; iz Sv. Petra pri Gorici na naslov Franz Kompare, Konstanz; iz Tržiča na naslov I. An-saba, Gorica; iz Ljubljane na naslov dr. Karol Wortner, Dunaj; iz Ljubljane na naslov Karoline Weiss, Pariz; iz Črnomelja na naslov Josef Jermanu, Mihigian?; iz Črnomlja v na naslov Josef Sterbenz, Sv. Florjan zgor. Avstrija; iz Črnomlja na naslov Mett Milek, Reading P. A. (Amerika); iz Novevasi pri Rakeku na naslov Johann Zakrajsek, Ka-mingstein; iz Št. Petra na Krasu na naslov Johann Koss, Rio de Janeiro; iz Mokronoga na naslov Johann Bevc, Petroseny ; z Viča na naslov Jakob Plesko, Joliet. HI. Poštne nakaznice: Iz Zgor. Gorij na naslov Sowa, Praga, vrednost 3 K; iz Trsta na naslov Bu-lia, Bled, vrednost 2 K. Število v preteklem mesecu vničenih navadnih pisem je bilo 5489.
Stekel pes je ugriznil v Zadru predsednika višjega dež. sodišča g. dr. Gert-s c h e r j a.
V Reki gostuje zdaj mažarsko gledališko društvo, pač brez potrebe za občinstvo, katero je razen precejšnjega broja činovnikov gotovo vse prej drugo nego mažarsko. Ali svet mora vedeti, da je Reka mažarsko mesto, da tukaj mažarščina napreduje, češ to da svedoči obilni obisk postranskega gledališča. Tako se bo trobilo po novinah. Res je, k predstavam jih pride še precej, ali vprašanje je, če tudi vsi mažarski razumejo. — Te dni vrnil je grški kralj v Reki vizito nadvojvodi Josipu, kar je prej storil tudi ru-munski kralj.
Po hrv. Primorju potovala sta pred kratkim dva vladina oddelna predstojnika, iz mej katerih eden se je predrznil Senj še celo nekako pohvaliti, češ da vendar na-
preduje. Ne vem, ali se more najti drznejši sarkazem, ker primorska mesta so na račun Reke skoro uničena, a zlasti Senj, kateremu se je dalo vendar manjo tvornico duhana, a ne iz pravičnosti, nego samo iz humanitete, kakor se je izrazil nek visok gospod v Pešti. Oddelni predstojnik za bogoslovje bil je menda prvič po Primorju in čudil se, kako more narod tod živeti, v tem kamenju, a naj bi došel malo na Sušak pred urede agencij za potovanje, pa bi videl, da siromak Primorec mora i|i v Ameriko, ako hoče obskr-biti svojo revno družino in plačati že nezno-sljive davke, ker se ž njim v domovini tako mačehinjski ravna. Ako bo šlo tako naprej, bo ta zemlja kmalu decimirana. Vbogi narod mora toliko plačati, ako pa vpraša vlado za podpore n. pr. za zidanje kakšne cerkve, odgovori predstojnik za bogoslovja, da nimajo denarja, a zemeljski glavar, da ni dotična župa ali cerkvena družba zadosti vladi vdana, kakor da bi pošteno bilo imeti vdano srce liber, vladi, kateri je vera le sredstvo. Tako se dela s cerkvenim denarjem, namenjenim za cerkvene namene. Hrv. vladini možje — ti na pol ministri — potujoči po Primorju UBtavljajo se v reških hotelih, kakor ptujci, nobeden se tam za njih ne zmeni in mislimo, da tudi oni ne za nobenega, in vendar pravi g. Pliverič, da imajo Hrvati v Reki neki „condominium"; nagodba govori o nekem „provizoriumu". Zakaj se ne pokažejo vsaj kot soposestniki ? Resnica je, da so Mažari gospodarji in da mažarska vlada v Zagrebu molče to potrjuje. Ti vbogi hrv. narod, kako bridko si plačan za svojo zvestobo cerkvi in prestolu.
« * «
Sv. Oče Leon XIII. rad nabira stare denarje in svetinje. Kupil je zato za vatikanski numizmatični muzej tudi zbirko umrlega kardinala Randi-ja, obsegajočo 22.000 raznih denarjev, ki so jih dali kovati razni papeži in nosijo sliko dotičnih poglavarjev svete cerkve.
Princezinja — redovnica. Belgijska princezinja Klementina, najmlajša hči belgijskega kralja, sestra grofice Lonyay, odločila se je iti v samostan. Mlada princezinja je zelo pobožna, njena soba je slična mali kapelici. Z dušo je bila princezinja že davno redovnica.
Narodnosti na Dunaju. Sedaj je znan natančen izid ljudskega štetja na Dunaju. Dunaj ima po najnovejšem ljudskem štetju 1,648 327 prebivalcev. Za 265.108 več nego pred 10 leti. Nemcev je na Dunaju 1,385.955, za 239 322 več nego pred 10 leti ; Čehov je 102.972, torej za 39.140 več nego pred 10 leti ; Poljakov je 4346, Lahov 1368, Slovencev 1329, za 503 več nego pred 10 leti; Mažarov je 160.
Holandska kraljica. Amsterdamski list »Metropole« poroča, da se nahaja kraljica Viljemina v blagoslovljenem stanu.
Izseljevanje Rusinov. Preko Hamburga bode te dni odpotovalo 6000 rusin skih delavcev v Ameriko.
Sienkiewicz plagiator? Pariški list »Figaro« je napadel slavnega poljskega pisatelja Sienkiewicza, da njegov roman »Quo vadiš« ni druzega, nego posnetek iz starih francoskih romanov, v prvi vrsti iz romana Chateaubrianda »Martyrs« in Dumasovega »Acte«. Poljsko časopisje je ogorčeno nad »Figarom« in Sienkiewicz je poslal »Fi-garu« odprto pismo, v katerem trdi, da doslej ni vedel za imenovana dela francoskih pisateljev.
Popoln solnčni mrk bodo imeli danes na Madagaskarju, indij, oceanu in jednem delu Sunda otokov.
Kraljica Draga razkrinkana? Dunajski listi poročajo, da je prestala kraljica Draga pred leti v nekem ondotnem sanato-riju težko operacijo, vsled katere je postalo izključeno, da bi se nade kralja Aleksandra kedaj uresničile. Kljub temu se je poročila s kraljem Aleksandrom v nadi, da ji bo mogoče podtakniti otroka svoje sestre. O tem sta zvedeli ruska in črnogorska vlada in na prigovarjanje pretendenta za srbsko krono Karagjorgjevica je poslala ruska vlada v Beligrad specijalista. Ruski car je silno jezen, ker so ga prosili, naj bo za botra. Nekateri listi dvomijo, da bi kraljica Draga kralja vedoma slepila, in ugibajo najrazličnejše stvari. Ako se dokaže, da je kraljica kralja slepila, tedaj se kralj Alek-
sander loči od nje in kraljica Draga bode izgnana iz Srbije, mogoče pa je tudi, kakor trdijo poročila z Dunaja, da se potem kralj Aleksander odpove prestolu.
Vojaška organizacija stavkujočih. Stavkujoči zidarji v Milanu so se vojaški organizirali. Razdelili so se v 50 kompanij in si izvolili »stotnike« in »podčastnike«.
Ženin glavni dobitek. Nek zdravnik v New Yorku je priredil posebne vrste loterijo. Izdal je 3000 srečk. Vsaka velja jeden funt Sterling. Pri tej loteriji je samo jeden dobitek, namreč g. doktor sam. Tista, ki zadene glavni dobitek, bodo g. doktorjeva žena, ako ne bo imela na hrbtu preko 30 let.
Najkrajše ime. Med imeni, ki so bila do zdaj znana radi svoje kratkosti, je bilo na prvem mestu ime plemenitašev iz časa Henrika III., markizev d'O. Sedaj pa se s Francoskega poroča o še krajšem imenu; v Bourgelu na Francoskem bojda prebiva človek, katerega ime je samo črka M.
Skupil jo je. Iz Washingtona prihaja sledeče poročilo : Kitajski poslanik Wu-Ting-Fang je namenjen na kolodvor, da odpotuje v Charlotte v Severni Karolini. V zadnjem hipu ga pa zasači neki radovedni lokalni poročevalec, da bi dobil čim najboljše »spe-cijelno poročilo«. Poročevalec je obračal, poslanik pa obrnil rekoč: Vi ste torej časnikar? — Da, gospod, odgovori presenečen reporter. — Kako Vam dopada ta poklic? — Hvala, prav dobro! — Kaj pa vendar de late celi dan ? — Poročevalec sem. — Kake vrste poročevalec? — Policijski! — Policijski? O tem še nisem ničesar čul. Kak opravek pa ima tak policijski reporter? — O, ta poroča o umorih, pobojih, ropih, tatvinah, ognju in dr. — Tako. No potem nimate z menoj ničesar opraviti, ker nisem ne morilec in ne požigalec. — S temi besedami se poslanik poslovi, reporter pa odide z dolgim nosom.
*
* *
Sejmi po Slovenskem od 20. do 25. maja. Na Kranjskem: 20. v Mozelju, Postojni in Zatičini; 21. v Moravčah in pri Sv. Križu ; 22. v Št. Lambertu in Žirovnici; 23. v Velikih Lašičah; 25. v Št. Gothardu, na Mali Gori, v Mengšu, Pod-velbu in Svibnu. — Na slovenskem Štajerskem: 20. v Olimju, Raihen-burgu, Velenju in Poličanah ; 22. v Loki; 23. v Artičah; 24. pri Sv. Filipu vVeračah ; 25. v Rogatcu. Vitanju, Slivnici in v Pod-sredi. — Na Koroškem: 20. v bmi-helu pri Pliberku in Celovcu (14 dnij). — Na Primorskem: 22. v Kastvi; 25. v Cevdatu in na Kačiču.
(»Slovenska Matica«) vabi na XXXVII. redni občni zbor v ponedeljek dne 3. rožnika t. 1. ob petih popoldne v mali dvorani »Mestnega doma« na cesarja Jožefa trgu. Vapored : 1. Predsednikov ogovor. 2. Letno poročilo tajnikovo za dobo od 1. rožnika lani do 31. velikega travna letos. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za
1. 1900. 4. Volitev treh računskih presoje-vavcev. (§ 9 lit. a) dr. pravil.) 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1901. 6. Dopolnilna volitev društvenega odbora. 7. Po-samni nasveti in predlogi.
(»Slovenska šolska Matica«) ima danes zvečer ob 8. uri predavanje v „Narodnem domu" g. ravnatelja Schreinerja.
(„Športno društvo Maribor") otvori prve dni prihodnjega tedna svojim udom veliko, z deskami in mrežami visoko ograjeno igrališče v Reiserjevih ulicah, kjer se bode vsak dan po v bajtici nabitem dnevnem redu igralo Lawn Tennis, kolesarilo in telovadilo. Neigralci in gledalci obranijo se lahko vročega solnca pod senčnatim drevjem ali pa v novopostavljeni prostorni bajtici. Za pouk o kolesarjenju pridobilo si je društvo močno moško kolo, s katerim se lahko vsak ud brez lastnega kolesa voziti nauči. Novi udje se z veseljem sprejemajo, in lahko pristopi društvu vsak zaveden Slovenec brez ozira na stan in spol. Pri igri in zabavi smo vsi športni bratje in športne sestre, ki naj drug drugega zabavamo oziroma poučujemo in vzgajamo, da si ohranimo domovinsko ljuba v in gojimo narodno zavest. Kdor želi „Športnemu društvu Maribor" pristopiti, naj se oglasi v pisarni gospoda dr. Iv. Glaser-ja ali pa v prodaj alnici gospe Marinove v Julianenhof-u poleg igrališča, kjer se dobivajo tudi jako lično prirejena pravila s sprejemnico. Prihodnjo sredo 22. majnika občni zbor v Narodnem domu! Prosimo na mnogobrojno udeležbo!
(Slovensko izobraževalno in zabavno društvo „Naprej") v Gradcu ima v ponedeljek, dne, 20 t, m. svoj II let. izvenredni občni zbor. Dnevni red: 1 volitev novega odbora; 2. slučajnosti. Lokal: društveni prostori, Kapaunplatz, 1.
Darovi.
Za Je rano v o dijaško mizo: G. M. Arko, dekan v Idriji 20 K. — G. Fr. Kepic, župni upravitelj v Cešnjicah 4 K. — Dobrovoljec 2 K — Neimenovan 4 K. — Troškov je bilo za meseca marcij in april v ljudski kuhinji za hrano 610 K 84 h, drugih troškov za hrano pri zasebnikih, za stanovanie in druge manjše potrebe 320 K, skupaj 930 K 84 h. — Dohodkov pa jo bilo v tem času 504 K 20 h. — Ker je primanjkljaj precej občuten, prosi oskrbni-štvo Jeranove dijaške mize blage mladino-ljube, naj v svoji dobrotljivosti tudi te zadnje mesece ne opešajo, da se bodo mogli dijaki do konca leta podpirati z dosedanjimi podporami.
Za kapelico v Aleksandiji: Fr. Kepic, župni upravitelj na Češnjieah 2 K.
Narodi)» gospodarstvo.
Glavna zagonetka našega narodnega gospodarstva.
Po predavanjih dr. Viljem Neuratha, prof. na c. kr.
visoki šoli za kmetijstvo priobčuje F. P.)
(Konec.)
Pa utegne kdo ugovarjati, češ, te znamke ali nakaznice si je treba šu le z delom iu trudom prislužiti in pridobiti. Seveda je tako, vsaj redoma. Naloga onega Kreza je namreč tudi to, da čuje in gleda na to, da se razna dobra, ki se neprenehoma po-vživajo, tudi brez prestanka z delom obnav ljajo. Prištevali bi celo Krezu v največjo zaslugo, ako bi nikomur ne da! nakaznic na razne dobrine, kdor bi ne hotel delati.
Oni Krez je podoben vladarju ali hišnemu gospodarju, in kapital so ona sredstva, nad katerim gospoduje ali katera upravlja, katera pa delajoče ljudstvo povživa in porablja. Ako ta Krez po ljudski pridnosti ustvarja vedno več vrednosti v obliki dobrin in služb, ki se lahko kupijo, in ako se vsakoleten prirastek blaga nalaga vedno kot kapital, tedaj obrno on ta nova dobra prav za prav v to, da dvigne konsum in ž njim tvorilno moč ljudstva in s tem blagostanje celega sveta. Kakor kralj ali knez ima on svojo radost, ko vidi, kako njegova dežela ali ljudstvo, nad katerim vlada, vspeva in se vedno močnejše razvija.
Tu ne velja ugovor, da kapitalisti drveč za dobičkom, niso običajno tako plemenitega mišljenja. Kajti v našem vprašanju ne gre toliko zato, kakšen namen da imajo kapitalisti, marveč za to, kaj da v resnici v družabnem življenju učinijo. Vsakega kapitalista vodi pač eden teh-le treh namenov: prvi hoče poskrbeti za svojo ali svojih otrok bodočnost, oz. lepšo bodočnost; drugi išče slasti, ki tiči v zavesti moči in gospodstva, ki jo daje bogastvo; zopet tretji, ki nima smisla za uživanje in za gospodo vanje, menijo najti srečo v strastnem kopičenju imetka, ki ga kažejo njihove knjige. Ti so skopuhi.
Naj pa c e 1 o k u p n o s t kapitalistov skuša pomnoževati kapital iz kojega koli namena — s prikrajševanjem delavskega zaslužka in s pomanjkljivo hranitvijo delavstva lega ni mogoče doseči. Kaj naj tudi počne celokupnost kapitalistov z ono življensko vodo, koje sama sploh, ali vsaj sedaj ne more povžiti, pa je tudi delavstvu noče prepustiti ? Ali more mar to, kar utrga svojim uslužbencem, prihraniti za poznejša leta ali za lastne otroke in vnuke? No, pri onih vinih, ki se dolgo obdrže, se jim to že posreči. Toda razna živila, obleko, gleda-liščne predstave, zdravniško pomoč, šolski
pouk--—, ki se odteguje ubogemu
ljudstvu, vsega tega pač celokupnost kapita listov ne more deti na stran za leta.
Toda ali more celokupnost kapitalistov iz delajočega ljudstva kovati zlate in srebrne zaklade ? Ne, več denarja, kot se ga ljudstvu da, ni mogoče dobiti od njega. Zraven tega je pa za celokupnost kapitalistov popolnoma odveč, devati na stran in hraniti denarje. Ti se vendar itak vrnejo k njim nazaj in vsled kroženja v prometu se njihovo število ne zmanjša; saj se denar kot tak ne vživa, ne je in ne pije.
Ako hoče celokupnost kapitalistov v resnici kaj privarčevati otrokom, t. j. jim omogočiti, da bodo mogli kdaj vedno več in vedno finejših rečij in služb kupovati in vživati, tedaj je treba, da izide izmej ljud stva vedno več in vedno izvrstnejših kmetovalcev in živinorejcev, vrtnarjev, umetelnih rokodelcev, tehnikov, raziskovalcev, učiteljev, slikarjev, podobarjev, igralcev, pevcev, pesnikov, skladateljev, vzgojiteljev, zdravnikov itd.
Tega pa gotovo nikdar ne dosežejo s tem, da na eni strani preobkladajo ljudstvo s prostaškim delom, na drugi ga pa obsodijo v pregnanstvo brezdelja in lakote! In skrajno bedasto in nezmiselno je, ako hočejo svoj namen doseči s tem, da ljudstvu, — kakor to kaže Bellamyjeva prispodoba --odtegujejo polovico pridelanih življenjskih sredstev, katerih ne vedo potem na noben pameten način upotrebiti, in ob enem ljudstvu prepovedo, da Bi ne sme z nadaljnim delom zaslužiti kruha. To pač ni pripravno sredstvo za pomožitev kapitala, ki bi prihodnjim rodovom zagotovil lepše in bogatejše življenje, polno višjih plemenitejših užitkov. Ravno narobe: To je najpriprav-nejša pot, po katcrej se uniči mnogo bogastva, ohromi v trenotku mnogo močij in razruši še brez primere več prihodnjih bogatil in kapitalij.
V	vseh slučajih leži torej v interesu celokupnosti kapitalistov samih, da ohranijo, razvijejo in pomnožijo zmožnosti in veselje do dela pri ljudstvu, ki dela z glavo in rokami.
Obseg in višina ljudske moči ali delovanja v fizičnem in še bolj v nrav-nem in duševnem oziru, to jo v resnici odločivno za kapital, kakor za bogastvo sploh. V primeri s tem činiteljem so celo najveličastnejši matorijelni stvori, kakor tudi vsa velikanska sladišča obrtnih izdelkov le neznatnega pomena.
Naj udari vojska v deželo in pokonča tovarne in palače, vse zaloge razkošja in lagodnosti, v malo letih bo vse pokončano v dvojni meri nadomeščeno, ako le znanje, raziskovanje, lepe šege in nravi, veselje in ročnost pri delu niso trpela resne poškodbe. Vzemimo pa nasprotno nevedno, nenravno in lenobno ljudstvo in dajmo mu najlepših stavb, strojev, orodja in velikih zalog vsakovrstnega blaga na razpolago, kljubu temu bo to ljudstvo v kratkem tako siromašno kot je bilo popreje. Še le po osebnih tvornih silah, katere materijelne ali stvarne dobrine hranijo in goje in tako tudi razvijajo ter ob enem vedno znova proizvajajo v isti namen taka sredstva, še-le odtod zadobe ta dobra svojo vrednost in svoj pomen kot kapitalije.
Ako si torej prizadevajo posedujoči stanovi — bodisi iz skrbi za svojo in svojih otrok bodočnost, bodisi iz hrepenenja po gospodarski mogočnosti, ali tudi iz same ne-nasitljive lakomnosti — brez konca in kraja množiti svoje kapitalije, tedaj, kakor smo videli ni to prizadevanje samo na s e b i, torej gotovo tudi ne zasebno lastništvo zemlje in kapitala — kakor mislijo z Bellamyjem soc. demokratje — krivo, da je to prizadevauje doslej tlačilo na zemljo blagostanje ljudstva, pritiskalo na delavsko plačo in perijodično cele armade delavstva treskalo v brezdelnost in ž njo v fizično in moralno bedo. Pravi vzrok teh pretresljivih in ob enem tako strahovito brezumnih prikaznij je čisto drug. To je namreč oni varajoči megleni pajčolan, kateri — vsled obstoječe razdrobljenosti našega prometa — zakriva bistvo našega gospodarskega življenja, naš denarni promet pa, ki bi moral služiti kot nekaka igla magnetnica, kot zve-zda-vodnica, spreminja vgoljufni kažipot, v mamečo ponočno veščo.
V	našem razdrobljenem, v gosto meglo prikritem prometu so postale nakaznice na raznovrstne stvari in službe, ki imajo biti le navadno sredstvo, namen opravilnega in gospodarskega življenja, dočim smo dobrine same in njih vire, t. j. osebne, duševne in nravne ljudske sile ponižali v nizkotna sredstva, katera mnogokrat žrtvujemo za samo senco.
Vsaj je vendar po množitev sredstev, blagostanja ali življenjske vode od neke gotove točke naprej dandanes vzrok, da se zmanjša celokupni denarni prejemek z a - n j e. Denarne cene bi nam imele pa biti nekak odsvit gibanja ljudske blaginje, padanja in dviganja bogastva, ekonomski voditelj. Konsumentje nič no vedo in ne spoznajo, da napravi neka gotova nižina cen vtis, ,d a se mora vsled po množit ve blaga sedaj bogastvo zmanjšati. Toda to dozdevanje zapelje — in v kolikor so odvisni od kredita gori omenjene vrste — tudi nujno prisili proizvajalce, omejiti proizvajanje in tako zasuti večinoma studence blagostanja. Tako grešijo nevedoma konsumentje.
Podjetniki pa in kapitalisti zopot no vede, da s svojim teženjem, k u -piti delo kolikor moč poceni, provzročijo isto nezgodo, samo še v veliko večji meri, in da s tem hočejo nekaj popolnoma nesmiselnega in n e m o ž n e g a. Oni pač dajo proizvajati vsega obilno, ne izdajo pa potrebne množine nakaznic v nakup onih izdelkov. Brez nakaznic pa ne morejo priti izdelki v konsum in se torej tudi ne spremeniti v kapital, to je v bogastvo tvorečo silo. Ob enem zahtevajo kapitalisti tudi še, da naj bi se jim vrnilo več nakaznic, nego so jih sami izdali. Za Boga svetega, ali tako dela pametno bitje ! Sploh se obnašamo in ravnamo danes tako, kot bi ne bila razna dobra sama, ampak znamke, gole nakaznice namen vseh skrbij, gospodarjenja in ubijanja našega!
Ta absurdna in peklenska pošast bi morala v zistemu zadružniških (deležniških) zvez pobegniti. V takem zadružnem zistemu — s splošnim deležništvom in enotno tvorbo cen — bi mogli in tudi morali spoznati jasno lastniki kapitalij, da pospešujejo le svoje lastne interese, ako si pri-prizadevajo, povzdigniti vseobčni b 1 a g o s t a n , to je, krepiti fizično, duševno in nravnotvorno moč v ljudstvu.
Po tem zadružnem zistemu še-le bi prišli do one svobode dejanja, ki bi omogočila, da bi zamogli po pravem spoznanju tudi res ravnati. Megleni ovoj, ki za-grinja bistvo in jedro našega gospodarskega življenja, skozi katero preseva to bistvo samo kot potvorjena spaka, je zloglasna, raz-upita sfinga našega gospodarskega, pa tudi vsega našega narodnega, političnega in verskega življenja, — pošastni lažilibe-ralizem, — ki nam je nakopal že toliko pogubo, pa nam je še več žuga.
Proč torej ž njim na vseh poljanah ! Kar se pa tiče našega narodno - gospodarskega življenja posebej, dajmo mu zopet nazaj enotnejšo organizacijo, kot smo jo zgorej začrtali v glavnih potezah. Potem, pa tudi šele potem ali nikdar prodre in pregreje prava luč in svoboda naše gospodarsko življenje, in ona strašna zmija, ki je prav za prav stkana samo iz megld, se raztopi v nič, kakor hude sanje, ko napoči beli dan.
Telefonska iu brzojavna poročila
Celoveo, 18. maja. Predsednik Mohorjeve družbe, stolni prost g. Lambert Einspieler,je imenovan apostolskim protonotarjem ad instar participantium.
Krka, 18. maja. Torek zjutraj pojde iz Krške doline poseben romarski vlak na Brezje.
Dunaj, 18. maja. Budgetni odsek je vsprejel proračunski pro-vizorij za šestmesečno dobo. Dr. Korber je izjavil, da hoče vlada zapostaviti vsa politična vprašanja. Sedanjo dobo smatra vlada za nekako pripravo za pravično rešitev narodnostnih in politiških vprašanj. — Odsek za vodne zagradbe je razpravljal o 1. paragrafu vladne predloge.
Dunaj, 18. maja. Odsek za vodna pota je danes nadaljeval posvetovanje. Odseku se je sporočilo, da pododsek predlaga, naj pride na vsako deželo
ena osmina stroškov za oni del	kanala, ki pripade dotični deželi.	Ta določba se naj sprejme v § 1	zakonske predloge.
Dunaj, 18. maja. K soareji pri grofu Osvaldu Thun, ki se bo vršila povodom bivanja cesarja v Pragi, so dobili vsi češki poslanci vabila. Češki poslanci se bodo vabilu korporativno odzvali.
Opatija, 18. maja. (C. B.) Ru-
munska kraljevska dvojica je danes zjutraj odpotovala v Bukarešt.
Pulj, 18. maja. Vest, da odpluje nekaj vojnih ladij na Špansko, se vzdržuje. Razven vojne ladije Karol VI. je tudi križarka Franc Jožef I. dobila povelje za eventuelno vožnjo na Špansko.
Budimpešta, 18. maja. Danes je ogrska zbornica razpravljala o bo-senskih železnicah, za katere je pro-računjenih 75 mil. kron. Priprave se morajo hitro dovršiti, da bo mogoče takoj začeti z gradnjo. Tudi v avstr. zbornici mora predloga priti v razpravo.
Zofija, 18. maja. Relegirani viso-košolci so prosili, naj se jih sprejme na univerzo v Belemgradu ali Bukii-reštu, a nikjer niso bili vsprejeti. Sedaj so sklenili, da se upišejo na zagrebškem vseučilišču.
Berolin, 18. milja. Zatrjuje se, da grof Waldersee odpotuje iz Kine prihodnji mesec in sicer preko Ja-pana, kjer bode bival nekaj dnij. Od tam bo VValdersee se podal v Ameriko.
Carigrad, 18. maja. Grškega škofa v Brevesi je ondotni mutešarif velel prijeti in odvesti v ječo v Janino, ker je obdolžen, da je deloval za panhelensko propagando. Grški poslanik in ekumenski patrijarh sta že vložila ugovor in trdita, da je škof nedolžen.
Pretorija, 18. maja. Obč. uprava v Johannesburgu je poverjena posebnemu mestnemu svetu, ki ga je imenoval guverner.
Umrli no:
14.	maja. Ivan Jngovic, sprevodnika sin. 2 leti, Marije Terezije cesta 11, škarlatica. — Ivana Stroh-mayer, uradnika vdova, 88 let, Marije Terezije cesta (i, ostarelost. - Terezija Sever, mizarja hči, 24 let, Ura-daške ulice 22, tiibercul. pulm.
15.	maja. Ivan Borštnik, upok. nadučitelj, 70 let, Zvezdarske ulice 4, kap. — Marija Colarič, gostija, 84 let, Radeckega cesta 11, ostarelost. — Ludovika Lavrin, delavca hči, 1 leto 10 mesecev, Rimska cesta št. 21. plučna tuberkuloza.
16.	maja. Uršula Hauer, davkarja vdova, 82 let, Kongresni trg 4, ostarelost.
17.	maja. Josip Srebot, črevljarja sin, 2 meseca, Zalokarjeve ulice 16, laryngitis et bronchitis.
V bolnišnici:
12.	maja. Anton Gregorin, vkajžar, 18 let, hae-moptoe et tubercul. — Helena Šraj, posestnika žena, 23 let, jetika.
13.	maja. Barbara Jančar, dninarica, 30 let, dementia et epileptica.
v
Žitne cene
dné 17. maja 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za maj-junij.....K 7-72 do 7 73
» „ jesen.......„	7 88 „ 7 89
Bž za maj-junij.......„	7-63 „ 7-64
n .. jesen........„	7'09 „ 710
Turšica za maj-junij......55!) , 5-60
„ „ julii-avgust ......„	5-64 „ 5 65
„ „ september-oktober . .	„	5-81 „ 5 82
Oves za maj-junij......„	7 23 „ 7 25
n » jesen.......„	6 09 „ 6-10
Na budimpeštanaki	borzi:
Pšenica za maj.......K	7-41 do 7-42
» oktober.......n	758 , 7-69
Rž za oktober.......n	6-71	6-72
n- » »ti ..........	730 „ 7-35
Oves za oktober.......„	6-80	5-81
»maj..........e-69 "„ 670
Koruza za maj.......,	6-34	5.35
» » M.......„	6-34 „ 5-36
(EITektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K	7 65 do 8-10
, južne žel.........7-99 „ 8-16
n „ ......„	7-65 , 7-95
Ječmen „ .......„	7-30 „8 26
* ob Tisi.........7-20 „ 8-25
Koruza ogerska..........5 60 v 5-65
Cinkvant ? .......„	7-00 „ 7-30
Oves srednji..........7-20 „ 7 40
Fižol.............800 n 1000
Meteoroloffiöno porodilo.
fiäica Dad morjem 306'2m, srednji Tračni tlak 736-0 n.r»i
	Stanja baro-	Temperatura	j		■g B i -a - «
* i - liti,ni»			Vetrovi	Nabo	
	V mm.	ftlxija	■		4 m . "i. ^
171 9 îveè.	7337	124	brezv.	deTOlač.	
- „I 7. ijutr. |2. popol.	7341 733 6	9 4 20-1	si. jzah. sr. jzah.	megla pol oblač.	0-5
Srednja včerajšnja temperatura 13 7°				, normale:	14 3
Ti
•žne
cene v
Tedensko
od dné 4. maja
Ljubljani.
poročilo
do dnó II. maja
		K	h			K	h
Goveje meso I. v.	kg	1	28	Pšenična moka 100 kg		87	40
> » II. »	»	1	—	Koruzna » »	»	16	60
» > III. >	>	—	90	Ajdova » »	>	29	80
Telečje meso	>	1	32	Fižol, liter . . .		—	•_>4
Prašičje » sveže	>	1	60	Grah, » . . .		—	40
» ► prek.	>	1	70	Leča, » . . .		—	20
Koštrunovo meso	>	—	80	Kaša, > . . .		—	20
Maslo . . . .	»	L>	40	Ričet, » . . .		—	—
Surovo maslo . .	>	2	—	Pšenica . . 100 kg		17	60
Mast prašičja . .	>	1	40	Rž . . . »	»	14	80
Slanina sveža	>	1	32	Ječmen . . »	>	14	60
» prekajena	»	1	G0	Oves ... »	»	15	40
Salo.....	»	1	32	Ajda ... »	»	13	60
Jajce, jedno . .		—	5	Proso, belo, >	»	16	80
Mleko, liter . .		—	20	navadno »	»	14	—
Smetana, sladka liter		—	80	Koruza . . »	»	13	20
» kisla .	<	—	ftO	Krompii »	>	5	—
Med.....	kg		-	Drva, trda , ms		7	50
Piščanec . . .		1	40	» mehka, »		6	50
Golob . , . .		—	00	Seno, 100 kg .		4	80
Raca.....		—	—	Slama, » »	.	4	40
Zajec . . . .		—	—	Stelja, » »		—	—
niški ©fit,
Dijaški molitvenik.
Flos juvenilis
Libellus precum in usum studiosae juventutis
priporoča
prodajalnica kat. tiskovnega drutva
(II. Ničinan.)
Ceniv eksemplaru v platno vezanemu 2 K 20 h, v usnji z rudečo obrezo 2 K 60 h. Po pošti 20 h več.
Cisto medicin, ribje olje.
Deželna lekarna
pri Mariji Pomagaj
Čubar, Hrvatsko, septembra 1900. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog medlolnskog ribjog olja, katerog že dle Časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 39 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., 6 steklenlo 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno poito
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Resljeva oesta št. 1., poleg mesarskega mosta.
Kneza Janeza Liechtenstein-skega
tovarna za Elinaste izflBlKe
111 OBBKO
779 24-16
„Unter - Themenau"
pri Bfeolavi (Lundenburg)
priporoča:
Mozaik- in tako zvane „Feinklinker'
plošče v najlepši izvršitvi za vsakovrstno tlakanjo, zlasti za
cerkve in samostane.
Taka dola je tovarna že izvršila po cerkvah v Bromovi, Mariavölgy, Kromerizu in Ottak-ringa; v klavnloi Krnski; po kolodvorih v Olomnou, Prerovu. Krakovu: v samostanih Kolomca , Stara Wies, MGdlingu, llrežali Tarnopolu; po bolnišnicah v Krakovu Kološu in Brnn. Dvakrat postekle ne oevl lz kamenine nastavke za peöi,skoljkaste posode za stranišča „Klinker' -opeka, peinloe in stranloe
za ognjišča v razni izvršitvi. Zarezna strešna opeka, navadna opeka postoklena in ne posteklena, najboljše vrste Ceniki in troškovniki na razpolag» Dslavoev okoli 700.
Vozni red državnih železnic.
Veljaven od 1. maja 1901.
LJUBLJANA - I KBIŽ.
po noči
12?! 12 ii 1B Sli 12-J Ü 12'iS 1U. 1-lfi
1-1S ism liii
2-iii 2-Ü1 ï'ïi Sil 3' OH 3'1Ü S2Ï
zjutr.
7-OS 708 7-18 7'22 7-83 7-47 804 809 823 829 8'41 8'SS 904 9-14 985 9'42 10"04 1018 10-32
O s o b D 1
opld
vlaki
ll-si
11-54 11'58 12 Oil
12-10 I2-2H 12-41 12-40 12-57
] '01 1*14 1-25 1 '35
1-44 l'5fi
2-13 2'85 2'47
3-U1
pop,- pop. dne dno
4 0(1
4-09 414 4'22 4'33 4'45 4'67 501 5'IS 517 5'30
5-40
5-50
6-59 Üii Ii-Si 6'iil
7-1U
7-Ü
fl-41 5-44 5 45 5-53
«•na 8-ii u-ïl «iï 6Ü .s ¿
ja-2,
o o.
a .
O A
> 3
po noči
10-ffi
10-¡a 10-iii lO.iS 10 H 10"iii 10 11!
11-fil
u iä
Uîi
nia usa
12-im 12-2» 12'ii 12-íi
Ceno osob. vlaka I. I II. I III.
	Cene	
z juž. kolodv.		
OSS	O'Ü.'l	0 1»
0.7	04«	0 2(1
i 15	(>■«»	0 2(1
1 ■15	Olli)	oils
i 511	0 112	0-51
i-53	0 112	0-51
i !» 1	i 15	0 (II
110	i-ss	0 ÎJ
ano	1-38	0 "7
Ü1I0	1-88	0-77
•J (IS	1 (11	os»
•J (IS	l-lll	0 Sil
!1 (Ml	1 SI	1(12
11-44	i 07	i ■ i 5
»-Sil	•1 ;l(>	1 28
4 21	.i -.»	no
Postaje
o.LJublJanaj. k. p.
P ! „ d. k. o. f »	l.p.
^Vlimarle. . -A Medvode . . . Loka .... Kranj ... Sv. Jo5t . . . Podnart -Kropa Otofie .... Radovljica . . Lesoe-Bled . . Zlrovnloa . . Javornlk . . . Jesenioe . . . Dovje .... Kranjska gora . YRade6e-Belapeijfe p. Trbiž ...
Osobnl vlaki
zjtr. zjtr. d»P"'-dno
3-îi 3'ïî 3-iii 812 S'fifi 2'£1 2'lä 2iU
2-a
2'Iii 2'112 l'üi Iii l'ÍU lili Iii! 12'¿2 12'ii 12-22
718 709 7-06 G'59 6-50 G'IÍK (¡'80 11-20 010
0	04 5'ü 5'i4 5'24 5'iii 5'2i 5* fil
1	il 4M ■lil
popoldne
zvč, P° noči
U'10 11-13 1111 11 04
10-55 10-43 10-31 10-26 10'ld 1010 959 9-53 9-40 9-33 9-27 910 8-52 8-41
4-38 8-iB.
4-35 4-30 4-23 412 3-59 3*40 3-88 8-28 3-81 310 3 04 2-45 837 2-31 213 1-53 1-41 1-23
S-JÜ 8'i!2 8'22 8'ili 8'lii 7'ifi 7-ii 7'äfi a , c
-a.E,
7Í —.
i » C —
® S a a
g si
8'il 8'i2 8 12 »•21! »■21 812 8'iU 7-22 7 >12 7-22 7-2i 7'12 G-22 li'2i 0 12 0-21 0U2 5-53 5'35
LJUBLJANA - KOČEVJE.
	Oso	b n i	vlaki			Postaje				O B	o b n	i vlaki		
zjutraj	popoldne	zvečer	Vozne oene						Vozne oene			zjutraj	pop,-dne	zvečer
			1.	II.	III.				1.	II.	III.			
717	1-05	0-&&				iz IJubUane j. k.		7				8-44	2-32	81Ä
7-28	1-16	7-iiii	0110	0 20	0 10	I	JLjubljane Dol. i.	•				8-34	2-22	8-aa
7-39	1-27	7ii	0-45	0-3(1	(1 i»	1	iLavrioe (post.). .		0-30	U 20	0 10	8-22	2-10	S-2Ü
7-46	1-34	7'21	0 1>4	0-3(1	o is		Škofljice.....		0-3(1	0 24	012	8-10	204	8-22
801	1-4'J	7'2i	O.Si	0-54	0 27		Šmarja-Sapa . .		0-03	0-42	0 21	8-02	1-60	8-H
8-21	2-09	8'Sl	Oft»	0 (1(1	0-33		Grosuplja ....		0-78	0 52	0 2(1	7-40	1-34	TU
8-35	2-23	Sli	1-2(1	0 81	0-42		Predola (post.) .		1 08	0-72	0 30	7-88	1-20	7-li
8-45	2-33	8 2S	1 44	0 9(1	0-48		Čušperka ....		1-2(1	0 84	0-42	7-25	113	7-11
8-59	2-47	8-ja	1-80	1 20	0 (tO		□ obrčpolja . . .		1 5»	1-0(1	0 53	7-12	1-00	Oil
911	2-59	8Ü	2 07	1-3S	0 09		Velikih Lašič .		1-8»	1 20	003	7-01	12-49	lia
9-30	318	912	2-48	10.)	0-83		Ortneka.....		2 25	1-50	0-75	0-45	12-33	O'll
9-40	3-34	Dili	2-7«	1-8(1	0-93		Rlbnloe .....|	I	2-58	1-72	08(1	6-27	12 15	0-JL2
10-11	3-59	9-íl	11211	21»	1 10		.Stare Cerkve (p.)P	1	3-12	2-08	1 (M	001	11-49	5-47
10-18	4-00	9 'iS	3-42	2-28	1 14		Kočevje ... iz		3-24	2*10	1 08	5 M	11-42	5-40
Ljubljana-Novo mesto-Straža-Toplice.
	Osobnl		vlaki				Postaje		Osobnl vlaki					
zjutr.	pop.	zvečer j	Vozne oene						Vozne oene			zjutr.		zvečer
			1.	II. i III.					1.	II.	III.		pop.	
7-17	1-05	6-U				o. Ljubljana i. k. p.						8-44	2-32	8*ii
7-28	1-10	7'llii	0-3(1	0 20	0 10		! Ljubljana dol.					8'34	2-22	8-2£ S-2>*.
7-39	1-27	Til	0 45	(1 30	0-15		Lavrica (post.) .	•	<1 30	0 20	0-10	8-22	2-10	
7-40	1-34	7-21	0-54	0 30	018		Škofljica . .		0 30	0-24	012	8-10	204	8-22
801	1-49	TU	0 81	0-84	0 27		fŠmarje-Sap	I	0-03	0-42	0-21	8-02	1-50	8-22
809 817	1-57 2-05	7-11! 7 Si	0 9i>	0 0(1	0 33	o.l Grosuplje {			0-78	0 52	0 20	7-52 7-40	1-40 1-28	7 SI 7*ü
8-30	2-18	8'ili	1 2(1	0-84	0-42	1	,Žalna (post.)		1 08	0 72	0-30	7-27	1-15	7*21
8-41	2-29	8-Ü	1 44	O 90	(MS		Višnja gora Zatlčlna . . .		1 40	0 93	0-47	7-17	105	7*21
8-55	243	8'2i!	171	114	0-57				1 40	Oft»	0-50	7-03	12-51	7*12
904	2-52	8'jiH	1-8»	1 2(1	0 03		Št. Vid p.Z.fpst.)		1 (17	Ml	0 50	0-53	12-41	7*00
9-09	2-57	8ia	i »8	1 32	o-oo		Radohova vas .		1 70	1 17	0 5»	0.48	12-30	o-aa
9-22	310	8'¿i!	2-25	1-50	0 75		Sv. Lovrenc. .		2 03	1 35	0(18	0-35	12-23	012
9-30	318	9'ill	2-3»	1-59	oso		Velika Loka .		2 10	1 -44	0 72	0-28	12-10	0-22
9-44	3-32	9-ii	201	I 74	087		Trebnje . . .		2 3»	1 -5»	OSO	0-10	1204	0-22
9-50	338	9-21	2-7(1	I-84	0-112	1 Ponikve (post ).			2-58	1-72	0-80	0-07	11-55	e-ii
10-03	8 51	a-u	2 »7	i »s	0-ftl»	VMirna peč . J		1	2-75	1-83	002	5-iS	11-43	0112
10-23 10-28	4 11 425	9-U	3 42	2-28	ill	J'j Novo mesto 1°'			3 24	2 10	108	5-21	11*22 11-12	5-41 5:11
10-40	4'43		3'83	2-55	1-28	P	Straža-Toplieoo.		3(12	2 40	1 20		10*54	4-53
Lj ub 1 j ana - Kamnik.
s t		O	sob	n i v	lak	i		Postaje		O s	o b n 1 via		ki
	zjutr.	pop.	zvečer	po noči*)	Vozne cene 1. 1 II. 1 III:					zjutraj	dop.	zvečer	po noči*)
C ¡a	7-28	2-05	0*22	10-22				o LJubljana. . .	P-	0-49	11-06	6*12	9*22
	7-41	2-18	7*21	10-22	0-38	0 23	0 13	uTavČarjev dvor		0 30	10*53	5-57	9 12
3 S	7-44	2*21	7-liZ	(Oil	0-38	0*23	013	BČrnuče.....		(132	10 19	5*53	9*22
§ E.	805	2*42	7'22	11-22	0-77	0-4(1	0-20	T Trzin......		012	10*29	5*33	9'JLL
	813	2*50	7-21	Ii-22	O 77	0-40	0*2(1	Domžale ....		0*05	10 22	5 20	9-12
N	8-23	3 00	7 12	11-12	O 77	01(1	0-20	Jarše-Mengeš .	a	5*22	10*12	5*15	9*22
>	8-28	3 05	7'¿2	11-22	0-77	O 10	O 20	♦Homec.....	1	5-12	10*00	5*08	8*22
*	8*42	319	S'21	11-22	1*15	0 119	0-38	p. Kamnik . . .	0.	5*22	9-53	4*55	8*40
11
Emajlna glasura, ^vaava'zaupJrred"
mete , kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje,les, kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje, kojim dd porcelanu slično prevlako. V škatljicah'po Vs in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL V LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 228 3 12—10
Na prodaj je dobro ohranjena
salonska garnitura.
Naslov izve se pri upravništvu „Slovenca."
490 3-3
Na prodaj je še dobro ohranjeno
po nizki ceni.	528 1 -1
Več se izve pri Ivanu Smole-tu, ključarskem mojstru v Ljubljani na Opek rski cesti, Male čolnarske ulice št. 6.
Najnovejši brevir!
Pustetova izdaja I 1900.
(4 zvezki, 15'5 cm X 10 cm.)
Vsi zapovedani godovi novejšega časa so na dotičnem mestu; mudljivo citiranje se je nadomestilo večinoma s popolnim berilom.
Cene:
V	usnji z gibčnim hrbtom in rudečo obrezo.........
Isti vez z zlato obrezo . . .
V	finem šagrinu z rudečo obrezo Isti vez z zlato obrezo ....
tinsko ali za hrvat-ke škofije se računajo posebej.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
K	31-20
K	83-60
K	36 —
K	38 40
1	lavan
Ljubljana-Vrhnika.
IHešaneo Vozne
zjt.	pop.|zv6.||	1. ill.
7-15	1-55 krnil	-1-
7-32	2-12 8.22	1 35 0*20
7*47	2*27 8.12	1 55 0 30
7-59	2*.'!9lH.a	1 70 0*35
8*09	2*49j9.2i||0'80j0 40	
Postaje
IJublJanai .k.p lire/ovira T Los (post.) . Y Drenov grič p. Vrhnika . .
DSesaneo
j , zjt. I opld.1 pop.;;
Tour-retoor i. ill.
I'34!l2'21>j7'2il'
018 0-03
5-ifi
12 13,7 i ll'580'ifi 11'40 0'iZl 11-35 0'21i
0 70
Cene razumejo se v krajcarjih. Tour-retour dobiva se samo na Vrhniko in sicer samo za 111. razred.
Zaradi smrti se takoj odda v najem
sedlarska is pleskarska Ma
v Škofji Loki z vsemi potrebnimi prostori, pripadajočimi stroji, vsakovrstnim orodjem in z vso zalogo. Delavnica in vse drugo je v popolnoma dobrem stanu in na jako ugodnem kraju.
Pogoji se izvedo pri vdovi Antoniji Fojkar v Škofji Loki.	523 l -l
» W S 0 »
2-* -
«¡ros
V Î3
=rP = Ti Ste«, o
S "3
o < a .
-H.tr- I s g;o =
to „fa
OÍT® 5
O "1
D" 3 M M
o 9>
cr
a »
N O
(9
""0
o ;
«bP
S-
2. h-
< "o ax
p-rE
3 Pfg.»
¡'g S g
m B 5
" o S***
BffS
Pia
ss. 3-3 H
< C B P B m. O
2	w a B.pf a
3(2 « ^ "2 f g 7T * pt
S g
. ® H
3	B S-1«
Fig® SiN"? <
C«
P*?
cn g
^HSHSESHSHSaS^ }{] Uradne K rG i n trgovskefi
i EOVERTE t
¡{] s Brmo priporoča [Jj
am. TISKABUACi
v Ljubljani. ^SSSSSSSSSSB^


Naznanjam, da imam v zalogi vedno frišno in trpežno blago vsake vrste za častit« gospode duhovnica.
Tudi slav. p. n. občinstvu naznanjam, da imam v zalogi vsake vrste moderne Stofe ter tudi nepre-mo&ijiv tirolski loden za liaviloka.
Tudi imam narejene haviloko VBako velikosti za gospodom dečke po nizki ceni.
Dijakom zniiane cene!
krojaški mojster, Sovo mesto, Veliki trg St. O»
ip. H*
O
priporoča se preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne obleke, posebno
talarje, površnike itd.
po najobusnojšom in najnovejšem kroju. — Izdelujem VBako, v to Btroko spadajoče delo natančno po meri.
Priporočam se preč. duhovščini, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izročim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri delajo najboljšo delavske moči; zatorej so jamči za elegantno, lepo in moderno izvršitev naročil, kakor tudi zato, da se vsaka v moji dolavnici narejena obleka lepo prilega.	e,
in."
' " ■ «rS
Kôpel
Slatina.
Južne železnice postaja:
Polčane (Poltschach).
Krasno prebivališče za po leti. Preizkušeno zdravilišče za bolezni v želodcu, na jetrih in ledvicah, za sladkorno bolezen (diabetis), žolčne kamene, katarhe v goltancu in na krhlju itd.
Prospekti se dobe pri ravnatelju. 350 17—7
Za Ml
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da. te popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzrooil način zimskega ži\ijonja; v ta namen opozarjamo na
naravna
alkalična kislina
To kislioo zdravniki posebno priporočajo zt popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravljenje za toplice Karlovi vari, (VI.; Marijine in Frančiškove kopeli. 10 18
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrutm,
želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj iti frun-kv. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani
Leopold Tratnik
pasar in srebrar
v Ljubljani, Sv Peira cesta 27
se priporoča prečastiti du-ho' ščini, cerkvenim pred-stojništvom in dobrotnikom cerkva v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega
cerkvenega orodja,
kakor:
tabernaklje, monstrance, kelihe, svečnike, lestence, svetilke itd,
iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga.
V zalogi pa ima mnogo že izgotovljenih, krasnih predmetov.
Stare oredmete prenavlja, posrebri in pozlati po najnižji ceni.
Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne Izdelke in veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke. .	133 30—25
iS
gnanim Varstvena znamka: Sidro, iniiiinii:
--------- -----P,	=
_ i* lekarne Richter-jeve v Pragi,	i
1 pripoznano izvrstno bolečine olaj-	I
§ šujoče mazilo je dobiti steklenica po	i
i K —-80, K 1-40 in K 2- v vseh lekarnah.	I
= Zahteva naj se to 105 21—16"	§
I sploh priljubljeno domače zdravilo "	|
i vedno le v izvirnih steklenicah z našo	I
1 varstveno znamko „sidro" iz Richter-	I
| Jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti	I
= le v steklenicah s to varstveno znamko	i = kot pristni izdelek. 296 (10-1)
| Rlchterjera lekarna pri zlatem levu
| v Pragi, Elizabethstrasso 5. ..................................................................

m
Çerkvena
mizarska dela.
à &
S ©
Si
h g
ù
ca
Podpisanec izdelujem zlarti oerkvene klopi, spovednlc, klečalntke, vrata
itd iz hrastovega lesa po vzorcih in po lastnem načrtu, ter se za taka d>la pri i o-rožam čast. duhovščini in cerkvenim pred-stojuišUom. Zagotovim izvrstno, lično, trajno delo in nizve cene. Uže trinajs im cerkvam sem izdelal zgoraj naveden ., dela z večletnim poroštvom. — Vsa dela se izvršujejo v last-nia prostorih.	277 (10—10)
Postavljanje klopi traja v cerkvi od 5 do 6 dni.
JOSIP STUPICA,
mizar na Viru, pošta Domžale.
S ©
ft fi
tsi
m
S

Ü) „36 obhajilnih, Srca Jexusa, presv. R. Telesa pesmi", ™
mešan zbor, solospeve m org. zložil Ign. Hladnik, op. 39. Ona partituri in 4 glasom 4 K, posamezni glasovi po 40 vin. (Partitura obsega 4 pole v velikem formatu, tisk Katol. Tiskarne.)
„ftVarijne pesmi", op. 15, 4 nats.
Cena 1 K.	5i2 6—2
b)
c) „pang. h himne za procesijo",
mešani zbor, ¡3. natis. Cena 50 vin.
Dobi se v ,,Katoliški Bukvami'1 v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu.
tudi k^ik izprašan umirovljen železniški strojevodja, se takoj sprejme.
Plača: 60 K na mesec in prosto stanovanje.	526 l-i
Toplisko vodstvo v Toplicah pri Novem mestu.
Dvoje majhnih stanovanj
Je odd&ti v Hradeckijevi vasi po 56 kron
na leto.
Več pove lastnik Anton Zuideršlo v Iški Loki štev. 32, pošta Studenec-Ig.	495 2—2
Proti malokrvnosti.
Železnato vino
lekarnarja G. Piccoli
v Ljubljani dvornega ?alfžnika Nj.
Svetosti papeža
aar ima v sem QQkrat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.	8—12 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, ner-voznihalivsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 590 50-46 Dobiva se v steklenicah po pol litra.
Tgovski pomočnik
513 3-2
ali poslovodja,
popolnoma izurjen v trgovini špecerijskega in manu-fakturnega blaga, kakor tudi še v drugih strokah trgovine. kateri sedaj opravlja službo kot poslovodja v večji trgovini, želi svojo sedanjo službo premenitl. Naslov naznani iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.
Važno! Za Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najbolje in najcenejša postrežba
za drogvc, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, foiojrafične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za dcsinfckcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega čaja, ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel.	304 9
Oblastv. konces. oddaja strupov.
= to&s®8©$@©-
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Pro jcrijčt flnton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3
Naznanilo in priporočijo.
Slavnemu občinstvu se tem potom najuljudneje naznanja, da je restavracija z velikim senčnatim vrtom pri
„KraljU*!!"
V St Vidu nad Ljubljano na
novo vrejena.
Za naklonjenost in mnogobrojni obisk se najtopleje priporoča
: 614 2-2	gostilničar.
na Dolenjskem
sh iz proste roke zaradi družinskih razmer proda
dne 21. maja t. L
v Krouovim pri Beli cerkvi Reani kupoi naj oglase ta dan ob 9. uri dopoldne v Kronuvem, kjer so bodo pogoji objavili.	527 i i
ANI. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petru cuMla »it.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
tz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozaija na veliko svojo zalogo
zgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7*36


Dobro orodje, polovica dela.
„Kron-Diamant"
s to znamko, so priznano najboljše in trajno tnle, dobivajo se od 15. majnika naprej pod garancijo za vsaki komad edino le	520 3—2
v trgovini z železui no Acdr. Druškovič-a naslednik
Valentin Golob
V Ljubljani, Mestni trg i\t. 10.
Z* novo pokopališče pri podružnici Podkorenom so razpisuje
v
(K
v sredo dne 22. maja t. J.
Pogoji so izvedo v župnišču kranjskogorskem
Oerliveno predsiojništvo Po(lkoi*eiiom
dno 12. maja 1901.
Anton ¿logar,
507 2—2	župnik.

zavarovalno društvo za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo:
Dunaj, 1., (hiselastrasse 1,
v hiši društva
Društvena aktiva dne 81. decembra 1899 ................kron	177,060.451—
Letni dohodki na premijah in obrestih leta 1899 ............................84,259 092' —
Izplačila za zavarovalne in reiitne pogodbe in za odkupe itd. od postanka društva (184?) »	383.793.888-—
Mej letom 1899 je društvo izdalo 5838 polic z glavnico........... »	56,097.103 —
Za specijelno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresliam" do 31. decembra 1899 v vrednostnih papirjih založila že znesek
nom. kron 20,359.000 -
pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljani
1010 12-6
pri
C^^ildonu: H e s c Ti o; « t Ui
v vili nasproti Narodnemu domu

Najprimerneje priložnostno K
K K K }& darilo za mladino so
Pomladni Glasi
ki so jih izd;»li ljubljanski bogoslovci dosedaj deset zvezkov.
Dobo se še razen I. in II. \si letniki in sicer nekateri krasno vezani po 1 K 80 h, v platno po 1 K 10 h, v polplatno po 80, ozir. 70 h, broširani po 150, 50, ozir. 40
-ah- Naročajo se po vseh knjigarnah in v semenišču.

ramerilllf, kamnosek v Ljubljani,
^ i 11 mr rrr - H— ~ - r ■ ----—~—^-irn*—n~---1, ijirirr» _n
pomenskega ulice štev. 28,
pe priporoča prečastiti duhovščini in slav občinstvu v vsa v katTtn05CŠki obrf W
vštevajoča se dela, bodisi umetna cerkvena ali stavbinsko-sfrokovnjaška. g
..j.SfiSt.lSK nagrobnih spomenikov ¡LSSrl"
katere prodaje po izredno nizki ceni.
Opozarja tudi, da so lo edino pri njem kupljeni Jtar grobni okviri trpežni proti vplivu vremena, za kar jamči.
■	^^	^^^	^^^ ^^^ ^^	^^^ ^^^ ^^^ ^Krf ^K« j^U jäl^^
"TTT 'i' '1' T V lli 'J? T T T 'i' T T TP T T T T TTFTTTTTttTVI^
if"
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago ga bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kazuls, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi Teženje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje roiuo ln pošteno po nujuliji eenl bandera in vso drugo obleko.
Prečistite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoltenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča 502 52-51
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
▼ Ljubljani, Wolfove ulioe 4.
ZllravlllSCC Toplice na Kranjskem
postaja dolenjske železnice Straža-Toplice.
Akrato-vrelec z vodo od 33 do 38° C. vročo. Se pije in koplje. Voda je izredno zdravilna zoper protln, revm&tlzem, lshljas. nevralgljo, kožne in ženske bolezni. Veliki bazlni za kopanje, posamezne banje in barne kopeli. Lepo uravnaDe sobe za tujce, društvene dvorane in sobane za igre. — Zdravo obnebje. Gozdi v okolici. Dobre restavracije z nizkimi cenami. — Kopališka doba od 1. maja do 15. oktobra. — Vsa pojasnila daje brezplačno	. ..X1 _ . ,__.v. ^
525 5-1	toplisko oskrbnistvo.
m
«j
o
'c >
«I 09
-a «J
C
ca jc
(U
SE
Zaloga „Styria„Helikal", „ Austria" in „Stefanie"-koles
prave J. Reithofer-jevih sinov pnevmatike,
katero ponudim po isti ceni, kakor v tovarni.
Priporočam svojo naj- ..PUCHv^^^STYRiA1*
večjo in najbogatejšo, obče-	— ' * <"&. _
znano veliko izbero vsakovrstne Kluteniue in **ret>i*iiiiio v secesiji, posebno
lepe poročne prstane
prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (Bestock) in najboljše šivalne stroje \se to po najnižjih cenah in z jamstvom.	28 36
Vabim na obilni obisk in ogled
z vsem spoštovanjem
Fr. CllilCIl, urar in trgovec
v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža-
Ceniki brezplačno m poštnine prosto.

co
•o -»
3 81
co
CD
S
5?
Zavod za slikanje na steklu
i» w m mmmm^p izdeluje slikaviii okna za cerkve in hiše
v raznih slogih.
Gosp. Edvard Stuhl, umetnik za slikanje na steklu, je izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v Poličanah dvoje okenj po 4 5 m visoka in 1-5 m široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike: krvava in nekrvava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti oni g gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago.
Župni urad Poličane ob južni železnici, dne 29. marca 18D9.
Jan. Lenart, duh. svčtnik, župnik.
Gosp. Edvard Stuhl, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okenj s slikami sv. Modesta in sv. Krescencije, druge z raznimi drugimi slikarijami ozaljšane. Vse je izvršil jako umetniško v popolno zadovoljnost. Ker tudi cene niso previsoke, zato umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojništvom, ki si mislijo napraviti taka okna.
Farni urad Lučine ne Kranjskem, dnž 19. oktobra 1899.
Anton Dollnar, župnik.
Tacih priznanj imam prečastiti duhovščini na razpolago še dokaj.
Vljudno priporočam	JM. Stuhl.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi hiši,
obrestuje hranilne vloge po	• 1098 40-15
413 odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.
394 2
Jan. Fabian F. Groschl C. Holzer Ivan Jebačin Anton Ječminek
A. Kane, drog. C. Karinger Mihael Kastner Edmund Kavčič Kham & Murnik
V Ljubljani pri gospodih
A. Lilleg Ivana Perdana
nasledniki Rudolf Petrič
Adolf Kopriva Jožef Kordin Anton Krisper Peter Lp.ssnik Karl Lexander
Karol Planinšek
Bled: O. Wülfling, P. Homan.
Črnomelj: A. Lakncr, K. Müller. B. Schweiger, A. Zurc.
Draga: P. S. Türk.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.
Idrija: A. Jelenec, Jan. Kramar.
Kamnik: Alojzij Cerar, A. Pintar, Fran Šubelj.
Kočevje: M. Kom, F. Schleimer, Fr. Loy, P. Peče, J. Röthel.
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Kranj: Fr. Dolenc, Vilj. Killer, J. Krenner, Adolf Kreuzberger, Jan. Majdič, Karol Savnik, lekarnar pri sv. Trojici.
Krško: F. H. Aumana sin, R.
Engelsberger. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schüller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil,
pri škofu. Novo mesto: Kiissel & Končan,
Adolf Pauser. Polhovi Oradec: J. Ana Leben, Postojna: Anton Dltrich, Fr. Ko-
geja vdova, G. Pikel. Radeče: J. Trepečnik, I. občno radeško konsumno društvo, J. Haller.
J. C. Riiger M. E. Supan A. Šarabon Fcrd. Terdina Viktor Schiffer J. Tonich 3! Anton Stacul Uradniško - kon-Fran Stupica sumno društvo Radovljica: L. Fiirsager,Friderik Homan, Oton Homan. Sodražica: Jean Levstik. Škofja Loka: E. Burdych, M.
Žigon. Slška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob Petrovčič. Tržič: Fr. Raitharek. Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrhpolje: Fran Kobal. Vrhnika: M. Briley, Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan.
Miiller sen. Žužemberk: Jakob Dereani. IBH
Dunajska t> o r z a.
Dni 17. maja. Skopni državni dolg v notab
________o	... 98-55
Skupni državni dolg v »rebru......98-10
Avstrijska zlata renta 4°/0.......117 80
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 97-45
Ogerska zlata renta 4°/0........117'4 5
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... 92 95
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1674 —
Kreditne delnice, 160 gld...... 695 50
London vista ...........240471;,
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drf.veli 117-62ti,
20 mark.............23 50
20 frankov (napoleondor).......19 10
Italijanski bankovci.........90-55
C. kr. cekini........................11'32
Dnč 17. maja.
3*2°/„ državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. . .	181—
6°/. državne Brečko 1. 1860, 100 gld. . . .	170-50
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . .	211—
4°/. zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	95-25
Tišine srečke 4%, 100 gld.......141-60
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	259—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878" . . .	106-50
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banko 4°/0 .	94 25
Frijoritetne obveznice državno železnice . .	426- -
, » južne železnice 3°/0	347 25
, > južne železnico 5°/„ .	123-25
> » dolenjskih železnic 4°/0 .	— • —
Kreditne srečke, 100 gld..............399—
4"/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	395—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	49 50
Ogerskega » „ » 6 » .	25 75
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....16 25
Rudolfov« «rečke, 10 gld......68—
Salmove srečke, 40 gld................200—
St. Gendis srečke, 40 gld................234 —
VValdateinove srečke, 20 gld.......391 —
Ljubljansko srečke....................58 75
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	280-5»
Akcije Ferdinandovo sev. želez., 1000 gl. »t F. .	6135 —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....913 —
Akcijo južne železnice, 200 gld. »r. . . .	92 25
Splošna avstrijska atavbiuska družba . . .	166 —
Montanska družba avstr. plan..........470 25
Trboveljska premogaraka družba, 70 gld. ,	445—
Papirnih rubljev 100 ..................264 23
AT Nakup ln prodaja *£B vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„M E B C V
|lf Woltzeile 10 in 13, Dunaj, I-, Strobelflaase 2.
<6
jCbT Pojasnila	vseh gospodarskih in Dnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipokulaoljskih vrodnostilh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viiocog« obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g !n t n 1 o.